Št. 375. V Ljubljani, torek dne 14. marca 1811. Leto II, Posamezna štev. v Ljubljani ia Trsta 4 vin. »JUTRO* izhaja vsak da« — tudi ob nedeljch in jwsxnikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeijklh ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravaištvu mtotčao K 1'—, 2 dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto 8fiii?etKo K 18’—, polletno K 91—, četrtletno K 4’50, ttess&so K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28’—. : Telefon Ste\45ka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo In npravnlStvo Je v Fraiičlžk*nskl riJd S. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravulS***. Nefrankiraaa pisma se »e sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem ogJAŽsttja popust. Za odgovor je priložiti znamko, i Telefon številka 118. Lex Perek. V zadnjih dneh se je mnogokrat slišal in čital gornji naslov. Lex Perek je zelo važen tudi za nas in bi ga morali imeti v naših provincijah, kjer živimo pomešano z drugimi narodnostmi, prav tako, kakor ga imajo Ceni na Moravskem. Zato kaj je lex Perek in kaj določa? Lex Perek je bil ena najvažnejših točk, na podlagi katerih se je dosegla pred nekaj leti češko-nemška sprava na Moravskem. Ta zakon določa, da je prepovedano jemati otroke druge narodnosti, ki niso zmožni učnega jezika v tujo šolo. Po tem zakonu se kaznuje šolsko vodstvo, ako vzame v šolo otroka druge narodnosti. Na ta način se je hotelo rešiti šolo iz onega strastnega političnega boja, ki je šoli le škodoval. Lex Perek je narodno zorganizoval šolstvo na Moravskem, šole sp spadale poslej dotični narodnost’. Na ta način se je zabranilo prodajanje in kupovanje otrok v narodnih manjšinah in se je tudi starišem onemogočilo po sili potujčiti svoje otroke, na drugi strani pa jih je ta zakon varoval pred vsakimi posledicami, zato so svojp otroke pošiljali v narodno šolo. Češki otrok v češko, nemški otrok v nemško šolo, to je bilo geslo, ki ga je izražal lex Perek. To je sicer geslo vseh modrih in previdnih ljudi j — k tern ne spada naša vlada — toda lex Perek je določeval kazen za ona šolska vodstva, ki bi se proti ! temu pregrešila in v tem je bil njegov j posebni pomen. Le dve izjemi je poznal lex Perek: 1. Vzgajanje otrok v domači šoli, oziroma v šoli domače narodnosti, tudi če bi ne bili zmožni učnega jezika; 2. dovoljeno je obiskovati tujo šolo tam, kjer ni domače in morajo torej otroci po zakonu obiskovati šolo. Ti dve izjemi sta bili. Prva ni pomembna, ker svojih otrok ne bomo vzgajali na podlagi tujega učnega jezika; druga pa je važna, ker tu pride vprašanje, ali vlada glede šolstva izpolni svojo dolžnost ali ne. Vkljub temu, da je lex Perek precej jasen in govori popolnoma razločno, kdaj se smejo otroci sprejeti v šolo s tujim učnim jezikom, so se vendar godile krivice od ne*rsške strani in z raznimi razlagami so hoteli Nemci opravičevati svoje ponemčevanje kot po zakonu dovoljeno in so kršili zakon. Isto se je godilo tudi v Višavi, kjer so nemški renegatje pokrili svojo nemško šolo s češkimi otroci. Stvar je bila zelo kričeča. Zato so se prebivalci pritožili na naučno ministrstvo, in glejte naučno ministrstvo, ki bi bilo prvo poklicano, da skrbi za to, da se vsak narod vzgaja in uči v svojem jeziku, je zavrnilo pritožbe kot neutemeljene in je smatralo postopanje šolskega vodstva in nemškega krajnega šolskega sveta kot po lex Perek opravičeno. Prebivalci pa so se pritožili zaradi te razsodbe na upravno sodišče in to je razsodilo v smislu pritožb in naučno ministrstvo je pogorelo, to se pravi: upravno sodišče ima več smisla za šolski zakon in za vzgojo, kakor naučno ministrstvo; naučno ministrstvo dovoljuje, da se prestopa važen šolski zakon, ki se je ustvaril v korist šole pri spravi med dvema narodnostma, namesto, da bi samo kar najstrožje skrbelo za to, da nastane mir na šoiskem polju, da se da narodu šol v njegovem narodnem jeziku in da se ne potujčuje otrok, ker igra ravno to vprašanje največjo vlogo pri sporu med avstrijskimi narodnostmi. Mi nimarno zakona, kakor je lex Perek, dasi bi ga potrebovali na Koroškem, Štajerskem, v Trstu, v Istri, tudi na Kranjskem in tudi v Ljubljani. Potrebovali bi ga, pa še bolj bi potrebovali, da bi se izvajal. Toda z nami bi menda Nemci ne hoteli sklepati takih zakonov, ker njihovim otrokom ne preti nikaka nevarnost. Na Moravskem so morali pristopiti na ta zakon, ker so se bali — češke šole. Upali so vendar ponemče-vati vkljub lex Perek. Češka javnost je sicer protestirala in Nemci so morali odnehati. Zadnji slučaj pa je pokazal naše naučno ministrstvo v posebni luči in minister Stiirgkh je baje že sklical sejo na pomoč, da se izmaši iz blamaže, v katero ga je spravilo upravno sodišče. Naša vlada povsod hoče doseči spravo in jo stane to ne malo truda in žrtev. Glavni vzrok razporov pa je šola. In če vlada sama ne skrbi za spravo na tem polju, potem naj sebi pripiše vse neuspehe, ki izhajajo iz narodnostnih sporov. Zato zadnji čas časopisje mnogo piše o lex Perek in kaže pristranost našega naučnega ministrstva celo tam, kjer zakon, postavljen od narodov, deli enake pravice. Teliant z — mlekcm poskočil. Kranj, 13. marca 1911. Zopet imamo neprijetno priliko, da se bavimo s častivredno osebo našega občespoštovanega (?) in nad vse priljubljenega (?) tehanta Toneta Koblarja. Po raznih stopnjah se je ponižal končno do skromnega mesta navadnega agenta za mleka. Tone Bonaventura je lahko vesel svojega vrednega hlapca, ki je tudi, kadar mu razni izven duševno pastirski posli pripuščajo, mastno plačan tehant mesta Kranja. Eno lahko pribijemo: srečne roke nima v svojih različnih špekulacijah. Vsaj je že pred časom trdil preprosti kmetič iz škofjeloške okolice, da je nadepolni lemenatar Tone ociganil rajnega škofa Pogačarja, ko ga je posvečeval za duhovnika. Držal je baje v tem slovesnem trenutku — figo v žepu. In tako je šel škofov