SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo .jUčiteljskeaa društva za slovenski štajer.“
 r
Izhaja u. In 20. vsakega meseca na coli	III Za oznanila so plačuje oil navadne ver-
poll In volja za oelo leto 8 gld., za pol	I	»lice, oe se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat
leta 1 gld. 60 kr.	III	14	kr.,	trikrat	18	kr.
Dopise sprejema odbor ^Učiteljskega društva za slovenski štajer."
Štev. 22. V Mariboru 20. novembra 1876. Letnik IV.
Šestim ali sedmim letom v šolo?
(Poslovonil Tone Brezovnik.)
To vprašanje zanima vže nekaj časa ne le pedagogičui svet, nego se je celo v zbornice poslancev, da cel6 v kabinete ministerske splazilo. — Naj tudi te verstice, za to jako važno reč „kapljico v morje prinesti."
Skušnja nas sili, da se čisto odločno za ta nazor izrečemo, da naj bodo otroci stoperv sedmim letom (pri istih razmerah kot sedaj šestim) primorani šolo obiskati. Kdor pa na vsak način proti toku časovem plavati in svoje otroke po vsakej ceni šestim letom v šolo poslati hoče, ta naj bi moral za to posebno dovoljenje pridobiti si.
Zakaj pa bi bilo boljše otroke stoperv sedmim letom v šolo jemati?
I.) Ker še mnogi otroci za šolske težave telesno zreli n i j s o.
Mnenje, katerega so nekteri, da se malim v šoli nij treba truditi, da je vse njih učenje le prosta igrača, ne velja in je
celč napačno, kajti
1) vsakeipu elementarnemu učitelju je smoter predpisan, katerega naj bi dosegel. Vsaj se večkrat pri konferencah sliši: „Pervi razred mora v pervem šolskem letu do tje in do tje dospeti'1. Ta smoter pa navadno nikakor nij tak, da bi se „igraje“ dosegel. Delati in truditi se mora, tudi učenci morajo se potruditi. In ko bi se vse to — če je učitelj res takov mojster — tudi z največjiin veseljem in radostjo zgodilo, nij še to uika-koršeu dokaz, da to delo malim nikakoršne težave ne prizadeva. Kakim veseljem in ljubavjo pleše marsikoje deklice in — kako vspehana in vtrujena se zgrudi koncem na stol.
2) Nobenemu učitelju se ne more tako (iz lehko razvid-Ijivih razlogov) na perste gledati, kot elemeutaruemu učitelju.
22
Večkrat se zgodi, kako se temu elementarnemu učitelju drugi, ki je bas svojimi učenci več dosegel, v izglcd postavlja. Kaj sledi iz tega? Da je (in mora biti) za elementarnega učitelja (kakor se ve tudi za vsacega druzega) neka častna naloga, v uspehih nikakor ne zaostajati za svojim specijalnim kolegom. Kaj pa zopet iz tega sledi? Da se morajo mali, kakor se navadno reče, vendar „resno dela poprijeti0, če pri takem naporu Se prava spretnost v metodi mapjka, sledijo iz tega za male neovergljive, njih telesni konstituciji nikakor ne ugajajoče težave.
Uzroki, kojc zdravoslovje proti ustopu šestletnega otroka navaja, so popolnem resnični (vesten, za blagor otrok resno se brigajoči pedagog jim bo tudi težko da oporekal). Vendar so še dve reči, na koje se je do sedaj se premalo oziralo.
To je, pervič, hoja v šolo po zimi, posebnem v ostrem letnem času.*) Kako premočeni in premrazeni na nogah pridejo navadno ti mali ljudje v šolo. Pomislimo še celč na take, ki nijmajo zadostne (cele) obleko ali obuvala. S takimi mokrimi nogami mora sedaj ta nežna mladost dve, tri, po okoliščinah pet ali šest ur na dan sedeti! Nij li to za šestletno v vsakem oziru stoperv v razvoju stoječe dete zoI6 zclč nevarno?
Drugo so vroče popoldnevne šolske ure po leti. Res prav usmiliti sc morajo učitelju ti ubogi, poteči so mali. Kolikokrat ta ali uni — često pri najživahnejšem pogovoru — prav sočutje obudeči boj s spanjem bojuje. Včasi no ostane druzega, ko( takega ubožca za četert ure zaspati pustiti. Sploh za elementarnega učitelja nij nič posebnega, če takega otroka sladko spččega najde. Takemu spččemu naj se malo časa prepusti, potem pa naj se z lepa zbudi (ne pa kakor neko ji brezserčni učitelji ali katehet'storč najmre šiboj, vodoj ali duhauom).
Koliko si mora učitelj v tacih popoldnevnih urah prizadevati, da te male ljudi le nekoliko „vedre° ima. Najboljše bi bilo jih včasi čisto proste pustiti, toda smoter in kontrola! —
Skoro nezapopadljivo je sploh, kako da so uradne ali predpostavljene oblasti tako dolgo slepe za to „muko° učencev (malih in velikih), ki morajo v vročih popoldnevih 2—3 ure v soparni sobi natvezno paziti in duševno delati.
Če ima kmet 14 krav, je gotovo v njegovem hlevu za nje prostora dovolj. Imel bi morebiti še dosta kerme za petnajsto, pa „neu, reče on „živina mi stoji potem pretesno.0
Navada je, da imajo velika mesta neko število konj, ki se nalašč za mestne potrebe redč. če je pa treba, nekaj več konj nakupiti, se ne skerčijo prejšnje konjušnice (Pferdestiinde), da bi se reklo: „Uni konji morajo nazaj0, nego kolikor novih konj, toliko novih, lepih, prostornih konjušnic se naredi.
*) Temu zlo ao je a tem, da se na mnogih šolah porvenci o veliki uoči sprejemajo, nekoliko opomoglo.	Provd.
Toliko skerbi in toliko previdnosti pa ne porabijo povsod in zrni raj za šolske otroke, za nje, ki so največji zaklad staršev, najblažje posestvo občine, za prihodnje deržavljane. Naj se le pogleda v inarsikoji šolski razred, kako tu ubogi otroci kot slanike skupaj sedč, natlačeni kot nesrečni zamorci v sužnih barkah! Vstrašiti se moramo pri takem pogledu in — serce nas mora boleti. Verh tega pa še poletna vročina! Ja res težko je razumeti, kako da so v sedanjih časih, ko so društva, ki skoro za blagor hišnih muh skerbč, za te nepristojnosti slepi in gluhi. Ali mar nij šolskih sob, kjer (50, 70, 80, 90, 100 ja 150 (in še več) otrok skupaj sedi? Sedi? Ne, veliko jih celo sedeti ne more. Oni morajo — — stati.
