Leto VI., štev. 259 Ljubljana, totek 3. novembra 1925 Poštnina ptviallrana. Cena 2 Din mat l»h«|» oh 4. «jtttr»j. Stane mesečno Din «5—; sa Inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tartha. Uredništvo i Dnevna redakcija: Mikioiičeva cesta Stev. 16.1. — Telefon štev. 7». Notna redakcija 1 od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul. »t. 5/t — Telefon it. Ji 1 I ■ 1 • v V - .'J -v;.- i m H F* 9 L.- Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpravnlStvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon it. 36. Inseratnl oddelek s Ljubljana, PrcSer-nova ulica it. 4. — Telefon it. 49« Podrolnid: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. zavodu 1 Liubliana St. 11841 . Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.141. Liubliana. 2. novembra. Poročali smo že, da stojimo pred vstopom gosp. Stjepana Radiča v vlado. Stvar se Je nekaj časa zadrževala, ker je bilo treba odstraniti ovire, ki jih je ustvarila Radičeva zahteva da postane podpredsednik vlade. Modra Je njegova odločitev, da je eiastično sprejel odklonitev gosp. Pašiča, ki se je skliceval na zakon, ki ne pozna podpredsednika ministrskega sveta. Zdi se, da tttdi zakon o centralni upravi ne more popraviti te zapreke, radi česar bo gosp. Radič stopil v vlado kot najmlajši minister. Ker se pa ministri ne tehtajo do mestu, na katerem stoji njihovo ime napisano na rešen.iih. to dejstvo seveda ne bo prav nič vplivalo na stvarno pozicijo predsednika HSS v vladi. Vstop Stjepana Radiča v vlado je lo-;ična posledica dogodkov od letošnjega tnaia naprej. Cim ie bilo izvršeno pomi-ioščenje gosp. Radiča in je njegova srranka prevzela odgovornost za držav r.e posle, ie bilo v naprej jasno, da bo morala HSS končno ali zapustiti vlado ali pa bo moral vanjo vstopiti njen voditelj. Vlada RR namreč doslej ni imela posebne sreče in na nobenem polju ni Dokazala uspehov. Skoro bi rekli, da o ie zasledovala zla usoda. Kriza kme-tiškega stanu in vsega našega gospodarskega življenia se ie od junija sem ie zaostrila, davčne težave in finančne sitnosti so narastle. Ko je vlada stopila ored Narodno skupščino, ie mogla predložiti samo invalidski zakon, delo bivšega ministra gosp. Dušana Peleša. Hvali lahko Boga, da ga "e imela in z njim zamašila vrzel, toda da bi ta zakon bil ravno dober, tega se nihče ne upa :rditi. najmanj pa HSS. ki ga je pošteno skritizirala v sedaj umaknjenem svojem oddvoienem mišljenju. Za sistematični neuspeh in njema sledeče mrtvilo sta bila dosedaj na razpolago dva izgovora: bolezen gosp. Pašiča in neudeležba gosp. Radiča v vladi Ta dva izgovora se servirata na razne načine nezadovoljnežem. Gosp. Pašič je sedai tu in nanj se ni mogoče več sklicevati in izgovariati Ostaja edini izgovor. ki se pozivf.ie na odsotnost g. Stienana Radiča iz vlade. Ta izgovor rt nič kai laskav za radičevske ministre. katerim se s tem precei jasno očita nezmožnost in nesposobnost izpolnjevat! želje HSS. Vstop g. Radiča v vlado je torej logični korak naprej, in sedaj se bo moglo pokazati brez izgovorov. more li nova kombinacija izpolniti svoie obljube. Da bi se bil g. Stie-pan Radič s svojo preteklost.b diskvalificira! za mesto ministra, jc argument s polja politične etike, ni rs razlog, ki bi bi! zadosten za pravilno odločame v praktični politiki. Korak, ki se Ima izvršiti sedai. ie no razn;h dogodkih v preteklih mesecih le nadaljna etapa v razvoju. ki ne more Izzvati nobenih potresov. Nasnrotfio. ooazcioč popolnoma ob- iektivn vse te dogodke, moremo videti v Padičevem vstopu v vlado samo ?>rvsr>e5enJe razvoia. ki ima pokazati "-od vsem narodom. Je 11 kombinacija PR rodovitna ali sterilna, ie li se more ona obdržati ali ukiniti, oziroma iz^o-nolmti. V vseh slučanh Je hitrejši raz-"oi koristen za vse rde!e?ene in neude-ležene. S tega stališča mora biti vstop 7 Radiča v vlado prav i režimski koalicij i r-PPZIciJJ. V naši državi živimo politično rtrecei brao in t^mnerament g. Rndiča bo teJ brzini dal še ?Jvabne:ši temro. Preteklost izsrrnia n->gJo v grobove in kar se i« včer?i zdelo nemogoče, to Je danes razumlpvo ln ne vzbv;o nlrakesra zsSn-d~n?a. Javnost bo objektivno in z zn-r:imanjem zasledovala delovanie vlide in bo erotovo z zadovoljstvom beležka, ako bodo sled:Tn šHrimesečni nooolni bre">1odnostf reš"šnča d°'api? SVo Jih "e bo. ako orid^io mesto koristnih fino v 'e nove DOgreške. bo na?5 treba, da se -iš dr?avnl k"rematograf nanovo z--rbmc 'n priredvs»m pri delt* za o7dravlle-n"® admV^fradje in našega go-'."odnrsVrra nereda. Pred obnovitvijo fraacosko-ameriških po^aianj Pariz, 2. novembra, s. »Matin« izve, da se je pri razgovorih, ki jih je imel iz Amerike dospeli poslanik Herrick z Briandom in Oiamberiainom v zadnjem tednu, razprav, lialo o ureditvi dolgov. V najkrajšem času bo zopet mogoče pričeti a pogajanji za ure« ditev vprašanja francoskih dolgov. Pri teh nogaiantih se ne bodo vzeli za podlago oni predlogi, ki jih je stavil Caillaux ameriški vladi kot provizorične, temveč se bo sku«al problem končnoveliavno rešiti. »Journal« piše, d« ho Beranger v kratkem odpotoval v \Vashingto« na posaUnj«. FERAUDY? Ministrski sve! pod predsedstvom kralia Razprava o zunanjepolitičnih vprašanjih in o prosvetni politiki. Avdijence na dvoru. — Minister Trifunovič o podajanjih za konkordat. Beograd. 2. novembra, p. Jutri dopoldne ob 10. se vrši v dvorani pod predsedstvom kralia ministrska seia. na kateri se bedo razpravljala važna zunanja- in notranjepolitična vpraša va. Smatrati ie. da se bo predvsem pretresalo vpraša.iie Locarna in pa situacija, ki ie nastaia vsled grško - bolgarskega konflikta. Podano bo tudi poročilo o no-gaianiih za konkordat. Na jutrišnji soji bo vlada tudi določila svoie stališče napram prosvetnemu programu mhistra Vukičeviča. katerega ukrepi o redukciji srednjih šol so izzvali v radikalskem klubu in tudi sicer v javnosti, predvsem Pa v vseh prizadetih krajih mnogo odpora. Verjetno je. da se bo na tej seji govorilo tudi sicer o delovnem programu vlade, ki je v tem oziru bila dosedaj zelo sterilna. Zabc!ež:ti je vredno tudi govorico, ki pravi, da bo Radič jutri že minister in da se bo že udeležil te ssie. Danes dopoldne sta bila na dvoru ministra dr. Ninčič h Dušan Trifunovič. Razen tega te krali snrejcl v da!;ši av-dijenci našega poslanika v Tirani Bran- ka Lazareviča. ki je vladarju obširno poroča! o položaju v Albaniji. Popoldne ie bila v kabinetu poljedelskega ministra konferenca komiteta ministrov. ki pregleduje zakon o izkorišča iiu vodnih sil. Dopoldne in oopoldr*. je bila v kabinetu ministra dr Ninčiča seia članov komiteta za določitev^instrukcij za P<>-gaiania z Vatiknno-m. Naš poslanik pri Vatikanu dr. Smodlaka potuje pojutrišnjem v Rim. Sodi se pa, da se pogaia-nia ne bodo tako hitro nadaljevala, ker je šef naše de!egac:ie dr Jaiiič obolel. Po današnji konferenci se je Vaš dopisnik rnz?ovarial z ministrom za vere gosp. Mišo Trlfunovičem. ki je rekel: Na seji srm sklenali o raznih vprašanjih, ki se tičejo konkordata. Pogaiar^ se bodo kmalu nadnlievnla. Nadelam se. da bodo potekala usodno. Pri Vatikan i smo aašli dobro razumevanje, tako da bodo. kakor unnm. vsa vorašania ugodno rešena, dasi ie število nerešenih točk še zelo veliko. Tudi vprašanje glagolice bo rešeno v našo korist. Državni prevrat v Perziji Perzijski parlament je odstavil dinastijo in ponudil krono nacionalističnemu voditelju Rizi kanu. ki je sestavil začasno vlado. — London. 2. novembra s. , Reuterjev urad poroča, da je perzijski parlament skoraj soglasno odstavil sultana Ah-meda šaha in njegovo dinastijo. Sestavila se je začasna vlada pod predsedstvom Rize kana, bivšega ministrskega predsednika in voditelja perzijskih nacijonalistov. Odstavljeni šah. ki je živel skoraj dve leti v inozemstvu, se je baš pripravljal na povratek v Perzijo, ko je zvedel o nemirih v domovini. London, 2. novembra, s. Po poročilih iz Teherana vlada v Perziji veliko veselje nad odstavitvijo dosedanje dinastije. Na vseh poslopjih so razobešene zastave. Vlada je znižala cene kruhu Francoska vlada išče podpore socijalistov Danes poda vlada svojo deklaracijo, v katero je prevzela tudi obdavčenje premoženja. — Socijalisti pa se baje že pripravljajo za novo Herriotovo vlado. in se obvezala, da bo sama krila de! stroškov za živila. Kakor poroča »Daily Telegraph« Iz Teherana, je Riza kan sprejel krono. Imenoval se bo kralj Pahlavi. Verjetno na je, da bo v Perziji začasno ustanovljeno samo regentstvo »Chicago Tribune« poroča, da je perzijski prestolonaslednik zapusti! glavno mesto. Riza kan je odredil osvoboditev vseh politič nih ujetnikov ter izdal za člane odstavljene dinastije, ki bodo prejemali pokojnino od države, splošno amnestijo. (Glej članek »Revolucija v Perziji« na drugi strani. Ured.). Pred imenovanjem Stjepana Radiča za ministra Radič v Beogradu. — Zahteve in želje vodstva HSS glede rekonstrukcije vlade, — Pašičevo stališče. — Razne kombinacije. Beograd, 2. novembra, p. Včeraj dopoldne sta kralj in kraljica prispela v Beograd. Tekom dneva kralj tii sprejel nikogar. Min. predsednik Pašič ie kon-feriral z nekaterimi radikalskimi voditelji o rekonstrukciji kabineta. Vstop Stjepana Radiča v vlado ie smatrati za sigurno stvar. Kdaj se bo imenovanje izvršilo, o tem obstojate danes dve verziji. Po eni bo izvršeno še ta teden, najbrž v sredo, po drugi bi se moglo za nekaj dni zavleči. da bi g. Ra- Danes zjutraj je dospel v Beograd dič kot minister socijalne politike ne Stjepan Radič v spremstvu članov vod. stva HSS dr. Mačka, Predavca, doktor Krr.jeviča in inž. Avgusta Košutiča. S postaje se je Radič podal na stanovanje ministra Pavla Radiča. ki ga je informiral o svojem razgovoru s Pnši-čem, nato pa se je v kabinetu ministra dr. Nikiča vršila seja vodstva in ministrov HSS, ki je trajala do pol 1. Na tej seji so bili storjeni sklepi glede rekonstrukcije kabineta odnosno glede vstopa Stjepana Radiča v vlado. O rezultatu posvetovanja je takoj nato obvestil minister Nikič min. predsednika Pašiča. Razgovor je trajal precej dolgo, iz česar se skiepa. da so se pojavile še izvestne težave. Kakor se v radičevsk'h krogih zatrjuje je stališče HSS sledeče: O. Radič se zadovoljuje s portfeljem ministra za socijalno politiko, rad bi "a, da se njegov rang uredi vsaj v toliko, da ne bi bi! uvrščen za »svojimi ministri«. HSS je tudi mnenja, da naj bi navzlic Radičevemu vstopu v vlado ostali v kabinetu vsi dosedanji 4 radičevski ministri. Za slučaj, da bi se to ne akceptiralo, pa žeii g. Radič, kakor vse kaže. da naj bi njegov nečak Pavle Radič ostal v kabinetu in bi naj odstopi! minister trgovine dr. Krajač. Sigurno je, da je g. Pašič željo HSS. da naj bo g. Radič nien peti minister. a limine odklonil, glede obeh osta'ih pa stoji sicer principi.ielno tudi na odklonilnem stališču in smatra zlasti istočasno delovanje obeh Radičev, strica in nečaka, v vladi za moralično inkom-patibilno. vendar bi bilo mogoče, cla pride v tej stvari do kakšnega aranž-mana, akoravno se pri radikalih pojavlja nroti temu odločen odpor. Pašič .ie tekom dneva konferira! s predsednikom rad. kluba Liubom 7-iv-kovičem ter ministrom Vukičevičem in Krsto Miletičem. mogel braniti v Narodni skupščini invalidski zakon, ki ga javnost v sedanji obliki tako odločno odklanja. Zdi se pa. da radikali niso voljni pristati na to koncesijo in ca bo prva verzija pravilna. Ugleden član vlade, radikal, je nocoj izjavi! vašemu dopisniku, da bo gospod Radič še tekom tega tedna imenovan za ministra. Kar se tiče sprememb na strani radikalov, se danes raznašajo kombinacije, da bi Ljuba Jovanovič ime! prevzeti notranje ministrstvo. Ljuba Živkovič ministrstvo prometa, dr. Velja Popovič pa ministrstvo trgovine. Ne da se še kontrolirati, v koliko so te kombinnciie osnovane. Vsekakor je treba zabeležiti tudi govorice, da na radikalski strani sploh ne pride do sprememb. Zagreb. 2. novembra, r. O vprašanju rekonstrukcije vlade noroča današnji radičevski «VeČcr> iz Beograda: Vprašanje rekonstrukcije postaja vedno bolj aktualno in soditi je. da se bo vsaj načeloma rešilo še pred zopetno sejo Narodne skupščine. Nekateri politični možje celo trdijo, da se bo rekonstrukcija izvršila Drej kakor se pričakuje. Narodna skupščina se ie po njihovem mnenju odgodila nc toliko radi priprav za novo delo. marveč da se v političnem zatišiu razčistijo vsa vprašania. ki se nanašajo na rekonstrukcijo, ker ie znano, da se v prisotnosti poslancev noiavl.iaio razne skunlne s svojimi pre-tenzijami ter ovirajo nagla reševanje takih vprašani. RADIČ PRODA H SVOJO KNJIGARNO. Beograd, 2. novembra, r. Govori se. da ie St. Radič pripravljen prodati svojo Slavensko knjigarno v Zagrebu in da ie že stopil v pogajanja s tukajšnjim knjigarnarjem Geco Koncm. Blažic le ni osvobojen Beograd. 2. novembra, p. Privatne vesti, ki so javljale, da sta načelnik Blažič in prota Miloševič osvobojena, so se žal izkazale za nrcuranjene. Do tega trenutka se uradno še ničesar ne ve o njuni usodi. Govori se, da iu imaio kačaki še vedno uie*e in da privatno zahtevajo veliko odškodnino. Ministrstvo za notranje stvari o njuni usodi še nima nobenega poročila. Vojna med ministrstvom pošte in prometa Beograd, 2. novembra, p. Med ministrom pošto in ministrom prometa je izbruhnila originalna, za reputacijo naše državne upra. ve pa ne baš koristna vojna. Ker je minister j prometa g. Radojevič reduciral število pro. | stih kart za službena potovanja poštnih ; uradnikov, češ naj jih ministrstvo pošt pla. ča. je to ministrstvo v revanžo reduciralo število telefonov za urade prometnega mini. strstva. Popoldne je poštni minister dr. Su. perina o tem referiral v rad ievskem klubu, večerno »Vreme« pa je objavilo senzacijo, nalno vest, da je poštni minister prekinil vse telefonske zveze prometnega ministr. stva. Vaš dopisnik se je takoj obrni! na pro. metno ministrstvo, kjer slikajo afero tako« le: Govorica, da so telefoni prekinjeni je izmišljena. Stvar je tasle: Minister pošte je zahteval od ministra za promet okoli 500 brezplačnih železniških kart, po večini za osobje poštnega ministrstva. Kot protikon. cesijo je prometno ministrstvo prosilo za okoli 100 telefonov. Poštno ministrstvo pa je število telefonov za prometne urade v Beogradu reduciralo na okoli 20. Fn tele. fons'ci abonma stane 2^0 do 400 D:n. ena br-zplačna letna železniška karta pa 125.000 Din. Prometni minrster ie dovolil brezpluč« ne karte delavcem in nadzornikom, ki de. lajo na progi. Izjavil pa je, da ne more dati brezplačnih ka^t uradnikom poštnrga mini« strstva. ki nimajo nobene zveze z železni, škimi linijami na terenu.« Vojna med obema min:stroma bo sigurno končala s kompromisom in ostala brez po. litičnih posledic. Francoska ojačsnja v Siriji Pr:-iz, 2. novembra s. General Sarrail se bo dne 8. t. m. vrnil v Francijo. Trije polki kemenice in 8 bataMonov pehote, od teh trite Iz Maroka, so se Izkrcali v Siriji. S tem ie stn'ež francoskih čet v Fiii i doscrel bat-' 'onov pehote I" Pet polkov konlenlce. »Matln« ostro napnria c:n?rala Sarraite ln pi«e, da Je on zakrivil smrt več tisoč francoskih vojakov, za kar bo, mora! odgovarjati Pariz, 2. novembra, s. Ministrski svet je danes dopoldne pričel s posvetovanji o vladni izjavi, ki bo v torek prečitana v zbornici in senatu. Vladna izjava bo, kakor poroča »Pariš Soir», uvodoma zagotavljala, da bo nova vlada nespremenjeno nadaljevala politiko z dne II. maja, ker namerava vzeti v izjavo tudi načelo obdavčenja premoženja. Vsled tega je upati — to upanje je izrekel tudi pravosodni minister Chaumct po ministrskem svetu — da bo prišlo v finančnih vprašanjih do sporazuma s socijalisti. Ravno tako apajo na sporazum tudi v vpra- šanjih socijalnega zavarovanja osvobojenega ozemlja in voiaške reforme. Težave pa bodo nastale glede kreditov za Maroko in Sirijo, ker bo celokupna j opozicija v teh vprašanjih sklenjeno ' glasovala proti vladi, tako da bo vlada ' če ne bodo socijalisti nastopili za njo, 1 takoj ostala v manjšini, i »Liberte« meni, da je popolnoma negotovo. ali bodo socijal sti podpirali vlado, ker se prijatelji Leona Bluma že bavijo s padcem Painlevčja in se pripravljajo za sestavo Hcrriotovega kabineta, kateremu bodo ponudili svoie sodelovanje. Fašizem zoper mirovna stremljenja Versailleska mirovna pogodba je izdajstvo za Italijo. — Pofaši- stenje tujih narodov. Rim. 2. novembra e. Ob proslavi tretje obletnice faSistovskega pohoda v Rim ie Farinacci v govoru, ki ga je izrekel v gledališču Costanzi, naglašal, da so prejšnji iUliianski politiki prodali za skledo leče krvni davek, ki so ga doprinesli Italijani tekom svetovne vojne. Kar ie bilo sklenjeno v Versalllesu, le bilo Izdajstvo, čegar poslcdice mora sedai nositi Italija. Prejšnje vlade so itali anskl narod oslabile, sedaj pa so oči vseh alpskih dežel obrnjene proti Italiji, kajti fašizem Je s svojim delom vlil v italijanski narod n'jpopust-liivost in zavest lastne duševne veličine Ne bo dolzo. ko bodo pričeli poučevati zgo devino fašizma in ugotovili bodo, da Je fa- šizem Italije tudi mnogo pripomogel k po« fašisteniu tujih narodov Odklanjamo vsako premirje. Je nadaljeval Farinacci, zavračamo sleherno pacifistično akcijo. Ako smo bili doslej nepopustljivi, bo mo tudi nadalje sledili nepopustljivi smernici Liberalci in katoliški nacijonalci, ki so odobravali naše zakone in reforme, naj se odločijo na levo ali desno. N ih zadržanj« ie nejasno. Tri ustanove proglašamo za nedotakljive: tiacijo. vero in vojsko. Vse dro-zo pa se lahko revidira in izpopolni v smislu nove narodne zavcs*i. Slehernemu ne preostala drugo, kakor da se odloči za eno ali drugo stran. Španci izpraznili A^d?r Abd el Krim js oričel s protioienzivo. - Štsans'ie izgube. - Vod« sivo Abd el Ktimovih čet v nemških roke h. Tanger, 2. novembra, s. Na španski fronti in na fronti rifovskega ozemlja se vršiio od včeraj močni topniški in pehotni boji. Mesto Ajdir so Španci zopet izpraznili, tako da se nahaja med sovražnimi linijami. Španske izgube nri bojih za Ajdir znašajo 45D0 mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Rifovci so 8 km od Ajdirja koncentrirali 4=5 topov. Dne 31. oktobra se je zopet pričelo obstreljevanje Teluana. Desna roka Abd el Krima je baje bivši pruski gardni stotnik Klems. ki je pred sve*ovno vojno dezertiral iz tujske legije. Topmški šef Abd el Krima je bivši podpolkovnik Erbisch. \¥ashingtonska pogajanja za ureditev italijanskih dolgov Italijanski optimizem. — Italra bi Imela rada ameriško posojilo za stabilizacijo lire. Newyork. 