blagoslov mimo njega in z blagoslovom — sreča. Da je res tako, bi sodili po raznih neuspehih njegovega delovanja. V Ljubljani mu je doneslo njegovo čas-nikarenje poleg ogromnega deficita gorke dejanske klofute v prekrasni Zvezdi. Kranjsko tehantijo je moral, kakor pravijo, kupiti od škofa z bogato odškodnino. Pota njegova v Kranju niso z rožicami posuta. Česar se loti, mu večinoma izpodleti. Sreče nima pri raznih volitvah, kakor tudi ne pri hranilnih knjižicah, ki jih sicer verne dušice tako rade podarjajo svojim dušnim pastirjem — med živimi. Naročal je za kmete moderne motorje, da bi si prislužil nekaj provizije. Pa motor ni hotel iti in kmetje so kleli. Smola na smolo! Končno je prijadral tehant Koblar po vseh teh neuspehih med mlekarske, še bolje mlečne agente. Kako to? Tehant redi v svoji štalici lepo število molznih in dobro rejenih krav, katerih mleko prodaja na debelo in drobno. Le to mu ne da spati, ker misli, da ga prodaja preveč poceni. Že večkrat je šuntal lastnike krav v mestu in okolici, naj poskočijo s ceno mleka, kakor bo tudi on poskočil, čeprav ima mastno plačano tehantijo (na 10.000 K letno) in čeprav maše neso po svetel dvajsetkronski cekinček. Saj veste, da časti in moli Tone Koblar le enega boga in ta je — bog pobasaj, Šuntal in ruval je pri kmetih in meščanih v svrho podniženja mleka že leta in leta. Toda brezuspešno. Letošnjo pomlad pa je nastopil naravnost nasilno, Pred mestnimi vratmi je prežal na brhke mlekarice in jih naravnost surovo pestil, zakaj ga ne ubogajo in ne poskočijo s svojim mlekom. Agitiral je po hišah, pritiskal na gospodinje, pisaril gospodarjem pisma, nadlegoval pastirje in obetal zlate gradove kravjim dekletom. Ko so bila tla nekoliko zrahljana, je dal poklicati preteklo nedeljo drobno peščico tistih gospodarjev, ki so njega vredni in ki so mu že večkrat šli na limanice. Napravili so bojni črtež. Izvolili so posebne zaupnike, ki naj z vso silo pritisnejo na okoličan-ske gospodarje, da poskočijo z mlekom od 16 do 20 h. Poglejmo si te tehantove zaupnike natančneje. Njih glavar je znani kravji mešetar Matija Černe, p. d. Mernik v Kranju, o katerem pravijo, da je ociginal železniško upravo, ker se je naredil baje gluhega in se pustil penzijonirati. O njem gre tudi glas, da pomlaja stare krave na ta način, da jim privezuje z žico na stare mršave repe iz bujne konjske žime umetno narejene nove repove. Drugi glavni oproda in mlečni agent tehantov je miroljubni (?) oče Petrič s Primskovega, piše se pa za Petra Pokorna. To vam je pretkana glava! O njem pripovedujejo to le: Ko se je prvič ženil, je ociganil tasta s pomočjo tujih hrani ih knjižic za roKo njegove hčerke. Dobri tast je pozneje pri tujih ljudeh objokoval svojo lahkavernost, ker ga je nehvaležni in neusmiljeni zet pognal iz domačije. Pomogli so jima še tile častivredni možje: vedno trezni, uzorgo-spodar dobrovoljček Vokar, vedno molčeči Jernač, bahati knez in libera- lec Grenkev, ki je prišel med tehantove podrepnike, kakor Pilatuž v vero. Ti možje so agitirali z naravnost nepoštenimi, kaznivimi sredstvi pri Kmetih na Primskovem, Rupi, Gorenjah, Klancu, Hujah, Čirčah, Hrastju, Prebaževem in Stražišču, naj poskočijo v ceni z mlekom, kakor želi in hoče tehant z mlekom. Grozili so ljudem z denarnimi kaznimi, lagali, da so poslani iz kanclije, silili ljudi za podpise, s katerimi se zavežejo gospodarji pod denarno globo 50 K, ako se izneverijo in ne podraže mleka. Vedno čuječi državni pravdnik, kje si?! Starešinstvo in svetovalstvo mestne občine Kranj, varuj interese svojih občanov! Draginjski odsek v občinskem odboru mesta Kranja, ali spiš; zdrami se, vrši svojo naiogo in pošteno stopi na prste takim brezsrčnim povzročevalcem draginje kakor je tehant Koblar s svojo preje opisano gardo! Ta Koblar se po krivici imenuje imenuje mestnega župnika, on spada na kmete, s katerimi bojkotira — meščane. Občinski odbor mesta Kranja naj mu da pri prihodnji seji zasluženo brco. S Koblarjem ven iz Kranja! Usliši nas, o Gospod! Iz slovenskih krajev. iz Ihana. — V nedeljo 12. marca 1. 1911. po deseti maši je bil oklican v Ihanu sledeči razglas: Deželni odbor v Ljubljani je ukazal naj občina posestvo ranjke g. Ane Sojec v Ihanu št. 7. proda ponudbenim potom. Prodalo se bo vse skupno in zato se po-zivljejo vsi, ki žele kupiti, da zaprte pismene ponudbe gotovo do dne 20. marca t. 1, do 9 ure dopoldne pri županstvu vlože. Ponudba naj zunaj nima ponudnikovega imena, ampak o-pombo: Ponudba za nakup posestva umrle Ane Sojoc. Občina si pridrži proste roke, da sprejme ponudbo, katero hoče. Tudi si pridrži na zemljiški parceli št. 194. neki stavbeni prostor, ki se bo po cenilni vrednosti odplačal. — Kdor bi želel več pojasnila, naj se oglasi pri županstvu. Ihan, 12. marca 1911. — K temu naj pripomnimo tole: Ana Sojec je zapustila svoje imetje za občinske reveže. Gotovo bi moralo torej županstvo v tem slučaju s premoženjem, ki je skupna last, postopati tako, kakor to želi javna korist, t. j. da izkupi na dražbi ali pri prodaji, čim več zase, oz. za občinsko blagajno. Toda pri oglasu občina oznanja, da ne dobi posestva ta, ki obljubi največ, ampak, da si pridrži proste roke, da sprejme ponudbo katero hoče. Kakor slišimo, je posestvo kupil g. Breznik, in drugi ponudbeniki niti v poštev niso prišli. Tudi si je župnik dal truda na prižnici, da je poleg nepotrebnih drugih opazk, ki so se očividoo nanašale na nekatere osebe — pripomnil tudi to, da mora to posestvo priti v „kristjan-ske“ roke. Ker pri nas ni Židov, je vprašanje, kake kristjanske roke je mislil. In sedaj nam je jasno vse: re- cimo: neka občina prodaja javno last: to si želi kupiti neki klerikalec; da bi na javni dražbi ne imel preveč konkurentov, se priporoči župniku, naj občina razpiše prodajo tako, da si pridrži proste roke, t. j. da lahko vzame klerikalno ponudbo, četudi so druge višje. Prosim vas, kam