Ljubi bog! Kedaj bo prišel čas, ko bo šola perva skerb deržave! —
Stoperv v najnovejši dobi začenjajo tu in tam na te žalostne razmere potrebno pozornost obračati in to odstranjajo, ter ukaze davajo. (Glej Saksonsko najnovejšo šolsko postavo, sklepi berlinskega občinskega zastopa, baš tako sklep mestnega zastopa v Mariboru).
Ali ove vsako leto se ponavljajoče skušnje ne dado mi-glaj, da mali šestletni otroci šolskim težavam še nijso dorasli ?
Dokler otročiči skupaj v klopeh sedč, se njih malost in njih telesna nerazvitost lehko spregleda, da človeka celč veseli pogled	na	te	ljube človečeke.	Naj se pa tak šestletni Učenec
(učenka) sam na potu v šolo ali inače privatno in separatno pogleda; naj se pogledajo male pogosto prav siromašne postave, kojim bi leseni konj med nogami ali punictfvrokah veliko bolj pristojavala, nego knjige pod pazho, šolsko torbo na herbtu in istina, človeku postane težko pri sercu, da ti mali, bodoči ljudje vže v šolo morajo, da so obsojeni vže vsak dan 4—5 ur sedeti in se učiti.
Kar smo tukaj navoli, je se ve bolj čutstvena reč in čutje se ne da prisiliti. —
Sedaj še nekaj: Ako še učeni in taki, ki hočejo strokovnjaki biti, nijso edini v tem, ali res terpi telesni blagor rastočega zaroda s tem, da otroci šestim letom v Šolo morajo, in Če dokazi	za	in	proti nijso še	terduo določeni, menimo, bilo bi
boljše, negotovo za gotovo vzeti in rajši otročje telo, pred ko se v šolski jarem vpreže, še eno leto zoreti in se vterditi pustiti. Zakaj to?
Mi vsi pač podpišemo stavek, da je zdravje največja zemeljska dobrota. Iz tega pa sledi, da se mora pri odgoji vse odstraniti,	kar bi telesnemu	zdravju odgojeučevemu škodovati
znalo.	Kako	lehko pa so to	zgodi pri tako nežnem organizmu,
kot ga pri šestletnem otroku nahajamo!
Mar se hočejo stoperv tedaj o škodljivih nasledkih preranega šolanja prepričati, ko bo dokazano, da je toliko in toliko
odstotkov (procentov) radi tega pomeri o, toliko in toliko odstotkov malih vročnico, bledico, sušico, migreno ali kaj enacega dobilo? Pa bi so tudi takih nasledkov ne dalo našteti, še to nikakoršen tehtni razlog ni j, da iz ove naredbe n o b eno telesno poškodovanje ne izvira. Le-tej terditvi bodo valjda vsi zdravniki n o vej e ga zdravilstva priterdili. Oni bi lehko mnogo dokazov naveli.
Konečno pa opomnimo še na nekaj. Stoteri poklici, kterib se otroci enkrat poprimejo, dadč se precej strogo v tri razrede razdeliti.
A) V take poklice (stanove), pri katerih se osobito znanosti in duševne zmožnosti, menj pa telesne kreposti (da si so te VBakemu človeku potrebne) vporabljajo.
B) V take, pri katerih je zdrava, čila telesna moč, naravno razvit telesni organizem perva terjatev (pogoj). To je osobito rok oj delajoče človeštvo. Nij li za te krepko zdravje skoro edini kapital, kojim zamorejo gospodariti? Nij li za nje često terdno zdravje edina sreča in bogastvo?
C) V take stanove, ki oboje, i^ zalogo nekih veduostij, ifc pravo mero telesne čverstosti zahtevajo. Ne upira se li pri orjaško napredujočej industriji skoro vsaka navadna obertnija na nekako vednost?
Zdaj pa seštejmo otroke kake vasi, kacega mesta, kake dežele in poglejmo, koliko odstotkov si ta ali oni stan izvoli. Sežemo mar previsoko, če terdimo, 7/s v8e^ otrok kake dežele izberč si stan pod točko B in C, koja baš posebno zdrave in močne ljudi potrebujete.
Zatoraj — — I štedite in skerbite za drevesce, iz kojega naj enkrat močno, krepko drevo postane!
II)	Šestim letom pa včliko otrok tudi duševno za šolski poduk zrelih nij.
D£ se terditi, da — z jako malo izjemami — noben, Štir-najstim letom šolo zapustivši fant k kakemu, duševne oprave in vednosti tirjajočemu poklicu zrel nij. Po izšolanju začenja se stoperv pravo učenje (meščanske-, napredovalne-, tergovinske-, nedeljske-šole itd.) In zdaj stoperv je deček po vsem zmožen se učiti, razumevati, duševno prebavljati, študirati in očitno na predovati. Zatoraj se tudi večina, dalje se izobražujočih V 14.
Jic iu 15., navadno več nauči, kot v poprejšnjih treh letih skupaj. Zakaj? Oni so stoperv v tej starosti prav učenja zmožni.
Tako, dozdeva se nam, je tudi z otrokom, stoperv sedmim letom v šolo vstopivšim. Njegova duševna moč bi terjatvam, ktere današnja pedagogika, današnji učni sistem od per-vega leta tirja, mogoče da zadostovala.
O tem se prepričati, mora sc malo globokeje v elementarni razred pogledati, kot se pogosto zgodi pri ovih, koje se o takih zadevah za svčt vprašuje. Skoz nekaj let, in sicer vsako leto
na novo, se mora poskusiti, kako je vsikdar precejšnje Število teh šestletnih učencev prav nezrelo.
Neskončno delo bi bilo, ko bi hoteli stotine to terditev dokazujočih dogodjajev navesti. Vsem tem pa je povod ta, ker veliko le-teh šestletnih otrok za šolsko učenje še nikakor zrelih nij. Mnogi, da velika večina, morali in bi prav lebko še eno leto zoreli.
Občna zgodovina
za višje razrede narodnih in meščanskih šol.
V nomškem jeziku spisal prof. dr. Netoliezka. Poslovenil Ivan Lapajne.
Novi veli.
(Dalje.)
§ 12. Tridesetletna vojska (1618—1648).
Maksimilijanov naslednik na Nemškem je bil Rudolf II, ki je bil sicer znanstveno izobražen, toda preslab za vladanje v tako viharnih časih, kakor so takrat bili. Med katoličani in protestanti so bili še vedno' prepiri, za katere se pa Rudolf
II.	ni zmenil, zato je bil primoran Avstrijsko in Ogersko svojemu bratu Matiju prepustiti. Da ne bi še češke dežele izgubil, privolil je protestantskim stanovom v tako imenovanem veličan-stvenem pismu (1609) popolno versko svobodo in dovolil, da si morejo na svojih^ posestvih lastne cerkve in šole narejati. Zgubil je pa bil tudi Češko in mislili so ga volilni knezi že odstaviti, kar on umerje. Sledil mu je Matija, pod katerega vlado je nastala strašanska vojska, ki je 30 let pustošila rodovitne nemške livade in je pojila s kervjo.