2. novembra, c. Italijanska delegacija za ureditev dolgov v Ameriki se ie snočl ob 23.10 izkrcala v Ncwyorku. fz \Vashingtona je prispel državni podtajnik VViison. ki bo spremljal italijanske delegate v Wast:ir,2ton. Začetek pogajanj je določen za danes. Italijanski finančni minister in šef delsga-ci'e VolDi je po svolem prihodu izjavil, da ie uspoh pogajanj za ureditev dolgov zagotovljen. Ameriški komisiji za dolcove bo Volpi predložil trdi nnčrt za stahillzaciio lire. Načrt ie sestavil in podpisal Mussolini in se naslanja na posojilo, ki bi ga Italija rada najela v Ameriki. Proučevanje tega načrta s si rani ameriške komisije ie seveda odvisno o sistemizacije italijanskega dolga. (Glej tudi članek na drugi strani.) Kačaki ob črnogorski meji Sarajevo, 2. novembra, n. Iz Podgorice javljajo, da se v okolici Prizrena zopet po» javljajo kačaki. Včeraj so oplenili potniški avtomobil na cesti med Pečjo in Andrije. vico. šoferja so odvedli s seboj in ga izpua stilo še le zvečer. Zrušitev nedogtsjene hiše Bari. 2. novembra, e. V S. Marghariti di Savoia blizu Foggie se jc včeraj dopoldne 1 poru.š la neka nedcgiajena hiša. šele popol. : dne so potegnili izpod ruševin pet mrtvih delavcev. Osem oseb je bilo težko ranjenih. NTa mesto ie odšla izvedeniška komisija, ki je ugotovila, da pade vsa odgovornost na i stavbenika, ki je bil takoj aretiran. 1 Eksplozija na italijanski pesti Bologna, 2. novembra, e. Ravnatelj glav« ne pošte je naznanil mestni kvesturi, da jo zvečer med urejanjem dospelih poštnih pa« fcetov nastaia v ekspcdicijskcm oddelku ve» lika eksplozija. Poštno osobje je ugotovilo, da se je izvršila eksplozija v neki vreči. v kateri jc b:!a tudi peresniku podobna škatlja. Vreča je bila opremljena z našlo« vom neke milanske tvrdke. Oblasti so uved« le strogo preiskavo. Stresemannsva propaganda za Lccarno Berlin. 2. novembra s V svojem včerajšnjem govoru v Draždanih je izjavil zunanji minister' ir. Stresemann. da mu Je Chamberlain v Locarnu izjavil, da je vsa angleška armada in mornarica na razpolago če bi hotela Francija brez povoda prekoračiti nerrške meic. Dr. Stresemann ie navajal io izjavo angleškega državnika v dokaz, da garancijski pakt v resnici temelji na med-sebojnosti. Razoroževanje Nemčije London, 2. novembra, s. Kakor javlja za» stopnik Reuterjevcga urada iz Kolna, so nt« prcd':i v razorožitvi Nemčije zelo zadovo. 1 j i vi. Pododdelki medzavczniike voiaške ko« misije v Frankfurtu, Hamburgu in VratisU* vi bodo s 1. decembrom ukinjeni. Velika tatvina v Brnu Prs?a, 31. oktobra, k. Danes med pol L in pol 3. popoldne je bilo vlomljeno v tw govino z zlatnino Bachman v Brnu. Nežna« ni storil?c je odnesel razn:h dragocenosti in draguljev v vrednosti 500.00 Kč. Revolucija v Perziji Londonski Reuterjev urad je poročal v soboto zvečer iz Teherana, da je per. zijska zbonii^a z SO od 85 glasov sklenila odstaviti dinastijo sedanjega šaha. Sestavila se je provizorna vlada, ki ji stoji na čelu ministrski predsednik Riza kan, ki je hkrati državni poglavar. Ta senzacijonalna vest ie v nedeljo razburila vso evropsko javnost, ker je prišla skoraj nepričakovano. Nemiri v Perziji so že več let na dnevnem redu in je iz te države vedno pričakovati iz-nenadenj.Suitan Ahmed šah je skoraj dve leti bival v inozemstvu in se nahajal v raznih kopališčih, kjer se je zdravil. Pred par tedni je dobil brzojavno naročilo, naj se takoj vrne domov in prevzame vlado, sicer ga bo narod odstavil. Nadalje se doznava iz Teherana, da je imel ministrski predsednik Riza kan v soboto razgovor z najvplivnejšimi zastopniki vseh strank, veleposestnikov in verskih družb, ki so ga nagovarjali, naj reši deželo dinastije Kadžarov. Predsednik je po dolgem prigovarjanju izjavil, da prevzame vlado. Rekel je, da ne more odreči želje naroda in da bo sklical ustavotvorno skupščino, ki naj primerno izpremeni dosedanjo ustavo. Med pristaši bivšega šaha in Rize kana je prišlo na več krajih do manjših spopadov, ki pa nimajo večjega pomena. Nova vlada je prijela vodilne pristaše odstavljene dinastije in jih pridržala kot talce, da bi tako preprečila nemire. Sultan Ahmed šah je še zelo mlad. Rojen je leta 1898. Ko je bil njegov oče .Mohamed Ali šah leta 1909. prisiljen odstopiti, mu je sledil komaj II letni Ahmed kot sedmi vladar iz dinastije Kadžarov, ki so prišli leta 1779. na vlado z Mohamedom ago. Sultan Ahmed seveda še ni bil polnoleten, ko ie prišel na prestol. Zato je dobila država regenta, ki je vladal zani. Mladi šah je bil do zadnjega igrača v rokah Rize kana, ki ga smatrajo za perzijskega Mussolinija. Kralj se je nahajal v inozemstvu, oficijelno v svrho lečenja, v resnici pa so ga mogotci prisilili, da je moral odpotovati. Od tedaj je bil pravi vladar v Perziji Kiza kan. Vse kaže, da je ta častihlepni mož insceniral revolucijo samo zato, da bi na legalen način zasedel prestol. Riza kan je kmečkega pokoljenja in je star 55 let. Svojčas je vstopi! v kozaško brigado, ki so jo ustanovili Rusi in v kateri je mnogo let služil kot redov. Nemiri, ki so nastali po smrti Mustaie Eddina, so tnu dali priliko, da se je izkazal in postal častnik. Leta 1917. je za svetovne vojne izsilil odstop ruskega divizijonarja, načelnika kozaške brigade, ki je med tem postala divizija, in z raznimi spletkami in tudi nasiljem dosegel, da so tnu poverili poveljstvo ene. ga njenih polkov. Kot tak se je uspešno boril v Perziji zoper vstaše in boljševi-ke. Leta 192!. je začel delati Riza roko v roki z Angleži na odstranitvi ruskega vpliva. Mesta ruskih instrukcijskih častnikov so zavzeli angleški. Močne čete so vkorakale v glavno mesto Teheran in izsilile novo vlado. Riza je poeta! sardar supč (vojni maršal). Kmalu je bil vojni minister iti pred dvema letoma tudi ministrski predsednik. Ko je moral mladi šah zapustiti domovino, ie bil Riza kan taktični vladar. Kot tak je začel politiko odločnega nacijonalizma, ki ni bil naperjen le proti Rusom, ampak tudi zoper Angleže. Vsa dežela je bila zanj, !e duhovščina mu je nasprotovala. Sedaj si je znal Riza kan ukloniti tudi verske poglavarje, ki so mu morali ponuditi krono. S tem je častihlepni in izredno sposobni mož dosegel svoj cilj. Pod njegovo vladavino bo Perzija krenila na popolnoma nacijonalistične poti, kakor je to storila tudi sosednja nova Turčija pod vodstvom svojega predsednika Mustaie Kemala paše, ki ga Riza kan v marsičem posnema. Zedissjene države kot upnik Pred italijansko - ameriškimi pogajanji. Rim, 31. oktobra. Dne 22. oktobra je ocpluia iz Neaplja na parobrodu «Dui!io» italijanska dela-gacija pod vodstvom finančnega ministra grofa Volpija. Takoj po njenem prihodu v Ameriko se otvorijo v Washing-tonu pogajanja z ameriško parlamentarno komisijo v svrho sporazuma glede odolačevania italijanskega dolga. Italija dolguje Zedinjenim državam 2 milijardi 130 milijonov dolarjev. Več kot ona sta dolžni stricu Samu le Velika Britanija (4 H- milijarde) in Francija (31 i milijarde). Anglija se je glede odplačevanja že sporazumela z Ameriko. Njen dolg bo poravnan v 62 letih s 3.5 % obrestmi. Ta sporazum je sprejel kongres Zedinjenih držav in ga je določi! tudi kot temelj za pogajanja a ostalimi dolžnicami. Francija ni mogla doseči ugodnejših pogojev, zato se je njena delegacija vrnila domov brez usoeha. Italijanska komisija nosi s seboj veliko kopico dokumentov, statistik in urad nih spisov v laškem in angleškem >e-ziku, ki iih je rimsko finančno ministrstvo izdelalo nalašč za pogajanja z Ame rrko. Italijani upajo s to prtljago prepričati Amerrkance o siromaštvu Italije tn o nuini potrebi, da se ji priznajo boljši pogoji kot Angliji fa celo ugodnejši kot Belgiji. Ne v6 se. na kakšnem temeliu pričakuje skoro vse italijansko časopisje. da bodo gospodie Smoot. Hoover in tovariši napram naši zapadni sosedi prijaznejši in popnstljive;ši, nego so bili napram Franciji. Vse to časopisje se prizadeva na vse mogoče načine, da dokaže neizmerno bogastvo Francije in revščino Italije. S to ne povsem kava- lirsko metodo kani omehčati zakrknjena srca ameriških upnikov. Res je, da so Zedinjene države trd upnik. Ničesar nočejo čuti o tem, da so drugi zavezniki žrtvovali milijone vojakov za skupno zmago in bi se torej spodobilo. da bi Amerika, ki ima največ koristi od zmage in ki je izgubila v vojni komaj nekaj tisoč ljudi, ne smatrala posojenih vsot za navaden dolg. Amerika vztraja na svojem čisto trgovskem stališču, ki uživa odobravanje zapadnih držav Ln agrarcev, ki pa mu brez uspeha nasprotuje New York in de! vzhoda. Kakšen upnik je stric Sam. nam ilustrira sledeči odstavek iz pisma, ki ga je poslala Zveza inditstrijcev intransi-gentnemu senatorju Borahu, na'"hnjšem bavbavtt za bivše vojne zaveznike: •Ameriški denar^ je reši! stotisoče ameriških življenj. Cez 30 let ne bomo imeli več dolgov in evropske države nam bodo še vedno toliko dolžne, kolikor nam bodo dotlej plačevale. Francozi so si pri nas izposodili 3300 milijonov dolarjev, kot povračilo nam ponujajo 6220 milijonov, mi pa hočemo 9 milijard!® S takim terjalcem bo imela opraviti te dni Italija, pozneje pa tudi naša država. Želimo italijanski delegaciji najboljši uspeh, zakai ugoden izid za Italijo bi bil dober precedens za ostale dolžnike. Vendar nam dosedanje skušnje z Ameriko zapovedujejo skrajno skepso. M&ael Vasiljevič Frunze Kakor smo poročali žc v nedeljski števil« ki, jc 31. oktobra ponoči umrl na posledicah operacije sovjetski komisar z« vojsko in mornarico Frunze. Mihael Vasiljevič Frunze se je rodil leta 1885. v Taškentu kot sin siromašnega kme« ta, ki se je iz Besarabije preselil v Turke« stan. Frunze se je že kot gimnazijec udej« stvoval v revolucionarni smeri ter je kot dijak politehnike v Petrogradu koncem leta 1904. stopil v stike z boliševiki. Kmalu na« to je bil radi udeležbe pri protivladnih de« monstracijah izgnan iz Leningrada, kamOT pa se je po ruski revoluciji I. 1905. tajno po vrnil z namenom, da sodeluje pri uporu. Pozneje je bil obsojen na smrt, toda pomi« iošcen na desetletno ječo v Sibiriji. L. 1915. se mu je posrečilo pobegniti iz ječe. nakar je pod napačnim imenom deloval kot poli« tični agitator v caristični armadi. Frunze se je udeležil aktivno cbeh revo« lucij L 1917. 30. oktobra 1917. je vkorakal na čelu 2000 oboroženih delavcev v Moskvo. Za časa državljanske vojne jc bil poveljnik v Sibiriji, kjer jc ustavil znano ofenzivo generala Kolčaka. V juniju 1919. je bil ime« novan za vrhovnega poveljnika vzhodne fronte, pozneje pa za vrhovnega poveljnika v Turkestanu. Tudi zoper generala V/ran« gla a« je boril uspešno. Po končani držav« Ijanski vojni ga je imenoval revolucijonar« ni svet za svojega pooblaščenca v Ukrajini in za vrhovnega poveljnika vseh čet v ukra« jinski republiki. 1. aprila 1924. je bil ime« novan za adlatusa Trockeya.dokler ni kon« cem letošnjega januarja popolnoma zavzel njegovega mesta. Kot naslednik Trockega jc posvetil vse svoje moči sovjetski armadi. Računa! je z možnostjo nove vojne z Anglijo, kar jc le« tos v juniju precej jasno izrazil v nekem svojem javnem govoru. Po njegovem pri« zadevanju se je v Rusiji ponovno uvedla splošna vojaška dolžnost. Kakor poročajo iz Moskve, je vlada pove« rila vodstvo komisarijata za vojsko in mor« narico Muschlichtu. bivšemu vodji čeke. Mnogi pa mislijo, da se prej ali slsj povr« ne na svoje mesto pokojnikov prednik — Trockij. n u v Parizu Rako\'ski napoveduje spremembo fcurza v Rusiji? Pariz, 31. oktobra. Sinoči je priredi! novi sovjetski poslanik Rakovski — ob priliki obletnice priznanja sovjetske vlade s strani Francijo — banket, katerega so se udeležili tudi ministrski pred sednik Painleve, minister za javna dela De Monzie in prosvetni minister Delbos. Zu« nanjega ministra Brianda je zastopal glav« ni tajnik v zunanjem ministrstvu Berthelot. Poslanik Rakovski se je v svoji napitnici spominjal prvih pijonirjev za zbližanje med Francijo in Rusijo ter se je spomnil Brian« dove izjave v Cannesu, da je sodelovanje z Rusijo evropska potreba. Rakovski je ugotovil, da se opaža žo po prvem letu medsebojnega prometa poveča« nje blagovne izmenjave, kar bo vodilo do ureditve gospodarskih in političnih vprašanj Ji UL?" Oarees drugI del Elitni Kino Matica med obema državama. Rakovski je povdar« jal, da je pomirjenje Evrope in sveta izklju« čeno, dokler sovjetska unij* ne bo sodelo* vala pri ureditvi velikih mednarodnih pro« blemov. Zadnji dogodki v mednarodnem političnem življenju so za to jasen dokaz. Sovjetska Rusija je pripravljena za vsako resno mednarodno sodelovanje. V imenu francoske vlade je govori! minister Oe Monzie. V «Quotidisr.u« priobčuje Renaudcl od« prto nismo na novega ruskega poslanika Ra» kovskega, ki ga poziva, naj pri moskovski vladi interven;ra za izpustitev 11 zaprtih so« cljalistov, ki so bili 1. 1922. obsojeni na smrt ki pa vsled pritiska javnega mnenja niso bili usmrčeni, amnak pomiloščeni na 51etno ječo. Kljub temu da je pet let že minulo, so imenovani socijaln' revolucijor.arji še vedno v ieči, kjer je eden iz ohupa celo iz« vršil samomor, rcrnaudc! vprašuje Rakov« skega, ali ne bi r>o njegovem mnenju izpu« stitev teh socijaiistov mogla uplivati na iz« holjšanje rusko«francoskih odnošajev in za« kliučuje: Ah ne misli Rakovski. da bi bil ta akt umesten pred eventuelnim sestankom med ČHčerinom in Briandom? -f- Uspehi Sv. Pribieeviča v Srentu. V nedeljo ie imel Sv. Pribičevid v Rumi velik shod. ki je tekom treh mesecev njegov 41. Ob tel priliki so se zbrali v Rumi zastopniki organizacij SDS iz celega Srema in je bilo okoli 8000 udeležencev po ogromni večini kmetov. Pri-bičeviča so spremili v dolgem sprevodni voz, zastav z godbo na čelu med viharnimi ovacijami na zborovališče. Oosp. Pribičevič je na shodu govoril o splošnem političnem položaju ter iro-niziral trditve radikalov ln radlčevcev. da ravno on izziva plemensko mržnjo, kajti radikali se danes identificirajo s srbstvom, radičevci pa s hrvatstvom. Sklenjeni sporazum je samo sporazum večine, ki more postati jutri manjšina, proti manjšini, ki bo jutri večina. Na shodu ie govoril tudi general v pokoju Voja Zivanovič, nekdanji poveljnik ju-gosloversske divizije v svetovni vojni. -r «Novostf» o političnem položaju v Stovenlp. Beograjske »Novosti« navajajo v razrmvtrivan.iu političnega položaja kot značilno, da je gosp. Pašič naročil radikalnim strankarskim organizacijam v Sloveniji, naj se sporazumevajo s samostojnimi demokrati ter favorizirate politiko te stranke. Ako je ta vest resnična, potem moramo pripomniti. da z ozirom na delo in izjave raznih slovenskih radikalov nimamo vtisa, da slede ti gospodje ukazu vrhovnega šefa svoie stranke. + Enotna fronta naprednih strank. »Nova Pravda* ugotavlja, da ni v interesu socialističnih niti ostalih naprednih strank, ako bi se hotelo prepustiti klerikalcem moč v Sloveniji. Glasilo na. rodnih socijaiistov piše nadalje: «Na-predna fronta je nujna potreba in bi vsaka delavska stranka napravila veliko pegreško, če bi se ne priključila tej enoti. Naprednim socijalističnim strankam pač ne more biti vseeno, če sc v Sloveniji usidra za dolgo dobo klerikalna nadvlada, kjer bi bile delavske stranke popolnoma potisnjene v stran. Za enotno fronto so se v principu dosedaj izjavile vse napredne stranke v Sloveniji in ni nobenega stvarnega zadržka, da se ustanovi. Treba je le nekoliko dobre volje, izločiti osebna nasprotstva in konsolidirati razmere v nekaterih naprednih strankah. Kajti isti zadržek, kot je onemogoči! socijalistično fronto, se pojavlja tudi pri stvoritvi napredne fronte, da je marsikje še vedno preveč strankarskega samoljubja. strujarstva, generalov, taktičnih nasprotstev in pro-gramatične brezciljnosti. Odkritosrčno želimo, da se vsi zadržki za stvoritev napredne fronte odstranijo. In sicer kolikor mogoče hitro! Interesi naprednega delovnega ljudstva v Sloveniji zahtevajo to!» -f- Davidovičevci, sporazum in drugo. V nedeljo je — urednik «Novosti« v Zagrebu intervjuval dr. Kosto Kumanu-dija. ki se je predvsem glede sporazuma izjavil tako-le: «Naša cela DS stoji na stališču, da je ta sporazum čisto strankarska pogodba, ki r,e samo ni rešila. Oanes II. del iti kanec najlepšega od vseh dosedaj izdelanih filmiv, grandljozncga filma 'no vn 0 0 0 temveč se vobče n{ dotaknila srbsko- hrvatskega spora«. O glasovih glede koncentracijskega kabineta je dejal: »Zaenkrat ni znakov, po katerih bi se dalo sklepati, da bi v kratkem priSlo do koncentracijske vlade. Podoba je, da take vlade ne želita niti PaSič niti Radič, ker očividno smatrata, da sama lažje rešujeta medsebojne težave.* Olc-de verzij o ponovnem zedin.ienju DS in SDS, odnosno v kolaboracijl obeh skupin se dr. Kumanudi ni hotel izjaviti pač pa je navedel, da se odnosi v opozicijskem bloku — vzdržujejo še nadalje, ker so pač vse tri zadevne stranke v opoziciji. Posebno je poudari!, da so vr lo tesni odnosi med davidovičevci in spahovci. dočim se »tudi« z. dr. Korošcem nekako »dalje radi sporazumno po onoj istoj liniji, koja je postavljena programom bloka narodnog sporazuma*. V splošnem pogledu na razmere v državi je dr. Kumanudi zelo črnogled in smatra, da se razmere pod novim režimom niso v ničemer obrnile na bolje, temveč se 'e še poslabšale, osobito v Srbiji in Makedoniji. + O pameti in lokavosti dr. Korošca. «Samouprava» piše z ozirom na pisavo nekaterih listov, da je dr. Korošec pameten in lokav, da bi bili dr. Koroščeva pamet ;n Iokavost rentabilni, ako bi ju porabljal za resnične interese Slovencev in pa države kot celote. V tem slučaju bi bila pamet dr. Korošca vsekakor od velike koristi. Kar se pa tiče lokavosti. smatra »Samouprava*, da je odveč, ker je v naši notranji politiki potrebna iskrenost, ker smo en narod in ker smo se osvobodili tujcev. Lokavost dr. Korošca je morebiti prej kaj veljala, v sedanji politični delavnosti pa samo pome-nja. da ni iskren. Zato je čudno, da ravno klerikalni listi naglašajo to lokavost kot politično vrlino svojega lea-aerja. »Samouprava* domneva, da delajo to morebiti zaradi tega, ker naj bi ta lokavost koristila nekomu tretjemu, kakor je bila tudi pred osvobojenjem koristna ali pa škodljiva nekomu tretjemu. Drugi de' nam prinaša po svoji kolosalni režiji in izvan;edni igr. vseh sodelujočih nova ugodna iznenadenja. Tisoče ln tisoče ljudi — Vel ka množica divjih zveri — Imporantne in do skrainosti napete scene v glasovitem amflteatru — Mučenje krist snov — 3o! Urzusa z bikom — Požar R ma — Pobuna Rimljanov — Sinit Nerona itd. itd. itd. Neporisno krasne slike ostanejo nam še dolgo ln dolgo pred očmi —---- Pri drugem delu izvaja naš prvo r^tni pomnoženi nroetnški ork ster pod vodstvom g. prof. Ferštniga sledeče: 1. Fantazija iz opere .Herodas" l.Massenetl 2. Koncertna ouvertura „Hebrides* (Mendclssobn-Barihotdjr) 3. Ouvertura k žaloigrl .Corioan* (L. v. B e-thoveni 4. Ouvertura k Goethejevi žaloigri .Egmont* (Beethoven) S. Ouver'ura k oper .Maritana* (M. V. Wa!1ace) 5. Balet iz opere .Gloconda' (A. PouchiHI!) 