foftnloa pi «feue v iM<"lul
LETO LIX
У Ljubljani» r nedeljo 29. marca iVM
STEV. 72
Cena 2 Din
Naročnina m«ar(ne
29 Din. ta inozemstvo +0 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v
Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
ček. rečon: Ljab-Ijana it 10.650 ia 10.^44 za inserate; šara ievo št* 7563, Zagreb štv 59.011. Praira-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva 6. telelon 2992
Teieloni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan ziuiraj. razen pondeljka in dneva po praznikn
t/Ч*»« j'-yv - V
Starohatolihi
8tarokatoličani so verska sekta, ki je zrastla pred nekakimi 60 leti iz uasprotstva, ki je vladalo v Nemčiji proti vatikanskemu koncilu. Torej prav ia prav niso stari, ampak čisto mladi in namesto ■taiokatoliČani so jim takoj v začetku nekateri veliko bolj upravičeno rekli novoprotestanti. Svoje ime eo si sami nadejali in trdijo, da so se postavili na stališče stare katoliške Cerkve in da branijo njeno tradicijo proti novotarijam vatikanskega koncila, predvsem proti dogmi o papeževi nezmotljivosti. Kako je prišlo do ločitve?
Vprašanje o papeževi avtoriteti in nezmotljivosti je bilo pereče vse od dob galikanizma sem, torej že izza 17. stoletja. Galikanistični in jožefini-stični teologi so bili bolj ali manj odkrito nasprotni: tako v Franciji, Avstriji, Nemčiji. Ko je papež Pij IX. glede koncila vprašal škofe za svet, je regenburški škof Senestrey odgovoril, da se je v novejšem času, kakor se mu zdi, v Monakovem na Bavarskem ustanovila šola, ki v vseh svojih spisih meri na to, da se z zgodovinskimi razlagami zniža in oslabi avtoriteta in oblast apostolske stolice ter zanika njena vrhovna učiteljska nezmotljivost
Skof je imel, kakor se je kmalu čisto jasno izkazalo, popolnoma prav. V Milnchenu je bila večina docentov na univerzi dogmi o vrhovni papeževi autoriteti nasprotna. Duša opozicije je bil priznani katoliški znastvenik DOUinger. Bil je res učenjak svetovnega slovesa; njegova cerkveno-zgo-dovinska dela imajo še danes svojo veljavo. Mož pa Je bil užaljen, ker ni bil kot strokovnjak povabljen na koncil. Sicer je že pred sestankom koncila povzročil kontroverzr med teologi; odkrito pa Je nastopil, ko je 21. januarja 1870. izdal manifest proti predlogu Stirihsto škofov, ki so 18. januarja
1870.	predlagali, naj se proglasi paj>eževa nezmotljivost. Motil se je, ko je mislil, kakšen vtis bo napravil ta njegov korak na Rim in na koncil; povzročil je močno reakcijo; le malo je bilo v nemških mestih glasov, ki so mu pritrjevali.
Po definiciji papeževe nezmotljivosti (18. ju-Uja 1870.) je 44 katoliških nemških profesorjev-laikov izdalo proti njej protest v imenu »nemške znanosti«; v Niirnbergu pa se je 25. avgusta 1870. vršila pod DOllingerjevim predsedstvom konferenca 13 profesorjev-teologov. Ti so se izjavili proti vatikanskemu koncilu, a za svojo izjavo so dobili le 32 podpisov. Vendar te izjave niso objavili, potem ko jih je prevarilo upanje, da tudi nemški Škofje, ki no pripadali koncilski manjšini in niso glasovali, koncila ne bodo priznali. Vsi škofje so novo dogmo priznali skupno in še posamič U|)orni teologi pa so ostali trdovratni; zato je 17. aprila
1871.	zadela najprej Ddllingerja kazen izobčenja. Naslednji dan je bil izobčen tudi njegov somišljenik Johann Friedrich, 1. 1872 pa Se več drugih teoloških profesorjev iz Bonna in Breslava.
V	jeseni l. 1871. so se na konferenci v Monakovem odločili, da osnujejo starokatoliško cerkev. DOUinger je bil sicer odločno proti, češ, nikar ne postavljajmo oltarja proti oltarju in ne pustimo si utianiti pečata sekte na čelo; vendar zmagal je predlog kanonista v. Schultcja iz Prage. On je izdelal ustavo nove cerkve in prva sinoda iz 1. 1874. jo je sprejela. Po tej ustavi ima vsak narod svojo narodno cerkev, ki jih druži med seboj konferenca ikofov vseh cerkva. Najvišji organ je sinoda, ki sestoji iz vseh duhovnikov in laiških odposlancev. Ta voli škofa in sinodalni «vet, daje zakone in sinodalni svet, daje zakone in nadzira upravo. V verskih občinah načeluje »cerkvenoobčinska skupščina«, ki voli župnika: župn!ku stoji ob strani cerkveni svet.
V	uauku in cerkveni disciplini se je hotela nova verska družba postaviti nu stališče zedinjene cerkve 8. stoletja in so prvotno zavrgli le dogmo o papeževi nezmotljivosti. Pa razvoj, ki se je vršil v znamenju propadanja, je šel svojo pot in je starokatoličane vedno bolj zbliževal s protestanti. Po dolgih in neprijetnih debatah so 1. 1878. odpravili celibat duhovnikov; ugledna voditelja Friedrich ln Reusch sta odstopila, češ da pomeni ta korak »začetek konca«. In res je ta sklep starokatoli-ïanom zelo škodoval na ugledu. Odpravili so dal!e obveznost spovedi in posta, zavreli odpustke, fe-ščenje svetnikov, relikvij in podob, odpravili procesije in božja pota. Začeli so tajiti dogmo o brezmadežnem s|)očetju Marijinem in izgubljali vedno bolj vero v Najsvetejši Zakrament: maša jim je le realno predstavljanje in sjiomin, ne pa resnična nekrvava ponovitev smrti Kristusove na križu. Tradicija jim ni s sv. pismom enakovreden vir razodetja. — V liturgijo pa so vpeljali domači jezik. — Ta nauk je bil sprejet 1. 1889. nn sinodi za oficijelni nauk starokatoliške cerkve. Tako se je izvršil razvoj, ki je iz tako imenovanih starokato-likov napravil prave novoj>rotestante.
Po Dôllingerjem prizadevanju so se sešle v Bonnu v 1. 1874-75. konference za zedinjenje, ki naj bi zbližale novo cerkveno družbo s protestanti, anglikanci in pravoslavnimi. Vendar do združitve ni prišlo, dasi so si pri vseh teh pridobili simpatij. Ožje zveze imajo zlasti z anglikanci. Seveda so se ■turokatoličani udeležili tudi zadnjih poskusov za zedinjenje vseh cerkva v Lausanne in Stockholmu L 1925 in 1927.
Organizirane starokatoliške cerkve so se ustanovile in Se danes obstojajo:
v Nemtiji. Tu je bil 1. 1873. od 22 duhovnikov In 55 laikov zn škofa izvoljen profesor Rainkeus. Posvetil ga je janzenistični škof iz Deventra H. Heykamp. Bismarkova vlada je novo družbo od vsega početka podpirala, ker ji je prišla prav v kulturnem boju in ker jo Bismarck hotel po njej uresničiti svojo misel o nacijonalni nemški cerkvi Starokatoličani so se v kulturnem boju odločno postavili na stran države; profesor von Schulte je ta boj države s Cerkvijo v svojih spisih odločno глвп-
Nadšhol dr. Jeglič vrnil visoko italijansko odlikovanje
V znak protesta proti postopanju v Podbrda
Ljubljana, 28. marca.
Radi d«sedka, ki se je odigral v torek, 24. marca 19>t zvečer v Podbrdu, ko italijanske oblasti niso dovolile nndškolu dr. Ant. Bonav. Jegliču nadaljevati poti k proslavi nndškofn dr. Scdejn v Gorico, je nadškof dr. Jeglič v petek, 27. marca 1951, vrnil kr. generalnemu itn-lijnnskcmu konzulatu v Ljubljani odlikovanje, ki mu ga je 1. 1925 jM>dclilti italijanska vlada. Tega leta je bil namreč nadškof dr. Jeglič za uslužnost in naklonjenost iu za izvršene pogrebne obrede ob prevozu telesnih ostankov italijanskih vojnkov i/. Ljubljane, odlikovan od italijanske vlade z drugim nnjvišjiin redom kraljevine Italije, /. redom sv. Mavrici j a in sv. Lazarja. Diplomo jc Inslno-ročno podpisal ministrski predsednik Benito Mussolini.
Vrnitev red« jc nndškol dr. Jeglič motiviral doslovuo sledeče:
Ker so me, potujočega v Gorico, obmejne straže v Podbrdu na višje povelje zavrnile in me nikakor niso pustile potovati dalje, mislim, da me d o t i č n e italijanske oblasti ne drže vrednega priti v Italijo; z. nt o sklepam, da me tudi ne drže-vrednega imeti italijansko odliko, pa jo zato danes vračam.
S spoštovanjem Dr. \ ii t o n Bonaventnra Jeglič, L r. ti t. nadškof g a r e I s k i.
V Gornjem g r n d u , Î7. marca 1951.«
Ta čin je v žarki luči pokazal, kako globoko so užalile italijanske oblasti visokega cerkvenega kneza, ko mu niso dovolile vstopa v slovenski del italijanske države. Ta čin pn je tudi zadosti jasno odgovoril na vsa pisanja in zavijanja italijanskih listov oh dogodku v Podbrdu.
Trst, 28. marca. Današnji »Piccolo« je priobčil v celoti drugo podrobno |K>ročilo »Slo-venoa« o izgonu nadškofa Jegliča iz Italije. List se danes ne ujm več trditi, da so italijanski uradniki samo svetovali nnd.šikofu, naj ne hodi v Gorico, kji .'.i fašisti lahko 9j>rejeli z gor-jačami in «la se je on iz strahu vrnH v Jugoslavijo. Ko je sain »Giornale d'ltalia«, ki j« znan j»o svojih zvezah z zunanjim ministrstvom priznal, d« je nadškofa izgnal policijski komisar, se je moral tudi >Piccolo« jwkorno v<kvti.
Po objavi papeževe zaupnice goriškemu nadškofu Sedeju, s katero je Vatikan javno obsodil gonjo goriških oblastnikov in fašističnega tiska proti vrhovnemu glavarju katoliške cerkve v Julijski Krajini, je tržaški tisk takoj menjal taktiko in zdnj prikazuje goriškega me-tropolila kot lojalnega državljana; slovenska duhovščina jni je protidržavoa. »Piceolo« n. pr. danes trdi, da kar priznava goriški nadškof, to zavrača slovenska duhovščina z gnjuaom! Fašistični tisk očividno dela jx> geslu »divide et impera«.
Izfave inozemskih poslanikov
za „Slovenca" o avstronemšUi pogodbi
Belgrad, 28. marca. 1. V tukajšnjih krogih se položaj, ki jc nastal po objavi protokola o carinski uniji med Avstrijo in Nemčijo, presoja zelo hladno, vendar s tisto resnostjo, ki jo očividno dalekosežni namen nemških državnikov zasluži. Jugoslavija je doslej ponovno ojiozarjala evropsko javnost na tako zvano zenačenje obeh držav na zakonodajnem, gospodarskem, kulturnem in drugih poljih. Od sosede Avstrije je vse te pojave budno beležila. Kolikor doslej v ostali Evropi z našimi opomini nismo imeli uspeha, toliko smo prepričani, da bo ta najnovejša |4>te/a nem ko-avstrijske diplomacije imela vsaj to jTOslcdico, da pride zadeva pred merodaj-ni forum in bo tam dobila za vse prizadete pravilno rešitev. Med državami male antante in ostalimi zavezniki so se te dni vršili živahni razgovori, katerih rezultati so v glavnem znani. Vsi oficielni krogi nas zagotavljajo, da so njihovi pogledi istovetni ter da je zato vsako razburjenje prenagljeno. Vaš belgrajski dopisnik je ob tein povodu obiskal nekatere tukajšnje predstavnike tujih držav. Kljub običajnim rezervam diplomatov v tako delikatnih stvareh so se francoski, romunski in češkoslovaški poslanik na našem dvoru radi odzvali prošnji -Slovenca" in z ozirom na važnost dali izjave, ki so prve oficielne izjave o vprašanju carinske unije med Avstrijo in Nemčijo, objavljene v Jugoslaviji.
Francoski poslanih
Francoski poslanik g. Emil Dard je dat to-le izjavo:
»Francija bo tudi v danem položaju kakor doslej predvsem delala na to, da se ohrani mir in or-
ganizacija Evrope, in bo mirno in hladno nadal:e-vala v prisrčnem soglasju s svojimi zavezniki jx>-litiko, ki jamči Evropi harmonično in stalno ravnotežje.
Ce evrojiske države, doslej vse solidarne, ne bi uspele ustvariti evropski red (podčrtal g. poslanik (L'Ordre Européen), bodo vse postale plen anarhije ali komunizma.«
Fomuski poslanih
Romunski poslanik g. Aleksander Riiranru-u
je izjavil:
»Romunija bo v polnem soqlnsju z malo an-tanto s svojimi zavezniki nadaljevnla politiko miru in reda za respektrunje pogodb in dela Društva narodov.«
Cešhosrovaški poslanik
Češkoslovaški poslanik g. dr. Robert Flieiler
je izjavil:
»Tradicija češkoslovaškega naroda je bila že v davni prnslosti, ko je bilo organizirano v kraljestvu Ceskeni miroljubno (podčrtal g. poslanik) sodelovanje z drugimi sosedi. Tudi sedaj, ko smo znova dobili svojo samostojnost, smo pristaši miselnosti, ki se je jiorodiln iz velikega trpljenja naroda v svetovni vojni. Te ideje pomenijo stvarno in formalno napredek v smeri sodelovanja vseh narodov in dobro voljo. Vrsta teh idej je uresničena v organizaciji in delovanju Društva narodov, katerega zvesti pristaši smo od početka njegovega. Vsako sodelovanje narodov, ki bo v Društvu narodov, pozdravljamo, dosledno |>a odklanjamo vse, kar bi moglo jiomeniti vrnitev k prošlosti in k njenim metodam, in kar bi mog'n jiokazati, da je ljudstvo zaman šlo skozi trpljenje vojne.«
ProSi sramotenlu vere
fHndenburgov nastop proti grdob jam brezbožn'hov
Beilin, 28. marca. ž. Danes jc izšla tako zvana »Notvei ordnung«, ki jo je izdal predsednik republike Hindenburg. Ta Notveroi dnung prepoveduje vse demonstracije proti državi in proti veri. Dalje sramotenje državnih in verskih problemov ali ro-ganje in izpostavljanje posmehu. Z ozirom na to, da so komunisii za vellkonoč napovedali veliko p.oliverskih demcnstiac j. je notrauji mi ister dr. Viiiih sklenil, da porabi vso ostiost v kazni. Hindenburg jc izdal ta ukaz na podlagi soglasnega sklepa notranjih ministrov nemških držav, ki so se sestali 18. marca na Dunaju.
Politični krogi tolmačijo Notverordnung kot preventivni ukrep, ker se je v poslednjem času
zelo razmahnila kulturna in politična borba v zelo sirovi meri. Vlada je uvk'ela, da mora to piepre-čiti. Na zborovanjih in pLkatih so se nasprotniki rogali državi, državnim oblastem in verskim simbolom. Časopisje je pisalo v tonu najostrejšega hujskanja. D;ugi so sc rogali križu in ga sramotili. Tretji so uprizarjati proliverske demoi stracije. Vlada ne namerava s svojo naredbo ustvariti jamstev, s katerimi je zajamčena svoboda mišljena in propagande. Ne more pa dalje trpeti niti medsebojnih težkih žalitev, niti roganja vedskih svetinj in sramotenja tistega, kar je milijonom ljudi sveto in vredno spoštovanja.
Sprejemi pri zi»i. ministra
Belgrad, 28. marca. t. Zunanji minuter dr. Voja Marinkovič, ki se je nedavno vrnil iz inozemstva, je danes sprejel obiske poslanikov. Danes ga je obiskal papeški nuncij na našem dvoru msgr. Pellegrinetti.
Naši revni izsel:enci
Belgrad, 28. marca. i. Iz Južne Amerike •• poroča, da je položaj naših izseljencev zelo težaven. Iz naše strani se pripravliajo krediti, da s« omogoči vrnitev teh izseljencev.
Pozdravi kraljevski dvo'ici
Belgrad, 28. marca. AA. Z letne skupščine autokluba kraljevine Jugoslavije so bile poslane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru I., Nj. Vel. kraljici Mariji in predsedniku ministrskega sveta. Na te brzojavke se je kruljevska dvojica zahvalila.
Podpis fugosf. češkoslovaške trg. pogodbe
Belgrad. 28. marca. A A. Jutri ob 12 potuje v Prago k podpisu trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo minister za trgovino in in-dusiri o dr. Juraj Dcmetrovič c gospo. Z ministrom potuje šel kabineta Iloško Mašic.
f Univ. prof. dr. Fric Kermauner
Dne 27. t. m. je umrl na Dunaju predstojnik druge ženske bolnišnice in profesor tamkajšnje medicinske fakultete, dr. Fric Kermauner.
Pokojni je bil rojen dne 21. julija 1872 v Celju in je študiral gimnazijo v Ljubljani, kjer je tudi napravil maturo. Medicinske študije je dovršd v Gradcu pri profesorju Rosthornu in odšel kot njegov asistent v ileidelberg in kasneje na Dunaj. I.eta 1904 je postal docent za g nekologijo in porodništvo na univerzi v Heidelbergu, leta 1912. j« bil imenovan za profesorja na dunajski univerzi Od leta 1921. dalje, torej 10 let, je bil tudi predstojnik druge duia ske klinike. Dne 28. januarja ga je zadela kap, ki je imela za posledico možgansko krvavitev. Od tedaj je hiral in je b lo prizadevanje njegovih kolegov, ohraniti ga pri življenju, žal brezuspešno.
Bil je sin profesorja na stari ljubljanski gimnaziji Valetina Kermaunerja, ki je napisal prvo slovensko - latinsko slovnico in brat nedavno v Ljubljani umrlega dr. Roberta Kermaunerja, finančnega svetnika v pokoju. Dr. Fric Kermauner je bil učenjak svetovnega slovesa, napisal je več epohalnih znanstvenih del, ki so bila prevedena tudi v tuje jezike, zlasti v angleščino. Zapušča 12 letno hčerko in 9 letnega sina. Blag mu spomini
variai. Uslužnost napram državi je bila tako velika, da so voditelji nove sekte naleteli v svojih lastnih vrstah nu ogorčenje, češ. zašli smo v najhujši bizantinizem, v pojiolno odvisnost rerkve od države. Tedanji pruski minister zn bogoîastje — vodja kullurnega boja — dr. Falk je izjavil: »Boj proli Rimu, to je zame tisla simpatična poteza na starokatolicizmu.« Vsa zgodovina starokatoličanstva v Nemčiji kaže, da se je mogel začeti in razviti le |iod državno zaščito. Država je izdala posebne zakone, s katerimi je zaščitila in |iomagala stnro-kntoličanom (Altkatholikengesetze 1873-75); zagotovila jim je cerkve, župnijska posestva in jih finančno pod|>irala. Danes Nemci nimajo več vodilne vloge v starokatoliški cerkvi, vsaj številčno ne. Skof stolu je v Bonnu, kjer imajo tudi semenišče; štejejo okrog 20 000 duš. pa šlevilo stalno jiada. duhovnikov občutno primanjkuje.
Prav lako je nastanek in razvoj starokaloli-cizmn v Švici močno odvisen od državnih oblasti. Tu so sovražniki vatikanskega koncila preganjali baselskega škofa Lachetu, ki je odlično zastopal Švico v koncilski večini. Kantoni, ki so spadali pod bazelsko škofijo (poveCini protestantski) so I. 1870. odpravili bazelsko duhovsko semenišče in 1873. škofa Lacheta odstavili in izgnali iz dežele; prav tako so storili z duhovniki, ki so priznali koncil. Izpraznjena mesta so zasedli uevredni »dr-
žavni duhovniki«, ki pa so radi odpora ljudstva morali kmalu odstojiiti. L. 1874. se je ustanovila na univerzi v Beruu starokatoliška fakulteta, leta 1875. se je osnovala »švicarska krščansko-katoliška cerkev« in naslednje lelo je bil za škofa izvoljen profesor Herzog: posvetil ga je nemški starokato-liški škof Reinkeus. Odkraja jim je državna oblast šla zelo na roko, danes so bolj sami sebi prepuščeni. Švicarska škofija šteje 40 fara s 50 duhovniki in okrog 30.000 duš.
V bivši Avstriji se je ustanovila starokatoliška verska občina 1. 1872. na Dunaju, pa bila je slabotna; vendar jo je 1. 1877. država priznala. Več privržencev ji je prineslo znano »Los von Rom« gibanje od 1898. dalje.
Po vojni se je razcepila v dve škofiji: v 'Avstriji šteje škofija 0 župnij, 12 duhovnikov in pa 31.000 duš (na Dunaju samem 23.000). v Celiorlo-vaiki ima škofija 9 župnij, 12 duhovnikov in pa 20.000 duš.
Na Holandskem obstoja že od 1. 1723. shizma-lična janzenistična »Utrechtska cerkev« z 1 nadškofom in 2 škofoma. Starokatoličani so z njo prav od svojega začetka v zvezi. Imajo veljavno posvečene škofe in zato se je novoizvoljeni nemški staro-katoliški škof obrnil nanje in v Holnndiji dobil po-svečenje. Dne 21. sejile bra 1889. je prišlo med holandskimi, nemškimi iu švicarskimi škofi do
tako zvane »utrechtske unije«, kateri so se pozneje pridružili tudi drugi starokntoliški škofje. Holand-ska starokatoliška cerkev ni številna; ima 28 župnij, 32 duhovnikov in približno 12.000 vernikov.
V starokatoliški sekti se nahaja večjo število Poljakov in to v Ameriki, kjer so 1. 1929. imele njihove verske občine 6 škofov, 72 fara in okrog 150.000 privržencev. Na Poljskem pa se je 1. 1909. priključila »utrechtski uniji« zloglasna seKta mi-riavitov. Po dogodkih, ki so se v njej odigrali in ki so pokazali njeno propalost, se je Čutila starokatoliška škofovska konferenca moralno prisiljeno, da pretrga vezi z njo; ustanovila se je samostojna starokatoliška cerkev na Poljskem, ki ima od leta 1928. svojega škofa v Varšavi. Tedaj je štela 15 fara, 16 duhovnikov in okrog 100.000 duš.
Vsa zgodovina starokatoliške cerkve priča o njeni žalostni, pa zasluženi usodi. Je pnč od drevesa sv. Cerkve odlomljena veja, ki ji Življenje pojema bolj in bolj. Svoje člane dobiva iz vrst tistih katoličanov, ki so samo formelno v Cerkvi in jim prestop v to sekto nudi morda še te ali one ugodnosti (n. pr. razdružitev zakona!). O duhovnikih starokatoliške sekte pa več ali manj moremo trditi, da jih je vodil k odpadu napuh ali pa nezadovoljnost s celibatom, kar med drugimi dokazuje tudi zgodovina starokatoliške cerkve v naSi državi. O njej borno posebej govorili drueii.
Francija odločno proti
avstro-nemšbf zvezi - Ve'ih Briandov govor v senata
Paril, 28. marca. kk. Y senatu je bila danes popoldno razprava o proručunu zunanjega ministrstva, na kateri se je govorilo v novi neniško-avstrijski carinski pogodbi. Predsednik zunanjega odbora senata Btrard je izjavil, da kisi ta dogovor ne samo dulm mirovnih pogodb, temveč dn nasprotuje tudi duhu prava. Neodvisnosl kake države je ravno tako ogrožena z gospodarskimi kakor s političnimi zakoni. Avstrijska »M« je kriila obveznosti, ki jih je prostovoljno podvtela pri podpisu § 88 snintgermainske mirovne pogodbe. DruUvo narodov Inhko uveljavi svojcp ravno staliiie in izvaja posledice, ki sc mu zdijo koristne. Francija pa na svoji s/rani ne sme preiti k politiki pesti, temvei se bo zadrževala in izvajala politiku odprle roke.
Briandov goror
Nato je stopil na govorniški oder Brfand, da poda izjavo o nemiko-avstrijski carinski pogodbi. Izvajal je: »Rezultat tega dogovora je treba s Se-etiloin izmeriti v resničnih mejah in ga potem preiskati hladnokrvno. Ce bi to dejanje s svojim nadaljevanjem ne bilo združljivo z dosedanjo politiko, se mora to takoj reči iu potem se bo začela nova politika. Nikakor pa ne sme dogodek na noben način kršiti prestiža Francije. Politika Francije nikakor ne izključuje v trenutku potrebnih garancij tu previdnostnih ukrepov. Pogoji za Nemčijo in Avstrijo so pogoji ver«aillske mirovne pogodbe. s čigar težkočami moram računati.
Pred nekaterimi teli sem bil /utstavljev pred prevo namero polilitne in ne carinska- poliiiiue tdruiitve. To je bila velika nevarnost. Odkril sem jo pred državnim kanclerjem v Ženevi in rekel: C* botte Hi p tej smeri dalje, bi bila lo vo'ra. Med tem pa je postalo v tem oziru mirneje. Propaganda se je umirila. Vse to pa nas nikakor ui oviralo, raiuineti gospodarske življenjske pogoje in socialne težkeče Avstrije. Nalo je prišla konvencija od I. 1922, ki je spopolniln saintgeruiainsko pogodbo in dala Avstriji možno*), gospodarsko izhajati, na čemer ima Francija sama iuterea.
Nečedne metod».
Trenutni rezultat se ne sme predstavljali kol tadrva, ki jo ne bi bili nikdir predvideli. Naihuje pri tem je metoda. Kutin sklenitve n» bil dober, je vznemirljiv in proli pogojem evropskega sodelovanja. Tnke metode niso /trav Upe, ko smo se ravno srelali v Ženevi In Parizu in se razgorarinli o tem cilju, da se iivljenje r Evropi organizira bolje.
Franrija je vedela za namere.
Kaj je mogel storiti franco>ki zunanji minister? Culo se je, da naša diplomacija o vseh teh rečeh ni nič vedela. Kmalu boste rt «deli, kalini koraki so te v resnici storili. Druge driave, ki to
v tisto dobrih odnošajih s Kemlijo, niso niletar vedele, Francija pa je vedrin 48 ur pred drugimi.
Jaz sem takoj naročil našim zastopnikom brzojavno. da storijo v Berlinu in na Dunaju korake, da objavijo francosko stal!ščo. Avstriji smo rekli: Ki nimate pravice, storili formelni nkl. ki je v protislovju s ponudbami in konvencijo it I. VJ22. Ta akt nosi znak nelojalnosti.
Soglasnost Anglije. Slične demnrše smo zaprosili in zahtevati tudi od drugih držav. Govorilo se je o tem, da ie bilo zadržan te Anslije malo ja«no in energična Angli'a je rekla: l'i ne morete iti dilje, ne dn hi se pri-j posvetovali s Svetom Druitva narodov. Gotovo bi Anglija, če bi ml napadli sklenjeno pogodbo, dostavila. da se je treba obrnili na stalno mednarodno razsodišče. Ce bi se stvar končala na ta način. bi Francija ne mogla nič'sar zgubiti. Če se hoče nastopiti druga pot in s tetn uničiti FVanelll vse, kar je s trudom gradila deset let, na, se to pogumno pove
Gospodarski protiukrepi.
Kal pa se je do sedai zgodilo? Protokoli In razgovori, uvodi k popa'nirem. Mi že sedaj vidimo jasno in dolečno: Onega dne. katerenn se ne bo moglo vei rniunnli na lojulno izpolnjevan e dogovorov, bi ne bilo nitesar »чč, nili vršiva, nili varnosti. Kur se je storilo, se ni zgodilo po pravici Francija bo v okvirni svojih moinoslt gV d'In nn lo. dn se ne bo mudilo. To pomeni seveda zn-sloj v n niih odnoinjih z Nc-i lilo. 7. Ar*tri:o smo, v/miteenje gotov gotpodnrski pol niai, sklenili imovinske pogodbe. Če se tu polnili tpremeni. bi bilo trelin lo vprninnje revidirali. Caiinske komisije obeh zbornic so se že po pravici bavile s to zadevo.
Oerož.iinje miru.
Dogodek ni nikjer na svetu mogel v/buditi simpatij Celo v Nemčiji so se čuli glasovi | roti. Če boste državi stvar nekoliko premislili, bosta prišli do tega. dn se bosta zopet odvrnili o,t cilja, ki je slab in se ne bosta odrekli evropskemu sodelovanju Potem bo še vedno mogoče varstvo, mi ne bomo zasledovali miru z zaprtimi očmi. Ali naj kl'uh vsem nesrečam ne ostanemo na potu miru? S strani Nemtiie smo v resnici ie doiireh razotn-rnnm. Če ostanem nn dosedanjem mestu, botn zasledoval interese do kruia in bom skušal doseči, da obe držiivi ne bosta ostali |iri svoji nameri, kršiti svečane obveznosti.«
Po Rrimidovein novoru je senat odobril pro-račuu zuuunjega ministrstva.
VELIKONOČNA
našega dnevnika izide v soboto 4. aprila v zelo povečanem obsegu !n
izredno pomnoženi nakladi
P. n. trgovcem in obrtnikom ter vsem denarnim zavodom s« nudi
ugodna prilika za posebno uspeS. reklamo
potom oglasa v »SLOVENCEVI« velikonočni Izdaji. — Vabimo vse dosedanje in nnve in-iereute, <la se posiužijo te izredue prilike in dopoitjejo avoja ceuj. naročila najkasneje
do caîrîka zvečer
Za vsa pojisnila je radevolje na razpolago »SLOVENCEV« oglasni oddelek,
Jugusto»auska tiskarna t. nadstropje, tu ujega pourutuice.
Nemirna Španija
Vs'ed krivic diktature, ki še niso popravljene
Preil llrndprsonovo UJavo. London. 28 marca. kk. Danes se nbiarlja ! oflclelnii. dn bo Henderson v ponedeljek v poslanski tbnrniei podal taine izjave u ncmiko-avslrijiki cariniki pogodbi.
Iz delavnice proglasov
V uredništvu skovan proglas „iSatj. duhovni'..ov"
Tr*t, 38. marca. Z velikanskim pompom, ki ga zmorejo le fašisti, se vršijo priprave za jz;i duHtilni obred« v katedrali rv. Justa. Fašistom je na tem, da pokažejo, kako je ves Trst. v«*i Juliieka krajina vstala proti okrožnici jugoslovanskih Škotov in »skrunitvi« tržaškega prapora po jugoslovanskih cerkvah nn jožefovo. Vso fašistične organizacije, to je milica, stranke in šolska niladiuaka društva se bodo na ukaz fašističnega tajnika zbrale na Verdijevem trgu pred sedeieiu faš,stične stranke, odkoder bodo odkorakale k rv. Jui*tu. Tudi vse faš'stične stanovske organizacije so pozvale dane, lo je uradnike, trgovce, profesorje, »Ircrv-nike, delavce itd., naj su udeležijo te »spontane« ljudske manifestacije.
Po rimskem »Giornale d'Italia« so tukajšnji lieti povzeli »ognjevito poslanico nekega duhovnika italijanskim duhovnikom in ljudstvu«. »Po|>o-lo di Trieste« poroča v uvodu, da je to poslanico prinesel v uredništvo rimskega lista neki duh«»-aik. ki je povedal svoje ime, priimek in tnill svoja hišno številko. »Piccolo« je ie bolj iznajdljiv
in ve, »da je to umestno pisino pos'a'o riirsfttm listom več «lul'.uvuikot s pr<£ujo za obj..vo, da se javnost obvt*li o duševnem rnl|xjlužeiiju italijanske duhovščine«. Do dane» nilife ne ve, kdo je ta pogumni duhovnik, ki nastopa v im« nu italijanske duhovščin«», a se ne upa s svojim imenom na plan. Poziv jie pričenja: »Nekateri italijanski duhovniki tolmačijo čutslva velike večine italijanskih kutoliških duhovnikov, katera so bogotajni obredi, opravljali v imenu vere v nam sovražni državi, pozdravljajo iiti|Hjvtdniii obred v tržaški kateilrali. 1er predlagajo, naj se v nedeljo vsi Italijani zberejo « svojimi zastavami pred a It ar j i po vsej Italiji, da zadietijo srameIHvi vere, ki so jo v Jugoslaviji ponižali ua sredstvo pro-tiitalijan-ske propagande, in da svečano pred Bogom pri-eežejo, «la trndo proti vsem branili svoje slavne narodne pridobitve. Duhovniki (?) končno pozivajo vernike, naj prosijo Koga, da zopt.4 blagoslovi italijanske zastave, »simbol naše slnve, naše veličine in naših žrtev, zislave, ki txdo laplapolale v zuamenju novih bitk in nuvih zmag«.
Žitna konferenca v Rimu
Nesogfas e je popolno
Rim, 24 •nerre Hi Pred znkljnikMO re-
aer- .'ne deb.il" n.i svew> ni žitni kotlrerenci je voditelj nemške ilel-jacije poslan?' dr. i termes orisal polož») ui-luškega kinetijUvi Vpui-tanje žita ne tvori izoliranega prohle m. /a večino evropskih držav, in sicer med njimi /h najvažnejše. je pridelovanje žita podlaga vsega njihovega kmetijstva. hvroj»skc države I/i nič ne pridobile, če bi opustile pridelavo ž;ta :n vso svojo potrelio žita krile iz prekoftiorskih Ir/a». Morali'bi potem začeti druge kulture in sr bo'j posvetiti živinoreji in animnlskiin pr«vluktom. Nemčija bi v tem primeru ne bila prisiljena kol nadprodnceiit izvažati velike množine in s tem motiti ves sviMovni trg. Problem žita bi че potem samo premaknil, ne pa rešil. V ostalem pa položaj prekouiorskih držav ni tako zelo različen od položaja evro|>skih držav. Tudi tam so že davno prešli k mešani kmetijski rw#»lnkciji, i. pr. v Argentini.
Nemčija je pripravljena, sodelovali pri primerni rešitvi vprašanju prednostnih carin, kakor je to že izjavila v Ženevi. Za to pa jc sev«*la prvi |»ogoj, da doseže lojalen sporazum z.vsemi interesiraniuii državami, s katerimi so sklenjene trgovinske |K> godbe na |K>.llugi največjih ugodnosti. Izjtivil se je torej solidarnega z argi minskim delegatom Perezoni-LebretiVnom. ki je izjavil. da bi bilo usodcpolno, če ne bi ostale carine konsolidarne v trgovinskih |>ogodhtih. Nemčija je pripravljena, proučiti vse predloge prekouiorskih držav, in je dr. Hernies zato pristal tudi nn zahtevo romunskega delegata Madgea-rujn, da naj prekomorske države stavijo konkretne predloge. Dr. Ilermcs je Sr izjavil, da je Nemčija posebno interesirana pri vprašanjih organizacije agrarnih kreditov, posebno ker mora sama plačevati velika preplačila na inozemstvo potoni repa racij.
Mad 'd 28. marca. AA. Iz raznih španskih mes1 poroča,o o nov,h izgredih. V Madridu se je zbralo pred medicinsko fakulteto 2000 delavcev. Odtod so hoteli k notranjemu m nistrstvu. da zahtevajo občo amnestijo lzgrednike ie razpršilo ruda rs l v o, ki je pri tej pril ki aretiralo mnoge demonstrante. — V Valenciji so s^ dijaki in reJarji medsebojno obstreljevali. Dijaki so sc polastili uni-.erze ki so jo oblasti zaprle. — ludi v Barceloni so bih spopadi med dijaki in redarji, ker so dijaki hoteli pieprečiti tramvajski promet. — V Sevilli je moralo redaslvo dvakrat razpršiti delavske demon, strante Med pretepom ie bilo več oseb ranjenih.
Madrid, 23. marca. AA. Generalni poročnik Burquete je objavil včeraj manifest, v katerem pravi, da so sedanji nemiri v Španiji nastali ker se niso popravile krivit.« ki iih je zagreiila diktatura Primo de Rivere Geneial na ialjui«. da ie obnovitev diktature v Španiji izključena in da bo pustil aietirati vsakega generala, ki bi kai takega poizkusil. Vladni krogi smatrajo generalov proglas za hudo kršitev vo a$We dise pline. Ni i« znano, kaj bo storil v Um primeru vujui minister Berenguer.
Madrid. 28. marca. AA. Republikanski voditelj Zaniorra je objavil danes ftoročilo. kjer pravi, da revolucionarno gibanje zelo napreduje in da bo v kra'keiu zmagalo. 6uoči se je razširila tukaj vesl da se je poskusil državni udar v namenu, da se obnovi diktatura Na drugi struni je tudi pred-sedit k ua'višjega vojaškega sodUča general Bur-guete proti vsaki diktaturi in zahteva, da vlada vrne narodu vse ustavne svoboščine, kar je edino sr,-<lslvo. da se ohrani mir iu red. Poročilo je zbudilo v vsej Španiji veliko senzacijo in je naletelo na silen odpor v vladnih krogih, ki pravijo, dn pomeni ta izjava nedovoljeno vmešavanje v vladne posle. N« kateri zahtevajo, da vlada odstavi generala Bnrgutta Najbrž kabinet lej zahtevi ue bo ugodil, ker je položaj zelo resen.
Madrid, 2a. marca. kk. Pri predavanju nekega vsetičiliškega profesorja v akademiji um°tnosti pod predsedstvom Zamore je prišlo do hudih pretepov.
Republikanski študenti so pozdravljali Zamoro kot bodočega predsednika republike. Takoj so se začeli hudi pretepi z nacionalističnimi študenti, katere so republikanci pošteno pretepli. Nekatere študente so morali prepeljati v bolnico. Policija je vdrla in morala napraviti red s sabljami in gumijevkami. Razburjenje se je razširilo po vsem mestu, posebno ko so policija in orožništvo zasedli nekatere važne točke sredi mesta, in se je širila govorica o novem puču. Predsednik vrhovnega vojnega sodišča, ki je izdal milo razsodbo nad decemberskimi uporniki, je včeraj opoldne izdal izjavo, da je bivša diktatura kriva nemirov, da je treba zopet uvesti svobodo in pravičnost ter pomiriti razburjeno ljudstvo. Pra-voveljavno izvoljeni parlament mora poklicati na odgovornost vse one, ki so zakrivili diktaturo. Radi te nacionalne izjave jc bil zvečer dolg sestanek, katerega so se udeležili ministrski predsednik Aznar, vojni minister Berenguer in grol Romanones.
Pred kabinetno krizo?
Madrid, 28. marca. kk. Smatra se, da je vlada sklenila, da takoj odstavi predsednika najvišjega vojaškega sodišča radi njuguvih včerajšnjih izjav, namenjenih za javnost. Santiago Alba je odgodil svoje kratko potovanje v Pariz, ker radi dogodkov v zndniem tednu ni izključena delna kriza kabineta. Mnogi mislijo, da je sedaj najboljša prilika, poveriti sestavo vlade Albi in koiistilucionallstom, da se s tem odvrne hujše zlo. Večina listov, med njimi tudi nioiinrhistiiiii, napadajo ministra Ven-toso in vlado radi pouajanj v inozemstva radi kredita 00 milijonov dolarjev. Trdi. se. da »ta Ventosa in šef njegove stranke Cambo vodila akcijo za sin-bilizaciio pezete samo v lastno korist in s» sklicujejo pri tem na njegovo vodilno mesto v Chadeju.
Mad'arska Mehka
VsnT» mladenič mora iti v R m študirat fašizem" pravi Gombos
Sporazum v Indiji
Karaehi, 28. marca AA. Izvršilni odbor vse-lndljskega kongresa je sprejel resolucijo, ki v njej odobrava sporazum med Gandhijem in podkrnljem Irwinom. Resolucija končno naglasa, da mora postali Indija neodvisna. Predložili jo bodo sedaj v odobritev vseinitijskemu kongresu.
Boinbaj. 28. marca. A A. Na nacionalističnem /ongresu v Karachi ju je Gandhi zagrozil, dn bo gladovni do smrti, ako ne bo veČina «jdobrila s|>o-razuma z indijskim poilkra jem Irvinom. Kongres je dogovor odobril pod pogojem, da bo Indiji končno pr znana popolna neodvisnost.
Cavvupore. 28. marca. A A Pri zadn jih nemirih je bilo ubitih 124 oseb. Od teh jc 89 Mohame-daneev. Aretiranih je bilo 150 ljudi. Ranjenccv jc BOO. Deuioualruuti »o oožuati 200 bi i.
Bolgari za bafbartsfto federaci'o
Sofija, 28 marca. A A. Bolgarska agencija poroča: Nacijonalni odbor liolgarske sekcije bal an-sko ledcracije povodom vesti, razširjenih v inozemskem tisku o nepopustljivem zadržanju bolgarskega nacionalnega odbora glede vprašanj, ki go na dnevnem redu druge balkanske konference v Carigradu, smalra za svojo dolžnost, da odkrito in kategorično demanllra to vesti, ki krožijo v inozemskem tisku. Odbor izjavlja, da zdeluje edino on razne memorandume, ki jih bo predložil odboru dvanaistorice, ki pripravlja bodočo konferenco. Bolgarski nacionalni odbor stoji odločno na strani ideje sodelovanja in spora/uma betonskih narodov potom odstranitve vseh ovir, ki nasprotujejo temu sporazumu.