bi to vedlo. Kaka pravica je to. Kje je tu tisti dež. odbor, ki se je tako oblastno vmešava! v kupčijo v Ljubljani ah v Idriji. Ali ne trpi pri tem korist občine? Ali ni občinski odbor za to tu, da skrbi za blagor občine? Ali je za to,da podpira klerikalne kupčije na svojo zgubo. Vsled takega postopanja našega županstva je občina oškodovana za več tisoč kron; ako hočejo klerikalci kupovati posestva, naj jih plačajo, kolikor iznese javna dražba ; pristransko postopanje pa je nedopustno in ga dež. odbor ne sine dopustiti. Slovarski jug. Bolgarsko - avstrijski odnošaji. Zadnja obiska bolgarskega kralja Ferdinanda pri cesarju Francu Jožefu I. v Schonbrunu sta izzvala v političnem svetu različne komentarje in dala povod k raznovrstnim razmotrivanjem o bolgarsko avstrijskih odnošajih. Dočim avstrijsko-ogrski, zlasti pa nemški u-radni listi neprestano povdarjajo, da obiski kralja Ferdinanda niso imeli nikakega političnega pomena, pripisujejo angleški, turški in srbski časopisi obiskom velik političen pomen. Eni trdijo, da je med Avstrijo in Bolgarsko sklenjena tajna vojna konvencija, ki ima defenzivni karakter. Drugi pa naglašajo, da se je bolgarski kralj pod uplivom avstrijskega cesarja dal pregovoriti tudi za miroljubno politiko napram Turški. Vesti, ki prihajajo iz Sofije, da bolgarski kralj in kraljica v najkrajšem času uradno obiščeta dunajski dvor, so vsekakor izzvale v carigrajskih političnih krogih precejšnje vznemirjenje. Boje se zlasti radi tega, ker se vrše ti obiski ravno v času, ko stoji Turška pred splošno vstajo vseh narodnosti, posebno pa, ker smatrajo, da bo eventuelna vstaja posledica tujih uplivov, zlasti avstroogrske monarhije in Bolgarske. Vzajemnost med zagrebškim in belgrajskim odrom. V zadnjem času se upravi belgrajskega in zagrebškega gledališča energično prizadevata, da bi se ustvarile čim ožje zveze med njima in pozneje sploh med vsemi jugoslovanskimi gledališči. Prvi korak za to je že storjen in bodo hrv. igralci gospa Vavra in gg. Rajič in Stefanec gostovali v Belgradu. Rajič je te dni že igral na belgrajskem odru in dosegel velik vspeh v vlogi Oswalda v Ibsenovi drami .Strahovi". Vsi listi ga pozdravljajo kot umetnika prve vrste. Belgrajski in novosadski igralci nameravajo svojim kolegom v Zagrebu najprej vrniti poset, pozneje pa o-dide, kakor se poroča, cela belgrajska trupa v Zagreb, kjer bo priredila vrsto predstav iz srbskega in hrvaškega repertoarja. Poset se vrši najbrže meseca maja, ko bo belgrajska sezona kon- LISTEK. MICHEL ZEVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benctek. velel Sandrigo, viseč nad prepadom, je zakričal: — Milost! Roland ga je potegnil nazaj, postavil ga na tla in mu — Odreži jetnika! Sandrigo se je s krvavim pogledom ozrl naokrog. En tre-notek še je poizkusil ustavljati se Rolandu; srepo se mu je začepil s pogledom v oči . . . Nato pa. iznova ukročen in premagan, je srdito mahnil z roko ter odvezal jetnika, ki je z iztegnjenimi rokami planil k svojemu rešitelju. Roland ga je ustavil z migljajem roke. — Gospod, je dejal, imava se še nekaj pomeniti. Blagovolite stopiti v jamo, in počakajte me tam par minut. — Tudi par ur, kolikor časa le hočete, o velikodušni mož, zaščitnik modric, rešitelj Apolona . . . Prav gotovo, da nismo več v soteski Piave, nego na Parnasu, in čebelice letajo od cvetke do cvetke . . . Dični Aretino bi bil gotovo še dolgo časa izlival svoje navdušenje, da ga ni Skalabrino zagrabil za roko in ga porinil v votlino, ne da bi kazal pri tem dejanju le najmanjše spoštovanje pred njegovo pesniško slavo. Roland pa se je obrnil k razbojnikom, ki so stali okrog njega ter dejal z močnim glasom: — Videli ste, kaj znam storiti. Kateri izmed vas me hočejo imeti za svojega poglavarja? —- Vsi! Vsi! — Kateri izmed vas so siti bednega in nizkega življenja, ki ga živite? Kdo so tisti, ki hočejo z menoj izvršiti velike reči ? — Vsi! Vsi! ■ — Dobro. Napovedujem vam sestanek nocoj o polnoči. Zdaj se razkropite. Privedite še tiste izmed svojih tovarišev, ki so odsotni. Povejte jim da je prišel človek, ki jih hoče voditi na izvojevanje velikih bogastev in napraviti iz vsakega vas siromakov velikega gospoda. Idite in bodite o polnoči zopet tu. Roland je govoril, kakor govore krotilci, kadar stopijo prvikrat v kletko novih zveri. Navdušeni razbojniki so pozdravili njegove besede z grmečim „vivat!“ ki je prestrašil prebivalce vasi, dremajoče ob znožju gorovja; nato pa, hoteči pokazati svojo pokorščino in disciplino, so se razkropili po bregovih, ne da bi le pogledali Sandriga, ki bi se ga bil pred kratko uro še sleherni izmed njih prestrašil. Tudi Sandrigo se je hotel odstraniti. Toda Roland je namignil Skalabrinu, ki mu je položil roko na ramo, rekvč: — Ostani; gospodar hoče govoriti s teboj. Slišavši besedo „gospodar“, je Sandrigo dvignil glavo; nato se mu je nagloma iztrgal ter z divjim krohotom planil proti prepadli, v katerem je izginil, ne da bi ga bilo mogoče zadržati. Skalabrino je izprva osupnil; nato pa se je sklonil ter videl svojega sovražnika, kako se je z nenavadno drznostjo in spretnostjo spuščal v globino, prijemaje se za skalne robove in za redko grmičevje, ki je poganjalo iz razpok. — Oh, če bi imel pri roki dobro arkebuzo 1 je zamrmral Skalabrino. Še enkrat mu je udarilo na uho porogljivo krohotante; nato je mračna silhueta Sandrigova izginila. — To ne pomeni dobrega, je dejal Skalabrino in vstal. Zdelo se je, kakor do Roland ni videl, kaj se je godilo. S sklonjeno glavo in prekrižanimi rokami se je vdajal premišljevanju. In te misli Rolandove, ko se je bi^ sam postavil izven človeške družbe, so bile podobne mislim Karla V., ko se je odrekel cesarstvu. Toda kmalu se je spet ovladal; stopil je v jamo, kjer je Skalabrino ravno prižigal plamenico. Prav kakor je prej dejal Sandrigo: v jami je stala miza, na mizi pa je bil kup peres, tinta in papir. Ko