Zelene sline, angeli in rdeče (Tanji v spomin) Marij Čuk JUTRIŠNJI V temne nianse je ovito UMOR vse to. Sedaj te imam v rokah, končno si moj, in ubil te bom, ker te moram ubiti. Vsega je kriva zelena glava mrliča. In ti boš tudi zelen. Sline bodo lile iz ust ko bo prodiralo vate sivo bodalo, vroč od tvoje krvi bom tekal po gmajni, nag, in pel bom o ljubezni med narodi. 389 390 TVOJ PRIJATELJ JE MORILEC Zjutraj zapoje virilen petelin in omami ljubico žogico. Umivanje, kopanje, šminkanje, oblačenje, slačenje, ljubljenje. Tika taka, tika taka, tik. V vrečah prenašamo krompir, osli so na žalost samo osli, — simboli človekove ignorance. Vlak bo kmalu odpeljal. Rdeča piščalka, svetel nakit, vrednost dinarja pada, bela, čisto bela zavesa nad oknom. Madež krvi. Senca na temnem obrazu. Padec v rumeno ekstazo. NEDELJA NA KONJU Senca leži na meglenem sodu, les diši po kruhu in smoli, dolge stopnice prežijo v dan. Bleda zavesa nad rosno glavo, šop belih prsi na mizi, mleko se peni v objem mestnih dam. Morje je globoko in zeleno, star buzerant ošiljeno gleda v brhke mladeniče in strast mu razjeda srce in telo. Vse naokrog šumenje o vinu, kmet onanira ob izgubljenem sinu, težave ima Jakob, sivi grobar. Kamenje umira, devištvo propada. Vendar, kdor gre na Števerjan, ta ni nikdar več bolan. ZAMENJAVA V zraku duh po ženskih spolovilih, v peklu pečejo boga na ražnju, Satan je prevzel tisočletno oblast. In mi se klanjamo rogonoscu črnega obraza, nosimo mu fige, grozdje, slive, darujemo mu krompir, ženske ga objemajo s šestkilskimi prsmi, Marij Čuk 391 Zelene sline, angeli in rdeče moški ga obkrožajo z dolgimi tigrastimi cevmi. Tako vroče je tu spodaj. Vsi smo rdeči, s črnimi očmi. Vsi plešemo cigansko kolo in pijemo kri z vampirjevo slastjo. Danes častimo tega, jutri onega in tako naprej in tako naprej. NA KONCU Oči zevajo v strašno praznino, HODNIKA v prsih divja kot v viharju, groza na obrazu je bela. Zelene figure divjajo v temi, trop plavih ognjev šviga po glavi, rumeni urin se polašča vseh čutov. Na koncu hodnika sveža lobanja, gola, črna, huda in strastna bliža se, bliža moji roki, kot strupena kislina razjeda zobovje — zemlja mi sili v usta, kako suha je zemlja in grozna. Dih je ponehal v meni, brezčuten sem, gnil, z glistami in molji v očeh, iz ust teče reka smrdeče zelene sline, pijte, otroci, pijte, živali, pasje duše, napijte se sočnega žolča, sicer vam razbijem obraz. KO JAHAM PRAŠIČA Zastrupljen od samega plina sedim s harmoniko v roki na divjem prašiču in se kopljem v svinjaku. Črni, divji, bledi, suhi robovi vstajajo iz noči in lovijo samotne popotnike. Zaklenil bom svoje srce v mrzel hladilnik in ne bom videl ne plinov ne robov, temen in prazen bom hodil kot senca po vasi, vejevje bo stokalo, luči bodo umirale, gozd se bo skril v svojo samoto. O, da bi le prišel — saj mora, mora priti dan maščevanja. MOJ ANGEL Moj angel se oblači v rdeče in z rdečimi očmi mežika. Moj angel je rumeno bitje, ki opazuje, kako tisoči plavih hudičev plešejo diabolične plese na skali. Moj angel je bela praznina in češnja poleti in bledo nebo. Z mečem v roki preganja meni škodljive duhove, ne vem mu imena, lase ima dolge in zelene, prsi ima sočne in bujne (vsi angeli so ženskega spola). Moj angel je moj zaklad. ČRNA ŽENA Zaradi ene črne žene ne bom hodil z rdečimi očmi po cesti. Nič se ne bo spremenilo na tem svetu, draga črna žena. Oblaki bodo vedno beli ali sivi, volkovi silni in veliki, ljudje bolni in vijugasti, češnje sočne in zapeljive. Velika črna žena. Nič se ne more spremeniti, ne morje, ne zemlja, ne dolgi jeziki, ne blede noči, niti srce. Silna črna žena. Zaman je loviti čisti zrak, ko so pljuča že krhka in temna. Zaman je vpiti čez gore in grmovja rdečih rož, ko je grlo že gnilo in prazno. Usodna črna črna žena. 392 Marij Čuk 393 Zelene sline, angeli in rdeče ČAJ V SOBOTO POPOLDAN Ko te bom vabil na čaj ne ustraši se divjih trav in tigrov in hijen in kač v mojem vrtu, prijatelj, Vstopi mirno in potiho, narahlo potrkaj, kosmati služabnik ti odpre. Ko vstopiš, ne boj se teme in grozljivih krikov in slinastih jezikov, prijatelj. Moja hiša je blaga in čista, je slonova kost v soncu, kljubuje dežju in snegu, viharju in burji. Moja hiša je varna streha. Ne ustraši se divjega psa ob mojih nogah — samo ob nedeljah trga ljudi. Popij skodelico čaja in odleglo ti bo.