Češki protestanti so namreč še več zahtevali, kakor jim je po veličanstvenem pismu bilo dovoljeno. Protestantski podložniki pražkcga nadškofa so si na svojo roko sezidali v dveh mestih lastne cerkve. Ena teh cerkev se jim je potem poderla, druga pa zaperla; oni so se sicer potožili, pa dobili od cesarja oster odgovor.	#
Radi tega je nastal punt. Voditelji so uderli v pražki grad in dva cesarska svetovalca s tajnikom vred skozi okno pome tali. Padli so pa na mehka tla in bili le malo poškodovani. Hitro so potem vstajniki sebrali vojsko, kateri na čelu je stal grof Turn. Med tem je pa umeri bolehni cesar Matija. Njegov naslednik je bil Čversti Ferdi n and II. Čehi so si pa za kralja izvolili volilnega kneza Friderika V. Pfalskega in ga v Pragi tudi kronali. Ta jo pa vladal samo eno zimo. Bil je pobit v bitki pri Beli gori od cesarsko vojske in od vojske katoliške lige (zveze) pod vojvodom Maksimilijanom Bavarskim in vojskovodjem Tilom, in zbežal je na Holandsko. Praga in vsa češka se e cesarju podvergla. Prepir je bil popolnem končan že, ko se
ne bi kralj D a n s k i, Kristijan IV. pridružil k nezadovoljnim protestantom. Ker ni bila cesarska vojska dovolj močna, da bi protestante premagala, ponudil je svojo pomoč cesarju češki plemenitnik Albert Waldstein ali tudi Wallenstein imenovan. Sam je vojsko nabral si in tudi sam jo vzderževal, pa cesar mu je moral obljubiti, da jej tudi sam zapoveduje. Nabral je 50.000 mož, in ž njimi Kristijanove zaveznike premagal. Kristijana samega pa je Tili premagal. Vojske je bilo na videz že zopet konec. Wallensteina je cesar odpustil. Ta razžaljeni vojskovodja se je podal v Prago v svoje lepo stanovanje, kjer je po kraljevsko živel in s tajnimi študijami se pečal.
Kar se pa oglasi nov sovražnik. To jc bil kralj Švedski Gustav Adolf. Z izgovorom, da hoče protestante braniti, začne vojsko s cesarjem in se je zmagalno proti jugu pomikal. Mesto Magdeburg se mu je bilo že udalo, pa Tili jo mesto zopet pridobil, in pri tej priliki je velik del tega lepega mesta požar pokončal. Nedaleč od Lipsike (Leipzig) je bila velika bitka med Tilijem in Gustavom; Tili jo je izgubil. Še le na reki Lehi mu je mogel zdatno braniti dalje zmagovanje; toda Tili je bil sam smertno ranjen, ni več ozdravel in Švedi so vso Bavarsko pustošili.
Cesar Ferdinand II. ni imel v teli silno nevarnih časih druzega sposobnega vojskovodje, nego Wallensteina. Po velikih pooblastilih, katere mu je cesar dal, je vendar vodstvo zopet prevzel. V kratkem je ta mož, ki je bil na dobrem glasu, veliko vojsko zbral. Premagal je Prago in vso Češko. Pri Ltltzenu (1632) je bil med sovražnikoma (Gustavom in Wallensteinom) glavni boj. Hrabri švedski kralj je v njem padel, vendar je vojskovodja Weimar8ki, vojvoda Bernhard zmagal. Švedske zadeve je vodil potem kancelar Oksenstierna.
Wallensteinovo delovanje pa je postajalo dvomljivo; pustil je Švedom, da so po Nemčiji razgrajali, on pa tiho, na Češkem počival. Na tajnem se je začel celč pogajati s Švedi in Francozi. Cesar mu na to višje poveljstvo odvzame. Po svojem propadu nmajuiil se je s tremi zvestimi mu polkovi v terdnjavo Heb (Eger), da bi bil Švedom bliže. Zapazila sta polkovnika Buttler in Gordon namero Wallensteinovo, prestopiti k Švedom, ter sklenila, umoriti ga. 25. februarja 1634 se je to zgodilo pri neki pojedini, pri kateri so bili najpervo njegovi prijatelji in potem pa v svojem stanovanji Wallenstein sam umorjen. Morilec mu je rekel: „Ali si ti tisti nič vredni Človek, ki hoče deželo in cesaija izdati?" pogini!" Wallenstein se je molčč zvernil na tla. Po Wallensteinovi smerti je dobil verhovno povelje cesarjev sin Ferdinand. Ta je še 14 let vojsko nadaljeval. On je sledil tudi očetu (1637) na nemškem tronu kot Ferdinand III. Bojevati se je moral razen s Švedi tudi s Francozi.
Cela Nemčija pa je želela že miru. Že so bili Švedi zopet
pred Prago došli in Malo stran pridobili, ko se vendar enkrat razglasi novica o sklepu zaželjenega miru. Mir je bil podpisan v vestfalskih mestih, MUnster (od Francozov) in v Osnabrtieku (od Švedov), zato se tudi vestfalski mir (1648) imenuje. V tem je bilo določeno, da imajo protestanti v verskih zadevah enake pravice s katoličani, in da naj oni vse tiste cerkve in cerkvena posestva prideržč, katere so imeli leta 1624. Švedija je dobila več posestev na Nemškem, Francosko pa več nemških terdnjav in lepo Alzacijo.	(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Šoštanja. Učiteljska koferonca za okraje Marnberg, Šoštanj in Slovenjigradec vršila so jo 3. avg. v šolskem poslopji slovenjegraškem. Nazočih bilo je 32 učiteljev i učiteljic.
Okrajni šolski nadzornik Ambrožič prične konferenco ob 8. uri, prijazno pozdravi nazoče, ter preide na dnevni red.
Voljena bila sta naj prvo zapisnikarja, Jože Flickor in Franc Hernavs.
Podaljšanje dnevnega reda nij bilo predlagano.