je jetnik ob luči sveče zagledal Rolanda, je vzkliknil s presenečenjem: — Saj se res ne motim ! Vi ste tisti tujec, ki sem ga videl pred par dnevi v Mestre, in kateremu sem prodal dva svoja najboljša konja ? Roland je pokimal z glavo. — Ah, je povzel Aretino, nesrečna misel ki mi je prišla v glavo, da sem šel gledat sotesko Piave! Moja pritljaga je oplenjena, moja dva tajnika sta zbežala, in jaz sam bi bil skoraj poginil ... Na srečo se ste pokazali vi, podobni paladiju iz starih junaških časov stiti? bledel. Torej, je dejal Roland, vi mislite, da vas hočem izpu» Ali to ni vaš namen? je dejal Peter Aretino in pre« — To zavisi od vas . . . — Kaj hočete, da storim ? Kar povejte. Hvaležnost Areti-nova ni prazna beseda . . . — Pomislite pred vsem, da vas imam v svoji oblasti, in da vas lahko vrnem siromakom, ki sem vas pravkar rešil pred njimi. Premislite, da sem jih s tem svojim korakom prikrajšal za celo premoženje. Čim dalje je Roland govoril, tem klavernejši je postajal jetnikov obraz. Toda obenem se mu je v očeh za hip zasvetil temen ogenj, ki pa je lakoj zopet ugasnil. — Česa pa zahtevate od mene ? je dejal. Pri popkih vseh devic aretinskih, zares se bojim vaše velikodušnosti — skoraj bolj, nego smrti, s katero mi je pravkar grozil oni bandit! — Rad bi vam predlagal zavezniško pogodbo, je dejal Roland s povdarkom na vsaki posamezni besedi. Jetnik je živahno dvignil glavo. Roland je nadaljeval: — Zdi se mi, da vidim v vas nekaj boljšega in obenem strašnejšega, nego sem mogel sklepati po prvem pogledu. Ali sem se motil? Na tem nizkem in trmoglavem čelu, na teh gibčnih obrvih, na mogočnih čeljustih — z eno besedo, na vsej vaši volčji glavi — razbiram silno željo po uživanju, ki se oglaša v vaših prsih. Gospod Peter Aretino, ako ste samo pesnik ali pesnikovalec — kar ste raje — če ste tisti, ki pravite, da ste, odidite, svobodni ste. (Dalje.) čana. Ta ideja je zeio lepa in bi morala vspodbuditi tudi naše gledališče in njega upravo k sličnim podvzetjem. Splošni pregled. Ncmško-ruska pogajanja so dosegla že tako visoko stopinjo, da bolezen Sasanova ne bo imela nikakega vpliva na nadaljni razvoj; gre se samo za to, da se posamezne točke sestavijo v celoto. Car Nikolaj je baje pri pogajanjih nastopal zelo odločno, kakor ga je naučil Viljem v Potsdamu. Zmaga melilkanskih čet. Poroča se, da so pri Casa Grande zadele skupaj revolucijonarske in vladne čete. Revolucionarji so bili pod poveljstvom Maderosa. Vladne čete so zmagale na celi črti in so prizadele upornikom velike izgube. Vsled tega je v sev. Mehiki veliko navdušenje. Slovaška umetnost v Londonu. Danes se otvori v Londonu razstava slovaških umetnikov. Njim na čelu stoji Joža Uprka. Od Angležev se je največ potrudil za to razstavo znani Scotus Viator, ki je velik prijatelj zatiranih Slovakov. Dogodki v Jemenu. Poroča se, da so turške vojne čete obkolile kraje Sehab in Sulars in so jih očistile od arabskih rebelov. Boj je trajal 3 dni. Nemiri v Maroku niso tako velikega pomena, kakor je poročalo časopisje. Francoski min. svet smatra vse vesti za tendencijozne. Taft se je izjavil glede ameri-kanskih vojnih priprav sledeče: Revolucionarji hočejo v Mehiki imeti republiko, ki pa bi ne bila taka. kakor sedaj in bi kalila mir na jugu. Zato so Zdr. države prisiljene poseči vmes in bodo zabranile, da se nakane revolucionarjev ne uresničijo. Izganjanje poljskih delavcev iz Rusije. Parlamentarna komisija je sklenila, da poda interpelacijo radi izganjanja poljskih delavcev iz Prusije. Avstrijsko naučno ministrstvo je odklonilo 63 hospitank z ruskega Poljskega, ki so hotele stopiti na krakovsko univerzo. Krakovska univerza. Te dni se je začela disciplinarna preiskava proti 24. študentom, ki so se udeležili vse-učiliških nemirov. Ob začetku novega semestra morajo vsi podpisati izjavo, da vzamejo na znanje, da bo vsako počenjanje proti vseučiliškemu redu kaznovano z relegiranjem. Amerikanske čete so na teksaški meji že parkrat imele opraviti z umikajočimi se uporniškimi četami. Ujele so pri tem več revolucionarjev. Japonska vlada je izjavila, da nima glede vojne nikakih zvez z Mehiko. Angleški proračun za mornarico znaša za leto 1911 —12 okoli 44.392.500 funtov šterlingov. Stroški za nove stavbe znašajo 15,063,877 funtov šterlingov. Moštvo se pomnoži za 3000 mož. Revolucija v Paragnuvu. Kakor poročajo listi, so se tudi nemiri v Pa-raguayu razširili v pravo revolucijo. DNEVNE VESTI. Kakor tepen cucek, tako je postal »Slovenec" ponižen, ko mu je »Jutro" malo trje stopilo na njegova kurja očesa — tako pravi vsak, kdor se spozabi, da vzame umazano klerikalno cunjo v roke. In ljudje vsak dan bolj uvidevajo, kako potreben in koristen list je „Jutro\ ker odkriva klerikalne lumparije in svinjarije brez ozira na levo in desno. In ravno vsled MALI LISTEK. Slov. deželno gledališče. „PSYCHE“. Komedija v treh dejanjih. Spisal Ivo c on te Vojnovič, poslovenil Hinko Nučič. Vojnovičeva »Psyche“ je delo posebne vrste, fina, diskretna, salonska igra, ki pa zahteva — to treba povdariti — svojo posebno publiko. Snov, ki jo obdelava avtor v svoji »Psychi“, je sama na sebi velika, sko-ro neizčrpna, le škoda, da pesnik ne ostane v veliki snovi tudi vedno velik. Vojnovičevo umetnost obdaja v tem de'u majhen svet, pravi velikosti Človeške narave nasproti je Vojnovič v svoji ,Psychi" majhen. Nekaj pa je, kar nas kaj skoro spravi s pesnikom — dramatikom: njegov ostri, intenzivni razum, ki dovolj dobro nadomešča včasih pomankljivo fantazijo. Vojnovič je mojster intimne umetnosti, slikar velike popolnosti in jako dober opazovalec. Njegova zmožnost, ustvariti potrebno razpoloženje in nas prestaviti v atmosfero svojega ozkega sveta, je vsega upoštevanja vredna. Ampak ozek, ozek bo ostal njegov svet vedno. Polet njegovih mislij nas ne more dvigniti v one višine, ki so tega svojega brezobzirnega boja si pridobiva »Jutro" čimdalje