7. Ouvertura „Euiyanttie' (C. M. v. Webcr) 8. Meditacija .Ave Maria" (BachGounod) (solo za violino in Jelo!. Drugi e!eS sa preetvafa nepraktično s*mo 4 sini, na kar se cenj. obiskovalci iiiecno opizariajo! Predstave se vrie točno ob: 4., pol 6., pni 8., 9. Pre-skrbite si pravočasno 1 stopnice, ker je že veliko vstopnic p-od?r.ih v predprodiii. Blagajna jc odprta od 10 do pol l.in od 3. naprej. Čas beži Hitite da nc zamudite v Elitni ECino gfflafca ve&hti ki-, o v J.«bIj!'«o'. (Telefon št. 124.) Zaključitev režiserskega tečaja Zveze kulturnih društev v Ljubljani Snoči se je vršil v restavraciji »Zvezdi« po predstavi v dramskem gledališču zaključ ni sestanek udeležencev režiserskega tečaja, ki ga je Zveza kulturnih društev priredila te dni v Ljubljani za voditelje naših po« deželskih odrov. Sestanka so se udeležili vsi udclcženci tečaja. Poleg predsedstva Zveze kulturnih društev so posetili sestanek minister n. r. dr. Žerjav, mestna gerenta dr. Dinko Puc in Anton Likozar, od Na« rodnega gledališča gg. režiserja Šest, Rogoz ter gledališki frizer Navinšek in mnogi dre« gi naši kulturni delavci. Predsednik ZKD. ravn. g. Jug je v po« zdravnem govoru naglašal velik pomen kul« tum»ga dela med narodom. G. Spicer iz Ra» dovljice se je zahvalil Zveri kulturnih dru« štev za prireditev tečaja ter opozarja! na velik pomen čim ožjega sodelovanja osred« nje matice s podeželskimi prosvetnimi orgas nizacijami. Minister n. r. dr. Žerjav je v svojem govoru naglašal potrebo sistamatič« nega dela na kulturnem polju in opozarjal na vpliv naših podeželskih odrov na povzdi« go prosvete med našim narodom, prof. Sest pa je v svojem govoru pedal udeležencem tečaja še nekatera navodila za uspešno delo r.a naših podeželskih odrih. Izvajanja vseh govornikov so udeleženci sprejeli z navdu« šenim odobravanjem. Ob prireditvi režiserskega tečaja Zveze kulturnih društev se je pokazala potreba, da se ti tečaji nadaljujejo, ker so se žc na sedanje mtečaju pokazali veliki uspehi, kar se je na včerajšnjem zaključnem seatanku udeležencev soglasno naelašalo. Po svetu — Sprememba na pariški nuncijalurl. V kratkem zapusti Pariz papeSki nuncij Cer« retti, ki bo istočasno imenovan za kardina« la. Kakor poroča »Echo de Pariš«, se bo ta sprememba na nuncijaturi topot izvršila na neobičajen način. V prejšnjih časih jc nam« reč predsednik francoske republike po sve= čani maši v clizejski kapeli lastnoročno iz« ročil kardinalske insignije odhajajočemu nunciju. Ta ceremonija pa se topot ne mo» re vršiti, ker je predsednik Doumergue evan gcljske vere. Zato bo potoval nuncij Ccr« retti naravnost v Rim,' kjer bo dobil kar« dinalski klobuk. Kdo ho njegov naslednik še ni znano. Vest, da bo Imenovan za pa« riškega nuncija nečak kardinala Gasparrija, sedanji nuncij v Braziliji, se zdi neuteme« Ijena. — Nepričakovano hiter podpis Italijani sko-nemške trgovinske pogodbe. V nedelj« ski številki smo poročali o podpisu tTgovin« ske pogodbe med Nemčijo in Italijo. Na« knadne vesti iz Rima poročajo, da je pod« pis iznenadil vse tamošnje politične kroge, ki so računali celo s prekinjenjem poga« janj. Očividno sta obe delegaciji spoznali nujno potrebo redne trgovinske pogodbe ter sta pohiteli z zaključitvijo. Opolnoči je bil obveščen o sporazumu min. predsednik Mussolini, eno uro potem pa je bila pogod« ba že podpisana. — Turinska *Stampai> zopet pričela izha> jati. Glasilo bivšega ministrskega predsed« nika Giolittija, turinska »Stampa«, ki jo je fašistovska oblast nedavno ustavila, je pri« čela zopet izhajati. Kot odgovorni urednik lista ne funkcijonira več politik, temveč re« ferent za umetnost Michellazzi! — Politične organizacije v Egiptu. Naj« novejši odlok egiptovske vlade zahteva, da morajo v»e politične organi*«ci|e v teku enega meseca predložiti vladi seznam svo« iih članov. Orgnn;7acijc. ki bi se prrgre« šile proti temu odloku, bodo razpuščene. i Veliko francosko delo „Les demi-vierges" (Pol device) pride. Kino Ideal Vlada bo razpustila tudi vsako organizacij jo, ki jo bo smatrala za državi nevarno. — Novi indijski podkralj, dosedanji po« Ijcdclski minister, Edvard Friderik Lind!ey \Vood, je star 43 let. Vzgojen v Etonu, je študiral v Oxfordu ter je bil član spodnje zbornice neprestano od 1. 1910. naprej. Kot najstarejši sin ho podedoval naslov 86lct= nega Lorda Halifa.\a. Ded bodočega ped, kralja Sir Charles \Vood. prvi lord l!a!ifa.\, si je pridobil mnogo zaslug za Indijo. Od 1852. do 1855 je bil predsednik kontrolnega odbora, od 1859. do 1866. pa državni tajnik za Indijo. Reformiral je pravosodstvo, ure< dil finance in železniški promet ter Je reor. ganiziral indijsko vojsko. Iz Primoria • Po razpustu društva — globa radi j av. nega zborovanja. Poročali smo že, da so politična oblastva razpustila Prosvetno dru> štvo v Dobravljah na Vipavskem. Društvo je obstojalo 25 let. Z razpustom pa še ni bilo maščevanje končano. Sodišče v Ajdov, ščini je naknadno obvestilo Viktorja Fa« kača, predsednika razpuščene organizacije, da je kaznovan z globo 118 lir, ker sc ie pregrešil proti 1. členu zakona o javni var« nosti. Vodil je namreč javno zborovanje, na katerem je imel okolu 20 poslušalcev in po zborovanju je korakala mladina v četve. rostopih skozi vas. In to je bilo dovolj rs kaznjivo izdajstvo. • Žalostna usoda goriških Slovencev. Le. tošnja slaba letina na Goriškem je zopet prisilila večje število slovenskih rojakov, da so odpotovali s trebuhom za kruhom na Francosko, kjer bodo zaposleni pri naj« težjih in najopasr.ejših delih v rudnikih. V petek zvečer se je odpeljala skozi Videm večja skupina izseljencev iz Soške doline v Alzacijo»Lorem>. • Sadovi tolminskega učiteljišča. Letos je izšlo s tolminskega učiteljišča 28 potrjenih učiteljskih kandidatov, 15 pa jih je pri zre« lostnih izpitih padlo. • Nadzorniki za oskrbovanje spomenikov In starožitnosti v goriškem okraju. Italijan« sko prosvetno ministrstvo v Rimu je ime. novalo monsignorja Castelliza in prof. I. Cossarja za častna nadzornika spomenikov, izkopin in starožitnosti v goriškem in ka« nalskem okraju za dobo treh let. • Trgovanje $ kokainom »e je zadnja le« ta v Trstu zelo razpaslo in policijske obla« sti imajo mnogo nehvaležnega posla s tiho« tapci, ki prenašajo strupeni prah. Te dni so dobili varnostni organi v roke zopet več trgovcev s tem prepovedanim blagom. V prvi vrsti sta morala v ječo 511etni Gvidon Beltramo iz Milana in Pavel Daisel iz Opa« tije; pri obeh je našla policija okolu po! kilograma kokaina. Aretiran je bil tudi ne« ki Torci ter 351ctni Kitajec Sun>Fochiu«Sum iz mesta Cefu; slednii je razpečaval koka« in in utinotapljen tobak. • Goriška Matica je izdala za l. 1926. na; slednje knjige: Koledar; roman »Smrt pred hišo« (Fr. Bevk); Evfemija in drugi spisi (spisa! Carli Lukovič, uredil dr. Jož. Lo. vrenčič); Otroci stepe (Ivan Bcžnik); ter Janez Bosco (sestavil Josip Mcze). • Pogreša se že kakih deset dni 281etni Anton Komavli, doma iz Podgorc pri Gorici. Ker je fant pred časom enkrat v pi< janosti že pade' v Sočo, se svojci bojijo da se mu je sedaj zopet pripetilo kaj hj> dega. Velika simultanka dr. Vidmarja. V so. boto jc odigral naš svetovni šahovski moj« ster prof. dr. Milan Vidmar v novem lo« kalu ljubljanskega šahovskega kluba v ka« varni Slovan veliko simultanko. katere se je udeležilo 32 šahistov in šahistinj. Za pri; reditev jc vladalo veliko zanimanje in jc bilo navzočih znatno število prijateljev tc plemenite igre. Dr. Vidmar je bil dobro raz položen. Odtod morda toliko remijev, če« prav se je produkcija zavlekla preko poli« cijskc ure in ga je pri vsaki potezi sprem« ljala gruča radovednežev, radi katerih jc moral, da se je izmotal, reševati naravnost probleme. Gospod mojster je dnhrl 20, iz« guhil 3, remisiral pa 9 partij. Zgubil je prn« ti Mrzlikarju, Šivicu in Remškarju. Od 6 dam, ki so se udeležile produkcije, je zgu« bila samo ena, vse druge so remizirale. Re. mizirali so sledeči: gospa Valentičeva. go« spodični Vera Vadnal in Anica Mrzlikar na eni deski, Marja Borštnik, Nataša Lapaine, ter gg. Jerošov, inž. Vagaja, Osana, Zevnik in Lukman. Gospodje Ciril Vidmar, Stupan in inž. Tekavčič sicer niso igrali, videli smo jih pa, kako so se za kulisami pridno udej; stvrrvali pri remizijskih poslih. Ožji turnir. Dosedaj se jc odigralo de. vet kol: vodita stalno Zdenko R upnik in Adolf Vogeln:k, ki imata vsak po 6 točk. Vsak je zgubil po eno partijo in ie razlik* tako velika zato, ker so trije odstopili in je vsak večkrat prost. Oba prideta gotovo v glavni turnir ljubljanske reprezentanco. Takoj za njima je Igor Sever s petimi toč< kami. ki pa ne zni vedno birahiti dobrih pozicij. Slede: Grd:na s 4. Iskra 3 in po' (2). Pcvalck 3 in pol (1), Z^dnn 3 in po! Mešiček 3 (2), Zvvitter in Zevnik 2 in po' fl). M'helič 2 in nol, Kristanč:č in ZadneV 2 (2), fiivic 2. Nadnžar 1. Odstopila sta Kozina in Šuštar. M'hMič za zgubi vse pre« ostale partije, ker je dvakrat neopravičeno izostal. Damski odsek Šteje 10 flnnie in ima 'Srn! ni večer v sredo dne 4. t. m. od 16. naprej. Oficijeln* otvoritev pa ho v soboto dne 7. t. m. ob 16. uri. FERAU3Y? Dan mrtvih Ljubljana, 2. novembra. Pozno jesenska turobnost je legia na ♦emljo in objela vso prirodo. Megla prši, polje in gozd sta zapuščena. Orume-iielo liste dreves se poigrava v lalini sapici, odpade in se porazgublja med velo travo. Tuga in turoba se polašča človeške duše in iz globine se oglašajo spomini na one, ki so bili. Včeraj je napočil dan, ko so se oglasili glasovi iz božjih njiv širom sveta, ko so poklicali žive mrtvi, da se ustavijo ob njihovih grobovih, pomolijo v spominu na minulost in okrase njihova pokojišča s cvetlicami in venci. Ljubljana se je spomnila svojih mrtvih na najdostojnejši način. Ze dopoldne so vrele po Dolenjski cesti velike množice ljudstva na Suhi bajer. da poraste spomin onih. ki so padli pod puško tiranskih avstrijskih rabljev v odporu proti nečloveškemu klanju — po nedolžnem. Grobovi 20. žrtev avstrijskega trinoštva so bili vsi ok.ašeni in gorele so na njih številne svcčice. Počastit je prišla žrtve tudi Orjuna. ki ie po tožila na grobove trnjev venec z napisom: Žrtvam avstrijskega trinoštva — Organizacija jugoslovenskih nacionalistov. Šentjakobski župnik Barle je opra. vil svečan requieni. šentjakobsko pevsko društvo pa je zapelo na grobovih "eč žaiostink. Orjunaš Poharc je ime! nato krasen nagovor, v katerem se ie spominjal žrtev krvave Avstrije. Na-Ztašal ie. da njihovi grobovi ne bodo pozabljeni in da bo v organizaciji vedno živelo čustvo piietete do njih in spomin na strašne dni. Za njim se je v toplih besedah zahvalil navzočim za čin piietete imenom svojcev pokoinih 'upnik Barle. Ljubljansko polje proti Sv. Križu je bilo dopoldne podobno živemu mravljišči:. Od vseh strani, po vseh cestah so hitele na pokopališče množice, da poraste spomin mrtvih. Popoldne je pritok ljudstva naraščal od ure do i e in lahko z mirno vestjo trdimo, da ie po-setilo pokopališče preko 50.000 ljudi iz rjnbijane in okolice. Ob 3. so pričele v kapelici molitve za mrtve, nakar ie sledil pri glavnem križu svečani reoui-em. Zveza pevskih društev je zapela več žaiostink. Ob 4. popoldne se ie vršila glavna svečanost na grobovih mrtvih vojakov, in sicer pod okriljem Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Na zelenih rušah skupnih grobov so zagorele številne svečice in zarosilo ie oko marsikomu, ko je snrcgovoril težke besede vojni kurat g. Bonač v spomin onim, ki leže tamkaj skoro pozabljeni. Toplo čustvo se je vzbudilo zopet za te nesrečneže, ki so morali v grob zato. Ja pripravijo drugim boljše življenje. Vsak kulturen narod časti žrtve onih velikih in groznih dni. Tudi pri nas počivajo sinovi vsemogočih evropskih narodov, katerih se je spomnii g. kurat pred zastopniki tuiih držav v francoskem jeziku Vojaška godba ie za-:gra!a več komadov žaiostink. pevski zbori pa so zaoeii več pesmi. Nato so i-i!e opravljene še molitve in trume glo boko ganjenega ljudstva so se razpršile širom doma mrtvih. Pred spomenikom 'udenburških žrtev ie zagorelo in trepetalo na stotine lučič vse naokrog. Na dom pokojnih je legel mrak in od morja lučič se je odraža! odsev visoko žori na nebu. V vonju sveč in jesenskih rož krizantem, aster, cipres in palm so ostajali na grobovih ljudje in pošiliaii n Bogu molitve za one. ki spe ne-vzdramno spanje. V rožah in vencih, v trepetajoči luči so bili grobovi Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. pesnikov Cankarja. Keteja in Mnrnn, dr. Kreka ter osta!:h velikih mož. Ob grobu trboveljskih žrtev ie spregovoril Orjunaš Prosenc. sporoču.ioč iim. da ne ostanejo nikdar pozablieni. Grob koroškega junaka Milana Kvartiča ie treneta! v svi-■ u sveč in raz n.iega se ie širil voni ro belih rožah, ki iih je položila mati na grob sinu-junaku. Danes drugi deS Elitni Kino Matica Tudi na starem pokopališča pri Sv. Krištofu je bilo precei ljudstva, vendar pa je bil tamkai pogled precei žalosten: grobovi so že večinoma zapuščeni, deloma izkopani in prekopani, spomeniki nagnieni. poškodovani ali na tleh, in vsepovsod se raznreda grmičevje Ciprese in žalne vrbe so nagnile svoje veje in v hladnem jesenskem vetru je pozno zvečer ugaševala lučka za lučko. Le tnintam te še katera vztrepe-tala. nato na sta zagospodarila nad grobovi zopet večni mir in tišina. Smrt se je umaknila zopet življenju. Ogromne množice na ljubljanskem pokopališču na dan Vseh svetnikov. Mariborska nedelja .Maribor, 1. novembra. Zadnja še vsa svetla, solnčna, pod nebo kipeča, da bi se okopal v njenem jesenskem žaren.iu, današnja po krog in krog zapeta z vsesvetniško meglo in še težki oblaki leže nad n.io že od včeraj. Narava se ne da opehariti. Prvega novembra noče gorkote in solnca. Neprijetno. vlažno rosi na ulice, v kostanjih trga veter zgrbljene rjave liste, ki drsko in z ropotom opleta io gole veje. Pod no-gami lirešči umrlo življenje. Samo nad mestom ie še svetloba, Pohorje bulji neizrazno in temno. Teža njegovih oblakov se zgrinja vedno ožie nad trudnim mestom. Samo breze še žive po parku in koketirajo s svoio vitko, srebrno belino. Njihovi listi igraio še z vso liubkostjo po tankih vejicah, snmo včasih vstrepeta rumena zvezdica v zeleno iaso. Z vso silo nam hoče narava skloniti glavo, vzeti voljo in moč živ-Ijenia. Ampak to so samo hipni trenutki ma-lodušia. ko te pograbi lep spomin in hrepenenje za nepovratnim, le še enkrat ... Pa prideš na ulico in že .is konec vse sentimentalnosti. Človek ne mara smrti še ob menern prazniku ne. Trg je živ kot ni bil niti pred tednom, čeprav ie danes posejan pestrih rož, natrganih za grobove. Prav nič ni žaiosti v očeh, ki kupujejo te snežnobele. ali črešn.ievordeče rože. Poglej dekleta, kako skrbno si jih izbira in nalaea v levo naročje, da šopek lepo harmonira z barvo obleke in živimi koketnimi očmi pod novim klobučkom. In tudi črna žalujoča vdova si je naložila kipeče rumene krizanteme; tako ubrano in tako grnci.iozno iih nese skozi ulico, da se ustavljajo žejni pogledi in pijejo. Zivljenie in nič druzetra. In tako je bilo povsod veliko več življenja kot pa smrti ob tem tužnem, meglenem dnevu. Najbolj ubrano je bilo še staro pokopališče s svojimi zapuščenimi grobovi, preraščenimi s travo. srebotjo. trnjem in drevesi. Vse križem se razpreda grmovje, kameniti spomeniki so nagnjeni na vse strani in čakajo samo rahlega sunka, da iih zbiie na tla. Mogoče bo opravil ta lahek noše! že večerni veter in bršl.ian si bo izbral novo pot oviianja. Smreke in gabri rasto na izginulih grobovih, obzidje se kruši. tudi mrtvašnice razpadajo v prazne grobnice so nametali smeti iz očiščenih cest. Zidana ograja je na več mestih preluknlcna. ker so odpeljali spomenike na novo pokopališče. Skozi te odprtine gledamo na tenis prostor In ko pojeio frančiškani žalostne libre. kriče za obziu.iem športniki za svoio žogo. Veliko več imaio občinstva za osrraio. kot mi na pokopališču. Mladina že celo ne mara grobov in bilo bi bolje, da bi to preživelo grobišče, tudi žalosten spomin mariborskega umiranja slovenstva. že izgladili in prepustili novemu koristnejšemu življenju. Njegova doba, tudi zakonita je potekla in ne vemo. če. mu naj še gledamo to razpadanje obzidja, hišic in spomenikov, za katere stotine in stotine se že davno nihče več ne briga. Visoke ciprese, aleja kostanjev in druga drevesa bi nam že lepo služila za novi del mestnega parka. Rodoljub Tomšič bi lahko tudi ostal s svojim spomenikom sredi tega parka, drugi, ki zato niso primerni, pa bi nai našli primeren skupen dom na novem pokopališču. Poprej pa nai vešča roka še popiše ta košček slovenske zgodovine potujčevanja, kjer vidiš skoro ob vsakem drugem grobu majhno tmgediio: nemški, gotiški napis, a ime umrlega kazi neizogibni «tsch», «ttz». Sami naši ljudje in vendar obideŠ celo vrsto..na ne najdeš slovenskega napisa. Tudi naše- mu uradniku, ki je zahaial v Narodni dom. je napravil nemški kamnosek «Ko. ciiančič« nemški napis. V kapeli, katera bo baie ostala še tudi po opustitvi pokopališča. počivata škofa Stepischnegg in naš Slomšek s s'ovensko trobomico na spomeniku, a napis je — latinski. Samo imena mu vendar niso upali popačiti. Učiteljske izpremembe Napredovanja s kraljevim ukazom v ljubljanski oblasti: v 1. grupo II. kategorije Likar,Kunasz Klotilda, učitcljica v Mostah: Voglar Alojz, šolski upravitelj v Vidmu; Voglar Emilija, učitcljica v Vidmu: Koci« jančič Julija, učiteljica v Trzinu; Rupnik Albina, učiteljica v Kamniku: Gams Dra« gotin, učitelj v Mostah: Rožič*Tekavčič uči« teljica v Gor. Šiški: Jancžič Terezija, uči« teljica na Polici; Trost-.Lcnček Karolina. učiteljica v št. Jerneju: Mihelič Viktor, šob ski upravitelj v D. M. v Polju; Schvvinger Jrstina, učiteljica na Viču; Stular Franc, učitelj v Valti vasi: Prevc Amalija, učitelji« ca v Prcdosljah, Potočnik Pavla učiteljica v Ljubljani. — V 2. grupo II. kategorije Horvatič Andrej, učitelj v Mostah: Andrej« čič Olga, učitcljica v Brežicah: Seme Hclc« na, učiteljica v Sostrem; Jancžič Rado šol« »ki upravitelj na Polici; Jcretina Karel, uči« telj v Domžalah; Jesih Adolf, učitelj v Tr« bovljah; Jeran Josip, učiteli v Ljubljani: Stojkovič Josip, učitelj v Mostah; Povh Mi« ra, učitcljica v št. Jerneju; Premk Alojzija učitcljica v Grosupljem. V mariborski oblasti v 1. grupo II. kate> gorije: Smerdu Katarina, učitcljica v Studen cih; Čont Ana, učiteljica v Poljčanah; No« vak«Bait Rožica, učiteljica v Mariboru: Pra« protnik Edvard, učitelj v Ptuju; Jurjevčič Marija, učiteljica y Celju: Ncžič Milica, uči teljica v Ptuju; Pavčič Alojzija, učitcljica na Ponikvi, Petrovič Simon, šolski upravi« telj v M. D v Brezju: Lukman Milica, uči« tcljica r Pobrežju; Hribernil-»Kunej Neža. učiteljica v Mariboru. — V 2. grupo II. ka« tegorije: Gum>lar Fran, šolski upravitelj v Lipovcih: Vavpotič Frania. učitcljica na Humu pri Ormožu, Vanda Mirko, učitelj v Sv. Marjeti ob Pesnici. Napredovanja z ministrskim odlokom v 3. grupo 1». kategorije: Jurman Marija, uči« teljica v Ptuju; Premrov Marija, učitcljica v Grahovem; Lukman Franc, učitelj me« ščanske šole v Celju s pripadajočimi 10 od« stotki, Auersperg Marija, učitcljica v Bo« hinjski Srednji vasi: Gradišar Josipina. uči« teljica istotam: Vidmar Alojzija, učitcljica v Lcskovcu; Korošec Ljudmila, učitcljica na Jesenicah; Jurinčič Drago, učitelj v Za« Nogometna tekma med Jugoslavijo in Češkoslovaško Zgoraj: Češkoslovaško reprezen.ančno moštvo. Spodaj: Zastopnik češkoslov. nogometne zveze pozdravlja jugoslovensko moštvo. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama ■ orek. 3.: Zaprto. ireda. 4.: »Krpan mlajši*. Irv. Četrtek, 5.: »Ifigcnija«. A. Petek, 6.: »Zimska pravljica«. D. Sobota, 7.: «Za narodov blagor«. F. Ljubljanska opera Torek. 3.: Zaprto. Sreda. 4.: »Mrtve oči». F. Četrtek, 5.: »Nabor«, «Povr«tek», B. ?etek, 6.: Zaprto. Sobota, 7.: »Don Juan«. E. Nedelja. 8.: »Manon«. Izv. Klavirski koncert pianista Borovskega ki se vril danes zvečer ob 8. url v Union-skl dvorani ima .ia svoiem sporedu celo vrsto v prvi vrsti klasičnih klavirskih skladb. Prvo točko koncerta tvori Bachov Preludii In Pusta za orgle. Slavni nemški skladatelj Bach, ki je deloval začetkom 18. stoletja, je napisal znamenito deio »Das ivohltemperierte Kiavier«. ki ie še danes edino svoje vrste v vsej svetovni klavirski literaturi. Napisal pa ie tudi hrez števila skladb za orehe. Nekai teh orgelskih skladb ie predelal slavni klavirski virtuo* in pedagog Busoni za klavir In to z vso vlrtuozno tehniko. Na našem koncertu se Igra Preludlj In Fuza v D-duru. Bachu sledi Francoz Ra-meau. ki ie živel v Isti dobi v Parizu In katerega prištevalo še danes Francozi k nal-večjlm svojim komponistom. Napisal )e oe-!o vrsto oper. pa tudi klavirskih In Instrumentalnih skladb. V L.lubllanl Igra Borovskl Le rappel des olseau In pa Tambourin. kakor za je predelal slavni klavirski vlrtuoz God o v ski. V tre* H točki je zastopan klasik vseh klasikov i Sonato appassinnato. Bee-'Irovnove sonate so naldovršene.iše skladbe 'e forme in je vsaka za sebe pravi biser. ki ■n^i vs° znak? tera naivečieea glasbenega veleuma. Izmed Slovanov ie zastopan na koncertu Rus Skrjabin ter se igra njegov Iinpromtu in VI. etuda. Sklepni dve točki sia Lisztovi. Liszt. bie* dvorna eden največjih klav irskih virtuozov, ki je napisal veliko skladb najrazličnejšega značaja, poleg tega pa tudi najraz'ičnejn-'-n costnvrnle. Osobie vodi kape'niV Ihvln. Izmed solistov so odpotovali v Španijo: Andaveva in Schumannova, Renner. Gallos in Arnold. •Igra apostolov« v Berlinu. V četrtek ?9. oktobra so iirali v berlinskem Komornem gledališču Melovo »Igro apostolov« v režiil Maksa Rcinhnrdtd Gbvne vloge so zasedli Hans Tliimig. Helena Thimigova, Kari Gotz In Oskar Homolka. metu; Goljar«Kunaver Franja, učiteljic« na Ježici; Gabršek Ljudmila, učiteljica v Mo« stah, Tomcc Marija, učiteljica v Moravčah. Na novo sta umeščeni: Bcloglavcc Ma» t-lda pri Sv. Ožbaitu (srez Prevalje) in Je« rin Marija v Polje (srez Šmarje). — Pre* mešien Žukovec Fr. iz Novega mesta ▼ Po« Ijane. Roparski napad pri Črnomlju Po vaseh., tudi po malih idiličnih se-lih, obstoječih samo iz nekai baj', se skrivajo razni delomržneži, kradejo ter plaše vsepovsod ubogo liudstvo. Najbolj nevarni elementi na se razen v me. stih. zadržujejo najraje v okolici industrijskih krajev, kjer imaio še več prilike za svoje zločine. Približno nred enim mesecem ie bil izvršen v Ra;henburgu predrzen roparski napad na rudniškega inženjerja in so mu storilci olvzeli takrat okrog 350.000 Din. K sreči ie imela varnostna oblast takrat srečo in ie storilce. razen dveh. kai kmalu polovila ter spravila pod ključ. Dva izmed lopovov sta bila prijeta na ljubljanskem glavnem kolodvoru, eden v javni hiši v Varaž-dinu. dva pa se še skrivata, a bosta bržkone kakor ostali tudi kmalu zaieta. Varnostnim organom se ie posrečilo pri tej tolpi rešiti tudi še okrog 100.000 dinariev oropanega denarja. Sličen slučai kakor v Raihenbumi se je pripetil v soboto na cesti med Črnomljem in Knnižarico. Popoldne, okrog 15. ure. je bil tamkai ob gozdu nenadoma napaden na cesti e. Novotnv. ravnatelj premogokopne družbe »Belokra-iina» pri Gradacu, izza dreves sta nenadno priskočila k n.iemu dva maskira-na moška in ra z orožiem v roki prisilila. da iima ie izroči! znesek 40 OHO dinarjev. ki ga ie imel nri sebi in ki je bil namenjen za izn'ači!o rudniških i.a-meščencev. Cim sta lopova dobila denar, sta brzo izginila v hosti. dočim ie ravnatelj Novotnv hitel do bližnie orož-niške postaje in zadevo priiavil. OJre-ieno ie bilo takoi zasledovanie lopovov, ki pa je ostalo doslej še brezuspešno. Mlad apaš Že v nedeljski številki smo poročali kratko, da je ljubljanska policija spravila v zapor nevarnega svedrovca. 22-letnega Štefana Bašlia. ki ie strašil že nekaj mesecev po Ljubljani. Vršil Je vlome v stanovanja, poslovne prostore in kradel, vse kar mu ie prišlo pod roke. Najraje se je loteval zlatnine in obleke. Policija je Iz različnih prijav doznala, da je storilec v premnogih tatvinah Ba. šelj, ker so ga večkrat videli, vendar pa je imel vedno srečo, da se ie izmuznil. Dne 29. oktobra pa se je po posrečenem vlomu preveč opil in zašel v nekoliko preveselem razpoloženju v vo-stilno Meze na Vidovdanski cesti, kjer je zahteval še vina, nato pa pričel razgrajati. Intervenirati je moral stražnik, ki je po opisu kmalu spoznal, kakega ptička drži v rokah. V zaporu je Bašelj tekom zasliševanja, katero je vodil nadzornik Zaidela, kai kmalu priznal celo serijo vlomov. Pripomnil je celo odkritosrčno, da bi v slučaju, da ni bil prijet, »preobrnil« še pol Liubljane. Rvo serija njegovih grehov: Dne 19. oktobra popoldne je vlomil v sobo Antona Gorjanca v Z-Tatl št. 3 in ukrade! več zlatnine ter obleke v vrednosti 1000 Din. Dne 22. oktobra zvečer v hlev prevoznika Janka Tomca na Borštnikovem trgu št. 3. kier ie vdrl v kovčeg železničarja Matevža Navadnika. Tega ie olaiša! za okrog 1500 Din razne obleke. Preišnii dan se je splazil v Kranežev hlev na Turškem trgu št. 4 in okradel Mnpca Ivana Jerina za 600 Din obleke. Dne 25. oktobra je vlomil v pisarno dr. Jeriča v Frančiškanski ulici št. 2 ter odnesel pisalni stroj «lmnerial» v vrednosti fiOOO Din. Istega dne. na nedeljo, ie prišel uzmovič zopet v Tomčev hlev na Boršnikovem trgu ter odnesel de'tvcem nekai drobnarij v vrednosti 200 Din. To mu pa še ni bilo dovoli, kajti obiskal je zvečer še stanovanje A'oi7jia Ja-nežica v Slomškovi ulici št. 27 ter mu odnesel za 1100 Din obleke in zlatnine. Dne 27. oktobra se ie znašel v \Vo'fovi ulici v hiši št. 8, kier ie udri v stanovanje vodje zavarovalne družbe «Šu-madiia» Josipa Moravca ter mu odnesel zlat prstan in suknjo, vredno oVoje skupaj 1 f-.OO Din. Naslcdnietra dne ga vid:mo v stanovaniu podpolkovnika Ivana Kebra v Križevniški ulici št. 10. Tam ie izmaknil dežni plašč in usniat površnik, obšit s kožo divje mn"ke v vrednosti 2S00 Din. Na dan aretacije pa ie končno oplinčka! še delavca Antona Šnarovca na Poljanski cesti 20. Ukrade! mu je obleke v vrednosti 1500 dinnriev. Bašelj pa nI miroval že tudi preje, l edno se je naseli! v LjubUani. kajti ugotovljeno ie. da ie letos noleti zn časa svoiega voinesra beerunstva krade! v družbi znanega tatu Viktoria Knknlia v okolici Črnuč, v Nadgorici in Soteski. Po!ici'a ie velik de' ukradenih stvari že izsledila. Več obleke ie imel skrite po kozolcih in šnnah. na tudi v grmovju v okolici, nekai pa io je nroda! Bosancem. Bnšeli ie kliub svoji m'adosti popolnoma pokvarien individii in i: bil že osemkrat predknznovan. Pride bržkone že pred pribodnio noroto. Policiia ie imela tonot izredno srečo in ie tinali. da za dosleden čas dodobra izčisti mesto v!omi'ske sodrfe. Posrečilo se ie namreč nriiefi v nedelio v Kolodvorski ulici še dmro taf;n«ko tolro. ki ie enako gosnodarila. noselmo -o gostilnah in drmrih iavnih lokalih Vodia družbe je neki Znidaršič, eleganten dečko. Domače vesti Razredna zavednost na grobovih Pripoveduje mi prijatelj, da ie v nedeljo bil na celjskem pokopališču. Pevci Celjskega pevskega društva. Oljke in Mihelčičevega zbora so se domenili, da skupim zapojeio žalostinke na pokopališču. Povabljerl; so bili tudi socialistični pevci, ki pa so odgovorili, da so «razredno zavedni" in da ne morejo peti z »meščanskimi strankami* . . . Nesreče zato sicer ni bilo nobene, marveč je ljudstvo nehote ugotavljalo, da so «buržuji» peli zelo lepo, socijalistl sami Pa — kako se pravi! — bolj »razredno® . . . Jaz sem bil te dni vrlo žalosten, tocia ko mi ie prijatelj pripovedoval o navedenem «razrednems popevanju, sem se moral nasmejati. Kajti spomni! sem sc. kako vse drugače je na nekem vaškem pokopališču tam na Štajerskem neznan hudomušnež rešil socijalnj problem pokopališča, ko je zapisal na vrata: «Tukaj je taisti kraj, kjer ni noben'ga špetira: berač zrav'n netleria leži — pa se ga nič ne šenira» .. * To bi celjskim »razrednim« pevcem V spominsko knjigo zapisal: M. A. C. * Povratek kralja ln kraljice v Beograd. V nedeljo dopoldne sta prispela kralj in kraljica, ki sta se udeležila zadnjih dni lovov na lovišča grofa Bombeliesa v Opeki, zopet v Beograd Vladarska dvojica namerava baje sedaj v kratkem oficijeino posetiti Vojvodino. Za enkrat je v načrtu potovanje v Subotico in okolico. * Krstna slava vojne mornarice. Naša voj ra mornarica je v soboto svečano proslavila svojo krstno slavo kot spomin na dan 31. oktobra 1918, ki je naša mornarica prevzela de! avstro-ogrskega brodovja ter prvikrat na lastnih ladjah dvignila našo zastavo. * Vojaška posadka v Kraljeviči. Vojaška posadka, ki je bila nedavno iz Kraljeviče premeščeoia na Sušak, se je zopet vrnila v Kraljevico, ker na Stišaku ni primernega poslopja za vojaško posadko. V Kraljeviči je posadka nastanjena v Frankopanskem gradu. * Napredovanje univerzitetnih profesorjev. Na ljubljanski univerzi so napredoval!, vsak za eno skupino v I. kategoriji naslednji gg. profesorji- dr. Janez Plečnik, dr. Janez Zore in dr. Bran Bradač. * Izpremembe v železniški službi. V področju ljubjanske direkcije državnih železnic so za postajne načelnike imenovani oziroma premeščeni. Fran Borko, načelnik postaje Račje-Fram je premeščen v Maribor, v Račje-Fram pa pride za načelnika Anton Albert. Bogomir Peršič, doslej načelnik postaje v Križevcih, je imenovan za načelnika v Štorah, Andrej Čečnič doslej na Rakeku, za načelnika v Kotoribi; dosedanji načelnik v Kotoribi I. Lukačič ie premeščen kot načelnik postaje v Ljutomer. Dosedanji načelnik v Ljutomeru Drago Komac pride za načelnika v Borovnico, dosedanji načelnik v Hočah I. Vtičar pa za načelnika postaje V Trbovlje. * Izpremembe v državni službi. Profesor ra državni gimnaziji v Mariboru dr. Jakob Žmavc ie trajno upokojen. Namesto njega je imenovan Fran Baš za učitelja zgodovine in zemljepisia. Davčni asistent Alojzij Ger-ttiovšek je iz Murske Sobote premeščen v Ncvo mesto. Žandarmeri'ski narednik Janko Križan je imenovan za arhivarja pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru. * Himen. V Skoplju se je dne 28. oktobra poroči! naš rojak dr. Dominik D e k 1 e v a, upravnik bolnice in šef kirurgičnega oddelka v Štipu z gospodično dr. Angelino Ači-rr.ovičevo. Bilo srečno! * Zračna zveza Deograd-Zagreb. Kakor smo že poročali, se je v Beogradu ustanovilo podjetje, ki namerava v kratkem aktivirati zračno zvezo med Beogradom in Zagrebom. Razen prevoza pešte bi se z aeroplani lahko prevažali tudi potniki. Druž ba slkarus« zahteva od vlade letno subvencijo v znesku 4.5CO.OOO Din. * Pred tiskarsko stavko v Beogradu. Dne SI oktobra ie poteke! rok veljavnosti sedanjega tarifa v grafični obrti. Že pred več tedni so se vršila med delodajalci in delavci pogajanja glede novega tarifa, ki pa so bila 15. oktobra prekinjena. Ni izključeno, da pride v Beos-adu lahko kar čez noč v grafični obrti do stavke. * Švicarski brezplačni vizumi za uradnike. Kakor poroča švicarski konzulat v Zagrebu naši Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, se bodo izstavljali brezplačni vizumi na potne liste želczn:ških, poštnih itd. uradnikov kakor tudi članov njihovih družin. ki jih spremljajo za potovanja v Švico po službenih ali ofici.iehiih poslih. * Bakteriološka postaja v Varaždlnu, Minister za narodno zdravje je odobril kredit v znesku 1,273.000 Din za ustanovitev bakteriološke postaje v Varaždinu. * Zadnja letošnje porotno zasedanje. Za predsednike za četrto redno porotno nasedanje so Imenovani: pri deželnem sodišču v Ljubljani za predsednika Fran Rekar, podpresednik deželnega sodišča; za namestnike višji dežehiosodnl svetniki Anton Mladič, dr. Adolf Kaiser, dr. Ivan Modic ln Peter Keršič ter deželnosodna svetnika Jakob Antloga in Josip Janša; pri okrožnem sodišču v Mariboru: za predsednika okrožnega sodišča dr. Fran 2iher, za namestnike dvorni svetnik in podpredsednik ok rožnega sodišča Josip Fcn, višji dež.-sodni svetniki Josip Stergar, Fran Potega In Janko Guzslj ter dež. sodni svetniki Os- kar Dev, dr. Ivan Vuk in dr. Fran Plchler: pri okrožnem sodišču v Celju: za predsednika dvorni svetnik in predsednik okrož. sodišča dr. Josip Kotnik, za namestnike viš ja dež. sodna svetnika dr. Friderik Bračič in dr. Premšak ter dež. sodni svetnik Valentin Levičnik; pri okrožnem sodišču v Nove m m e s t u za predsednika predsednik okrožnega sodišča dr. Julij PolesJek. za namestnike deželno-sodni svetniki Anton Kuder, dr. Ščitomir Dolenc ta dr. Josip FI-schinger. * Reforma drž. razredne loterija. Pred letom dni je uprava državne razredne loterije odredila, da se število srečk od 100.000 zviša na 150.000 in da torej odpade dobitek le na vsako tretjo srečko, ne pa — kakor prej — na vsako drugo srečko. Občinstvo je to reformo z nezadovoljstvom sprejelo in posledica je bila, da je ogromno število srečk ostalo nerazpredanih. Sedaj se uprava razredne loterije vrača k staremu igralnemu načrtu in bo že v prihodnjem kolu razredne loterije »zadela« zopet vsaka druga številka. Število srečk (150.000) ostane nespremenjeno, število dobitkov pa se od 50.000 zviša na 75.000. Nezadovoljneži pa se menda zopet sprijaznijo z državno razredno loterijo. * Ptujski privilegij na železnici Nedavno smo poročali, da je železnica radi izpremembe tarife ukinila starodavni privilegij Ptuja na izredno znižanje voznih cen med Mariborom in Ptujem. Te dni pa je ptujski župan dr. Senčar 'interveniral pri ljubljanski železniški direkciji, da bi se ohranil ta privilegij. Bilo mu je obljubljeno, da se bo prošnja ugodno rešila, kar je župan poroča! tudi na petkovi seji občinskega sveta mesta Ptuja. * Uvoz češkega piva v Slovenijo. Kot smo svoječasno že poročali, je mariborska JCL z ozirom na karte! nemških pivovarn v Sloveniji uvedla potom praške centrale Lig akcijo za uvoz češkega piva v Slovenijo, ki bi radi visokih sedan ih cen iz nemških pivovarn ne prišle niti mnogo dražje. Liga je dobila sedaj že konkretne odgovore s Češkega in lahko dobijo interesenti natančnejša pojasnila pri mariborski JčL, Narodni dom. * Solnčni dnevi na naših planinah. Ljubljana je že teden dni zavita v gosto meglo, ki jo noben solnčni žarek ne prodere. Megla sega približno 700 m visoko. Na Goren-skem pa imajo v višjih legah, kakor poročajo nedeljski izletniki, krasne solnčni dneve in prijetno gorko jesensko temperaturo vkljub temu, da so tudi naši planinski orjaki pokriti s snežno odejo doli do 2000 m višine. Nedeljski izletniki so imeli diven raz gled tja do Velikega Kleka in drugih gorskih velikanov. * Cvetličarstvo v Dalmaciji. Odkar je dcbil Split ugodno železniško zvezo z Beogradom in Zagrebom, se ie izvoz cvetlic v omenjeni mesti izredno dvignil. Vsak dan se odpošlje velika množina cvetja in povpraševanje je toliko, da ni mogoče ustreči vsem naročilom. Dalmacija bo morala izvršiti veliko akcijo za razvoj svojega cvetličarstva, ki lahko postane važen faktor narodnega gospodarstva Dalmacije. * Fotografi - amaterji! Pripravljalni odbor »Kluba ljubiteljev fotografije* sporoča tem potom vsem onim, ki so se dosedaj priglasili, da so pripravljalna dela za ustanovitev kluba v polnem teku In se bo ustanovni občni zbor vršil že koncem tega meseca. Ker je za prijave še čas, prosimo še enkrat vse, ki žele pristopiti h klubu, da najkasneje do 15. t. m. naznanijo svoj pristop na naslov: Pripravljalni odbor cKluba ljubiteljev fotografije«, Celje, poštni predal 77. * Razdraženo živčevje, — nervoznost — muči mnogo ljudi. Pomagajo si prav lahko. Naj pijejo redno vsak večer Buddha-čaj, živčevje se umiri, dobrodejno spanje jih napravi drugo jutro čile In zdrave. * Eau de Cologne, znamke Superbs, zelo prijetnega in osvežujočega duha, se dobiva v lekarni Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. 1 in v vseh večjih trgovinah. 2030 * Ing. Louls L. Drašler iz Borovnice se danes vrača v Ameriko. * Redka, ugodna prilika nudi se vsako-mut pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev, Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, pro daja se pa samo v lastni podružnici v Ljubljani, na Bregu 20. 2058 * Irsdna lovska sreča. V Sv. Petru pod Sv. gorami je ustrelil v lovišču g. Ivana Planinca tamkajšnji daleč na okrog znani gostilničar g. Franc Kraner lepega jelena, ki je tehtal nad 160 kg. V gozdu zaposleni ljudje so ga videli že pred nekaj dnevi; ker pa v tamkajšnjih krajih jelenov sploh nI so pripovedovali o bajr.o velikem srnaku. Ljudje so si v velikih množinah ogledovali ta prav redki plen Veselje lovcev je bilo velikansko. Srečnemu strelcu pa krepak: Lovski blagor! ° Izguba čeka. Trgovec Nazarij Pobega, stanujoč v Šmariu-Sap, je izgubi! dne 29. oktobra od Šmarja do Ljubljane ček glaseč se na 8000 lir. Cek je bi! podpisan od izgu-bitelja. * Aretacije radi nameravanih komunističnih demonstracij v Zagrebu. O prilik! nedeljskega poseta na zagrebškem pokopališču so nameravali komunisti na bivšem grobu atentatorja Alijaglča prirediti demonstracije. Policija je odredila zato obširne varnostne priprave bi aretirala okoli 80 ko munistov, ki so skošali Izzvati nerede delo ma na pokopališču deloma v mestu. 