217. številka. Ljubljana, v četrtek 24. septembra. XVIII. leto, 1885.
I*haja vnuk dan mder, himni nedeljo In praznik", ter ve^a uo pošti pivjeman za avel rij sko-ogeruk« deželo za vso leto 15 g!d., za pol lota H ^ld.. za četrt leta 4 gld., sa ,eden tteMM 1 ffld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja da dom km vse leto 13 jrld. za Potrti )or>i 3 ffld. 30 kr., M joden mcMeo i gld. 10 kr. Za p ciljanje uajduin računa so po
10 kr. ra IlOfed, po  0 !;r. ca cccrt leta. — Za tujo deželo toliko tc<S kolikor po.V.nma znain. Za ozunnila plačuje se od ftftlrietOpDti pet»< vrate po 6 Kr., ("o se oznanilo jedenkrat tisk«, po 5 icr., &e bo dvakra',, in bo 4 kr., ou so trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj ae izvole Irankovau.    Rokopisi ae ne vračajo.   Uredništvo in opravniiitvo je v Rudolfa KirbiSa hifa, ^Gledališka stolbu". Upravnii'.tv:3 naj se blagovolijo poinjati naročnine, restauracije, otaafiila, •;. j, veo administrativne stvari.
doljubje svoje v dejan;i. Istega in drugega dne prišli so od vseli odgovori, da so vneti za novo vlado, za jedno bolgarsko domovino z vkupnim vladarjem Aleksandrom I. bolgarskim, ki se je ravno vračal od manevrov Plzenskih preko Varne v svojo kneževino. A nova vlada ni se smela samo zanašati na pomoč vlade severno-bolgarske, a zato je hitela in storila sama vse, da jo svojo domovino popolnem zavarovala proti Turkom, naj bi prišli kadar koli.
Dogotovljeno je bilo vse to v južni Bolgar-skej od 16. do 19. dne septembra, tedaj v dveh nočeh in dveh dneh, a šele potem zvedela naj je „vlada evropska," da je — „Fait accompli!" A komaj je bila jedna nova, došla je druga, da knez Aleksander bolgarski odobril je poziv narodno vlade južno-bolgarske, da sklical je svojo vojsko in se-verno-bolgarsko skupščino, da odpotoval je sam v Plovdiv, — in da sedaj on v glavnem mestu Vzhod-nje Itumelije prejema udanosti in zvestobe dokaze in prisege od hrabrega južnobolgarskega naroda.
V proklamaciji, katera bila je razglašena v nedeljo večer v Sofiji, nadevlje si knez Aleksander naslov kneza severne in južne Bolgar.ke, naglasa, da to je jednodušna volja vsega bolgarskega naroda, da se obe domovini spojita v jedno, on se nadeja, | da bode ljubljeni njegov narod „ruti položil vse svoje za nezavisnost drage domovine. Bog z nami pri tem težkem započetji!"
Tako si je narod bolgarski sam pomagal, tako je sam pogumno in razumno dovršil združenje svoje 1 j Po kratkih sedmih letih, kar trene z očmi zgodo- i vina, priletela je vest, da zjedinjeni so Bolgari, da | zrušeno je delo diplomacije in raztrgan dogovor | Berolinski. Zgodovina stopila je s faktom tem tako j iznenada pred svet, kakor je to storila le redkokrat j v znani nam njeni predavni prošlosti. Kakor je sedaj videti, res je narod bolgarski ves živel v hrepenenji po svojem jedinstvu, kakor narod Garibal-dijev in res je le čakal prilike ugodne, da bi meč potegnil.  A da si je izbral baš ta čas, da si za orožje zgrabil proti mirovnim parolam trocarske zaveze, to se skoro drugače obrazložiti ne da, kakor da je učinek in posledica to pogovorom mej Bismarckom in Kalnockvjem v Varzinu, shodu Kro-ineriškemn, diplomatskemu dogovoru.   Ni so nam še razjasnila stvar.   A do te ure gotovo je to, da
nijeden oficijoznih listov dosedaj ni priobčil, da bi Avstrija, Rusija ali Nemčija Turčiji dovolile, z mečem kazniti Bolgare, rušitelje miru evropskega; marveč izjave oficijozne zlagajo se v tem, da turška vojska bodi lepo mirna in tiha; le avstrijski otici-jozi samo še poudarjajo, da se pustiti ne sme le jednenm jedinemu narodu žetev na balkanskem poluotoku, nego mora tudi Avstrija smeti korak naprej po Bosni in Hercegovini, nekaka nagrada zato, da je dovolila zjedinjenje Bolgarske. Ako tedaj baš ne hvalijo oficijozni glasovi z Dunaja in Petrograda početja