več odkritosrčnih prijateljev. „Slovenec“ na dilci. Globoko je padel »Slovenec", da se ga še klerikalni voditelji sramujejo. Ko so češki poslanci prijeli dr. Šušteršiča zaradi umazane »Slovenčeve" pisave proti Cehom in dr. Kramaru, je izjavil, da obsoja pisavo „Slovencau, da zanjo ni odgovoren, ker »Slovenec" baje ni glasilo klerikalne stranke — česar seveda mi ne verjamemo; videti pa je iz tega prav jasno, da se že celo dr. Šušteršič sramuje „Slovenca“. Še bolj je pa umazano cunjo iz Kopitarjeve ulice pustil na cedilu dr. Korošec. Izjavil je na seji „Slovanske Enote", da je on telefoniral »Slovencu" ono poročilo, zaradi katerega so bili Čehi razburjeni, da pa je Slovenčeva redakcija ono njegovo telefonsko poročilo falzificirala. In dr. Korošec je glasoval za resolucijo, v kateri se »Slovenčeva" pisava obsoja. Daleč je torej padel »Slovenec", da se ga že klerikalni veljaki sramujejo. Saj je pa tudi med dostojnimi poštenimi žurnalisti in sploh med poštenimi ljudmi nekaj nezaslišanega, da bi falzificirali telefonska poročila, kakor je sploh vsa pisava »Slovnnca" tako utnazano-podla, tako nesramno-lažnjiva, da ga že med klerikalai noben človek ne mara več vzeti v roke. Samo škof Bonaventura še drži z gnusno klerikalno cunjo in jo vernikom priporoča. Kar seveda niti deficitnemu »Slovencu" niti falitni in do vratu zadolženi »Katoliški tiskarni" ne bo prav nič pomagalo. Ali taki bolniki niso reveži. Klerikalci vedno in povsod vpijejo, da se potegujejo in delajo za reveže V resnici pa to samo vpijejo, delajo pa drugače. V deželni bolnici, ki je sedaj domena klerikalcev se revežem tako godi, da se lakko nad njihovo žalostno usodo lahko vzgledujejo vsi, ki si od klerikalcev kaj obetajo. Deželni odbor je oddal hrano za bolnike deželne bolnice usmiljenkam. Te pa stiskajo, šparajo na vseh konceh in krajih in prikrajšujejo bolnike kjer jih le morejo. V III. razredu deželne bolnice je škandalozna hrana. Juha je taka, da se je bolniki bolj boje kot najbolj grenkega zdravila. Kar zamižati morajo pri vsakem požirku. Jed, ki jo dobe reveži III. razreda je že vsa mrzla in prestana. Strjena mast, bolj loju podobna kot svinjski masti, se že drži krožnika. Bolnik, ko dobi kosilo, ne ve ali naj bi jedel ali čez dajal. Kdor nima v Ljubljani sorodnikov, matere ali kake dobre tete je tak revež, da se bogu usmili. Najlepše pri celi stvari je pa še to, da morajo bolniki iz strahu pred usmiljenkami vse požreti in vse prenesti. Gorje, če bi kdo zdravniku povedal, da je slaba hrana! Potem bi še te ne dobil. Zdravniki sicer gledajo na to, da je dobra hrana. A kaj pomaga ko jo vidijo le v kuhinji! Kadar zdravnikov ni, dobe bolniki čudovito zanikamo godljo. Kadar bodo klerikalci zopet naglašali ljubezen do ljudstva naj jih občinstvo opozori na deželno bolnico. Tamkaj imajo v svojem hlevu izkidati velik kup gnoja! Klerikalne lumparije. Že delj časa sem razširja neka dunajska židovska korespondenca po nemškem časopisju najtendencijoznejše vesti iz Ljubljane. Vsem je še v spominu, da je slovensko napredno časopisje v avgustu p. 1. konstatiralo, da je ta židovska korespondenca imela na Dunaju telefonično poročilo o ljubljanskih demonstracijah, še predno je bil končan vojaški mirozov. Takrat je vsa slovevska javnost kazala s prstom na klerikalce, da so zagrešili to lumparijo. A »Slovenec" je molčal kakor dostojne samo pesniku, nas ne more prestaviti v tisto višavo, odkoder lahko jasno gledamo v globino sreče in usode. Vojnovičeva umetnost je torej bolj plastična, oblikujoča in ustvarjajoča. Ustvarja ljudi iz mesa in krvi, ljudi, ki jih moramo pripoznati za svoje brate; vsi značaji so izklesani z ostrim umetniškim dletom, vsi so izpeljani verjetno in povsem konsek-ventno. — Seveda nam mora velik pesnik nuditi kaj več. V kraljevstvu mislij naj izvršuje svojo misijo, oznanja naj nam nova pota, odpira naj nam nov razgled. Kar se tiče mislij, ki nam jih podaja avtor v svoji „Psychi“, bi Vojnoviča zares ne mogli nazvati duševnega Kreza. Specifično Vojnovičeve misli ne zasledimo niti ene. — Talent Vojnovičev obstoja, kakor smo že rekli, v tem, da zna izborno opazovati, krepko očrtati značaj s par potezami in s hitrim, a zato nič manj razumnim pogledom pregledati in ab-sorbovati vse: stvar, kraj in milieu. Mogoče je vse to bolj tehnika kakor umetnost ? Mogoče, ampak nič zato! Te lastnosti so pač komponente, katerih rezultanta je — Vojnovičeva velikost. Žalibog, da ta mojster karakterizacije kljub teinu ni nikakšna osebnost; saj nimamo nobenega specijelno Vojnovičevega stila, nobene specijelno Vojnovičeve umetniške ali dramatične grob. Vesti so se pa vedno ponavljale; o vseh dogodkih na Slovenskem so prihajale v nemške liste tendencijozne vesti. Danes smo pa v stanu, konsta-tirati sledeče: Urednik »Slo- venca", Ivan Štefe je lansiral potom te korespondence v nemško nacijonalno časopisje vse one vesti, ki so skrajno žaljive za Slovence in vedno tendencijozno pobarvane. Štefe je telefonično poročal na Dunaj o ljubljanskih demonstracijah, Štefe ie hotel lansirati v nemške liste nesramne in žaljive vesti p državnem poslancu, g. Hribarju, Štefe je poročal lažnjivo vest o konkurzu »Učiteljske tiskarne", slovenski in katoliški žurna-iist Štefe blati po nemškem časopisju na ta način slovenski narod! — V isti izdaji imenovane korespondence, kjer se poroča lažnjiva vest o konkurzu »Učitellske tiskarne", je izšlo tudi poročilo o famoznem škofovem pastirskem listu, datirano iz Ljubljane. Naj se škof prepriča, ako se je tudi tukaj Štefe norčeval iz njega po nemških lisjih, saj je vendar Štefe ljubljanski dopisnik nemških naeijonalnih listov potom dunajske korespondence. Slovenci torej sedaj vedo, kdo jih blati po nemških listih; iskalo se je krivcev v kazini, a skriti krivec sedi v uredništvu slovenskega katoliškega »Slovenca". To je torej ono tako samozavestno narodnjaštvo ljubljanskega