20 jih je bilo obdržanih v zaporu, ostali pa so bili še istega dne izpuščeni. Ma splošno zahfeoo filtri 4. t. se danes biser vseh filmskih veleuinotvorov ! ksandra Dumasa star. V glavnih vlogah glasoviti ruski umetniki Nataiia Lisjenko, Nikola Kolin, Ivan Možuhin, Mary Odctte. Vsled večje dolžine filma, traja predvaja, nje dve uri in sicer so predstave vsak dan ob 3., 5., 7. in 9. uri. Napadno je mnenje, da si kuhanie na p!in — lahko cml6lljo samo boljše situirane družine Ugodnost odphčeva: ja na 19 mesečnih obrotlSV kaVor tudi lnc« • prihranek pri kurjavi omogoča nabavo tudi manj premožnim I Preprifajte ie sami ier z.i.tevaite proračune od .Mestne plinarne-. 343-a ! ščiti dece n mladine 1000 Din za božični-co. Naj bi drugi denarni zavodi posnemal: njen lepi socijaini čin! e— Pozor pred svedrovci! Sedaj se je v Celju dva tedna zapored zgodilo, da so neznani zlikcvci vlomili v pisarne, kjer so si iska!: plena. Obakrat so si izbrali za svoj podvig temno noč od petka na sobot',>. O vlomu v Kemično tovarno v Zavodni, kjer so d bili par tiseč goldinarjev, smo že poročali. Višek drznosti pa je njihov obisk v psarnl na kolodvoru. Tu so šli celo mimo portirja v pisarno progovne sekcije, kjer so se lotili blagajne. Odnesli so samo 315 Din, ker drugih 150.000 Din, ki so oili v drugi shrambi n so zapazili Ml h plaščih nudi Jos. Rojma? Ljubljana v zimskih ulstrlh, oblekah, dežnih plaščih ia vsakovrstnih oblačili;- Vam nudi Iz Trbovelj t— Kako je s podružnico ZSV. v Trbo\i Ijah. G. Staudegger nas je naprosil, da bi k članku «ZSV. v Trbovljah poloficijalna org. SLS?» popravili njegovo vsebino pred« vsem v toliko, da ni pristaš SLS. Nadalje: 1. Ni res, da je Zveza slovenskih vojakov v Trbovljah poloficijalna organizacija SLS, nasprotno je res, da je ZSV. strogo nepoli. tična in nestrankarska stanovska organiza« cija, ki je zavračala in bo vedno najodloč« nejše zavračala vsakršne politične koristo* lovščine; 2. ni res, da se misli ZSV. posku. siti tudi na političnem poprišču. namreč res je, da ss je ZSV. strogo držala svojega pro» grama, kar je razvidno tudi iz sejnih zapis« nikov Zveze, in se ga bo tudi v bodoče; 3. ni res, da stremi predsednik Zveze g. Staudegger za tem, da bi nastopila Zveza pri prihodnjih občinskih volitvah z lastno kandidatno listo, res pa je, da niti odbor ZSV. niti predsednik Zveze ni misli! in nc bo nikdar mislil na kaj takega, kar bi ne bilo v skladu s programom ZSV. Dokaz te. mu so sejni zapisniki ZSV., za katere jam« či celokupni odbor; 4. ni res, da je iz zgoraj navedenih razlogov nastopila proti poedi« nim funkcijonarjem ZSV. pred daljšim ča. som tukajšnja invalidska organizacija, na< sprotno je res, da je ZSV. na neki seji naj« odločnejše zavrnila in obsodila vodstvo in» vaiidske organizacije v Trbovljah, ki je skušalo zaplesti Zvezo v politično špeku. lanstvo. — Gornja ugotovitev kakor tudi izjava, ki jo lojalno priobčujemo, kljub te> mu, da vztrajajo naši informatorji pri svo« jih informaciiah, bo vsekakor povzročila veliko začudenje, ker se je doslej med dru« gim splošno m:sli!o. da je c- Staudegger član SLS. Na vsak način postaja položaj sedaj jasnejši in bodo o tem. kako je s celo za« devo, sodili pač Trboveljčani sami, ki le predobro poznajo domače razmere in vedo za zveze tega in onega. t— Poncnma licitacija poštne vožnje. Pre« tekli teden se je ponovno vršila v občinski hiši licitacija poštne vožnje, ki jo je zopet dobil v roke g. Miloš Rozin kot imejiteli Avto«družbe, kar jc bilo že vnaprej pri« čakovati. t— Obratni rezultat pri odtegnitvi davi ka. S prvim novembrom se je-odtegnil ru. darjem za nazaj davek, o katerem smo že poročali, in sicer druga tretjina. Šestnajste« ga oktobra se jim je namreč vzel v celoti, na intervencijo rudarskih zastopnikov pa se jim je vrnilo dve tretjini vsote, tako da se jim bo vzela zadnja tretjina 16. novembra in bo šele tedaj ves davek odtegnjen. Ka« kor smo poučeni, je rodilo to postopanje baš obratni rezultat, ker se delavci splošno jezijo nad njim, čeprav se jim je s tem iz« kazala usluga. t— Slovesna otvoritev Ljudske visoke šole. V petek 30. oktobra se je na odborom vi seji Ljudske visoke šole sklenilo, da sc bo vršila slovesna otvoritev šole v ncd.-ljo 15. t. m. Na tej seji se je soglasno od- bril program in seznam rednih predavanj. Po. drobnosti k otvoritvi bomo še pravočasno sporočili. t— Zgradba škerpe pri Narodn em domu. V Hrastniku nasproti Narodnega doma so zaposleni delavci Ročakove tvrdke iz Tr« bovelj prig raditvi škarpe proti morebitne« mu plazu s hriba, ki jo je treba še dodelati v izmeri 40 metrov. Domski nit Iclo v najmoderneiših barvah se dobijo najceneje v modnem »slonu Z. IHIahn^-Osrjanc Kopitarjeva ulica štew. 1. Norveško ribje oije (Gar^chi in emulziio garantirano r''?,T,o meni 26. aovembm pred 3. uro. Planet' Merkur bo 22. novembra naiboli oddaljen od solnca, in sicer za 20® 3* proti vzhodu tako. da cca bo mogoče onazovafi ob tem času kot večerni aa. Toda za opazovale ie njegova lejrn neprimerna Q prostim očasom ga naHorže ne bo mogoče naiti Tudi Venera. pride 28. novemb-a v naivečio od daHeiost od solnca. in «!c°r za 47° 18' orrrti vzhodu. Zato bo ob tem času stalno večem'ca. ki io bomo vlde'i na za-padnem delu nebosklrna. Zaha.'a pa že pred 19. uro. V daljnogledu se bo v'd°?n kot kolobarček. ki naraste od 1°4'* 1. novembra na 26.?" 1 decembra. Za-nadna polovica bo razsvetljena, vzhodna Pa temna. Venera bo imela torei obliko meseca v prvem kraicn. toda razsvetljena polovica se krči. dočim pri luni narašča. Mars, ki ga že tri mesece nismo videli, se zopet pojavlja, in sicer zcrodai ziutrai. Za opazovanje tega planeta se bliža nova doba. Uspešno opazovanje pa ne bo mogoče. ker ie niegov premer zelo maTien (niti 4"). Mars ie v sozvezdiu Device blizu stalnice Klasu in vzhaia po 5. uri ziutrai. Jupiter je v sozvezdiu Strelca ze'o nizko pod svetovnim ekvatorjem. Nad obzorjem se pokaže takoi zvečer in zahaia kmalu — začetkom lovembra ob 20.30. kon cem pa kmalu po 19. uri. Skozi dalino-gled ga v;d:mn kot kolobarček s premerom 32' 9". Z dobrim daljnogledom b) mogoče opazovati, kako se pojavi konec mrka Prve Jupitrove krnice, in sicer 4. novembra ob 17.31, 11. novembra ob 19.26 in 27. novembra ob 17.45. Druga lunica ima konec mrka 13. novembra ob 17 41. Saturn bo opolnoči od 9. na 10. novembra v koi.iunkciii s solncem in zato ga ne v;dimo. Uran le v zanadnem delu sozvezdia Rib." med maihnima stalnicama 14 in 20. Za opa-zovanie z daljnogledom ie zdaj megova lega zelo prikladna. Zahaia začetkom novembra oh 2.30. koncem pa ob 12.30 ponnči. Neptui je v sozvezdiu Leva za-padno od stalnice Regula. Vzhaia nred polnočio in se vidi na nebu do .iutra. Meteorji, November je najbogatejši mesec na roju meteoriev. Najznamenitejši roi so Leonide. znane že nad 1000 let. Leonide se imenuieio zato. ker pri- hajajo dozdevno iz sozvezdja Leva (Leos). in sicer iz bližine stalnice Dzcta. Ta roj ie bil izredno bogat I. 1799.. 1833. in 1866. Leta 1898. se ie približal glavni del tega roja Jupitru in je tako zgrešil svojo prvotno pot Najboli gosti del roja gre zdaj že mimo poti naše zemlje. Vendar ie ostali roj Še zelo bogat na meteorjih Opazovali iih bomo v noči med 13. in 14. novembrom, seveda če bo iasno Ti meteorii krožijo zelo hitra. tako. da se pozna na lebu ogmena pot Drugi novemberski roji niso tako važni. Snoči ie bil aktiven roj z radian-tom v sozvezdju Bika. v nočeh med 17. in 23. novembrom bo krožil roj z ra-diantom b!'zu stalnice Oamma v Andro-medi in v nočeh med 20. in 28. novembrom naj z radiantom v stalnici Epsilon v Biku. Položai zvezdnega firmamenta L novembra ob 21.. 16. novembra ob 20. m 30 novembra ob 19. uri: V zenitu Kuščar. severno od niega Cefeus. Mala tn Velika Medvedica. severovzhod io Kas-siopeja. Perseus in Voznik, vzhodno Andromeda. Trikotnik. Oven in Bik. jugovzhodno Riba ln Kit. na jugu Pegaz in Vodnar, na iugozapadu Delfin. Puščica. Orel. Kozorog in Strelec, na za-padu Labod. Lira i i Herkul. na severo-zapadu Zmai in Krona, v obzorju Boo-tes. _ Zakonska drama Maksa Linderia * Znani francoski filmski komik Maks Linder je v soboto že tretjič poskusil samomor. Zopet ie hotel napraviti konec življenju skupaj s svojo ženo. Zakonca Linderieva sta napravila svoičas poskus samomora tudi na Dunaju, pa so iu pravočasno rešili. V soboto zvečer so našli v hotelu Ra-timor v Parizu Maksa Linderia ln njegovo mlado ženo v njeni sobi v mlaki krvi. Takoj so iu prepeljali v sanatorij. Zdravniki so ugotovili, da sta zakonca najprvo zavžPa močan strup, potem na sta si prerezala žile. Gospa Linderieva ie umrla že na poti v bolnico. Slavni filmski igralec je še živ. vendar dvomijo zdravniki, da ga bodo mogli rešiti. O vzrokih te tragične rodbinske drame nadarjenega in po vsem svetu znanega francoskega filmskega igralca, se ne Ve še ničesar. Gotovo bo ori obiskovalcih kinematografa, ki jim je simpatični komik nrirastel k srcu. izzvala ta drama globoko sočutje. Razprava proti CoHarichu Prvi zagovori zagovornikov. Na Collarichevem procesu v Puli imajo zagovorniki Collaricha in njegovih tovarišev mnogo težje stališče kakor državni pravdnik Tasso. Temu je bilo lahko obtoževati bandite. ki so pač vst več ali manj krivi in njihova dejanja dokazana. V nasprotnem položaju pa se nahaiajo zagovorniki Collaricheve tolpe. Njim ie težko dokazovati, da so njihove žrtve kolikortoliko -- nedolžne. Doslej so govorili odvetniki: Moratti, Benussi, Albanese. Berton in Zennaro. Ostali, ki bi sicer morali govoriti pred njimi, niso prišli do besede radi netočnosti. Sodišče je moralo na nekatere branitelie čakati po cele pol ure. in tak)-) se bo razprava zavlekla. Prvi zagovornik, odvetnik Marotti, ki zagovaria Tercovicha, je povdarjal. da je zašel ta na kriva pota radi pomanjkanja in bede. Moral je krasti, da ni poginil od lakote. Advokat Benussi je zagovarjal Bisina. ki velja za duševnega očeta napada na gostihičarko Del Mon-tovo pri Sv. Ivanu v Trstu. Opisoval je. kako ie njegov kliient pravzaprav stal dogodku le ob strani, ker je bil Collarich tisti, ki ie gostilničarko umoril, ne pa Bisin. Za Benussijem je govoril bra-nitelj Albanese. Vrgel se je na organizacijo razprave, češ. da se hoče stvar prikazati kot velika ceremonija, kot nekakšen pogreb zločincev v vozu I. razreda. Njegovi obtoženci Benulich. Simoni, Lassich in Baviera so brez krivde. Potem ie govoril zagovormk Berton. branitelj Hermana Smolarsa, ki je ob-dolžen sokrivde Pri umoru Del Moite- Branko: Nino, Čudežni otrok Nekoč sem sedel v družbi, kjer se je mnogo govorilo o nadarjenih in nenadarjenih otrocih Razumljivo mi je bilo. da ie vsaka dobra mamica hvalila svoiega liublienčka, ki ji ie bil vzor in višek vseh mogočih talentov, nakopičenih v mali glavici. In določali so jim bodoče stanove m poklice. Vsa slavna in velika bodočnost otmk jim ie smehljaje plavala pred očmi, vsa srečka in z rožami posuta . . . Kako lena ie mlada mati, ki sanja o bodoči sreči svoiega otroka! Z njim jo doživlja, vsa blažena in srečna, dvojno srečna, zase in za svojega liubčka! Videl sem pa tudi matere, ki so v pozne iših letih jadikovale nad zrušeno srečo ih razdrtimi življenji svojih nesrečnih otrok. Bile so dvojno nesrečne, zase in za otroka! Bivši mornariški kapitan je pripovedoval zgodbo, ki io je družba poslušala z velikim interesom, nekakim notranjim sodoži"etiem. Stari gospod, ki je nač vedel kai ie življenje, ie govoril sočutm. da. zdelo se mi ie celo. da se >'e usoda nesrečnega plesalca Nina njega samega bolje tikala, kakor je družba slutila. «V južnem pristaniškem mestu, kjer sem živel nekaj časa. se je rodil moji prijateljici fantiček, za katerega usodo sem se hotel posebno zanimati Razumete me. če rečem, da mi je b;la to vesela in priietna dolžnost. Toda služba me ie zagnala v severne vode in šele po do!g:h letih sem se vrnil k svoji prijateljici rn Ninu. Da sem vedel, kai bodo prismojene ženske napravil- iz ubogega fantička, bi gotovo ne šel v tujino. Zaka'. go«noda. nesrečno živlienie se mi zdi kakor havarirana ladja. To je žalosten pogled! Nino ie rastel kot mlado drevo v pomladnem solncu kot mladi sokol na visokem gnezdu! N'-""^ mati in nien-i sestra sta ga vodili od prijateljice do oriiateljice in vse ga ie občudovalo. Bil ie lep kot rdeči nagelj. Končno je teta Nana. ki ie bila v m'adih letih pri nekem gledališču, prišla na siiaino misel-Nino nai postane plesalec! In res so ga dali v šolo k balerini in otrok je čudovito napredoval. Vse se mu je čudilo. Z eno besedo, z dobrimi šestimi leti ie bil že človek, o katerem se ie pisalo in govorilo. Živlienie ie teklo z brzimi koraki. Nino pa ie nadalieval svojo pot od uspp. ha do uspeha. S petnajstimi leti je prijel v Ameriko, kjer so ga takorekoč na ve. Smolars, je rekel odvetnik, je dedno obremenjen ter hnpulziven človek in silno podvržen vplivom. Duševno Je abnormalen, za kar priča njegov pobeg od vojakov, upor proti predstojnikom, poskus samomora v ječi itd. Smolars se je udeleže! samo roparskega nabada na Del Montevo. na prel!van'u krvi Pa ]e nedolžen. Advokat Zennaro ie zagovaria! zlataria Nordia. tistega, kateremu sta prodala dv« Collaricheva tovariša kepo zlata. Sodšče ie rad! nagima urooar^ga 7'a'a obtožilo Nordia ter ga nrkliučilo o«rt?Hm obtožencem, dasi v ž niimi le v zvezi podreioneea pomena. Bran:te!j! zagovaria io svoje klijente naorei in nilhovl govori bodo koičan! morda šele ta teden. nakar bo sod!šče odredlo par dni odmora, da izrečejo porotniki razsodbo, na katero le vse radovedno in io pričakuje z naivečio napetostio. Spomenik Adami! Opičji proces v Davtonu v Zedinienlh državah ie nekaterim učenjakom onstran oceana popolnoma zmešal glave. Naš'i so se možie. ki trde. da natančno poznaio prazgodovino človeštva v vseh nienih podrobnostih. Tako ima veliko mesto Baltimore nri Newyorku že več let spomenik, ki ?a ie bil občinski svet postavil nrvemu človeku. Adamu. Doktor Llghfoot 'e bogsigave na kateri podlagi izračunal, da ie Bog ustvaril Adama natančno na dan 23. oktobra leta Gospodovega 4004.. seveda pred Kristusovim rojstvom. Po njegovi razlaci bi bil danes svet star 5929 let ln 11 dni. Tako natančno poznavanje zgodovine človeštva je mestne očete baltlmorske tako navdušilo, da so sklenili postaviti prvemu človeku spomenik, ki so ga ob njegovi 5929 letnic' rnfstva okrasili in se v globoki hvaležnosti spominiali oča ka Adama. Spomenik nikakor ni iluziia, ker prinaša io megovo fotografično sliko vsi večji listi. Lahko si mislimo, da umetnik, pri katerem ie mestni svet baltimorski naročil Adamov spomenik, ni ime! lahke na. loge. Sveto pismo, na katerega se ti učenjaki tako zelo opirajo in ki jim je alfa in ornega vse vede. nikakor ne pove. kakšen .ie bil Adam. Iz prvih poglavij Prve knjige Mojzesove niti ne izvemo. ali ie bila niegova koža bela, rjava, črna, rdeča ali rumena. Tako je bil kipar navezan le na domnevo in na svojo fantazijo. Da se ie svoie odgovor-ne naloge imenitno iznehil. dokazuje dejstvo, da so umetnika zastran njegovega dela po vsej Ameriki hvalili in ga toplo priporočali. Adamov spomen!k ie ogromna kame_ nita kocka, na čiie sprednji strani je vdolbeno vanjo: cTho the Memory of Adam, the first man» ali po naše: «V spomin Adamu, prvemu človeku«. Na kameniti kocki se naha-a neke vrste solnčna ura. s katero je ob jasnem vremenu mogoče meriti višino solnca nad obzoriem. Ta ura je torej nadomestilo za kip Adama, o katerem svet prav nič ne ve. kakšen je bil. Kako velik pa je bil pravzaprav Adam? Sveto pismo ve le povedati, da je Bog ustvaril Adama po svoji podobi. Ker nam pa manjka tudi ta podoba, se moramo držati židovskega svetega pisma, talmuda. ki ie na tem poliu še bolj prepojen fantazije kot zakonodaiec z gore Sinai. Po talmudu je bil Adam tako velik, da ie z glavo segal do neba. Velik je vsekakor moral biti. saj so v prastarih časih bile vse stvari orjaške. Židovsko sveto pismo pravi, da so se angeli ustrašili človeka in prosili Boga, nai ga zmanjša. In Bog oče jim je res ustregel in potisnil Adama z glavo k tlom. tako da je bil visok samo še tisoč komolcev ali skoraj petsto metrov. Z naraščajočimi grehi so naši pradedje postajali vedno manjši. In tako so ved- ■^^uuuljuuj! jnrr^1" -"TCDnano Krasa® blago r= za damske plašče, dalje pliš v več barvah in najlepše svilene podloge po solidnih cenah nudi : : : : Drago Schwab - Lbbliana rn j; . o3TX!Dncoxxxin-^ronn:' o < > rokah nosili Tudi meni so prišli v roko ameriški časopisi z njegovo sliko in narisom: Nino. čudežni otrok. Srečna mati. srečni otrok, sem si mislil. Toda šele rozne.ie sem izvedel žalostno novico C? je bil v parku in ie gledal. kako so se otroci igrali, ie prosil teto: »Ali se smem igrati?