Budimpešta. 28. ттса. ž. Vojni minister G6m-bfls je imel poslednje d tki več govorov, v katerih je z.ivzel ostro stališče proti tistim nacionalistom, ki so ustanovili razna politična patriotska društva. V svojem govoru je pozval vse Madjare ina okup«, ker je mnenja, da je Modjarska v življenski ne-variueti. Govoril je proli boljševikom in zahteval proti njiim realne ukrepe. Izjavil se je za revizijo stanja v Srednji Evropi. Dejil je, da je že čsis, da vlada prepreči zlo, k-i eo ga povzročile mirovne
Smrt ve'ikefa î*rcf. ra'snfe"a
Londo", 28. тагса. AA. Vest o smrti Arnol-da B e n n e t t a , znanega an j'eilki ga romar.op sca, je b;la sprejeta povsoi z velikim obžalovanjem da-1 si je bilo jasno, da pokojnik nc bo živel več dolgo
Pre 'avanje prof. L Plotnikova
Na povabilo Jug. društva kemikov sekcija Ljubljana, je predaval snoči pred nabito po.no dvorano v kemičnem institutu tukajšnie ,'inl" verze ustanovitelj Totokeinije prof. l'IotniKoy, rodom Rus, sedaj na zairrebški teli n. fakulteti.
Obravnaval je v svojem nad vse zanimivo predavanju rezuhate svojega raziskovanja o toplotnih žarkih, njih razpršenju pri prehodu skozi visoko-uiolekiilnrne orgunske snovi.
Izsledki so znanstveno ie nepregledne važnosti in praktično e|M>linlnegn pomena.
Glas teli novih odkritij In njih važnosti je segel daleč preko meja naše Jugoslavije.
u i verze različnih držav pošiljajo svoje profesorje v Zagreb, da se pri prof. I lotnikuvu specializirajo v moderni fotokeinlji lako sta sc-
ij
daj v Zagrebu že več mesecev <|vn latinska univerzitetna profesorja, od katerih eden prof. dr. Nišigiši je spreuilj«! 1»|ч,г- П«Ч"к<о« v Ljubljano.	,, . ,	,.
Točno poročilo o vsebini predavanja, ki ie zelo aktualne vsebine, priobči nus list v torek.
Dunajska vreme ska napoved. V (u?nih Al-
puh: Menjoje oblačno z eventualnimi majhnimi pa-davinnmi. Nižia temperatura.
Zagrebška vreme ska napovet. precej stai_ no. nekoliko oblačno, oblaki visoko, toplejše.
pogodbe. Razven tega se je izjavil za avtokratsko vlado. Smalra tudi za potrebno izjaviti, da .lihče ne misli, da se mora pripravljati diktatura. Govoril je proti tajni glasovalni pravici. Priporočal je madjarski mladini, da se vzgaja za madjarske fašiste. Vsak mladenič mora iti v Rim in se vrniti v Budimpešto reformiral madjarsko politiko. — Proli njemu je nastalo veliko ogorčenje. Minister pn odgovarja, da ni -'mel tegi g'v,>r: kef minister, narveč kot zasebnik.
Nemška gon'a proti Pol;ski
Varšava, 28. marca. AA. Pat poroča: Poljski tisk v komentarjih k vestem iz Kônigsberga v vzhodni Pruski pravi, da je isti dan in na isti seji deželni zbor vzhodne Pruske izglasoval štiri «solucije, ki so v glavnem naperjene proti Poljski. V prvi resoluciji se zahteva, da se odkloni trgovinska pogodba s Poljsko. V drugi resoluciji se zahteva od nemške vlade, da nadaljuje protipoljsko akcijo v Svetu Društva narodov v zvezi z vprašanjem narodnih manjšin. Tretja resolucija je istotako naperjena proti trgovski pogodbi. Kot argument se navaja, da so s trgovsko pogodbo s Poljsko ogroženi gospodarski interesi vzhodne Pruske. Četrta resolucija, ki so jo predložili komunisti, »ahteva ukinitev plačil po Youngovem načrtu. Listi pravijo, da za to resolucijo niso glasovali samo komunisti, temveč tudi liittlcrjevci in socijalisti.
RbVnckarje doš!a
velika pomladarska izbira najmodernejših čevljev za dame gospo«te in otr ke po na nižjih cenah. — fredno si kupile čevlje, si oglejte zalogo v trgovini
A. Ž BERT - Liubliana
Preže• nova ulicd
ZVEČER
za temeljito in štedljivo pranje. Schichtova
metoda je enostavna in praktična. Z Žensko
hvalo se zvečer namoči, sSchichtovim ter
pentinovim milom pa prihodnje jutro izkuha
TO J	E CELO I		D E	= L	.O	P R 1
џ^ГШЧтШЧ QISJJIMJJ					Irli	Ж1
Zemlja se še vedno trese
Izvirno poročilo s potresnega ozemlfa v Makedoniji
Skoplje, 24. marca.
Strašna potresna katastro'a ki je ravnokar opustošila grški, zlasti pa jugoslovanski del Makedonije, je zopet opozorila Evropo na to nesrečno, ad vsakovrstnih viharjev že tolikokrat preizkušeno zemljo.
Naš poročevalec biva v najtežje prizadetem delu potresnega ozemlja in je nesrečo tudi sam izkusil. Dasi se je prvi potresni sunek izvršil že v noči od 6.-7. t. m., pa se zemlja še vedno ni umirila in se tresenje od časa do časa ponavlja. Največ nesreče ie povzročil drugi potres v noči od sobote na nedeljo, 7.-8. t. m. Prvi sunek je bil horicon-talen, kakor bi valovalo, sledeči drugi pa vertikalen, >kakor bi žakelj orehov vzdignil in trdo postavil na tla«. Zidovi hiš so pri tein padali na znotraj. Ker se mnkedoneke hiše z ozirom na obseg vsled svilorejske kulture, ki zahteva dosti prostora, prav lahko morejo primerjati z našimi slovenskimi, je razumljiva tudi velikost razdejanja, dasi bi mate-rielna škoda z glino nabitih, s slamo in vrbjem okrepljenih, na zunaj pa lepo oinetanih in pobeljenih hišnih sten sama po sebi ne bila velika, če bi ljudstvo ne bilo tako siromašno.
Potres je popolnoma porušil železniške postaje Miravci, Mdetkovo, Smofcvica, Udovo—Strumica, med temi nova, južni eleganci odgovarjajoča poslopja. Vsled tega in zaradi poškodb, ki sta jih utrpela dva vardarska mostova, so morali železniški promet ustaviti za dva dni.
Hudo so bile pa prizadete vasi in mesta. Vas Pirava in mesto Valandovo sta propadli v prvem težkem potresu, enako Miravci, kjer so bile lepe, velike hiše; zelo so trpela sela Grčište in Diavoto pri Bogdancih in Bogdanci sami. V Sirmintnu je od prvega sunka ostala le še desetina hiš, 75 jih je bilo pa porušenih. Dne 20. t. m. pa je nov hud potres vrgel na tla še zadnjih 10 in je vas danes enoosnima ruševina. l«to se je dogodilo v vasi Milel-kovo, kjer so pri nadaljnjih sunkih padle poslednjo
Katoliški samostan sv. Spasa in okolica v Djcv-djeliji.
ruševine. Karadjordjovac ter mesti Strumica in Djevdjelija, s Stojakovim in Bogorodico so tudi precej poškodovani. Tragična je bila usoda Pirave in njenih vaščanov. Ta, za časa turške vlade čisto katoliška vas vzhodno-slovanskega obreda s katoliško župno cerkvijo in šolo, je ležala na gričkih in pogled nanjo je nudil ljubko sliko miru in pokoja. Oblast je po prvem, ne posebno nevarnem ter sn javila vaščanom, da je pričakovati drugega sunka okoli treh ponoči od sobote na nedeljo. Ljudje so res čakati na prostem, ko pa ni bilo nič, so se na pobudo sina tamošnjega svečenika vrnili v hiše. Tričetrt ure pozneje se je nad veliko vasio zgrnila nesreča: 19 mrtvih in večje število ranjenih je obležalo pod razvalinami do cela porušene vasi Med mrtvimi je tudi paroh, pop Dimitrije Todov, od katoliškega vladike rukopoloženi svečenik. Hiše so padale skupaj na znotraj, kar dokazuje, da se je zemlja pogrezala. — V Grčištu je bila cela družina pokopana pod razvalinami svoje hiše. Mnogo je bilo ubitih in ranjenih v Valandovu ter drugih krajih. — Tudi selo Funka pri Dojranu je precej trpelo.
Prebivalstvo prijazne Djevdjelije, nekdaj cvetočega mesta z 10.0*0 prebivalci, ki fe vsled vojnih nezgod padlo na 3500 duš, sedež okr. glavarstva in vojaške garnizije ter edine še preostale katoliške župnije vzh.-slovanskega obreda od nekdanjih še-stero tega poglavarstva, center svilarske industrije južnega d<"la jugoslovanske Makedonije, je bilo že v nedelio, 8. t. m. evakuirano ter je prejelo od oblasti šotore, v katerih še sedaj stanuje, dokler 1	s inki ne prenehajo ter se poš^dbe po-
rušenih in razpočenih hiš ne popravijo. Oblasti ter vojaštvo je šlo pri tem prebivalstvu požrtvovalno na roko. Mestno županstvo se je moralo preseliti iz občinske hiše v barako; novozidani, eiegantni Vili Tini pred poglavarstvom je potres odbil kar cel ogel, na ponosnem poštnem poslopju se je udri strop, iz zelo poškodovanega Katoliškega Konaka (župnišča), spremenjenega v banovinsko bolnišnico, so morali iznesti bolnike v barake na dvorišče, na samostanu Sester Evharistink. katoliških redovnic vzh -slov. obreda, se je udri Dalkon in poslopje kaže precejšnje razpokline. Župnik, slovenski frančiškan, je moral prenesti Najsvetejše v svoji primerno opremljeni kamilavki iz kapelice v šotor, kier ostaja čez noč: res pravi dokaz siromaštva ubogih makedonskih redovnic! Ker je med neprestanim treseniem divjal po vardsrski dolini silen vihar ter je lilo kot bi se bile odmrle zatvornice neba. šotor pa ni držal, so sestr" s člani drugih družin nreblle noč z razoetimi dežniki pod šotorom.
Katoličani pred svojo borno cerkviro v
Enako se je godi tudi nekaterim drugim. Pozneje so dobili nove šotore, pod katerimi so ljudje vsaj za silo zavarovani pred vremenskimi nezgodami. V nedeljo 15. t. m. je ob pol enih ponoči potres zdruzen z viharjem pokvaril šotoie ter so bili stanovalci znova v obilni meri deležni blagoslova mokrega elementa. Mesto samo z razpostavljenimi šotori liči sedaj pravemu vojnemu taborišču.
Tudi veliko selo Bogdanci je dobilo svoj spomin. Obširna, s kulukom in proračunom 2 inilj. Din zgrajena šola, na katero so Bogelancani posebno ponosni, je poškodovna in v vasi je po ljudskih govoricah le 50 hiš popolnoma nepoškodovanih. Katoliška župna cerkev je počena po sredi ter je v sedanjem stanju neupo-abljrva. Verniki so iznceii zato iz nje vse ter pustili v zgradbi, ki jo mora ponoven sunek docela porušiti, le se kri/. Pri siromaštvu katoličanov teh krajev ni misliti na zidanje nove katoliške cerkve, če ne priskoči na pomoč javna dobrodelnost in kompetentni faktorji ter se razmere ne ureue
Zajemljivi so terestrični pojavi, ki so se pokazali kot posledica potresa. Med Grcištem in Dtivoto je n-istn! iz studem k iz katerega je prej voda samo kapljala, močan in krepak vrelec. Na f Bogdanskem polju je voda začela na neštetih mestih ï i na dimi. N 4s!ale se к<грике do 200 m dolge in 20 cm široke, iz katerih je vrela voda, poirie-
llogria arih. Cerkviro je potres porušil.
šana s peskom. Polje je izgledalo kot prepreženo z jarki. Nato pa je voda zopet usahnila. — Tudi nekatere znane -Banje« (toplice) so usahnile, pojavile se pa zato nove na drugih mestih in enako vodo. Tako je prenehala banja v selu Bansko pri Strumici, nastala je pa druga v Dabile blizu Stru-mice. Njegoračka banja pri Djevdjeliji, o kateri so listi netočno pisali, da je porušena ter da je vrelec usahnil, stoji ter je dobila poleg dosedanjih vrelcev z tnrzlo oz. mlačno ter z vročo vodo i40 stopinj C) še nov vrelec. V Djevdjeliji sami pa je poleg cerkve Sv. Spasa nekemu posestniku vroča voda zalila njegov »biuiar» (vodn;ak), do vrha, tako da ima sedaj vročo kopelj vedno na razpolago; v vodnjaku je nastal vroč vrelec.
Potresni sunkii se po celem ozemlju z me-njnjoČo se silo še vedno ponavljajo ter povzročajo no»a razdejan a in nesreče. Tako je 17. t. m maio pred 7 zvečer nastal znova vertikalen potres. 1'reslo se je prav moino in ponoči je sledilo še šest krepkih sunkov. Tudi jioznejša porodila javljajo o nadaljevanju tresenja, ki povzroea med narodom velik strah.
Вг/копе se gibanje zemlje ne bo še tako nitro ustavilo kakor kažejo primere drugih sličnih potresnih katastroi. Stabilizacija razgibanih nižjih zemeljskih plasti se vrši postopoma in le polagoma se z njihovo ustanovitvijo gibanje umiri in prejieiia.
Velik požar pri Sv. Križu
Sv. Križ pri I/itijri, 28. marca.
Davi ob dveh je izbruhnil velik |*Љи v on a tri hiši £oej>e Brigite J e r e le v Gabiwkn, kjer ima trgovino g. Robert Vidmar Ko so ljudje opazili požar, je bilo žal tudi že prepozno, da bi ga udu-šili, vkljub temu, da je hiša z opeko krita. Silnemu naporu vrlih gasilcev se je posrečilo, da so ogenj vsaj omejiti, kakor vsaj doslej kaze, zato upaini, da se jirn bo posrečilo rešiti i stalo |>olovioo hiše. V dolžini 18 m pa je hiša žrtev plaineuiov, kakor tudi mnogo blaga v trgovini.
Domnevajo, da se- je islrešje vžgalo od dimnika. fckoda gre v težvke tisočake. — Pobolinsrtvo pa je, da je nnkdo vtaknil v ključavnico gasilnega doma lesen kluč, da so se vrata težko odprla. Ako se je to zguelilo namenoma, zasluži zlikovec pač pišleiio lekcijo za svoj čin K sreči to gasilcev ni oviralo im so bili s sesaljko takoj na mestu. Požar še traja.
Litija, 28. marca.
Trgovcu Vidmarju je pogorelo mnogo manu-fakturnega blaga ter ceni škodo nad 100 000 Din. Škoda na blagu je krita z zavarovalnina. Hiša pa, ki je last otrok pok trgovca Borštnarjn, ni bila zavarovana ter znaša škoda tudi okoli 100.000 Din, ker je skoro v«a hiša pogorela.
j'ožar je prvi opazil g. trgovec Rapl, ki je obenem načelnik tamošnjih gasilcev in alarmiral vso okolico, da so šli reševat, kar se je pač še rešiti dalo.
Vsekakor pa je čudno, da je v teku meseca že v tretjič pričelo goreti pri trgovini g. Vidmarja, lako da se domneva, da je bil požar namenoma podtaknjen.
Sedaj se je le posrečilo požigalcu, da je pogorel ves objekt. Zadevo preiskuje tamošnje orož-ništvo.
Največji reveži pri tej nesreči so otroci rajnega Borštnarjn, ki jim je požar uničil vse, kar sf i imeli od pokojnega očeta.
Slovenski materinski dan v Belgradu
Belgrad, 2fi. marca.
Dni naš'h mater so pr« sJ vili tudi belgrajski Slovcmci na prav prisrčen način. Slovenske dijakinje so pripravile krasno zasnovano akademijo, ki se je vršila snoči v dvorani cerkve Kristusa Kralja v Krui siri ulici Proslavo je jx.setnlo veliko število beograjskih Slovencev.
Uvodno besedo je imel g. Tomi ž Ulaga, ki je v kratkih j»a toliko bolj prisrčnih besedah onisal pomen proslave, ki je posvečena vsem ti-slim neštetim žrtvam naših skwcnekih mater. Nato je zapel ženski zbor krasno: Slovenski mamici. Nadvse lopa je bila simboliiVia vaja: Za materjo, ki so jo izvajale najmlajše naše. Naš mladi in nadarjeni vio'l'irst Ivo je zaigral dvoje skladb, ki so bile nagrajene z velikim aplavzom. Nad vse ljubka je bila dekla moči ja mlade dijakinje. Mešani pevski zbor je znipel nato več krasnih prsmi, ki so žele veliko odoiiravanja. Najlepša texv-l;a le proslave pa je bila ned ve ni nn Slovenski psnlm, kti ga je spesnil Tomaž IJlaga in so ga simbolično podale dijakinje. Celotna prireditev je j>ok»Kils, da se slovenske dijakinje marljivo gibljejo in da ne pozab' jajo na naijdraije, kar mora biti vsakemu: na svojo slovensko mater.
Novice s Primorskega
V	Tomnju na Krasu so v nedeljo 15. marca blagoslovili nove zvonove. Posvetitev je izvršil tržaški škof osebno. Udeležba ljudstva je bila velikanska. Šteli so do 300 ljudi. Ln>:,kn učiteljica je iz daljnega Štouiaža privlekla skupino šokiric in vsiljevala z. laškimi pozdravi in ele-kluniucijami. Ubogi slovenski otroe'i!
V	tržaškem Sv. Križu so imeli misijon od 8. do 15. marca. Udeležba je bila za razmere izredno številna, ludi exl strani moških. Za vernike laškega je-zika so bile tudi posebne pridige, kjer pn ni bilo velikega obinka.
V	Dekanih pri Kopru so bile v istem tednu tridnevne duhovne vaje. Vsa cerkev je bila polna poslušalcev. Pridiga rjo je podeš-tat |k>-k lica I na ra'jiort, pn kakor se je opazilo. sta se hitro pomenila in ni bilo videti, da bi sicer kdo kaj motil pobožnost. — Nedavno je prav tam podeštat nadlegoval nekatere ljudi, ki pre jemajo po pošti mesečnik »Bogoljub«.
4 letni deček v narasli reki
Mostar. 2i>. marca.
Štiriletni sinček Camila Šariča Ismet se je igral s svojimi malimi tovariši ob reki Radoblji, ki je te dni zelo narasla radi velikega deževja. Pri igri mu je sjiodrsnilo in je padel v reko, ki ga je odnesla s seboj. Njegova tovarišica. ki se je igrala skupaj z Ismelom, je lakoj, ko je opazila, kaj se je zgodilo z njenim malim tovarišem, odhitela domov in vse povedala starlšem. Oče je i vsemi domačimi pohitel v obupnem strahu k reki. Kakih 150 metrov daleč mu je voda odnašala sina. Seveda so takoj hiteli reševat.
Zanimivo je. da je dečko, kakor je bil majhen, vendar bil toliko pameten, da je. ko je padel v vodo. lakoj zatisnil z. roko usta. da mu jih ne bi voda zalila. To je tudi bilo vzrok, da je otrok o«tal živ in da se ni v vodi zadušil Ismeta so končno na veliko veselje njegovih staršev izvlekli iz reke >n ea odnesli domov Dooolnoma j<tr»v»ea
Zračna zveza Belgrad-Solun
Belgrad, marca.
Ni dolgo tega ko se je g. Tadija Sondermajer, ravnatelj Društva za zračni promet, mudil službeno v Atenah. Obiskal je ministra zračnega prometa g. Aleksandra Zanaša, ravnatelja privatnega grškega zrakoplovstva g. Levidisa in vodstvo pred kratkim ustanovljenega grškega zrakoplovnega podjetja »IkaruS'. Razlog tem obiskom je bila želia, da se čim preje vzpostavi zračni promet med Jugoslavijo in Grčijo na liniji Belgrad—Skoplje—Solun— Atone, lo bi biia pomembna zvez.i Bvrupe, v prvti
I vrsti Srednje, z Orijentom. Doslej vozijo na liniji • Evropa—Azija (preko našega ozemlja) tri tuje i'-rancija, Ilolandija in Anglija) zrakoplovne družbe, ki so pa neaidostiie v toliko, ker -»prejemi1 jo s mo pomike, docim ni ž njimi mogoče pošiljati raznih predmetov. V tej smeri bo nova zračna zveza pre-' stolnice s Solunom precej odpomogla. Reden promet bo odprt z mesecem aprilom Naši aeroplatii I bodo vozili na liniji Belgrad- Solun, dočim bodo j grški prevzeli drugi del linije, ki je na grškem teritoriju (Solun—Atene).
Fant zastrupil dekle
Grozen konec nesrečnega razmerja
Murska Sobota. 27. marca.
Vso okolico je pretresla ves' o zlečinu, ki je po okoliščinah luko grozen, kakršnega tukajšnja kronika še ni zabeležila.
V Vidoneih pri Gornji Lendavi so včeraj pokopali 28 letno Kerec Vorono, ki je postala žrtev zastrupljanja. Na podlagi komi-ionalue prei-kave se je doznalo, da gre za grozen zločin, ki ga je izvršil 20 letni H. Mihael.
Pri zaslišanju je II izpovedal sledeče: S Kerec Verono ie imel ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Ker se je dekle baie halo, da bi zadeva prišla v javnost, mu je naročilo, naj ji prinese kako sredstvo zn odpravo ploda. On se je nato podal k R. Jožefu, ki je imel v zalogi nekatere strupe za uničevanje miši. podgan itd. Celo zadevo mil je pojasnil in ga prosil, naj mu da sredstvo, ki bi pomagalo. 'Га mu je dal nrzenik in mu je razložil, kako mora postopati. Zatem se je podal na deklriov dom. Izročil ji je strup in povedal, kako ga naj rabi. Potem se je poslovil in se baje več sploh ni zanimal, kaj je dekle počelo.
Nn podlagi te izpovedi je bil zaslišan tndi R Jožef. On pa je govoril o zadevi popolnoma drugače. II. je res prišel k nJemu in ga 'e prosd. naj mu da »mišnlco« (nrzenik) zoper miši mi роЈцапе. O dekletu o odpravi plodu Itd ni govoril ničesar Ker je bil prepričan, da bo H strup res rabil zoper mišjo nadlogo, mu je dal zahtevano »niišnico . Pojasnil mu je. kako naj postopa in ца opozoril, da je strup nevaren, radi tega nul bo irevilen. Pri pomnil je tudi da se vsakemu sploh ne upa dati. Kant ie nato odšel in on se dalje ni brigal '.aaj.
Po tej iziavi so fanta aretirali In ga danes privedli na Inka šnie sodišče. Tu je bil .louovno zaslišan. Ta izpoved je prerej drugačna, kakor je bila prva. Priznal je, da je R. prosil strup za podgane I in mu o svoji nameri ni omenil ničesar, ni pa vedel, ! da je *niišniea< tudi za ljudi nevarna.
O dekletovi smrti smo doznali sledeče: V torek I zvečer je dekle zavžilo strup, ki je kmalu začel I delovali. Nesrečna žrtev je trpela cele ure. Zavesti dolgo ni izgubila. Domači v začetku niso vedeti ničesar in so kar otrpnili od groze, ko so videli, da j so Verono hipoma napadli močni krči. Sestre so jo začele izpraševati. kaj se je zgodilo in ono jim ;e povedala žalostno zgodbo. Pleid je res hotela odpravili, a ni vedela, da ji Je fant prinesel sredstvo, ki bo umorilo ludi njo in ne le plod.
Parit je pridržan v zaporu. Sumijo, da svojemu dekletu ni nomeraval satno pomagati pri zločinskem dejanju odprave, marveč se je holel dekleta z.a vedno rešiti. To se da sklepati iz več okolnosti.
KLOBUKE«;
na t* 'tičflej-Jih -injnoveiSih pum adanski! barvah in o4ik. li. t«r razne spoi ne klobuk« io čepice nudi bogato založena
specialna trgovina klobukov in £ep'C
M rkn Botfalnj, Ljubljana Stari trtf 14
Саок zir-inc.	Soli.rna .'ostrežba
Spre cmaio se popravita
klobuki povsod zahtevana znamka.
Na tleh hetenshe kulture
S prvega potovanja „Kraljice Marije" v Grčijo
smo po šestinpol-obpluli prosluli rt
klobuki v vseh modnih barvah in oblikah.
ptùviiêf
Za nas Slovence, ki moramo Uveli izven slovenskih mej, je del slovenske iurnulislike prava sramota. Z a slovenske slutlcinje, ki hodijo slutit v Zaijreb in Belgrad. so razmere ie težje. Го krivdi nekaterih lahkomiselnih slovenskih deklet, so osa slovenska dekleta zunaj v svetu predmet rogunja, namigavanja in napeljevanja. Hrvati se iz Slovencev norčujejo, iti, glejte jih »pobutne, disciplinirane in solidne Slovence«, kakéni so, ko grtdo od doma!
Sedaj pu pride ke del slovenskega časopisja, „i donш dekleta vzgaja v umazane namiguie, cest-nice »n ho t niče, tu na jugu pa utrjuje prepričanje, da smo Slovenci narod namigui, ki so naprodaj za denar. Prav sle pisali v zadnjem *Slovencu« o sramoti *Jutrovih* oglasov za ves narod. Prosim Vas, poslušajte, kako se norčujejo iz Slovenk zagrebške >Koprive« od 14. marra. Takole beremo v »Koprivah* svojo sramoto iz »Julrocih« predalov:
Ne postaji bogata i sočna rubrika »Dupisiva-nje« samo u zagrebaikim lislovtnut. Ona oduiev-Ijava i 'dise i pli no cane, solidne i hladnokrvne« Slovence. Tako moiete čitati u ljubljanskem rJu-iriu ovake njeine objave:
»GospodjeI 33 letna dama tiče 2000 Din posojila. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pud »Zaupanje«.
Sanjajoče oii ti tele odmeva od idealnega človeka. Cenjene dopise na agi. oddelek .»Julra« pod iifro »t rne oči«.
Muk. Zelo Te pogrešam — pridi kmalu! Prem. najbrie aprila. Tisoč — — s tam.
Ločenka, čedna, stara 34 let, želi znanja 2 gospodom, ki ji preskrbi tluibo v pisarni ali gospodinjstvu.
Un jeu de HasardI Življenje je hazardna igra. Vse na eno karto riskirata dve mladi, inteligentni in postavni gospodični. Kateri bogat in diskreten gospod se udeleii partije: Lahko te tse dobi — ali izgubil Kdo riskira? Ponudbe na oglat, oddelek »Julra« pod šifro »Va banque«.
Sla katetei Z ar te Slovenke ne mide maj• Stortki ?
Krvavo te nam roga hrvatski list. In to roga-nje je tal utemeljeno iz predalov rJulrac! Namigui, moških in ženskih, seveda radi tega ne bo nič trum; saj to vzgojene tako od tega naprednega inso/iitja. Ce se ne tramu je jo radi sebe in svoje propalotli, kaj te bodo sramovale radi svojega naroda. tvojih muter in tester, ki to ostale poilene!
Toda od gospodov, ki uživajo v jugoslovanski favnotti ie ugled spotlovanih kulturnih narodnjakov in palrijotov, od teh pu pričakujemo, da te sramujejo pisanja tvojega časopisja in sramote, ki pada radi lakih, od hotnic plačanih objav na vse SlovenceI — Slovenec iz Zagreba.
P. MAVRICIJ TERAS, O. Cap.:
„Pri studenci zdrav m m
Izdala Prodajalna K. T. D. (Ničman) v Ljubljani
Čeprav smo to knjigo že enkrat naznanili slovenskemu občinstvu, vendar smatramo za primerno, da zooet opozorimo na njo. Knjiga ima •sceucno vsebino in razpravlja o najaktualnejših vprasannh religioznega življenja, zato bo dobrodošla tisti slovenski inteligenci, ki se v zadnjem času obrača k tradicijam svojega naroda, ki je bil vedno globoko veren. Naša mlada inteligenca čuti potrebo po religiozni prenovitvi in poglobitvi ter hoče rasti v duhovnost in božje otroštvo. Da pa bo njeno stremljenje postalo meso in kri, se mora seznaniti z religioznim slovstvom, mora Imeti v svoji knjižnici poleg znanstvenih in leposlovnih del tudi ascetične knjige. Naj bi torej ne bilo nobenega katoliškega inteligenta brez gori omenjene knjige, saj |e ta knjiga prvi poskus slovenske aseetike, katere do sedaj še sploh imeli nNmo. Prvi del aseetike je izSel pod naslovom »Za visokim ciljem« ter ima 170 strani, drugi del pod gornjim naslovom pa ima 200 strani. Vsak del stane 24 Din. s poŠto vred 2 Din več. Upa|mo, da bo tudi tretji del kmalu prišel na dan, da bomo Slovenci Imeli enkrat celotno ascetiko, kakor jih imajo drugi narodi. Do tedaj pa naj bi slovenska javnost pridno segala po prvih dveh knjigah, zlasti sedaj ob velikonočnem času, ker «te obe knjigi kakor nalašč, da lih lahko poklonite komu za pirhe.
(Pismo »Slovenčevega« zastopnika.)
Na krovu »Kraljice Marije«, 25. marea.
Vračamo ee iz Aten. kamor smo bili dospeli 25. marca, potem ko dnevnem polo vanju zvečer Mutupan. najjužnejšo točko Evrope, okoli katere večino dni v letu divjajo silni vetrovi. Mi smo imeli le n«-koliko vzvalovano morje ob ja-čini velra 5—4. Га se namreč na brodih meri po stopinjah od I do 12. To vse namreč Vaš poročevalec dobro ve, ker je polovico dneva prebil na kapilnnskem mostu, dočim se v salonih in kabinah •»nreinembe vremena tudi ob še jnčjein valovanju morja komaj čutijo. Na mostu sem tudi ob ljubeznivem iiojasnjevnnju neprenosljivih oficirjev naše »Kraljice Marije« — gostioda komandanta Siinunkoviča. g. prvega častnika Rudeglie in gospodov častnikov Pétrie'-«, Zuaniča hi Mardešiča — mogel kolikortoliko slediti navignciji, kar mislim, da je najlepši posel na ladji — za tistega seveda. Ki ga samo opazuje, zakaj drugače je to služ-bu, ki zahteva , napora vsega človeka.
Ker sem par k rat delal družbo tudi drugemu častniku, g. Petriču, ki ima takozvano »pa*jo stražo« od polnoči do štirih zjutraj, sem edini od potnikov bdel, ko smo obpluli rt Spathi s svetilnikom na slovftem otoku Kite-ri, kjer je bila iz morske pene rojena Afrodita. Ta datum sem še natančno, zapisal: 21. marca, 12. ura 15 minut opolnoči. Tu sem šele ohuovil svoje skromno znanje grškega bn je.siovja, zakaj Ithake, domovine Odiseja žal nisem bil videl, ker smo jo pasi ra I i, ko sem globoko spol, Krf pa mi je s svojo bujnostjo, ovčjimi čredami in oljkinimi gaji sicer močno obudil spomin na tisti čas. ko je Grčija še bila rajnki vrt, me je pa odbil po Ahilronu, ki je. iz-v/.emši olw sloveča in resnično lepa kipa grškega vzor-junaka, pruvi pravcati kič čisto po Viljemovem okusu. Seveda pa njegovega poseta ne odsvetujem, prvič, ker jc okoliš pre-losino lep in se dajo v vasi pod njim dobro študirati l jutlski tipi. drugič se bo grad mnogim brez dvoma joko dopadef; na vsak način pa ee spričo njega močno vzbuja spomin na hežnoet zemske elave in sreče... Jaz sem torej, ploveč mimo Kitere, bil ves vtopljen v mitologične sanje, ko me zbudi iz njih častnik, kl mi je začel predočevati, da je biti mornar nujhmjši poklic na s-vetu. Jaz pa sem jih vedno zavidal!... Čudno je dete človeško; goreče želi z vsem bitjesm, dokler ne doseže — ko pa se izpolni, po čemer je hrepenela vsa duša. je nesrečno. To je njegova esencijalna tragika, a obenem najmočnejši dokaz, da je človek otl božanstva in le za njega. Kako zelo so že stari Grki. o katerih sc navadno misli, da so zadovoljili svojo du&o v golem človečanstvu. to čutili in izražati znali, sem bil svojčas že v premalo cenjeni Weiesovi »Aoologetiki« čital: i vso močjo neposrednega vtisa pa sem to občutil šele na pozorišču njihove prosvete, kjer stoje njeni spomeniki in kjer se šele z vso resničnostjo zaveš, kako osnove našega kulturnega življenj» temelje še danes neizpreme-njeno na njej. Grški duh l»o docela ugasnil šo-
ja/.
Od
le z dobo, v kateri še mi živimo; ko bi popol-nonia zatouilo vse to, kar imenujemo zapaduo kulturo. Ali se bo to kdaj zgodilo!'...
Kakšni so bili moji vtisi na licu mesta, kjer je bil ta duh zasnoval svoja najboljša dela, ne bom popisoval — saj ni bila uoboua dežela in noben narod s tolikim umevanjem, z ua lijem in ljubeznijo popisan ko grški; otroci dvajsetega stoletju pa so т toliko n« boljšem, da je zgodovinska in starinska veda u& iio/navanje belenstvu nakopičila do danes toliko materijala, kolikor se prejšnjim rodovom ni niti sapjalo. Baš v atenskem Muzeju smo videli šele pred nekaj časom izkopano zlato damsko ovrntuiro iz mikenske dobe, ki nam z drugimi zadnji dve ti-4>čletji pred Kristoni odkriva v vedno polnejši luči. (Zu to dragocenost so ponudili Angleži Grkom en milijon drahem.) Sploh je izkopnine iz mikenske in tyrin-4ke dobe smatrati zu najvrednejše, kar si velja ogledati v prebogatem atenskem muzeju in sem zaradi njih prezrl skoro vse ostalo, nejnavadnejšega domnče-ga opravila do najsvetejšega kulta in najiiztenčenejšego pojava kulturnega življenja se ona davna doba v teh umetninah razgrinja pred nami: bila je uajočiščenejšn lepota in vglobljenost v božanske tajne duha in duše skupaj z najstrašnejšimi |K)iuvi človeške sle in grozovitosti... To zlato, ki se sveti dane« prav tako ko pred tri-lisoč pet sito leti, je bilo po velikem delti najdeno v Aga meni novi grobnici v Mikc.nabt — edinstvenem čudu svet« po zaimislu in izvršbi, ki njegovega učiinik« naine či ta tel ju sploh ne morem predati. Mislim, da me l>o časih ko težka mora zasledovalo v nemirnih snih iz podzavestnih plasti duše. Nekak protiutež je amfi-teater v Epidavru, svetišču Eskulapa in najbolj slovečeni zdravilišču stare grške pluto-kracije, kjer je moralo takrat biti vse tako solnčuo, blupodi.šeče in skladno ko v verzih llijade, ki smo Hh na proseoniju deklumiruli. To občutiš tem bolj, čim bolj je danes pusta, suh« in neizrekljivo bedne pokrajina tu okoli, ki jo je oropala gozdov, vode in dela človeških rok nesrečna zgodovina te dežele pod turškim jarmom. Treba je na vsak način zelo pohvaliti našega »Putnika«. ki je potovalni načrt za potovanja »Kraljice Marije« v Grčijo tako uredil, da obisk Miken in Tyrinsa na eni pa Epidavra na dntgi strani — oboje se naredi iz pristaniškega mosta Noiuplije — tvori uvod k posetu Aten.
Kaj sem doživljal tu, ne bom veliko pravil; bilo bi banalno. Na.tne je ogromno svetišče Pallode Atene napravilo isti težki vtis ko am-fileater v Puljii. kjer sem »e nekoč kot otrok podil okoli: toda za časa starih je moralo biti rudostno-svečano, ko se je svetil snež.nobrli pentezilejski mramor, laztirne barve okrasov in /Jate biničice na ogromnih vratih svetišč: а kaj je tožilo in stokajo z dna in terjalo odgovora in odrešenja, ki ga niso mogli prinesti ne spevi svečenikov ne kri žrtvenih živali ne zmagoslavni hrup triumfov. ko so se vojskovodje ovijali z lovornimi venci ob smrtnih izdihljnjih poklanih jetnikov? Ki gn tudi niso mogli pri-• nest» čisti misteriji bližnje Elevzide: še manj I» seveda sladostrastni kulti, katerim je služila s -' i i-
prisiljeno sladkim smehljajem otia svečenioa, ki
smo jo videli z brezpriuiorniin rufiiununoin izklesano v Muzeju. Spričo tega se obrne j*«gie*l ua Areopag globoko pod teboj, kjer je nepoznan potnik iz Judeje s sloveče govornice atenskih |X)litikov in modrecev svojemu poehiAai-tvu, ki je moralo v svoji nejevernosti, prena-sičenosti in praznoti biti zelo podobno našemu, o/na nul novo razodetje božjega kraljestva. »Mar niso vse norčije prišle z vzhoda?« eo menili in si poiuežikovali. Mesto, kjer je vise* kokullurni autiki vprvič bila oznanjena nepojmljivo preprosta in globoka pa dušo ne-izrečno prevačajoča resniica krščanstva, je poleg grobnic v Mikeuaili najbolj pretreeujoč vtis, ki gn -xlna.sam s tega potovanja. Druge vrste razpoloženje, čeprav eoroduo i prvemu i drugemu, te obide v ouih dvorauuh Muzeja, kjer se nahajajo nagrobne plošče starih: odkrivajo naj plemenitejšo pa nuruežnejšo stran njihove duše. Tu sem se znašel z dvema profesorjema od velike potniške družbe, ki je Dila
prišla nn nemškem parniku istočasno z nami: razložila sta mi slovito vpodobitev, ki predstavlja damo, katera si ogleduje svoje dragulje, proden odide v Hud. Čudno, kako je nemški duh vniknil v antiko: prepričan sem, dn jo doživlja pristno pa da ni položil vanjo ničesar, kar bi ji bilo količkaj tuje. Ne bom pozabil, s kakim ganotjem se je profesor vglo-bil v ta čudoviti relief, ki je eden nujbolj |>o-duhovljenih od vseh a.ntičnih. Pa sploh so me gleduvci močno zanimali: kaj čutijo ti ljudie, ki so po današnji miselnosti vendar že tako daleč od te dobe? Začuda se mi je zazdelo, dn jih nekaj še zelo veže nanjo in jih mopoče celo skrivno kliče nazaj, kakor je to bilo vsegdar, kadar si je kulturno človeštvo zaželelo zopet kaj idealnejšega in idejnejšega nego je gola gouja za zlatom, dobičkom in karije-ro Mogoče pu se motim?...
Moram končati in sicer z nasvetom. Kdor se misJi s »Kraljico Murijo« podati v Grčijo, naj ne . pozabi preje prebrati dobre knjige in jo vzeti s seboj, zakaj sicer ne bo imel od poseta veliko koristi, čeprav treba reči. da so atenski vodniki jako vešči, zelo ambicijozni in naravnost z ljubeiznijo razkladajo svoje znanje; zlasti se more šteti srečno družba, ki naleti tw ukadeiniča.rko. Kdor pa za »staro ropotijo« sploh ne mara, ta se bo seveda znal za rašino moderne Grčije bogato odškodovati na krovu in v prostorih naše prelepe ladje, kjer se lahko sprehaja od dna do vrhe. od skladišča Oglja do stolpiča s kompasom; kjer lahko praktično študira nautiko ali strojno tehniko, kjer se lahko koplje, solnči in telovadi ter zdravi boljše ko v kateremkoli sana-toriju; kjer lahko po zvokih enega najboljših jugoslovanskih јпл/.band-orkestrov vsak večer pleše, se lahko ikskrat preoblači in i^-ra velikega gospoda ali pn se čisto |)o donnče zabavo ч svojo družl>o ali pn z mornarji; kjer »e z eno besedo vsak lHhko ildejstvuje po svoji neturi in nagnjenjih, ne da bi koga motil ali šokiral. Vsaj ja.z se nisem čutil nič stesnjertego uiti mi je tega bilo treba : še celo smoking sera po navadi — doma pustil.
—C—
Istočasno za dan in noč ... je
NIVEA-CREME
ker najvežrejša sestavina EUCFRIT, ki pos, e*uie nego ko*=\ omogoča Nivea Creme, da prodre globedto v kožo. ue da bi ostavil na ovršini bl»ek. Podnevi Vas varuje ta vsesana krema pred trpkostjo slabe a vremena in nadomešča maščobo, ki Vam io izloča veter in neug> r.no vreme, ter ohrania kožo mehko .n gifrčno. Ponoči de uje Nivea Creme na ta m čin, da osvežuje in krepi polt in dobite tako svet in m a losini izgled.
Nademesliti ne morete Nivea Creme niti z naidražjimi luksu/.nlmi kremami, ker ni nobene, ki bi vseb vala EUCFRIT, ki varu.e tkivo kože in osvežuje, na čemer sloni vse presenetljivo blago učinkovanje Nivea Creme.
Ôkatlje po Din 5'—, 10'— in 22'—, tubo po Din 9'— in 14'—. Proizvaja v Jugosiavijf: Jngusl. P. HeierMiorf & Co. d. s. n. j. Maribor, Gregorčičeva 24
Ljubljana
Cerkveni obredi veliki teden
V stolnici.
Cvetna nedelja. Ob 815 korarska sv. maša, 8.45 blagoslovljenje oljk, 9 tiha srv. maša, 9.30 se bere trpljenje N. G. J. Kr., 10 peti pi:sijon. — Popoldne o-b 3.30 križev pot, 4 pridiga, nato li-
tainije.
V sredo, četrtek in petek ob 4 popoldne peto jutranjice.
Velik četrtek ob 6, 5.80, 6, 6.30 obhajilo vernikov, ob 6.45 prva sv. maša. med sv. mašo obhajilo vernikov, ob 8. veli'kova škofova sv. maša, med mašo obhajilo duhovnikov in vernikov, posvečenje oljk, po maši umivanje nog 12 starčkom. — Zvečer ob 7.30 do 8.30 skupna molitvena ura, nato nočno češčenje za nioèke.
Veliki putek ob 5.15 blagoslov ognja, ob 8.15 j slovesne molitve ln pasljon, odkritje in češčenje sv. križa, sv. maša predjiosvečenega. — Zvečer ob I 7.30 poetna pridiga, nato se na koru pojo žalo-i stimke.
Veliko soboto ob 5.80 blagoslov ognja, ob 8.15 so pojo prerokbe, blagoslovi velikonočna sveča in krsti voda, okrog 9.30 slovesna sv. maša. Po listu se zapoje velikonočna Aleluja. — Popoldne ob 2.30 blagoslov jest vin, ob 4 slovesne velikonočne jutranjice, okrog 4.15 Vstajenje s procesijo v sledečem redu: rdeče bandero, stolna Vincencijova konferenca, stolno kongregaoije, moški. — Belo bandero, ženske s prižganimi svečami. — Vojaška godba, 1. Četa vojsko. — Akademiki, zastopstva uradov: mestni magistrat in svetovalci, trgovska zbornica, poštni uradniki, finančni uradniki, gimnazije, sodni uradniki, univerza.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v na večji izbiri tvrdka J. Mačeh, Liubliana, Aleksandrova cesta 12