Štefeta, ki se ne sramuje, stopiti v krog židovskih šmokov, kadar more blatiti slovenski narod! Pfuj taki izda-jici! To so taka dejstva, ki jim ne more Štefe s celim uredništvom oporekati in jih zanikati. Kadar bo Štefe še agitiral po Ljubljani, se mu bo reklo, da naj raje napiše za »Deutsche Stimmen" kak članek proti Slovencem, saj takega dela je že navajen. Klerikalni sleparji. Na enem najodličnejših mest sedi klerikalni voditelj dobrega slovenskega ljudstva. Nič se ne sramuje klerikalni doktor, nič ga ne vznemirja, da so mu prišli na sled, da je ponaredil izpričevalo. Mirno spi in še drzno čelo ima nastopati v javnosti z nesramnostjo, dasi bi mogel biti kot slepar in ponare-jalec izpričevala zadovoljen in vesel, da ga javnost pusti pri miru kakor so ga pardonirali profesorji na graški univerzi in so ga izpustili po milosti in zato, da ne bo nesrečen celo življenje. Zanirniy in značilen dogodljaj izza klerikalnih kulis. Prejšni teden je »Slovenec" prinesel pod naslovom »Nov konkurz" notico naperjeno proti »Učiteljski tiskarni". Še isti dan so kleriKalci telefonirali isto vest na Dunaj tako, da smo drugi dan brali po vseh nemških časopisih »Slovenčevo" natolcevanje o »Učiteljski tiskarni". Zanimivo pa je pri celi zaeevi to, da so klerikalci istočasno telefonirali na Dunaj tudi članček o škofovi poslanici, ki se je norčeval iz škofa in njegovega pisma. V tem dejstvu lahko škof vidi, da klerikalni politiki celo njega za nos vlečejo, ljudje pa lahko vidijo kako neodkritosrčna, podla in sleparska je klerikalna politika. Zato, da je klerikalni poročevalec zaslužil par kronic je kot klerikalec v isti sapi oblatil v nemškem časopisju »Učiteljsko tiskarno" in ljubljanskega škofa! Dr. Andreas Karlin, Bischof von Triest — tako se glase vizitke novega »slovenskega" tržaškega škofa Karlina. Nemške vizitke so prvi njegov škofovski akt. Obiskoval je te dni razne dostojanstvenike po Ljubljani, barona Schwarza, dv.svetnika Klimenta, vladnega svetnika Laschana itd. in povsod je oddal nemško vizitko Prav posebno zabode človeka v oči ta stvar kar se tiče Laschana. Laschan je danes zastopnik slovenske metropole Ljubljane in kot takega ga je oblike. Morda je temu krivo to, da je avtor, kolikor ga moremo presoditi po njegovih dosedanjih delih, preveč sprejemljiva, preveč ženska narava. Različni utisi iu uplivi učinkujejo nanj in spreminjajo njegovo pot in njegove cilje; vsled tega se ne more razviti v krepkega, individualnega dramatika. Manira, ki jo opažamo v „Psy-chi“ je povsem nedramatična, vse delo se nam zdi premalo koncentrovano in morda so tudi posamezni dogodki v prerahli zvezi. V tem delu se nam Vojnovič prezentuje kot dober roman-cier in nič več. Roman je pravzaprav „Psyche“, izvrstna knjižna drama, na odru pa upliva vsled preobširnega dialoga sicer res nekam utrudljivo, nikakor pa ne dolgočasno; puhloglava publika se je v soboto dolgočasila, inteligentni, literarno izobraženi del avditorija pa je kljub vsemu užival. Ako gre Vojnovič v svoji „Psychi" mimo dramatičnih kulminacij svoje snovi, ne da bi jih izrabil, nam to ne dokazuje, kakor mislijo mnogi, da avtor prezira velike scene — (prosim, kje bi dobili dramatika, ki bi se ognil prilike, kjer lahko pokaže svojo umetnost) — pač pa nam jasno dokazuje, da Vojnovič ne zna dramatično oblikovati svoje snovi. „Psycha“ je zbirka novelističnih slik, katerih pitoreskni čar nehote vpliva na nas. Drama naj bo konflikt volje, boj strasti, boj, kjer tudi »Bischof von Triest" obiskal. Naj-navadnejši čut dostojnosti bi mu moral velevati, da odda pri zastopniku slovenske Ljubljane slovensko vizit-nico. Čut ponosa in slovenske samozavesti pa bi mu veleval, da odda tudi povsod drugod slovenske vizitnice. Seveda, pri klerikalcih apelirati na narodni ponos in samozavest — to je veliko preveč zahtevano. »Slovenski" škof Andreas Karlin se je prav kmalo pokazal v pravi luči. Nič bi nas ne presenetilo, ko bi se začel lepega dne podpisovati za Carlina — bo manj slovensko. Pogovor v klerikalni družbi. (Za mizo v neki gostilni v predmestju sedijo štirje klerikalci in se pogovarjajo). Prvi: Ampak »Jutro" je že dobilo mnogo klerikalnih pristašev na svojo stran, za napredno stranko. Saj pa tudi ni to nič čudnega: na gospodarskem polju povzročajo klerikalci čedalje več polomov in kot ljudje so oni demoralizirani. »Jutro" ima dober nos, da vse zvoha in tako dokaže s suhimi dejstvi, da so klerikalni voditelji ljudje, ki imajo največ masla na glavi. Dandanes ni pred »duhovnim očetom" nobena ženska več varna. Koliko škandalčkov je že »Jutro" razkrilo. Pretekli teden je prišel na vrsto šmihelski kaplan Frohlich. Drugi: Da, jaz ti to po pravici povem, da klerikalcev ne bom volil več, dasi sem to delal celo svoje življenje, odkar sem imel volilno pravico, pa do danes, ko sem star 52 let. Naj bo na onem svetu kar hoče, nič se mi ne bo zgodilo, če bom volil poštene in značajne ljudi; zato bom volil naprednjake! Tretji: Da, da, meni se zdi, da klerikalcem že zvoni. Vero hočejo umešavati v politiko, pa ne morejo živeti, kakor je Kristus učil, ker so demoralizirani. S križem v roki agitirajo za volitve, s križem v roki prešestvajo . . . Vsak pošten človek, bo te »poštenjakoviče" nagnal z mokro cunjo in bo zato go tovo prej zveličan, kot oni, ki jih bo volil, ker bi s tem neposredno držal srečo za vsakovrstne lumparije! Poštenje, značaj in dobro srce, to je vera čez vse. Četrti: Jaz bom tudi volil naprednjake! Bav-bav (je ravno prišel v gostilno): O, dober dan dragi prijatelji! Ali veste, da nekemu deželnemu petelinčku — pardon — po-slančku klerikalne stranke se je zljubilo po neki omoženi?! Vsi štirje: Katerega pa misliš, bav-bav? Bav-bav: Pssst! Bom povedal, če se bo tisti pred volitvami preveč koračil. (Bav-bav je izginil in družba je imela zopet kratkočasen pogovor.) Jeglič, vodja Ii. mestne šole uči otroke nove vrste