bolgarskega, iz tega soditi, da so tutli kabineti prevratu neprijazni, stvar jo prenagljena. Narobe skušati je tem organom pobijati misel, kakor bi državniki Dunajski, Petrograjski in Berolinski že naprej bili vedeli, kaj da se v kratkem zgodi na Bolgarskem, kakor bi že naprej bili potrdili uporno in samovoljno rušenje mej narodnih dogovorov. In da bc je dosegla pasivna asistencija Avstrije in Rusije preporodu bolgarsko države, to ima brez dvojbe narod bolgarski zahvaliti svojim osvoboditeljem, državnikom ruskim. Husi pa imajo pri tem še ta moralni dobiček, da so zmogli njih uplivi proti angleški diplomaciji, ki je bila pred sedmimi leti preprečila ruske črtože na jugu in že mislila, da bode Busija za veke odvirana od orijonta po Avstriji in Nemčiji. Prav tako tesno pa je pri srci tačas tudi vladi srbski, ki je do sedaj begala po potih od Rusije odmaknenih, zato pa tudi sedaj od strani gledati mora na sosede, brez upanja, da bi od bližnje žetve tudi nji doletel polnega klasja snop. Ako se tedaj prav razumeva sedanji položaj, premembe na jugu zvrše se mirnim potom in tako, da realni dobiček imeli bosta Avstrija in Bolgarska, idealni pa Busija, — negativni resultat pa se za-p;še Angliji in Srbiji.
Politični razgled.
Mtttraiije dežele,
V L j ubijani 24. septembra.
Moravski poslanci so že ukrepali, da ne bi stopili v „Češki klub," da bi tako ložje samostojnejše postopali v di'žuviDt'iu zboru. Poslanci s Češkega se namreč premalo brigajo za moravske Slovane, marveč le gledajo na lastne koristi, ravno tako  kfl kor  se nekateri  kranjski poslanci
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6  „  50 „
„ četrt leta........3  „  30 .,
„ jeden mesec.......I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „  — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
UprttvniitVO „8loi\ Naroda''.
T LJubljani 24. septembra.
Baš pred tednom dnij porodilo se je zjedinjenje vseh Bolgarov, preporodile so se razmere na balkanskem poluotoku, ako hoče dobra usoda, južnim Slovanom za boljšo bodočnost! V noči 8 16. na 17. dan t. m. bil je iznenadejan guverner vzhodnjerumeljski Krstovič, zajet imenoma začasne narodno-bolgarske vlade ter odveden 12 milj za Plovdivom v Koprivštice v zapor, — da ne bi bilo njemu treba klicati na pomoč „proti upornikom" turške vojske, kakor mu nalaga to dogovor Berolinski. Gavril Krstovič je goreč bolgarsk rodoljub, ki je sam komaj čakal, kdaj se bode mogel ideal zjedinjene Bolgarske postaviti v živo zgodovino. Nedavno odšel je bil v Carigrad poročat sultanu, kako je stanje dežele in ostal je tam nekoliko tednov. V tem času, ko je bil z doma odgovorni upravitelj, pripravili so bolgarski rodoljubjo vse za delo zaželjeno, in Krstovič, vrnivši se v Plovdiv nazaj — dal so jo ujeti. Koj na to se je razglasilo, da odstavljena jo dosedanja vlada in v Plovdivu nameščena nova začasna narodna vlada z drom. Stranskim na čelu. Brzojavno se je to naznanilo vsem uradovom in opomnilo jih, naj izpolnjujejo ro-
Kandidat nesmrtnosti.
(Humoriatiaki roman. — Češki spisal Svatopluk CeclO VIII. (Dalje.)
V tem ko oba prijatelja kakor okamenela viteza uganlivo devo pogledujeta, zdi se jima, da vzbudi pogled Vesne v mrtvi kavarni v resnici novo živenje. Na buffctu nastalo je pod njeno roko glasno premikanje ostankov, steklenic, kolačev in sladkorja; suhi točaj, ki je stal za vlade Zime v globokem premišljevanji pri steni, jame tekati z umazano brisačo pod pazduho od mize do mize; iz kuhinje priplazi se godeča mačka in si igra z zamazanim zastorom; a i amorji so oživeli na pozlačenem okviru nebesa, ne sicer z lastnim živenjom, ampak z oblakom muh, ki se je nad njimi dvignil. Pride tudi nov gost. To bil je stari človek, z osivelimi lasmi, osivelo brado, toda z dvojica mladostnih, čilih oči v zgrbančenem obličji. Usede se s pozdravom k naši dvojici.