— Duhovščina z Najsvetejšim. '— Ban in pomočnik bana, dlvizijonar, banska uprava, Častniški zbor, 2. četa vojske. — Po procesiji zahvalna pesem in blagoslov. — Procesija se vrši le ob lepem vremenu. — Stanovalci Pred Škofijo In na Mestnem trgu se prosijo, da razsvetle okna.
Velika noč: cb 5 blagcs'ov jestvin, 5.S0 pridiga, 6 slovesna sv. maša, 9 30 slavnostna škofova pridiga, 10 slovesna ponî'fikalna sv. maša, nato papežev blagoslov. — Popoldne ob 2.45 potresna procesija k ev. Jožefu.
Z0DNS АТВДЕ - Тз
Celovška cesta 34/1 sprejema od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 6 popoldne
Ka'1 ho ffafips?
Drama: »Pri belem konjičku«. Premijern. /zven.
Opora: »Cosi fan lutte«. Mozartova prosiava Gostuje Julij Betetto. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Filharmonija. Ob pol 11. dopoldne >Ra/.nO-likostl narodnostnega vjirašanjn v Evropi«. Predava dr. Wilfan.
Rokodelski dom: »Poklic služkinje«. Predava gdč. Anica Lebarjeva. Ob 3. popoldne.
Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo, društveni dom, Kamnova ulica 14; »Materinska proslava«. Ob 8. zvečer.
Ljudski kino Glinec: »Bela sestra«. Ob 4, 0
in 8.
Sv. Krištof: »Pri kapelici«, igrica. Ob pni 3 popoldne.
Nočno služIm imata lekarni: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9 in dr. Piccoli, Dunajska cesta 6.
Kaj bo jutri?
Dranta: Zaprta.
Opera: Zaprt«.
Nočno službo imiijo lekarne: mr. Bnhovec, Kongresni trg 12; mr. Hočevar, Ljubljana VII, r«wy,s nesla 34. in mr. llstar. Sv. Petra cesta 78.
0 »Ljubljana« Ima pevsko vajo v ponedeljek dne 80. maroa ob 8. zvečer v beli dvorani hotela Union.
© Materinsko proslavo priredi danes zvečer prosvetno društvo Krakovo-Trnovo v Ljubljani v društvenem domu, Karunova ulica 14. Na sporedu je petje, godba, solo spevi, recitacija, deklamacije in dramatični prizori. Slavnostni govor bo imel župnik in pisatelj g. Fr. S. Finžgar. Začetek točno ob osmih.
O Vsem, ki so s svojim razumevanjem in prostovoljnimi prispevki na materinski dam podprli akcijo Slovenske krščanske ženske zveze za počitniško kolonijo šolskih otrok, so najvdanojšo zahvaljuje. — Slov. IcrSč. ženska zveza.
O Društvu za zgradbo doma slepih jo daroval tukajšnji Kktb Mahrovcev Din 1.403.— v počaš^enje sjiomrna pokojnega ravnatelja Arthur-ja Mahr a kot preostanek nabranih prispevkov za kritje stroškov osmrtnic v »Slovencu« in »Jutruc ter za venec s trakovi, ki ga je položil odposlnncc klubu na grob pokojnega pri pogrebu dne 23. t. m. na mestnem pokopaVšču Sv. Peter v Gradcu.
0 Ljubljana dobi nov valjar. V Ljubljani imamo sedaj dva parna valjarja za urejevanje ces! : prvi, večji, je mestni, drugi, nekoliko manjši, je državni; ta ureja ceste tudi v okolici me'la. Mestna občina pa namerava letos kupiti še en valjar Ta valjnr bo lahek. Je pa nuino potreben za valjanje hodnikov, ker se hodniki ne mi rejo valjati s težkim valjrrjrm. če hočemo imeti v Ljubljani res dobre in solidno zgrajene hodnike, ponm je že potrebno, da si mestna občina tak valjar omisli. Kakor smo informirani, je naknp takega lahkega valjarja za hodnike že zagotovljen. Valj: r bo veljal 60.000 Din, kupno ceno zani pa bo mestna občina plačala iz že odobrenega 3.5 milijonskega gradbenega posojila.
0 Kako obreïcmo sadno drevje, bo razložil višji sad. nadzornik v p. g. M. Ilunuk vsem ki za to zanimajo, v svojem predavanju v sredo dno 1. aprila ob 19 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Podružnica SI) vabi vse ljubljanske sadjarje k predavanju. Vstopnine ne bo.
© Prebivalci mestnih hiš. 0 mestnih hišah in njihovih slannvalrih smo že nekoliko porečali v porečilu o proračunski razpravi mestnega občin, sveta. Danes podajamo nalančne številke. Mestni občina ima skupno 177 poslopij ln objektov. V trh jmslopjih, med katera so všteta tudi zasilna stanovanja in barake, stanuje 1016 strank s 5012 družinskimi člani. Obe mestni vojašnici tu nista všteti. V obeh pa stanuje 50 strank. Po poklicu s i najemniki: 341 je drž. nameščencev, 200 je mestnih in 83 zasebnih nameščencev. 53 je 'mestnih delavcev, 58 na ostalih delavcev, obrhiikov je 37, 41 pa rokodelcev. Zasebnikov in znsebnlc je 100. pripadnikov cstnlih poklicev pa 97. Najemni pogoji za stranke so enaki onim v zasebnih poslopjih, "najemnine pa so znatno nižje. Odpovedni roki eo navadno mesečni, le ponekod trimesečni, najemniki pa plačujejo v teh rokih. Zn barake in zasilna stanovanja ni odpovednega roka. Dolgoročne pogodbe pa imajo najemniki lokalov in uradnih prostorov v mestnih poslopjih.
Ne Čakajte,
da se ms loti kaSelj ! Vzemite pravočasno
Panflavin-Dastiic
Po Hripi
treba okrepiti telo
čegar moč je izčrpana. Koncentrirana naravna krepilna hrana
одолштше
kot dopolnilo vsakdanje hrane, je okusna in lahka jed, ki krepi telo, pa ne pre-obtežuje želodca.
Dobiva se j vseh lekarnah, ilroserijnh in boljših sperorilskili Iriro» mali. mala škatli« Din IO-—. srednja škatlia Din —. velika škatlja Din бђ-—. ekonomični ravoj Din 100 -.
© Gospa Pavla Lovšetova in njena hčerka
Majda bosta |X>novHi na željo mnogobrojnega občinstva, ki ni moglo posetili prvega koncerta, svoj koncert v sredo, dne 8. aprila v FilhaTmonični dvorani.
© Hišnim posestnikom v Ljubljani je letošnja »ima ozir. sneg napravil veliko škodo na strehah. Sneg, ki je 2/lrčal raz strehe, je prožil in odnašal nepoškodovano celo opeko s seboj. Na ramie pritožbe hišnih posestnikov na krovske mojstre, so slednji ugotovili, da je sneg napravil to škodo vsled prekratkih zaponk (kljuk) na strešna opeki, ki jo snežni pritisk potegne s seboj. Želeti je, da bi opekarne izdelovale strpano opeko z bolj globokimi zaponkami. S tako strešno opeko bi bilo hilšniim posestnikom ustreženo in veliko stroškov prihranjenih.
0 Mitničarji na kolodvorski mitnici imajo v resnici mnogo dela, zlasti Se, če morajo vsakemu potniku pretisniti zavojček ali odpreti aktovko. Kljub temu, da so tako silno obremenjeni, bi bilo želeti, da ohrnnijo ve«lno mirno kri in postopijo vljudno z vsakim. Saj so menda radi občinstva in mi občinstvo radi njih.
© Zahvala. Vsem. ki so mi oetali nn strani ob bridki izgubi mojega ljubljenega soproga Ernesla Laha, posebno čč. duhovščini, pevskemu zboru >Sloga« in darovalcem vencev ter onim, ki so se dejansko spomnili mojih ubogih otroči-čev, se prav srčno zahvaljujem. G. Jugu, g. Levičarju in moiim sostanovalcem izrekam še posebno zahvalo. Helen« 1лћ in otroci,
© Dve tatvini. Te dni je neznan lat Iwnaknil na Sv. Petra cesti leipo preprogo vredno 1000 Din. Preproga je bila na dvorišču hiše St. 30, kjer to je tat opay.il in jo neopaženo odnesel. — V Kolodvorski ulici št. 18. ie neznan tat izmaknil izpred mlaarske delavnice »Sava« 1000 Din vredno kolo © Nočni napad. Blizu klavnice se je pripetil v noči na soboto znb-bten nočni napn<l. BSle'nl Ivan Poh. brezposelni delavec iz Stepnnje vasi PO. je šel mimo proti svojemu domu. Blizu klavnice pa ga je naenkrat napadel ne7nan tiieški iu z vso »ilo udaril s kolnm po glavi, |\>h je bil lewje ranim in se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga obdržali. dokler ne bo oV-revni.
© Na angleški ltačin pere in svrtlo lika ovratnike da se kravata lahko zaveže. Kemično čisti obleke. Šimenc, Kolodvorska 8.
Še rao Ve?îl*î
četrtek
prinešene obleke v kemično čiščenje, pli-siranje, barvanje, pranje in svetlolikanje perila zgotoii sigurno do praznikov
tovarna Jos. IleicH
'&mšm
Kolednr
Nedelja, 21). marca (6. postna, cvetna nedelja): Ciril, mučenec; Hertold, spoznavalec.
Ponedeljek, 30. marca; Janez Kliniak, opat; Kvirin.
Novi grobovi
■f- Peter Stepié. Včeraj je umrl v šiški daleč naokrog znani iu ugledni veletigovec z vinom, gostilničar in posestnik g. Peter Stepič. Kajni se je iz skromnih počelkov s pridnostjo in vztrajnostjo dvignil na ugledno družabno stališče. Posebno dobro je bil znan ludi v lovskih krogih. Bil je izredno dobrega srca. Svetila mu večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
•f V Domžalah je umrla ga. Helena Zaje roj. Jenko po zelo velikem trpljenju. Pokojnica je prišla lani v poletju iz Amerike, kjer je preživela več let in se jeseni poročila z g. Zajcem iz ugledne domžalske družine. Mislila se je v kratkem zopet vrniti v Ameriko, a je božja volja hotela drugače. Iz navidezno nenevarne bolezni so se razvile razne komplikacije in nazadnje zastrup-Ijenje krvi, kateremu je bolnica podlegla v petek zvečer 27. t. m. Po par mesecih zakonske sreče je plemenita gospa Helena odšla k svojemu Bogu, kateremu je vedno bila zvesto udana. Pogreb se bo izvršil danes dopoldne na farno pokopališče v Domžalah. Pokoj njeni duši I Preostalim naše iskreno sožaljel
Znatne stavbne priimke
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro «Tehna«. Ljubljana, Mestni trg št. 25/1.
Osebne vesti
» Poročila sta se v Ljubljani gosp. dr. Ferdinand D. M a j a r o n , advokat v Ljubljani, sin dr. h. c. et jur. Danila Majarona, predsednika advokatske komore, in gospe Fernande Majaron, z gdč. Marijo Renato T o s t i, hčerko gosp. Avgu-■ ta Tostija, ravnatelja Kreditnega zavoda in gospe Avguste Tosti. Poročil ju je gosp. župnik p. dr. Gvi-do Rant; priči sta pa bila gosp. dr. Leo Stare, banski načelnik in gospod Egon Sebre, ravnatelj papirnic Vevče v Zagrebu. Mlademu paru želimo obilo sreče!
= Odvetniški izpit. Dr. Roman Ravnlhar je aapravil z odličnim uspehom odvetniški izpit pri traljevein bauskem stolu v Zagrebu.
Podpirajte domačo industrijo in oazi te na današnji oglas /ugočesha.
Ostale vesti
— Opomba in naznanile uredništva. Naš «travniški referent nam sporoča, da je Zdravniška zbornica za dravsko banovina sklenila: Pod disciplinarnimi kaznimi se članom prepoveduje sodelovanje pri zdravniških posvetovalnicah v dnevnikih. Naš referent ne ve in ne mara presojati, v koliko je bil ta sklep glede drugih posvetovalnic umesten in upravičen, glede *SIovenčeve« zdravniške posvetovalnice pa ve, da ni bilo, odknr jo on vodi, v njej nič in sicer prav nič, kar bi bilo v nasprotju z zdravniško častjo ali z ugledom in koristmi zdravniškega stanu. Vendar se zaradi ljubega miru in stanovske discipline pokori skle-
pu »Zdravniške zbornice« in s tem zaključuje svoje sodelovanje pod gorenjim naslovom, pripravljen pa je po svojih močeh prispevati za zdravstveno prosveto našega naroda, kar smalra za svojo socialno dolžnost. — Zaključujemo torej »zdravniško posvetovalnico« in s prihodnjo velikonočno številko otvorimo novo rubriko, pod naslovom: »Zdravstvena prosveta«, kjer se bodo obravnavale zdravstvene zadeve bolj splošnega značaja. Pobude in vprašanja »Slovenčevih« naročnikov pridejo tudi nadalje v poštev.
Za negovanje koze proti vsakovrstnim nečistostim rabimo uspešno
SANOFORM
Dobi se vseh lekarnah in drogerijah
— Uredništvo razpisuje mesto perfektnrga ste-nografa za slovenski in srbohrvatski jezik. Rellek-
tanti, ki so vešči ludi nemške stenografije, imajo prednost. Dnevna služba traja od 5 popoldne do zaključka lista. Stalna mesečna plača po dogovoru. Nastop službe t a le o j. Interesenti naj se javijo samo pismeno najkasneje do 2. aprila uredništvu »Slovenca
—	Odpoved današnjega Sattnerjevega koncerta v Unionski dvorani. Ker je g. Križaj bolan in ne more sodelovati na današnjem koncertu, mora Glasbena Matica preložiti izvajanje Oljki na jesen. P. n. občinstvo, ki si je vstopnice že kupilo, prosimo, da jih vrne Matični knjigarni, kjer dobi povrnjen denar.
—	Pedagoiki tečaj v Ljubljani. Snoči sta z brzovlakom prispela iz Zagreba v Ljubljano šolski svetnik g. Schmit iz Pirotaua in rektor g. Biinger iz Essena. Na postaji so ju pozdravili zastopniki prosvetne oblasti in učiteljske organzacije UJU. Vsi predavatelji so se nastanili v hotelu Union. Udeleženci tečaja, ki so se prijavili za stanovanje, dobe nakaznice v prostorih poverjeništva odnosno v ponedeljek v dvorani hotela Union pri tajniku UJIJ.
—	Lipicanci. Kobilarna Verd, last g. Lenarčiča z Vrhnike, bo poslavila prihodnjo sredo na ljubljanski semenj 6 prvovrstnih, čistokrvnih lipi-
I cancev (3 kobile in 3 konje) od 3 let dalie, vajenih voza in sedla. Prijatelji lepih konj, ne zamudite te prilike!
Motelîrka
Prevzamem hotel v najem ali vodstvo hotela ali saino kuhinjo. Grem tudi kot družabnica. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Kjerkoli«.
— NaSe planinske koče. Triglavski dom na Kredarici bo odprt in oskrbovan od 2. aprila do 9. aprila t. 1. Pot je zgažena do Triglavskega doma. — SPD naznanja, da bo Vodnikova koča na Ve-lem polju odprta in za silo oskrbovana od velikega četrtka preko velikonočnih praznikov. — Koča pri Triglavskih jezerih je odprta in popolnoma oskrbovana od 28. marca do 13. aprila. Snežne razmere prav ugodne.
— Za nesrečno družino Fr. Marušiča je prejela uprava našega lista: g. Alojzij Fnbian, kan-tiner in oskrbnik delavskega prenočišča v Rom-bachti, Moselle na Frnncoskem daroval in nabral 180 frankov in neimenovan istotam 9G frankov, kar znaša ravno (iOODin: g. Milka Slejko v Splitu 25 Din, gg. Tonka Cipčič in Tonka Smolčič v Splitu 24 Din. g. Anton Podgornik v Polenïakn pri Mo-škanjcih 100 Din. Denar smo izročili včeraj rodbini, stanujoči na Glincah.
fôoAiW^iw^ vendar v Ljubljani ....
Bnrbnri Oould, ustanoviteljici negovanja ženske lepote va 4 življenske dobe, je čast naznaniti boljšim ljubljanskim damam, da je ustanovila v Ljubljani svojo zalogo v znani
Drogeri)! Gregorlč, Prešernova ulica 5,
kjer bo dajal« brezplačne nasvete po svoii prvi asistentki dne 31. t. m. iu 1. aprila (dopoldne od pol 11. ure, popoldne od 4. ure naprej.)
—	Prihodnji uradni dan komisarja la aerarne
operacije 11. » Mariboru (okrajno načelstvo) bo izjemoma v soboto, dne 11. aprila t. 1., namesto na Veliko soboto.
—	Huda nesreča rudarja. V ljubljansko bolnišnico so včeraj zjutraj pripeljali iz Trbovelj 27 letnega rudarja Franca Vrtačnikn, stanujočega v Lokali 400. Vrtučnik je včeraj ponoči delal v rovu, med delom pa je menda izgubil stopinjo, lako ila je padel. Potolkel se je močno po glavi in si je najbrž tudi zlomil hrbtenico. Z ljubljanskega glavnega kolodvora v bolnišnico ga je prepeljal reševalni avlo. Za Vrtačnika je le malo upanja, da bi okreval.
—	»Fiat Lux« je naslov drobni knjižici, ki jo je te dni izdal krški škol dr. Josip S r e b r -n i č. (Zagreb 1931, Nadbiskupska tiskara u Zagrebu.) Brošura se peča z Miroslavom T y r • š o m in njegovo ideologijo. Vsebina je razdeljena na sledeče pododdelke: Podatki o Tyršovih verskih nazorih. — Vpliv Darwina. — Paberki iz Tyršove etike. — Tyršova ideologija kot nazor v svetu. V knjižici je tudi navedena obsežna topred-metna literatura.
—	Naročnikom Cankarjevih in Flnžgarjevih zbranih spisov naznanja Nova založba, 'da za veliko noč izide XII. zvezek Cankarjevih zbranih spisov (Ciklus zgodb iz doline Šentllorjanske) in Finžgarjev roman »Pod svobodnim solncem (Zbranih spisov I. in II. zv.). Obe knjigi, ki bosta s svojo odlično vsebino obogatili nas književni trg, sta tudi najprimernejše velikonočno darilo. Dobili se bosta po 1. aprilu pri Novi založbi v Ljubljani.
—	Župniin uradom ljubljanske škofije naznanja Jugoslovanska knjigarna v Ljubljaui, da eo sedaj na razpolago v zadnjem Škofijskem listu predpisane tiskovine in sicer: Vizitacijsko poročilo — 8 strani, S Din, Katehetsko poročilo — pola 1 Din in zapisnik cerkvenih govorov — pola 1 Din.
—	Nove knjige: Našemu nadpastirju dr. Frančišku Sedeju za srebrni jubilej 1906—1931, 6 Din. Za židano voljo. (Iz torbe Kotičkovega strička, II. zvezek), spisal Mirko Kunčič, 26 Din, v celo platno vezani 86 Din. — Otrok. Poglavje o vzgoji, II. zvezek, 24 Din. — Pisma o popolni tolažbi, 1. del, spisal dr. Žagar, 2 Din. — 0 Ireenoitni vzgoji, spisal
te»e —
— Vsakdo se dobro spominja iz detinskih let
da nas nobena stvar ui mogla bolje razveseliti, kot nova velikonočna obleka. Cim smo jo oblekli, smo že hiteli na prosto, da se pokažemo in da nas občudujejo. V povojni dobi, posebno manj imovi-tim staršem ni bilo lahko mogoče pripraviti takega veselja za njihove sinove. Sedaj se pa povsod pri nns dobi za mal denar dobro in lepo izdelane moške in otroške obleke »Tivar«. krasni »Tivar« huberlus površniki, raglani itd. Vsakdo si more privoščiti tako velikonočno veselje.
Med. univ
Dr. Jože Peček
zasebni zdravnik v BRFŽICAH ordinira v hiši pok. Dr. Mtillerja od 9—12 ure in 3—5 ure.
—	Gumi-klinika Goršič, Dunajska ceeta št. 9, popravlja z najmodernejšimi stroji pnevmatike. galoše, snežne čevlje in podobno.
—	Kopališče Gleichcnbcrg na avstr. Štajerskem se zaradi svojega milega enakomernega podnebja in slovitih zdravilnih vrelcev priporoča proti kata-rom, boleznini srca, astmi in raznim posledicam hripe. Zdravilišče je najmoderneje urejeno in nudi
I gostom vse, kar potrebuje bolnik ali rekonvalesce it za svoje zdravje in razvedrilo.
Radio
Vb'eke, V
in
n e, roga
Pero Horn, 2 Din. — Komedija zmešnjav, drama, spisal Shakespeare-Župančič, 28 Din, vez. 38 Din. Zakon o državni trošarini in Pravilnik za izvrševanje zakona o državni trošarini, 20 Din, vezana 25 Din. — Dobrovsky in slovenski preporod njegove dobe. Spisal dr. Fr. Kidrič, 80 Din. — Vse te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Sadjarji! Skrajni čas je, da si nabavite Arborin in poikropite z njim Vaše sadno drevje. Arborin proizvaja »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10. Tam dobite tudi izvrstno cepilno smolo za cepljenje sadnega drevja.
—	Priporoča se specialna trgovina šunk. Sta-roznana delikatesa Jane samo Židovska nlica 1.
—	Velikonočno šunko najboljše kvalitete, različne delikateee, pravi kraški Teran, izborna domača, španska in druga desertna vina, nudi po znano nizkih cenah Fr. Kham, Miklošičeva c. 8, Ljubljana.
—	Razpis za dobavo osnutkov za koleke Osrednje protituberkulozne lige. Osrednja protituberku-lozna liga v Ljubljani razpisuje za dobavo osnutkov za lastne koleke javen natečaj. Trije najboljši osnutki bodo nagrajeni. Izdelane osnutke je vložili najkasneje do 10. aprila 1931 do 12 v pisarni lige, Miklošičeva cesta 20. I. nadstr., soba 202 v zapečatenem ovitku z geslom. Vsa podrobnejša pojasnila se dobe v pisarni lige vsak dan od 8. do 12.
Programi Radio-Llubtlana i
Nedelja, 29. marca: 9.00 Ing. Jože Cerne: 0
1 poljedelstvu — 9.30 Prenos cerkvene glasbe — I 10.20 Ferdo Jelene: Nauk o serviranju — 11.00 Radio orkester — 12.00 Časovna napoved in poročila
—	12.15 Plošče — 15.30 Splošna načela za pitanje domačih živali, ing. Ahačič — 16.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski — 16.30 Iv. Cankar: Kralj na Betajnovi (gojenci drž. učit.) — 20.00 Koncert delavske godbe »Zarja« — 21.00 Radio orkeeter — 22.00 Časovna napoved in poročila — 22.15 Hawai/ jazz.
Ponedeljek, 30. mnren: 12.15 Plošče (me-i šan program) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče — 13.30 Bor/« — 17.30 Radio-orkester — 18.30 Dr. Anton Hnjec: Italijanščina — 19.00 Prof. France Vodnik: Poljščina — 19.30 Dr. Osolnik: O vplivu žarkov nn organizem 1 — 20.00 Radio-orkester — 22.00 Časovna napo ved in poročila.
Drugi programi •
Ponedeljek, 30. marca: Belgrad: 12.45 Koncert Radio orkestra. 17.30 llarinbnika. 18.00 Prenos glasbe iz hotela »Moskva«. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Komedija. 21.00 Klavir. 22.10 Koncert Radio orkestra.
—	Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Prenos zvočnega filma. 20.30 Prenos. — Budapest: 12.05 Plošče. 17.20 koncert ciganskega orkestra. 20.00 Danski večer. — Dunaj: 13.10 Plošče. 15.20 Popoldanski koncert. 19.30 Koncert. 22.15 Večerni koncert. — Milan: 12.15 Pestra glasba. 19.30
' Pestra glasbil. 21.00 Koncert komorne glasbe.
22.00 Komedija. — Praga: 20.00 Pevski koncert, i 21.00 Komorna glasim. 21.35 Piano. — Langenbcrg: 17.00 Popoldanski koncert. 17.45 Pesmi in plesi. 21.00 Cerkveni koncert v Regensburgu. j — Rim: 12.45 Lahka glasba. 21.00 Voknlni in j orkestralni koncert. — Berlin: 19.40 Zabavna I glasba. — Kntovice: 17.45 Popoldanski koncert. ' 20.30 Večerni koncert. — London: 14.00 Orke-! strnlni koncert. 20.55 Koncert vojaške godbe. ! — Miihliicker: 11.45 Koncert. 16.30 Popoldanski koncert. 19 45 Zabavni koncert. 20.45 Pri-! povedke. 21.15 Igra. — Mor. Ostrnvn: 12.30 Ra-j dio orkester. 20.00 Prngn. 21.35 Poljudna glasba. I 22.20 Orkestralni koncert. — Leipzig: 21.00 Nabožna glnsba. 21.50 Mozartova ura.
t
VIM ZA ЛООЛ
ШРМБТ/
Z vlažno krpo — z malo Vima — pažljivo drgniti - in kakšna razlika. OliCeni predmeti v trenutku zasi-jejn od Čistosti. Vim varčuje Cas, — trud in denar. Novi velik zavoj stane samo 6 Din.
SAMO
I
mmtn»
6.- D I'. NOVI VELIK 7AVOJ
SOiNCNE l»EOr:
erls'ran.liiЈв nauln ln brc* «ledi
„CREME ORIZOL"
Dobiva se povsod Depot: COSMOCHEMIA, Znqreb
Smlêlklasova ntlca 31
Naše difaštvo
Jugoslovansko kat. akad. društvo »Zarja« v
Ljubljani je na <10. sem. občnem zboru, dne 24. marca 1931, izvolilo sledeči odbor: predsednik Brecelj Marijan, cand. iuris, tajnik Rous Štefan, stud. philos., blagajnik Maučec Jože, stud philos., gospodar Horvat France, stud. techn., arhivar Tr-šinar Slavko, cand. iuris — Za starešine »Zarje« so bili proglašeni sledeči gg.: Brecelj Bogdan, dr. med., Avsenak Mirko, dipl. phil., Wraber Makso, dipl. phil:
Cerkveni vestnih
Križanska moška in mladeniška Mar. družba
ima danes popoldne redni cerkveni shod ob 6 v Križankah. Po govoru darovanje v namene družbe. Društvene — — —
Salezijanski mladinski dom Kodeljevo. V torek ob K. zvečer bo XX prosvetni večer. Predvajal se bo film »Simba«, ki bo kazal lepote a'riških pragozdov in njegovih prebivalcev. Vstopnina 3, 2 il 1 Dim.
KonSehc ia Ljubljana
99Eli(e" priporoča, da si ogledate brezobvezno bogato zalogo Prešernom ti 1.	damskih in moških plaščev ter oblek.
Mengeš
Ze je minulo šest tednov od strašnega ropar-ikega umora, pri kuterem je moral Jati svoje blago življenje naš dobri nadžupnik. in katercgn tragedija se nadaljuje na so lišču. Toda mi živimo Je vedno pod silnim vtisom. Razburjenje se je sicer pomirilo ali ljudstvo je prestrašeno. Skrbno se za|>iramo v stanovanja, predno gremo k počitku, navadno nre-gledamo vse kolčke če ni morda kje skril kdo, ki bi imel namen okoristiti se z našim imetjem. Marsikatera hiša je dobila nove močne ključavnice, vsaka družina se skrbno že z mrakom zapira in nikogar ne pustimo v stanovanje, dokler se nismo prepričali, kdo da je. Od onega žalostnega dneva se različni sumljivi elementi ogibajo kraja, ker vedo, da 40 jim tla prevroča. Kajti gotovo je, da bi pri naj-uianšotn poizkusu vloma ali tatvine slabo naleteli.
—	Zalokar Franjo je svojo delavnico čevljev opremil z novimi modernimi stroji. Za veliko n<č nas je presenetil s krasnimi izdelki in jako solidnimi cenami. Mladega domačega obrtnika priporrčano.
—	Daleč okrog znani trgovski in umetni vrtnar J. Janežič je v svoj vodnjak po-tavil novo mo lerno električno črpalko, katera vrže 00 litrov vode r minuto. Krasna naprava, vredna, da si jo zsak Offleda. — Na sv. ."ož?fa dan smo imeli ustanovni občni zbor čnd'ar-ke in vrtnarske podružnice Tajnik osrednjega odbora st. Skulj, nam je v le.iem predavnniu orisal Važnost sad'a rs t va in važnost usti novitve takega društva. Takoj se ie vpisalo preko -10 članov. — Trgovska šela v Ljubiiani je 24. t. m. pod vodstvom profesorja g. Kran;ca napravila poučni izlet v naš trg in ie ogledala tvorn'ške prostore Slamnikarvke in klobučarske zadruge in pa u=njarno Antona Omersa. — Materinski dan ie 25. t. m. zelo ler>0 proslavilo KatoPško prosvetno društvo. Naši mali so tako lepo delrlamirali in igrali, da so naše mntare odhajale solznih oči ...
Kranjska gora
Kranjskogorsko vo'ovo-'no vprašaje se je
premaknilo z mrtve točke in gre realizaciji nasproti. Bo še mnogo težav, da se bo dosegel vsestranski sporazum, zla-ti glede javrih napaa'išč. Stari konservat vci hočejo, da naj ostansjo ra-pajališča na istih mestih, kjer so sedaj. Tore; ob najbolj prometni državni cesti naj bi še ostala a legla bacilov in zbirališča nesnage, med tem ko hoče imeti druga stranka kar čez noč najmodernejše letovišče. Opozaijamo pred vsem zdravstveno oblast, naj starokopilneže energično zavrne in zaukaže občin;, nai napajaPšča, če že ne pooobo-ma odpravi, pa vsaj namesti na takih kraiih. kjer ne bodo hita v obraz vsem higi'?ntčn;m pred-isom.
Tuisko-prorietno društvo je imelo pred kratkim zelo dobro obiskan občni zbor, na ka'erem se je v vsej luči pokazala dobra vo'ja članov za razvoj letovišča in za povzcH^o tu'skega prom ta. Društvo se ima borti z velikimi fi-ančnimi tež-kočami, kajti samo kopališče je stalo preko -OO tisoč Din. Na realizacijo pa čaka še o' ilica drug h projektov, ki so tako rekoč živliemskega pomena za razvoj kraia. Sklenilo se je, da se tudi za letošnjo sezijo uvede godba, in sicer prvovrstni operni Joeny-jazz, ki nam je ostal še iz preteklega leta v naiboljšem spominu. Odobravamo ta sklen, četudi zelo obremenjuje društvo, toda Kranjska gora hoče zjravih gostov, zdravi ljudje pa zahtevajo tudi zabave 'vez godbe je pa kraj popolno mrtvilo. — Občni zbor je izvolil sollavno za društvenega predsednika župana Lavtižarja.
Maribor
Spori
Kranj
Materinski dan. Danes popoldn-n takoj po cerkvenem opravilu bo Prosvetno društvo priredilo v Ljudskem domu materinski dan z zanimivim programom. Med drugim se bo tudi igrala dvode-janka Marije Kmetove »Mati».
Prod ljudskim štetjem. Meščani naj si oskrbi-jo družinske pole, katere dobe že izpolnjene v župnišču. IsMako so važne posestne pole, ki jih morajo predložiti vel, ki imajo kaj posestva, njiv, gozdov Ud. Navedbe na družinskih in pocestnih polah morajo b;ti tečne in resnične.
0?led. V sredo t. ppri'n ob tricVtrt na 9 se bo vršiti kormisi'Rki otrled pritličnih prost-rov v hivši »Jadransko Pi savski čevljarnir v Rozini ulici, kii jih n-amerova ključavničarski mojster g. Kiten o Ivan «porabljati za svoio delavnico. Interesenti naj predlože svoje pritožbe naika-sneje pri komis'M.
I .ici tari i a ernmcra. V pisarni cestnega odbora v het°lu »Nova pošta« bo 30. marca eb 9 dopo'dne zman'ševnlnn dražba za dobavo gramoza na res^e; a) Tacen—Smlednik. bi Prrbnčevo—Hrniki, in c) Kranj—Kamnik—Zgornji Urniki.
a Lohi
Kronika. ?a' dolgo ne pomnijo, d.a W bilo tako malo smrtnih slučajev kot ravno letošnje leto. V mairc.u je do danes bil en sam sMičaj smrti (prezgodnji porod) iri to v tako veliki fari kot je naša. Lansko leto je bilo v januarju devet smrtnih slučajev, a letrs samo š^st. V februarju prejšnjega leta je bilo š"st slučajev smrti, letos samo trije, največja pa je seveda razlika v marcu, letos en sam, kiwi pa š'«t. Umrljivost je letošnjo četrtino l<ta bila za -»to odstotkov manjša kol lani. Tudi glede restev je loits boljše. Letos je novorojenih 23, lani pa le 20.
Predavanje. Dne 29. marca bo j>redaval g. I. Pokom o i,, z ve.ju kmetsk'ga grspedarstva in agr rne operacije. Predavanje bcf v društveni dvorani ob 11 dej>cldne.
Glasilo verskega in rerkvenega življenja »Vera In življenje« se je z apri'sko številko razširilo tudi na Škof jo Loko. Tn list. ki izhaja vsak mesrc enkrat in čigar številka stlne le 1 Dim, se d'"bi v žu.pnem uradu kakor tudi v koljjortežl pred žiupno cerkvijo. Karani, pridno segajte po njem t
Mladinsko varčevanje. Lep uspeh je dceogla tukajšnja Ljudska hranilnica in posojilnica, к.тког nam kaže statistika, v mladinskem varčevanju s hranilniki. V tem oziru je dosegla od vseh posojilnic najboljše uspehe. To varčevanje ie pričelo leta 1028. Tekom vseh treh let je brlo Izdanih med Ijudslvo 392 hranilnikov. Vloženega kapitala potom hranilnikov je bilo 153.278 Din, dvignjenega pa 49 451 Din. Tftko je po treh letih skupno stanje 107.467 Din. Povprečno pride na en hranilnik 327 Din zbrmnega denarja. 2e denar sam, zbran * hranilniki, predstavlja primeren obraten kapital za poeojPnlco. In poleg lega je mnogo družin priš'o v poslovne stike s posojilnico, ki bi .sicer posojilnice sploh ne poanale.
Kmetijsko gospodinjski tečaj. Banska uprava
rrerli drugi gospodinjski tečaj In sicer od dne nprils pa do 7. julija. Kakor 'njoino, se bo v kratkem vršil higienski tečaj, kdaj, bo javljdno.
□	Prevzvišenl vladika dr. Karlin podeli na Veliko soboto ol> sedmih zjutraj v cerkvi sv. Alojziju letošnjim uovoniušuikoui drugi višji red (dinKoliat).
□	Kuri Kolin nt. na mrtvaškem odrti. V petek ponoči je umrl uu niuke|H)lnili posledicah neozdravljive bolezni ugledni nwi riliorski meščan, posestnik, občinski svetnik in pekovski mojster Kari Itohuus. Blogojiokojni Bobnu» je bil rojen I. 1484 v Celju.
□	Velikonočna vo'čila in drugi priložnostni oglasi se sprejemajo ludi v naši podružnici na Aleksandrovi cesii b (prostori Prosvetne knjižnice).
□	Najmoderneje urejena trgovina tuk. podružnice Bat'e se je te dni olvorila. Zanimanje občinstva za izvirno urejene trgovske lokale jc povsem razumljivo. Saj nismo iineli doslej v Mariboru trgovine, ki bi bila opremljena s tako razkošnim, a obenem tako koristnim ter enostavnim trgovinskim kondortom. Prodajat-nih pultov sploh ni. amonk samo elegantni sedeži zu stranke. Pravcati naval občinstva je bil v petek, ko so zas'onj izvrševali popravilo po.lobitov Z oivori!' jo preurejene trgovine jr pridobila Aleksandrova cesta na reprezentativnem trgovskem lokalu, ki bo Vlnriboru sploh v [miiios in okras.
□	Slovesno odlikovanje m kulturnih de-lavcev in drirrih zaslužnih mož iz Maribor« se je izvršilo včeraj dopoldne ol> pol 12 v mestni posvetov • I n i c i
□	Tri mesece in več v Dravi. Svojčas smo izčrpno poročdi o nesreči, ki se jc bila prisodila dne It. dec. №0 pri falski elektrarni, ko je 12 del«vcev ptidlo s polopljalne<jn zvona v Dravo. Vsem se je posrečilo re'iti se. razen 28-letncmu Francu Šuligoju, ki je utonil. Odtlej
Mos*e nr: L*ub!'rini
Na XX. pros-etrem ve'eru v Saliz. mt"d. domu v torek ob 8 zvečer se bo predvajal film »Simba«. Vstopnina 3. 2 in 1 Din.
Vi cercijev» konferenca v /Vostah je podarila kapelici v Mladinskem domu novo spovednico, ki /o ie mojsterski izvršil gosp. Dolaičar Matija.
Svetovid^va četa skaviov na Kode':evem praznuje danes pivo obletnico svojega obšlo,a.
СеЦе
0 Javna varnost v ct'jski okolici. V noči od prešlega petka na sototo se je vračal po cesti izpod gradu skezi Zavodno proli svojemu stanovanju trgovski potnik K. Naenkrat mu je priletelo od zadaj neknj trdega preko rame s tako silo. da je za hip onemel. Ko se je zbral,, je opazil, kako tečeta po ccsti dva meška. — Pred dnevi je tam v bližini zašla v veliko zadrego neka družina. V hišnih vratih je pus'Pa ključ. Neznani zlikovec je vrata zak'enil in ključ cdncsel. Družina je morala ubrati pot skozi okno, ko je ho ela iz hiše.
Zanesljiva in ka'jiva vrtna, poljska in travna semena 1-uoile v specerrs'ù lrgovini Brala Gračner, Celje, Prešernova ulica 21.
Moderne, clcbre cpne
CSV.')© ku ite v novi trgovini
v Cel.a. Krat a Petra c.
pri M. STRAŠEK
Za VflfHOTHHnO SlrffFAn €
si nabavite papirnate lopiče, — več velikosti Stre ijan o je brez nevarnosti /a osebo in brej o lasti ega dovoljenja Zaloga pri I). RAKUSCH CElJ,-..
Srčne, živčne in ženske bolezni se uspešno zdravijo ^
) v Dobrni.
Do 15 junija kom detno 20 dnevno zdrav'jenje (a«to, sianovanje, lira a. kopeli in zdravnik) za Din 12v0 — frosp. kt' zastonj
ni bilo za njim nobenepa sledu. Te dni je nn-plavila Drava njegovo truplo v neposredni bližini fnlske eleklrtirne.
O Zn velikonočne praznike prosijo tri bedne družine, ki niuuijo hrunttelja, za |>onioč in pod|>oro. Usmiljena srca... Darila v denarju in blagu se sprejemajo v upravi na Koroški cesti I in •• podružnici nn Aleksandrovi 6.
□	Kntcrc mariborske tvrdke priporočamo? Več glej v oglasnem delu lista.
□	Po dvajsetih letih zopet v Mariboru se je začudeno oziral |Н) spremembah Mariboru |x>tnik in mer! drugim tudi zsšel v stnroznnno gostilno »Pri zlatem levu«, k jer se ni mogel na-čuditi nu novo, okusno, higijenično ter temeljito preurejenim prostorom. Še bolj mu je prijala izborim domača kuhinja in pristna štajerska vina in zrlo nizke cene. Pri slovesu je želel zakoncema Bernnič, agilncinu gostilničarju mnogo sreče.
□	Zn velikonočne praznike se priporoča špecijalna trgovina zn živila jnš in l.esjak — Maribor. Prvovrstno blago no najnižjih dnevnih cenah. — Postrcž,ba točna
— Pri utrujenosti, razdrnsrl.iivodi, tesnobnosti, potna n'kaniu spanja, srčnih ležkočah,
tiščatijU v prsih pospeši naravna >Franz-Josef< grenčica izdalno kroženje krvi v spodrjem delu tele-a in pomirlHvo učinkuje nn valovanje. Pro'esorji za bolezni prebavil Izjavljajo, da se izborno obnese »Franz-Joseît voda kot čislilno sredstvo pri pojavih, ki izba ajo :z snntoolrove kanala debelega črevesa. »Frnnz-Joscf« grer>-*iea se dobiva v vseli lekarnah, droger.jah in zadevnih trgovinah.
Vrhnika
Da.ics pridite v Rokode'-ki dom pogledat zanimiv film »Črna strela«, v giavni vlogi Uni tiu-tin. Piedva.au bo popoldne ob 'A in ob 8 zvečer.
Za ljudsko štetje se je ludi Vrhnika dobro pripravila. Trg sain je razdeljen na 8 popisnih krogov. Predsednik vrhniškega občinskega popisnega odbora je g. Jože Breuč č bivši oblastni poslanec. Ostali odborniki so Čeme ^anez, Jeraj Jakob, Grom Tomo Birlič 1er Opeka Andrej.
Občinski odbor je soglasno sklenil, da se pošlje prošnja na bausko upravo radi oprostitve od ku-luka, ker imamo že v svojem za letos potrjenem proračunu znesek za popravo in posip svojih cesta in mostov. Ctstni odbor ima [>a lake doklade že za svoje okrajne cesle. Pridejo pa k temu še več-uporabniki, ki plačaio ludi lepe svote. Saj je v naši občini kuluk res velik in bo v plačncm znašal približno 270 000 Din.
Vrhnika se prenavlja. Tako že prezidava obč. hranilnica svojo hišo, ku|iljeuo za nastanitev okr. načelstva, oziroma ekspoziiure. Radovedni smo, kdaj bomo zvedeli, koliko je odbor dovolil za popravo hiše in koliko se je porabilo za prezidavo čez dovoljeno svoto.
Vodovod, last trga Vrhnika, se je podal šal preko mostu v vas Verd. Višje ležpče hiše na Vrhniki niso s lem posebno zadovoljne, ker se boje, da znajo v suši imeli še manj vode kol doslej.
Za zgraditev mostu čez potok Belo, o katerem se je že toliko govorilo in razpravljalo, so predpriprave že končane.
Domžale
Materinski dan ao proslavili na praznik v Društvenem domu zelo dostojno Na ipoiedu je bil govor, petje mešanega zbora pod vodstvom župnika g. Bernika, rajanje ter igrica »Za srečo«. Rajanje in igrica ita občinstvu zelo ugajala. Bila je krasna proslava našim materam v čast.
Novi grobovi. Smrt sega za 'oii čas po moških. Na praznik so pokopali ob obilni udeležbi znancev in prijale' ev stiojrika v Kurzthalerjevi tovarni g. Ludovika Schumeta.
Proti prenosu
nalezljiv h bolezni po om ustne dupi ne upotre-bljavajte okusne
Dobe se v vseh ,e-karnah. Cena malega zavitka Din 8"—. velikega zavitka Din 15—.
Avs »Ha Stalersko
S oviti »dr a v 1 I n i vrel i, moderne zdrav li e naprave Odlični zdravilni uspehi pri
kataiih. asinr. em hys mn. iroeziiili srce
Najlepše okrevališče Penzlla < «I l>.n e»*— uei'n
Seal «i od .O aprila «lo oktobre