Predsednik spominja hvaležno velikih zaslug njegovega prednika, nadzornika pri šolstvu teh okrajev, poroča o stanji šol, ktero je našel pri nadzorovanji deloma dobro, deloma celo izvrstno, deloma pa tudi slabo, ter podaja nekatere norme, kterih poglavitnejše naj bodo tukaj navedene:
Nazorni nauk naj se ne obdeluje samo perve šolske tedne in se ozira ne samo na stvari v obližji učenčevem, temuč 1., 2. in 3. šolsko leto in oziraje se tudi na stvari, učencu še neznane. — Pri branji naj se gleda na korektno izgovarjanje ter pazi na ločila. — Jezikoslovno viye naj se po mogočosti praktično obdelujejo, prazno analizovanje pa skrbno opušča. Spisje se začenja v 4. letu, ter se ima vsaki tedon najmanj e ena pismena naloga od učencev izdelati, od učitolja skrbno pregledati; napako pa imajo učenci sami popraviti. Tudi naj učitelj vsako pismeno delo učencev kla-sifikuje. —
Pri poduku v drugem dež. jeziku naj se skerbno in temeljito ravna.
Pri računstvu ima se strogo ravnati po dr. Močnikovih računicah, ter tudi na enorazrednicah no smejo zadostovati samo prve tri računice.
Nadzornik pravi, da se jo v naravoslovji dosedsy še vse premalo storilo; večina šol nima najpotrebnejših aparatov; šolski voditelji naj skušajo stanje v tem oziru zboljšati.
Pri zemljepi^ji naj se ne ravna po redu, ki je v berilu, kajti ta razverstitev je ravno nasprotna; učitelj naj si sam pravilni red sestavi. Pri poduku iz zgodovine podaja naj so učencem dr. Krones-ova knjižica kot dodatek berilu, a tudi tvarina v berilu ima se zadostno obdelati. — Pri pisanji naj se strogo gleda na pravilnost in enakost čerk, pa čednost v zvezkih. Pisni zvezki s podobami, koji niso od ministerstva poterjeni, ne sinejo se rabiti; priporočajo se Musil-ovi zvezki kot najboljši. (Pa jako dragi so. Ur.)
Risanje na papir začenja se že v drugem šolskem letu in naloga učiteljeva je, da skorbi za vedno napredovanje v tem predmetu. Nadzornik priporoča kot najpripravnejše „Grandaners Zeichenschule*, toda poduk v risanji so nima omejiti samo naperve zvezke. — Za pripravljanje k poduku iz oblikoslovja priporoča se učitelju dr. Močnikova „Geoinotrische For-uienlohre in der Volksehule“, ker to delce popolnoma ustreza učnemu načertu in tudi učitelju v tej stroki ne posebno izobraženemu daje najboljši navod.
Nadzornik izrazi so nezadovoljno o poduku iz telovadbe, previdi pa vendar, da je napredek v tej stroki zaradi pomanjkanja potrebnega prostora in orodja, a tudi zaradi nezmožnosti večine učiteljev do sedaj nemogoč bil. Učitelji naj se potrudijo, tudi ljudstvo za ta potrebni predmet pridobiti ali vsaj nevoljo proti temu zmanjšati.
Zdaj se oznanijo postave in ukazi višjih šolskih oblastnij od 3. aprila 1875 pa do 12. junija 3876, potem pa so se reševala vprašanja, ktera so učitelji pismeno odgovorjena k konferenci seboj prinesli.
0 prvem vprašanji: („Welche Toile der Uand\virtseliaft sollen in der Volksschnle besonders beriicksichtiget werdon?“) govoril je nadučitelj J. Barle iz Slov. Gradca. Referent priporoča, da naj se v Ijudskej šoli ozira le na dele kmetijstva, katero bodo mladina v poznejših letih potrebovala. Podučuje naj so o pripravljanji gnoja, o živinoreji, čebelarstvu, o gozd-narstvu i dr. Ker je ravno pri poduku o kmetijstvu mnogo nagledanja potrebno, izrazi refent željo, da bi deželne kmetijske družbo skrbele, da se v posameznih okrajih ustanovi vsaj ena izgledna kmetija. Konečno priporoča še nektere knjige iz kmetijstva, ktere naj bi si sleherni učitelj omislil.
O drugem vprašanji: („Wic ist dio Heimatskunde in der Volksschulo zu betreiben?)“ govoril jo nadučitelj Rakuša iz Marnberga. Njegov govor podpiral je zemljevid okr. glavarstva slov. graškega, kterega je prav dobro izdelal učitelj Kompost. Govornik posebno priporoča učiteljem dobro premišljeno razvrstitev tega predmeta.
Na vprašanje: (.Wio ist die Bevdlkerung fiir die Schule zu gowin-nen, ohno dio gesetzlichen Anforderungen zu sehmallern?“) odgovarjal je nadučitelj Hernaus iz Šoštanja. Govornik živo priporoča učiteljem temeljito podučovanjo mladino v vsakem predmetu ter vzajemnost mod ljudstvom in duhovništvom in se vsake priložnosti poslužiti, ljudstvo o novih šolskih postavah podučevati; tudi izreka željo, da bi so duhovščina vsake polemike proti šolskim postavam izderžala tor ljudstvo v razumljivih govorih za šolo vnemala. Da bi so pri ljudstvu ljubezen do šolo bolj in bolj oživljala primerno bilo bi tudi, ako bi krajni šolski sveti za vse učenco brez razločka učilne pripomočke kakor bukve i. dr. preskrbovali, potrebni denar za to pa, kakor za drugo šolske stroške, pri davkarijah prejemali. Višje šolske oblastnije pa naj bi skerbele, da večino stroškov pri zidanji šolskih poslopij deželni fond prevzame, tor tako ljudstvu stanje v denarnej zadevi izlajšalo. Šolske oblastnije naj bi tudi izdale šolsko postavo no le poslovenjene, temuč tudi v ljudstvu razumljivej besedi in mogočo je, da se ono s časom za novo šolo pridobi.
Okrajni glavar Jože pl. Strobach počastil je za nekoliko časa kon-feronco.
Ob 11. uri podajo so udje konference z nadzornikom na vert, kjer jo učitelj Trobej iz Slov. Gradca z učenci praktično pokazal, kako se telovadba urediti in izpeljevati ima. Nektere rodne in prosta vaje bile so od učencev izverstno izpeljane. lJo tem prenehala jo konferenca za pol ure. da si vsak svoj želodec pokrepča.
En četrt na eno snido se zopet učiteljstvo v soli, kjer začno pod-učitelj Reibenscbuh iz Slov. Gradca praktično prednašati risanje na podlagi Grandauerjevega navoda.
O izpeljivosti ali neizpeljivosti novih učnih načertov govorilo so je mnogo. Da so ti dosedaj neizpeljivi, navedeni bili so marsikteri tehtni uzroki kakor: slabo obiskovanje šolo, pomajkanje potrebnih učnih in uČil-nih pripomočkov, posebno pa slaba berila in drugo.