slepomišja. V ponedeljek dne 13. t. m. so pisali v 8. razredu namesto predpisanega nemškega pouka, slovensko šolsko nalogo. Jeglič je rekel učencem: Denite še nemške slovnice na klop, da boste slovenske takoj skrili, če bi slučajno prišel nadzornik v šolo. S tem Vašim slepomišenjem, g. Jeglič, si ne boste stekli zaslug za vzgojo naše mladine v narodnem duhu. Prvič, Vi sami ste vse preje kot narodnjak, drugič škodujete naši mladini, če jo na tak na-tak način navajate k slepomišenju in neodkritosrčnosti, in tretjič ji škodujete na uspehih, kajti če je že naša mladina res primorana se učiti tudi nemščine, se je na ta način ne bo priučilo, še manj pa se bo v pravem narodnem duhu vzgojila. AH res Nemec dobi 5. notarsko mesto v Ljubljani? Iz naprednih notarskih krogov iz dežele se nam poroča: Kakor čujemo, je notarska zbornica pred kratkim v svoji seji glede nameščenja novega 5. notarijata v Ljubljani predlagala dva nemška prosilca in sicer Galleta in Puschniga. Prvi je notar v Logatcu, drugi v Vi- naj se na vso moč povdari značilnost osebnosti. Kako daleč je »Psyche“ od tega principa! Pri Vojnoviču si stopita nasproti položaj proti položaju. Položaj, iz katerega se ta ali ona oseba zaman poskuša rešiti — to se nam zdi nekakšna splošna formula za Vojnovičevo umetnost, kakršna se nam prikazuje v „Psychi“. Seveda je ta formula v svoji pasivnosti skozi in skozi nedramatična; da je Vojnovič v „Psychi“ zašel v tir te formule, je delu na kvar, To in pa preobširni romanski fundament sta pomankljivosti prvenca Vojnovičeve umetnosti. — Braniewski g. Nučiča je bil vzoren v vsakem oziru; fina, dobro premišljena igra, inilijeju primerno umerjena v kretnjah in govoru, izvrstna maska in psihološko do minucijozno-sti preštudovane posameznosti, so nov dokaz izrednega, močnega talenta g. Nučiča. Gdč. W i n t r o v a se je pokazala kot zelo temperamentna igralka, ki razpolaga z izdatnimi kvantitetami gracije in šarma. Posebno hvalimo fino občuteno in z umetniškimi nijansami opremljeno igro v zadnjem aktu. — Gdč. Š e t r i 1 o v a je razodevala izbrano eleganco visoke mon-denske dame s finimi manirami, eks-kvizitnim uastopom in krasnimi toaletami. V sceni z Braniewskim v drugem dejanju je našla dovolj toplih tonov in lepik momentov. — Princ pavi, oba pa sta prononsirana Nemca. Ker je številu Nemcev v Ljubljani z enim nemškim notarjem (dr. Vok) Nemcem že itak dovolj vstreženo in nam je znano, da se je poleg tu omenjenih Nemcev zglasilo tudi več slovenskih prosilcev, si tega koraka notarske zbornice ne moremo tolmačiti. In to tem manje, ker je predsednik notarske zbornice bivši slovenski državni poslanec dr. Plantan, odbornik Hudovernik, ki je obenem tudi odbornik družbe sv. Cirila in Metoda. Gospodje slovenski tovariši zastopani v zbornici, ali bi nam hoteli dati pojasnilo za vašo predlogo dveh Nemcev za ta novi notarijat? — Odgovornost prepuščamo g. dopisniku. Op. ured. Ravnatelj dr. Tominšek v Gorici podpornik Sudmarke. Znano je, da je nekdanji naprednjak, sedanji naprednjak, sedanji ravnatelj goriške gimnazije dr. Josip Tominšek, v zadnjem času presedlal in prijadral srečno med klerikalce, kamor ga je že dalj časa vleklo srce. In zdaj je postal še nemškutar po vrhu. Koncem pusta je imela »Stidrnarka" v Bartolinijevi ulici v Gorici svojo predpustno veselico, ki jo je počastil tudi ravnatelj dr. Josip Tominšek s svojo navzočnostjo. Nemci baje svojega najnovejšega prijatelja niso bili nič kaj veseli in so ga postrani gledali, kajti neznačajnežev se vsak boji. Nas najnovejša imenitnost dr, Tominška ni prav nič iznenadila, ker vemo, da je klerikalcem za narodnost toliko, kolikor za lanski sneg. In klerikalizem in nernškutarstvo se imenitno izpopolnjujeta, kar vidimo vsak dan na ^voditeljih naše klerikalne stranke. Zal nam je le goriških slovenskih gimnazijcev, ki imajo takega vzor-moža in značajnega Slovenca za ravnatelja! Razglednice s karikaturami: »Ljubljana in dr. Žlindra", »Šuklje in policaji" in »Jutro tebi osle kaže" so izšle in se dobivajo v »Jutru" po 6 vin. kos. Tabakarnam itd. po 4 vin. če se jih vzame skupaj najmanj 25 kosov. Razglednice so jako lične. Odgovor na našo uganko. Ker je včeraj odgovor na našo uganko, — kakšen razloček je med ljubljanskim škofom in Prešernovo muzo, — pomotoma izostal, ga priobčimo danes. Odgovor: Prešernova muza nima hlač ne krila, ljubljanski škof pa ima oboje. K slučaju koz. Ena za kozami obolelih delavk tukajšn.e predilnice, in sicer 371etna Marija Počivavnik, roj. Bobek, stanujoča v Spodnji Šiški št. 163 je včeraj popoldne ob 2. uri umrla v mestni bolnišnici za silo. Njeno obolenje je postalo v zadnjih dneh posebno opasno, ker so se koze razvile tudi po sluznicah in notranjih organih. Zdravstveno stanje druge bolnice, t 281etne Marjane Janežič, pa je zadovoljivo. Mozoli se ji že suše in deloma tudi luščijo. — Bolnicama sta poleg dr. Rudeža požrtvovalno stregli usmiljenki sestra Viljelmina in devica Jerica Gasser. Previdel ju je šentpeterski kaplan Petrič. Seveda so se pri tem opazovale vse zahteve higiene. Duhovnik je oblekel plašč, kakor ga uporabljajo zdravniki in se je na to temeljito razkužil. Avtomobilska nesreča na Dunajski cesti. Zdravstveno stanje težko ranjenega topovodje Fajdige je nevarno, vendar pa zdravniki upajo, da bo okreval. Kdo je lastnik avtomobila se še ne ve, pravijo, da je član graškega avtomobilskega kluba. Avtomobil je tako razbit, da ga najbrže sploh ne bodo več popravljali, ker bi poprave veljale več nego nov avtomobil. Očividci potrjujego soglasno, kar smo mi že včeraj rekli, da je nesrečo zakrivil zgolj le avtomobil, ki se Fajdigi ni ognil na levo temveč je vozil na des- Rhodenberg, nesrečni, inalobesedni ljubimec je postal po nemali zaslugi g. Skrbinška zelo simpatičen! značaj dobrosrčnega kneza, ki se odpove zaroki z Olgo v prepričanju, da bo srečnejča z Bratiievvskim, je prišel po