Ob"i ski popisni odbor se sestoji iz petih članov, katereiuu predseduje župan gosp. Janež č. Občina je razdePena na 9 popisnih krogov, ravno-tako je določenih 9 popisovalcev večinoma državnih uradnikov.
Eokovrjačl, narodno igro, priredi Godbeno društvo danes ob pol 4 popoldne v Godbenem domu. Pri igri svira orkeiter Domža'ske godte.
Opozorilo p ebivels'vu Pri ljudskem štetju 1. aprila se morajo za vsako osebo popisati natančni ro stni in domovi <ski po atki. Vsak diu-žinski pog avar bo moral za sebe in za vso d.užino povedati dan, mesec, leto in krai rojstva ter domovinsko občino. Komur ti polatki niso znani, si mora do 31. marca pri pristojnem župnem u alu oskrbeti posebno po.rdilo. Kamur ni znano v kako občino spada, ter nima domovnice ali delav:ke 'poselske, knjižice, naj se obrne na pristo;no mesto. Kmetijski gospodarji naj pripravio tudi posestne dokumente kolikor jih .majo ali naj vprašajo pristojne urade.
Nogometna tekma med SK Disk in SK Her-mes iz Ljubljane se vrši danes popoldne ob 3 na igrišču.
Ig pri L ubrani
»c'ove -ca«, nedeljsko izdajo s prilogo »Tlustro-vani S.ovenec« boste od danes naprej lahko aob li za 2 Din pri Jakibu Mavcu krojaču na Igu. Kavro tam bo tudi vsak praznik -Slovenec« na razpolago za neznatno ceno 1 Din. Ker je »Slovenec« najboljši in na'ctn'-jši dnevnik, naj ga vsak, kdor ie ni sta'en naročnik, kupi vsai v nedelje in praz ike.
Katol. dom na Igu je za cvetno nedel o do41 krasna nova g'avna vrata, ki po pravici vzbujajo splošni, ob'udovanje in priznanje. Narejena so nad vse lepo iz mecesno\e a lesa, katerega je Pro-ive'.'emu d^uš'vu na Igu podaril gosp. Palme. Naj mu bo za ta dar na tem mestu v imenu društva izrečena prisrčna zahvala.
Vit
25 let n'Sfb'i'neda d»1a. prazn:k Marijinega Oz an.enia pred 2o leti ]e položila pri.ego samota a evanja in hubezni do bližn ega prednica mladinskega zavetišča č. sestra A g n e t a Topol-nik. Dan za dnem obhajamo razne srebrne in z ate jubile e, spominjamo se vsth mogočih in nemogočih dogodkov, reciko pa se spomnimo tistih, ki so žrtvovali osebno udobnost in lastno srečo za dobrobit sočloveka Neopaženo je šel ta jubilej mimo nas Vičanov, nihče se ni spomnil lju'oeznjive in nesebične a. Agnete Nihče se ni spomnil žrtev, katere je imela v teku 2 desetletij z našo deco in siromaki, zato smatramo za dolžnost da se ji vsaj tu iskreno zahvalimo za vse. ter pros mo. da bi o ljubi Bog ohranil zdravo med nami še nadaljna desetletja.
Bela sestra je naslov filmu, katerega predvaja danes ob 4, 6 in 8 zvečer l.iudski kino. Film zasluži, da si ga ogledajo vsi občani.
Občinsko raCelstvo prosi vse glavarje družin. odnosno o:ih name tnike da bodo vsaj dne I 1., 2. in 3. aprila zanesljivo doma, da bodo mogli popisovalci ljudskega štetja izro.'iti potrebne tiskovine. Nadalje ponovno opozarja na kazen, ki bo doletela od vojaške uprave tisle, ki še niso I oddali vojaških odpustnic. _
DELOKROG BERLINSKE VISOKE SOLE ZA TELESNE VAJE.
Pravkar je bolgarski olimpijski odbor sklenil pogodbo s trenerjem prof. Faistom, ki je p ed kratkim absolviral berlinsko v soko šolo za telesne vaje. Tako je postal g. Fa st bolgarski držav-ni trener za nogomet in za lahko atletiko. Ta korak so storili Bolgari zlasti z ozirom na balkanske igre, pri katerih merijo svoje športne moči šesteie balkanske države: Albanija, Bolgarska, Grška, Jugoslav ja, Rumun ja in Turčija.
Odkar deluje nem'ka visoka šola za telesne vaje — in to je šele deset let — si je pridobila tak renome, da nastavljajo najrazličnejše države nemške absolvente na vodilna mesta. Tako so različne univerze nastavile absolvente visoke šole za telesne vaje za vodje instituta za telesno vzgojo. Med temi univerzami najdemo tudi kitajsko v Mukdenu, kjer deluje bivš nemški rekorder Вб-cher. Prof. Walter, ki je bila doslej nastavljena v Berlinu, je pred kratkim sprejela ponudbo za mesto na ženski visoki šoli za telesno vzgojo v i Toki;u. Prav tako delujejo Nemci na univerzah v Čile, na Poljskem, na Češkoslovaškem, v Švici in drugod.
Tudi hotandski telovadni in mortni učitelji se šolajo v Berl.nu. Doslej so bili že trije veliki kurzi. ki so bili prirejeni nalašč za Holandce. Kdor ve, na kako visoki stopn;i je nizozemski sport in če pomislimo, da imajo Holandci svo'o lastno višjo šolo za telovadne in športne učitelje v Amsterdamu, tedaj .noramo dejstvo, da iščejo tfo'andci najvišje športne naobrazbe v Berlinu, še bolj ceniti. Doslej je študiralo na berlinski visoki šoli 87 inozemcev iz najrazličnejših dežel. Zastopani so bili Švedi, Jugoslovani, Litavci, Čehoslovaki, Norvežani, Avstrijci, Ukraj:nci. Grki, Rusi, Per-zijci, Avstralci, Indci, Japonci, Kitajci, Turki. Bolgari, Rumuni, Albanci, Estlandci, Letlandci, Pol a-ki, Švicarji in Holandc'. Ti delu'ejo v ivo ih domovinah večinoma na vodilnih organizatoričnih mestih in s tem se utrjuje nemška športna orientacija po vsem svetu. Ber'in«ka visoka šola je tudi v naio^jih stikih z angleškimi in ameriškimi univerzami, s katerimi si nekatere študente zamenjujejo za dobo ene<Ja leta
Mnogo večji pa je indirekten vpliv šole na inozemski sport. Znansiveno delo profesorjev in absolventov na polju telesne vzgoje, ortfanizaciie, teh~ike športa in orto-iedije je tako odlično, da sega ves svet po nemških sportn h revijah kakor je n. pr. »Die Leibesiibungen«. Berlinska šola nam prinaša tudi vredno športno literaturo. Če smo imeli pred leti le ma'e zvezke s športnimi navodili ali tudi le debele knjige z mrtvimi sistemi, imamo danes že obdelano lahko atletiko (Krum-mcl), nogomet (Nerz), h gijeno teles ih vaj (Srhmidt-Mfiller), teorijo g;mnastike (Diem) itd. in cela vrsta nov h del se pripravlja. Tako lahko trdimo, da berlinska visoka šola ni le za Nemce, temveč za vso Evropo in še za druge.
TEDENSKI PREGLED ŠPORTA V INOZEMSTVU
Pred 30.000 gledalci se je vršila v Pragi borba med CoSko.dovaško in Ogrsko za evropski pokal, ki ga je svoječasno daroval češkoslovaški ministrski predsednik dr. Svehla. Lani je v tem tekmovan u zmagala Italija. Letos pa se je zopet iznova začelo. Tekma se je končala s 3:3. Neodločen rezultat odgovarja poleku igre, čeprav so Ogri vodili že z 2:0. Igra sama pa je gotovo pridobila nove prijatelje nogometnega športa, kajti odigrana je bila vseskozi v vitežkem poletu in brez surovosti.
V	Italiji se je odigralo 23. kolo državnega nogometnega prvenstva. Omeniti moramo predvsem zmago vodečega .luvenlusa, ki je s 4:1 odpravil četrto plasirano Genovo. Silen start izkazuje v zadnjih lednih tudi Roma, ki je to pot s 4:0 porazila Pro Patria. Roma je najoslre.ši rival Juventusa. ki je bil baš pred 14. dnevi od nje poražen s 5:0. Vstopnine so takrat pobrali v znesku 257.000 lir. Nič ni Se gotovega, kdo bo letošnji italijanski prvak, ju-venlus ima Î.8, dočim Roma 35 tečk. S prece.šn.o vnemo sledi obema Bologna (33 točk).
V	Parizu sta se srečali francoska tn nemška hokej reprezentanca. Po trdem boju so komaj zmagali Nemci z rezultatom 2:3. Francozi so pokazali velik napredek. DcSim so lansko leto v Barceloni Nemci zmagali nad Francozi z 8:2, so bili sedaj Nemci zadovoljni, da so sploh zmagali. Ni pa bilo v Parizu za to tekmo posebnega zaniman'a, kajti hokej sport na Frnneo-kem še ni udomačen.
Odrska in romunska nogometna zveza sla se zopet spopri:aznili. Znano je, kako dolgo so trajali spori med obema vrhovnima instancama. Vseskozi so v tem času Ogri bojkotirali Romunijo.
Na Duua u se je izvršila važna sprememba v prvenstveni tabeli. Vienna namreč je z zma«o nad Rnpidotn zasedla drugo meslo. Okoli 25 000 ljudi je gledalo to igro, v kateri je Vienna prevladovala 70 minut. Zelo dobro se je držal tudi Slovan, kajti dosegel je rezultat 2:2 v borbi z renom i ranim Wacker om. Stanje prvenslva je sledeče: 1 Ad•••'ra (10 točk); 2. Vienna (18 tečk); 3. Ranid (17); t. A i-slria (14); 5. Wacker (12); .... 9. Slovan (7 točk).
Na praznik ie goslovala v Pragi dunajska Admira napram češkoslovaškemu prvaku Slaviji. Du-na čani niso ugajali in zariuženo so izgubili tekn o s 8:1. Igro je poselilo 12 000 gledalcev.
Na Angleškem mora biti pa res velik naval k nogometnim tekmam. V neki igri je morala celo policija napraviti prostor, da je mogel nek igralec streljati »kot«. — V prvenstvu vodi še vedno letos tako uspešni londonski Arsenal, ki je to pot z 2:0 porazil lanskega prvak Sheffield Wednesday-a. Nevarno pa se približuie Aston Villa, ki ima že 49 tečk (Arsenal pa 52). Le med tema dvema moštvima se bo letos odločilo anrrleško prvenstvo, kajti druui klubi imajo precej manj točk.
ILIRIJA —ASK PRIMORJE
Današnja nogometna tekma Ilirija:Primorje na igr šču I liri 'e se prične ob Iti, predlekniu Svo-
boda:Amater (Trbovlje) ob 14.30.
*
SK Ilirija, nogometna sekrlja. — Rezerva igra danes ob 10.30 s Korolanoiii; v garderobi ob 10.1 Sestava moštva za popoldansko tekmo s Primorjem je objavljena v članski knjigi, igralci naj pridejo v garderobo ob 15.80. Nastop blagajniške in leditelj-ske službe ob 14, reditelski niidzor g. Rotor. — Odbor obvešča članstvo, da iina proti izkaznici o plačani članarini pravico do znižane dijaške oz. članske vstopnine.
»
Slamičeve menue konzerve in paštete, hlgije-nično izdelane iz nujfinejšega mesa, so znane kot najizdatnejši prigrizek za izletnike, turiste in druge športnike. Zahtevajte Jih v vseh trgovinah! Tvornim konzerv in mesnih izdelkov F r. Slamii, Ljubljana.
Étev. 72.
>Sf/)VENEC<, dne 29. тагел 1!WL
Лгвв T.
Od mornarja do vseuč. profesor ja
V jadrnici okrog sveta - Zgodba katalonskega dečka
Dr. Olrver Brachfeld piše iz Barcelone:
V	velikem vrtu hotela vidim vsako jutro malo, •edemletno deklico, ki se vedno «ima in brez to-varišic z nekoliko melanholičnim izrazom na obrazu igra s svojinid številnimi punčkami. Totem pride na teraso sivolas gosjKxl in ji za kliče nekaj angleških besed, pri Čemer se posebno odraža in vedno ponavlja ime »Evalu«. Takoj se razjasni njen žalosten obrazek, že se smehlja in zleti svojemu očetu v naročje. »Evalue — to ime je že par me-eeoev sem v Barceloni izredno popularno; nu vseh reklamnih deskah in kioskih ga lahko čitamo; na velikih nogometnih tekmah opravijo kick-off, zmagovalcu »Trofea Evalue izroča nagrade. V izložbenih oknih knjigarn lahko vidimo knjigo "»La gesrta del Evalue in v pristanišču, tik poleg klubovih lokalov Real Cluba Maritime je privezana majhna jadrnica, ki nosi tudi ime »Evalu«.
V	te.j jadrnici je mala, sedemletna deklica s •vojim očetom, profesorjem na vseučilišču Jowa (Združene države Severne Amerike) Blanco-Albe-ricom in s svojo materjo priplula iz Bostona v Španijo. 12. julija preteklega leta je komaj 37 čevljev dolga ladjica od plula iz Bosrtona na visoko morje in 5. oktobra priplula, občudovana in navdušeno pozdravljena od tisočglave množice, sre'no v Barcelono. Kajti profesor Blanco-Alberic je rojen Ka-taJonec in katalonski lokalni patriotizem je nujno rabil objekt, na katerem bi lahko občudoval samega sebe. Sezona bikoborb se je ravno končavala, polkovnik Macia pa je bil izgnan. Povsem naravno je bilo torej, da je bil profesor Blanco-Alberic pet mesecev dolgo nekronani kralj Katalonije. Preskrbeli so mu razkošno stanovanje v ofic.ieinem katalonskem hotelu, gledališča so ga vabila k slavnostnim predstavam in v avtomobilu je moral obiskovati sosedna mesta, da bi ga tako dobro apoBiiali njegovi rojaki. Kakor je znano, so bili Katalonci naj|>ogumnojši in najdrznejši mornarji erednjega veka in tudi Kolumb naj bi bil po najnovejših raziskovanjih in dognanjih Katnlonec. Junaško dejanje profesorja Blanoo-AIberiea pomeni torej zopetno oživitev in vstajenje stare kal n lanske pomorske slave. Poznati je treba južujaški temperament, če hočemo dobro razumeti nezaslišano popularnost profesorja Blanco-Alberica. Da je ravno leto dni pred njegovo vožnjo izvršil znani francoski tenis igralec Alain Oerbault enako junaško dejanje, o tem ni govoril in pisal nihče. In ko se je zvedelo, da so morali profesorjevo soprogo kmalu po triumfalnem sprejemu v Baroedono oddati v umobolnico, so se vsi dnevniki zavili v najglobljo tišino. V nekaj dneh je bila profesorjeva knjiga o njegovi vožnji razprodana v 6000 izvodih in je moral založnik izdati drugo izdajo. Blanco-Alberic pa je izjavil, da bo svojo vožnjo nadaljeval; on hoče pluti okoli sveta. Zato pa potrebuje mnogo denarja. Takoj so bil« razna športna društva, gledališča in koncertne dvorane pripravljene, da bi v Blanoov namen organizirala slavnostne predstave in prireditve — in v nekaj mesecih jc bil denar zbran.
In zopot je prišla pomlad v deželo; morje in vetTVrvi so ugodni; profesor Blanoo - Alberte se pripravlja za nove pustolovščine. Pri tem ne manjka dramatičnih prizorov: številni prijatelji družine kakor tudi pomembne osebnosti so se zbrale, da bi otroka, ki ee je šele pred kratkim pozdravit od težkega pljučnega vnetja, odvzele očetu ter tako preprečile, da ne bi bil otrok izpostavljen nevarnostim petletnega blodenja po morju v mali jadrnici Profesor Blanoo se je trenutek obotavljal; naslednjega dne pa je povedal svojo končnove-Ijavno odločitev: otrok se bo peljal z njimi časniki eo od|Kielali svoje najsposobnejše reporterke, da bi prodrle in skušale razkriti globine otrokove duiše: budi mala Evalu (iime je sestavljen iz Eva-Ducy) je odločno povedala, da se ne more in no e ločiti od svojega papana. O materi pa niti oče niti hčerka že par mesecev nista spregovorila javnosti uiti besedice. Zakonski uikrepi, da bi lahko razpolagali z otrokom brez dovoljenja očeta, pa so se izkazali za oeaadostne.
In kako sedi profesor Blanoo z deklico v naročju na solnčoem vrtu meni nasproti, da bi v miru pokadil po kosilu svojo večno cigaro. Kakor tu •edi, mirno ln pokojno, se mu prav nič ne pozna, da bo že v par dneh kapitan in mornar obenem kljuboval v lahki jadrnici razburkanim elementom morja, popolnoma sam pod milim Bogom, samo s sedemletno hčerko, med nebom in vodo.
Ko sem ga prosil naj mi pove kaj o svojem prejšnjem življenju, je prav rad ustregel moji želji tn z monotonim glasom pričel pripovedovati o
svoji razburljivi in dogodivščin j>olni preteklosti:
»Jeseni leta 1907 so ljudje lahko pogosto opazovali majhnega fantička, ki je pohajkoval po barcelonskem pristanišču, gnan od romantičnega hrepenenju po pustolovščinah, in si z žarečimi očmi ogledoval ladje z vseh štirih strani sveta. In ko Je nekega lepega dne brigantina-goelette >Clo-ti'ldee zapustila luko, je imela na krovu novega mornarčka. Ko smo pnsirali Gibraltar, se doživel svoj prvi vihar. Nato so nastopile pravljične tro-plčne noči: Ha vanna, Fernandina. Florida .V moje življenjp so stopile druge ladje, druge dežele: južna Amerika. Kot navaden mornar sem služboval nn različnih ladjah; na mehiški »Hidalgo*, na danski »Nordboenr... Tako kakor film, je potekalo moje življenje ... Potem sem se naveličal morskih voženj. Prav do izbruha svetovne vojne sem služil v armadi Združenih držav, šele potem, ne več ravno mlad, sem se vpisal na prvi ameriški koleg. Ko sem v kolegu študiral, sem si zaslužil najnujnejše za življenje kot španski lektor tega zavoda. Leta 1926 so me imenovali za profesorja vseučilišča v Wlsconsimi. Od tam som prišel v Ohio in od tod v Jovvo, kjer še danes službujem. Moja hčerka Eva-Luc.ia se i. idila leta 1923 v Wiscon-sinu.
Ko sva se s vojo ženo odločila, dn preplo-veva veliki Ocean v mali Jadrnici, nama je seveda delala največje skrbi najina hčerka. V Ameriki je seveda nisva hotela pueiitl; kdo ve, kdaj bi jo sicer zo]>et videla. Da bi jo samo pustila na kakšen prekomorski parnik. tudi nisva mogla in smela. Tako sva sklenila, dn jo vzame va s seboj. Delala nama bo družbo, sva si mislila, i.n če bi morda izgubil pogum, boriti se z elementi, bi ga zopet
dobila, ker bi ne šlo samo za življenje naju dveh, ampak za najinega otroka samega ... Ce bi se pa pripetila kaka nesreča in hi utonili, sva mislila, da je vsekakor bolje, če umremo vsi trije skupaj.
Vožnja je trajala dalje časa, kakor sem si zamislil in pričakoval. Sprva smo udarili v napačni smeri, tako da smo šele 21. avgusta dosegli Azore. Ce pomislimo, da je potreboval Alain Ger-bault sto dni. da je prišel iz Gibraltarja v Newyork, in kapitan Blanckburn za krajšo progo Amerika-Anglija s svojim ^Great Western« nič manj kot šestdeset, sem lahko s svojim naporom in us|>e-bom zadovoljen. Devetintridesotega dne naše vožnjo, ko smo dospeli v pristanišče Ponta Delgada, bi naša mala ladja -»Evalue kmalu doživela brodolom. Tako željno sem že pričakoval bližine suhe zemlje, da sem si upel brez motorja in pomoči pluti v luko. To so bile najnevarnejše in najstrašnejše ure mojega življenja. Dn bi se izognil podobnim nevarnostim, sem dal sedaj vdelati Dicslov motor. Topot bom tudi sicer vzel manj petrolej" s seboj. Gorljive pred meto Je posebno pri tako majhnih jadrnicah nevarno imeti na krovu; požar bi pomenil gotovo smrt nas vseh. Načrt mojega potovanja sem ravnokar dovršil: Plul bom vzdolž afriške obale do Da'karja. Tam bom preplul ocean. Obšel bom največja južnoameriška mesta Pernam-buco, Rio de Janeiro in Valparaiso. Nato pride pravljična dežela vzhajajočega solnca Indija. Po petih letih, če bo Bog hotel, se bomo zopet videli v Barceloni.. .<
In že je vstal, mi krepko stisnil roko in zapustil vrt v spremstvu sedemletne hčerke. Šel je v pristanišče, da bi preskušal svoj novi pomožni motor..,
Lobanja sv, Elizabete najdena
Bruselj, maroa.
îe dolgo časa je bilo na dnevnem redu vprašanje, kje se nahaja glava sv. Eleza-b»-te. Uetno izročilo je trdilo, da se nahaja v cerkvi »v. GuduJe v Bruslju. Toda najti Je niso mogli. Brueeljski kanonik I^efevre je začel preiskovati to zadevo in je prebrskal vse arhive cerkve sv. G-udule in druge arhive v Belgiji. Končno se mn je zdelo, da je n« pravi sledi.
V čntrtek 12. marca Je odprl etaro skrinjo t zakristiji cerkve rv. GuduJe in Je začel preiskovati njeno vsebino. Med mnogimi relikvijami je našei tudi žensko lobanjo. To najdbo je takoj izročil dr. Vervaerku, da Jo preišče. Preiskava se je vršila v prsotnosti zasto^mi-ka kardinala vam Roeyj«, kanonika Steenackersa in msgra Marina, dekuna cerkve sv. GuduJe. Ugotoviti so, da je lobanja od kake 25 let »tare ženske. Sv. Elizabeta, ko Jo umrla, je bila stara 21 let.
Listi sodijo, da smemo verjeti, da Je najden» lobanja res od sv.'Elizabete. Cerkvi sv. Gudule Jo je baje podarila nad vojvod in ja Izabela, ki jo je leta 1014 prinesla iz Gradca. Nadvojvodinja je umrla leta 1633, toda njena ojxirok«, s katero Je relikvijo zapuelila cerkvi, je bila 'izvršena Me leta 1650. Od tega časa dalje se po mnenju kanonika Lefevreja glava nnhujn v Bruslju. Na g<*l srv Elizabete dne 19. novembra hočejo to najdbo »lo veeno jvaanovaita.
Vremenoslovec pojasnil „zloč n"
Dne 14. julija 1924 so v vrtu kleparskega mojstra Jožefa Figara pri KornoeubuTgu našli človeško okostje. Odkcd izvira to truplo, ni nihče vedel. Neka žena pa je začela pripovedovati, da je nekoč leta 1908 ponoči, ko je mesec bledo svetil, videla Figara, kako je zakopaval okrvavljeno žensko truplo. Letošnjega februarja je ženska to tudi sporočila oblastem. Orožništvo je začeki zadevo preiHkovuti in dognalo, da je leta 1908 izginila mvka deklica Olga Donat. Takoj se je začelo pr.sto|Minje proti Jože'u Figaru, njegovi 98 letni materi in Figarevi ženi, katero so tudi zaprli.
Po preteku dveh mesecev j>a so oblasti komč> neveljavno ugotovile, da v tistem kraju leta 1906 т resnici nI bil izvršen sploh noben uiiuvr in da tedaj ni izginil noben človek. Osrla«ila se je tudi vremenska postaja, ki je ugotovila, da tintega večera, kakor je pripovedovala ona ženska, m*««* sploh ni mogel bledo svetiti, ker je bel prav tedaj mlaj. Na podlagi lega so Figarevo ženo izpustili iz zapora in proti vsem trem osumljencem uslaviiH vsako postopanje. Okostnjak pa leži na lietem vrtu najbrže od mdnje kužne boleravi. kolere, kJ je divjala tam okrog leta 1860. Povrhu vsega tega pa okostnjak ni ženski, ampak moški.
Ko bi vremenska opazovalnica ne bila posegi» vmes. bi bit zlobni ženski jeziik zalrteval strne» žrtve iia«l nedolžno družino.
Strašna smtt 16 letne Aranhe
Absalomi, Davidov sin. Je nbvisej na svojem begu pred sovražniki z lasmi na drevesu. Njegov konj je jhxI njim zdi rjo I dalje, visečega Absidoina pa je njegov sovražnik Joab brez ležave zaklal.
Na ta žalcetni dogodek, ki nam je znan iz sv. pisma, se sjKMivinjomo, ko beremo o naslednji nesreči, ki se je zgodila v Munkaču. Posestnik llru-nek Je imel 18 letno hčerko Aranko, ki Je bila skozi in skozi m od eni a dnina in prava šport-kinja. Le v enem oziru se je ločila od drugih modemih žensk, nr.sila Je zelo dolge in le^>e lase, ki so ji valovili po hrbtu. Gospodična Aranka je znala izvrstno jezditi. Pred kraikim ji je njen oče kupil novega konja, ki ga je bilo treba šele navaditi na ježo. Aranka sama je lioteJa konja ukrotili.
V divjem galopu Je odjezdila z njim. V dolgem drevoredu jo je doletela nesreča. Kakor se je nekoč Absalom s svojimi dolgimi lasmi zapletel v veje drevesa in n « njem obvieel, tako so se ludi Ara ukini dolgi lasje zapletli v veje. Abealon pa je očividno drugače sedel na konju kakor Aranka. Pod nJim je konj mirno oddirjnl naprej in je Ab-salom obvieel. Aranka pa ee ni mogla oprostiti iz Ptremen in tako so jo na eni strani držali lesje za vejo, na drugi strani jo je konj vlekel za sehoj ter ji potegnil pri živem telesu kožo z glave. Deklica je umrla v nekaj minutah.
16.000tonski kanadski oceanski parnik »Montclare« je pri Firth of Clyde ob zahodni obali škotske zavozil na plitvino in tam obt čai Ker se celi vrsti vlačilcev ni posrečilo, da bi parnik zopet spravili na globoko moijc, se je moralo 300 potnikov izkrcati.
Kdo ima več oiroh?
Rekord cndi s'sega sultana
Na otočju Nizozemske Indije živi eden domačih knezov, ki ga nazivi jejo sultan, v spomin na nekdanjo moč in sijaj njegovih prednikov, lloland-ske oblasti in drugi Evropci vsako leto pridejo dvakrat na njegov dvor, da ga počnete. Sultan je mohamedanec, ima mnogo bogastev, mnogo redov, mnogo žen in mnogo otrok. Posebno ponosen Je na evropska odlikovanja in na svoje otroke. Oe zagleda holandskega uradnika s kakšnim odlikovanjem, ga takoj vpraša: »Koliko redov?« Ce uradnik odgovori, da ima tri al.i štiri, sultan ponesno pokaže na svoje prsi, ki so čez in čez pokrite z odlikovanji. Takega rekorda v odlikovanjih nima noben Evropec.
če j>a vidii Evropca, ki tvima odlikovana j, ga vpraša: »Koliko otrok?« In če mu odgovori, da dva ali tri, ali pet ali deset, sultan ponosno zakli-če: »Kaj samo deset, jaz jih imam 37!« Tudi to je rekord, ki ga najbrž ne doseže noben Evropec. Tak Je navadno sprejem na dvoru trga sultana. Knez je vesel, da ima več redov in več otrok kakor vsak Evropec.
Zadnjič pa je v mesto, kjer stolu je ta sultan, prišel mlad holandski učitelj na ondotno šolo. Bil je mlad človek in skromnega obnašanja, ki ni [x>-znal navad in razmer v flolandski Indiji. Moral pa
se je. oziroma smel udeležiti sprejema na sultanovem dvoru. Sultan ga je opazil in videl, da nima nobenega odlikovanja. Vprašati ga je tedaj mogel samo 1)0 otrocih. Prijazno mu je stegnil roko v pozdrav in kakor ponavadi vprašal: »Koliko otrok?« Učitelj je bil spočetka nekaj zmeden, pa se je opogumil in hitro preštel v duhu število svojih učencev v vseh treh razredih: »Osem in petdeset!e Sultan ga je grdo pogledal, premeril mladega 21 letnega moža «I nog do glave, zamajal z glavo, se obrnil in odôei. Naravnoet škandal! Tako mlad — pa že 58 otrok!
Ubogi učitelj pa je kakor zgrevan grešnik stal tam in ai vedel, s čim se je zameril visokemu gospodu.
Gospa Špela je imela to slab") navado da si je pri svoji sosedi, go*,>ej Jeli. vedno izposojala ktiko stvar, a vedno po'a bi'a vrniti. Nekega ,!ne gosjKi Špela poAlje malo Liziko k gospej Jeli, naj ji posodi veliko ponev. Tej sc jc zdelo prciieuuiiio in je odgovorila: »Pozdravi mamico in ji povej, da ponev sama rabim. Boni ribe pekla.« Pet minut kasneje se je Lizika vrnili in je rekla: »Mama vprašajo uli nam ne bi mogli posoditi nekaj rib.«
Tu se kuha za 7000 brezposelnih. Nemška vlada je s sodelovanjem trgovine in industrije organizirala pomoino akciio, ki oskrbuje brezposelnim v Berlinu gorka jedila kurivo in obleko. Kuhinie, kier deliio tforko hrano, so najmodernejše uieiene in nudiio vsak dan 7000 brezposelnim hrano.
Velblodi na berlinskih ulicah. Zanimiv sprevod se je pomikal te dni po berlinskih ulicah Živali iz daline Afr.ke, med njimi veliko šlevilo velblodov, so korakale poleg avtomobilov in «Ulilriin* cestne železnice. Prebivalci puičave io last cirkusa Hagenbeck*
Naša trgovska mornarica
Prod nedavnim smo poročali, dn je dosegla oruto-tonaža naše mornarice skoro 350.000 ton nn konrn leta 10%.
Največja ladja je sedaj »Kraljica Marija«, ki ima ca. 17 000 ton. To je naša največja potniška ladja, dočim |>a je največja tovorna ladja »Princ Andreje, ki more sprejeti 9500 ton tovora. »Kraljica Marijat pripada Jugoslovanskemu Lloydu, dočim je »Princ Andreje last Dubrovačke paro-brodskr plovidbe »Princ Andrej* prevaža v glavnem les iz Šibenika v Južno Ameriko. Naša mornarica pa se stalno povečuje in 16. t. m. je prišel v promet novi parnik Jadranske plovidbe »Prestolonaslednik Petar«. Ta ladja bo modernejša in večja kot J-Karadjordje«, ki ima 1200 bruto regi-storskih ton.
Zelo povečuje svoj plovni park tudi Dubro-vnčkn parobrodsk« plovldba. Ta teden je odpotoval njen glavni ravnatelj dr. Stefan Račič v Elbing (Nemčija) da prevzame novo ladjo, ki je bila lam zgrajena. Ladja ima nad 300 ton in bo služIla z« obalno plovbo, ter je skoro gotovo najmodernejša ed-inica. Ime ji je Sipanji. Kakor čujemo, bo nastopila službo že mesrea aprila. Nadalje se gradi v Belfastu n» Irskem za Dubrovačko plovidbo nova ladja, ki bo služila za obalno plovbo. Njena to-nnža znaša 25(X> ton in bo to največja ladja družbe zu obalno plovbo, ker ima sedanja njena največja ladja »Kiimauovo« samo 1400 bruto rogisterskih ton. Ladja bo gotova do 1. aprila lela 1082 ter jo bodo krstili v Dubrovniku. V Dubrovniku pravijo, da bo to najmodernejša ladja za oba'no plovbo na Jadranu, katere še ni bilo in pred katero se bo znani »Francesco Morosini« lnliko skril.
Naše paroplovne družbe dosl«j še niso objavile svojih računskih zakliučkov. Za Dubrovačko smo pa izvedeli, dn bo plač vala za 1030 isto divi-dendo kakor za 1021) M0 Din na Milico). Njena tonnža di sejin že 92 000 v primeri s 88.000 tonami na koncu leta 1929. Knkor vse kaže. bodo naše družbe pri sedanjem razvojnem tempu v kratkem dosegle Italijane.
Zmanjšan'? naše zr.n. trgovine v lebrunriu
Prnvknr objavljeni podatki o naši zunnnjl trgovini v mesicu februarju t. 1 kažejo, da je njen obseg ponovno nazadoval in padel na doslej še neza-belržeuo nizko stopnjo. Kajti ves trgovinski promet je znašal v februarju 721 milij. Din v primeri s 791 milij. v ianunrju in 1010 mi'ii. Din v decembru 19"0. Še v februarju Inni je bilo zuiianjrtrgo-vin^krga prometa H)02 milij. Din. Promet je v zadnjih dveh mesecih nazadoval na У\ prejšnjega obsega.
V februarju je znašal noš izvoz. 383.1 milij. (lani 4S0.S), lorej 80.7'/r po vrrdnosti. 32.3% |>a po količini manj. Uvoz pa je znašal 3S8 3 milij. (v primeri s februariem lani po vrednosti 25.5% manj, po količini pa za 25.9',r).
Zadnie mesece se je razvijala naša zunanja trgovina sledeče (v milij. Din):
Uvoz	Izvoz
janunr 10*41	500.0	616.2
februar 1930 521.1	480.8
december 1030 522.5	498.5
januar 1931 410.3	384.1
februar 1931 388.3	333.1
Razširjenje plovbe na Jadranu.
Belgrad, 28. marca. AA. Z novim voznim redom se je znatno razširila plovba na Jadranu za leto 1931. Posebno je narasla obalna plovba. Posamezno družbe so si nabavile nove ladje, ali pa so po dogovoru uvedle tudi nove potniške proge.
»Jadranska Plovidba« si je nabavila razkošni parnik »Prestolonaslednik Petere, s katerim bo opravljala službo ua progi Sušak—Kotor. Razen tega je dobila dva manjša parnika, ki bosta vozila med Sukom in Rabom in na brzi progi Split— Metkovič.
DubrovaČka plovldba t si je nabavila brzi parnik »Sipanj«, družba »Boka« pn postavi v promet nov parnik za novo progo med Dubrovnikom in Boko Kotorsko.
Pri izdelovanju novega voznega redn so posebno pazili na to, da se izboljša potniški promet in da se zadosti vsem potrebam, ki jih nalaga promet in ki jih zalite vajo posamezna mesta na obali in na otokih.
Po novem voznem redu bo »Jadranska plovidba« prevozila 1.079 133 morskih milj, to je za 49.411 mor*kh milj več kakor lani. Parnlki »Dubrovačke plovidbe* pa bodo prevozili 202.101 morske milje ali 10.811 morskih milj več knkor lani, parniki družbe »Boka« pa 13-1910 morskih milj, to je 0800 morskih milj več knker lansko leto.
Trgovina in promet s Španijo.
Zagrebški »Jug. Lloyd« objavlja zanimive podatke o našem prometu s Španijo. Parop ovna družba lOceania« je uvedla jeseni lani rodno linijo, in sicer samo z 2 purobrodoma. (M 1. oktobra lani do 28. februarja t. 1. so ti parobrodi izkrcali v Šestih španskih lukah 10.754 Ion blaga, vkrcali pa 1014 ton. Največji je bil promet s I.îarcclono Va-leuco in Alicnntem. Znano je, dn se je uveljavila trgovinska pogodba s Španijo decembra 1929. Ugodne posledice so razvidne iz dejstva, da smo lani izvozili v Špaii'jo naših proizvodov za 70.9 milij. Din, lela 1929 pa samo zn 8.9 milij. Din. Največ je šlo lani v Španijo raznega lesa.
Glavni predmeti uvw.a so bili sledeči (v milijonih Din: v oklepajih uvoz v januarju): bombaž sirov 7.7 (10 0), predivo HO4 (38 0), tkanine 41.3 (80.9), volna sir 9.1 (12.7). predivo 3.8 (4 4). tkanine '28.3 (14.2). razni izdelki iz železa 18.9 (20.2), svilene tkanine 5.6 (6.0), petrolej 1.1 (29). koze domačih živali 101 (15 5), kava 9.5 (9.2). riž 3.1 (3.6). premog 6.3 (15 9), olj. plodovi 9.9 (11.2), stroji in aparati 28.2 (23.1), elektrotehnični predmeti 13.1 (16.3), prevozna sredstva 7.4 (11.6) itd.
Največ pa smo izvarali: koruza 26.7 (25.9), fižol 5.3 (5 5). vino 7.0 (7.6). konoplja 4.0 (3.5), goveda 18.9 (19.2), prašiči 19.9 (21.6), perutnina 11.5 (8.4) meso sveže 13 3 (25.6), jnjen 39 9 (29.2), drva 2 4 t3 3). stavbni les 48.8 (01.4). hrast, pragovi 5.4 (10 2), bukovi 4.3 (4.4). izdelki lesa 3.7 (2.5), cement 10.8 (9.0), baker 9.9 (15.4), rude in zemlja 15.3 (14.4) itd.
Izvoz pšenice, ki je še v januarju znašal 1484 ton za 2 15 mili'., je v februarju padel na minimum (30 ton za 0.05 milij. Din).
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnikov Pušnik Lenarta in Antonije, posestnikov in gostilničarev v Vuzenici; narok 29. aprila, oglasili se jo do 24. aprila.
Anketa o stanju brezposelnosti. Belgrad, 28. marca. AA. Centrala industrijskih korporacij je otvorila anketo gospodarskih organizacij, da so točno dožene stanje brezposelnosti v državi. Dobljene podatke bo predala ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje skupno s predlogi o ukrepih, ki bi jih bilo treba storiti za pobijanje brezposelnosti pri nas.
Vpisi v trgovski register: Franc Bara sinovi, mehanična delavnica, d. z o. z., Ljubljana (20.000 Din, od tega aporti 9500 Din; B. Julij, B. Franc ml.); Jugograd, jugoslovanska gradbena d. z o. z., Ljubljana (27.000 Din; Pust Franc, ing. P. Bogomir ln ing. P. Srečko V, Brcar & Co., d. z o. z. (20.000 Din; Brcar Frauja), Ljubljana.
Vpisi v zadružni register: Hranilnica in posojilnica v škocjanu pri Turjaku, r. z. z n. z. (načelnik Zupančič Ivan, župnik); Porulninarska reg. zadruga z o. z. v Ljubljani.
Občni zbor 1'AB. Belgrad, 27. marca. AA. Zbor akcijonnrjev Privilegirane agrarne banke bo 28. marca ob 9 dopoldne v domu Zveze nabavljal-nih zadrug državnih uradnikov, Poincarejeva ulica 21, in ne v prostorih banke, kakor je bilo prej javijeno.
Trgovsko-obrtni-imlustrijski Letnik s pestro vsebino je te dni izšel. Prinaša aktualne članke o narodnem gospodarstvu dravske banovine, pisano od prvih naših gospodarskih kapacitet. Povsem nov in svojevrsten je adresni del knjige, kjer je prvič v slovenskem jeziku Irgovina, obrt in industrija nnših glavnih mest Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Novo mesto po strokah izčrpno podana. Industrija in večja obrt pa je uvrščena iz celokupne dravske banovine. Tudi naše zndrugarstvo je v posebnem delu častno zastopano. Poleg tega prinaša »Letnik« najnovejše imenike odvetnikov, mženjerjev in zdravnikov naše banovine. Za praktične potrebe naših podjetnikov je poskrbljeno še z. imenikom špediterjev iz važnejših trgovskih centrov države, s popolno poštno tarifo in pristojbinami ter slednjič z izredno prakPčno sestavljeno železniško blagovno tarifo, tako da bo kniiga našim gospodarskim krogom dobro služila. Knjiga obsega 336 strani. Cena 75 Din. Naroča se pri upravi -Trcovsko-obrlno-industrijskega Letuikai, Ljubljana, Wolfova ulica I I.
Borza
Dno 28. marca 1931.
Den« r
Tudi ta teden so se vršili le štirje borzni sestanki (.radi praznika). Promet deviz je znašal na ljubljanski borzi 13.91 milij. Din v primeri s 13 69, 12.9, 17.7 in 16.8 milij. Din v prejšnjih tednih. V tečajih ni bilo znatnejših izpremeinb.
Promet v vojni škodi variira. kakor piše bel-grajsko »Narodno blagostanje«. Tečaji pa se le malo izpreminjajo. Promet v dolarskih papirjih je znaten.
Bančne delnice so ostale neizpremenjene z izjemo Praštedione, ki je v teku ledna narasla od 900 na 910 in Jugobanlte, katere tečaj je narastel od 78.50 na 81.
Industrijski papirji so slejkoprej brez interesa. Znatnejši je promet le v delnicah Trboveljske, ki so pa popuščale zaradi vesti o znižanju dividende od 35 ua 25 Din za delnico.
Curih. Belgrad 9.1287, Pariz 20,3275, London 25 25, Newvork 529.65, Brus-lj 72.3225, Milan 27.2225, Madrid 56.50, Amsterdam 208.325. Berlin 123.87, Dunaj 73.065. Stockholm 139.225, Kopenha-gen 139.025 Oslo 139.075, Sofija 3.765, Praga 15.40, Var.šavn 58.20. Budimpešta 00.60. Atene 6.75. Carigrad 2.465, Bukarešt 3.09, Ilelsingfors 13.075.
Ш
Vrednostni papirji
Notacije državnih papirjcT v inozemstvu. London: 7% pos. Drž. hip. banke 81.75—82.52. Newyork: 8% Blor. [>08. 92-98, 7% Bler pos. 81.75-
82.50, 7% nos. Drž. hip. banke 82—83.
Dunaj. Podon.-savska-jadraiiska 89, Wiener Pankverein 16.25, Credilaiislnlt 46.25, Escompteg. 159.10, Alpine 19.15, Trboveljska 37.50, Leykain 3.20, Rima Murany 50.80.
Žilni fre
Novi Sail. Vse nelzpremenjeno. Promet: 2 vagona pšenice, 5 vagonov ječmena, 22, vugonov koruze, 0 vagouov moke, 1 vagon otrolîov. Tendenca neizpremenjene.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica maj 15.90—10.03, zaklj. 16.02—16.03, rž maj 11.75—11.95, zaklj. 11.95—12, koruza maj 12.48—12.53, zaklj. 12.58-12.54, julij 12.78—12.75, zaklj. 12.75—12.76, tranzit maj 9.78, zaklj. 9.78-9.80.
Jajca
Dokler se jo še za velikonočne praznike nakupovalo, je bila cena kolikortoliko stabilizirana, sedaj |>a zopet padajo in se sploh ne ve, kedaj bo najnižja točka dosežena. Predvojna cena je že navzdol prekoračena. Najnižja cena v mirnem času je bila 95 švicarskih frankov za zaboj po 1440 kom. franko tranzit Buchs. Danes se plača 102 švicarska franka, kar polrjujo našo trditev, ker je vendar današnji švicarski frank slabejši od franka pred vojno. IJrodukcija je povsod zelo velika. Rusi, ki so nam lani prizanesli, so sc zopet na Dunaju pojavili. Švicarji in Nemci polagajo v hladilnice jajca nemške produkcije, ker se iste dobavljajo brez ta-kozvanih »Nebeumark«, kar pomeni: brez blaga druge vrsto. Mi smo torej prepričani, dn bo letos padla cena še izpod 100 švicarskih frankov. Tudi se sliši, da je Nemčija baje že dolgo projektirano zvišanje uvozne carine taktično obistinila. samo se šo ne ve, na katero višino, tudi ta vest še ni uradno potrjena. — Samo naši izvozničarji še sanjajo o visokih cenah in vedno mislijo, da ti, ki že skozi mnoga leta prodajo blaga vodijo, na enkrat ne znajo več prodajati. — Sv. Jurij ob južni želez., dne 27. marca 1931.
živina
Mariborski sejem. Na svinjski sejem 27. marca je bilo pripeljanih 852 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad 100 do 125 Din, 7—9 tednov 150—160, 3 4 mesece 250—320, 5—7 mesecev 450—500, 8—10 mesecev 580—600, 1 leto 900—1000, 1 kg žive teže 8-9. mrtve 11—12 Din. Prodauih je bilo 135 svinj.
Dev. Marija v Poîfu
Materinska proslava na praznik je kljub lepemu vremenu napolnila dvorano Prosvetnega druživa. Navzoči so pazno sledili ločkum sporeda ter «o hvaležni prirediteijun
Občinski proračun je potrjen. Vse pritožbe so kot neutemeljene zavrnjene.
Iz banovinskega proračuna je za zidavo in ureditev umobolnice jw Studencu dovo'jeuih 2 •'»•il j. di 'njjev.
Posnemanja vredno. Za brrmo, ki bo drugo nedeljo po veliki noči, so birmane rn po večini že izorani botri. Dobi pa se še kak zelo reven otrok, ki ičče botra. Posestniki, trgo^i, obrtniki, posnemajte v tem ožim trgovca R., ki bo takega revčka oskrbel z vsem potrebnim in mu botroval.
mmmmmmm*.
Itfi
S,
Potrti ne'zmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni, dobri papa, star. papa, brat, stric, svak in tast, gospod
v'S-vi гЧЧг.тЈ' -"kl \r-
veleirgovec In posestnik, član upravnega odbor» Kreditnega
društva, častni meščan ljubljanski 2td.
v soboto, dne 28. marca 1931 ob 3. uri popoldne, po kratkem, mukepolnem trpljenju, previden s sveto-tajstvi za umirajoče v 66 letu starosti, mirno umrl.
Truplo blagopokojnika po'ožimo na mrtvaški oder v mrtvašnici Stara pot št. 2. v pondeljek dopoldne pa ga prepeljemo v njegov dom v Tržno ulico 6. (Sp. Šiška), od kjer se vrši pogreb v torek, dne 31. marca 1931 ob 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 28. marca 1931.
Francka por. Gerïina, Zofka por. Turko, hčerki Marija Zorič, sestra Jože Stepič, brat
Mirko Slepič sin	. in rodbine:
Mara Stepič roj. Šterk, sinaha	Geržina, Turko, Šterk Marija, Vladimir Geržina, Ernest Turko Šlerk PeteJ/ Koren, Valjak zeta
Beraus
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.