« Teta ga ie zavrnila: «Ne. misli raie na uro. ki jo imaš danes pri balerini Nino ie žalostno gledal vesele otroke .. . In drugič zopet se mn 'e zahotelo slaščic. ki iih ie videl v izložbi: «Teta. kupimo si slaščic . . .1» cNino. danes imaš nastop, ne smeš jesti . . .» In Nino ie gledal ves potrt na velike plakate, ki so oznanjali njegov plesni večer. Ko ie imel kakih osemnaist let. Je nekoč po predstavi zvečer izginil ln se vrnil šele ziutrai domov. Mati in teta sta vedeli, kie je bil . . . Alarmirali sta cel sodni dvor: balerino, kritike, znance in celo neki zdravnik se je našel, ki 'e za primerno vsoto dokazoval fantu, da ne sme uživati tako kot dr"gi liikljc in da ie treba za niegovo umetnost popolnoma vzdržno živeti . . . Posebno no bolj in bolj nazadovali v velikosti, dokler ni doseglo človeštvo sedanjih dimenzij. To vse ve povedati talmud. Lata Gospodovega 1718. se je našel francoski akademik Henrleu. ki je na podlagi zgodovinskih podatkov matematično natančno izračunal, kako velik je bil Adam. Ta gospod ie s svinčnikom v roki dognal, da je meril prvi človek 123 čevljev in devet palcev, torej še vedno kakih 40 metrov! Kakšna je morala biti Eva. če je bil njen mož tako velik? To izvemo iz dimenzij groba pramatere našega ženskega spoia v Džidl v Arabiji. To mesto je oddalieno 90 kilometrov od Meke, svetem mestu muslimanov. Na pokopališču kažejo Evin grob. Tu zapaziš majhen, dober meter visok okrogel zid. ki obkroža ploskovino štirih do petih kvadratnih metrov. Tu počiva Evina glava. Približno sredi pokopališča je zaznamovan z nekako kupolo kraj. kjer se nahaja sredina trupla prve žene. Ob izhodišču pokopališča zopet prostor, kjer so pokopane noge. Razdalja od glave pa do prstov Adamove žene znaša 133 metrov. Torej ie morala biti naša pramati tako velika! Bog ne [ daj, da bi v Džidi glasno izrazil svoje misli, sicer pokopljejo na mestu tudi tvojo glavo in se utegne zgoditi, da bo razdalja med nio in njenim nekdanjim nadaljevanjem proti peti znašala tudi več kilometrov! In vendar, če primerjamo troje nagrobnih spomenikov Eve in baltimorsko Adamovo kocko — tam ljudska fantazija priprostega liustva. ki si v svoji orientalski domišljiji predstavlja mater vsesra ženstva po svoie. tu oa živa priča učenjakov prosvetljenega dvajsetega sto letja! Tam ginljiva naivnost Arabcev, tu banalni spomenik začetniku človeškega rodu? Justifikacija „Junaka iz Like44 v Novem mestu Danes zjatraj obesijo na dvor-ščn novomeškega okr. sodišča morilca Esa-coviča. Novo mesto, 2. novembra. Danes je bilo sporočeno v zaporih tukajšnjega sodišča se nahajajočemu na smrt obsojenemu dvakratnemu morilcu MHanu Esapoviču, da se v!ac'ar ni po-služil pravice milosti in da bo jutri zjutraj ob pol 7. obešen. Krvnik se nahaja že v Novem mestu ter je tekom dneva izvršil svoje grozne priprave. Zločinska dejanja obsoienca so čita-teljem «Jutra» gotovo še v spominu. Dne 13. oktobra 1924. je prišel k mesarju Murku v Krškem mlad človek. Hrvat, ki se je izdajal za sorodnika Ver-delovih iz Vrbinske vasi. ter mu je ponudil v nakup kravo in 2 prešiča. Prišel je potem čez dva dni še enkrat in končno se je g. Murko podal h kmetu Verdelu ter si ogledal živino Našel je doma le omenjenega mladega človeka, ki je služil pri Verdelovih kakih 14 dni. G. Murko je zaaral kravo in prašiče, pozneje pa se mu je stvar zdela sumljiva. Pod pretvezo, da potrebuje denar za neko plačilo, je zahteval aro nazaj. Cela zadeva se mu je zdela pa tako sumljiva, da je še isti dan opozoril nanjo orožnike, ki so se takoj podali v Vrbinsko vas k Verdelu. Našli so hišo zaklienjeno, na vratih pa gro7er, napis: »Draga mo.ia gospodo! Ja sam junak iz Like. V r . . me pišite vsi skupa. Stari in stara, oni su v Toplicah v Čatežu, nigdar jih ne bo više doma niti bute znali za njih, a ja idem u Fran-cusku i u Ameriku ...» Ko so orožniki v prisotnosti videmskega župana vlomili vrata, so našli v hiši vse razmetano, kar je imelo kakšno vrednost, pa je bilo oropano. Očividno je bil izvršen nad Verdelom in niegovo ženo roparski umor. toda njunih trupel niso mogli nikjer najti. Kot zločinca so ljudje takoj osumili mladega Hrvata, ki je Murku prodajal kravo in so ga nekateri večer poprej, predno so orožniki izsledili strahoviti zločin, videli, da se je v družbi mlade ženske odpeljal z videmske postaje proti Zagrebu. S seboj sta imela močno nabasan nahrbtnik in košaro. Potem je sled za njima izginil. Dne 17. januarja pa je nenadoma srečal Janez Lipov-ščak, poslovodja rajhenburškega kamnoloma, na ulici v Zagrebu moža, ki je delal pod imenom Klasič lani septembra pri njem v Rajhenburgu in potem odšel k Verdelu ter ga je dal aretirati. Aretiranec je na policiji izjavil, da se piše Josip Klasič in je takoj priznal, da je umoril oba Verdela ter ju oropal. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju so našli veliko oropanih predmetov. Trupli obeh Verdelov so našli v jami. ki sta jo imela za shrambo repe na njivi. Jakob Verdel je imel s sekiro presekano kožo na obrazu in vratu ter zdrobljeno nosno kost in čeljust, njegova žena Verdela pa zlomljeno temenico in senčnico. Oba sta bila umorjena v spanju. Zločin je bil tem hujši, ker sta Verdela vzela Esapoviča iz golega usmiljenja v službo in mu celo obljubila, da ga vzameta za svojega, ako bo tri mesece pridno delal pri njima. Bi'a sta namreč brez otrok, oba že čez 70 let stara in imela lepo premoženje. Esapovič je sam pripovedoval, da je slišal tri dni pred umorom stara dva. kako sta se pogovarjala, da pojdeta v ženske se mora ogibati popolnoma. In tako ie slavni čudežni Nino nekega večera sredi programa omagal, stemnilo se mu je pred očmi in zdravniki so mogli konštatirati samo živčno prenapetost. V bolezni ie govoril samo o veselju, igraniu in nekaj zmedenega o ženskah. Balerino, ki ga je obiskala, je zagnal skozi VTata in v teto je vrgjl stol. Z nikomer ni hotel govoriti, nikogar videti . . . Pozneje so ga prepeljali v sanatorij. Tam ie sede! pri oknu nepremično in gledal liudi. ki so hiteli mimo: bili so vsi srečni, mladi ljudje, vsi preprosti in vsakdanji, nihče ni bi! čudežen otrok, a vsi so bili mirni in veseli. Videl je sovrstnike. vsak }e zaupno kramljal z mla denko. Parčki so se smejali v solncu in mladosti. Nino je sčasoma popolnoma otopel. Ni se premaknil z mesta. Zjutraj so ga morali oblačiti, zvečer spravljati v posteljo ln ga pitati kot malega otroka. Ko sem zvedel za katastrofo, sem sc takoj odpeljal k revežu. Ni me poznal. Bil sem ravno priča dogodku, ki ga ne pozabim nikoli. Strežaj ie vodil ubogega plesalca k veliki omari. Tam ga je oblekel v baletni kostum. Nino .ie stopi! v kostumu pred zrcalo ta se tam priklanjal ložam. hranilnico po denar, da si kupita še eno kravo. Polakomnil se je tega denarja, ubil oba svoja dobrotnika in hišo temeljito izropal. Nato je šel iskat še svoio ženo. s katero že več mesecev ni bil skupaj, in jo prisilil, da mu je pomagala odnesti obleko, perilo, slike in drugo na njegov dom. Skušal je prodati tudi živino umorjenih, a se mu namera ni posrečila. Pri policiii v Zagrebu se je izdajal za Josipa Klasiča in šele kasneje priznal, da je megovvo pravo ime Milan Esapovič. Preiskava je dalje dognala, da se je Esapovič kljub temu. da je bil od 1. 1919. poročen in ie njegova prva žena še vedno živa. poročil lansko leto še z Marijo Vuljaničevo. Razprava pred porotnim sodiščem v Novem mestu se ie vršila dne 4. junija 1925. in je bil Milan Esapovič soglasno spoznan krivim hudodelstva roparskega umora, hudodelstva bigamije in hudodelstva tatvine. Senat pod predsedstvom deželnosodnega svetnika Kudra ga je nato obsodil v smrt na vešalih. Pred 25 leti Več kakor 25 let je poteklo, odkar je krvnik zadnjič vršil v Novem mestu svoie strašno delo. Dne 3. marca 1900 je bil na dvorišču okr. sodnije obešen 271etni cigan Simon Held, ki je v družbi še enega cigana in mlade ciganke vršil oo novomeškem okraju velike tatvina in je 9. januarja 1899 umoril kmeta Martina Novljana iz Male Coke. Tisti dan se ie vračala s sejma na Krki večia skupina sejmarjev domov, živahno se raz-govarjajoč o tatvinah in vlomih, ki so takrat razburjali vso Dolenjsko in katerih povzročiteljica je bila organizirana ciganska tolpa. Naenkrat se pred preplašenimi kmeti pojavita dva s puškami oborožena cigana v spremstvu mlade c;ganke. Nekateri seimarji so preplašeno zbežali, drugi so začeli plašiti cigane z orožniki. Toda cigana sta kmete naskočila, mlajši s puško in nožem, s katerim je težko ranil kmeta Semeta, starejši pa z ostro sekiro «žat!aho», s katero je udaril kmeta Novljana. da se ie takoi zgrudi! na tla Kmetje so zbežali v diviem begu, oba cigana pa za njimi. Pozneie sta se vmila in se še enkrat lotila Novljana. Mlajši c:gan mu je z velikim nožem prereral žilo - od-vodmeo in Novlian ie izdihnil. Se isti dan zvečer so orožniki v Gro-simliem aret?ra!i mla-'šega cigana, sta-reiši in mlada ciganka pa sta utekla. Tako ie prišel c:gan S'man H»!d rodom iz M?tterw5nke1a na K^-oškem pred novomeško porotno sodišče, ki ga ie radi hudodelstev umora. >avnega nasilstva. tatvine in drugih deliktov dne 10. marca 1899 cb?od:'o na smrt. H:1d se je med razpravo tako spretno hranil, da je niegov zagovornik dosegel obnovitev procesa Dne 21. novembra se te vršila ponovna obravnava, v kateri je Held priznal, da ie bil udeležen pri napadu. a zanikal, da bi bil izvršil smrtni simek z nožem. Bil je ponovno obsolen na smrt. Justifikacijo ie izvrši! dunajski krvnik I ang z dvema pomočnikoma v soboto 3. marca '°00 ob K8 zjutraj. Zadnje Heldove h~*ede ^ bile: «Moj Rng k' nisem n^nl* kriv!« parteriu in galeriji. Na njegovem obrazu je bil žalosten nasmeh, smehljaj čudežnega otroka, slavnega umetnika, veličine. ki te bil vse drugo kot normalni človek. Solze so mi zanosile oči. Strežaj Pa mi je pripomnil: »Gospod, to ponavljamo vsak dan, vselej v drugem kostumu . . .!» * • Dve leti pozneje je ubogemu Nina smrt izkazala najvišje priznanje: pelja la ga ie na veliko nebeško pozornioo, daleč proč od smešnih in pomilovanja vrednih liudi . . . No. drage gospe in mamice, katera od vas bi si želela takega čudežnega otroka, o katerem bi vse govorilo in pisalo?! Nobena. Saj največja slava in naivečje čudo ni kar človek neobhodno potrebuje. Vsaj jaz mislim, da je največje čudo. biti povprečen človek, ki doseže vsai toliko sreče, kot jo more doseči navaden zemljan in ki izpolni mesto, ki je določeno vsakemu smrtniku in nai bo to še tako preprosto . . .» Ko je stari kapitan konča! svojo povest. so vsi molčali. Mogoče ie marsikatero mamico zbudil iz lažnivih sanj, vse pa so gotovo odobravale njegovo mnenje. vo Vprašanje točilnih taks v Sloveniji Statistično I« dokazano, da Imajo toči ne takse velik vpliv na posamezne obrate. Od kar se pobirajo točilne takse. Število prijav točilnih obratov stalno pada. V času od 1. Januarla 1924. do 30. septembra 1925. Je bilo v ljubljanski ln mariborski oblasti pri-Javilenih 285 gostiln, 2 žganjetoča, 40 trgovin z vinom. 26 trgovin z vinom v zaprtih steklenicah, 49 trgovin z vinom ln p'vom v zaprtih steklenicah bi 8 trgovin z žganjem v zaprtih steklenicah. V istem času pa Je bTo odjavljenih 395 gostiln, 8 žgatijciočev, 87 trgovin t vinom, 84 trgovin z vinom v zaprtih steklenicah, 71 trgovin z vinom ln pivom v zaprtih steklenicah ln 45 trgovin c žganjem v zaprtih steklenicah. Zaradi tega Je razumljivo, da so gospodarske korporac'Je hi organizacije na zboru dne 23. oktobra 1925. soglasno zahtevale, da se ukine pobiranje točilne takse v ; vseh pokrajinah, v katerih se pobira tro- i iarina na vino In žganje. Za podkrepitev te j aaftteve Izvede Zb>rnica za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani posebno akcijo. V ta namen le naslovila na vse gostllničarske ladruge večje Število vprašanj. Odgovori Da t« vpraSanJa naj dajo podlago nadaljnl akcfj< za opustitev točilnih taks ali vsaj za njihove preureditev v obsegu, ki bi vsire-zala ieUatn In potrebam točilcev piiač. Eno najvažnejših vprašan) gre za tem, ali bi Interesenti za primer, da bi ukinitev točilnih jaks drugače ne b la dosegljiva, pristali na alternativen predlog, da se točilne takse ukinejo, namesto njih pa poviša fcroSarlna na vino za 15 par pri litru. S takim povi-Jkom troSarine bi bil v Sloveniji docela krit izpad na točilnih taksah. Važna so tudi ostala vprašanja, ki merijo na omiljenle obremenitve, da se bi ta ravnala izključno po množini potočenih pijač In na preureditev odmernega postopka, ki naj bi v Izdatnejši meri omogočaj sodelovanje točilcev pri odmeri takse. Opozarjamo vse Interesente na to akcijo s prošnjo da vpogledajo prt svoJ:h zadrugah stavljena vprašanja Ln s svojim! podatki pripomorejo zadrugi, da bo mogla Izčrpno odgovoriti na vpraSanla na način, ki bo vstrezal mišljeniu večino prizadetih točilcev pijač. Točni odgovori in premišljeni predlogi so predpogoj za uspešno izvedbo započete vaine akcije. Vprašanje neposrednega uvoza brazilijske kave Kakor je znano, se s strani interest-ranih uvoznikov že dalje časa povdarta potreba neposrednega uvažanja brazilijske kave. kar bi imelo za posledico tnatno znižanje cen temu predmetu, ke; bi odpadli sedanji posredovalni stroškt, visoke carine in drugo. V to svrto bi bila potrebna trgovinska pogodba med našo državo in Brazilijo. V tem pogledu je že napravil prve korake brnzilij-ski generalni konzul v Beogradu. Nadalje se je tudi pojavila misel ustnovitve Brazilijsko - jugoslovenske banke, ki bi pripomogla do uspešnejšega razvijanja trgovine med obema državama. V tej zadevi je sedai minister trgovine in industrije dr. K rajaj razposlal na vse gospodarske organizacije in zbornice posebno okrožnico, v kateri zahteva odgovor® glede vprašanja trgovinski pogaianj z BrazUijo. Razmotriva se vprašanje, ali naj oskr buje uvoz kave kakšna zveza uvoznikov in ali nai bodo pri tem udeleženi tudi grosisti. večje tvrdke in domače banke. Nadalie ie rešiti vprašanje, ali 'iaj ima ta uvozna organizacija popolnoma zaseben ali oficijelen značaj. Ne gre pa pri tem samo za uvoz kave, temveč tudi drugega brazilijskega blaga, na d-»tg! Pn za izvoz našega blagn v Brazilijo. Glavno ie seveda uvoz kave. ki se v preišriih količinah konzumira tako v naši krnlievini kakor splnh na Bilka-nu. Kakor čitarro v beograjskem časopisni. bi po nekem obstoiečem nnčrtn oskrbovali transport iz Jugoslavije v Bmziliio ii nazai naši prekmorski par-niki. ki bi v iugoslovenskih pristaniščih naložili blago z*> Braz;li'o ter se potem vrnili s kavo. Misli se že tudi na ustanovitev posebnega sindikata S kakšnim kanlfnlnm nai bi se ustanovil, ni znat? v Mislimo, da se d:rektpo uvafa.ite kave ne sme komplicirnti tako. da bi bila kava še dražia. knkor le sedai. V primeru sklenitve trgovinske nogidbe z Brazilijo naj Ima od lega dnb:ček tudi konzument in ne samo uvoznik. Tržna poročila Norossdska blagovna borza (2. t. m.) P Sen ! c a: baška, 2 vagona 245: 5 vago-1TOV 247.50; 5 vaeonov 252.50; baška, Zen-ta, 2.5 vagona >47.50. TurSČIca: bciika. 1 vagon 172; nova. 6 vagonov 125: srem-ska. sušena, Llubljajia. 2 vagona 172; srem-ska, Mhrovlca. 1 vagon 152.50. Moka: baSka, «6». 1 vagon 242. Otrobi: baškl, 3 vajonl 112,50. Tendenca minut. Hmelj NBrnbert: 31. oktobra. Promet 80 bal. Cene so se okrepile. = Seja nprave Narodne banke. Dn« 2*. oktobra le Imel plenum nprave Narodne banke sejo. na kateri se je sporočilo, da Je finančni minister referiral m n'str«kcmu svetu o stabilizaciji d:narla in o vnlutnl politiki ter da |e vlada oAibr la njegovo delo. Po spreletem sklepu na predzadnji seji Narodne banke, da se Imajo določiti načela za Irvajanje stabilizacijske politike Sn 'ro-t«rv«KQ« sa borsafe, bo po vs»! prilik* rw- Strjen dogovor, ki že obstoji med državo ln Narodno banko in ki se nanaša na kupovanje ter prodajo deviz. V tem smislu naj bi se v kratkem predložil Narodni skupščini zakonski načrt. — Za ureditev vprašanja k omorike do-klade. Trgovska zbornica v Beogradu Je predložila v imenu beograjskih zbornic ia Trgovsko - Industrijske zbornice v Skoplju finančnemu ministra spomenico, v kateri zahteva, da se z odredbo v novem finančnem zakonu regulira vprašanje komor-ske doklade. V spomenici se poudarja, da je zadnje Štiri ln pol leta b lo to vprašani e najbolj boleča rana v organizaciji srbl-lansklh zbornic. Zbornice predlagajo, naj odstotek dokladc določa za vsako proračun sko leto minister trgovine in Industrije. = Oddaja vinskih trt in sadnih dreves lz državnih trtnlc ln drevesnic mariborske oblast!. Prihodnjo pomlad se bodo oddajale iz državnih trtnic in drevesnic v mariborski oblasti trtne in drevesne sadike najbolj uvedenih vrst. kakor- laške grašovlne, mu-•karntga sllvanca. belega burgundca. rurne-rega šipona, zelena silvanca, žlahtnine ln drugih cepljenih na riparijo portalis, rupo-stris št. 9, solonis 1616; nadalje od jablan: štajerske mošančke, renskega boboo dr. Kraiača, ki ji omogoča nadaljnje uvažanje starega železa !z inozemstva. S tem je preteča nevarnost ustavitve dela in odpuščanja delavcev za enkrat odyrnjena. = Pešanie sadjarstva ▼ »asi kraljevini. Po statističnih podatkih je ugotovljeno v našem sadjarstva znano nazadovanje. V letu 1923. je znašalo število čeSpljevih dreves 56.27 milijona, v letu 1924. že samo 49 36 milijona. Število Jablan je znašalo v letu 1923. 7.10 milijona v k 1924. samo 6.34 milj. Druge vrste sadnih dreves je bilo v fetu 1923. 5.40 milijona, a v letu 1924. 5.21 milijona komadov. Nazadovanje števila sadnih dreves je torej v enem letu znašalo okrog 7 in pol milijona komadov. = .Trgovski tovariš«. Iztfa Je 10. številka z naslednjo vsebino: Znanstveno obrato-vodstvo in industrijska psihologija (Stanislav Kline): Vprašanje trgovskih vajencev m trgovskih šol (X. Y.): O delavnem času po trgovinah (Mih. Vuiegtč); Točnost (Peter Šilec): To In oih>; Štirje tempera-menti (F. Thieme); Društvene vesti. Uredništvo in uprava Hsta v Ljubljani, Gradišče 17. I. = «Bankarstve». Prejeli smo najnovejšo novembrsko StevRko vePkega gospodarskega lista .Bankarstvo«, ki vsebuje med drugim: LJubomir St. Kosler: Kriza našeg zadrugarstva; dr. Emil Petrovič - Peclja: Kriza naše po')oorlvrede; dr. Franjo Pav-lič: Medltmarodna Stedna knjižic«; M. D) lankov-ič: Dva stečaja provincljalnh bana-ka: Ing. Konstantin Čutukovič: Zlatni bl-lans; Mirko Al. Oavrllovifi: Iz oblasti osi-guranla: dr. RadivoJ Walter: Prinudna na-goda izvan stečaja de lege lata i de lege (errenda; dr. Marko Rašca: Njemačko ban karstvo: Milan Krcšič: Sedamdesetpetso-dišnlica Institucije trgovačkih komora: prof. Stevo Osterman: NaS saobračaj i nai Jadranski pro&lera; K.: Vlada T. Markovlč; K.: Kamenarovlč redMvns; dr. MItVo Kus-Nlkolajev: Teorija i načela socijallzacije; M. DJ. Jankovič: Niški privrednlci o pore-zu te hronike i druge aktuelne vljesti. List izhaja mesečno. Letno stane 200 D n. Glavna administracija se nahaja v Zagrebu, Ma-rovska 6. «Bankarstvo», ki Je naS najboljši gospodarski časopis, toplo priporočamo vsem interesentom. — Načrt češkoslovaško-madžarske sladkorne tvornice. V Budimpešti se vrše poga-jamja glede ustanovitve velike sladkorne tvornice d. d. Pogajanj se udeležujejo tudi Interesenti Iz Slovaške, ki bi podpisali 30 odstotkov vseh delnic v rednosti okrog treh milijonov Kč. Ti se morajo, kakor se poroča. obvezati tudi na to, da bodo izposlovali večji bančni kredit. Ta sladkorna tvornica se namerava zgraditi v okolici Slbinja. = Produkcija svile na Japonskem. Po statističnih podatkih je znašala proizvodnja svilenih kokonov na Japonskem v letošnjsm letu vrednost okrog 770 milijonov jenov. Napram lani se je produkcija povečala za vrednost 220 milijonov Jenov. Boraje 2. novembra. LJUBLJANA. (Prve Številke povpraševala. druge ponudbe In v oklepajih kupčijskl zakllučkl). — Vrednote: lnvestlc!;sko 79—82. zastavni listi Kranjske deželne 20— 22 kom. zadolžnlce Kranjske deželne 20— 22. Celjska posojilnica 201—202. (202). Ljub tjanska kreditna 225—0, Merkantllna 101 — 104. Praštedlona 0—960, Kreditni zavod 175 —185. Strojne 120—123. Vevče 120—128, Nihat 0—40, Stavbna družba 100—110, šešir 145—0. — Blago: les: jelove deske (smreka In jelka), paralelne, 4 m. 20, 25 mm medla 24 cm. 32, 40 mm. šir. 30 cm fco vag. nakl. post. štajersko O—510; ielove deske, 13 mm, 4 m. medla 21 cm, leo nakl. post. Štajersko 0—540; Ielove deske: 20 mm. konične, 14, 17, 20 cm Sir.; 25 mm. 4 m, kon., 22. 