Bibliotekarji okr. uč. bukvarnic za vsak okraj posebej položijo račun za 1. 1876 ter predlagajo za prihodnje leto knjigo mnogoverstnega obsežka, od kterih lo nektere tukaj omenjam:
Krones, Geschichte von Oesterreich 17 Hefte — Rudolf, Diestonvegs Wcgweiser — Dittes, Schule dor Padagogik —Schoppner, Hausschatz der Bander, Vrilkerkunde itd. (Samo nemške!? Ured.)
Za deželno uč. konferenco izvoljeni bili so sledeči gospodje: Za okraj Marnberg: Nadučitelj Anton Rakuscha iz Marnberga. Za okr. Šoštanj: Naduč. Franc Hernaus iz Šoštanja. Za okr. Slovenji Gradec: Nadučitelj Janez Barle iz Slov. Gradca.
V stalni odbor za posvetovanje predmetov prihodnje uč. konference:
Za okr. Marnberg: Mart. Kompost, Anton Rakuscha, oba iz Mavnb. Jernej Marko.
Za okr. Šoštanj: Valent, Brence, Franc Hernaus, Mart. Matekovič.
Za okr. Slov. Gradec: Jan. Barle, Simon Srabotnik, Janez Trobej.
Konečno stavi nadučitelj Flicker predlog, naj bi so v prihodnje mesto Greinerjovih Musil-ovi pisni zvezki vpeljali; predlog bil je enoglasno
sprejet. —
Nadzornik sklene konferenco o pol poti uri in učitelji podajo so v Giinterjevo gostilno k skupnemu obedu, kjer so se tudi nektere napitnice veršile.	H.
Iz Ljubljane. Hočem Vam ob kratkem poročati o glavni skupščini kranjskega „Lehrervereina“.	,
Bila je skupščina ob 9. uri napovedana in pričela se jo ob pol deseti uri.
Na dnevnem rodu je bilo:
1. Ogovor predsodnika.
2. Govor (Nachstunden) gosp. Raktolja.
3. Branje zapisnika in proračuna.
4. Predlogi posameznih udov.
I.	točka: Gospod predsednik Linhart pozdravlja v kratkem govoru navzoče ude, kterih je bilo blizo 40. Poročal je dalje da materjalno stanjo nij na posebno terdnih nogah, duševno da so jo nekoliko ua bolje obernilo, ker se je nekoliko duševnih dolalcev *) oglasilo. Dalje pravi,
*) Pičlo je število sodelovalcev „L. Sch.“	Ured.
da je društvo veliko koristilo učiteljstvu z izdajo „Šematiziua *) in pa šolskih postav“.
2. točka: Gospod Kaktelj govori o „Nachstunden“, ktero baje šolski napravi veliko škodujejo. Utemeljeval je svoj dolg govor na lastno skušnjo in na izrek praktičnih mož. Stavi tedaj nalogo novemu odboru, da vloži prošnjo, da se učiteljsko plačo za toliko povekšajo, da zamore učitelj vse svoje moči v korist šolstva porabiti in se mu nij potroba s postranskimi zaslužki truditi. Njegov predlog je bil enoglasno sprejet.
3. točka: Branjo zapisnika. Na predlog gospoda Bahovca so branjo opusti, rekoč, da je vsem znan že. Gospod Epih bere proračun. **) Za pregledovalca sta bila na predlog gosp. predsednika voljena: gosp. Travnar in Kummar.
4. točka: Gospod Bevk, učitelj v Št. Vidu pri Berdu stavi novemu odboru nalogo, da vloži prošnjo na dežolni zbor, da se učiteljem na eno-razrcdnih šolah da tudi doklada za uradovanje in sicer tako velika, kakor jo vdobivajo učitelji na 2razrednih šolah. Njegov predlog je bil brez debato enoglasuo sprejet. ***)
5. točka: Volil sejo novi odbor. Izvoljeni so: Linhart, Gariboldi, Horvat, Belar, Vizjak, Schmidt (učitelj telovadbe na izobražovališči in srednjih šolah) Raktelj, Zima in Epih.
Končano je bilo zborovanje ob pol ednajsti uri.
Iz arveškega okraja. (Iz prijateljskega pisma.) 18. sept. soje zbralo v Arvežu 11 učiteljev in 2 učiteljici (nokteri so bili pri voj. vajah) ob 9. uri v krasnem šolskem poslopju. Kmalo potem pride tudi g. nadzornik Kramer, ki je v pravem pomenu nadzornik. Celi dan se je mož obnašal, kakor pravi, skerbljivi naš oče. Sodil je delavnost učite^ov tako pravično, da ga je bilo veselo slišati, ko je tordil, da šola izverstno napreduje. ****) Referenti so kazali veliko delavnost že pri pervi na dnevnem redu stoječi točki. Oglasili so se trije: g. Klampfer,	ki	je	bral	svoj	prc-
strašno dolg referat, bilo je kakih 8 pisanih pol.
G. Gajš i gospa Kaisor sta referirala bolj kratko. Popoldan je prišla 2. točka na vorsto. G. Klampfer jo spet govoril strašno dolgo o solskej disciplini, On jo proti šibi. Bolj kratko je govoril g. Nepl za šibo v šoli. Pri 3. točki so v občo nihče ni oglasil razen referenta. Jaz (g. Sijancc. Ur.) som povodal, kar sem opazil do sedaj nad učnimi načorti enorazredne šole, tor stavil noktoro resoluciji, ki so so sprejele. Pri tej točki nas je dobila osma ura zvočer in na moj predlog	se	je	seja	sklonila
s prav lepim govorom g. nadzornika.
Iz Ljutomera 16. okt. (Izv. dopis.) Imamo dvo stari šolski poslopji, a v obeh nij dovolj prostora za vso razrede tukajšnjo šole. Ker tudi zdra-vilstvenim zahtevam ne zadostujoto, namenili smo se novo poslopje zidati. V ta namen gre nam najbolj na roko okrajni zastop z domoljubnim na-
*) Malokdo jo ta nemški imenik kupil.	Ured.
**) Ali so lanski račun ni predložil'/	Ured.
***) Naroden deželni zbor se na prošnje nemškutarjev ne bode dosta oziral.	Ured.
***♦) Na nemških šolah jo to ložjo.	Ured.
Čolnikom, g. Kukovcem. Hoteli smo kupiti od njega zemljišče za stavbo, in da bi ložje kupili, nameravali smo od dveh poslopij starejše prodati. Toda, kakor čujcm, v to ni j dovolil okrajni šolski svet. Čudno! Morda nam še tega ne bode dovolil, da si kupimo zemljiščo za stavbo nove šole V — Sicer pa no vemo, kje denarja vzeti, ko so nam staro podertije prodati ne dopušča.	(Iz	„Nar.“)
Slovstvo.