шшт^л mmm

v
CHatelj e m „Slovenca" za ne d ejjo
Ï. J. Bernard:
New-Chicago
(Zgodba h 24. stoletja.)
(Konec.)
Mesto bi Imelo mnogo posla t odpravljanjem trupel. Toda vse je bilo mrtvo. Filipinski plini eo imeli to lastnost, da so takoj razkrojili trupla ljudi in živali. V nekaj dnevih so avtomatični pometalni stroji odnesli precej človeškega prahu. Končno ni bila pozabljena niti zadnja drobtinica človeške smeti. Od trenutka, ko je prenehalo življenje v New-Chicago, do trenutka, ko ni bilo več sledu o grozni smrtni košnji, je preteklo kratko leto. Končno je bilo mesto popolnoma čisto. Zdaj bi zopet moglo fciveti.
Dnevno so pred prazno dvorano in točno nastopali žlahtni Havajec in lutke. Dnevno so 68 v petdeset ostalih gledališčih ponavljale iste igre. Ravnotako so koncertne dvorane ponavljale programe in kinogledališča so igrala iste filme. Samo ena stvar je bila, ki se je dnevno ponavljala: svetovni dogodki so bili projektirani v vseh dvoranah, javnih in privatnih in se oibnavljali v občinskem dnevniku in tako dali vedeti mrtvemu mestu, kaj se godi v štirih delih sveta.
Vsaka hiša je ohranila svoje navade in navade svojih posestnikov. Tisti, ki je rabil pršno kopel ob šestih zjutraj, mu je bila pripravljena. Ravnotako so se mize pogrinjale po željah bivših posestnikov; edino krožniki so prihajali prazni iz kuhinje.
Velikansko mesto je živelo celo mnogo bolj urejeno nego ob času ljudi. Kajti ti so hoteli to mehanično življenje in sedaj nobeno oovelje ni motilo navadnega toka.
Luči so svetile sijajno brez koristi. Pločniki in voziila so obratovala točno. Reklamne table so neprenehoma vabile pozornost ljudi, ki jih ni bilo. Poljedelski in kmetijski stroji so delovali. Kuhalnice so kuhale jajca, ki jih ni bilo. Mlini so nileli dozdevno žito.
V	tem trenutku se je zvestoba strojev čudovito izkazala. Prešla so leta in gibanje ni prenehalo. To bi se lahko nadaljevalo stoletja, tako je bila majhna obrabljivost strojev.
Medtem, ko je meslo prejemalo novice s celega sveta, iz New-Chicago ni bilo novic. In to se je zdelo naravno. Z zaslugo fantastov nik-do ni bil v uganki o čudu, ki se je prigodilo v New-Chicago. Natančen popis uničenja je izšel drugi dan v vsem časopisju. Stotine posebnih obvestiteljev so opravile svojo nalogo, opisujoč agonijo, zvijanje trupel pod plini. Nikdo ni omenil, da je bila smrt trenutna in zelo čista. Nikde ni slutil, da je mesto nadaljevalo z življenjem. Vloga žurnalista je, da ostane prijeten, fcetudi v fanta7.iji. Za to ceno lahko laže, kolikor hoče. Nikdo ni ugotavljal kontradiktor-nosti v poročilih. Tako se je razširila oficielna legenda o kcncu New-Chicaga.
Kako je bilo mogoče, da nikdo ni šel pogledat, kaj se godi v mestu? Zato, ker se je vsakdo bal. Nikdar niso ljudje imeli toliko vtisa, da so delali s silami, ki so jim ušle iz kontrole. Smrtni stroji so imeli zmiraj svoje protistroje. Iznašli so sredstvo ubijati z radia-cijami, toda kmalu je tudi to bilo mogoče nevtralizirati. Bacili so imeli svoje protisredstvo. Ravnotako plini. Zato je bilo treba iznajti nov plin, tajen in nenaden. Toda Filipinci niso mislili, da so v stanu iznajti lak piin, ki bi ubil toliko milijonov ljudi nenadoma. To dejstvo je ustvarilo v svetu ravno obratno razpoloženje, nego so ga pričakovali. Vse se je odvrnilo od njih. Niso mogli tega dejstva izrabiti. Njih kredit in vpliv je padel. Tako se je znova izpričalo, da vojna ne koristi zmagovalcu. S tem, da »o uničili en narod, so i sami ubili svoj prestiž.
Okoli otoka se je ustvarila moralna meja. Kdo ve, kako dolgo ostane še smrtni plin nad otokom. Opazovalci na filipinskih avijonih so pravili, da je smrlni prt ležal par sto metrov nad mestom. Nikdo se ni upal približati obrežju. Ljudje so bili sicer mnogo bolj izobraženi, toda ravno tako plašni. Nikdo ni holel več na otočje in tako tudi ne k Filipinom. Tolika je sila hotenih dogodkov, ki so presegli človekovo svobodo. Človek bo zmiraj ostal otrok, ki ee igra z vžigalicami in se ustraši ko si zažge prste.
IV.
Prešlo je petdeset do šestdeset let. Sodobniki tragedije so pomrli. Sinovi so čutili manj grozmto New-Chicaga. Vendar je mrtvo mesto ostalo nedotaknjeno. Ne radi strahu. Toda kdo ve, kolik bi bil mednarodni konflikt, ako bi si kdo prilastil teritorij, do katerega bi takoj več držav imelo pravico? Zato so diplomati odlagali to vprašanje. Raje so prepustili, da jih prehite dogodki, kar je prav za prav bistvo diplomacije.
V	Los Angeles so živele tibnge rodbine letalcev. Njih obrt ni bila lahka. Los Angeles je propadel in se bavil z industrijo užitljivih ptičev. Brž ko je bilo vreme ugodno, so ljudje odhajali na lov. Ostajali so osem do deset dni v zraku. Včasih jih je dohitel vrtinec., ki jih ni več izpustil. Žene so dneve in noči sedele ob obali, in ko so se vračali, lov ni bil zmiraj največji. Redko je bilo mogoče srečati najdragocenejše ptiče. Vendar so Kalifornijci ljubili avojo obrt. Četudi so bili najmanj bogati, so bili vendarle najbolj neodvisni. V tem času še zračni lov ni bil industrijaliziran, kakor je bil na primer morski lov. Ves nekdanji ponos mornarjev je prešel na zrakoplove*. Da je bilo življenje še težje, so morali prenašati vlogo posrednikov. Kijub temu nikdo ni mislil na Izselitev. Kadar ima človek zrak v krvi, potem si ne ustvarja o sreči iste nazore ko drugi ljudje.
Bil Je eden izmed teh ljudi, ki je odkril đew-Chicaeo.
Arnold Gregory ni bil letalec brez izobrazbe. Bil je tri leta na Honolulu in stik z velikim mestom mu je dal neki sijaj. Govoril je dobro havajski in s tem si je lahko pomagal v vsem svetu. Lahko bi si daleč od njih ustvaril srečo, toda bolj je ljubil domačnost očetove hiše in se je vrnil domov. Bil je tih in nikomur ni govoril o svojem povratku. Nekateri so govorili o nesrečni strasti, kakor da strast zraka ne bi bila dovolj nesrečna. Imel je malo prijateljev, skoraj da nobenega, odhajal sam v avijonu in izbiral svoja pota. Nič ga ni zadovoljevalo in stalno je bil na lovu za nečim ... Sreča mu je bila mila.
Bilo je nekega čudovitega večera, ko je Arnold že tekom treh dni letal med nebom in zemljo. Odkril je obrežje, ki ga ni poznal. Začudil se je, da se je pustil zavleči tako daleč. Razgrnil je karto in Citai : New-Chicago.
Ta beseda je delovala nanj, kot hitrostni pedal. Legenda o mrtvem mestu je spremljala njegove otroške noči. Živel je tukaj velik narod. Danes ni ničesar več. Ne da bi vprašal diplomate, se je ustavil na obrežju. »Vse je nedotaknjeno,« je bila njegova prva misel. Pred njim so bile velike, čiste hiše, med katerimi je bila dolga, široka ulica. Ko je pri-klopil svoj avijon, je odšel v mesto.
Bil je na pločniku in je čutil, da ga nekaj odnaša. Ni razumel takoj. Mislil je, da se mu vrti v glavi. Naslonil se je na zid, ki mu je drsel pod prsti. Spoznal je, da je na drvečem pločniku. Hkrati je drvel pred njim tramvaj in nato še drugi...
>Toda ni mogoče! To mesto ni mrtvo...«
In z očmi je iskal človeka, da bi z njim govoriL
Drvel je na pločniku in čim bolj se je bližal centru mesta, tem večja je bila razgibanost. Toda nikdo nikjer! Ni razumel.
>Toda, kaj delajo ljudje?« Stopil je doli s pločnika, pozvonil in potrkal po vratih prve, druge, tretje hiše. Brez uspeha.
Pomel si je oči.
»Sanjam.«
Toda ne.
i Opazil je, da eo se luči prižgale. Videl je zapirati se zagrinjala. Videl je goreče reklame. Vstopil je v hišo in v dveh, petih, desetih ;e bilo isto. Videl je vrata, ki so vodila v podzemeljsko železnico. Stopil je na postajo in vlaki so odhajali s pravilnimi časi. Gledal jih je in nato zbežal bežeč. Na površini so drvelt tramvaji, avtobusi in avijoni. Ustavljali so se in odhajali z islo pravilnostjo. Njegova pozornost je bila nenadoma obrnjena na svetlobni dnevnik. Citai je najnovej'še vesti; celo iz Kalifornije:
»Kalifornija. Vlada je odločila praznovati stoletnico Johna Beckerja.«
Mislil je, da je znorel.
Pričel je tekati v vseh smereh, poskušal videti in slišati vse.
Proti polnoči so se stvari ustavljale počasi. Mislil je, da je konec sanj, in je zaspal kjerkoli.
Zdramil se je rano. Drsel je ... Pločnik je začel drveti. Odločil se je, da mora razumeti. Tekom ur je opazoval s hladnokrvnostjo. Urejenost gibanja ga je prepričala, da je pred realnostjo, odsotnost ljudi je bila verjetna. Toda še ni bil prepričan. Premišljeval je dolgo in videl je povratek noči, ne da bi koga našel. Pričel je drugi dan znova: iskal je več dni in je prišel do razumevanja.
Čutil je, da vstaja v njem čudovita navdušenost.
Odkril je gledališča, kjer so govoreče lutke igrale zanj. Videl je šole. kjer so fotografi poučevali takratne otroke. Videl je svetišča, kjer se je slišal glas pridigarja. Slišal je koncerte. Čital dnevnike, edina vez mesta s svetom. Stopal je v tramvaje, avtobuse in avijone. Vrata so se pred njim odpirala in zapirala. Imel je občutje, da to velikansko mesto živi le zanj.
Sprehajal se je najprej na silnem in občutljivem mehanizmu in ni upal vliti prstom želje, da ne bi česa pokvaril. Toda nikdar ni bilo treba prisiliti kolesja, razbiti vrat; tako čudovita je bila konstrukcija. Hrana z njegovega avi.tona je polnila njegovo kuhinjo in mizo. Arnold bi bil živel tako mesece in mesece, če bi mu ne zmanjkalo hrane. Kajti to mesto mu je nudilo vse dozdevnosti življenja, razen življenje samo. Sicer pa je Arnold hrepenel, da bi svoje odkrilje odkril drugim ljudem.
Toda ni odhajal brez žalosti. Ostal je šo nekoliko v tej pijanosti, da poseduje sam to velikansko telo. Vzljubil je mesto, ki ga je malo razburjalo. Toda treba je bilo oditi in nekega večera se je nenadoma odločil. Odšel je pripravljat svoj avijon, nato še odšel v mesto in v gledališču prisostvoval predstavi o havajskem žlahčiču, ki je nastopal v nekdanji obleki.
V.
Nekaj dni po odhodu Агпокш.ст -e celo mesto nekako trepetalo v vznemirljivi višini. Nikdo ni nekaznjiv, če v stroj utakne tako nepopolnost, kakor je človeška volja. Arnoldove fantazije so se vtisnile v jeklo v nevidnih intervencijah. Prve so se avtomatično popravile. Toda v svojem neurejenem veselju, v svojem poželjenju vse videti in vse natakniti, je Arnold spravil mesto v strašno preizkušnjo. Medtem ko se je naslonil na kak kandelaber. je povzročil tri- ali štirisekundno zamudo tramvaja; drugod je z razbijanjem vrat onemogočil funkcijo ostalih. Ker je bil človek v mestu,
bi bilo treba ljudi, da popravijo njegovo prisotnost. Mesto ni prinašalo presojevanja. Ustvarjeno je bilo po človeški domišljiji in ni poznalo ljudi. Ni moglo prenesti njih povratka.
Dozdevno je delovalo kot v preteklosti. Toda zgodilo se je nekega dne, da se je v nekem poveljevalnem aparatu neka zgostitev prepočasi razvila. Prvič je bila zahtevana energija manjša od izgubljene. Prvič se je zgodilo, da je bila človeška odsotnost neugodje za mesto.
Tedaj se je začel in večal razkroj. Tri tedne kasneje sta dva tramvaja, ki sta sledila i v enakomernem razdobju, radi prvotne tri-! sekundne zamude trčila skupaj in obležala na I progi. Mesto se je treslo v zmiraj hujših tres-I ljajih. Nekaj ur po trčenju tramvaja sn se usta-; vili vsi tramvaji. Nato so bili na vrsti razdelje-! valni stroji in nekega večera se okna niso več zagrnila. Luči so vzdržale najdalje. Ni bilo še I en mesec po odhodu Arnoldovem, ko so tudi : luči ugasnile.
Havajski žlahčič je obstal z nogo v zrak".
VI.
Prvi načrt Arnoldov je bil, da se poda na Honolulu in se povrne z dvema, tremi prijatelji. To je odgovarjnlo njegovi sentimentalnosti, i da ne i>i oskrunil svoje skrivnosti. Toda ko je prišel na Honolulu. ga je strast tako prevzela, ; da ni mogel držati jezika. V manj kot dveh dneh se je novica Izvedela po mestu. Vsi svetovni časopisi so jo razglasili.
Organizirali so nato veliko ekspedieija, to se pravi, spravili v sklad časopisne in fotografske agencije. Diplomati so grozili s težavami. Toda radovednost, ki jo je vzbudil Arnold, je bila večja od teh težav.
Po preteku treh tednov je Arnold odpotoval z velikim avijonom, ki je imel na brodu 300 oseb. Prišli so do New-Chicago tri dni potem, ko ,,e ugasnila zadnja luč. j\er ni gorela nobena luč, niso upali pristati in so se s težavo izkrcali pred temnim mestom.
Mislili so, da je ta temačnost normalna in da je mesto spalo nočno spanie. Mno^i so slišali šum, ki si ga niso znsli razlagati. Edino Arnold je bil nemiren.
Drugo jutro je mesto ostalo nepremično. Zvečer se ni prižgalo. Rilo je treba dementl-rati vesti, ki so jih reporterji poslali prejšnjo noč.. Razočaranje teh ljudi je bilo strašno in niso razumeli vrednost odkritja, ki ga je predstavljalo mesto v spanju in nepremičnosti.
Najprej so obtožili Arnolcin mistifikarlje. Toda zdravnik je razložil, da gre najbrž za slučaj halucinacij... To se prigodi ljudem, ki odkrijejo fantastične stvari. »Ku je vstopil v mesto, je mislil, da se mesto giblje.« Večinn psihijatrov je bila istega mnenja.
Arnold ni razumel ničesar, ni znal in ni mogel nič reči. Vrnil se je z občutjem strašnega neugodja. Često se je zvečer vsedal nn obrežje in opazoval kalifornijsko nebo. Sam se je spraše- л1. če ni sanjal.
N. Russian:
Zaboj žganja
Pobegnil sem po prepini s kapitanom naše križarke v Ameriko. Po koncu vojne je zavladal pri mornarici nekdanji strogi red. Dober je za novince, a se ga bo težko navadil mož, ki je pet dolgih let moral z revolverjem in zmerjanjem krotiti divjake na pomožni ladji pri nevarnem lovu na nemške podmornice. Saj sem ponovno zahteval ostavko, ker itak nisem rojen za vojno službo. A kapitan me ni maral odpustiti, ker me je hotel odgo-jiti za dobrega ladijskega poročnika. Tako je prišlo do prepira, pa sem rajši sklenil, da ne bom čakal na odlok častnega razsodišča. A temeljito sein se zmotil, če sem mislil, da bom srečal v novem svetu lažje življenje. Nikar ne verujte, da bo našel katerikoli pevec, pianist ali slikar v Ameriki priznanje radi svoje nadarjenosti. Vse odloča ménager, podjetnik, ki mu pride v roke. Samo ta pozna občinstvo in po potrebi oblikuje evropskega gosta, da bi žel uspehe in napolnil menagerovo blagajno. Jaz sem srečal škilastega Jakoba, ki je bil zvit, pohlepen in spreten kakor vsi ljudje njegovega poklica. Zelo se je začudil, da obvladam angleščino in do dna razumem njegove zvijače. A kljnb temu me je kakor navadno povsod pričel nesramno ponujati, da bi me čimprej in čim koristneje vnovčil. Jakob je bil stalni gost pri številnih večjih business-menih.
A kaj bi naj kupcem ponujal rnzen mojih pesti? Matematika, glasovir, celo sabljanje — vse to se je izkazalo kot brezpomembno. Bil sem sicer še risar in sem poleg tehniških načrtov dokaj dobro slikal jadrnice. To mi je ostalo od otroških let, ko sem se zgodaj zaljubil v morje in radi tega po šoli vzel slovo od mirnega življenja na kopnem. Skilasti Jakob je, kakor pravi Napoleon svoje otroke, izkoristil tudi to zmožnost. Poslal me je k mr. Smithu, lastniku dirkalnih konj.
»Vi ste konjski risar?« me je vprašal mr. Smith.
»Nisem,« sem mu pošteno odgovoril.
> G romska strela! Kaj ]>a mi potem kra-dete čas?!«
»Oprostite, a me je k vam poslal mr. .Jakob.«
>No, ta stari bedak je vendar dejal, da rišete vi jadrnice?«
»To je pa res.«
»Ali right, kaj pa čvekate potem? Če narišete lahko eno prometno sredstvo, morete narisati tudi drugo, sicer ne boste za nobeno rabo. Nikar ne mislite, da bo življenje počakalo na vas! Potrebujem drevi dve sliki za nove plakate. 'Silfido» naredile bolj temno. Tako bo boljše izgledala.«
Postal sem torej strokovnjak za konjske portrete in dobil po tri dolarje za sliko razen risarskih potrebščin. A pol leta pozneje je mr. Smith doživel faliment ter sem zagnal v kot čopiče pa barve, ki sem se jih pošteno naveličal.
Potem sem dolgo pomival posodo v poljskem izkuhu, beležil stave pri kegljišču in še največ zaslužil pri sodarski razstavi. Nosil sem oguljeno medvedovo kožo in z leščerbo v roki ždel v največjem sodu v Diogenovi ulogi. Zaključil sem svoja kriva pota kot pristaniški težak v Havani na otoku Kubi. To je bil grenak kruh. Imel sem dvajset tovarišev, same izvržke: Lahe, Poljake, Arabce, zamorce. Vsa ta pisana družba ni imela nobenega skupnega jezika, in sta zato govorila pest ali nož. Natovorili smo tobak in rum ali izkrcali bombaž, ananase, krzna, preproge pa slonovo kost in delali v dveh skupinah po dvanajst ur na dan. Stanovali smo v delavskih barakah izven mesta in zapravili ves prosli čns v bani "Three liawks» (Trije jastrebi) s kvartanjem, kockanjem, pijančevanjem ter pretepanjem. Koliko zločinov je bilo zasnovanih v tej umazani brznici!
Moje ime je Peter, a so mi vsi rekli 'Reli Jim», ker smo imeli še «Velikega Jima», zamorca, nekdanjega godca pri zakotnem jazz-bandu, ki je izgubil službo radi tntvine. Ta Jim, topa, hudobna, skopa in požrešna stvar z nizkim čelom in veliknnsko spodnjo čeljustjo v obliki pravega nakla, me je nepo-
pisno sovražil. Gledal me je kakor popadljiv pes, ki mora vedno nositi nagobčnik. Jaz sem ga prej preziral kakor «ovražil. Bil mi je nad vse ogaben, ker je neznosno smrdel po česnu in zoprnem zamorskem potu. Njegova prirojena topost me je itak obvarovala pred vsemi njegovimi spletkami. Vendar sva se nekoč stepla. Zamorec je bil nenmra močnejši, a postal je slep od besnosti, dočim sem jaz obvaroval mirno kri. Sicer je dobro razumel boks in me pošteno premlatil, a mi je vendar ostal zadnji udarec, pa se ludi posrečil. Jima so dolgo polivali z vodo, ko sein že zapustil «ring». Od tedaj so postale njegove poicela-nasto bele oči vedno podplute, če me je zagledal.
Leto dni pozneje sem občutil, da bom čisto posurovel, če bom še naprej ostal med te žaki. Naveličal sem se njih dela in njih divjih obrazov. Prištedil sem že malo denarja. Obup mi je stiskal srce. Sklenil sem, da bom šel v Ameriko, pa si zopet poiskal dela na celini. Zapustil sem pristanišče in barake, pa se naselil v podstrešni sobici nekega inestnegs hotela.
Sedel sem nekoč notri nad zemljevidom, včasih pogledal na zidu svoje bodalo s slonokoščenim ročajem, mornarsko čepico in vojno odlikovanje ter se spominjal preteklosti, ki se mi je zdaj samemu zdela zavita v prnvljič no meglo. A zemljevid me je razburjal, zatopil sem se v oceanske proge in pozabil na čas... Nenadno sem zaslišal žvenket na tla padlega ključa in škripanje sunkoma odprtih vrat. Začudeno sem se ozrl. Poleg duri je stal čokat zakrinkan mož s sivimi brki. Zagledal sem najprej v kotu ustnice kadečo se pipo in šele potem revolver v stegnjeni roki. Vstal sem. —
»Denar,« je kratko velel zakrinkani neznanec.
»Vi ste res šaljivec,« sem se nasmehnil, >kdo bi našel denar pri podstrešnem stanovalcu?«
Ncinnnec je pobral in pregledal mojo listnico, ki je ležala na mizi. Sele pozneje so mi povedali izkušeni ljudje, da sem veliko tvegal: v sličnih slučajih je posebno priporočljiva popolna odkritosrčnost.
»Ali right,« je mimo rekel neznanec in položil listnico, ne da bi se polastil pičle vse-bine. »Zdaj sedite in glejte naprej vaš zemljevid. Samo trenutek bom pri vas počaka), dokler ne bo spodaj vse gotovo.« — Trenutek pozneje sem začul komaj razločen žvižg — in napadalec je prav tako urno izginil, kakor se je bil prikazal.
Kmalu po tem obisku sem sedel v nekem baru. v edno sem mislil ua velik odprt svet. Tu in tam sem se sicer jasno spomnil, da imam prav malo denarja: prišel bi i njim 7,a sito kvečjemu do Floride. A nezaposlenost, neouvisuost, ki sem jo zUaj prvič užival po uolgih letih težkega deia, me je rar.vadila. iSisem hotel brzaati domišljije, ki mi je slikala vedno lepšo bodočnost... Neuadno seiu začutil oster pogled. Ozrl sem se iu se nehote zdrznil. V kotu nasproti je sedel čokat mož h sivimi kratko pristriženimi brki in leno h« kadečo pipo. Ni bilo nobeuega dvoma — io je bil moj nepoznani obiskovalec. Gospod razbojnik se ni niti preoblekel. Nasmehnil sem se. Odgovoril mi je s pokroviteljskim in prijaznim kimanjem. Povabil me je potem z roko k svoji mizi. Seveda sem se odzval. Neznanec je nekaj velel natakarju, in pol minute pozneje je že stala na mizi steklenica izvrstnega gina. Kako dobro mi je storil po zoprnem ruinu požirek dragega ostrega bri-njevca: zadišal je po domovini.
»Torej ste vi bili brez denarja...« je pričel nez.nanec še vedno s pipo v ustih, ne da bi razmaknil čeljusti. »Najbrž tudi niste preveč zaslužili v zadnjih dnevih?«
»Seveda,« sem pritrdil.
»A videl som pri vas oficirsko bodalo in kapo. Ali ste vi mornar?«
Povedal sem mu, da sem bil poročnik na i vojni ladji.
»Ali poznate progo do Punto Horda?«
Zopet sem oritrdiL Poznal sem to radi
Tiskana EMONA SVILA
LEPA OBLEKA enobarvna
EMONA SVILA
FINO PERILO
DAME, KATERE POLAGAJO VREDNOST NA LEPE IN CENENE OBLEKE IN PERILO, KUPUJEJO ZATO
EMONA SVILO
čeri nevarno vijugasto vožnjo, ker иш jo prevozil najmanj šestkrat zaporedoma.
»Ali ste vi v slanu ponoči tod voditi mal parnik? To bi vam prineslo dober zaslužek.«
»Koliko?« sem mehanično vpraial.
»Sest.« je kratko odvrnil.
Padel eem ir. oblnkov. Šest dolarjev pnč ni bilo veliko. A priSel bi na ta način brez vsakih izdatkov na celino. Postal sem zamišljen.
»No, le ven z besedo. — Nudim vam sedem.«
Zdaj sem se nalašč obotavljal v upanju, da bom na la način pridobil še en dolar. A neznancu se je nepričakovano spafil obraz, in prepričal sem se. da je strašen v jezi. Besno me je pogledal in zasikal:
»Prvič v življenju vidim bedaka, ki zahteva 7.a eno noč več nego sedemsto dolarjevl«
Zaprl sem usta, da ne bi zavriskal. Saj nisem niti mislil na sllčno vsoto. Segel sem diu v roko.
»Pojutrišnjem blizu stare ladjedelnice. Krmarili boste, a zapisal vas bom kot kapitana. ker je tako bolj pripravno,« je rekel človek s sivimi brki in vstal.
»Ali riglitl« sem mu mirno odgovoril.
Tretji dun po Iem razgovoru sem že podpisal na umazanem kosu papirja pretipkano pogodbo in dobil svojo izkaznico. Moja ladja, mali, a brzi parnik, je stala zunaj v pristanišču. Prepleskana je bila z živo rumeno barvo, ki je lesketala v žarkih gostega večernega solnca. Prečita! sem z zlatimi črkami zapisano ime: «Gusarjev ponos».
Stopil sem na krov. Mornarji so se priklanjali, ko sem šel na poveljniški stolp. Odzdravil sem tako mirno, kot da ne bi nikoli tekom osmih zadnjih let bival na kopnem Slučajno sem se ozrl in zagledal divjo belino izbuljenih oči. — Zamorec Jim je stal ob jamboru.
»Kaj hoče tu, če nima pojma o ladijski službi?« sem razdraženo pomislil. >Ce so ga vzeii za kurjača, ne bi smel stali na krovu I i .on red!« A spomnil sem se takoj, da nisem na vojni ladji in sem se zopet pomiril.
Trikrat sem bil v Floridi in si dobro zapomnil pot. Kazen tega sem veslno pregledoval zemljevide v vseli dolgih mesecih, ko sein bil brez posla, kot da bi slutil, da ml bodo nekoč še koristili... Stroji so enakomerno ropotali. Pestre kocke obalnih stavb so postajale sivkaste in nerazločne: bili smo že na odprtem morju. Z naslado sem stiskal ročaj krmila in obujal ono edinstveno veselje, ki sem ga doživljal v šolskih letih, če sem pod vodrtvom starega mornarja prvič vodil vzdolž doi. sče obale našo staro jadrnico: zdel sem si tf.Kral najmanj Kolumb. — Morje ima ros svojo dušo: na kupnem ne poznajo tega miru, iiažnje in sladke samote... Veter je naraščal in nnačilo se je. Bili smo že daleč od obale. Ogrnil sem plašč, zavihal ovratnik in napeto gledal v temo... Ladijska ura je odbila polnoč. Roke in noge so mi odrevenele. Občutil eem v kosteh utrujenost.
A nenadno sem brez vsakega vzroka ob-
čutil neko razburjenje. Postajal sem vedno nemirnejši in naposled nisem mogel zdržati. Poklical sem drugega krmarja in stopil doli. Cini sem prišel do prve žarnice, »e je spremenila moja razburjenost v nepopisno začudenje. Ves krov je bil živ. M< šlvo ni spalo, a pri pičli luči malih svetilk mrzlično naglo prebarvalo parnik. Iz rumenega je poslal moder. Otipal sem ograjo, in si uiuazal prste z oljnato barvo. Ozrl sem se čez krov. Z valovi politi ljudje so se zibali zunaj in z jermeni privezani hiteli preslikati zuuanje stene. Ničesar nisem luzuniel. Dvignil sem svojo električno lučko in prečital napis na prvem rešilnem pasu. Ta parnik se je imenoval »Vdovje solze«. Kaj je pomenilo to slepomišenje?
»Stoj!« sem jezno zaklical. »Kaj delate?«
Ljudje s či piči so se ozrli. A preden sem utegnil kaj pomisliti, je že zrastel pred menoj iz teme čoknl mož s sivimi brki in pipo v kotu ust. Zopet je dvignil medlo lesketajoč revolver. »Tiho!« je zaklical, »če mi nočeš sfičali čez krov.«
Planil sem naprej in mu izbil revolver iz roke, a v istem trenutku sem občutil ostro bolečino v desnem pleču. Kri mi je napolnila rokav, in stemnilo se mi je pred očmi. Noge so odpove 'aie in zgrudil sem se nn tla.
Zavedel sem se zopet, ko sem občutil žgoči okus znanega brilijevca. Imel sem obvezano roko. Človek s sivimi brki mi je pomagal na noge. »Zelo mi je žal, Jiin,« jo dejal, »a nisem slutil, da imate vi s tem črnim psom stare račune. Rabil sem le njegove pesli In nisem slutil, da bo izkoristil piiliko za sunek z nožem. Kaj bi mi počeli ponoči- če bi vam prebodel srce. Zdaj pa bo najboljše, če boste šli zopet na svoj prostor. Roka vas ne ho ovirala, imeli ste srečo in vam bo pomagal drugi krmar.
Dva mornarja sta me prijela pod pazduho in peljala gori. Zagledal sem v leini lesketajoče zobovje zamorca.
Kaj sem hotel? Nisem bil v stanu kljubovali. Naposled so me prav malo brigale vse te nedvomno tihotapske zvijače. Julri bom dobil plačilo in zaključil to obdobje mojega nestalnega življenja. Roka mi je le od kraja nekoliko nagajala. Kmalu setn se pomiril in me je zdaj jezilo samo zmagovito rezanje zahrbtnega zamorca...
Kmalu se je pričelo svilnti. Parnik je odločno rezal sivo meglo. Moj gospodar je stopil v stekleno kajuto. Mirno in tirnice zasmeho-valno mi je pokimal. Kakor vodno je stiskal v kotu ust kadečo se pipo. »Mora bili tako,« mi je rekel in mi spustil na zdravo pleče težko roko. »Vsi imamo svoj posel in obvarovati moramo mirno kri. Cez eno uro bo prifi'a obalna straža. Izročili hoste častniku papirje in ta tisoč dolarjev. Za vsak slučaj imamo ta m v kotu zaboj z granatami, a jih seveda ne bomo rabili. Ob develih vas bom izplnčal in ste potem zopet prosti. Ce ste zdaj utrujeni, lahko greste spat: pot je itak skoro končana.«
Spustil sem s« nn krov. V daljavi je vzhaialo solnce. Paluba le izpulilevaln plav-
kasto rahlo soparo. Jutranji zrak Je bil prijeten in rezek ...
Vse se je zgodilo, kakor Je btlo napovedano. Eno uro pozneje smo vrgli sidro blizu male naselbine. Obalna straža: kapitan, poročnik in dva mornarja s puškami, je prišla k meni. Izročil setn izkaznice in denar. Molče no me pozdravili in takoj zapustili ladjo. — Kmalu na to je pristalo k parniku osem velikih čolnov. Eno uro pozneje so odšli do vrha natovorjeni z lesenimi zaboji.
Cirn smo izkrcali tovor, mi je gospodar Izročil denar. »Vse je v redu. Jim,« je dejal. »Vi razumete svoj posel. To pa,« pokazal ini je znboj, ki ga je spustil na krov mornar, »je moje darilo za nameček. I-aliko boste saini popili ali prodali. Mislite vsekakor zraven na starega Milchela — to je moje ime — ki je vedno mož beseda. In, Jim, če vam bo slabo šlo, pišite mi v Havano na naslov «Treh jastrebov». Vedno bom dobil pismo, pa vam morebiti utegnil pomagati.«
To je bil res velikodušen človek. Zaboj whiskija je dosti vreden v suhi Ameriki. A takoj sem razumel, da mi darilo lahko povzroči velike neprilike. Sicer pa nisem imel časa za ugibanje. Povezal sem zato zaboj s konopeem In ga spustil v vodo. Zamorec je stal prav blizu. Njegov obraz se je spačil od zavisti, debele ustnice so drgetale. »Le pazite, Jim,« mi je pomežiknil Mitchel, »ta pes bo tudi ostal na kopnem. Imeli boste težko stališče brez prijateljev in s pokvarjeno roko. Zalibog vam zdaj ne morem pomagati, ker bomo odrinili takoj naprej radi pleskarskih opravkov.«
Pretila mi je torej smrtna nevarnost. — MoJih sedemsto dolarjev je bil seveda vabljiv plen za zamorca... A nisem Imel časa za te misli.
»Pozor, motorni čoln levo!« je zavpil izvidnik.
Dvignil 6em glavo. Znani čoln obalno
straže je prehitel naš parnik. Častnik se mi
je nasmehnil in pozdravil. »Good morning,
kapitan!« je zak.....
odico?«
pozor lical,
»kaj pa lovite na to
»Zgodaj riba nnjraje prime/ som mu odgovoril v istem tonu.
»Нарру fishlng,« Je zaklical, »a pazite bolj, velika riba prihnja ...«
Motorni čoln je izginil. Megla se je razpršila. Nova naselbina pred rami je postaln dobro vidna.
»Parnik zadaj!« je zopet zaklical izvidnik.
Ozrl som se. Mali parnik je na vso moč hitel nam naproti in zapuščal za seboj gost oblak dima. Dvignil sem kukalo. Zagledal sem spredaj na krovu skupino ljudi v kroju vojne mornarice.
»O-o, dobrodošli!* je zasmehovalno zakričal Mitchel. »Zdaj smo že nedolžni kakor novorojeno dete.« Zavihtel je pipo nad glavo in zaničljivo pljunil v morje.
On je bil res na varnem, a moj položaj je postajal obupen. Saj se mi ne bi splačalo pokorili se za moje darilo v ameriški ječi. Privlekel sem no/, in hotel orerezuti kouoocc. da
bi prepustil ribolov prohibicijski oblasti. A zamorec je skočil'k meni iu preteče dvignil pest. Gledal me je tako polilepuo in divje, da sem se premislil. Nisem imel časa za nov pretep z mojo pokvarjeno roko. Vsak trenutek je bil dragocen. Hitro sem se odločil, mukoma potegnil težki zalmj na krov in odtrgal pokrov. Zagledal sem štiri in dvajset v slamo zavitih steklenic. Pogrubil sem eno in jo zagnal v morje. Zamorec je besno zatulil in se zakadil vame. Sunil sem ga proč. Stopil je k ograji in preklinjevaje dolgo gledal plavajočo steklenico.
Parnik je bil vedno bližje. Prepričal sem se, da zamorec še vedno zasleduje steklenice, hitro sem stopil v kot in vzel iz zaboja s strelivom granato. Urno sem jo opremil t zažl-galnikom, vtaknil v slamnato gnezdo ven vržene steklenice, strgal varovalko, zaprl pokrov In sunil zaboj čez krov. Težko Je padel v morje. Hotel sem le uničiti nevarno žganje. A zamorec je sunkoma odvrgel suknjo in skočil v morje. »Stoj! stoj!« sem zakričal, a bilo je že prepozno... Pretekla je dolga, mučna minuta. Črni Jim je priplaval k zaboju in se zmagovalno oprijel pokrova. Veselo je zaklical. Nato je zadonel votel udarec. Voda okrog zaboja je zavrela, se spenlla, nato se je po morski gladini široko razlezel rožnati madež... Zdaj se mi ni bilo treba bati prohibicijske preisltave in morebitnega za-viatnega napada na kopnem. To je bila moja prva misel.. A takoj sem se zdrznil in si za-slrl z rokami obraz. Poslal sem morilec. — Trdno sem sklenil, da bom pričel novo, ma-gari težko, a mirnejše življenje.
Kristus v Lensu
V založbi praškega seminarja prof. N, Konda-kova za zgodovino in umetnost ie izšel novi zvezek »Zografike — spomenikov cerkven« umetnosti*. Njegovo vsebino tvori popis »Nerukoivor-nega Spasa Lenske stolnice«. Profesor etrassotar-Skega vseučilišča A. Grabr ie prvič popisal m široki javnosti predočil eno naiboli zanimivih ш starih pravoslavnih sv. oodob. Izročilo zairiui«, da je ostal Kristusov obraz na otirači I »ubrala« I. ki jo je dobil v dar neki knez. Izročilo io tud) zgodovinska analiza dokazuje, da izvira podoba iz 13. stoletja, čeprav ni znano, ali je nastaia na Ruskem, Bolgarskem ali v Srbiji. Napis se glasi samo »Obraz Gospodenj na ubruse«. Raziskovalki pa se je posrečilo ugotoviti njeno poznejšo zgodovino. Poklonjena ie bila 1. 1249. v Rimu mestnemu kaplanu in pozneišamu papežu Urbanu IV., ki jo je zopet podaril svoji sestri, predstojnici francoskega samostana v Montreuilu. Tam je ostala podoba do 17. stoletja. Nato ie prišla v mesto I.ens ob sedanji belgijski meji, ki ie znano Iz svetovne vojne, in tam se nahaja Se danes. Krasno opremljena knjiga z osmimi slikami slane 6 dolarjev in sc dobi v dveh izdaiah: ruski ali pa francoski
Mirko Kunčič:
Na cveina nedeljo
Vtpel škrjanček se je v zrak in zletel tez holmce dramit, klicat iz noči zlato božje solnce.
Solnlek vstal je, en, dva, Iri! okence odprl je in e pogledom svetlim se o éirni svet ozrl je--
Hej, fantički, zdaj pa brž butarice v roko! V parih odkorakajmo iez zeleno loko.
K farni cerkvici na grli vabijo zvonovi... Tam ie iakajo na nas boiji blagoslovi.
človeško govori i gosjo pastirico. Nenavadna vest je slednjič po ovinkih zašla samemu kralju na uho. Kralj, kateremu se je uboga pa-stirica smilila, je hotel dognati, koliko je res-
nico iia tem. Skril se je nekega večera, ko se ie prmceska-gosja pastirica vračala s paše domov, ne daleč od viseče konjske glave in ne-apazeno prisluškoval.
Princeska je, kakor vsako jutro, vsak ve-Лег, bolestno zatarnala:
»O, Zlatogrivec, ubožček moj, kaj so storili s teboj!«
Glava ubitega konja je odgovorila s tožečim glasom:
>0 princeska sirotka, če bt tvoja mama vedela, kako se ti godi — srce bi jI počilo od flalostt!«
Presenečen je kralj zmajal z glavo in za-povedal, naj privedejo gosjo pastirico.k njemu. Ko so jo privedli, jo je ljubeznivo pobožal po rosnih licih in jo vpraSal, kaj naj pomenijo prečudne besede viseče konjske glave.
rO kralj,« mu je princeska-gosja pastirica potrta odgovorila, vtega no smem nikomur povedati. Prisegla sem.«
jNo, potem pa vsaj onilo Plati, molčeči pe5i potoži svoje gorje,« je dejal kralj. ?HoŠ videla, da ti bo potem lažjo pri srcu.t
Princeska — gosja pastirica
Tudi princeski — gosji pastirici — ni ostala žalostna vest prikrita. Ko je izvedela, da so hlapci kruto kraljevičevo povelje že izvršili, se je s potrtim srcem napo da k enemu iztned njih. Stisnila mu je naskrivaj mošnjo cekinov v roko in ga prosila, naj jI podari glavo umorjenega konja. Hlapec je bil zadovolji^?. dobro kupčijo in je brez obotavljanja izročil gosji pastirlci odsekano glavo.
••Princeska — gosja pastirica — je pribila glavo nad obokom starih, temnih vrat, skozi katera je gonila gosi nn pašo. S solznimi oč.md je vsako jutro obstala pred vrati ln zatarnala:
>0 Zlatogrivec, ubožček moj, kaj so storili b teboj I«
Glava ubitega konja pa je odgovarjala z zamolklim, tožečim glasom:
>0 princeska sirotica, če bi tvoja mama vedela, kako se ti godi, bi ji srce počilo od žalosti!«
Tako sta tožila drug drugemu svoje gorje vsako jutro, vsak večer. Pastirček Janezek je vse to dobro videl in slišal, a ni črhnil nikomur niti besedice o tem.
Na paši se je princeska — gosja pastirica — vsako jutro skrbno umila in si počesala prelepe zlate lase. Pastirčku Janezku so bili ti lasje tako všeč, da je že nekajkrat poskušal izpuliti si jih par za spomin. Princeska pa je v takih trenutkih raaigrano zapela:
»Pihaj, pihaj sapica,
da zletela kapica
tvoja bo, o Janezek,
daleč v polje — šlek, šlek, šlek!.. .<
ln sapica je res zapihala in odpihala pastirčku Janezku kapo z glave. Janezek se je skokoma pognal za letečo kapo in tekel za njo tako daleč v polje, da si je princeska med tem lahko v miru počesala zlate lase.
To je Janezka strašno jezilo. Se nekajkrat je poskušal utrgati princeski par zlatih las z glave — zatnan. V maščevalnem srdu jo nato razkril ljudem princeskino skrivnost. — Grajskih prebivalcev se je polastila silna radovednost. Vsevprek so jeli Sušljati o pre-čudni glavi ubitega konja Zlatogrivca, ki po
Nato je kralj molče odšel iz sobe in poklical kraljeviča. Povedol ga jo k steni, ki je imela v zidu majhno odprtino. Ta odptlina je držala naravnost v peč na drugi strani zidu, kjer je ostala princeska-gosja pastirica. Kralj iu kraljevič sta prislonila glavi lesno k odprtini in pozorno prisluhnila.
Princeska-gosja pastirica je medlem pokleknila k peči, kakor ji je velel kralj, in ji jela s premilim glasom pripovedovati svojo žalostno zgodbo.	i
Kralju in kraljeviču v drugi sobi ni ušla niti besedica. Ko sta do kraja Izvedela vse, jr kraljevič planil čez prag ln prisrčno objel svojo pravo nevesto. Kralj pa je molče stal nn pragu in se veselil sreče, ki je tako nepriča- j kovano zasijala v princeskino bridkost.
Priredili 60 imenitno gostijo. Na kralje-vičevi desnici je sedela prava nevesta, na njegovi levici pa lažna prince&ka-splelična, ld je bila tako zaslepljena, da princeske niti opa-žila ni.
Med gostijo je kralj vstal in razodel zbranim gostom vse, kar je vedel. Ko je hudobna i spletična videla, da je razkrinkana, je planila pokoncu in hotela pobegniti. Kraljevi služabniki pa so jo zgrabili in tirali pred kralja.
>Kakšno kazen zasluži za svoje zločinsko dejanje?« je vprašal kralj navzoče.
»Zaprimo jo v sod in vrzimo v morje!i so vsevprek jeli kričati ogorčeni gostje.
Tako se je tudi zgodilo. Lažno princesko je doletela zaslužena kazen, prava princeska pa je še dolgo vrsto let srečno in zadovoljno živela ob strani svojega moža, ki je kmalu na to zasedel očetov, prestol in modro in p>: vičuo vladal Deveto deželo do konca dni.
- KONEC -
Tekma
Spisal in risal: E. D.
Komaj je sneg skopnel, že so se Jeli prikazovati v opoldanskih urah, v toplem pomladanskem solncu razni mali prebivalci gozdov in polj.
Sreča
Nekoč je živel revež. Delal je od ranega I jutra do pozne noči, a je komaj preživi} svojo I družino. Sosedje so delali mnoço manj, а so ! imoli vendar vsega v izobilju. — Kaj se hoče. sreče nima!< so govorili ljudje, zato Je pa tako reven. Ce bi imel srečo, bi poslal prav tako bogat, kot smo mi.<
To jo začul neki bogatin. Nasmehnil se je ljudski govorici in pomislil: Kakšne neumne misli imajo ljudje o sreči! Saj ni res, da so bogati samo oni, ki imajo srečo, in da so drugi revni, ker sreča nikoli k njim ne pogledn. Vsak ima, kar zasluži. Saj sploh ni nobene sreče na svetu!«
Nekega dne je šel revež k potoku, preko katerega je ležala samo ozka brv. Na drugi strani potoka pa je bil tafas baš oni bogatin. Neopaženo je stopil na brv, spustil nanjo cekin in se skril v bližini. >Ce revež najde cekin,« si je mislil, : potem ne bo mogel nihče več trditi, da mu ni sreča mila.«
Revež pa se je ustavil pred brvijo in začel takole modrovati: 'Prav težko se pride na ono stran. Se dobro, da ima človek oči! Sem radoveden, kako bi slepec рг;Тл! na ono strr.n? Najbrž bi kar koj strmoglavil v vodo. No, dajmo, poskusimo!«
Zatisnil je oči in se jti oprezno plaziti po brvi preko potoka.
Bogatin je to vidfl in se je silno zavzel. >Ali ni to čudno?« si jo dejal. >Nn!nšč *em mu nastavil cekin. Samo slepec ga ne bi mogel videti. In res je siromak bogve znkaj moral zapreti oči in iti mimo cekina kakor slepec, ne da bi ga bil videl in pobral. Navsezadnje imajo ljudje morda vendarle prav. Zdaj dim, da res nimajo vsi sreče na svetu!1:
Za bistre glave
Rešitev zloženke
V — rala r — iba t — rava e — na c — erkev
A — niča « — arava g —- rbee e ~ lektrikn 1 — eto č — ebela e — nn k — lop
Pravilnih rešitev je bilo topot čez 300. Nagrado je žreb prisodil: Pavlu Golmnjerjn, učencu III. razr. v Ljubljani, Vošnjakova ul. 4. Dobi vezano knjigo pravljice >Na|denček Jokec«.
Nova zloženka
Vila — čarovnik — kralj -— roža — orel
—	taščica — Tonček — zibelka — nosek —■ basen — ako — ime — car — namen — okno
—	ednica — evangelij.
Postavite te besede v drugačnem redu drngo pod drugo tako, da boste iz njih začotnih črk od zgoraj navzdol Čitali ime dveh znanih pomladnih rož. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado.
Rešitev pošljite najkasneje do Četrtka, 2. aprila, na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Z dežja pod kap
Da bi odvadila kravo mahati med molžnjo z repom, ji je dekla Urša privezala na rep kos opeke. Krava pa je otepala z repom še kar nndaljo — s to razliko, dn je prej udarila Uršo samo z repom, zdaj pa ji je prisolila zaušnico z opeko ...
VI-