25, 28. 30 cm Sir.; 33 mm. 4 m konične, 30 cm šir.; 50 mm, 4 m konične, 30 cm šir.; fco vagon nakl. postaja štajersko 0—450; poljski pridelki: pšenica: potiska, foo bačka postaja. 3 vagoni 252.50—252.50 (252.50), domaČa, prekm. postaja 0—275; nova. suS.. fco slav. postala, 1 vagon 160— 160 (160); stara baška posta!a I vagon 177 —177, (177); ajda. fco Beltinci 0-^270; proso, fco prekm. postaja 0—220; rž, fco prekm pestaja 0—210; krompir: prekm. postaja 0— 76.50, Štajerska postala 0—80; kosianl jedilni, štajerska postaja 0—300: laneno seme, fco Ljubljana 500—0; laneno olje. fco Ljubljana 1600—0; ježice prvovrstne, fco nakl postaia 200—0; seno: sladko, fco štaj. post. 0—80. kislo, fco Stal. postaja 0—6O. ZAGREB. Bančne vrednote so se v manl-šl meri Iskale po cerejšlh tečailh. Promet je bil minimalen. Eskomntna je bila zaključena po 125. Hlpo po 72, Praštediona. Jugo ln Srpska so zabeležile po en zaključek do t.espremenjenlh tečaiih. Pri Industrlsklh papirjih Je bilo nekaj zanimanja za delnice Girtmanna, ki so porasle od 385 na 395. Od dane sta Union In Osješka Ijevaonica Premeščen) v kuliso. Pri državnih papirjih je bl lo večje zanimanje za Investicijsko In agrar ne, ki se od danes svobodno trguieio v kulisi. V Investicijskem je bilo več zaključkov no 79—81. Agrarne so se v početku sestati ka zaključevale po 53. dočim se je proti kcncu ponujalo blago po 49.50. Vo:na škods ie pri slabem pt ometu obdržala petkovo višino. Promptno blago se Je trgervalo po 332 —333. Za trltimo decembra se ie ponujalo blago po 340. — Dinar Je ostal v Curihu na sobotni višini. Neznatna razlika tečaja na dunajski borzi se je odrazila v Zagrebu kjer so devize neznatno poskočile. Narodni hankl. ki le začela ponujati blago v posameznih čekih, so se pridružili zasebniki z nlž lml cenami, tako da je proti koncu ten-dmca nekoliko oslabela. Skupni promet je znašal 7.5 milijona dinarjev. Notlrale so devize: Amsterdam 2270—2290, Dunaj 791.8—801.8 Berlin 1340—1350. Italiia Izplačilo 272 In sedem osmlnk — 274 in sedem osmlnk. Newyork kabel 56.3—56.9. ček 56.1 —56.7, Pariz 237—241. Praga 166 In pet osmlnk — 168 ln pet osmlnk, Švica 1085.5— 1093.5, valute: lire 220.8—223.2: efekti: bančni: Lltorale 50 - 56. Eskomptr.a 124 —126, Poljodjelska 20—21. Kreditna Zagrej 130-134. Hipo 71.5—72, Jugo 110—111. ljubljanska kreditna 22')—225. Obrtna R7— 90, Prašte liona 960—965. Sla venska 49—50, Srpska 144-146. Narodna 4200; Industrijski Eksploataclja 53-54, Dubrovačka 500—550. Isis 65—70, Outmann 390—401. Sljveks 140 —150, Trbovlje 330 -335. Union 410—430. Vevče 120 -0; državni- Investicijsko 80-81 agrarne 48.5—49, Vojna Skoda, promptna 331—332. za november 332—334.5, za december 33b -.340. BFOGRAD. Devize: Amsterdam 2276 2279, Dunaj 796.5—797. Budimpešta 793— 794, Bukarešta 26.5—26.9. Italiia 223 5— 223.9, London F3.5—273 In pet osmlnk, Newyork 36.4—56.47. Pariz 237.5—238.5. Pra?a 167.6—167.7, Švica «088—1089. CURIH. Beograd 9.20. Berlin 123 60, Newyork 519, London 25.145. Par z 21.^0, MIlan 20.35, Praga 15 375, Budimpešta 0.00727. Bukarešta 2 475, Sofija 3.75, Var-Sava 85, Duna) 73.125. TRST. Po ministrski odredbi ostanelo borze rad! državnih praznikov danes, Jutri In po|iitrIšn)em zaprte DUNAJ. Beograd 12.5475 — 12.5875, Berlin 168.69 — 169.19. Budimpešta 99.20 do 99.50, Bukarešta 3 36 — 3.38, London 34.3175 — 34.4175, Milan 28.01 - 2S.13, Newyork 708.05 _ 710.55, Pariz 29 75 4o 29.91, Praga 20.9&* — 21.065. Varšava 117.10 - 117.60. Curih 135.45 - 1.36.95, i Sofija 5.12 - 5.16; dinarji 12.51 - 12.57. BERI.IN. Beograd 7.43, Newyork 4 195, Praea 12.425, Curih 80.80, Milan 16.60. LONDON (Opoidrc) Beocrad 273, New-Vork 484.45, Italija 122.5, Dunaj 34.37. Svlca 25.15. Sokol Solsol Ljubljana 11. priredi v nedeljo 8. Rovembra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma telovadno akademijo, pri kateri nastopijo vsi društveni oddelki. Na sporedu so proste vaie članov in članic za VIII. vscsokolskl zlet v Pra^i in posebne točke, s katerimi nastopi Sokol II. v Pragi. Po akademiji se vrši zabava in ples. Svira godba dravske divizije. K mnogoštevilni ndeležbi vabi napredno In Sokolstvu naklonjeno občinstvo — odbor Sokola II. Zdravo! Ilirija : Pritnorje 3 : 2 Doccla realen rezultat. Nedeljska prvenstvena tekma Ilirija : Pri morje, je pokazala, da je — četudi nczaslu. ženo — ljubljanski «dcrbv». Vršila se je na igrišču S. K. Ilirije ob izrednih okoliščinah: lepem vremenu in še lepšem številu publi« ke, ki se je menda kar dogovorjeno kon« centrirala v dva tabora. Na eni strani pri« staši in «kibici» Primorja, na drugi »dru« kerji« Ilirije. No, bojaželjn« publika, ki je sama vstvarjala napeto atmosfero, ni vče« raj prišla na svoj račun, zakaj tekma ni bi« la na posebnem nivoju, izostalo pa je tudi običajno deževanje golov. Publika ie bila precej glasna, iritirala je kolikor toliko sod« nika in igralce. Tekma se je pričela ob 15. pod vodstvom sodnika g. Kramaršiča, kateremu sta se pred stavili sledeči moštvi: Ilirija: Miklavčič«Herman, Beltram«dr. Titvčar, Gabc, Lado.Zupančič L, Poduje. Oman. Doberlet. KreC. Primorje: Erman I.«Slamič, Jančigaj«Zen> Ijak, Buljevič, Gaberščik«Čamernik, Erman H. Galešič. PiSek. Tekma je končala s precejšnjim Imena« denjem. Primorje je bilo zadnje čase * prav Šibki fortr.i, nasprotno je Ilirija zad« njič z lahkoto obvladala mariborski Rapid ln so Jo zato splošno smatrali za favorita. Toda prišlo je drugače. Ilirija je včeraj od« rekla in je bila mnogo izpod svoje običaj« ne forme. To velja predvsem za napadalni kvintet, ki je z izjemo Krcča na levm krilu in Doberleta popolnoma odpovedal. Nena« vadno mlačno je igral Poduje in skoraj ga ni bilo spoznati. Omana je vzel na «piko» Zemljak ter ga skrbno pokrival. Zato je imel Kreč večkrat priliko za beg. kar je tudi spretno izkoristil. Ugajal je tudi Do« berlet s svojo energično igro. Krilska vrsta Ilirije je bila z izicmo indisponiranega Ga« beta na mestu. Pohvalo zaslfži Bcltram, ki je imel opraviti težak posel, kajti njegov tovariš, ga je pusti! dostikrat na ccdilu, vratarja Miklavčiča pa v strahu. Novi bra« nilec Herman ima precejšen start, odbojni udarec pa mu je nečist. Vratar Miklavčič je zadovoljivo rešil svojo nalogo, proti obem golom pa je b''l brez moči. Primorje se je po zadnjih svojih neuspe« hih znatno rehabitiralo z včerajšnjim čast« nim rezultatom, ki Je docela realen. Moštvo je bilo kot prerojeno, vsak mož na svojem mestu. Defenzivna igra Primorjašc* je bila sijajna in sta bili včeraj tako krilska vrsta kot obramba popolnoma na mestu. Sicer je Zemljak puščal Kreču svobodno pot, zato pa je izvrstno kril notranji trio, pri čemer mu je dobro pomagal Buljevič, čigar razdi« ralna taktika je vedno povzročila zmedo v forvardu Ilirije. Junak dneva je bil Erman L, ki je branil svoje svetišče v kolosalni ma« niri in z nenavadno požrtvovalnostjo. Nje« mu gre v prvi vrsti zasluga na častnem re» zultatu. Napad Primorja ni pokazal mnogo. Dober je bi! le Erman, vendar njegovi sporadični prodori niso uspeli. Vsi drugi so pokazali premalo odločnosti. Birsa je sicer dober branilec, toda slab napadalec. Bolje bi bilo, da se preizkusi med krilci. Tekma je bila ves čas popolnoma odprt«, le v zadnjih fazah igre je bila Ilirija abso« lutno nadmočna in se je moralo Primorje omejiti na obrambo. Koti 8 : 3 za Ilirijo. Sodnik g. Kramaršič je bil prešibek In je s tem oškodoval obe stranki. Druge nedeljske nogometne tekme LJUBLJANA: Slovan : Svoboda 6 : 0. Jadran : Slavija 3 : 0. Slavija ni nastopila. Slovan je zmagal z lahkoto. MARIBOR: ISSK. Maribor : Svoboda 5 : I. Prvenstvena tekma, v kateri si |e Mari« bor brez posebnega napora priboril dve toč« ki. Srednji krilec Stauber je pri tej tekmi nastopil stotič za Maribor in dobil zato od kluba priznalno darilce. Fdini gol za Svo« bodo je padel iz enajstmetrovke, ki p« je bila nepravilno prisoiena. Sodnik g. Nemec. PTUJ: Merkur (.Maribor) : Ptuj 7 : 3. ZAGREB: Gradjanski : Croatia 5 : 1 (2 : 0). Prvcnsfvena tekma, v kateri je od« igral Gradjanski eno najslabših iger v leto. 'njem prvenstvenem boju. Croatia je igra« la samo z 8 igralci. Zmaga Gradjanskega je tem manj pomembna, ker si Je dva gola ustrelila Croatia sama. Drugo polovico je igral Gradjanski ves čas v kazenskem pro« Veliko francosko delo „Les demi-vierges" (Pol device) pride. Kino «Ideal» štoru nasprotnika in vendar dosegel samo en gol. Slabo igro bivšega prvaka je pripi« sati neprestanemu menjavanju postave. BEOGRAD: Prvenstvene tekme: BSK. : Šumadija 4. : 0, Soko : Jtdinstvo 2 : 1. SUBOT1CA: Sand : Kula 5 : 0. SOMBOR: Baeka : Somborski Šport 2 : ! OSIJEK: Slavija : OSK. 4 : 0. NOVI SAD: Jugoslavija (Beograd) : VoJ« vodina 7 : 0 (4 : 0), Jugosiavjia : NAK. 5 : 0 (4 : 0). DUNAJ: Nedeljske prvenstvene tekme so povzročile v tabeli velike spremembe. Slovan se je pomaknil zopet na 1L mesto in ima sedaj z vodilnimi A-nateurji enako šte* vilo točk ter samo slabejšo diferenco golov. Snortklub je padel iz II. na VI. mesto. Tu« di Vienna se je morala umakniti Admiri ir WAC«u.D lače je padel tudi Rapid. ki se mora sedaj zadovoljiti z IX. mestom. V nastopnem rezultati: WAC : Rarid 2 : l, Hakoah : Simmering 6 : 3 (2 : 1), Slovan : Floridsdorfer A. C. 5 : 0 (3 : 0), Admira : Sportklub 2 : 0 (2 : 0). V II. ncamaterski ligi je porazil \VAF moštvo Vorvriirts 06 s 3 : I (0 : 0). PRAGA: Prvenstvene tekme: Sparta : Ccehie Karlin 3 : 3 (1 : 2), Slavi« : CAFK 4 : 1 (2 : 1). Viktoria 2ižkov : Meteor VIII 7 : 0 (3 : 0). BRATISLAVA: Amateure (Dunaj) : Li« geti 4 : I (3 : 0). KRAKOV: Švedska : Poljska 6 : 2 (6 : 1). PARIZ: Pariz : Barcelona 2 : 3 (0 : 1). BRUSELJ: London : Bruselj 3 : 2 (2 : I). Hazena zagrebškega ASK v Maribora ASK : ISSK Maribor 15 : 3 (8 : 3). V nedeljo je gostoval« v Mariboru ha/en« ska družina ASK lz Zagreba, to je on«, k: je nastopila — z dvema izjemam« — v Ljubljani kot reprezentanc« Zagreb«. Bila Je m»lo drzno od Mariborč«nk, da ao pozvale n« mejdan to močno zagrebško dru« žino, zato pa Je fem bolj presenetil r«zme« roma ugoden rezultat. Seved« p« ie treba priznati, da so Zagrebčanke igrale precej ležerno in da zlasti niso pokaz«!e tempa, s katerim se sicer odlikujejo, in d« Je v mariborski družini nastop'1« znan« repre« zcntan.čna vrataric« Cimpertnanov«. Med Zagrebčankami, ki so se poV«z«le kot izbalansirana celota, »e Je pred vsero odlikoval napadalni trio s popularno Koko Tomljenovičevo n« čelu. Kakor vedno »o vzbujale Zagrebčanke tudi v Mariboru občudovanje s svojim sigurnim lovenjem in podajanjem žoge ter ostrim streljanjem na gol. V družini Maribor« je bil« najboljša Cimpermanov« kot vrataric«. ki Je bila spr« va sicer malo ncsigtirn«, « je v II. polčasu br«nila naravnost v briljantnem stilu in ob« varovala Maribor večjega poraza. Od osta« lega tima st« zadovoljili obe krili in branil« ka: napad je izvedel p«r lepih akcij, « navadno »o se vsi napadi Izjalovili r«di odlič« ne zagrebške obr«mbe. Mariborski trio kom binir« zelo netočno in ie ni harmonično vigran. Tudi prigovarjanje sodniku naj pri« zadeta igralka opusti. Sodil je dobro g. Marjanovič Iz Zagreba. Nopomefno tekmo JupotlmHja : Kalija ki se vrši v sredo v Padovi. bo sodil dunaj« ski sodnik Rraun. Naši nogometaši go se od peljali v Italijo včeraj z brzovlakom, ki od« haja iz Ljubljane opoldne. Športni razstavni odhor sklicufe svojo zadnio sejo dane«, ob 6. uri. Vrli se ob vsa« ki udeležbi, ker zadni« ni bi!« sklepčna-Sel« bo v damskem salonu kavarne Errora, ter so vabljeni vsi gg. odborniki in refe* renti. Dnevni red: obračun in taključek de« lovania odbor«. ASK. Primorte, kolemrnka tekclla. Da« nes v torek 3. novembra važen sestanek v restavraciji Zvezda ob 20. Udeležba obvez« n«. Načelnik. Plenarna šefa S. K Ilirije «e vrili danes ob 20. v damskem salonu kavarne Emon«. Ob pol 20. se vrši istotam finančna seja. LI.AP. Seja tehničnega odbora se skll« euje v torek dne 3. t. m. ob pol 19. url na stanovanju gospoda Sancins. Erjavčeva c. 24, vslfd obolelosti g. Sancina. LUP. (Službeno.) Sei« upr. odh. danes ob 7. uri v kavarni Emona. V svrho žreba« nia ternvnov za mladinske pokalne tekme vabljeni k »eji delegati klubov. — Predsed. nik. di eden ptr nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro zlato) ss-« [0 nklju6" taja kakor Štirje pari drugih; ako kupite eden par. Dobival« »e v »srh Tor1«!« nah. VrmfcM^sai^o porodilo Liiibllansi. 2 novembru 1925. L'ubl|*na. 306 m nad morjem Krai : opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Vetei ODlačno 0-10 fadavine mm j Liuh!'ana . . . 7. /65 4 7-8 sev. vzh oM. i LjuHjans . . . 14 7649 92 • • i Ljubljana . . . 21. 765-0 84 • • ; Zagieb .... 7. 7650 90 vzhod : Beograd . . . 7. 765 5 90 • • . Dunaj .... 7. 763-7 obl. Praga .... 7. 6-0 • ; Inomost . . . 7. Solnce vzhaja ob 6*56. zshaja ob I6'51, luna vzha!« ob 16 28 zahaja ob 5 54. Baromrtei nižji, temperatura nizka Dunajska vremenska napoved za torek: V južnih Alpah večinoma oblačno. mestoma deževno. Novomeško pismo Sovo mesto, 28. oktobra. Odkar so se duhovi, razburjeni ob prili« Ki razdružitve «Čitalnice» pomirili in je po» sta! «S»kol» gospodar v bivših čitalniških prostorih, je opažati živahno gibanje tukaj« Snjih kulturnih organizacij m naravnost tek muvanje v delu med njimi. V »Sokolskem domu« k> zasedeni vsak večer vsi društve« m prostori po različnih organizacijah, kjer se vrše seje, vaje za gledališke predstave, se poje in igra ter izdelujejo delovni pro» grami za zimsko dobo. Pred kratkim se je sestalo okrog 60 pev« rev in pevk, ki so osnovali pod okriljem «Gla«benc Matice« pevski zbor. Načeljuje mu g. sodni nndsvetnik Kozina, v g. stro. kovnem učitelju Pušu pa ima zbor spretne« ga in mnogo obetajočega pevovodjo. Red« ne pevske vaje 10 se že pričele in je priča« kovati, da še naraste število Midelujočih. Vzporedno s pevskim zborom se priprav« Ija ustanovitev večjega orkestra pod vod« stvom nnšega Miška. Potreba po dobri god« bi se je često pokazala v jannjcm času ob različnih prilikah in če sc posreči Mišku spraviti orkester do zime na oder, mu bo« mo prav od srca hvaležni. Vršijo se vaie za 3 gledališke predstave. Podmladek »Rdečega križa« je priredil v soboto komedijo »Zora, dan, noč». «Jugo« flovenska Matica« nastopi začetkom prihod njega meseca s ^Hamletom«, čisti dobiček je namenjen revnim dijakom tukajšnje gim« pazije. Konstituiral se je v iSokolu« dra« matslci odsek, ki ima na repertoarju za zim« sko dobo celo vrsto dobrih iger. Prvič se M pr«datavi a dramo »Brat)« rr. Bernar« da« sredi novembra. Veselimo »e ie dolgih rimskih večerov, preko katerih nam bodo pomogli naši požrtvovalni dileUntje. Novomeška sokolska župa ima ob nede« tjah tekočega in prihodnjega meseca svoj župni vaditeljski tečaj. Udeležba na tem tečaju od strani v župi včlanjenih društev je prav pičla. Ne razumemo naših sokolskih funkcijonarjev zunaj d« deželi, ki kažejo prav malo umevanja za to prireditev in ne znajo izkoristiti ugodne prilike, ki se jim nudi tu z« vzgojo lastnih vaditeljev. Težko bodo dala malomarna društva na župnem občnem zboru odgovor za to svojo odsot« nost. Tako se končno tudi n« poplača pre« davateljem trud za njih delo in požrtvoval« nostl •Orjuna« dela tiho in vztrajno. Vendar bi bilo želeti od nje, kot borbene organiza« cije več agresivnosti. Saj je pri nas toliko hvaležnega dela za njo. Gimnazijci naprednega mišljenj« se prav živahno gibljejo. Opaža se, kolikega pomena je, če najdejo učenci vsaj pri nekaterih svo. jih profesorjih moralno podporo pri organi« zacijskem delu. Njih napredna organizacija orProsveta« je priredila preteklo šolsko le« to mnogo predavanj In sestankov. Posebno razveseljivo je letos njihovo zanimanje za Sokolstvo. Osnovala se je sokolska sekcija »Prosvete«, ki naj propagira sokolsko idejo med člani. Njihova želja po posebni dijaški sokolski letovadbi pa kaže, da večina njih ne razumeva prav sokolskih načel. Tej želji »Prosvetaševn seveda vaditeliski zbor no> "omeškega »Sokola« ni ugodil. Kar sc tiče delovanja jugoslovensko ori« jcotiranih potiti ftnfli strank v najem oMtn, vlada pri teh skoroda mrtvilo. Nujno po« trebno bi bilo nepretrgano sistematično strankarsko«politično delo na Dolenjskem, a ne iele tik pred volitvami. Ali bi ne kata. lo »klicati redne tedenske sestanke SDS., na katerih bi se razpravljalo o aktuelnih po« litičnih zadevah ter se izbralo nekaj preda« vateljev. ki bi priredili zunaj n* deželi po« lirična predavanja? Naša centrala v Ljub« Ijani ne zmore tega dela tako lahko, dočim hi se lažje organiziralo sistematično delo is središča Dolenjske. Razvedrila in zabave se najde kot drugje tudi pri nas na različnih krajih. Zbirajo se stalno kegljaške družbe, predvsem uradni« ki, na kegljišču pri »Stemburju« in pri «Mur nu», kjer bo po zimi tudi zakurjeno keglji« šče. — Naše mesto se postavlja lahko tudi z lepim številom gospodov, ki jim je lov prav ljuh« zabava, posebno ob nedeljah. Preteklo nedeljo ie pohitela zopet večja lovska družba v gozdove in se vrnila s pre« cejšnjim plenom. Med onimi srečniki, ki so bili deležni plena, ie tudi »Muhca«. ki je dobil zajca, «M:5ko» pa ie celo zadel llsja« ka. Eden gospodov lovcev, kateremu se je to žc večkrat prisodilo, pa le ustrelil veli« kanskega kozla Ta dogodek je spravil ce« lo lovsko družbo v najboljšo volio. Sklenili so baje v tem razpoloženju, da ustanovijo v Novem mestu podružnico lovskega dru. štva. — Da ne manjkajo tudi v dolenjski prestolici plesne vaje in še celo »Elitne« se ni čuditi, saj je Novo mesto blizu Ljub« Ijane, od koder črpajo naši plesalci umet« nost letošnjih modernih plesov. — Ponoči si seveda nekateri ljudje tudi iščejo pri« meno zabavo. Vedno h najde kaka krokar ska družba, ki ogroža bočni mir ali skuša zgodaj zjutraj nadomestiti budilko. Očivid« no ti ljudje ne poznajo »Prugclpatenta« ali ga pa ne marajo poznati. Sicer pa niso to 1 nevarni ljudje in naj jim bo oproščeno! Zunanje lice mesta kaže v zadnjem času precejšen napredek. Občinski odbor je dal pomnožiti število luči v mestu, dal popra« viti most čez Krko in postaviti tam več svetilk. Izvršil je ie več drugih popravil in olepšav v mestu. Ze dolgoleten načrt, da se spremeni krasni »Ragov log« v mest« ni park, kamor se naj zatekajo meščani in ki bi lahko postal privlačna sila tujcev — letoviščarjev, je še vedno le načrt, primanj« kuje denarja, ki bi ga pa bilo treba za iz« vedbo tega načrta prav veliko. — Fotograf Div nc \i Kand je si |e omislil od mostu čez Krko reklamno izložbo z več zelo čed« no izdelanimi povečanimi slikami. — Izlož« be trgovin, osobito one v bližini rotovža so prav okusno in bogato opremljene, zve« čer razkošno razsvetljene. »Lukežev sejem« je bil osobito od strani kmetskega ljudstva izvanredno dobro obi« 'kan in se je sklenilo mnogo kupčij. Kmet« je so že po večini spravili svoje pridelke pod streho, del teh pa že vnovčili. Zelo dober obisk kmetov na sejmu in veliko šte« vilo sklenjenih kupčij je znak. da je leto. šnia letina na Dolenjskem vendar precej dobro izpadla. Trgatve na Trški gori so se že končale. Količina vina bo večja kot lani, kvaliteta pa morda slabša. Meščani so pridno pohiteli v večjem številu obiskat znance — vino. gradnike. Tudi g«, avskultantje niso izosta« li in s« pripravljajo že zopet na pohod, ko odvre v \Vindischerjevcm vinogradu mo£t. Vsaj mala sprememba za nje po trudalpol. nem delu sredi zaprašenih aktov! Vreme je sedaj še precei lepo, vendar po« staja zvečer občutno hladno, tako. da po. išče vsakdo rad kak. tope! kotiček. Kdor ni. ma smisla za delo v «Sokolskem domu« ali ne najde razvedrila drugje, se zatečo v go» stilno, kjer najde vsak večer v kotu blizu tople peči družbo starih »purgerjev«, ki ra. di pripovedujejo o časih, ko je po Novem mestu še paradirala mešč?nska garda ali pa. ko je po Krki strašil krokodil. Dasi so ljudje tu prijazni m je tudi v gmotnem oziru bivanje v Novem mestu ugodno, vendar se naši Štajerci težko akli. matizirajo tukaj. Tiha želja vleče vedno naše srce na zeleno Štajersko m v vsej otož nosti se spominjamo prevesebh dni, preži, vebh tam v krogu tako živahno«tempera» mentnih in agilnih svojih ožjih rojakov. Težko jc pač potlačiti ta nain Slovencem še vedno tako vkoreninjem lokalni patrio. tizeml Popotnik, ki potuješ po lepi Dolenjski, oglasi se večkrat v dolenjski metropoli! Ta kraj je za spoznavanje ljudi, njih lastno, sti, značajev, šeg in običajev zelo pripraven. Če se pa želiš podrobneje informirati o tu« kajšnjih razmerah ali te morda celo zani. ma, kaj so v nedeljo obedovali pri »župano. vih«. ti povem naslov, kje to vse zveš. Dr. M. Mali ogtasl, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I - —. Najmanjši znesek Din 10-«% vjeb vrst in vse potrubSM-bo izdeluje in prodaji tvTdka 8 Petin. Maribor, Aleksandrova cest. M. 43. dvori&Je. Mesarija nn prometnem krajo se v*a-m* v najem Dopise prosim na podružnico .Jutra. ▼ Jlariboru pod «Uesar». Ž7884 Samo 200 Din mJnna ta delo la lepo Iz-srotovljeno obleko kroiaP BoStele v Ljubljani, Pal-:r-.tincva 3. 