(„Horvatski podagogijski književni zbor“) izdal je tudi „Školski koledar“ za 1. 1877, katerega je vsak hrvatski učitelj, bodisi narodnih, meščanskih ali višjih šol iz serca vesel, kajti obilen je po notranjem obsegu in ličen po zunanji obliki. Vreden jo torej 1 gld. 50 kr. Isto učiteljsko društvo vabi na „naročbo proizvrstncga dela, namreč „Šk ol-ske dijetetike", predelane po (v tej stroki glaaovitura) dr. Klenke-ju. Društvo govori v svojom vabilu med drugim tako-le:
„Školska dijetetika" od dr. Klenke-a, je namienjena nesamo učiteljem, nego i svim onim, kojim se je brinuti za bolje uredjenje škola, za uspješnji razvitak naše mladeži, da dobijemo naraštaj nesamo prosvečeniji, nego i fizično takodjer zdrav i jedar, boz čega mu ni umna prosvjeta mnogo koristiti nemože. A da se u njoj, naime u toj knjiži, razvijaju posve istinita i praktična načela, za to može svakorau jamčiti glas njozina pisca, koji u tom nesamo v Njemačkoj, nego i po cielej Europi kao stru-kovnjak na licpu glasu slovi.
Nu buduč da Sbor sam još nema tolike glavnice, da bi tu knjigu izdati rnogao bez rodoljubive podpore našega Štovanoga občinstva; to poživijo ovim na predbrojku sve naše učitelje, sve našo školske odbore i u občo sve glavare i predstojniko škola, prijatelje zdravije i naprednije mla-dcži, a tim i sretnijega naraštaja svoga naroda. Nju če svi članovi Sbora za tekuču godinu dobiti bezplatno; a za ostale prodbrojnike stajat čo, kada izpod tiska izadje, broširana 1 for., a u platnu liepo vezana 1 for. 50 nov. Razaslat če se pako uz poštovno pouzeče.“ Naj bi se tudi slovenski učiteljske, osobito bukvarnieo na to knjigo naročovalo.
(„0bčn a zgodovina"), katero v našem listu tiskamo, (pa dokončati jo menda v tem tečaju ne bodemo mogli), prišla bodo vsled izražene želje mnogih učiteljev že pervi dni decembra v posobni knjigi na svitlo.
Šolske novice in drobtine.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) V seji 2. nov. so je med drugim dovolila paralelka za 4. razred ua mariborski deški šoli in izreklo se je nasproti sklepu neko domačo učiteljske konference, da ne gre, da bi so vso šolske ure na dopoldne preložile. Imenovali so se nekateri učitelji in dovolilo starostno doklado nekaterim (na nemškem Štajoru).
(t Franco Hafnor) c. kr. okrajni šolski nadzornik za ptiyski, rogaški, ormužki, ljutomerski in gorenje-radgonski okraj je 3. novembra t. I. v Mariboru umori. Zbolel je bil perve dni meseca septembra; bolezni njegove jo bilo baje vzrok njegovo trudopolno delo pri nadzorovanji. Rojen je bil v Gornjoingradu, starajo bil še le kacih 40 lot. Odlikoval so je vodno kot marljiv in dober učitejj. Služil je med drugim od lata 18G1—
1863 na ljutomerski meščanski šoli (sedaj 1. roalka), pozuejo kot nadučitelj v Slovenjgradcu in od I. 1871. na mariborski vadnici. Okrajni šolski nadzornik je bil od 1. 1868; njegovo obnašanje jo bilo mirno in taktno, njegove znanosti so popolnoma zadostovale njegovemu poslu. Živel jo zmerno, še prezmerno pri njegovem težkem poslovanju. Spoštovan je bil od vseh učiteljev, tudi od narodnih, katerih misli jo sicer uekoliko odobraval, a se za nje ni potegoval. Pokojni Hafner je bil pervi, ki jo spisal slovensko stenografijo, s kojim predmetom sojo kot učitelj v Slovenjgradcu dalje časa bavil. Spisal je bil o tem precejšnje delo, katero jo ponujal „Slovenski Matici“, ki ga pa žalibog ni sprejela v založbo. Na to je marljivo izdolani rokopis izročil stenografskemu društvu v Draž-danib. Pokojni nadzornik je bil torej ne samo izverston pedagog, zvesti spoinovalec prevzetih dolžnosti, ampak tudi strokovnjak v toj posebni stroki, v stenografi. Žal je tedaj tudi nam narodnim učiteljem po tem možu, čeravno ni v našem smislu se trudil za slovensko šolstvo, žal nam je, ker vemo, da „selton koinmt was besseres nach“, zatorej mu bodi zemljica lehka!
(V kranjski deželni šolski svet) je presvitli cesar imenoval ustavovorna kanonika (po predlogu škofijstva) dr. Klofutarjain pl. Premer st eiu a in po predlogu deželnega odbora nadučitelja, Praprotnika ter direktorja realko g. Mrhala, katerega pa deželni odbor ni predlagal za to mesto. Razen treh udov (Murnik, dr. Zarnik, Praprotnik) niso drugi kranjski dež. s. svetovalci vneti za šolski napredek v naš o m narodnem smislu. Bog pomagaj!
(Odbor „SIovonstega učiteljskega društva) v Ljubljanijo imel 2. nuvembra sejo in sc v tem le hvalevrednem sklepu zedinil, da se skliče na 28. december skupščina s Sledečim zanimivim in važnim dnevnim redom: 1. Kaj storiti, da bi bila leta všteta v dosego službenih doklad tudi starejšim učiteljem, ki so imeli takrat, ko je deželna postava dne 29. aprila 1873 stopila v veljavo, že več nego 20 službenih let? 2. Službena doklada na onorazrodnicah. 3. Denarna kazen radi šolskih zamud naj bi bila v prid šole in ' ubožne šolsko mladine, ne pa da točo v penzijski fond. — (V vseh teh zadevah naj bi društvo vložilo prošnjo na deželni zbor. Ured.)
(Učni odbor deržavnega zbora) je imel nedavno sejo, v kateri se je posvotoval o prošnji knjigotržcev, ki so prosili, da bi deržava, t. j. c. kr. založba ne založevala šolskih knjig. K seji jo došel tudi mi-nisterjalni svetovalec Hermann in dož. šolski nadzornik Ulrioh. Debatiralo se je veliko sem ter tje, a nič določenega sklenilo. Pri teh debatah je omenil min. svetovalec ilorman, da bode vlada založila borila v sedmih delih, novo računice, aritmetiko za meščanske šolo, pedagogiko in borila za učiteljišča, potem razne knjigo za prirodopis za fiziko, za zomljepis in za zgodovino.