Ljudje običajno priredc ol> pomembnih dneh večje r.li manjše svečanosti, ki naj povzdignejo razpoloženje. Kot ljudje, tako so tudi naše znanke žuželke sklenile, da skupno preslave prihod pomladi na posobno svečnn način.
Na seji, ki jo je sklical gospod Slinar, so .sklenili, da ob prvih pomladanskih dneh pri-tede veliko hitrostno tekmo, kjer bo posameznik lahko dokazal, koliko jo urnejši od svojega sodruga. Da pa ta pomembni dan za-dobi pravi sijaj, so sestavili takle dnevni red: 20. marca — cvetna nedelja: hitrostna teknin na 10 nt, pod pokroviteljstvom g. Sli-narja. Zbor tekmovalcev ob 8 zjutraj pri največji jablani I,aznrjovej?a vrla. Tekme se lahko udeleže vse žužoikel Pri tekmi jo dovoljeno uporabljati le noge; kdor bi so pri tekmovanju poslužil svojih kril — bo izključen. Tekmuje se po pravilih, ki so nabiti pri vhodu slinarjevega doma. Zmagovalec prejme najlepši list one rastline, ki mu najbolj prija ter si polog tega pribori naslov hitrostnega prvaka v letu 1981. Po tekmi se vrši prosta zabava v gostilni «Pri veselem Cmrlu». Za iz-bomo jedačo in pijačo bodo skrbele brhko hčerke oštirja Cmrla.
Vrtni polž, ki so ga hudobni jeziki nazi-vali Slinar, je takoj odredil, da sta dve najhitrejši mravlji pohiteli nn bližnjo smreko, kjer sta izročili tiskarju gospodu Luba 'nrju listič, po katerem naj izdela lepake. Slednji se morajo namreč po naročilu odbora nalepiti nn raznih križiščih cest in po potrebi dostaviti raznim tekmovalcem na dom.
Stričkov kotiček
145.
Dragi Kotiikov striček!
Ja: hodim v III. razred in se jako dobro ulim.
Danes (23. marca) je bil sejem v Dobrem polju pri Sv. Antonu. Tudi jaz sem bila na sejmu. Bilo je zelo veliko ljudi iz raznih krajev. Mislila sem, da boj tudi Ti jtrišel, pa Te «i bilo. Pridita si s Poigančevim ofetom ogledal spomenik padlih vojakov! Če mislita kaj kmalu priti, pridita v Ikornjih, drugače bosta v blatu obtičala.
.Vd praznik bomo imeli materinski dan. Uprizorili bomo lepo igro, v kateri bom nastopila ludi jaz kot angelček.
Počitnic se ie sedaj veselim, ker pojdem na Gorenjsko. Vel, striček, jaz sem Gorenjka, pa sem zdaj na Dolenjskem pri gospodu stricu.
Te lepo pozdravlja Ivanka Preset ni k ,
učenka lil. razreda v Dolrempolju.
Odgovor:
Draga Ivanka!
Po kaj pa naj bi hodil na sejem v Dobrč-polje, mi povej? Jaz mislim, da nič takega na sejmu v Dobrnmpolju ne prodajate, kar bi prebela naša Ljubljana ne imela, čevlje, krtače, igrače, korobače, svinjske krače, kolače, košare, pekare in druge takšne imenitno iare si tudi pri naših branjevkah lahko do mile volje nakupim, kadar imam v iepu kaj cvenka. Pač pa bi, veš, kar koj prisopihal v prelepo vaše Dobrćpolje, Če bi priredili srjem, r.a katerem bi prodajali srečo zlato in iidano voljo!
To sc mi zdi lepo od vas, da ste tudi v Dobrempolju doslojno proslavili materinski dan. Tudi v Ljubljani smo imeli takšno proslavo in če me vprašal, kako je potekla, Ti pri najboljši volji ne morem drugega odgovoriti kot: Imenitno!
Pozdravljena, Gorenjka mala!
Kotičkov striček.
146.
Dragi Količkov striček!
Že zdavnaj bi Ti bila pisala, pa sem se krvoločnega Tvojega kola bala. No, danes sem se pa ojunačila in Ti pišem in Te prosim, da mi uslisiš ieljo, ki jo v srcu nosim: Vlakni me v kotiček, ljubi striček! če me ne boš zavrnil. Ti bom dala. lep piruh. Toda Bog ne daj, da bi ga dal Poigančevemu očetu: piruh bo samo zate!
Se nekaj Ti moram povedati. Vei, jaz ie tnalo ne verjamem, da je tista punčka iz olro-Ikega vrtca, ki Ti je zadnjič pisala, v resnici sama pisala pisemce. Beži, beii! Tudi jaz sem hodila v otroški vrtec, naučila sem se mnogo lepega in koristnega — pisati pa vendar ne.
Željno pričakujem Tvojega odgovora in Te srčno pozdravljam.
Zlata Z al o k ar, učenka III. razreda vadnice v Mariboru.
Odgovor:
Draga Zlata!
Krvoločnega mojega kola se Ti res ni bilo Ireba tako strašno bati, kakor vidii. Saj ni lako krvoločen, ne, kakor sodite, če vsak dan na telče 10 pisemc poire, vendar še ni taka reč, da bi jo bilo treba obešati na veliki tvon. Nekaj pa mora vrli moj koš jesti, lej jo; ali naj od lakote umre?!
že mogoče, da lisla punčka iz otroškega vrtca ni ono pismo sama pisala, mogoče pa je ludi, da ga jel Ne smeš mislili, da smo vsi na svetu enako brihtni. Kaj še! Je velika razlika med znanjem enega in znanjem drugega. Na primer! — Poigančev oia so tako modri in učeni, da slišijo travo rasli in planke iviigati, Vrban Prismuk pa zna komaj suhe hruške
peči in ocvrte polie jesti--hojej, kojne.
kakšna razlika je med njima in kako daleč Poigančev oia Vrbana Prismuka posekajo! Zato tudi ni izključeno, da ona punčka ie zna pisati, čeprav je še lako majhna, da bi jo lahko za igračo v izložbo postavili. Če zna pisali, ne kaie drugega, kakor da ji is globin srca zakličemo: »Živijo!<, če pa ne zna pisati, naj ta »!ivijo< meni na čast velja... Ali ni prav lako?
Pozdravljena!
Kotičkov striček
Kakor je bilo sklenjeno, tnko so tudi iz-vršilL Neumorne mravlje in poskočni brzci so poskrbeli, da so bili vsi udeleženci te vele-važne tekme pravočasno obveščeni.
Napočil je dan, ko so se iz ob zgodnjih jutranjih urah jeli zbirati strumni tekmovalci, kojih edina želja je bila dokazati živalskemu svetu, kolika je njihova hitrost.
(Dalje prih. nedeljo.) i
ito zidano voljo
Janezkov vzdihljaj
>0h, če bi vedel, kje bom umrli*.
>Lej ga pobiča,« se začudi mama, >ka] m pa imel od tega?«
>Ne bi šel tja!« se modro odreže Janezes.
Kje so jabolka?
Trije pobiči so se peljali v Ljubljano. S seboj so imeli tri košarice lepo rumenih jabolk. Preden je vlak privozil do Zaloga, so pobiči jabolka pohrustali.
Na ljubljanskem kolodvoru jih «stavi init-ničar:
»Hej. kaj nosite, fantiči?«
»Tri košarice jabolk!« mu odvrnejo.
■>Pokažite košarice!«
Saj so pra/ne. Kje pa imate jabolka?«
Tu!« pokažejo pobiči in si pogladijo trebuhe ...
Domače ognjišče
Zdravniška
posvetovalnica
Pravni nasveti
(v zadevah splošne in socialne medicine ter higjene)
L. N. v Lj. 0 ponotni »oni otrok je bilo pisano na tem mestu 14. decembra lanskega leta. Preberite in uvažujle! Vaš fantek je doživel pred dvema letoma poškodbo, poleg strahu bržkone tudi pretres možganov. Vsekakor spada deček v stalno zdravniško oskrbo, dokler se mu nočni napadi ne porazgube in ga mine tista bolestna plnhost, tudi kasneje do dovršenega 15. leta dajte sinčka nadzorovati po enem in istem zdravniku vsaj dvakrat na leto I
I. F. v S. K. Vaši nočni napadi z znojenjem in glavobolom, ki si jih skrajšujete s hotnim bruhanjem, so morda res prebavnega izvora, morda j>a go prvotno živčne narave, nekaka migrena. Dejanske razmere more presoditi zdravnik, ki Vas ne-katerikrat preišče. Ako je nadležnost radi motenja v prebavilih, pojdite za 3-4 tedne v Rogaško Slatino, v predsezoni in posezoni imate zaradi svojega poklica znatne ugodnosti.
E.	V. v Lj. O odmiranju rok ali kakor pravite Vi »z a n o h t a n j u« je bil odgovor z navodili priobčen že 1. februarja L L Vsak mesec vendar ne morem premljevati iste stvari.
J. F. na J. Zaradi srčne nervoznosti Vam priporočam, da se varujete vsakršnih, tudi domačih zdravil, da se lotite kateregakoli športa, v Vašem kraju je turistika lahka in hvaležna in da se lotite utrjevati z vodo, ko nastopi toplo vreme. Domačih nevšečnosti Vam ne prežene nobeno zdravilo, morda samo starodavni in preizkušeni lek — potrpljenje — ki je izprva res grenek, a vedno znos-ljivejši in — uspešen. Uvažujte, kar sem nasvoto-val 11. januarja t L v sličnem primeru.
M. C. v K. Otekanje nog prihaja zaradi prevelikega napora ali pa iz oslabelosti srca. Kaj je pri Vas prvinsko, ne morem presoditi na daljavo, istotako ne določiti. Kje in kako naj se zastavi zdravljenje. Zaradi iztoka je vsekakor potreben zdravniški pregled.
F.	R. v S. Veseli me, da se je mučna zndeva j z »organsko napako« tekom enega samega dneva preokrenila na ugodno plat!
D. C. v Lj. Spolna razboljenost se Vam je že po treh mesecih znatno izboljšala, kakor mi poročate. Držite se danih etično-higienskih vodil vztrajno in kmalu se vsa bolezen razblini v — nič, tudi tisti izcedek, ko ne boste več obračali pažnje na take malenkosti. Ce bi bil pojav kužnega izvora, bi Vam dal čisto drugačne nasvete. Očistite si iu okrepite dušo, pa bo tudi Vaše telo kmalu preni-pevalo zdravja in moči. Torej tudi naprej: Valere aude!
A. R. v Lj. Volk Vas straši že zdaj, ko sitnari »zverina« vendar navadno bolj poleti. Morda imate i preveč podloženo kožo? Staro domače sredstvo zo- i per to nadležnost je lojeva sveča. Jaz Vam svetu- j jem otiranje prizadetih mest s kisovo ali špiritovo 1 vodo in močno štupanje z lojeveem ali smukcem. ;
L. M v C. Migrena, zaprtje, revmatične bolečine v križu in plečih in razburljivost Vas mučijo čezdalje huje Da ste mlad, bi Vam svetuval pre- i me m bo |>oklira, v Vaši debi skušajte doseči pre-membo službe, ki jih ima tako velik obrat, kakor je Vaš gotovo več raznovrstnih na razpolago. Vse- j kakor skušajte doseči 4 tedensko zdravljenje v Laškem.
Isti. Zaradi hrastavosti otrokove glavice se posvetujte z zdravnikom, ki Vam da potrebna navodila in zapiše tudi primerno mažo.
F. M. v C. Račun pošljite »Zdravniški zbornici za Dravsko banovino« s prošnjo, da se izjavi o primernosti.
I. K. v R. Morda ste v zmoti? Razen Vaše domneve je mogoča in zelo verjetna možnost, da je tisto, kar opazujete, čisto nedolžen in priroden po- i jav. Ce imate fanta zares rad, dajte mu prostosti :
J. Z. na R. Zastarel katar v grlu ali goltu se ne ozdravi v 14 dneh, časih pa tudi ne nikoli, ako ne odstranimo vzroka, ki je časih kajenje, časih pitje opojnih pijač (kolikrat skupaj!), časih kakšna poklicna škodljivost (prah, dražeči plini, toplotne izpremembe itd.). Spominjam se mladeniča, ki je pred mnogimi leti prišel k meni z navadnim vnetjem (ali katarom) golta in grla ves zbegan, da ga že mesec dni peče in praska in ščegeta in sploh draži v grlu. Ker nisem mogel nič posebnega ugotoviti, sem mu lahko zatrdil, da njegova bolezen ni ne jetika ne rak. Ni mi verjel, obredel je vse strokovnjake v treh bližnjih mestih; čez pol leta ee je vrnil k meni pomirjen s priznanjem, da se mu je bolezen izboljšala, odkar je opustil kajenje In pitje opojnih pijač.
J. M. v Lj. Tisti mehurček ne bo prav nič, ako ga ne opazujete več, v nasprotnem slučaju Vam napravi bunke v glavi.
Isti. Glede Vaših las nimam nikakega upanja, še manj strahu, ker so — Vaši. Močno Vam izpadajo, mažete si jih z orehovim oljem in resorcinom (v kateri obliki in gostoti oz. razredčenosti?). Hočete poskušati še z masažo (zame novo in zanimivo poglavje kozmetike lasišča)? Kaj naj resno odgovorim? Ker ste »bolj slabe konstitucije«, skrbite za zadostno prehrano, zadostno gibanje na prostem, zadosten počitek, pijte do srede maja ribje olje po dve žlici na dan, lase pa pustite v miru z vsakršnim zdravljenjem, zadošča čisto navadna in preprosta nega.
E. G. v B. Sporočite bližnjemu zdravniku, naj se o priliki, ko pride v Vaš okraj ali ko pojde inimo, ustavi za eno uro pri Vas. V tem času bo mogel ugotoviti, ali se splača še preganjati gliste pri otroku, ki jih ni imel več ko štiri, ali sto Vi pravilno opazovali bitje srca, ali je Vaš sinček ozdravljen od kile navidezno ali zares, kaj jez očesnim vnetjem drugega otroka in prav posebno, ali je Vaša slabša polovica sposobna ta začasni dopust ali zrela za upokojitev zavoljo »živcev, ki mu gledajo žc kar iz kože« (kako na-lornol). Ker ne poznam Vaših nebogljencev, bi moral napisati v odgovor takole pet tiskovnih pol dolgo brošuro, da bi mogel očrtati vse možnosli glede stanja in primernega ravnanja v Vaših petih
Dolžnost dajati previitni nadomestek. J. D. P.
Materi ima po oporoki nin dajati kot prevžitek stanovanje m hrano. Ker pa ravna ein grdo z materjo, se je ta preselila drugam, sin pa noče dajati nobenega vžitka izven doma. — V m are bitni furavdi bo sodišče obsodilo sina na dajatev preživninskega nadomestka materi izven doma le tedaj, če se bo po zasipanju obojestranskih prič j>repričalo, da mati le vsled krivde sina ne more e sinom živeti pod skupno streho.
Turške srečke. J. L. ?.. Leta 1912 ste po zastopniku tukajšnje banke kirpili na obroke turško srečko. Med vojno ste prenehali s plačevanjem obrokov ne da bi vplačali vseh obrokov. — Ker niste plačali vseh obrokov, ne morete sedaj od banke zahtevali izročitev turške srečke. Imate le pravico zahtevali od banke povračilo vplačanih obrokov v relaciji 1,— Din za 4 K.
Zastaranje obrtniških terjatev. K. Š. O. Kot mizar ste pred vojno izdelali v neki novi hiši vsa mizarska dela. Radi izbruha vojne niste takrat obračunali e stavbnim gospodarjem in Vam še do danes ni nič plačal — Od stavbnega gospodarja «mete zahtevati le dogovorjeno ceno za Izvršena dela; če ni bila pogojena fiksna cena, Vam gre le takratna vrednost dela in materijala v takratni valuti. Tožba bo brezuspešna, čim bi nasprotnik ugovarjal zastaranost zahtevka. Terjatve radi obrtnfikih zaslužkov zastarajo v 3 letih.
Menična obreza. A. K. K. Mati Ima sinu izplačati očetovo dedščino. Ona pa mu je svoječasno podpisala menico, katero se sedaj siin protivi poravnati. — Ce nima sin nobenega premoženja, s katerim bi bila vrednost menice krita, je mati upravičena, da zadrži izplačilo očetove dedščine do višine nepokrite menice.
Odreka italijanskemu državljanstvu. 0. E. P. Po sedaj veljajoČih italijanskih zakonih zgubi italijansko državljanstvo, kdor si po lastni volji pridobi tujo državljanstvo in se ustanovi na tujem. — Ker ste si že pridobili naše državljanstvo lahko podaste izjavo pred konzulatom, da se odrečete Hali jamskemu državljanstvu, vendar pa to radii prodaje zemljišča ni potrebno.
Prodaja nepremičnin v 1'aliji. 0. E. P. Kot begunec iz Italije ste si pridobili naše državljanstvo in hočete sedaj prodati svoje pcscs+vo na Goriškem. — Za prodajo posestva v Italiji je potrebna notarska kupoprodajna pogodba. Ce sami nočete ali ne morete pred notarja v Italiji, lahko pooblastite polnomo&iika, ki bo v Vašem imenu sklenil in podpisal notarski akt.
Izplafila poštne hranilnice na Dunajn. J. M. C. Vso posle glede izplačil vlog, rentnih knjižic itd. od bivše poštne hranilnice na Dunaju vodi sedaj centrala poštne hranilnice v Belgradu. V načelu je med prizadetimi dosežen sporazum in bo končana izvedba sporazuma svoječasno objavljena v časopisih.
Sodna poravnava. K. P. P. Imate goetinjo, M Vam do'guje že več mesecev na lirani im stanovanju. Sama je sicer brez premoženja, ima pa dobiti od brata doto po očetu. — Najmanj stroškov bo za gos! in jo in tudi za Vas, če se zglasite na uradni dan skupaj z goetinjo pri bližnjem sodišču ter tam gostinja v obliki poravnave (taksa le pol % od zneska) prizna svoj dolg. Ce noče priti na sodišče, vlož-lo zoper njo opominsko tožbo. Po pravomoč-ncpli predlagajte na sodišč« izvršbo z rubežem dote, ki jo mora gostinji izplačati brat. — Ce tekom treh let ne iztožite, Vaša terjatev napram gcstlnji zastara.
0 vojnici. G. I. S. Ker so Vas spoznali za stalno nesposobnega in ne morete dokazati, da ste se onesposobili v vojaški službi, vas zadene zakonita dolžnost, da plačujete vojnlco. Vsako pritoževanje bo brezusjKČno, ker je tako urejeno v zakonu.
0 davčni oprostitvi. P. 0. H. 0 davčni ojiro-stitvi oseb z devetimi ali več otroki smo pisali na tem me-stu v št. 37 z 15. febi-иптја t. 1. Prošnjo vložile pri pristojni davčni «pravi (za Vas v Kamniku) in priložite rodbinsko polo, ki jo dobite v župneni uradu in ki mora biti kolekovana.
Zakon razdruži le smrt. I. D. K. Že v št. 66. smo povedali, da se katolik ne more znova poročiti, dokler živi njegov zakonski drug. To torej velja tudi za moža, Id mu je žena odšla v Ameriko in se ne namerava več vrniti.
Prodaja občinskega sveta. O. I. V, Občinski svet se more furodati samo s sklepom občinskega odbora, ki ga jx>trdii banska uprava. Zalo »pogodba«, ki ste jo napravili z »uglednim« občinskem odbornikom, za občino pač ne bo obvezna. Občine ne morete pris'Mti, da vam proda svet, kakor ne morete siliti koga drugega.
F. S. R. Če je glavarstvo dovolilo napeljavo odtočnega kanala v potok, »e je to zgodilo gotovo po predhodni obravnavi na licu mesta, h kateri so
bili povabljeni interesenti in eo morali tam podati svoje ugovore. Kakfini so biLi razlogi sa ta ukrep, boste najbolj točno zvedeli pri okrajnem uačelstvu (glavarstvu). Druga instanca je pa banflka uprava. Čo res v vasi nimate druge vode za porabo, se bo to gotovo vpoétevaJo. Sicer se nam pa sdi stvar maio pozna, če se je to zgodilo že leta 1929.
Poroka radi prevžitka. J. K. P. Poročili ste priletno vdovo, ki Jo po smrti moža imela na posestvu le pravico gospodarstva do polnoletnosti sina, potem pa določen prevžitek. Pred poroko Vam je vdova obljubila, da bosta po izročitvi skupaj imela prevžitek, po smrti pa bo Vam ostala polovica njenega prevžitka. Prevžitka Vam doslej ni zavarovala in noče o svoječaeni obljubi nič slišati. — Dokler bo žena živela, boste lahko vedno zoper njo uveljavljali svojo pravico do polovice užftka iz obljube pred poroko. Če Vam pa je to obljubo dala med zakonom, je neveljavna, ker ni storjena v obliki notarskega akta. — Ker žena ni posestnica, Vam ne more na sinovem poeest\-u zavarovati prevžitka po njeni smrti in tozadevne obljube sploh ne more izpolniti. — Vaše delo na posestvu gre v korist lastnika, pastorka in žene-dosj>odlnje in M mogli zahtevek na mezdi proti obema uveljaviti, vendar le za zadnja 3 leta, dočim je prejšnji zaslužek zastaran.
Zakonite obresti. K. N. 2. S trgovcem imate že več 1(4 poslovne zveze 1er mu Vi dolgujetc na špecerijskem blagu, trgovec pa Vam za les in razne vožnje. Mnenja ste bili, da je končni saldo Vam v dobro, po trgovčevem obračunu, ki računa 10% obresti, pa ste mu Vi dolžnik. — Ce se niste glede obresH drugače dogovorili, ima trgovec pravico zahtevati 6 f0 obre.-ti, Vam pa gredo, če niste trgovec, le 5 % obresti: od zapadlosti posameznih zneskov. V morebitni pravdi bo sodišče v enaki meri upoštevalo Vaše in trgovčeve zapiske. Če Vi nimate nobenih zapiskov o posameznih špecerijskih dobavah, bo sodišče najbrže smatralo tozadevne trgovčeve zapiske v knjigah za resnične. Sedaj ee poravnajte brez tožbe, v bodočo pa vodite tudi točne gospod injske zapiske.
Ločeni starši in njihovi otroci. A. M. K. Ob sporazumni ločitvi ste se dogovorili, da bo otrok ostal pri vas, otrokov oče bo pa plačevnl alimen-tacijo. Sedaj je pa med ločencema nastal spor glede višine alimentacije za otroka in glede občevanja z otrokom. Kaj storiti? — Ce mati smatra, da je vzdrževalnina, ki jo otrokov oče zanj plačuje, prenizka, lahko vsak čas pri sodišču predlaga, da se ista poviša. To velja tudi v slučaju, če je otrokova mati prostovoljno znižala alimentarijo, ki jo plačuje oče Isto velja glede občevanja z otrokom. Če je otrok ostal pri materi, si je oče še vseeno obdržal pravico do osebnega občevanja z otrokom, če se glede tega zakonca ne moreta sporazumeti, more sodišče občevanje z otrokom bližje urediti.
0 Tojnici. A. L. H. če niste bili spoznani za nesposobnega in ste za slučaj mobilizacije res pri-deljen k gotovi edlnici, vas ne zadene obveznost plačevanja vojnice. Vlogi na vojni okrog, kamor se je pritožiti radi uvrstitve med vojničarje, priložite »vojni razpored«, ki ga morate imeti, če ste res prideljeni kakšni edlnici. Dobili ste ga od občine. Vlogo pošljite preko županstva.
Žalitev v pismu. D. T. J. Za žalitev v zaprtem pismu, ki je bilo naslovljeno ln dostavljeno raz-žaljencu, ne svetujemo, da bi razžaljeni vložil ovadbo radi žalitve pri sodišču. Sodišče namreč utegne smatrati, da ni podano po kazenskem zakonu kaznivo dejanja Praksa v tem oziru še ni enotna in ustaljena. Ovadite žabica okrajnemu načelstvu.
Spor radi dediščine. V. S. T. Drevesa, kakor tudi sod so bratova last.
Povišanje stare zgradbe. S. K. L. Če vam sosed brani povišati stavbo, ker mu s tem zakrijete okna, vam svetujemo, da se z njim sporazumete, predno začnete graditi. Možno je, da vam bo stavbno oblastvo (županstvo) izdalo stavbno dovoljenje kljub ugovorom soseda. Toda sosed vas bo nato lahko tožil. Stvar sodišča bo, da potem na podlagi vaših in sosedovih trditev ter po izvršenih dokazih presodi, ali so sosedovi ugovori utemeljeni ali ne. Kako bi razsodilo sodišče, se ne more prorokovati. Iz vaših lastnih navedb pa sklepamo, da je uspeh za vas dvomliiv.
Jamstvo ra pohištvo. A. S. K. Za pohištvo, ki ste ga pred dobrim letom naročili, dobili ln plačali, pa vam je razpokalo, ne boste mogli zahtevati drugega pohištva, če se niste tako izrecno dogovorili s tvrdko, ki ga vam Je dobavila. Če nI bilo glede jamstva ničesar dogovorjenega, bi bili morali v šestih mesecih po izročitvi pohištva zahtevati popravo istega, če se je dalo sploh popraviti, ali znižanje kupnine in eventuelno odškodnino.
Migljaji za veliko čiščenje
Vrata ta pohištvo, Id nimajo gladkih plodkev, marveč kote io zareze, moremo temeljito očistiti in osvežiti, ako Jih odrgnemo s ttrnežem in terpen-tinom (vsakega pol); po kotih in zarezah pridemo do živega le z ostrim čopičem ali ščetko (v ta namen so prav porabne stare zobne ščetke).
Mizice, stojala itd. imajo večkrat lise od vod«, vroče posode ali podobne poškodbe. Ko smo jih temoljrto očistili pojxravimo (prepleskamo) lise ali rele ploskve e primerno barvo (Irakom).
Najboljše in najenostavnejše za parkete je vosek, roapuščen v bencinu. Lo&čil« napravimo tako redko, da ostane tekoče in ga hranimo v steklenici Pripravi se na kar enostavnejši način: v pol litra benobia zdrobimo za približno 3 Din voska, zmešamo in pustimo par ur, nakar je takoj rebno.
Oblazinjeno pohištvo je treba sponiJadi skrbno očistiti poeebno tudi po vdolbinah, da se zavarujemo pred molji. V to so poeebno uporabni električni prahoeesL
Lončenih peči wfkoli ne čistimo z mokro cunjo, ker s tem ilovico zmočimo in razmažemo. Uporabljajmo 6uhe krpe ali ščeti.
Ako se začne lepivo v oknih (ob šipah) drobiti, odstranimo vse rapokane dele in zalepimo šipe s svežim lepivom.
Medene kljuke na vratih in oknih čistimo na ta način, da izrežemo v kesu lepenke luknjo v velikosti kljuke in drugih medenih delov, Id jih je treba snažiti; tako izrezano lepenko položimo na vrata (okno) tako, da so vidni le medeni deli, lès pa pokriva lepenka. Taiko ostane Iee čist in nam ga ni treba potem posebej snažiti. Na podoben način čistimo s smlrkom železne dele zadanih štedilnikov.
Da nam lestev pri čiščenju ne zleze narazen, jo svežim o z vrvico.
Omela, metle, krtače po dovršenem čiščenju temeljito oenažimo z grobim glavnikom, opairimo v milnici in obesimo ali pestnvimo na držaje.
Poškodovane tapete ali slikarije na zidu popravimo 7, odgovarjajočimi vodenimi barvami
Jedilni listi za mesec marec
(Dr. Krekova meščanska gospodinjska šola.)
Nedelja, 29. marca.
Kosilo: Bela goveja juha in zdrobov ponviïnik. t Telečje zarebernir.e, pražen riž, surovo korenje z jabolki. — Pomarančni narastek.
Večerja: Krompirjev gulaž z gobami, čaj in zdravilna pogača.
Ponedeljek, 30 marca.
Kosilo: Drobtinova juha z jajci. Koštrun z zeleno papriko (šataraš) in polenta. Zelenn solata s krompirjem (mo'ovilec ali regrad).
Večerja: Pečene gobne palačinke in kisla repa. (Sterilizirani jurčki.)
ф
Torek, 31. marca:
Kosilo: Juha z vsukancem in karfijoia. Okisane ledvice in krompirjevi rezanci. Lešnikove rezine.
primerih! In fa dolgovezna razprava bi bila za Vas nerabna, kpr za pravilno uporabo splošnih vodil v posameznih primerih dejanske potrebe je treba ' več ko dobre volje, saj je. še strokovna izobrazba ! brez dolgoletne izkušnje — nedostatna'
Večerja: Makaroni a la Napoll. Rezine lz domačega sira in mesečna rdeča redkvica.
Sreda, 1. aprila.
Kosilo: Poslana ragu juha. Nadevane pastetke s karfijolo in holandska omaka, pretlačen krompir (pire) s sur. maslom. Posipanka iz kvašenega testa.
Večerja: Ruska jajca in mešana solata.
četrtek, 2. aprila.
Kosilo: Porova juha. Ocvrta ščuka, mešana solata. LinSke rezine in pomaranče.
Večerja: Žabja obara in krompir v koscih.
Veliki petek, 3. aprila.
Kosilo: Grahova juha. Špinača s posajenimi Jajci in pražen riž. Zabeljeni sirovi cmoki in solata.
Večerja: Mlečen riž.
Sobota, 4. aprila.
Kosilo: Goveja juha z jeternim riže.m. Pečen , volovski jezik v omaki, prazen krompir in posiljeno zelje. Pomaranče in banane.
Večerja: Nadevani aolotčki in solata. Ca i in I velikonočni koluà.
ŽTjdr. Hugon Turk.
O mleka in mesu tuberkuloznih domačih živali
Na tuberkulozi (jetiki) zbole lahko vsi domači sesalci in tudi perutnina in udomačeni ptiči (kanalčki, papige n. dr.).
Dasi so povzročitelji (bacili tuberkuloze) te tudi živalim silno nevarne iu nalezljive bolezni po svojih svojstvih različni ter danes pred vsem razlikujemo le bacile človeške in goveje tuberkuloze, je vendar mogoče, da prehajajo te glive-ocpljdvke (klice) od človeka na živali in nasprotno. In od goveje tuberkuloze je to znanstveno in brez dvoma dognano ln tako se človek prav la; "ko okuži e tuberkuloznim mlekom in verjetno tudi z surovim mesom ter surovimi mesnimi izdelki (klobase, salame i. dr.) jetičnih živali. Saj vemo, da je visok odstotek otroške tuberkuloze živalskega Izvora.
Bolezen se lahko prenese na različne načine, naipogostejo pa z uživanjem okuženega mlelta in mesa, pred vsem v surovem stanju t. j. neprevreto oz. neprepečeno.	J
Radi nevarnosti okužbe e tuberkuloznim mlekom ee sedaj vse povsod zahteva, da se izločijo iz proizvodnje mleka vse krave, ki so bolne na jetiki in prav posebno vse one, ki imajo tuberkulozo v vimenu. — Silno važno je torej strokovno nadzorstvo krav-molrnie, ker mleko ene same tuberkulozne živali lahko oku/ii vse drugo mleko, ki se je ž njim zmešalo na domu ali v mlekarni in od takega mleka so okuženi tudi vsi dotični mlečni izdelki kot sir, surovo maslo i. dr. Zato bi morali pregledovati in stalno nadzorovali krave molznice strokovnjaki-živinozdravniki, kateri bi strogo nadzorovali tudi čistočo hlevov, hlevske opreme in mlekarske priprave in posode. Seveda je težko izvesti tako javno nadzorovanje, radi tega si mora Človek sam pomagati, poeebno s tem, da ne uživa surovega mleka, pceebno neznanega izvora, ampak da ga prevre ali vsai segreje na 80° (sterilizira«), za otroke so sme rabiti izključno le pastenrizirano mleko, če prav je v ceni morebiti nekai dražje.
Glede mesa tuberkuloznih živali velja pri nas sledeče: Neprikladno in škodljivo se mora smatrati vse živalsko lelo (meso s kcetmi, salo, loj, drob, kri), ako se ugotovi tuberkuloza, vsled katere jo žival močno shujšala. Ravno tako je neprikladno in škod'jivo za človeško hrano vse telo, mast pa le pogojno, ko se raztopi, ako sicer žival ni v večji meri mršava, pa se najdejo pri pregledu mesa inaki sveže (mlade) okužbe po velikem krvnem obtoku in okužbe niso torej omejene samo na drob in vime. — Za človeško hrano škodljivi so nadalje deli mesa, v katerih se najde tuberkuloza, zadostuje če je tuberkulozno okužena ena sama mezgovna žkza dotičnega dela.
Pri nas veljavni predpisi mesoogledstva dopuščajo pri tuberkulozi gotove izjeme, pri katerih je meso pogojno sposobno za človeško hrano. Toda te izjeme more in sme presojati samo strokovnjak, pa še ta mora biti zelo previden. Za poklicane strokovnjake smatra naš tozadevni pravilnik iz leta 1925. izrecno diplomovane veterinarje.
Pripominjamo, da je tuberkulozo v pričetkn bolezni na živali tudi zvedencu prav težko spoznati, fcrebe ie dobrega znanja in posebnih preizkušenj (s »tuborkulinom«) in ravno meeoogled zahteva pri tej bolezni poleg strokovne usposobljenosti, še poeebno veliko vestnosti.
Kratkoviden lovec: »Oprostite — aH ste morda videli orangutana, ki rogovili tod okrog?«
*
Ošaben ameriški večkratni milijonar je ložiral v najboljšem londonskem hotelu in je bil silno jezen, ker mu ni nihče posvečal posebne pozornostL Nekega jutra je ves srdit dejal natakarju: ^Prinesite mi za tisoč dolarjev šunke in jajc za za.iutrek!« t Nakar je natakar promptno odvrnil; »Pcjovič-nih porcij pri nas ne dajemo.«
Ste*. 72.
»SLOVENEC«, dn« 29. mires 188L
Stran ia.
KULTURNI OBZORNIK
Pismo iz Belgrada
2e pmr tednov je od tega, kar se je v tukajšnji kulturni piviuieli postavil problem balkanske kulture in kulturnega ibliianja i Bolgari. Vendar moram ie v sumom začetku poudariti, da ta akcija ni prišla z najmerodajnej&ega mi sta ln da ravno radi tega tudi ni prešla v širji zamah, ampak je ostala le na posameznikih i njihovimi več ali manj konkretnimi mnenji. Sprožil je celo utvar znani Rade Drainae v dnevniku »Pravda« z daljšim odprtim pismom na D. Mitova. Morda iz razloga, ker je v zadnjem fesu (Inni sp je dalj raea inudil v raznih krajih Bolgarije in stopil v ožje stike s ptieiimranimi bolgarskimi književniki) podrobneje motril kulturno življenje Bolgarov in videJ mnogo simpatičnega pri njih. Podobno, ali mnogo zgcWenejSo konkretnejšo besedo je spregovoril I). Živaljevič v svoji književni reviji »Život i rede. Tukajènja »Pravda« in bolgureki »Lileraturen glas« sta obljubila prostor za tozadevno anketo. Sledili »o članki Vladimira Vujiča (»Narodna odbrana«), dr. Ksenije Atanaeijevlč (»Pravda«), Ante Kovača (»Ri-ječ«) in še nekaterih. Poskus ni našel pravega odmeva in ni bil sprejet z bolgarske strani kot bi moral biti. Zdi »e mi, da preko besedi posameznikov in njihovih subjektivnih predlogov In zaključkov ne bomo prišli. Toliko kot uvod ad Informan-dum slovenskega za tako in podobne probleme za-nlmajočegn »e občinstva.
Postavljeni problem sam na sebi zas'užl vso pažnjo iin ga je treba čim prej rešiti. Današnje mrtvo stanje s skoraj popolno izolacijo je na škodo «ni ko drugi strani. Po tej poti uezanimanja za kulturo edinega slovanskega naroda, s katerim smo direktni mejaši, ne bomo daleč prišli. Za mene danes obstoja samo problem kulturnega zbiranja med nami in Bolgari, dočim drugo nje«ovo stran, Ici se je (ne vem, 11« kak način) izrini ila iz prvobitne ankete, vprašanje balkanske kulture namreč, ne eksistira. Balkanska kultura je Izrodek, je produkt razgretih glav, še več, je le venkdiuija besedna igra, fraza, ki Je do danes še nihče definiral ni fz enostavnega razloga, ker je ne more (radi njenega neot anja). Rad bi videl onega, ki bo iz tako hete.. nega konglomerata balkanskih narodov iin njihovih z raznih »Irani vplivanih in v vse vetrove usmerjenih produktov (tudi duhovnihl) vsaj približno opredelil pojrm balkanske kulture tn mu dal originalno ln dostojno definicijo. O posebnih kulturah moremo govoriti samo takrat, ko razpravljamo o eni rasi, ki je polriozvočno afirmirala svojo bitnost in eaiotnest duhovnega ustvarjanja. Balkan kot široki geografski kompleks, ki je v vsej nam znani človeški zgodovini najjiogcsteje menjal svoje gospodarje, z ljubeznijo ali s silo sprejel največ In vseh mogočih vplivov in bil peprišče nefttevilnih invazij od vzhoda, severa in zapada, pa ni imel in še ne more Imeti enotne podube ln zato tudi ne ene, bnlkaneke kulture.
O potrebi stikov med nami in Bolgari ne bom govoril. Zveze, in čim tesnejše in kskreneijôe, so nam ko kruh potrebne. O tem bi vedeli mnogo povedati oni redki, ki so zadnja leta obiskali Bo'ga-rijo in Imeli priliko veaj površno se seznaniti ž njeno kulturo, fcal, danes ne fu'im še nobene tendence za to zblfžamje. Iz norveščdne, franiščine itd. prevajamo, iz bolgarščine ne. Vseh mogočih jezikov iin narečij kinjige srečujem po knjigarnah, bolgarskih ne. Majhna izjema v tem pogledu je knjigarna g. "Ovijanoviča v Belgradu. O bolgarskih likovnih «rpetnikilh vemo manj ko nič. Isto je z njihovo glasbo, gledališčem, revijami, znanstveno literaturo.
Z vao pravico bi človek ponovil oni Ciceronov: Quousque tandem?...
Znani so knjltevni konkurti in napade belgrajske Akademije nauika, Kolarčeve zadiižbitie, društva »C v i jeta Zuzorič«. Sicer je res, da te nagrade nieo ne moralno ne mnterijalno one vrednosti in višine ko n. pr. Francoske akademije. Nobelova, Goneourtova itd. in to tudi biti ne morejo. Vendar bi morale biti vsaj sorazmeren odblesk njihov in prilagojene našim lokalnim razmeram. Veliko hrupa in prahu je zadnji čas dvignila nagrada »Cvljete Zuzorič«, ki je bila prvotno dodeljena pesniku Dju-kiču, a je koncem koncev pri|widla znani pesnici Desankl Malsimovič, ki že dalj Časa bolna leži v naši Topolščicl, dočim je prozno nagrado dobil Dra-gutin Ilič. Cel teden se je pisalo o tem. Dnevniki so polnili cele strani. Vsi merod ljnejšl književniki so jxxlali svoje Izjave o slučaju. Stvar je prešla v senzacijo In Izgubila vso resnost. žiri lin snmo društvo »Cvi.inta Ziworiï« pa j>recej ugleda. Padlo le tudi več umestnih predlogov o organizaciji takih in podobnih nagrajanj.
Japonsko gledališče, ki Je štiri večere gostovalo v prestolnici, je bHo zelo mrtvo ln brez interesa sprejeto. Tudi kritika nI vedela ničesar povedati. Menda zato. ker se radi nerazumevanja jezika ni mogla znajti. \
Samo kronično omenjam, da je be1<rrajska gledališka uprava po več ko šestih mesecih od začetka sezone dala prvo opersko nremijero. Kritika je naravnost ostra ln nepopustljiva.
Z novim letom je začela izhajati v Banjfllukl »Književna krajina«, ki obda poslati dober pro-vincijski književni mesečnik. V prvih dveh števil-
kah naMojta cela vmta unanlh književnikov z obeh alrani, hrvaške in »rbske. KiitrtiH- smeri |mi lisi nima.
Zadnja številka Srp. Knj. Glasnika je posvečena Dostojevskemu. Obširno pišejo Evgenije Sjiek-torefci "<Etika' Dostojevskega), leidora Sekulič in Branko Luža rev ič.
_ Pri Gezi Kohnu je pred par dnevi Izšla knjiga Pavla «rpfnika: U senci oblakodera, ki je prevo<l iz » ovonifjue (prvotno izšlo v »Vodnikovi družbi«). G. Kohn obljubila obširno sociološko delo dr. Andreja Gusarja, ki izide v par mesecih.
Tukajšnji akademski pevski ».bor »Obilid« Je odpotoval na turnejo p Romuniji, ki bo v zvezi z zborovanjem akademikov male antante, ki se vrti v P rim*! njih dneh. Proti samemu gostovanju nimamo uiç, Ni pa ne prav ne lepo, da je bil ljubljanski Učiteljski zbor radi tega «postavljen in je moral odstopiti od že izdelanega guetovanjskega programa.
Umetniški paviljon je veeino poln. Do pred par dnevi Je razstavljalo društvo »Krugt In mladi juznoerbekj slikar Nikola Martinovski, Od nedelje mravlja znana »Lada« iu grafik Ljubomir Ivano-vič. 0 leh dveh razslavab spregovorim več pri hod n.iič. Pri|>ravl.ja se obsedna razstava sodobnega nemškega slikarstva. Skoraj cel maj pa bo trajala reprezentativna pomladna razstava, na katero »o povabljeni tudi Slovenci.
»Nolit«, ki že precej dolgo ni Izdal nič novega, pripravlja roman g. Miroslav» Krleže z naslovom: »Gnile pomaranče.«
Te dni je začel 8 svojimi filozofskimi predavanji g. dr. Vladimir Dvornikov!? ie Zagreba V proiekfu ima oel ciklus s skupnim zaglavjem: življenje.
Gledališče pripravlja Bernstoinovo Melodramo v režiji g. Kulmtdžiča.
Kot prva knjiga letošnje HumorHičpe biblioteke eo Izšli: Biiîarski humoristi g predgovorom in v prevodu IVJka Tokinu. Isti Tok in je prevel knjigo Jordana Jovkova: Večeri u anlimovskom hanu (izdala »Narodna knjižnica«),
Zadnja številka »Života i rada« jp med drugimi pesniki prinesla ludi Srečka Kosovela.
Belprajska. drama namerava iti gostoval v Zagreb (z Miloševičevim »Jovanom Vladislavom«),
Tone P.
Moderna glasba, srednji veh in renesanca
V Bllcknovi izdaji Handbuch der Musikwiwen-schaft je ravnokar izšel prvi zvezek H. Beeselerjeve knjige o glasbi srednjega veka in renrsunce,. Preden je pisatelj načel razpravljanje o glasbi slapih, je sp;snl poglavje o stari glasbi in sodobneeli, ki Je izredno zanimivo Iz lega poglavja posnemamo nekaj misli, ki 90 koristne za razvoj današnje umetnostne kulture in kulture sploh.
Materialistično orientiranemu svetovnemu nazoru novega veka se je idealistično in spmTual'stič-no mišljenje v umetnosti čedalje bolj od mikalo, dokler ni posHo lo mišljenje ХЈХ. veku In našemu času nekaj nerazumljivega, pa obenem nekaj takšnega, čemur se je prosvttljeni človek nasmehnil. Antični etični in kntart'čni nauk v glasbi je' postal jiovsem nerazumliiv in Platon s svo'Jo teorijo o gleebi. temelni državneia reda, četo smešen. I&trtako se je godilo simboliki srednjega veka in zgodnje renesance. Novejši raziskovalci. zlueti tvni. XlXi 'frtoletla: so takšna poglavja', če sô jih srečali' v slari'i spisih, brz.o' obšli in tinlo si'uïall posiliti1 stare predpise v glasbi po svoji. mcd»rni šnb'omi in tako nam je p<>atnla sd'sba ant'kp in srednlega veka pravcata zadrega, iz katere se nihče več spoznati ne more.
Po yojni ee ie svr1 notranip prre»! sprem en.M'• In zopet fe umetnost ubrala pol k idealizmu, ki pomeni totalno jwevrrdnolejiie dosedanjega načina uživanja, presojanja in vrednoten|a glasb». Og^m-na cena џmp tn<sti danes pada; nočrsi nest 'ja umetnik iz polboga navaden obrtnik, ki dela v slu/bi neke ;<]rif, pp kateri ga začenlanio presojati. Отгош nI orkestrski aparat, podoben aparatu v ču'nrsti razpadajoče anti'-e. kopni dnnes in svet se je jio-, služil najprei solo-instrumentov ali komorne ul's-be, dmies [>a stopa v ero — vokalne, zborovske glasbe, v frnier je že velik korak k idealizmu storjen. Mladi se obračajo od s'are. individualistične glasbe, kj lo je ustvaril vase zab'ub'jen človek za svoje kaprice, in zahtevajo »kolektivno razumljive glasbe«, ki bi io uživalo vse. Začeli sei IsVatl 'duhovnih« besedII. zavrgli orkester in občutje, ter se omejili na enostaven izraz v zboru, izraz, ki fed Ije boli izgub'ja svojo-staro,, čutno prijetno noto in se oddaljuje ml naturalizma z vsal-im dnem.
Kontrapuiikl. ki sp do'go asa sploh ni poučeval, v ko'iVor sp vse XIX stoletje ni tvdi ali manj zanemarjal, je dobil nnenkraf vpčio veliavo k^kor harmonija in kmalu so arl'sboniki odkrili enostavno lepoto poHfnnije XVI. stoletja, prodrli v skrivnost razumevanja starih N'Z07emepv (danes vlada v znanosti in na konicertnem po'ju v Nemčiin in Franciji. Rusiji ogromno zanimanje zanje) Kriti'ni časi ekspresion;zina. ko je čutno»! naraslla do najvišje mere v glasbi, so bili obenrni Časi začetkov
nove KnearnoeU, novega, bolj duhovnega tzrnza. Pomagali »o odetraniti nemnoaiio raz<Kojen«»t življenju in umetiMietl in umtMnoel je bila vrnjena živ-[j«'nju hi idejam, ki ga oovljo ln velove. Prwl sto leti ie je vrill notranje »oroden duhoven pokret restavracije na polju cerkvene slaabe. Tudi noveiša j«rola »nove etvHrnvsti« je l«šla ii ko'obirja opisane povojne situacije. Njen odpor ni lo'iko veljal dramatični geatavoeti in duševno^ti ekejirtsionlzma in romantike, kakor abstraktnosti jn floveškl izoliranosti ekspreslonlznia. Nova stvarnost je bil prvi jvoskus. osvoHtl svetu moderne zopet staro, kon-trapunktično formo, zadnji čas pa ore r.a to, da si umetnost osvoji tudi stari — idealistični duh.
Današnji zborovski glasbi |x>meni zapi'ćčina Ni-707.enicev dru počen pris|x>vek. Celo od jvokovne glasbe Palpstrinoveua čnsa so se mlajši sldadalelji napndnpišrga sveta že obrnili in jioeegajo še dalle, v zgodnjo renesanso, celo v srednji vek in študirajo in [losnemajo — Gregorijev koral. Ni nesim-bolično, da |e Lunačarskl moral pn».pove<iiiti za Ruse vse podobne koraИмтлloče pobstuse . . . Kolikor ko|»ni zunsnH. ftutrnevočnl aparat, toliko bolj se uvpljnvljnio |)olifonskp vrp<lno|p vo'-alnp irlnsbp in glavna naloca p<>s1aia jasna združitev melosa s tekatovim zmislom. llonioceni zvočni »ve1! slaronl-zozemske glasbe, ki jp zrnslel lz ekuone itrre linii. ne iz čutne harmonike, postija čediiljeboij Ideal mlidih ki пр posnemajo suženjski, nego stoje v službi današnjega časa.
Tudi clasbeim znanost sledi temu gibanhi na svoieni polju. Nizozemci se živahno raziskujejo, prav tako sre<lnil vtM< in niega monumentalno vele-dplo: koral, dalip sp antični viri nanovo kritično jvrrtrrsajo. Kmdu b<mio iin^li Niznr/micp pojyi'no izdane, vrzeli v glnstx a'nvnem noi's'-nvnnlu korala sp zapolnjuje lo in nemara ni več da'eč lepil čas moderne orlasbe, čas duhovne slasbe. S teh vidikov Je poglpd na ronianllko in zlasti imnrrsionizem tpIn neu<?(><teii. Vsp lo sp nam »II podebno ргатпо l«'akor t'sto. čpmur so stari pravili »tintil'azione dpl-le orecchip«. napihnjen. 1er» m il nični mphur. nastal il kaprice enega, da ga nlkd« пр oM.sluje. Čp poči.
In kako mi, Slovenci, sledimo temu evrojeke-mu pokretu?	v.
Bled bo lelos
ves prenovtien
Toliko očitnega zabavljanja, splošne kritike ter ljudske jeze še zlepa ni povzročila nobena reč na Bledu, kakor jo je ustvarila kanalizacija letovišča. Ljudje se jeze, ker so vse ceste ra/rite in ra/kopane, zlasti pa jih boli, ker je to razdejanje prišlo prav sedaj, ko je treba mnogo tega in onega pripraviti za bližajočo se sezono, pa dovoz po blejskih cestah ni mogoč. Zakaj se ni vse to uredilo že prej, pra»očasno, sprašujejo ljudje?
Težko ie soditi o tej stvari, ker ie za razsodnega človeka nujno potrebno, poznati tudi tehnična vprašanja kanalizacije, ki niso tako enostavna. Nej to stvar opravijo Blejci med seboj sami.
Kanalizacija sama na sebi je potrebna in razmeroma tudi lepo napreduje. Okrog fare, v Gradu In Zagaricah so vsa dela v glavnem že končana. Tu in tam bo seveda treba še kaj popraviti, urediti cestišče, ki se še ni dovolj usedlo, nasuti cesto in hodnike, pa bo stvar urejena. Cesta sama se je marsikje nekoliko razširila, potrebne pa bi bile še kakšne maihne korekture. Nasproti hotela Trohe stoji zgradba, ki je bila pred leti zgrajena pod reverzom; ta zgradba je zdaj edina, ki še kvari sicer r»v,no.in lepo lice ceste.
Kanalizacijska dela se zdaj nadaljujejo ob jezeru ter v Mlinem. Ves promet proti Petranu in proti Bohinjski Beli je zato oviran. Poleg tega je pri zdajšnjih delih skozi vas Mlino treba velike previdnosti, zato dela tudi lako počasi napredujejo. Skozi Mlino gre 5 metrov globok kanal mimo hiš, ki stoje gosto skupaj. Dno kanala je tedaj globoko pod temelji hiš, zato bi ob najmanjši neprevidnosti lahko nastopila nevarnost, da se kakšna hiša podre alt pa da jo spodje talna voda, ki vsepovsod sili izpod zemlje ter jo je treba z velikimi napori izsesavati iz globočine. Zato kanalizacija v tem delu le počasi napreduje.
Gostov na Bledu še ni, da bi govoril o njih. Pride sicer posameznik ali manjša skupina, zlasti ob nedeljah In praznikih je enodnevnih obiskovalcev precej, toda lice Bleda se na /unaj s tem še ne izpremeni. Pač pa so za prihodnje mesece javljene iz inozemstva večje skupine gostov.
Napredovanje novih stavb lastniki kar moči pospešujejo, da bodo hoteli pravi čas pred se/ono pod streho in tako prihaiajočim gostom na razpolago. Bled bo letos dobil celo bar.
Pri Pelranu so letos hotel prav za prav docela prenovili. Vse sobe so dobile parketna tla. tekočo toplo in mrlo vodo, razen tega pa so v tej zimi bili izirrnjani vsi leseni balkoni na jezero z zidanimi. Tako je Pctranov hotel znatno /boljšal svoje naprave /a goste ter nudi s tem dobro zagotovilo vsem, ki že od nekdai radi zahajajo v to starodavno in solidno blejsko hišo.
Posebno poglavje na Bledu so zdravstvene razmere. Na Jožefovo se je zbral k seji v občinski dom na Bledu na novo organiziran zdravstveni odbor združene zdravstvene občine s sedežem na
Frlaačhu Gasil ma beseda
Peškurju Franci je bil zudiič pr iiien, ke se Že pel liiškeh let nisva vidla. Kar začudu sin se, ke gm ga zagledu. »Kua je pa tebe h men prnesl?« srn ga prašu »Prjalu, če s me pršou kej pum-pat, t raj kar naprej puvem, de sm suh ket kronsk penzju-nist.«
»Nč se na boj, Gustl. Pum pat te pa nisin prèou, ke vem, de maš Iz mana ured ena figa. Ampak za en svet gm te pršou prušat. Ti s tkula Iz usm Žaubam namazan in toj svet m u glih tulk zalegu, kokr ud kašnga dohtarja.«
»No, «e ni nč huišga, se pa kar mal tlela dol used, |ia se uva ie|>u pumenila. FruStku s tku že gvišn, ke jest nimam glih "č tacga pr ruknh, de b t pustregu. Ce pa glih čš. t pa netoïm en Stamjierl brinučka, de te u mal pugrou. Pa pu žemle mara tud še ud učeri pr litš.«
»Buhloni. Jest na pijem nubenga »nopsa udkar nn pršou nazaj iz Amerike. A ni tu čudn; tam m je dišu, ke je biu prepuvedan, tlo m pa ni prou nč taja
»Je pa še bulfi zate, zante pa tud. ke lest gn pa še rad učaseh kašn štamperlček vuknem. Tu m tku lepu čeuca jiugroje. de nkol tacga Pa influença 111 na more du žiuga. Astn. če je tku. pol pa kar pu-vej kua t 11a src leži. Ni hudinlan, de b se na dubila tud za toje buleČine kašna prinerna žauba.«
»Viš. Gustl, takale je ta reč Jest b se rad pre-selu iz mojga zde šnga kvartirja. ke Ile ni več za gvirat. Fnjhtn je tku, de kar gobe pu zide rasteia. Pudgane sa ni pa že dva para škarpu pužrle. Tu ni kvarlir za puštene Idi. U kašnem kanale b se bulš pučutu in cnej b biu tud. Zdej sm iz velika muja stekuou en druh kvarlir. Buhvekaj tud ta ni. Za kašnga menistra, še za tacga, ke je na razpulu-Žejn, b sevede na biu. Jest, ke tiism scrklan b pa že gveru z nim, pusebn. ke se m je gospudar za-gvišu, de nhne pudgane 11a žreja škarpu. Viš. Gustl, ta kvartlr sm jest zdej uzeu in sni gespudari tud za en ferklc leta naprej «nar nu miza našteu. Ke Jc pa gespudar gnar prešteu, me je začeu kar debel gledat: »Ja kua pa rtiislte i« tem puperjam? Tu Je jn sam za en ferklc leta «
»A ni tku prou?« sm se jest začudu »Cei tri mesce um pa spet za en ferklc naprej plaču- O, jest sm pušlen plačnik,«
»Kua pa za lansk let?«
»I.tmsk lel ja še nisni biu pr vas u kvarteri.« »Tisi je nien use glih. Sej tud kuluku Se ni biu lansk let, pa le jiugervnja. de ga morina tud zn lansk lel plačat. Kar druh lohka pugervaja, mam mondo I tud Jesl pravica pugervat. Pravica more bt ja za use glih, A me zdej zastopte?«
»Zastopal že, ampak u glava m pa le na gre U reč.«
»Sej men tud ne,« je reku gespudar. »Pa mende na gre iiubeninu ta reč u clava. Mes je pa le. Astn. če čte mt kvarter. ga plačile Še za lansk lel, drguč s pa kvarter drge ište, jest ga na dum.«
»Gustl, zdej m pa ti nasvetvi, kua m je za strit. Za lansk let na niorm plačvat. tu je gvišn ket amen u očenaš. Brez kvarterja pa tud na morili bt.«
»Viš, Franci, tle je pa tešku kej pametnga na-svetvat Gespudar ma prou. če pugerva tud za lansk let plačil, ke more tud on za lansk kuluk plačat Tud teb se na more nč nnprej metat, če za lansk let ne-češ kvarterja plačat, če nis biu notr. Če b šlu use pu pravic, b tud kuluka na smel pugervat za lansk let. Ampak ta reč je takala: Muč in pravica slo u tku bližn žlaht, de nkol 11a najdeš |iravice brez muči, muči pa tud ne brez pravico. Kane. če gespudari ne-češ kvartirja tud za lansk let plačat, I ga holt na da I in ti uš brez kvartirja. Če kuluka na uš tou plačat, te uja zamehurl. Te maja holt muč, astn tud pravica. Tle t dru/ga na preustane, kokr de lud ti pu-kažeš soja muč in pugervaš ud sojga mojstra, de t more tud za lansk let Ion plačat, rec, de drgač pa več delu na boš «
»Tu ni napačna misu. Ampak mojster u reku: Se nečeš delat, pa pust. Pa sm na cest. Kuku um pa živu, če na um nč zaslužu? Še tu 111 puvej, Gustl.«
»A te Je gespudar kej prašu, ki uš gnar dubu, de uš kvartir tud za lansk k-t plutu? A mlslei. de te uja list gespudi, ke sa kuluk gor pr|iraul. kej prašni s kuni uš plaču. Nkar na misl, de sa tku I ferbčen Vii, sam ti s tak bimbo, de mene prašaš,
kuku se uš ftivu, če ua uš uč za*lu£u.« I	F. G.
Bledu za občine Bled, Oorje in Ribno. Načelnik je dr. Janc/ic, zdravnik na Bledu. Na tej «eji »o se obravnavale vse zadeve, ki tičejo imenovane občine v zdravstvenem oziru, zlasti pa zadeva vodovoda z« Bohinjsko Belo. io stvar je nujno trebi pospešiti ter jo priiicljali do konca, ludi Bohinjska Bela ipada pod letoviško območje Bleda, vendar se s|>loh vs* blejska okolica na račun Bleda nekam zanemarja. Bohinjska Bela se že mnogo let sama trudi za ta nre|x)trehni vodovod, ki je izostal takrat, ko se je ie gradil v Gorjah in na Bledu, tc je leta 1013. Vodovod naj bi se seveda raziiril tudi na Ribno Bilo bi dalje potrebno, razširiti rezervoar v Gorjah, ker je zdajšnja poraba vode večja, kakor pa je bila prva leta.
Sah
Damin gambit
Naslednja jvartijn je bila igrana v januarju РЖ v Stockholinu ob priliki dvomuteha Sjiielmuniia (Dunaj) proti Stuhlbergu (Stockholm). Zmagal je ^pieluiann s 4:1.
Beli: S p i e I m a n n črni: S t a h lb e r g
t. dJ—<14	d?—<15
2.	c2—c4	e7—eb
3.	Sli I —c3	Sgfl—f6
4.	Let—g5	Sbs—d7
5.	e2—еЗ	Lf8—e7
6.	StM-ГЗ	0—0
7.	Lfl—<13	e7—c5
B. с4Х<15	е6Х<15
Črni je tu napravil pogreško. Kmeta d5 bi moral vzeti s konjem in ue s kmetom. Sedaj je kmet d osamljen.
9.	Tal—c t	c5Xd4
tO. Sf3Xd4
Beli je sedaj v	premoči.
10.	...	Sd7—c5
11.	0—0	Sc5—eO
12.	Sd4Xe6	LcHXeb
Tudi s f7Xeh črni svoje po/.ieije ne bi mogel /.boljšati. Beli bi lahko koristno nadaljeval s e3—e4 in po SXe4, LXe7. DXe7, SXe4, dXe4, LXe4 bi bil ubsolutuo na Imljšeni.
13.	Sc3—b5	a7—ab
Boljše bi bilo Db6. ker bi s tem pregnal konja na polja, ki jih hoče doseči.
14.	Sb5—(14	TuH—c8
15.	Odi— f3	TcXXcl
16.	ITI Xc2	Dd8—1)6
17.	Sd4—f5
Beli pride sedaj k kraljevskemu napadu.
17. ...	Le6Xf5
IS. 1ЛЗХГ5	g 7—g6
Grozilo je LXf7 In Oh7 mat. Črni pa bi lahko kmeta h2 pred|K>etuvljul: DXb2, Tbl,
Dd2!l, LXfb. gb itd.
19.	I )f5—e5	TfS—ев
20.	Ii2-h3	IW— <18
Beli je sedaj absolutni go*i>odar.
21.	De5—b8	I/iS—p7
Tu bi se črni lahko branil s Sd7, toda tudi ta pote/a slabe ixizicije ne bi mogla zlioljšati.
22.	ObS—c7	Pl)6Xb2
Zamenja črni damo, zgubi kmalu kniotr,
ker JH) l)Xc7, TXc7 grozi med drugim TXe7 in LXfb.
23.	Tet—h!	Db2—d2
24.	Tb 1X1)71
a b e d e f g h
M	B	y	II	1	i
i	%cû	Шк			H
Ш		Hi i	Ш	Mi	•
iF		M		Ш	
				mm Ш	â
â	Ш	Ш		ffgj fi	m
Ш U m					
Po DXd3 bi sedaj LXf6 takoj zmagalo, 24....	L)d2—el +
25.	Ld3—fl	Sfb—e4
Črni nima drugega nadaljevanju, kaitcor dft besno napade. Na Dal bi Dc6 z nu'jvidom proti fb in eH takoj odločilo.
26.	l.g5Xe"l	DelXf2+
27.	Kg I— Ii2	Se4—(12
Na l)Xfl bi Tl>8 zmagalo, na TXe7, DbS+l in TXe7.
28.	Lfl—e2!
Vse nadc nasprotnika so uničene-
28.	...	L)f2Xe2
29.	Tb7—b8
Črni se vda, ker na Sf3+ sledi Kg3 in na Sfl+, Kgl beli kralj se lahko reši. Črni pa j*» TXb8, DXb8+, Kg7, L)fH jiostane neizbežne mat.
Rešitev šahovskega
problema št. 27
Beli: Kgt, I>g2, Th5, Tdt, Ld3, Sf3, Sb«, Bf5, c5, b4 (10).
črni: Kd5. Ta6, Le4, Sd8, Bc7, b5 (6). Mat v dveh riotezah. 1. S<18—c61
Šahovski problem šl. 33
(A. Lapierre) Bell: Kc7, Tli I (2)
Črni: Ka8, Bd7, e7, a4, a2 (5)
" h
ш		■ if
i	Ш	
	Ш	Ш
	»	
	p	
Beli na potezi. Mat v treh fiotezah.
1
[a
кЧ p