interpretaciji g. Skrbinška v vseh značilnih potezah do polne veljave. — Della Torre g. D a n i 1 a je bil izvrsten tip vedno dvorečega, zaljubljenega marquisa. Takšni eksaltovani bon-vivanti so prav posebna specijaliteta g. Danila. — Ga. Bukšekova in gdč. Vera Danilova zaslužita priznanje; slednja je mestoma jako dobro posnemala značilno angleško maniro izgovarjanja. — Omenjamo dame 11 i č i č e v o in T h a 1 e r j e-v o ter g. M o 1 k a. Ostale uloge so čisto brezpomembne; iz tega vzroka je tudi precej egalno, če je kontesa Ana za par nijans več ali manj okorna in če mladi kavalirji plešejo z večjo ali manjšo eleganco. — Ako v zadnjem aktu gleda neka radovedna glava dovolj neženirano skozi precej široko odprta vrata na sceno, potem to iluziji ni prav nič v korist; če se v drugem aktu neka mlada dama vsekne v svoj robec in se potem čisto nonša-lantno briše z njim po obrazu, bi nekatere nežnejše gledalke zelo lahko padle iz »štimunge". a— no, povrh pa je še dirjal, kakor bi ga podil sam vrag. Se dobro, da se ni pripetila hujša nesreča! Leopard je v nienežariji pograbil dečka. V menežariji, ki se mudi sedaj v Ljubljani, bi se bila pri predstavi pretečeno nedeljo k malo zgodila vse večja nesreča, kakor se je. Ko so obiskovalcem kazali 'zverine, je neki 14 letni deček preblizo postavil pred ograjo, za katero je stal leopard. Razkazalec zverin je najbrže pustil ograjo preveč odprto, ali pa je ista nezadostno zavarovana, skratka: leopard popade dečka aa ro-ko, ter ga v svoji razdraženosti drži s svojimi ostrimi zobmi. Nepopisen s|r^1v.se ie za trenotek polotil okoli stoječih gledalcev tega mučnega prizora. Osobje menežarije je prihitelo dečku na pomoč, a že ko se je posrečilo dečkovo roko oprostiti iz leopardovega žrela, se je še bolj razkačeni leopard zagnal še enkrat proti dečku ter ga zagrabil ob strani hrbta. Vendar pa ta drugi naskok ni bil tako nevaren kot prvi. Po mestu se je sicer govorilo, da'je leopard pri prvem naskoku dečku pregriznil roko, toda kolikor nam je doslej znano, so te govorice pretirane. Mestna policija bo nam o tem dogodku gotovo znala kaj več povedati. Vremenska izprememba. Po krasnih gorkih dneh skoro celega dosedanjega marca je včeraj dopoldne pribučala huda sapa, ki je Ljubljano zakrila v meglo cestnega prahu. Ko je sapa pojenjala, je začelo deževati, temperatura je padla nizko, po hribih je najbrže snežilo, i udi mi nismo še zavarovani pred novim snegom. Opozarjamo ponovno na 11. redni občni zbor »Podružnice št. 1. društva Branibor v Ljubljani1*, ki se vrši danes, v torek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih „Pri Počivalniku' na Sv. Petra cesti št. 85. Najdena je bila včeraj pred Bambergom ročna (torbica s približno 30 kronami denarja. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi v hotelu „Vega“ v Sp. Šiški med 12. in pol 2. uro popoldan kjer jo dobi nazaj. Mačko je zgubila neka mlajša dama v nedeljo na poti od Šmarne gore do Vižmarij. Mačka je črnikasta, majhne postave, zunaj že malo ogu-jena sicer pa še dobro ohranjena, ^a izlete, kot je Šmarna gora, kakor a . c priporočljiva. Razen te mačke e je našel istotam tudi bel robec, dozdevno last iste dame. Oboje se dobi v uredništvu „Jutra“ proti primerni^' najdenini za družbo sv. Cirila an Metoda. Soj j za vodovod v Sp. Šiški. Ce gremo preko več ali manj / 0Sebnih nasprotij izvirajočih debatah m če vpoštevamo, da je zadnja občinska seja boj za vodovod še le *azhičila proti vrhuncu iu ker £smo včeraj dali obema strankama na razpolago, da vsaka zase stvarno izražate svoje mnenje, imamo včerajšnjemu poročiln le še sledeče dodati: Vodovodna zadruga šteje sedaj 113 vplačujočih odjemalcev. Ker je občina Zg. Šiška svojčas podpirala zadrugo, je ista za napravo vodovoda tudi v Zg Šiški investirala vsoto blizo 12.000 K vendar Zg. Šiška doslej od vodovoda nima prav nič in se zanj malo briga. Opozicija proti zadrugi se opira na § 38 pravil vodovodne zadruge, ki pravi: Če občinski odbor sklene prevzeti vodovod v stno režijo, mora zadruga prepustiti vodovod občini in sicer proti povrnit-v> vseh za zgradbo naraslih stroškov Po odbitku državne in deželne podpore. — Stvar prevzetja se je obravnavala že v več sejah, določil se je Poseben odsek 5 odbornikov na čelu občinski svetnik Jančigaj. Ta od-je celo zadevo razmotrival in ko Je bil z vsem gotov, je sklenil, da se vPfašanje v tej seji dosledno reši. Jančigaj Je prečital novo pogodbo oočine Sp. Šiška z mestno občino ljubljansko. Pri drugem čitanju posa-eznih paragrafov so se ob živahni np--3*' .*er z za občino pritner- JJmi izpremembami sprejele vse cke načrta pogodbe. Pogodba je Pfetežno v soglasju z določili veljavni Za Ljubljano ter občino Ježico. 0 nasvetu ravnatelja Ciuhe ostane Pravilnik in določila z malimi izpre-v ^Parr>i neizpremenjen, torej isti, kot elJa za Ljubljano. . Konečni vspeh te seje oziroma ^sedanji vspeh tega vodovodnega ja smo priobčili že včeraj. Danes hi K-.P°staia *e še izraz>t* željo, naj loč ves *a k°j' kakor se tudi od-w-¥ork in u:ixaj. Pri detnoliranju hiš Kreditno in eskomptno društvo R. Z. Z O. J. Pulj- Ulica Giosite Carducci 45. Uradne ure 9.—12. dopoldne, 3.—6. popoldne. Sprejema a) hranilne vloge in obrestuje 41 '•» °/o, b) vloge na tekoč račun, c) tedenske vloge na delnice. v la is o k; iu kredit v svrlio izboljšanja njegovemu st-aiejia im gospodarstva. Oskrtmjc iuka^«, c^komptnj« tticitive in daje iuf«r* s* s :t s* s, j e v vsakem (»iinčnem posl«. Kvojim čisiMimt daje društvo nasvete v vsem, kar se tire razl3,.~v V.- a a o ..... ... ' fin; Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. Pisalni stroji »ADLER* : Tovarna vozov Peter Keršič ‘i. O ■v K priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih eenah. Sprejema s s tudi les v žaganje na parni žagi. —. P.Kftltaič 2a točsio its solidno delo se jamči- Že rabljeni vozovi se jeni" Ijejo v račun.