(Nekrolog.) Zopet nam je nemila smort pokosila enega izmed mlajših borilcev za svobodo in napredek slovenskega ljudstva na ndrodnej podlagi. — Dne 24. oktobra t. 1. umeri je g. Dragotin Fluhar, pod-učitolj na mostnoj učilnici v Ptuji, stoperv v 23. lotu svoje starosti stoječ, po jedva enoletnem nčiteljstvovanju. Bil jo ranjki pri sv. Jakobu v Slov. Goricah doma. Ko jo 1874, leta mariborski gimnazij maturoj dovoršil, podal se jo v takrat na novo osnovani enoletni praktični tečaj v Gradec, posvetivši se povsem učiteijskoinu stanu. V Gradci znal so jo svojoj zna-cajnostjo in ljubeznjivim vedenjem vsem prikupiti. Po končanih študijah (15. julija 1875) prišel je za začasnega učitelja v Št. Jur v Slov. Goricah. Po jedva petmesečnem službovanji na spomenutej učilnici, presolil se je začetkom tega leta po želji strijčevej v Ptuj, kjer mu je Atropfes žalibože prezgodaj življenja nit prerezala. — Bil je ranjki mladoneč od narave vsacein obziru (telesno in duševno) bogato obdarovan. Da si jo vočjidel v nemških društvih Živel, ostal je ipak zvesti sin svoje matere Slave. (Bil je on meni edino znana oseba, ki je znal cel Dr. Fr. Proširnov „korst pri
Savici" — z „Uvod-om“ vred — na pamot). — Z zmernejšim živenjem ni večjo marljivostjo, postal bi bil Fluhar pri svojih obilnih talentih lahko
čast in stele r slov. narodnemu šolstvu tako pa Večnaja joinu
p n m j at!	T.	B.	H.
(Serbsko šolstvo.) Nedolgo pred vojsko izdala je serbska vlada statistični pregled šolstvu v knježivini Serbski, kjer jo 1,200 000 prebivalcev. Iz tega povzamemo, da je bilo leta 1873 — 1 univerza s 17 profesorji in 196 študenti, 1 bogoslovska šola s 11 in 279 gojenci, 17 gimnazij s 59 profesorji in 1186 dijaki, 11 realk s 49 profesorji in 546 dijaki, 1 učiteljišče sil učitelji in 59 gojenci, 1 višja dokliška šola z 26 učitelj-kami in 238 deklicami, 507 narodnih škol s 627 učitelji in 22756 učenci. Poprek ima 1 škola 44 otrok in on učitelj 32 dečkov.
(Pri učiteljskih izpitih v Ljubljani) v minulem mesecu so padli 4, eden je odstopil po pismenem izpitu, 2 sta dobila spričevali 2. reda, ostali pa 3. roda.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem : Nadučiteljska služba v Ribnici (3razr., okraj Marn-berg) s 650 gld. in stan do 1. dec. na kr. š. svet. Podučitoljska služba pri sv. Rupertu (2razr., okr. in p. sv. Lenart v SI. g.) s 480 (370) in stan. na kr. š. svet. Podučiteljska služba pri sv. Petru pod Gorami (2razr., okr. Kozje) s 510 (400) in stan. (dosta velikim) do 24. nov. na kr. š. svet. Učiteljska služba v Sromljah (lrazr., okr. in p. Brežice) s 550 gld. in stan. (ter orgljarsko službo) do 28. nov. na okr. š, svet. Učiteljska služba na Holmu (lrazr., p. in okr. Ormuž (Priedau) s 550 gld. in stan. do 15. dec. na kr. š. svet.
Na Kraujskem: Učiteljska služba na Jesenicaii (lrazr., okr. Rado-ljica) s 442 in stan, do 30. nov. na kr. š. svet.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Jože Flicker (iz Ribnice), nadučitelj v Assach« (na zgornjem Štajerskem); g. Flucher, podučitelj v Ptuju je umeri. G. Žvokelj, podučitelj ua Vidmu. G. Pavl Leit.geb (od sv. Duha v Ločah) v Konjice; g. K. Mojovsek (iz Kamnice), podučite(j k sv. Magdaleni v Mariboru; gospodična J. Mil ek (ljubljanska učit. kand.), podučitaljica na Dober no (Neubaus); g. Milan 0bersky (iz Lemberga), nadučitelj v Ponkvo; g. Jos. Podpečan (iz Bizeljskega), podučitelj v Slivnico pri Celji; g. J- Troha (iz št. Pavla pri Bolski), učitelj v Velenje; g. A. Žagar (iz Črošnovc), podučitelj k sv. Pavlu pri Bolski. [G. Fr. Podobnik (pri sv. Jakobu pri Celjovcu). je za št. Pavl pri Bolski resiguiral, baš tako tudi g. Ivan Rupnik (iz 'Svetine pri Celji) za Dramlje.]
Na Kranjskem: Gospodična pl. Renzenberg (učit. kand.), začasna učiteljica v Vipavi.
V teržaški okolici: G. Čargo iz sv. Križa na Prosek; g. Pellizzon (iz Proseka) v sv. Križ; gospodična Piano (iz sv. Križa) v Rojan; gspd. Ana Blažek, učiteljica na Opčini; gspd. Mar. Škerle, učit. v Rojanu.
Podučiteljska služba
na dvorazreduici na Teharjih pri Celji z dohodki III. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje.
Prošnje se imajo do konca novembra 1876 poslati krajnemu šolskemu svetu Teharje pri Celji.
Okrajni šolski svet Celjski, dne 3. novembra 1876.
Pervosednik: Haas 1. r.
Učiteljska služba
na petrazredni šoli v Konjicah z, dohodki III. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje.
Prošnje se imajo vposlati do konca mesca novembra 1876 krajnemu šolskemu svetu v Konjicah.
Okrajni šolski svet konjiški, dnč 31. oktobra 876.
Pervosednik: Haas 1. r.
Die Unterlehrerstelle
an der einklassigen Volksschule Oberrečic, in der 3. Gehalts-klasse und freier Wohnung kommt zu besetzcn.
Beworber, welche der deutschen und sloveniscben Spracbe in Wort und Schrift vollkommeu machtig sein mllssen, haben ihre dokumentirten Gesuche im Wege der vorgesetzten Behorde bis 15. November an den Ortsschulrath St. Gertraud zu RSmer-bad zu senden.
Bezirlisschulrath Tufler,
den 28. Oktober 1876.
Dor Vorsitzende: Haas ni. p.