Lov na divjega prašiča
Pripovedovanje starega lovca
MR
ШДИ
Vas obleče za malo denarja moderno in dobro!
more dObro blago ceno prodafati,
ker proda tako velike množine, da vkljub dobremu materi i alu in kljub naravnost neverjetnim cenam pride na svoj račun
hoče, da stalno ftupufete pri nlem^
oblači Vas v resnici dobro zato, da se zopet povrnet k nie mu. — ln V hodete sigurno zopet prišl
dafe vsahi ©Mehi nehat svolega
skrbeč, da prinese vedno nekaj novega tako glede kroia kakor tudi glede opreme, nekaj, kar Vas veseli
Oglejte si naše prodajalne v:
Aleksinac
Beograd Bezdan Bielovar Bos. Šamac Brčko
Brod na Savi
Celje Crvenka Cakovec
Daruvar Dubrovnik
Gospič
Karlovac Kotor Koprivnica
Kragujevac Kraljevo Kranj Kruševac
Ljubljana
Maribor
Niš
Novi Sad
Pančevo Ptuj
Sarajevo Senta
Slov. Konjice
Solin
Sombor
V Kočevskih hribih, 25. marca.
Lovec, ki se udeležuje skoraj vseh lovov na divje prašiče v naših hribih, pripoveduje:
Cita se danes že prav pogosto v tem ali onem časopisu, da so lovci dobili divjega prašiča. Tudi slike srečnih lovcev in plena niso več redke, zato bo mogoče prav, če povem, da pri nas, kjer so divji prašiči doma, laže dobiš fotografa, ki žival slika, kakor žival samo. Kdor samo čita nli gleda take slike, si pač ne more misliti, da je bilo pred slikanjem še prav mnogo naporov, nič koliko jeze, in da tudi strel navadno ni dovolj samo eden. Vedno seveda ne more biti enako. So slučaji, ko ga pobijejo s koli ali pa dobe celo poginulegn. Pa to ne more biti merilo. Kot lovet1, ki živim in ležem visoko v šume, vedno bliže Bogu, bom onim, ki mislijo, da se divji prnšiči love na mišje pasti in zanjke, ali da se v splošnem pobijajo s koli, na kratko povedal, kako približno se vrši lov na te naše žvali, katere nekateri imenujejo že zveri, četudi so po vseh lastnostih Se daleč od njih. Tudi srca so čisto drugačnega. Ne bo to vse. s tem ne boste še mogli ustreliti prašiča, še daleč ne, pa vem, da tega ne boste poskušali. Ce pa kdo res goji željo po takem lovu, naj se zglasi pri kateremkoli lovcu v naših hribih in šumah.
Loviti ga je mogoče na več načinov. Najbolj primeren in praktičen je ta, ki se splošno uporablja in katerega bom pozneje opisal.
Prvo, kar moram povedati, je to, kje ga je sploh mogoče dobiti.
Cez dan leži v šumi, če je večja goščava, bolj je varen. Ponoči pa odkoraka iz goščave ven na polje, kjer rije, da dobi kako koreninico in se s tem preživi. To dela vso noč, pa še premalo mu je. Sedaj v zimskem času mu prav trda prede, suh je in mršav. Kjer hodi, pusti za seboj že daleč vidno sled. Ko se začne daniti, se vrne v goščavo. Prav redko se zgodi, da gre v isto smer, od koder je prišel. Kamor se znteče, tam ostane ves dan,
j :____;____L - --- --------л,:--- ---- „.,
TIVAR mo ške obleke najboljše izdelane .... že od Din 240 TIVAR obleke za deCtoe trpežne in umerjene . . že od Din 200
TIVAR kamgarn-moške obleke cr^t 480
TIVAR otroške obleke za dobo od 3—6 let . . že od Din HO TIVAR otroške obleke dobo od 7—10 let . . že od Din 130
TIVAR mornariške obseke a dobo od 3-6130* TIVAR mornariške obleke a 0 0 od - Vd^ 150
TIVAR raglani naimoderneišc iason<< udobnižrJuK 560*
TIVAR hlače v ogromni izberi in na (moderne jših vzorcih že od Din 90
TIVAR riubertus-površiiiki specijaliteta . . že od Din 200
TIVAR hubertns raglan zajamčeno nepremočljiv že od Din 290 TIVAR lovski raglan izredno praktičen ...,..,. Din 210
Tivar dobite povsod!
Split
Subotica St. Bečej Sv. Ivan Zelina Sušak
Sibenik
Teslić Tuzla
Valj evo Varaždin Vel. Bečkerek Vel. Zdenci Vinkovci
Zagreb Zemun Zvornik
če ima mir in ga nihče ne preganja. Miru pa mu lovci ne privoščimo.
Povedal bo mtedaj, kako se običajno vrši lov. Posebno sedaj, ko se v snegu morejo opaziti točne sledi, je ta način najuspešnejši.
Ko se zdani, odide vaški lovec iskat sledi. Včasih pride na sled prav kmalu, včasih pa blodi po gozdu cele ure. Ko pride na sled, more takoj ugotoviti, koliko živali je tam nekje v bližini. Sicer se prav točno vedno to ne da, ker navadno gredo prašiči drug za drugim, in če jih je več, drug drugemu sled zateptajo. Sled pelje lovca vedno v goščavo. Ko se po sledi približa kraju, kjer misli, da čez dan tabori, se mora lovec na par sto metrov ustaviti in potem v tej daljavi to goščo obkrožiti, da se prepriča, če jo ni mogoče prašič na drugi strani ven popihal, kar more vedeti po sledi, če vodi iz goščave. Dostikrat se zgodi, da je pri tem poslu neroden, da žival prepodi in trud je zaman.
Pa naj bo. Recimo, da prašič nekje tabori. Točno se ne da reči, kje leži, ker je obkrožena ploskev včasih veliko več tisoč dvakratnih metrov. Če bi pa le preveč stikal za njim, bi ga pregnal.
Ko torej lovec vidi, da si je svinče izbralo svoje dnevno ležišče v neki gotovi goščavi, jo urnih korakov ubere domov. Skliče lovce in gonjače. Za ta posel so vedno pripravljeni, saj je to v korist vsakemu posameznemu, knkor tudi skupnosti in poleg tega se zabava brez stroškov bolje, kot se more marsikateri drugi z velikim plačilom.
Nad prašiča! Četa lovcev in gonjačev odide. Gonjači na eno, love na drugo stran. Običajno se uporablja način, da gonjači gonijo v breg, lovci pa so postavljeni na vrhu. Če jih je več, bolje je, bolj gosto so postavljeni in manjša je možnost, da se prelazi prašič skozi njihovo črto.
Lovci so na mestih. Na dano znamenje prično gonjači preganjati. To vam je vpitja, kričanja, ropota in podobnega. Čimliolj so glasni in kričavi, bolje je.
Živali se dvignejo z ležišč in beže pred preganjalci. Ne beže posebno hitro, jim tudi ni treba, saj sem povedal, da so lam. kjer je največja gošča. So dobro skriti in gonjači jim ne morejo hitro slediti. To pa je ravno prav. Bolj počasi ko gredo živali, bolje je za lovca. Zakaj, to ne bom posebej pravi), вај ni težko uganiti.
Bežijo po čimvečji goščavi in lovec si približno more misliti, v kateri smeri bodo prišli v njemu odmerjenem prostoru. Gredo drug za drugim, pri Iem se znajo skrbno skrivati lovcem in gonjačem. Ne gredo po jarku, tudi ne po grebenu, ampak ob straneh, da so na eno stran varni.
V daljavi dvajsetih, tridesetih, včasih več korakov, kakršno je pač zemljišče, jih zagleda lovec, kako se pomikajo proti njemu. Stoji za kakim drevesom ali se na kak drug način skriva nji-
hovim očem. Pusti jih priti čimbliže. Pripravljeno puško Ima. VzAme prvega na muho. Puška poči, poči še enkrat. Če ne zadene, ni lovec — ali ue? In če zadene? Hm I Ščetine odlete, dlaka tudi, a vendar se živali z nezmanjšano hitrostjo premikajo naprej, niti reda v vrsti si niso dale pokvariti. Ali ni to čudno? Čuduo in še kako, pa vendar je res, saj je zaradi tega naš lovski starešina ob zadnji taki prilki še celo zaklel, četudi je veren mož in tega drugače ne stori. Pa naj bo, saj je to storil v res >sveti« jezi.
Ali si morete misliti, kako je lovcu, ki je res lovec, ko mu pride, recimo vrsta petih prašičev na 8—10 korakov, in on strelja, zadene, pa vendar njegova kroglja ne napravi toliko škode, da bi jih vsaj na begu zadržala? Ni to začarano, ne, kroglja zadene na tako mesto, kjer trenutno nima posebnih posledic (strel v vamp, drobovino). Zgodilo se je celo, da je bil prašič prestreljen po vsoj svoji dolžini, pa je vendar bežal še več kot 500 m daleč. Toda, če je kroglja v njem ali je šla skozi njega, so mu slejkoprej šteti dnevi. Rana se razboli in žival v mnogih slučajih pogine. Poginulo žival je težko najti, ker se zavleče v goščavo, kjer človek malokdaj ali nikoli ne stika.
Zgodi se pa tudi, da se ob prvem strelu, ki napravi le malo več škode, kot da odbije ščetine, razlete na vse strani in skrbi vsak za svojo kožo. Takoj na to pa se zopet uvrste drug za drugim.
Redki so slučaji, mogoče ni niti enega, ki bi žival takoj po strelu padla. Če tudi kri brizga la rane. beži še po par sto metrov in tu jo šele mor« dohiteti lovec. Pa še tu je veliko vprašanje.
Drugi način je približno tale:
Kdor le malo opazuje njihovo življenje, prav kmalu ve, kje se najraje držijo. Na to mesto po-klada koruzo in slično krmo, in jih na ta način navadi na dotični kraj. V bližini pa mora biti veČj edrevo, s katerega jih lovec more opazovati in bolj svetlih ali mesečnih nočeh streljati. Na tleh jih ne sme pričakovati, ker bi ga začutili in se pravočasno umaknili.
Po mojem mnenju bi se jih dalo loviti tudi v pasti, ki bi morale biti dovolj močne in dobr« maskirane.
Tudi v jame (volčje jame) bi se jih uspešno lovilo, če no bi bili stroški precej veliki in zvezani z velikim trudom. Jeseni so v kostelski okolici ujeli enega na ta način. Mora pa biti teren, da se da v njem skopati dovolj velike jame.
Uspešno bi se jili dalo unčevati tudi s strupom, če ue bi bilo škoda mesa, ki bi bilo nerabno, ker se da meso divjega prašiča porabiti prav tako, kakor od domačega. Vrednost ni sicer enaka domačemu, a onemu, ki ga dobi v posest, zaleže skoraj ravno toliko kot domači.
Čitali in slišali ste še, kolikokrat so eni ali drugi lovci imeli sreča Ne pove Vam pa ne, kolikokrat so imeli smolo. Le verujte mi; ena sreča in deset smol, če ne še več.
Kolikokrat se zgodi, da pobegne, žival med gonjači da se neopaženo preplazi med lovci. Kolikokrat je za število lovcev prevelik prostor; stojijo daleč drug od drugega in med njimi smuknejo ven, če tudi opaženi. In če tudi lovec strelja na njega, je uspeh prav redek. Daljava in goščava ovirata in le preveč pogosto se zgodi, da ne pogodu
Povem naj, kaj se nam je zgodilo pred nedavnim časom. Rilo nas je bolj malo lovcev, pa, se je eno merjašče tožko približno 100 kg prevleklo med nami. Opazil sem ga, ko je bil že čez črto kakih 100 m od mene. Nisem upal na uspeh vsled goščave in dovolj velike daljave, pa vseeno sem pomeril in sprožil. Pa merjašče? V pozdrav je pomignil z ušesi, pomahljal z repom in jo odkuriL Dasi mi ni bilo prav, da je srečno odnesel pete, pa sem se le moral smejati. To se ne vidi vsak dan.
Tu naj omenim, da se pregnani prašiči ne ustavjo prav zlepa. Po par ur nepretrgoma bežijo, dokler ne pridejo v šumo, kjer mislijo, da so varni.
Neuspeh je torej bolj verjeten, kot pa uspeh. In to mnogokrat. Dan na dan ista pesem. Že je rekel eden ali drugi, da ne bo šel več na lov. Ko pa se zve, da bo vsaj enega mogoče obkoliti, ravno ta prvi vrže puško na ramo. Lovska »žilica« mu ne da miru. Gre, če tudi je treba gaziti sneg, plaziti se po goščavi, če tudi mu trnje rani kožo do krvi. Ko je sreča dana, da kaj pade in obleži, je trud poplačan. Žival na sani in v vas z njo, na »domač praznik«.
Vidite, da ni vse tako enostavno. Je mnogo lepega, nepopisnega, a tudi nelepega dosti, a vse še gre, če od lovca sreča ne beži. To mu daje veselje in pogum. Lahko rečem, da oni, ki je s kroglo podrl divjega prašiča, imel res srečo. Zato ludi: lovska sreča!
»Toliko jaz, če Vam je še premalo, vprašajte drugega, bolj izkušenega, če ga boste našli,« je končal lovec.
Ljubljanski prodajalni:
Sv. Petra cesta 23 in Celovška c.63
Kranj, Glavni trs 101
Poskusite! Prišli boste zopet!
Znano Vam je, da je dospel v Ljubljano in vso Slovenijo takorekoč tovariš v gospodinjstvu »НОВВУ« amerikanski univerzalni znanstveni preparat. Hobby prinaša v vodni raztopini v hišo higijeno in čistočo. Hobby je zelo ekonomičen in daje že v mali količini maksimalne rezultate. Ni ga skoro predmeta v gospodinjstvu, za katerega ne bi bil Hobby potreben, Hobby je bil za svoje dobre lastnosti odlikovan z diplomo Londonskega Higijenskega Instituta. Hobby-ja porabijo v Ameriki 70,000.000 kg na leto. Zahtevajte »Hobby« v vseh špecerijskih trgovinah in drogerijah.
M Mešano gnojilo HAS po Din 133 -
nfldolte vseh vrst umetna gnotlio, semenshl oves. peso. detelio. trave jm	itd. dobite najcenele pri
1 GOSPODARSKI ZVEZI
V LJUBIMKI
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sororln-'Uom pri'*atel;f-m in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreuoljubljeni soprog, oz. oče, etari oče, brat, svak in stric, gospod
pekovski mojster in posestnik
v petek, dne 27. marca 1931 ob pol 22 tiri po dolgi mučni bolezni previden s tolažili sv vere, v 47 letu svoje dobe boguvdano umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo dne 29. marca 1931 ob 15. uri iz kapele mest. pokopališča v Pobrežju na mestno pokopališče.
Sv. masa zadušnica bo darovana dne 1. aprila 1931 ob 7. uri v stolni in župni cerkvi.
Prosi ae za tiho sožal je I
Maribor, dne 28. marca 1931.
lika Robaus, soproga. Marija Dr. Migličeva, roj. Robaus.; Marta Robaus, hčerki. Jozelina Holler, roj. Robaus; Marija Robaus, sestri. Dr. Emil Miglič, zet. Kurti Miglič, vnuk in vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod

KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
па/.iiaii a tu/no vest, da je danes preminul njegov zaslužni podpredsednik, gospod
V% A	9 W
vcletržec in posestnik v šiški.
Pogreb nepozabnega pcko-nika bo v torek, dne 31. marca 1931 ob 3 popoldne od doma žalosti, Tržna ul. št. 6 (Sp. Šiška) na pokopališče k Sv. Križu.
Društvo mu ohrani trajen in hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 28. marca 1931.
MESTNA OBČINA MARIBORSKA javlja tužno vest, da je zaslužni občinski svetnik, gospod
trgovec, pekovski mojster in posestnik
dne 27. marca 1931 preminul.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 29 marca 1931 ob 15 izpred kapele mestnega pokopališča v Pobrežju na mestno pokopališče. Časten mu spomin!
Maribor, dne 28. marc- 1931.
TELEFON 1827
шеж-тш$р(ш
1. SLANOV1C
SPLOSNO KLJUČAVNIČARSTVO. LJUBLJANA, OAJEVA ULICA STEV. 2.
se priporoča z* vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in sla-ičičaraska namizna in i/ložbena stojala iz medenine ali žele/no poniklovana.
I. Miku* - Ljubljena
priporoča svojo zalogo dežnikov, •olnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno tn eolldno
OfOmODC
Najcenejše In najboljše modroce. feder-mo droee. divane, fotelje ln garniture Vam nudi
r.SAJOVIC.
Avtolaksi I. UOOVĆ Novo mesto 62
Kličite telefon St &
priporoča svoje prvovrstne
kranlske klobase
. lozmasî
Ljubljana, Sv. Petra cesta 85.
Neve»le !
Ze nad 25 let Vam staroznana trgovina
I. Coiltriar — Kron J (Qt vogalu) nudi priznano najceneje in najboljše blago kot vso kuhinjsko posodo v emajlu, porcelan, jedilno orodje i, t d. v veliki izbiri.
ObiiCIla nos 1
S Poiiska ssmena I
Ш zanesljivo kaljiva, kakor tudi Цј јЦ vrtna, dobite pri tvrdki Цј
3 VEKOSLAV OORNSEK i
Si Prešernova uiica št. 0 - CELJE H
po zelo ugodnih cenah ^
pesroîajîe ,S2ovsnca4
OTVORITEV HlESniCE
Naznanjam, da otvorim mesnico v sredo dne 1. aprila
na Žabici n št. 6
▼ hiši pri »Sodčku« Cenjenemu občinstvu se najvljudneje priporoma
JOSIP И&ШКШ, ssiesar, UUBLJJlft
	
	Naročajte
	■SLOmCA
	najcenejši s/oven sti dnevnik
Ш
STAREJŠO OSEBO
sprejmejo dobri ljudje r dosmrtno oskrbo, ako jim pomaga s 15—20.000 Din, do boljše obrti. Naslov: Zarkovič — Teharje pri Celju.
Pomoč potrebnim!
Nasvete v gospodarskih in osebnih zadevah daje: Posvetovalnica »Marstan« Maribor. Vpisnina (vnaprej) 10 Din.
Prosto stanovanje in zemljo
za vodstvo in nadzorstvo posestva v bližnji okolici Celja nudim verzirariemu upokojenemu uradniku. Informacije daje Franc Strupi, Celje.
Glszbila za vse!
r/ ^ввЈк \î	Vinilne ... .od Din ss--
a.$f I *\l	Kttnrn.....Oit nu 199 -
Pr||j №nml	Trumb.....od 1) n 480"-
I\S Mfy^lk l	Harmonik« . . od I)U 8S-/A Kromatlta» In klartrxk«
Л ЛјЈ	tiirmontlie lnxi IliHtrunifntl Z»hteTnlif veliki brFtplačnl
,wam cknik „d
n*;ve«ie ln najcenejše r>o«IIJ. tr. tlazhll Jugoslavije
HEIMSI. & HEROLD
l'ovil. nn olcixbll In harmonik Prod. podr. Maribor St. 102
Umrl j« naš srčno ljubljeni
iro Zalsr
v cvetu svoje mladosti, dne 28. marca ob 13, previden s svetimi zakramenti za umirajoče.
Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek Z0. marca ob pol 6 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. marca 1931.
2ALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
n ■ ■ Ban sa soi ta
SIEVERT
original
Bencinske svetilke za varenje
in
variini bet
= 50-letna izkušnja =
Mnogo milijonov v rabi preko celega sveta in povsod priznani in zahtevani kot najboljši.
Dobiva se v vseh dobro založenih trgovinah z železnina.
S МДХ SIEVERT
STOCKHOLM (Schweden)
Rsdi sunit inventurna
odprodaja
manufaUurnega in konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah. Se priporoča Marija Rogelj, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26.
Cenjene dame ! Novost !
Za trajno ondulacijo imam najmodernejši aparat z inventilatorjem — zaščitnikom kože. Dela lepe kodre, brez poškodovanja las in brez opeklin! Cene primerne. Vendelin Sebal, frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 44, Ljubljana.
Na drobno!	Na debelo!
Pomaranie Simon® m vso zelenjavo , paradižnike
Razpošiljamo v vsaki množini po najugod nejàih cenah samo sveže blago.
„Proda" d.ro.z., PreCna ul.6, Ljubljano
Polytechnicna univerza — Paris
20. leto.
Študij za inženerje >In Absentiat. Oddelki: gradnja jvtomobilov, aeroplnnov. elektrarn, želozobeton. -Centralna kurjava. - V nemškem in v francoskem jeziku. Krajši študij za kandidate a posebno pred-zobrazbo. — Pravila in programe daje: General-Sekretariat, dept. L. S. 38, ruo Hallć, Paris.
tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago. — Zahtevajte vzorce in ceniki — TOVARNA VATE, Maribor.
Dravska ulica 15.
Všaka besedo SO par eli pro»tor drobne vrsiic« 1 500m Najmanjši znesek 5Din.0qlasi nad Qvrstic se računajo višje Là oglase slro go trgovskega in reklamnega rnačaja vsaka vrslica2Din Najmanjši zneseklODirt.Pnstojbma ca šifro 2 Din Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamo le,če je priloie na znamka, čekovni račun Ljubliana 103^9. .S ' •
Gtocrifoeno naznani o.
TOVARNA JOS. REICH naznanja, da je otvoriia novo sprejemal išče na
Tržaški cesti 8
ter se ul urino pr pcoča 7.a kemično snaženje b rvanie in plisiranje ob ek Sve tlolik a nje ovratnik* v in pranje domačega perila
Službe iičejo
Trg. pomočnik
mlad, iz dežele želi spre-
PleHlja
dobra, marljiva, se išče. A. Gamsen, Zagreb, Sveli Duh 44.
Kuharico
meniti službo v trgovini kmečko, inteligentno, va-i meš. blagom. Naslov v jeno vseh gospodinjskih del, pridno in pošteno, išče večja trgovska hiša v mestu na deželi. Nas'op
upravi pod št. 3245.
Trgov, pomočnik
«peeerist in manufakturist | 15. aprila. Ponudbe nas'o-
..	, i . - - * i ! _ _ Г) _ i__^ i ;__D_
zmozen garanci|e z dobrimi spričevali išče mesta Alojzij Kolman, Bled.
viti na Peter Šetina, Ra-deče-Zidani most.
Vajenca
v trgovino z meš. blagom na deželi, krep ega, zdravega. s primerno šolsko izobrazbo, kateri ima res veselje za ta poklic se spreime s 15. aprilom ali 1. mijem t. 1. Sinovi poštenih kmečkih starišev s priporočilom šolskega
Uče''siužbe°gre tudi"k'ot	občinskega a„
sprevodnik na avtobus, iupnega^urada na, se po-
Mesarski pomočnik
dobro izurjen, vojaščine prost želi nastopiti mesto. Naslov v upravi lista pod št. 3307.
Šofer
začetnik, trezen in zanesljiv, zmožen kavcije, I
nudijo do 1. ar,rila t. 1. na upravo Slo.enca poi š fro I «Poštenost« št. 31i.9.
lzur en ključavničar
mlad, dobro izvezban v pop av lih v zov, se išče za takoj. Ponudbe pod »Wa ensehlosser« na oglasno agencijo Pichler, Ptu .
— Naslov v upravi pod štev. 3292.
Kleparski pomočnik j
z dobrimi spričevali, vo- I faščine prost, vešč tudi v izdelavi trsnih škropilnic Išče službo. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo pod »Trezen in zanesljiv« št. 3312. j
Iščem	i Pekovskega vajenca
mesta k manjši, družini '	^hnifa.
ali k samostojni gospe	___
kot pomoč v gospodinj-,	2 vajenca
stvu. Cenjene ponudbe na 1	'
pod »Poštena« za tašnersko - kofersko St. 33U.	: obrt se sprejme takoj pri
—'--j firmi Franc Zorn, Ljubljana Šiška, Lepodvorska 23. Stanovanje in hrana v hiši.
upravo
Šoier
išče službo za nedeljsko vožnjo. Naslov v upravi pod štev. 3303.
Pomočnika
za tašnersko - kofersko obrt se sprejme takoj pri firmi Franc Zorn, Ljub-ljana-Šiška, Lepodvorska ul. 23.
Trgov, vajenca
Trgovska prodajalka
išče mesta kjerkoli. Vešča v trgovini z mešanim blagom. Pomagala bi tudi v i » gospodinjstvu. Prve mesece gre za minimalno ( plačo. Službo lahko na- I «topi takoj. Naslov v ogl. poštenega s primerno oddelku »Slovenca« pod šolsko izobrazbo sprejme št. 3301.	brez oskrbe trgovec me-
-^- šanega blaga Kovač, Ma-
Samostoj. gospodinja ribor, Frankopanska 15.
išče službo v župnišče ali Samostojen obtrnik k samostojnemu gospodu na deželi. Ponudbe na upravo pod »333«.
Mlajša gospa
rojena Nemka, ki razume tudi slovensko, ter je ve-Iča ročnih del, išče mesta k otrokom, kot pomoč i*o-tpodinii ali kaj stičnega. Cenj. ponodbe sprejema npr. pod »Mla|ša gospa«.
(meister), — katerekoli obrti se sprejme kot deležni član. Imam v Ljubljani že ali pa preuredim ca 32 m2 vel. delavnico, po potrebi tudi skladišče in stanovanje. Pogoj: trezen, delaven in pošten» V ponudbi je poslati popis obrata, službe in družinske razmere na upravo »Slovenca« pod »Samostojen«.
Dekle
pridno, zdravo in pošteno, sprejmem za hišna in vrtna dela. - Pavlin, vrtnar, Vodovodna cesta -Ljubljana VII.
Dekle
ki zna kuhati in ki poseduje letna spričevala sprejmem takoi ali s 15. aprilom za vsa hišna dela. Pismene ponudbe z zahtevo plače poslati na naslov Inca Tomič, trgovčeva soproga. Petrinja, Hrvatsko.
1C00 Din tedensko
zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraiu. Znamko za odgovor. — Tovarna Kosmos. Liubliana poštni predal 307
Na kaj čakate?
Vi ste še vedno nezaposleni' Drugi služijo že več tednov s pomočjo našega novega hišnega obrta. -Pouk je hrezplačen. Vam ie li težko naoisati pismo? Radi pošljemo obširna navodila з'со priložite znamko za odgovor - Zadruga jugoslov pletača, Osijek.
Čez štir» dni
lahko tudi Vi začnete delati, ako hočete, ker Vas mi zaposlimo v Vajeni bivališču za mesečni ^av-šal Din 2 000 in provizijo. Ko'"Vcija vzorcev 28 Din. — Pogodbo pošljemo na željo takoj. Ponudbi je trpha priložiti znamko za odgovor. — Commercia, Osijek.
Iščem kupca
ali družabnika za žago venecijanko na več listov s tremi različnimi cirku-lari, na električni pogon, v malem mestu na bivšem Štajerskem. Žaga je brez vsake konkurence. Ponudbe poslati na upra-
Stanovanje
sobo, kuhinjo, Išče zakonski par brez otrok, samo v mestu Ponudbe na ogl. oddelek pod »do 500«.
Stanovanje
3. event. 2. sob s kopal-
, . r. , , nico, oddam s 1. majem vo pod znač. »Brez kon- Naslov v „ j ,ista d
kurence« št. 3236.	— ----
štev. 3297.
Šoferja
zanes'jlvega, ki položi .....	, ,
30 000 Din kavcije, sprej- ?b?'°lcče ,z Лпе s°be in
Solnčno stanovanje
me sigurno podjetje even 'i'clno tudi kot družabnika. Ponudbe pod »Šofer« v upravi »Slovenca-« v Mariboru.
Odda se
prazna soba z elektriko ; ' kuhinje se odda v najem, j0 8 posebnim vhodom,
Stanovanje
obstoječe iz 6 sob, in vseh pritlklin z dvema predsobama in z dvema separatnima vhodoma — primerno za odvetnika ali zdravnika — se odda na Miklošičevi cesti v najem s 1. majem 1931. — Naslov pove uprava lista pod št. 3323.
Inštruktorja
v matematiki, za 4. raz. realne gimnazije želim. Zglasiti: Vodnikov trg, Modna lopa št. 10.
Poizve se v podružnici i bo,"ši osebi. Poizve se v »Slovenca«, Jesenice. uPravi Pod 3337-
Prazna soba
se odda. Janševa ul. št. 6, Šiška.
Prazno sobo
po možnosti s kopalnico ali kako drugo pritiklino
Čamerniknva
šoferska šola L|nbllana. Dur-ajska c. 36
fJujjo-avtol Prva oblast koncesnonirana Prospekt zasloni Pišite ponil
Crtpc satin
СГСрС de chin СГСРС georgeite Сгсрс mongole Crcpc suede Crcpc faille CfCPC marcchîn Crcpc jeanette
rouler Droite! flamenca
Angleški in _cški kamgarni od Din 150-- naprej.
Ćisto volneni 'frenchcoati od Din 1.200'- naprej
Htiberius-plašči iz fine vel. biodje dlake, tudi v Trench-ceaifazoni.
. 08NIH. llaribcr
Koroška c. 9.
Ugodne cene ! Plačilne olajšave!
Gostilno
vzamem v okolici Celja na račun Po pot™bi v'o-iščem. — Ponudbe pod žim kavcijo. — Ponudbe »Zdravnik« na upravo, na upravo »Slovenca« v
Stanovanje
lepo, suho, takoj oddam mirni stranki. Mehle Sv. Križ 40.
Odda se
takoj prazna in meblirana soba z električno razsvetljavo, solčno in parketi-rano. Aleševčeva ul. 29.
„POSEST4*
Realltetna pisarna «Ir. i e. a.
LJUBLJANA
MlkloAlAeva cesta 4,
odda v najem sledeča stanovanja: Dvo-, tri- in itlrisobna
stanovanja, center, Din 1.700, 1.600 do 2.700. — Trisobno, blizu sodišča, Din 1.600, komfortno, Mirje, Din 1.600, dvosobno Din 1.300. — Trisobno, komfortno, Trnovo, Din 1.200, Sv. Jakoba okraj, Din 1.000, Bežigrad, Din ! 1.000. — Dvosobno, Ko-
Maribor pod »Gostilna«.
Lokal
pripraven za vsako obrt oddam. I. Gorenc, Litija.
Novo kovačnico
7. vsem orodtem, stanovanje in nekaj zemljišča -oddam v najem. I.ampret Anton, Muljava štev. 17, p. Krka.
Lokal s skladiščeni
za obrt ali trgovino se odda. Rožna dolina, cesta VII, štev. 12.
Pekarna
se odda takoj v najem za deset let. Naslov ▼ upravi »Slovenca«, Maribor.
Poslovne lokale
se odda v najem s 1. majem 1931 na Miklošičevi cesti. Naslov pove uprava lista pod št. 3324.
~~ Skladišče
malo, suho ali lokal iščem — Šega, Cankarjevo nabrežje 5/1.
Vrtne kostanje
(drevesa) kupim. — Hote) štrukelj.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubliana - šelenburgova ulica 6. II. nadstr.
Vsakovrstno
Gostilna
blizu postaje Zlebič se odda v najem, lahko takoj. Več se izve pri A. Lovšin, Breg, p. Ribnica.
Poslovni prostori
tnj«, pisarna, se oddajo avgusta meseca na Aleksandrovi c. 5, pritličje. Pojasnila daje bišnik.
Lokal
manjši, išče šivilja. Ponudbe pod »1. april«.

po na'višiib cenah ČERNE. luvelir Liubliana, Wolfova ulica It 3
Hlapca	)
pridnega in poštenega od 35—10 let se sprejme v bližini Ljubljane. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3305.
Dekle	!_
staro, poštenih Manjše tekstilno podjetje
П tet »taršev išče mesta, da bi se učila šivati, najraie takoi in breznlačno. Vaj*-ia |e delav k"hlnji in v trgovini. Naslov v upravi
pod št. 3322.
rabi za takojšnji nastop
nad mojstra
ki bi istodobno opravljal tudi posle mojstra in ki j
Kuharico
vsestransko izvežbaco in varčno sprejme pension na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 3333.
Vajenca
za mizarsko obrt, zdravega, poštenih staršev z vso oskrbo v hiši sprejme Teodor Stupica, mizarstvo, Št. Vid, Lukovica pri Domžalah.
Služkinja
zdrava, stara 20—24 let, vajena kmečkih del
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska 81, ne daleč od kolodvorov. — Vhod tudi z Bleivveisove ceste. Pri' Dne 30. marca in nasled- hodnji redni tečaj še pri
Prostovoljna javna
(!шћа Шш h
Radi izselitve se odda v najem
deljevo, Din 900. — Tri-' dobro idoča trg0vina z sobno j pod Tivobjem. Dm meSanim blagom tik ob 1.800. - Dvosobno» Pod- ital. meji in ob (jlavni ce. rožnikom, Din 1.000, dvo- sti. y hiši tudi stanovanje sobno, komfortno, pri g pritiklinami. V isti hiši klavnici. Din 1.200, Ižan- sc nahaja pošta in mle-ska cesta, Din 400. — . karna prevzem zaloge od Dvosobno: Bežigrad, Din 50—60.000 Din. Cena na-500. — Enosobnas Ko- ; jemnine stanovanja in trgo-deljevo Din 300 in 400, ; vine po dogovoru. Pojas-Mlrje, Din 500, Stožice, n;ia daje Matko Kranjc, Din 300, Bežigrad Din trgovec na Vrhniki ali
pri upravi lista.
500, Udmat, Din 350. Ga-, ljevica, Din 250. — Sobe ■ s štedilnikom! Zelena la- I ma, Din 250, Stožice, Dm
150, Kodeljevo, Din 300. _ ... . , - Dvosobno: Rožna do-.fV S m m,rn,° obr ■ lina, Din 450. - Eno- 1	««"ka del.
sobno: Vič, Din 250. _! komb. lahko spreminja,o-Cela hiša: trisobno sta- (Urarska de!.|_ Informacije
Lokal
manjši (14 m'), se odda
nje dni se bo vršila dražba približno šeststo . moških in deških klobu- ! kov v ceni po 30—SO j Din komad. — Dražba j se bo vršila pri tvrdki F. Bizjak na Kongresnem trgu 8 — Prodajalo se 1 bo v skupinah in tudi posamezno.
čne 1. aprila.
Lepo stanovanje:
2 sobi, veranda, kuhinja in pritik ine, elektrika in I vodov id, se odda v Tacnu št. 67.
v upravi lista »Prazna soba«.
Kmcfiško dekle
i apreHraniu in osta'ih teh niških d*!ih mehani'ne ; tkalnice, ki izdeluj«? i »o-— Plača dobr» stanovanje v naravi Ponudbe z označko plače ter prerisi doku-nad 17 let staro zdravo, mentov In sliko se гчо-pridno, pošteno In ven,o	J^i V°'
se spreime takoj k otro-pomoč gospodinji , 7Л drurfa hišna dsla. ' Ljubljana. Mo'nikova ul. Županstvo mestne obline št. 13	Novo mesto ramlsnle dve
se dobro razume v tkanju. Konjedip, Stražišče pri •r»roHranîti in osta'in loh-	Kranju
Izredna prilika! j
Dne 6. aprila t. 1. popol---j-
dne ob 3 se proda na Prazna soL>a
prostovoljni dražbi trgov- „ posebnim vhodom in z
„.,„„. kmecuin aei se i Z *,°SP Д™™!	električno razsvetljavo se
' ? him.ec^'nt),afl se	poslop i, z okrog 5000 m	ocua s i aorilom - Na-
sprejme takoj. Plača po 'tavbinskei!a sveta- proda	i	aprilom. na
dorfovoru Ponudbe pod slaVDlnsKeSa sveta' Pr°ca	slov v upravi lista pod ooço/oru. ronuane poa se skupno ali posamezno.
»Poštena« na podružnico y hjši je voda ;n e,ek_ ♦Slovenca«, Trbovlje. tri£na ,„6 N;lhaja se četrt
ure iz Kranja, ob glavni cesti in tik cerkve. Pripravno za vsako obrt ali trgovino. Trgovina je trdi sedaj vpeliana. Dasi slane prodajalko Din 150 0^0, je naimaniši ponndek samo Din 101 000. Kapitala je treba samo nad polovico' Več se izve pri L. Rebolj v Kranju.
novanje, vrt, 3 postaje od Ljubljane, Din 300. — Enosobno! za hišnika,
Florjanska 31.
Gostilno
Trnovo, brezplačno, oroti	v najem ali na račun vza-
obdelavi vrta. — Poleg	me boljša oseba, izvež-
tega več opremljenih,	bana v gostilniški stroki,
praznih sob, lokalov v	Ponudbe pod »Kavcije mestu, v največji izberi. zmožna«.
Srebrne krone
staro zlato m srebro ku-puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Ljubljana,
Ilirska ulica 36 vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina
Fižol
vseh vrst — kupim.
FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska c. 36.
Kupujem
stare pile po najvišji ceni. I. Figar, pilarna, Ljubljana, Vošnjakova iti. 6.
Tračno žago
(jermenicol kupim. — Po» nudbe pod »Tračna žaga« na upravo.
Hrastove prage
kunujem za večjo inozemsko firmo v«^ie '«ulioine 260-16-26-16 cm in 260-15-25-16 cm. Plači'o akreditiv. Ponudbe f: anko vairon na Rudolf Zore - -Ljubljana, Gledališka 12.
ШШШ
3
ći|d,eredno|
Slovenca
Pečarja
treznega, nametnega, dobro izvežbanoi.a tudi v postavljanju, in mlad;ga lončoria sprejme Franc
Stanovanje
podprillično, 1 soba, kuhinja in pritikline se takoj odda mirni stranki brez otrok. Reflektanti naj se pismeno oglasijo na upravo lista pod «Stanovanje št. 3262«.
kom, in
poš'nl predal 186.
Paznis
pr^nrosfo d^lrle
ulj šivilja z nekai kani-ta'a se sprejm» ^nn'-dbc pod značko »Tiha dru-žabnlca«.
S'rokovnhka г.л vodna kol°sa iščem, ■"onvdlie pod -Ooren'sko« na upravo »Slovenca«.
»ne«ti ob^in-ikih stra*"i kov. Prošnje, ki тогг|тј biti pravilno kolkovane. |e vlomili nap-asneje do 10. aprila 1911 pri podpisan""! mes'nem stvu. Pof»ot za podelitev | izpraznjenih mest je pred vsem samski stan. neono-rečena preteklost, kar mora vsak prosilec do-kumentarično dokazati
Hlppcc
h konjem, trezen in pošten se takoi sprejme. Zorman, LjubMana, Stari _trg 32._
Izurjen ključavničar
mlad, dobro izvežban v popravilih vag, se išč" za takoj. Ponudbe po.! «Wa^ensch'osser* na oglasno agencijo Pichler, Ptuj.
Preklx
Lepo stanovanje
10 minut od kavarne Europe, 2 sobi velika predsoba, zaprta veranda,
Popisana Cankar 7n'-ja Jialkon. kopalnica in druge prilikline z vrtom se odda 1. maja. Naslov v ( upravi pod št. 3267. |
Učcnec
se sprejme v mnn 'fakturni trgovini pri »Zvonu« v Ljuoljani, Pogačarjev trg 3.
prpklicujem žaljive besede, ka'^re Ч1Л1 v razburjenosti labila napram *ospe Ivam Štruk^'i in Tva"i RemJ'iar v Rožni do'lni in se lima zahva-lj"tem. da sta od-*oni1i \ od tožbe. Cankar Zofija
Kot sos'a*iova!ko
sprejmem boljšo gospodično ali gosno. Naslov je dela v kuhinji in v tr-
So!-o
opremljeno, čisto, s posebnim vhodom oddam solidni gospodični Ulica na Grad št. 9.
Sobo
IŠČEM
UČENCA
ki ima veselje do trgovi
"" Pea rlnael imai'n nrneilxî
Učenca
ta strujtarske obrt sprej	------------------	r	— ----------.	.
«„e Viktor I.ovreflčič. Za-j Županstvo mestne občine, v hiši. J. Polanc, trfovec, pod »Dobi?kannsno "a'o- ma gospodoma Na«lov v ekarjeva 13. Liubliana.	w«»o mesto.	' Petrovče pri Celju. 1 žen kapital« it. 3278. ( upravi pod it. 3336.
Prednost imajo prosilci, ne z mešanim blagom, iz ki so bili že v no'iri|»Vi dobre rodbine in z dobrim ali žandarmerijski službi, šol. spričevalom. Oskrbe dopise poslati na upravo mesta oddam takoj dve
s 100 000 Din Išče trgovsko podjetje na deželi! Krog odjemalcev velik1 svetlo, čisto, z električno f.etni promet zelo ugo- razsvetljavo in i poseb-den! Vstop lakaji Cenj nim vhodom v srediei
PISALNEM STROJU
P&ÊM NAJftAJE
Samoprodaja:
IVAN LEGAT
SPECIJALIST ZA PISARNIŠKE STROJE
MAQIBOR
VETRINJSKA 30
TEL. 2434
LJUBLJANA
PREŠERNOVA 44 TEL. 2636
»fll.OVBNECc, dne n. rrmrra tîWV
WaITiZclXl k,Jut> zvišani carini vsem aparatom in ploščam
smo
Nedosežne v VvaH*eU. »rn'no^l fn rcprorhtkcM. Vsi anare'i r aiilomat'fnfm u«»'nvlfafem, Dobivaio se v vseh trgovinah z gramofoni. — — Zahtevajte b.p/.nlarne kafa'oçie.
Filmski šle gerii
Kompletne opere Sol.sti
Narodne pesmi Umetniške plošče Plesni š agerii
CQLUMBIA GRAMOP
Jugcslavansko d d. Zagreb, Ilica 44
Gramofone
in plošče prodaia Se po Itari nizki ceni Radoslav Dolinar Jesenice.
Gostilne	I
ali kavarne prodaja Posredovalnica Marilior, — Sodna ulica 30.
Muzikalije
zn pihala — 300 komn-
Žov — poceni naprodaj etrovič, Tezno 4, Maribor
Pianino
ikoraj nov, poceni naprodaj. Paeher, učitelj, Maribor, Jezdarska ul. 8.
▼m vrsle kakor tudi kroma tiéne harmonije na.ibnlm kupite prnv p • iif(i.dni reej »ri iBdeloviit.'ljn harmonik
Franc Kucier
»ostaja Drenov grič pri Vrhn'k
pnpoxn.tna na.ibolJSa doma a izdelovalni»
Pekarije, žaga, m'ine
prodaja ugodno Posredovalnica Maribor, Sodna ulica št. 30.
Trgovsko hišo
deželsko, proda za Din 150.000 Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Enonadstropno vilo
z gostilno in inventarjem, zraven velik vrt na periferiji Ljubljane prodam zaradi družinskih razmer za 300 tisoč Din. Takoj plačati Din 150 000. Ponudbe na upravo pod« »Samo resni kupec« št. 3261.
Trgovsko hišo
prvovrstno, poceni prodam ali vzan">m najemnika. Zagorc, Višnja gora.
Posestvo
68 oralov, večina gozd, lepa poslopja v Dravski dolmi proda za 200 000 Din. Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Kmetije
ed -2 do 100 oralov prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Več stavbnih parcel
▼ D. M. v Polju je naprodaj. Naslov v upravi pod. št. 3339.
Stavbišče
4 (tavbeni prostori m* po Din S, 25 minut od Maribora prodamo. Vprašati: Mandl, gostilna Rjdvanje _ pri Mariboru.
„POSEST"
RvaiiUtn» pisarna, druiba t m. s.
LJUBLJANA ГЖ
PRODA:-
Za Bežigradom: tri vile, tristanovanjske, novozi-daoe,, z vrtovi, 385 000, 480.000, 530.000, 550.000 Din. — Parcdei pri Sv. Krištofu 620 m2 po Din I 125, Bežigradu 1089 m' I po Din 85, 1200 m' po Din 65. 980 m' po Din 60, 600 m» po Din 77. — Ob Vodovodni cesti: hiša tristanovanjska, z vrtom, Din 290 000, parcela 600 m' po Din 65. — Na Fri- ' ikoven: vilo. dvostano- j ▼anjsko, vrt. Din 275.000, parcela 800 m2 po Din 140. — Pod Marlinovo j cesto: hišo, dvostanovanj-•ko, novo, vrt, Din 220 tisoč, vilo, tristanovanj- ' •ko, 5000 m3 vrta, Din 460.000, parcela 750 m5 po Din 70, 550 m' po 90 Din. 600 m' po Din 120.
—	Ob Zaloški ccsti: hišo, 1 enonadstropno, osem'V-novanjsko, " Din 350 000,1 dvodružinsko, vrt, 265 000 Din. — Novi Udmat in Moste: hi<o. dvostano-vanjsko, Din 130.000, lepo dvostanovanisko, vrt, Din 160 000. enodružinsko. Din 100.000, dvostanovanisko, novo, vrt, Din 160.000. — Na Kodeljevem: vse no-vozidane, 2—4 stanovanjske, vrtovi, Din 175 000, 215 000. 230 000, 270.000.
—	Na Mirju: vile, dvo- in itlristanovanjske, 125.000, štiristanovanjske, Din 380 do 450 tisoč. — V Rožni dolini: dvo- in tri stanovanjske, Din 125.000, Din 130 000, 145.000, 275.000. Poleg tega več stanovanjskih in trgovskih, gostilniških hiš parcele v raznih velikostih, v mestu, po najugodnejših cenih in
oajvećii izberi	t
Kdor si hoče
postavili svoj lasten dom, ima zn to poceni in na lepem prometnem krniu somo šc eno stavbno Pfirrelo nanrodoj l esna zadruqa v Slov. Risbici.
Stavbna parcela
naprodaj 7 minut od po-staie Domžale. Velika je 1700 m' in leži ob cesti. Pojasnila daje A. Stopica, trgovina, Domžale.
Okrasite
svoj vrt
z desetimi vrstami nizkih vrtnic v krasnih baivah za 60 Din — Razpoiilja j vrtnarstvo Ivan Jemec -Maribor.
Čebulček
o ve« črno deteljo ln črno tn tnmia v*>m«na
nudi
FRAN rOGAfNIK
L.ubljana, Duuajska e. 36
Kupim
Čebul o
&.ruluo moko hi
rženo nuike
vfdno nrte,
koitttr >«lo OKoWito nri
K. VOLK, LJUBLJANA
Rrtlif.a r.,4 iti
»Javor«
Irena Industrija ▼ Logatca
ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne za varovalaic«.
Čevljarji, pozor! |
Prave vzorce in gornje dele dobite pri Karlu Blatniku, Ljubljana Hrenova ulica 20.
Pozor!
Najboljši in najcenejši šivalni stroji in dvokolesa
PRODA SE	se dobijo pri Pepi Krmelj,
POSESTVO i CelovškaZaceš'iški!ev' Ш
v Trnovljoh štev. 52 pri ' ~—---■ ------
Celiu.	Za sponrad. saditev
]> -r	., . nudi v poljubni množini
Hišo novo Zidano! | pritlična sadna drevesa, 3 sobe, 2 kuhinii. pralnica, eno- in dveletna, v za-1000 m2 vrta, 10 let davka nesljivih vrstah, nizke prosto, ugodno prodam, cepljene vrtnice in dve-Naslov: Uprava Slovenca letne šoargetinove sadi-Maribor.	1 ke. - Matko M a r e t i č ,
Ljubljana Gosposvetska 5
Supo
z оргкч krite 5X8 m, dobro ohranjeno, tudi za podzidati, poceni proda Štrukelj Mihael, St. Vid nad Ljubljano.
Jajca za vale*je
ameriške Leghorn kokoši Din 2 50 komad proda Ana Magerl, Ribniška 1, Udmat.
Trgovino
mršanega blarfa na razvi-
Črna prst (humus)
za vrtove naprodaj v vsaki množini. Na razpolago tudi vsakovrstni materijal za zasipanje. — Giadbeno nolieue Anton Mavrič, Dunajska cesla št. 38.
Kanarčki
(vrvivčki) s kletkami vred ceno na prodaj. Alešev-čeva ul. 29.
Novi A. 2. panfi
naprodaj. Cena po dogovoru. Ivan Furlan, Vmd št. 12, Vrhnika.
Pletilni stroj
Jackvard 8 85. v dobrem stanju, in druge manjSe stroje proda poceni Ja-vornik, Marftor, Vojaiui-ška ulica 2.
Namizni prli
jajoči se točki Ljubljane vezeni, 150 150, na do-
Poceni prodamo
ves pisarniški inventar »«-stoječ se iz sledečih kosov: 2 blagajni, tri pisalne ize, I kopirno prešo, 6
Vila
komfortna, lepa, nova v
prodam z inventarjem in brem bla-«u 55 Din. »B:e zalogo Pomdbe na upra- da« žepni robui po 2 Din , stolov. 2 španski steni. I vo pod »Nizka cena in komad. Matek & MlUeš, j zal>oj za premog. 1 oma-najemnina«.	| LjublUna, nole* hotela j ' P«č. električne sve-
Strukelj. - Vezenje zaves. ; Mtk« i dr. Banka Haupt
S'ama	I
najlepšem okraju mesta	lepa, za krmo, cca. 300
naprodaj. Naslov v upravi	kilogramov — se proda,
pod št. 3268.	Cena po dogovoru. Vnra-
~	:—---;—	ša se v upravi št. 19/9.
11 stavbnih parcel j - _ ---
vsaka po 1000 m'-', skuoaj	Pohi*fvo
ali posamezno naprodaj. Več hrastovih in mehkih Iste ležijo v krasni legi spalnih ter kuhiniskih v Gaberju ob novi cesti, oprav prode Josio Kur-Dopise pod »11.000 m'« | nik, mizar, Zg. Šiška, i
na podruž. »Slov.« Celje. ———- j
Drva
odpadki od narketov od .
Ugodni naknp	perila, monogramov. ažu-
sadnpga drevja, mare'ee,	riranie- entlanje, pred-
br«Mtkve, nektarine, hru-	l"kaBie '«f tamburiranje
Ske. jflbo'kn. bosanske sli-	oblek- «erUvenih para-
ve, pritl'fne in ујво';е,	mentov m zastav.
kakor ludi nebroj vrst le-	j j -j^
potične«« (trmičfvja. vrt-'	Z,eten!Ka
nic, nizke in vimike. trnj-	(pušpan) naprodaj. Jegli-
niee, in r»imv vmtr rvMlir	čeva cest» 9.
zn vrtove in parke, nudi —--—;-
radi opustitve drevesnice.	Jajca za valjanje
' man & Co.. Ljubljana. Poljanska 13. (Od 8 do 12, od 3 do 6.)
Sna'nice
lepe. črešnjeve, masivne ima poceni naprodaj Ivan Mrhar. mizar, Staneče p. St. Vid nad Ljubljano.
Čebele
Gostilno
z več sobami, kegtiiščem, dam » vsaki količini nar-event. tudi trgovino in na iaea 1 avrenčič & Ko zemljišče radi bolezni ta- |.iuhl<ana Volu akova tit koj pod ugodnimi pogoji 16. za goreniskim kolo-prodamo. Naslov v upravi , dvorom •Slovenca« Maribor« j	-----——
Kunci
Marija Crnagoj, Vič pri	Qd rac Khacki сатрћеП	10 A.-2. panjev in čebel-
Ljubljnni Preda »e Iin4i	sveže čiste pasme |na	nak prodam Velka'vrh,
ob Sflsvni cesti lež.-čn Ifi	|elo J0 300 jajec) po Din	Krakovska ulica 7, Ljub-
tisoč kv. m velika dreves-	4.50 razpošilja Kular G.	H«na
nic« z inventarjem vred. Loka pri Zid. mustu. -----
- —------------Spainice
Elektro motor I Prodam	moderne iz mehkega lesa
24 kv. vrtilno tok 380 220	dva nova voza. pripravna	in kuhinjske oprave ved-
ceno naprodaj M Svaj-	гл kravjo vprego Naslov	no naprodaj. — Peternel,
Пга vil» 1Л » t, Vi A , ------Sodarska steza 2.
Rozine, cvebe, mandelne, čokolado, fine vrste kave, čaja in ruma kupite ugodno pri Josipu Jagodiču. Celje, Glavni trg
POS I Kl. I NE ODEJE
ročno delo na debelo, le u trgovce pripuiuta —
M. GAJ&EK MARIBOR, Glavni trg 1. Zahtevajte eenikt
ArUâno
moko
i*	mtevike izdelke
v«dn« 01(1 dnhtle pri
A & M. ZORMAN l iubliana Stari >r( il 32.
Prava bivolova kvasa
(Bfiflel-Beize) za pode v rumeni, r«it*vi in rdeči barvi I kg Din 54, '«i kg Din 30 se dobi, tudi po peSti, v s»»ci|alni trgovini barv F. eilor, Maribor, Gospos a ul'ca 29.
Oglejte si
zalogo damskih klobukov
od Din 5в naprej. Preoblikovanje Din 28. — Salon • La Femme Chic«, Anica Puhek, Ljubljana, Selenburgova ulica 6 1.
TRPEŽNO
OBUVALO
in dobro ie potrebno ze kmrtc Take čevtie — roino delo — dobite od lao, 2C0 Din nnprej pri Ivunu Krois, Mmibor — Koroška ceslo 18
Parcele	1 Chinchilla mladiče in tri
na solčni legi ob Du- Šestmesečne samre pmda I najski cesti nanrod.i». Jk- Josip Laurič, Vransko.
likost 500 do 700 m*. — - —
Gradbeno podjetje A l'on J Poror, kolesarji! Mavrič, Dunaiska cesta ' j, ,
štev 33	I 0	naprei
'	dobite kolo pri Andreju
Lipar, Cerklje pri Kranju.
Hiša
Dec ma na tehtn ca
naprodaj na prometnem
kraju v sredi Novega mo- . ., ,. , .. sta, pripravna za obrt in i 750 nosilnost, * «tež' trgovino. Ondi se vrše naprod,, za Dm^lMO-^
Vpratania na b!d. Ra-steiger, Ptuj, Aškerčeva ulica.
Volno
za modroce >n pletil «tvo ugodno prodii Se.!«. Cankarjevo nabrežje 5-1.
Motorna kolesa
B. S. A. s prikolicami 500 тл in Puch 220 z električno razsvetljavo,
nekaj vrta na prometnem «e P°"ni Mpr°^"U kraju oh cesti. _ Franc Vprašati: Maribor, Ko-
Kreže, Rodlca 36, Dom- »>i^evl, 32 Ozî-roma-Gor
letni seimi in otvoril se ho posebni zelenjadni trg. Ponudbe na podružnico «Slovenca», Novo mesto.
Lepo zem'jirfče
z hišo v izmeri 9000 m* ob Zaloški cesti v Mostah poceni proda Franja S%oi, Ljubljana, Prešernova 30.
Prodam hišo
z mcsnico, klavnico ter
Žale.
Finega sena
Radgona. Trg 55. Puhasto perie
(Isto čohano po 48 DO kg druiža vrsta 00 J* Din kg čisto belo gosi« pt, 1Î0 Din ke to fi«ti ouh 00 250 Din kg Patpoši
večjo množino, se proda Itam pr postnem oovzeliu Cena po dogovoru Na- L BKOZOVIC - Zagiek slov v upravi »Slovenca« Ilic* 82 Kemične čistil pod U. 13ЛЛ	4	uca ociia.	1
gar, Dravlje 74, p St. Vid	pove uprava pod it 3295.
nad Ljubliano.	—— ————---
5~—^- I	P.odajam	Prodim
OS I »licarfl^	vsakovrstni rezan les za	poceni »eč Singer Bval-
hote'irjl, pozor!	stavbe, mizarje, kakor	nih «trojev za iiviljo Din
Vsled likvidacije razpro-	ludi "zan mehek in trd	500 do 7M Kolodvorska
da jam celotno vinsko za-	lef " plot»»*- Izvršujem _ollca 21-_
logo in sicer: lzhorno	po naročilu po <-elo nirkih	. .
štajersko belo vino po	c*nah ~ Jakob Trober,	| Ј«Г« Za va.jenje
Din 4 in sladki proiek	Kožarje 6 Parna žaga pri	pristnih plimatk kokoši
po nin 16 liter. j	Ljubljani.	po 5 Din komad se dobi
Gjuro Valjik, Maribor. v 7Г.--P" Relf1<i °«orelec, Ri-
_______;______Kanarčki	gonce št. 9 p. Dobova.
MOTORNO KOI o
s prîVolico 500 cm' O. '
pevci in kletke naprodaj. !Ail<erčeva ul., baraka 1.1
RaJio
Dva nova voza
pripravna za krayjo vpre-i go prodam. Naslov pove
H. V. se proda, eventu- enocevni brez baterije in »prava lista pod it. 3335 elno se v zami-no za Solo akumulatorja se poceni stroi vračuna Vprafati je proda ali zumenja ra kolo
Otroški voziček
pri Pepemik. brivec, — po dogovoru. Janez Vid- dohro ohranjen naprodaj.
Stare čevlje prenovimo, da »gledajo kot novi, v vseh modnih barvah, brokat in druge, ludi v zlatu in srebru, kombinacija, spreminjajoče perle. Čevljarski mojster Franc Zupančič — Smartinska cesla it. 6.
Deske
vseh vrst za pode, ladijska tla. razne opaže, ter ludi slabše vrste mizarski stroji na razpolago. Dostavim (udi na dom. Se priporočam Josip An-d'ovic, Škofljica.
laaaoagiaaaama
Steklo, porcelan
po znižanih eeaah radi odprodaje starih zalog.
M, I?smeh.
Cet e Prtšsrrcva 4.
ннвзвкипшвкизга*»
Celje.
1 mar,
Prodam
Martin vrh 35,
Železniki.
po Ugodni ceni 1 dobre' Smrekovih sadik ohranjen vrtalni stroi več lisoč naprodaj Na-fl.anglochohrmasrhinel slov v upravi pod 3248.
I bencin motor 6 HP. 1	J	~
voz brek in več tisoč mi Dleeelov motor
Naslov pod it. 3334.
'»•JU
Za moderniziranje
klobukov po najnovejših modelih, se priporoča J.
bodeče žice t.esn« indu- 25 HP. znamke Deutz. v Stemberger—Rei, Dunaj
Sirija F Ravnikar. Ljub- popolnoma dobrem stanju |_ska cesta 9._
Ijana. Linhartova it. 25 ugodno proda tovarna ~	'. ----- - , testenin .Pekalete. Ljub- Opozarjam c. dame!
Motorno kolo Ijana. — Posredovalcem Moderniziranje klobukov dobre znamk» pod tigod- provizijo. j po najnovejiih modelih. -. nimi plačilnimi po-tnji — | --—----—- Oglejte izložbo na Dunaj
prodam. Janko Rečnik.l Ra'lio materijal Hoče pri Mariboru.	kompletni 8 cevni ra-
.	"	dio aparat z zvočnikom
Motor
Wanderer, v najVnl<?%-3	fora itd. poceni naprodaj | kovinastih izdelkov po
Ичпјч, pred-im za 400^	Vprašati v Lj'il''«ni. Pu- r-»jniž(ih c-noh T Soklič,
Dl» "oločar. Dunaiska 9.	Uatjeva 14-L od 11—14. Maribor. Aleksandrova 431
ski e. 9, Stemberger-Reš. Poniklanje
I -Celestion«, akumulator- m prešanje (štanctinje)
" ■ f ' ......
Za
vel ko noč
Steklo, poreolan, ogledala, kipi, jedilno orodje, svete podo-c, okvirji 10% popusta! Velika prodaja:
M. Ram h - Celje
Prešernova ulica 4. Foto Holynski
ustreže vsakemu t dobrim delom in nizkimi cenami Liuhliana Du- j oaiska c Podružnica Moste
fr ссбгосе
posteline mrež« ielezn«
ztnžliive pu>ieti« oluma ne divane in tapetniške izdelke nudi naieeneie RUDOLF RADOVAN I tapetnik Mestni trg 11 I Ugodni nakup morske trave žime cvilha za modroce in blasa ta pievleke pobiitva. I
j; S^kLIC
Dosmrbre oskrbo
v zdravem krajti, z lepim stanovaajam nudim osameli gospe ali vpokoje-nemu gospodu, ako posodi Din Зв ввО za dobo 2 let. Drug» po dogovoru. Ponudbe ped »Pečena gostilničsrka« aa upravo »Slavenca«.
Imalo li
sina ali rojake vojaka1 Ali nekoga, ki ho postal sedaj vojak? Mu hočete narediti veselje, ki Vas stane samo 2t Bi«, a njemu olajia službe? Pititc nam ie danes. Commor-cia, Osilek.
Pravica proizvajanja
nekega, vsakemu kmetovalcu potrebnega predmeta, se odstopi. Ni treba kapitala, ne strejev, ne veliWAi prostorov. — Kmetovalci, pošljite dva Din v znamkah za odgovor. Poiftja Andrej Močan, Sv. Lenart v Slov. tfoticah.
Mariborčanom in okoličanom
priporočamo, da si za velikonočne praznike preskrbite Vaše potrebščine
pri danes oglašuiočih tvrdkah Maribora
L Assorte
Specijalna trgovina kolonijalij, kave, čaja, čokolade, biškotov, likerjev itd. MARIBOR, Gosposka 20
Novo došlo blailo po niijih cenah v tekstilni bazar
I. Trpin
MARIBOR, Vetriniska ul. 15
franc tiert
nudi za velikonočne prarnike izvrstno medeno pecivo, med, sveče in zeli vesele praznike MARIBOR, Gosposka ul. 13
Telihs SUt e»!
Velika izbira manufaktnre MARIBOR, Gosposka ul. 11
/.t pntovalno ЧИ7.0П0
kovčki fn torbice
v naive<4i Izt'firi P'i nai ni ž. ceni nripormVa
Kravo§, Maribor
Aleksandrova eest« IS
leliha inventurna prodala!
Serija manutakturnega blaga za plašče, Kostume, obleke in blu'.e
■■Г flODUM 20«/i POPUSI!
F. MICHELITSCH
Modna trgovina »K NEVESTI« MARIBOR - OOSî'OSKA UL. 14
Pohištvo, posteljnina, preproge, rave»«, prte, odeje pri
Karol Prcte
MARIBOR, Gosposka nI. 20
Ehsportna ItHa MAKiBOR
99
LUNH
gg «nst Л Primernih Alehsanrirovn i«>
1&1МШ
Tem potom izreka podp rneniu društvu
»i.fud*Bfii samopomoč«
v Mariboru - najlepšo zahvalo za takoj izplačano po Iporo po smrti moje žene gospe t ' 4||I>(1 in priporočam to dru tvo vsakomur najtopleie
Sv. Peter v Medvedovem selu, 20. III. 1931.
Matevž smrti
Velika Izbirna z.aloue: nogavie, otroških, ženskih in moških sraie. spodmih hlač pletenin, maje, puloverov. telovnikov, lastni izdelki. Čevlji za dom in telovadbo snežni čevlji, dežniki, igrače. — Lastna pletarna in predtiskariia. tudi se prevzame entlanje in ažuriranje. — Ves pribor za šivanje, kakor volna, svile itd. Krojači in šivilje dobe znaten popust. — Tudi gugalni konji, sanke, vozički /.a pupe po izredno nizkih cenah. — Na drobno in na debelo.
„Slovenec"
Maribor,
upravn Koroška c. 1, podružnica Aleksandrova cesta b (Prosvetna knjižnica), uredništvo Koroška resta 5. Ure lništvo: telefon št. .'290, uprava telefon 2950
NalflneiSi mm	ftonlah	Prava sKvoiha
na debelo I	in vse vrste likerjev i. t. d.	na drobno I
IAH0» РШШП. М!ШГ.
Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov
€. 9
Industrija KARO čevljev
Maribor, Koroška cesia 19
priporoča svoje priznano, solitlno ročno delo, najboljšo kvaliteto, po solidnih nizkih cenah.
Samo za veliko noč I 10'/o popusta pri vsakem blagu. Velika izbira moških in dečjih oblek, klobukov, kap, perila, kravat, potnih kovčekov, čevljev, zogavic. soknov itd.
Anion THalec
MARIBOR, Glavni trg 4
Obleke, perilo, klobuke, kravate najceneje
Ш4Ш 1Ш
MARIBOR, Glavni trg 2
Steklene posode, šipe in porcelanaste izdelke v trgovini
Шп ШтШ
ALESJAK, MARIBOR
Za velikonočne praznika
kupite banatske pSenične moke, rozine, čokolado, rii, praženo kavo, rum, konjak in vsa druga živila po najnižjih dnevnih cenah v trgovini s speceriiskim in kolonijalnim blagom
S. LESU, MARIBOR
samo Gosposka ul.11
MARIBOR, Koroška 10, Slovenska 10
Ггашо GroftelSeh im
trgovina mešanega blaga, specijalno moke in zamenjava žita. MARIBOR, Aleksandrova 57
I a drevesni voscK
nudi tudi preprodajalcem svečama
front Oeri
MARIBOR, Gosposka uL 13
Za Velikonočne praznike.
Damski klobuki
žeto čedni, zadnje mode. naje lega ntnejš/ o veliki Izbiri o zalogi. Popravila se izuriti leoo, hitro In poceni pri A. Stauber, Maribor, ulica X. oktobra
l!
NAŠI PRIZNANI IZDELKI NAJBOLJŠE KAKOVOSTI
za velikonočne praznike. Zelo znižane cene!
OGLEJTE SI NASO TABLICO CENI
HERMAN WOGERER MARIBOR, Slovenska nI.6
»
il
I
NAČELSTVO IN NADZORSTVO ELF.KTRIGNE ZADRUGE ZA SP. IN ZG. ŠIŠKO V SP. ŠIŠKI sporoča žalostno vest, da je 28. t. m. umrl dolgoletni član zadmge in njen zaslužni odbornik, gospod
Peler Stepič
posestnik, veletrjovec z vinom itd. itd.
Našega pokojnega zadružnega sodelavca in najdražjega tovariša bomo spremili k večnemu počitku v torek 31. marca ob 3 popoldne iz hiše žalosti Sp. Šiška, Tržna ulica št. 6.
Počivaj v miru, blagi mož!
MAl¥?Ci/l //UOO YKOHN/ISIM 8ti!ST V DRAViHI BANOVtNI
Kovinaste krste za deco: 80 do 160 cm dolge, Din 050 — do 1100 —. Kovi-naste krste za odrasle: 200 cm dolge, Din 1500'—
do 2300'— iz zaloge v Mariboru. Izbira v vseh velikostih. Najmanj 40% prihranka polom nakupa pri izdelovalcu.