579M Cenjenim damam naznanjam da otvorira u četkom novembra nove u5-ne t e t a j * za izdelovanj, danskih klobukov za lastno rabo. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 10.—1. ur=? popoldne v modnem salonu A Vivo'l - Moleti*. Ljubljana, Pred Ikofijo 21. II. nadstr. 57889 Pouk v nemščini daje učiteljica Naslov v opravi .Jutra* t79*lS Francoščino temeljito potice nčlteljlca Naslov pove uprava .Jutra« erora ; Samostojna natakarica s kavcijo se sprejme. — Ponudbe aa upravo .Jutra, pod .Zanesljiva 13948». 27932 fcJnsaJ Mehanik se sprejme takoj kot nadzornik oddelka tovarne. — Prosto stanovanje, plača po dogovoru. Ponudbe s spričevali oa Tovarno vžigalic r.uSe pri Mariboru. 27883 Prodajalko izvežbeno v papirni stroki sprejme trgovina lv. Bonač 27795 ArrcnciJa »Planeta® r Beograda. Ttrazije it. t preskrbi najhitrejše službe cnoSkemu in ženskemu osob-ju vseh strok, iidaja stanovanja. lokale, delavnice. 6prejema listopstva. komi sije. kupuje in prodaja nepremičnine, daje vsakovTst-nr- informacije in hitro rešuje posle pri administrativnih, vojaških ln konzularnih oblastih. 27716 Kuharica vežča popolnoma -amostoj-ne kuhe. poStena in pridna, ki im3 veselje do otrok in bi opravljala tudi drur* gospodinjska -'ela ee iSče ta Ljubljano k boljši rodbini 8tarost do S5 let Va stop po dogovoru Služba staPonudbe pod fnačko «1890. na upravo .Jutra, 2789« Čevljar, pomočnik •e sprejme ta ramovrstna dela Hrana in stanovanje v hiši Plača po dogovoru Ne?ro Alojzij. Ljubno, p Poilnart. Gorenjsko 8759« Strokovnjak ta napravo oblike ra vlivanje kemičnih snovi proti dobri nagradi naj se Javi v upravi cJutra, pod Kifro cforma«. 27M4 2000 Din mesečno in procente dobi perfektna frizerk* In manlkirka. — Dopi«e nt naslov Kummer-krarrer. 9omhor. Bana t 2718F vajcnca t vso o?krl-o »prejme 9l*Jko. Zg. AtJka it**. 82, LJubljana rWt Kuharica dobra in znatna, ki razume vea posjKflitijska rieia io je dobra in ekrbua gospodinja so sprejme takoj v boljšo bi£o k družini 5 oseb. Starost do 35 let. — Ozira eo samo na dela zmožne ln dostojne osebe. Plafta 800—4»K) Din. Naslov t opravi «Jutra». 27924 Potnika dobro vpeljanega posebno na Štajerskem jprejme ma-nnfaktarna trrdka. — Ponadbe pod «Jiar!jW 18745» na opravo «Jutra*. 27076 Kinooperater sanesljiv. ra potovalni kino ee išče. — Naslov pove uprava «Jntra>. 27912 Kuharica perfektna, snažna in varčna »e sprejme v večjo tr-trovsko hišo na deieii. — VeM-a mora biti tudi vrtnarstva. Plača 500 Din m*, sečno Ponudhe ca upravo «Jutra> pod «štev. 222». 27920 Žasovodja vsestrant-ko verziran v lesni Industriji in za parketno tovarno se sprejme. — Le zmožni reflektanti naj pošljejo ponndbe b prepihi »pričeval prejšnjega službovanja ln rahtevo plače na npravo ejutra> pod značko •zagovodja*. 27918 Sobarica po možnosti z znanjem nemškega jezika *e sprejme. Nastop takoj. — VpraSa se pri inž. Viktorju Accettn. Tabor 2. 27901 Vrtnar. va?enca sprejme I. fcizovičar. vrtnarsko podjetje. Trnovo. Ljubljana. 27957 Visok zaslužek dosežejo agrilre oseb* pri razprodaji predmetov, ki se potrebujejo v vsaki hi5i Na.«lov po&lati p°d značko •Zaslužek* oa upr cJutra* 2795R Postrezn?ca ki zna kuhati se sprejme v Rožni delini pot V It. 85. 27952 Iščem hlapca k zan^sljivin koniem. ki Je vaj^n upravljati les. Nastop takoj. Plača po doiro-roru Jurij Pereče.. Trbovlje. 2794S Sklar!?ščn?k 1 resen in mne.-!j v, mlajia moč leli 'premenlti sluibo Ore tudi na dejele k večjemu podjetju. Dopise na upravo .Jutra« pod snačko •Skladiščnik 25». 278«5 Prodajalka starejša moč. iiurjena t knjigarniiki stroki ieM spremeniti mesto are tudi za blagajničarko Ponndbe pod «8t. 885» nr. npr .Jutra., 2773» Klobučar, pomočnik IHe — Ponudbe na npravo «Jntra» pod inse-ratne H 27910. 27910 Gospodična t el?« vseh pisarniSVih del. n.mlčlne In sr^-ohrvalčlne leli primernega atesta. Pomagala bi redi v trgovini. Naslov na upravo .Jutra« pod .Zanesljiva Kit. mso Starejša gospodična solidna, t dobrimi sprifte-vali, dvajsetletno trgovsko prakso mešane stroke, ve-Sča tudi nekaj gospodinjstva, tivanja in krojenja Seli primernega mosta. — Gro tudi k otrokom ali v pomoč gospodinji. Službo bi lahko nastopila a 15. novembrom. Cenjeue ponudbe ca npr. .Jutra, pod Šifro «A. R. 22/1». 27464 Mlad trg. pomočnik i priden in posten, Izveiban v trgovini meSane stroke 1 iSče službe. Najraje v mestu. — Ponudbe na npravo .Jutra, pod ogl. it. 27963 Gospodična trgovsko naobražena. r me-fčausko in trgovsko folo želi mesta v kaki trgovini kot pomočnica. Na zahtevo vloži tudi kavcijo. Cenjene dopise pod iifro .Zanesljiva 13927» na npr. «Jntra». 27913 Kot gospodinja želim vstopiti k starejšemu gospodu, event. v stalno j službo. Ponudbe prosim na i upravo «Jutra» pod značko i .Mlada vdovs... 27933 ^ Knjigovodja perfekten bilancist. nasto- ; pi primemo mesto proti mesečni plači 1750 Din. — Ponudbe na upravo .Jntra. pod .Prvovrstna moč lTO.^. 27944 GOSPODIČNA zmožna vseh pisarniških del Išče službo, sre tudi na deželo. Sprelme tudi mesto blagajničarke ali pa prodajalke. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Marljiva 1925.« Prodajalka veMa raeSane stroke, pridna in poStena. leli mesto spremeniti. Gre v mesto ali na deželo. — Naslov pove nprava .Jntra«. 27692 Salonska obleka dobro ohranjena ■• proda. Naslov pove uprava .jutra. 27914 Moška zim. suknja 1 jopa sa l51etno deklico in oljnati sliki naprodaj Naslov pove nprava .Jutra. 27907 Stelaža in pult za .špecerijsko trgovino se rroda. Naslov pove nprava .Jutra. 27659 Otroška posteljica (kompletna) dobro ohranjena se sgodno proda na Bregu !Hl, desno. 27922 Zimska suknja za 16—lSletnesa dečka se proda za 400 Din. Naslov v opravi «Jstra». 27905 Tapetni papir za sobe in izložbe priporoči M Tičar Liubljana 8?« PREMOG — CEBIN Wolfov» im. Telefon: 56. 481/1 Wertfie??n hta^nlne In jeklene denarne omare za vzHanie prifioroča Linb Ijanska iiomereijalna dru? b« Ljnbliana Bleiwel»ovn (t 18 «19 Nov «Ford» avto rrsrantir.no izvrsten se pt zelo nirlti eenl proda. — Ogleda se ga od 2.-3. popoldne pri Kuharju za Bežigradom 6 27887 U hrastovega le«a masivna, politirana obstoleča iz 2 postelj. 2 nočnih omaric. 2 velikih e-nar za obleko. 1 za perpo. tridelne psihe in 2 evetliBnih stolni se proda za 8000 Din Na=lov pove oprava .Jntra«. 27829 Dražba sobne sprav«, servisov, skanks-boe I. dr. predmetov se vrni 4. t. m. oh nri dopoldan v skla-dilčn tvrdke Mathian na Dunajski resti. 27S71 Javna dražba. ▼ torek S. novembra ob 2 nrl popoldne se ho pro- dala spalna oprava, ohsta-JeCa It 9 omar, 2 postelj t nočnih omaric h Vnnknrt-ne Rase glcjko. v mlaarskl del "HM na dyertJJn. Tr. novski pristna 4. Stelažo in pult za Špecerijsko trgovino takoj naprodaj na Valvazor-jevem trgu 7/III, levo — nasproti Krilevs. ccrkve. 27916 Usodno naprodaj: obleke, iSevIji, plaSči, 4 fotelji In lesena stena. — Pojasnila ee dobe: Stara pot l/I, vrata S. 2790« Žaket modne hlače, po!elllnder — novo — se zelo ugodno proda. Naslov pove uprava .Jutra.. 27987 Anto novi «Ford>. garantirano Izvrsten se po zelo nizki ceni proda. Ogleda se ga od 2.—S. popoldne pri Kuharju u Beligradon it 6. 27887 Benečanskl lestenec poceni naprodaj. Naslov v upravi .Jutra*. 27961 4 lončene peči dobro ohranjene .e prodajo Ogleda se lahko v hiši na Erjavčevi cesti itev, 21/1. 27949 Vsakovrstno zlato kupuje po najviijih cenah Cerne, juvelir Ljubljana, Wulfova nlica 8 493 Skladišče v sredin« mesta, svetlo, za 30 vagonov prostora in neba ta pisarno se takoj odda. Ponndbe pod »nafko 160 Din Josip L a h, | oSkanjci. «7784 i Jabolka najboljša namizna razpoSi- ! Ija v v*aki množini tvrdka Peter Setina, Radeče pri Zidanem mostu. — Istotam 6e sprejme tudi n č e n e e. 27714 Kmečka posestva manjša In večja gostilniške in trgovske hiSe, tnil-n«. žage, gozdove itd za svoje interesente, iščem — \ Agrarni bureau, dipl. agT Jamnlk. Ljubljana. Selen-burgova 7, L naepron ?lavne polte. 885 Posestvo v ra.iproraptnejiero kraju na Štajerskem obstoječe iz enonadstropoe hiše z gostilno, trgovino In klječnv-ničarstvom. vse lepo urejeno, se proda Zraven hiše Je zelenjadni vrt, 6 oralov travnikov in njiv ter dva oraln gozda Vsled pomanjkanja potrebnesra kapitala se proda za vsako eeno. — Naslov oeve nprava «Jntra» 27822 Stavblšče ob Dunajski eesti. nasproti rikovskemn križu, obsežno ha se po nizki eeul proda Informaeije daje P. Keršič Gosposvetska 4. 27653 Nova frša v Ljubljani. 2 stanovanji. 10 arov lepega vrta. ugod no naprodaj Naslov v nor •Jutra*. 26872 V LJublJan" ali * najbližji okolici kupim hlRo. vilo. evont trgovsko hišo p takoj prostim stnno-vani»m Ponndbe s točnim popisom objekta j» poslati pod «Denar takoj* na nor •Jutra*. 27854 Na večfen? posr^tvt! v neposredni bližini Celja se sprejme družina 2—8 oseb za majerje, dve osebi pa za viničaria. Predno?! imajo le vefči in marliiri ljudje z dobrimi spričevali — Ponudbe na podru*ni<*o •Jutra* v Celju. 27921 Avto 2—i sedežen, v dobrem stanju se knpi. Ponudbe z navedbo znamke In RP na upravo »Jutra* pod značko •Avto 18863*. 27800 Solne vreče se kunijo v vsaki množini. Ponudbe z navedbo cene in množine pod «Solne vreče* na upravo • Jutra» 27720 Železno peč majhno (najraje Phoebus) kupim. — Ponuditi: čnbin. WoIfova lfll. 27970 Orehe fuhe hruške tepke ln ma-•lance ter Jožice kupuje stalno po naiviSji rersi tvTdka Peter Retina. Radeče pri Zidanem mostu. 27718 Anto v dobrem stanju, s 4 iede-Žl. kupim Ponudbe t navedbo zuamko in eene ni upravo «Jutra» pod «Aot« pripraven n petuika* Elevator transportna Iltna priprava se kupi. Ponudba na npr «Jutr»* pod IIfr« «lflinl» 97954 Posestvo na Štajerskem. 90 oralov v zelo dobrena stanju. 4 km ed žebrn. postaje se pro<'!« aH zamenja za v*čfo h?^o v Ljubljani. Celin ali Mariboru v vrednosti do Din 400.000 — katera donnša zmerne dohodke ali marv?" posestvo v n^p^r^lni bližini teh m^st. Ponudbe po-' •F. ?*d». Apače pri rfnrr.?i Radjroni. 26*^^ Mi?hna k'š'ca z lokalom v L'»M?nnl s#' tnVol odda. — Ponudb*- na nnr«vo «.Tntra* r>ol •Zadovoljen*. 27931 s sadnim vrtom v Domžalah. pripravna zn kak^era obrf^iVa ali vpokoVnra se ra 70 ftOO Din p r o d a — Na«'ov pove uprava »Jntra* 27938 Odda se v najem: Klet v sik*. suha in svetla. • • steVo-betonskimi sodi ta •4» h.ktnlltrnv. Delavnica I kr*.ntn>l p.o«lorl. Skladišče m® prostor««, »uho In lepo Naalov pove upi**a •Jutra*. 87959 Gostilna na deželi ee ISče v čajem. Naslov pove uprava «Jutra* 27060 Lokal za trgovino z izložbo, v sredini Ljubljane ae ISče aa takoj aU pozneje proti nagradi. — Naslov pove uprava «Jntra» 27927 Trgovino oddam c inventarjem na prometni cesti 10 minut od železnice - majhnim kapitalom. Ponndbe na urr»T<> •Jutra* pod inačko »Trgovina 1820*. 27826 Delavnico .825 m3, 8'5 -i visoko, delavnico 80 ms delavnico 86 m* in dru?e prostore oddam Vsi prostori popolnoma suhi. Ifaslov v upr »Jutra* 27828 Stanovanja v Maribon? (tudi zamenjavo stanovanj), nakun hiš, stavbišča in adaptacije posreduje Stanovanjska borza v Mariboru. Rotovgki trg. 27882 Nl?fešolec se sprejme v dobro oskrbo k nradnifeki družini — Naslov pove uprava «JntTR» 27870 Lepo. zračno sobo z elektriko ;n posebnim vhodom, evsnt. s hrano išče pospod za takoj — Ponudbe na upravo «Jn'ra» pod 27794 5000 D?n nagrade (»laiam za preskrbo ali od-ftop neza^^tenega stanovanja 2—8 sob s prltiklinami. Pogodba za najmanj 2 leti poroj Event. se da tudi posojilo, ali plača za 1 leto naprej. Ponudbe z opisom lege stanovanja in označko najemnine pod Šifro »Samski dom* na upr. «Ju»r*» 27707 1 aH 2 prazn? sob? išče mirna ro«podlčna. — C"njme ponudbe pod Šifro »Soba 'akoj* na uprrivnl5*vo »Jutra*. 2770C I§č3m pra?nr» soho z vhodom iz §topnlč3a ie z električno razcveti >avo. Ponudbe na upravo ».Infra* pod na npr. Jn*ra. 27968 Lepa so^a elerrsitna. parketirana, z električno razsvetljavo in nosehoim vhodom se odda take! holjSemu gosnodu na-'T^otl kavarne »Evropa*. Naslov pove uprava «J«tra* 27972 Gospodična lWe seblro. najraje v bli-aini kolodvora — Ponudbe nod »Btev. KO* ea oprav« »Jutra* me* 2 ktthMo •hrrmKo lo klet «M < r * 'nčnfk In papir Naj Ti jmitljem? 279.88 «VolJa» — Marfbor Dviculte pisnoI 27940 Oreh! Kdo bral bo klerikalne liste, ki polni so laži nečiste? Edino tJutroa, pikolo, lelimj Zato le hitro, dečko, semkaj £ njimi Seznaniti se želim i gospodično, ki je pri) tekmi Primorje-Iiirija stala! na levi strani gospodične.! katero sera nagovoril: «Plo-j skajte tndi vi!» lnfuruia-5 e.ije na upravo «Jntra» pod? .Tekma. 279il! aZimska zabava» Dvignite pismo v upravi) .Jutra.. 27925" Tovarnar S? let star, v lepem mestu Slovenije, prijetne znnanjo-sti in kremeaitega značaja želi v svrhe razširjenja podjetja stopiti v zakon z gospodično ne preko 30 let ptaro s knpitalem od 500 ■lo 700.000 Din Ponndbe s sliko, ki se po zahtevi takoj vrne, na upr. «Jutra» pod .Bodočnost ln hrrmo-nija». 27911 Koncertne citre telo dobre se prodajo. — Naslov pove urrava «Jntrn» 2T84S Klavir dobro ohranjen in večja zbirka klavirskih in pevskih not se proda. Naslov v upravi »Jutra*. 27683 Klavir samo dobro ohranjen ali l>opolnema nov. Rltlthner. Rflsendorfer ali katere dm-prima znamk« se kupi. Ponudbe z navedbo cene in anamke pod «8t. 222» na opravo »Jutra*. 27919 Klavir 'lobro ohranjen se proda. Kie. se izve v Sp Si^ki. Alja-ževa cesta 241. '^vo. ^7926 Psičko 4 mesece sta-o Doberman-ko nrodair. Naslov v nnr •Jutra*. 27951 Pes volčje pasme 1 leto star, lepo razvit, izvrsten čuvaj se proda na SHu 38, Mo»te Mie preuzsme dosoJIIo ils znesku 100.000 Din in plača 20% obresti. [Ponudbe pod „Kapital 1087" na upravo „Jutra". 6350a 10 vagonov zdravega jedilnega belega in rožnika, debelega se dobi ceno v Čakovcu (Jugosl.) Vprašanja na- Julio Hoffnann, Čakoveo. Gospe in gospodš&ne pozor! 6,8S-a pozorl Preublikjiem, moderniziram, popravljam in Iz ostankov Izdelujem priznano solidne klobuke po najnižji ceni. Fr. Thaier, Rožna dolina c. V./22. Ognaturirani špirit 90% I nudi v vsaki količini po tovarniških cenah (t». Z O R A Ljubljana Kralja Petra trg 2 - Tel. 534. ; Za detailno prodajo je špirit pakovan v steklenicah po novem finančnem predpisu, nakar posebno opozarjamo interesente. I Motorno kolo lahko, i jrsrancijo, prav dobro, skoraj novo. znam-ke «Puch» t HP. z novo rarnturo se proda. Istotam se vzame na retan vino ali llvlna 7jd« pripravno ia »irentaro J. Oorenlek, Ceij«. m«n Deček T mesecev 7a Priporočata se brata Lasan .*: r« % v nizkih cenah In dobrem blagu je dosegla konfekcijska tovarna FRAN 0ERENDA & CiE. LJUBLJANA* Sukne in ostala oblačila se prodajajo po neverjetna rt>zkih cenah v d;.-tailn trgovin1 rta Erjavčevi c. 2 NAZNANILO. Vljudno naznanjam cenj. odjemalcem, da sera začel s 1. novembrom * Ljubljani iT m&dličarsko obrt ter izdelujem medeno in drugo pecivo in vsakovrstni lect. Se najtopleje priporočam Rihard Kraupner, Celje — Ljubljana. Glavna zaioga in prodaja v trgovini Josip Vitek, Krekov trg g. Najprisrčneje se zahval ujemo vsem, ki so ob prebridKl izgubi našega drjgcga !n nepozabnega vs »F ravnatelja drž. realne gimnazije v Celju osebno tli pismeno izrazili svoje sožalje ali ga spremljali na zadnji poti Posebno >ahvalo izrekamo gg zdravnikom za sk bno in požrtvovalno zdravniško r>omoč, ča~L duhovščini. i ust g. ooau za poslednjo tolažbo, celjskemu profesorskemu zboru, zastopnikom oblasti in uradov/, častniškemu zbor J, zastopnikom profes rskeg* društva, Šolskih zavodov, drušlev In korporacij, stanovskim tovarišem ter š >lski mladini. Iskreno se zahvaljujemo vsem govornikom za lepe govore, d'aškemu zb ru, m adinskemu zboru Glasbene Matice v Celju rer ceMskemu pevskemu diušt.u za pretresi Ive žalostinke ter vsem prijatelje"« in znancem, ki so mu položili na krsto cvrtje in vence. Prisrčno sočutje in een jivo slovo nam je biio v najtežjih urah v veliko to a/.bo. Naj mu bo ohranjen traien spomin! V Celju, dne 30. oktobra 1925. dobavlja pro-npCv ] in najugodneje tvrdka H. PETRIč Ljubljana Gospc