Učiteljska služba
na cnorazredni ljudski šoli v Terbonji (Trofin) z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, naj vpošljejo svoje dostojno dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke najdalje do 8. decembra t. I. krajnemu šolskemu svetu v Terbonji (Post: Salden-hofen).
Okrajni šolski svet v Marenbergu, dnd 24. oktobra 1876.
1—3	Pervosednik:	Strobach.
Nadučitelj ska služba
na trirazredni ljudski šoli v Ribnici z dohodki III. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi naj pošljejo svoje dostojne dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke najdalje do 1. decembra t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Ribnici (Rcifnig an der KSrnt-nerbabn.)
Okrajni šolski svet v Marenbergu, dne 12. oktobra 1876.
2—3	Pervosednik:	Strobaoh.
v Ljutomeru (Ijiittenberg)
imelo bodo v zalogi sledeče
slovenske šolske knjige;
Lapajne: Geometrija ali merstvo, cena 24 kr.
Netolička-Lapajne: Mala fizika v pogovorih, cona 25 kr.
Netolička-Lapajne: Mali prirodopis v podobah, cena 60 kr.
Deoker-Lapajne: Fizika in Kemija, cena 70 kr.
Krones-Lapajne: Pripovesti iz zgodovine Štajerske, cena 8 kr.
Lapajne: Kratek opis Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja, cena 8 kr.
Praprotnik: Slovenska slovnica, cena BO kr.
Praprotnik: Spisje, cena 32 kr.
Slovenski učiteljski koledar za leto 1877 z imenikom slovenskih šol in učiteljev po 10, 15, 20, 25, 30 in 40 kr.
Dr. Razlag: Slovenska pesmarica, cena 60 kr.
Lapajne: Kranjsko ljudsko šolstvo, cena 20 kr.
Temp8ky: Kazalni nauk v podobah s slovenskim in nemškim tekstom; cena 6 gld. 66 kr. (v knjigi) ali 14 gld. (na debelem papirji'.
Prausek-Praprotnik: Tablice s čerkami (bralni stroj), cena 1 gld. 80 kr.
Žnidaršič: Nauk o decimalih in novi meri, cena 60 kr.
Žnidaršič: Ahecednica, cena 20 kr.
Barbika Hochtl: Stari vojak in njegova rejenka, (otroška gled. igra), cona 20 kr.
Ustrahovalna pravila ljutomerske šole, cena 1 kr.
Slomšekove pesmi, cena 1 gld., oziroma 90 kr. (nevezane).
Felkl-nove risanke, št. 1 (piko 1 cm. narazen), št. 2 (pike 2 cm.), št. 3 (pike 4 cm.), št. 4 (brez pik); cena onemu kosu 6 kr.; 100 iztisov 4 gld. 70 kr., 50 iztisov 2 gld. 40 kr. (Felkl-nove risanke so najboljše risanke.)
Knapek-ove risanke (tudi s slovenskimi napisi), št. 1 (pike 1 cm.), št. 2 (pike 2 cm.); cena 3 kr.; 100 kosov 2 gld. 85 kr.,' 50 kosov 1 gld. 45 kr.
Wlniker-Jeve pisanke (glej dotični inserat), cena 2 kr,; 240 kosov 2 gld. 90 kr.; 120 kosov 1 gld. 50 kr., 60 kosov 80 kr.
Razen teh naštetih artikeljnov postrezalo se bode še z drugimi rečmi, katerih bodo p. n. naročevalci zahtevali. — Naročila se bodo urno po pošti izverševala. Pri majhnih naročilih naj se izvoli denar naprej poslati (po poštni nakaznici) in pošiljatev se bode radi manjših stroškov pod križnim ovitkom oddala pošti; pri večjih naročilih se bode znesek na pošti povzel. Samo znanim in zanesljivim naročevalcem se bode blago na vero poslalo.
Naš namon ni, dobička iskati, ampak na to delati, da se bodo naše domače blago bolj razširjevalo, in da bodo slovenski učitelji po hitri poti in po nizki ceni v roke dobili slovenske šoiske potrebščine. Prosimo torej zaupanja in podpore!	2—4
razstava na	razstava	na
Naložba |
ffla r Karol Finiter-ja,*«’-—
diploma. bukvarja v Kernu, S& diploma.
1873.	'4	si	ir 1873.
Ferdinandove ulice
Založena dela.	Štev.	3.	in	pisanske
V založbi podpisane knjigotržuice so priSle vsled izražene želje mnogih gospodov šolskih predstojnikov in učiteljev že v nemškem in češkem jeziku popred izdane načertaue pisanke zdaj tudi s slovenskimi napisi na svitlo, in sicer: Št. 1. Pisanka za nemško lepopisje (9 verst, široko dvoj-nato načertanih.)
Št. 2. Pisana za slovensko lepopisje (8 verst, široko dvojnato načertanih.)
Št. 3. Pisana za slovensko pravopisje (12 verst, ozko dvojnato načertanih ; visoka oblika v četverki.) Št. 4. Pisanka za nemško pravopisje (14 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka četverka.)
Št. 5. Pisanka za pravopisje in spis,je (14 verst, s prostimi čertami; visoka četverka.)
Št. 0. Računska pisanka (kvadrati, visoka četverka.) Navedene pisanke, ki so narejene iz dobro limanega papirja, so vpeljane v nemškem in češkem jeziku v mnogih šolah in zadostujejo v vsakem obziru ukazom slavnih gospodsk, in podpisana knjigoteržnica je pripravljena, željam p. n. gospodov kupovalcev v vsakem obziru vstrezati.
Cena pisank je za eno rizmo = 240 kosov 2 gld. 80 kr. av. v. netto v gotovem denarji, in posamezne številke se tudi na dalje na ogled pošiljajo.
Tudi je v podpisani zalogi na svitlo prišlo:
Prvi nauk v lepo- in hitropisji. Nemško sestavil in pisal Jožef Pokorny, poslovenil Anton Lčsar. Sešitek 1.—12. k 2 kr. pr. Riess 4 fl. 80 kr. netto 3 fl. 15 kr. Kartelu zu Priifungsschriften mit blauen Linien und Rand-verzierung in 4° a. Briefpapier it 1 kr., 100 St. 75 kr. n. Lčsar Ant., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gimnazialno, realno, in sploh odraslo mladost. 1863. 1 tl.
Naročila naj »o franko pošiljajo na
Karol Wlnlfcer-Jevo založnico in prodajalnico knjig v Bernu (Brilnn) 4—4	Ferdinandovo	ulice	št.	3.
Lastništvo „lfčiteljsko društvo za slov. Štajor."
£a uiedn. odgovoren Itrag. Lorene. — J. M. Pajk-ovu tiskarna v Mariboru.