"•'•'-"M '. ■
* v. ■ ■ .■ 'f.'..-."

Mahsllssar, narlhor. Ongortlteva ul.lî
Ali ste ie poravnali naročnino?

Zahvala
Vsem, ki so ob priliki nenadomestljive hrgube našega pre-
tnilega in predobrega soproga, očeta in tasta, goapoda
Franca Gaberšha
na katerikoli način skušal: olajšati našo bol, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo gosp. dr. Igorju Tavčarju, ki je s svojim neprecenljivim požrtvo-vanjem olajšal pokojniku bolečine do skrajne meje možnosti.
Sv. maša zadušnica za pokojnika se bo brala dne 7. aprila 1931 ob 7 v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
, ,,	ŽALUJOČA RODBINA.
KRISTINA ZAJC naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Zana, Franceta in Rudita ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen nadvse ljubljeni soprcg, skrbni oče, brat, stric, svak in tast. gospod
IVAN ZAJC
mesar, posestnik in podpredsednik mesarske zadruge
dne 28. marca 1931 ob 8 zjutraj, po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. letu starosti, boguudano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 30. marca 1931 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 75 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 29. marca 1931.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
i ' • " • ■ • « - ■ ; \	.' i" r '	" /. {'t'Ciie ■ ■ : .
*fh
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naš predobri oče, gospod
Blaž Ziheri
posestnik in cerkovnik v Bodovljah
v soboto, dne 28. t. m. v 80. letu starosti, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 30. marca 1931 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti v Bodovljah na tukajšnje pokopališče.
V	Bodovljah, dne 28. marca 1931.
Žalujoča rodbina: JANEZ, FRANC, MATEV2, sinovi. MARIJA poroč. HOJKAR, FRANČIŠKA, ANTONIJA,
hčere, in ostalo sorodstva
26. t. m. eo vse tovarne dvignilo cene
podplatom zaenkrat Din 5— od kg.
Mi pa obdržimo
Razen tega pa
400 nagrad
od Din 5'- do 200--
ki se na Velikonoč vvseh časopisih objavi
DETALJNA PRODAJA ČEVLJEV
PRI
STARE CENE
NEKATERE SMO PA SE ZNIZALI
Za pomlad pa emo naredili
nove krasne artikle
in jih prodajamo:
Ženski modni čevlji od Din 110-
Moški modni čevlji od Din 130-Otroški modni čevlji od Din 40-
naprri naprej naprej
POLLAKU
DUNAJSKA C. 23 - DVORIŠČE
Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri
nflshl posojilnici
res. zađr. z n. z. f CClfil rcS rađr z n. z.
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stan;e hranilnih vlog znaša nad 100,000.009 dinarjev
Posojila na vknjižbo, porožtvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 50u0 ćlanov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Pohištvo
Predno st odlo.ite za riakup potit* Iva. zahtevajte ponudbe tvrdko
Franc IzgorSek, Šmartno pri Litlil
Moderno ure ene delavnice in velika zaloga suhega lesa Vam jamči za dober in soliden izdelek. Prevzema tudi stavbna dela, opreme za hot le, banke itd.

îWT
V najglobokejši žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naia nadvse ljubljena ш nepozabna soproga, hčerka, sestra in snaha, gospa
Helena Zaje rof. Jenho
danes, dne 27. marca t. 1. ob 8.45 zvečer po kratki, zelo mučni bole/ni, v najlepši dobi življenja 28 let, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, boguvdano za vedno zatisnila oči in se preselila k svojemu ljubljenemu sinčku.
Pogreb preblage pokojnice se bo vršil iz hiše žalosti v Domžalah, Cerkvena ulica 6, dne 29. marca ob 5 popoldne na tukajšnje farno pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Domžalah. — Predrago pokojnico priporočamo v pobožno molitev. Domžale, dne 27. marca 1931.
Kari Zaje, soprog; Jakob in Marija Jenko, starši: Franc, Janko, Marija. Frančiška. Ančka. Ivanka, brata in sestre; Kari in Roza-
lija Zaje, tast in tašča; Janko in Francka, svak in svakinja.
PopravllanJ« ш In gramofonov •• llTrivJ« ct» po «liki tni
ht garanclli. Oismotoni is rutila* (jremofontke ploiće м <W-ao v lalopl prt
Hindi
umi <■ »Ulerja
Ptuj
teman
kžijr^
Tudi letos so na prvem mestn francoska kolesa
Priložnostni nakup:
Ženske flor nogavice
■ svilenim bleskom, dvojnim itopalom, v raznih barvah, par
Dm 15-
Ženske flor nogavice
■ svilenim bleikom, dvojnim itopalom, vezenim nalivom, par
Din 24 —
ženske negmrtce
iz umetne «vila, z močaia itopalom, •pičaite peta, par
Din 32*—
Ne to ceno se vežemo le, dokler traja zaloga. Izkoristite torej to priliko, dokler nt prepozno.
Zahtevajte, ako ga še nimate, glavni (brezplačni) katalog modnega in hišnega blaga od največe trgovske in pošiljateljske tvrdke
Zahvala
Svoj gospodi i prijateljima koji su nas tešili i pomagali nam u teškoj žalosti za vreme bolovanja, smrti i pokopa našega nezaboravnoga i premiloga oca, zeta, svaka itd.
Martina Zgrablića
profesora u Ljubljani
bila ovini putem izražena najlepša hvala, osobito lečiu-cima i časnoj sestri, vlč. svećenstvu u Šiški, direktoru, profesorskem zboru te dacima II. drž. gimnazije, Profe-sorskome društvu, pretstavnicima raznih oblasti, daro-vatcljiina venaca, pevačima i govornicima na grobu, sustanarima, istarskim zemljacima i prijateljima te svima onima, koji su dragoga pokojnika dopratili do liladnoga groba. — Bog platio svima!
Ljubljana, dne 29. marta 1931.
OLGA i MIRA, kćerke, i ostali.

Prvovrstni izdelek in materijal Najlažji tek.
Ceno brez konkmcncol VIKTOR BOHINEC • LJUBLJANA
Dunajska cesta 21 Ceniki brezplačno I
Ve'ika izbira v vseh barvah
Proda se lepo
graščinsko posestvo
v t*meri 8t ha nji*, tramfko* ta
gozdov v SAVINJSKI DOl.iNl. Poleg poseetv» se nahaja tudi ramait-•tropna hita i gostilniško oi.rtjo
Vprašati na upravništvo „S!ovsnca" v Celju
Za spomlad
najnovejše modno blago za plašče In obleke, po zelo znižani ceui dobite samo pri tvrdni
I. N. Šoštarlč, Maribor
Aleksandrova eesta 13
dobre kakovosti, ugodne cene
R. Hihifiuc
pri »školu«	емг
i.MKono
Medena ulica - Pred okofijo 3
Vabilo na
red hi občni zbor
ki ga bo imela
Elektrarna škoija Loka in okolica, d. d.
dne 15. aprila 1931 ob pol 12 т mestni dvorani v Skofji Loki, Mestni trg 16.
Dnevni red;
1.	Poročilo predsedniitva.
2.	Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	Odobritev bilancc in računskega zaključka.
4.	Sprememba pravil,
5.	Slučajnosti.
Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora položiti svoj«; delnice ali svoja bančna potrdila o deponiranih delnicah v družbeni pisarni (Skofja Loka, Spodnji trg 24) v osmih dneh ali vsaj dve uri pred občnim zborom. Na podstavi tega pologa se izda delničarju legitimacija, ki .se glasi na ime ter navaja itevilo založenih delnic in glasov, odpadajočih nanje.
V Skofji Loki, dne 23 marca 1931.
^ i	Predscduištvo.
SrezoDresfiia posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek ua hišah in posestvih daje svojim članom
„lugrad"
Jugoslovanskn gradbena in kreditna zadrng« r. ». i o. v v Ljubljani, Kolodvorska o lira 35/L Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 49
Pravila proti plačilu Din d-— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne uro od 8—12 in 14—18.

I
Kar ne ugaj'a, se zamenja ali vrne denar!
Ne glejte
»amo na eeno temveč tudi na kvaliteto. .Sotingen' J»-k.lt» je n&fboljč« in iz toga jekla razpošilja Trgovski dom Ktermecki britra po 21 Dim, škarie 12 Din, brivski anarat 12 Dit, lasostrižnik 35 Din in vie drugo nuiaroko blago pa i*-
vanredno nizkih cenah. Naročite ie danei veliki, novi, ilustrirani katalog, katerega prejmete taiionjl
Trgovshl dom
Sfermccki
CELIC, uev. ie
Trgovini:
Kranj, Glavni trg, hiša Kreditne banke Ljubljana. Sv. Petra cesta Štev. 25--
CGVlri
, »mfevnevpo	m-
„h vtst	edVo O^M JoUS
pri/efno iznenadimo.
"	smo za Velikoroč in spomladansko težijo
pripravili raznovrstno elegantno, ceneno m udobno obutev
(Л
E
«S
O
C
e
"S «
■S ** o
c £ .. e e O
SîïtT®
e y r
o л
Din 88- »in
93*
- Din
108-
J « S 118-
128"
Din
138"
Din
«
trt O
e
n
"S 3
K '<*
5 II
« _
в Oi fl
O ik *
^ 0 O
- -I" 6 o >9 - o
ï = ? o «J
Din
128'-
Din
138'
148"
Din
c e 1 O o '
lfS*-»
1
Din
S S
198- Din 58-
Obiščite nas o naših detajlnih Irguuinah
Popolnoma pristna
la'matinska in sta epsko vina
•i nabavite za praznike najceneje v poznani točilnici
»VINSKA KLET«, Celje, Dečkov trg 6.
Od dobrega naibol ie e ie
GRITZKER-AOLER
šivalni stroi in kolo
Elegantna izvedba, najboljši materiiall
Novosti
Šivalni stroi
kot damska piaaina miza
Le pri
JOS. PETELINC
TELcfrON INTERURBAIN 2913
Zmerne cene. tudi na obroke -
LJUBLIANA
Opozorilo!
Izjavljamo, da gg. Anžič Maks in Gostin-čar Andrej nista pri nas uslužbena in zato nista upravičena prodajati naših strojev ali prejemati za naš račun katerakoli naročila.
Singer šivalni stroji, d. d.
Oglede»! o
«eh vrat. velikosti in oblik
Sleklo
zrcalno 6— 8 n... mašinsko 4—t mm. portalno . I*u«»t- alabaster itd.
Speclrum d.d.
Lluhl an« Vil - Telelon 23-43 Zagreb CelovJka 81 Onjek
|f • V* V« lil a
Krop, šivilje!
Agilnim, z lepim vedenjem, ki se želijo izobraziti v krojenju, v občevanju s strankami, je dana možnost nastopiti kot krojitelji-ice, pomočniki-ice. Za nešivilje lahek sistem krojenja. — Nov tečaj 8. aprila. — Kroji po meri za gospode in dame. Ponudbe na:
Strokovno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19.
Cement
METNI KUN
prodam po zelo ugodni ceni. Nahaja se na ugodni prometni točki v Bački v bližini Novega Sada. Mlin je bil nov leta 1925 ima dnevne kapacitete ca. 150 q ter je najmodernejše vrejen. Poleg mlina gospodar, poslopje in velik vrt. Mlin ima stalne odjemalce, eksistenca sigurna oz rentabilnost zasigurana. Proda se le radi druiînsk'h razmer. — Ponudbe pod »Uuietni miin Bačka* na ogl. odd. »Slovenca«.
Pohištvo
Pred nakupom mizarskih Izdelkov kot spalnic, jedilnic, kuhinjskih in trgovskih oprem se obrnite ie preje na naslov: AVGUST tERNE, mizarstvo. Zgornja Šiška 122, Vodnikova cesta, Ljubljana VIL Postrežba solidna, po znižanih cenah z jamstvom.
Proda se
dobroidoča gostilna in trgovina z mešanim blagom ter nekaj posestva blizu cerkve in šole ob banovinski ccsti v lepem kraju Slovenije. Naslov v podružnici •Slovenca« v Celju.
trfiovcirshl ln tialmatlnsftl
v juta in pap matih vrečah, nadalje vseh vrst
umetna бПОШа za spomladansko gnojenje, OVCS, detelje in tmna semena dobite najceneje pri
Gospodarski zvezi v ijnblfani.
Novost!
Tribniln dvo-Imtnii S .«b»" mo.orjeut ik>-Deblu miM-iio. •kvir nliek,i moAneJiopiieiimat iko, mot,.r v are lin, mnnlirnn i dvo no pr.stavo lu spojko, l1 « K. .s. Vnal »I do M km na uro in porabi t titre «rorlra nu 1M1 km. uoul en luui HUIU moionok. kateri «e lalikn na navadno morilo oln ni .ni nn. Cena ura« niika. ceniki fr.akn .TltlBUNA. K. H. L. tovarna dvuknl». ln oir" »».b vonckov, LJubljaua, Ksrlo»Aka ce-ta Atev. 4.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pre-tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
JOSIP ACHLEITNER
pek. mojster in hišni posestnik
danes, v soboto, dne 28. marca 1931 ob pol 1 popoldne po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.v 74. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 30. marca 1931 ob 5 popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 31. marca 1931 ob pol 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Danijela v Celju. Celje, 28. marca 1931.
2ALUJOCA RODBINA.

Naša predobra mama In babica, gospa
ilnron jo Mrevlje roj. ]e m
veleposestnlltova soproga v Sv. Križu pri Ajdovščini
je danes, v soDoto 28. marca po težki bolezni, v 84. letu starosti, boguvdano za večno zaspala.
Našo ljubo mamo spremimo na pokopališče v Sv. Križu pri Ajdovščini v ponedeljek 30. marca ob 9 dopoldne. Sv. Križ pri Ajdovščini, dne 28. marca 1931.
Tomaž, soprog, Sv. Križ; Friderik, davč. predstojnik v pokoju. Sv. Križ, in Artur, notarski kandidat, Kozje, sinova; Pavla por. Mastnak, Celje, Ela por. Paljk, Ljubljana, Mirni vd. Rubbia, Gorica, Olga, Karla, Sv. Križ, hčere; vsi vnuki in vnukinje.
ZAHVALA. Ob priliki nenadne izgube mojega ljubega soproga
FrOiCa Breskvarja
org. in iotografa v Domžalah
se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam domačemu preč. g. župniku in gg. misijonarjema iz Grobelj. Najlepša hvala tudi gg. org. in pevcem za ganljive žaloslin-ke, obenem tudi grobeljskemu pevskemu zboru za darovani znesek za vcnec.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.


ZAHVALA.
Ob prebridki izgubi svojega dobrega brata in strica, čast. gospoda
MARTINA DOG$A
kanonika čazmanskega kapitlja itd.
se najiskreneje zahvaljujemo za mnogo-brojne izraze sočutja, lepe vence in veliko udeležbo vsem č. g. duhovnim so-bratom, znancem in prijateljem ter društvom. Osobiio izrekamo toplo zahvalo č. g. kaplanu Staknetu za zvesto skrb, ki jo je posvetil pokojniku, g. zdravniku za neumorno prizadevanje, č. g. župniku za obiske, č. gg. kanonikoma iz Varaidina za večkratne obiske, vodstvo pogreba in lep poslovilni nagovor v cerkvi, č. gosp. proč tu iz Ptuja, č. p. dekanu iz Vel. Nedelje in vsem ostalim č. gg. duhovnikom, ki so ga spremili na zadnji poti. Takisto se zahvaljujemo Je cerkvenim pevcem za ganljivi nagrobnici. — Vsem in vsakemu še enkrat: Bog plačaj!
Cirabe pri Središču, 27. marca 1031. ŽALUJOČA SESTRA IN SORODNIKI.
Nove zgradb e
vse te stavbene naloge lahko reSite dobro ln poceni s
HERAKL
izredno izolačnimi, ognjevarnimi in lahkimi gradbenimi plošfamr
Nove zgradbe: Herahlit se rabi za vse ogrodne zyradbe, za iz-po Ln teme tn onioščevame sien m ie obenem visoko-vredni izotačni materiial Pri masivnih zgradbah s an tirni stenami iz opeke aH betona služi za oploičenje zunanjega zidu, ki še te na ta način poslane v toaletno-tehničnem oziru polno* reden.
Prizidave: D.pt rdance k hote<skim zgradbam, vrini paviljoni se prav na^lo zgtade c heraklint.
Nadzidave: Ako hočtte zv/šuti donos Vaše hiše, vzdignite ro za eno naastrop/e Heraklit plošča je tudi v tem slučaru 'ia/nrimtrne'šeg/adivo ker /e izrtdno lahke in visoko izoiacna.
Dozidave: S Heraklil-ploščami se izçotove z malimi stroški i> neizkoriščenem ponstrešju posti p-f notno vredna, zdrava, poleti hladna, pozimi uaobno topla, suha stanovan/a.
tirailhonn navodila, prospekte, «cone, pojasnila dajo pooblaščeni
zastopnik :
„MATERIAL", гпш™ ом,.,,. LJUBLIANA
Telefon: 27-16	Dumjska eesta 30/3	Brzoiov: Ma erial, Ljublj na
Skladi «ta : Tone Vovk. Bled. Jo*. Borjnk, Krani. Jos. Hladrik, Rakek. Jo». Kle-
mencič. Novo mesto. I). Raltuech, Cc,je. V. KUliar, Mari. or. Viljem Di n g, Ptuj
I
Delniška družba pivovarne
Pivovarna in sladarna. — Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. Poštni predal 45. — Podružna pivovarna (pre.e Г. Gotz) v Mariboru. — Priporoča svoje izborne izde'ke in sicer svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah. — Pekovski kvas. — Cisto rafimrani špirit.
T eIe I o n:
LJUBLJANA 2310 in 2311 MARIBOR 2023
Drzoiovis
P.vovarna .UNION' Ljubljana Pivovarna UNION' Maribor
2q spomlad
obleke, spomladan. plašče, Trench-Coats, lepe otroške kostime, dečje obleke; na/moderne/še hlače „Knickebocker „Kasha „Modevelika izbira vsake o men, ene vrste v trgovini obiek
franc Cverlin
Wlaribor, Qosvoska 32
Buick 1931
je proslavil
Redna stolica
lahka b naravna brez bolečin ko drisk«, s« do t«l* E uporabo staroznanih
IKOGUIC 12 KR V AVINE. Domača пкш To izvrstno domaČ« sredstvo čisti telodec. uiclui« «tulico tuiauišuie lenost ш Mlrpauual tre» Cena 5katljic» woCneiéib 12 Din. c«ua ikallllv« slabših 10 Din Prouvais in razpo-lilia staia. L 1599 ustanovliena Kaplolska lekarna •v. Marije, lekarnar Vlatko Bartulit £aqreb, Je-lačićev tre 20 Dobiva se v vseh lekarnah
mm
BALDA-KONTB STRACE - JOUKNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJKMALNE KNJIŽICE Kib AL NE BLOKE ITf)
X
3 *
luui rv imuiinu UUOUNIS uuil
KNJIGOVEZNICA
JUUOSLUVANSKB TlaKAKA* MU
R. T. D.
▼ LJUBLJANI BOPITAKJKVA ULICA • IL NADSTHOPJS
lo znameniio vodilno znamko po vsem svefu. Njegove vrline poslavljajo Buick v vrsto zase!
'Na 100 prodanih voz 56 Buickov I
Superijomost Buicka 8 najbolje dokazuje njegov uspeh T njegovi domovini. Odkar je Buick prišel na trg, se ga proda 56 vôz na vsakih 100 osemci-lindrskih avtov njegove cene. Drugih 14 tovarnarjev si deli ostalih 441
[V'ÎCKOVE prednosti med vozovi nje-ijov«.	so te davno priznane. Leto za
letom se teg* /oza proda dvakrat toliko kakoi vseh drugih voz njegove cene skupaj.
Skrivnost tega nepretrganega uspeha tiči ▼ Buickovi politiki: nikoli ob-tati na poti napredka. Vsak naslednji vzorec je bil boljši Buick, bil je avtomobil, ki je vse bolj in bolj ustrezal tisti vrsti ljudi, ki zahtevajo najtiolta.
In zdaj - tw vam Buicka 1931 : osem-dlindrski motor, «raven pa te nedoacžne Fisherjeve karoserije, ki mu prav tako podeljujejo lepoto kakor zbujajo vtis mogočnosti in sile. Vseh vrlin tega voza ni mogoče našteti. O njih se morate sami prepričati. Telefonirajte našemu zastopniku, ki vam takoj priredi poskusno vožnjo.
Pot pravilno mislečega vodi k nam, ko kupuje kolo
DOrhopp ftaiir.nrađ lorpcao
imrn Josip штм
ПиОЦРпа
nihloStCeva c. 20. PaiâC<i Ohr urad«
m

E 231 30 72
Dražbsni oklic
PočenSi dne 13. aprila 1931 do vključno dna 30. aprila 1931 se prodalo v giadu Sïapary v Murski Soboti na javni dražbi vsi tarublj«ni predmeti kakor : starinske omare, rajno drugo pohištvo, umetniške slike, dva arabska iotora in nekaj porcelanaste posode.
Proda se tudi razno rastlinstvo Iz vrtnari|e ia razno gospodarsko in kovaiko orodje na mirofu.
K draZenju se bo začelo pozivati ob pol 9 med 8. in pol 9. uro se predmeti lahko ogledajo
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 21. marca 1931.
'enerai
м
olors
Con!inen!al S. A.
Pomaranče limone
I ta I lanskega in ipanskrtga uvora Id tele-njave. vedno sveže prvovrstno bla^u nudi
Celesilna rilavnth, Liubliana
fo^acarjev Irg 1
■fvrdV« nvaža le sko«l dolgo vrsto le» blago
itirvkliio od iirnducriita 1er lahko |>oetreie :vuje odjemalce vedno t najboliSini blagom po najnižjih dnevnih cenah V talogi ima «elno veliko izbiro blaua vseh vrat in kakovosti Pri vef- em odietuu specijelne cene. Vsa ino/eniska m domnfa telt-mava v*ak dau «veža in v uajveèji izbiri.
/onicraitc ccnlhcl
■H——
PISALNE-RAČUNSKE -RAZMNOŽEVALNE - STROJE BLAGAJNE - GRAMOFONE F0T0-APARATE
S£ PRIPOROČA:
LUDV. BURUGA
LJUBLJANA
ŠELEKBURGOVA ULTA 6
TEL 29-80
i

T O
š®1
mi
^ a" n - t g l^s
•S. * — f "e
flšižs
io
® rt»	№.
b. !< n *
II Лвв
£ i * б
S o
•i I S ' St c «
C " 1 ► л
- S M . 1
I s s f s ?
i > .o > 8 > S -S _
> »41 -,
ŽC a B S l
* г X И —
ë
^SSŽ i
Bari D«rr Binr^rei
Kitaičeva papiga
24
>Kje? Na katerem igrišču?<
>tîodim, da je v Burlingauiu?« Je VTdihnll Bob v telelon.
Pa — o sijajna, plava ženska I se je na tihem vzradostil Bob — je odgovorila tajnica: »Danes ue! S prijatelji je nekam odseli Veè ni sporočil.«
»Hvala lepa!« je odleglo Bobu. »Moje obvestilo mu položite na mizo!« Otlzvonil je. »Preneumno, oče je odšel igrat golf in nihče ne ve, kam.«
Madden je zaklel. »Ta stara prismodal Naj bi se brigal rajëi za svoj posel.. .<
»Ampak, spoštovani gospod Madden--<
»Golf, golf! Uničil je več zmožnih mož kakor žganje! Če bi se bil jaz klatil po športnih igriščih, bi ne bil to, kar sem danes. Ko bi imel vaš oče le trohico možganov ...«
»Sedaj mi je pa dovolj!« Ogorčen je planil Bob kvišku.
Na mah se je spremenilo Maddenovo obnašanje. »Zal mi je — toda priznali boste, da je to bedusto. Danes sem hotel odriniti in niz moram le imeti.«
»Saj danes je še zgodaj! Biseri lahko še pridejo.«
»Upam,« je nasajeno renčal in mršil obrvi. »Takih traparij nisem vajen — pomnite to!« Jezen je trdo odšel.
Bob je zamišljeno gledal za njim. Ta Madden, veliki P. J., lastnik tolikih milijonov, se trdovratno drži tega malega bisernega niza. Njegov oče ni več mlad; živi daleč od newyorskega trga — kaj pa, če se je pri cenitvi niza preveč zaletel? Morda pa je bil izdatno več vreden, kakor ie zahteval, ln Madden
sedaj hlepi, da ga dobi v roke, preden bi draguljar opu/.il svojo zmoto?
Bob je leno zavil po verandi na dvoriàôe. Mr/.la nočna sapa je utihnila in puščava je žarela v kopeli, euiiiciiega zluta. Na pwèèeneiu malem dvouišču je vrvelo življenje. Tolste kokoši in prevzetni purani so se šopirili za žično ograjo. Z zanimanjem je glt*lal Boh gredico, polno rdečih, valieč.ib jag«*l. in opazoval na golih mladikah Immhaževcev breteče popje. Čudovito, kaj vse v tej puščavi kali in raste!
Vrnivši se na verando, je obstal, «Ia bi se po-zabHval s Tonyjem, ki je ргегвј otožno sedel na dru^u. »Hu Ia ma!« ga je nagovoril Uoh.
Tony ga je pogledaL »Sung kai jat bo!« je menil modro.
»Da. to je res škoda,« se je pošalil njegov človeški vis a vis.
»Gee fung lowhop!« je tiho pristavil Тоету.
Bob je odšel dalje in premišljeval, kaj neki počenja Cliarlie Chan. Očitno je bilo, da se ravna Kitajec po tajnikovi prejH»vedi, ker ga ni bilo več videti pri pliču. To je bilo umevno, ker so bilo Thor-nova okna obrnjena v pati j.
Da si prežene dolgČHS. je vzel Bob v svoji eobi v roke knjigo. Malo pred poldnem je zaslišal z dvorišča nadužljivo sopihanje avtomobila. Izutopil je Wl 11 Holley, v<»eel in živ. Eden mu je š«l naproti v sprejemnico, da ga pozdravu
»Madden izdeluje s Thornmn v njpgovi sohi svoj intervjuv,« je poročal. »Dotlej pa в«чШе!« Stopil je čisto blizu k njemu. »In mislite, pro«im, na to, da nisem prinesel biserov! Svojega opravila pri Mad-denu še nisem dokončal.«
Časnikar ga je presenečen pogledal. »Tako, tako! Snoči sem menil, da ie vse v najlepšem redu. Mi&li te Li. -
»Kesneje — kesneje!« ga je prekinil Bob. »Popoldne morda pridem v mesto.« Začel je glasneje. »Veaeli ше, da sle prišli — postajalo tni je že dolgčas.«
Holley mu je ponudil nekaj časnikov. »Tu prinašam nekaj za vas. Prava zakladnica znanosti in modrosti I Najnovejša številka .Eldorado Timee', tiskarsko črnilo je še sveže. Čitajte o velikem potovanju l»uieja \Vonga v Frisko.«
Bob se je s svojim čtivom — oeem majhnih strani drobno tiskanih s poročili in oglasi vsake vrste — vrnil na svoj stol.
»Vam je Madden že pokazal svojo zbirko orožja?« Holley je stopil k steni, na kateri so bili razstavljeni razni predmeti. »Ta zbirka je zanimiva, t«xla prašna, liržčas se je Louie Wong v svojem praznoverju bal, dotikati se je. Skoraj vsako orožje ima svojo zgodbo. Poglejte, nad vsakim visi popisan listek. .Darilo Rolhpa Taylora', .Darilo Arthura Tig-mana'... Toda zvezda zbirke...« Holleyeve oči so iakule. — »Najlepšega ni tukaj!«
»Samokresa manjka?« je |xičasi vprašal Bob.
»Zdi se mi. Tistega, ki ga je daroval Bili Harta. filmski režiser.« Časnikar je pokazal 8 prstom na prazen prostor na steni. »Tamle je visel.«
Bob ga je trdo prijel za rokav. »Trenutek!« je dejal s tihim in razburjenim glasom. »Orožja ni, pa lislka z besedilom tudi — ne. Lahko vidite še od-tiske žebljičkov.«
»Čemu pa se razburjate?«
Eden je potegnil s prstom po praznini na steni. »Tukaj, kjer je bil pritrjen listič, ni prahu. Kaj to pomeni? Da je bil samokres Billa Hartsa odstranjen šele pred kratkim...«
»Dragi dečko, kaj pa prav za Drav mislite?«
»Tiho!« ie posvaril Bob.

mш
cn
J J

Vrsta 2651-05
Prodajamo čevlje iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svoji deci, da se ji razvijejo nožice normalno.
Vrsta 3762-22
Za deževno in slabo vreme. Podplat je podšit in iz močnega kravjega usnja. Ti čevlji so primerni za živahne dečke.
V ista 3922-00 Športni čeveljček za dečke iz rjavega boksa z okrašenim jezikom. Podplat nabit z medenimi žebljički.
Za šolo in izlet.
89.-
Vrsta 2642-30
Navadno hčerka ne mara takih čeveličkov, kot jih nosiio bratje. Zato smo okrasili ta čeveljček.
Vrsta 1245-63
čeveljčki na špango s pol-visoko peto iz riavega se-miša z usnjenim okrasom ali v raznih modnih barvah.
Vrsta 1805-15
Praktični izrezani čeveljčki s poivisoko usn eno peto, nareieni iz finega boksa rumeni ali svetle moderne barve z okusno /.apono.
Vrsta 5605-27
K pomladni obleki za iz-prehod si nabavite tudi te lepe izrezane čeveljčke Okrašeni s kačjim usnjem z visoko peto prikazujejo pariško modo.
prazn'k pomladi, veselja in ljubezni, je s^mo enkrat v letu. Pričakujte 10 v naših krasnih čevljih. — Prirecii'i smo nove modele, nove barve in nov kroj nove pete in novo obliko.
Vse novosti Vas bodo iznenarii e Pridite v prodajalno, po kusite m prepričajte se!
Vrsta 9175-03
Poleg satenastih in atla-sovih črnih in v raznih barvah imamo za poletje čeveljček izdelan iz belega rips-platna k lahni letni obleki.
Vrsta 1937-22
Vi, ki ste izpostavljeni štrapacu, rabite za pomlad lažje čevlje. Evo |ih, s trpežnim gumijastim podplatom za neverjetno nizko
Vrsta 9637-21
Ta udoben enostaven čevelj ima svoj stalni krog odjemalcev. Izdelujemo iih iz laka, črnega in rjavega boksa.
Vrsta 6627-08
Eleganten udoben čevelj za odličnega -ospoda. — Športniki na terenu in oni na tribunah ne moreio biti brez čevljev te oblike.
Vrsta 6637-11
Ako nosite oblekoiz angleške tkanine, ne morete biti brez te oblike športnih čevljev, ki so nareieni iz najboljšega boksa, a okrašeni z okusnimi vzorci luknjic.
Vrsta 9675-38
Kako Vam ugajajo ti krasni čeveljčki? Okrasili imo jih okusno s kombinacijo raznih barv. Pridite, da Vam jih pokažemo.
Vrsta 3967-22
Moški čevlji iz I a boksa za štrapac, z nakovanim podplatom. — Trpežni in udobni, ne žulijo ne noge ne žepa.
Vrsta 9677-22 Din 249'-
Priljubljen čevelj naših stalnih odjemalcev. Izdelan iz najfinejšega boksa z lahkim usnjenim podplatom in gumijasto peto. Imamo jih v vseh velikostih in širinah. Ur lb2.
•d
fia/Jnokar
»	A4	Ae

7*
'о/реа na/noiJe/ŠL iJzorci
A. i E. SKABERNÈ
P1IBL1ANA
kupite ure, zlatni o in srebr-niuo pri svetovnoziuiui tvrdki
j Poceni in dobro
"	kupite ur
niuo pri s
H. SUTTNER
LIUBUAKA 2
Prešernova ulica št. 4
Lastna protokolirana tovarna tir v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije.
Velikn zaloga urzznam-kami Glashutte, J W.C. SelirtfFbansen, 4olvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki iiiislr cenik zas onj in poštnine prosto od
K. SUTTNER, UUBURNA 2
« « ************* t im»»«»«.>»«»4MWHWWW..
Semenski
QUE S
zajamčeno kaljiv, skrbno očiščen kupite ugodno pri
tvrdki Д. VGLK
v LJUBLJANI
Redjeva resta 24. Zahtevajte ponudbe

Edina jugoslovanska tovarna gramofonov in plošč
Gramofoni od Din 740-- Plošče od Din 26'-Na mesečno odplačilo po Dirt lOO--
Zahtevajte naše brezplačne kataloge in cenike
Zastopstvo: IVAN BOIMAC, papirnica, Ljubljana, Selenburgova ul. 2
nmhhmhhh
$ aisi (toshrhiic /n bndocnosi svo m ©troh»
Mpsečne premije od 10 Din navzgor. Zn slučaj doživetja poleg zavarovalne glavn ce še posebna bonifikacija! Majvišji zneseii zavarovanja je 60.000 Din. Popolno izplačilo zavarovalnine za slufaj smrti, a dvakratno izplačilo za slučaj smrti vsled nezgode.
ï»0»Stïîl lin*« v !»«>•> «inv HI
Starši zahtevajte prospekte! — — — /elo ugodni pogoji 1
MTÛi
H*
démette fđverovemii бпшт
UuWtar«». Alrhsenđroiia 12. MorlDcr jurtlfeva 8
Delavnim zastopnikom se nudi usodna zaposlitev 1

»»•»»•••»••>♦♦♦»»♦♦»♦»♦♦♦ **********
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
BRZOJAVNI NASLOV: OOSPOBANKA	D. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA tO)	TELEFON STEV 2057 2470 297У
Vloge nad Din 500.000.000 - JSJ^^SSE	in nad Din 16,000.000--
Izvršuje vse bančne posle nafkulantneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi «avodl rta vseli IržUČfh v luzcmstvu in inozemstvu
JuKoelovan.-kc Cinkarno « Ljuldjaiu: Karel t et
9У '/oniuuii l»ui> Uaku>ec
Urednik: Frane Krenitar.