Ko se oba z nekako neljubo nevoljnostjo ozreta na nepoklicenega sodruga, začne smijo se: „Nimata menda nič proti temu, gospoda, da sem se k vama prisedel. Ne ljubim načina ali nenačina — kakor hočete —, ki je pri nas v navadi, da se vsak novi gost ogleda pred vsem po prazni mizi. Saj jo priroda sama ustvarila človeka z družabniškim bitjem. Pridružiti se k najbližji skupini, začeti govor, zabavati se mejsobojno — tako mora to biti! In tako jo tudi v drugih deželah. Pogledal sem po svetu in morem o tem govoriti."
Naša mlada prijatelja ne iščeta v tem hipu nikakor družne zabave. Dasta to vediti usiljencu z malim nagrbanjem čela in poznatim molčanjem. Toda s tem se jima ni posrečilo umiriti njegovo željo po prijateljskem razgovoru.
rlles, gospoda, pogledal sem dosti daleč po svetu," nadaljuje čez nekaj časa. „ Videl sem mnogo dežel in mnogo narodov in kdor je nekaj videl, more nekaj povedati. Mnogo sem preživel, gospoda, mnogo sem skusil, dobrega in slabega, žalostnega in veselega. Lahko bi vama pravil iz svojega ži-venja mnoge zanimive prigodbe, da jednakih še v romanih ne čitate."
Obmolkne zopet, čakaje vzpodbude. Toda tudi najzanimivejSa povest nima v tem hipu za oba nehvaležna slušatelja vnemateljnosti, posebno za njo bi ju nobedna prigodbica na svetu ne mogla zapeljati. Deva reže namreč sladkor v ugledne četvero-voglaste kosce — naša prijatelja bi bila gotovo to mahanje odpustila, da bi jima le njeni pogled sladil kavo — in vrže pri tem včasih plahi na trojico v kotu, kateri si je vsak iz mej njih mogel razlagati na svoj uspeh. Znebila bi so bila najraji zgovornega človeka, ki jo pri daljšem pripoved -vanji ustavno z vprašanji hoče odvrniti od pozornosti njihove na to jedino, kar je pri njima v tem hipu ceno imelo; toda usesti se k drugi mizi, bilo bi nedvorlivo, in oddaliti se k biljardu v predno sobano ali sploh iz kavarne, nočeta iz gotovih uzrokov.
Neklicani družabnik obrne v smer njunih pogledov in pravi, grozeč s prstom: Zdi se mi res, gospoda, da žrtvujeta mnogo večo pozornost tam oni devici nego meni. No, bil sem tudi mlad. Imel sem tudi goreče srce. Uložil sem — Imv bahanja — premnoga ljubezniva dobrodruštva, na koja se že sedaj rad spominam na stare dni. Staže bila na Španjskem, gospoda V"
dosta neozirajo na nekranjske Slovence. To je pa jezilo moravske poslance slovanske narodnosti in mislili so že osnovati svoj klub. Koncem so se pa vendar odločili, da ustopijo v „Češki klub" s pogojem, da se pridrže pravico, da smejo samostojno postopati, ko bi se jim to potrebno zdelo in da se bode na nje oziralo pri volit vi odrekov. — Češki klub je izvolil dr. Riegra predsednikom, dr groma in grofi Ribarda Ctatna podpredsednikoma poljski klub je zopet volil dr. viteza Groholskega predsednikom.
Vifliinje države.
Nemški in madjarski listi jako razdraženo pišejo proti Bolgarom, da so se zjediuili. Zahtevajo namreč, da se naj zopet ustanovi status uuo ante v Bol&uiin V/.hodu.jej Kunu-liji. „Pester Llovd" objavil je nek dopis z Dunaja, v katerem naravnost zagotovlja, da bodo vlasti skrbele, da bode knez Aleksander storil ta korak nazaj, kakor ga je sedaj naprej Ta list trdi, da je dobil ta dopis od jako zanesljive strani, da je tako mnenje v ministarstvu vnanjih zadev. Mi ne verjamemo, da bi res naša vlada bila pripravljena tako odločno se potegniti za Turčijo, ampak to so le želje Nemcev in Madjarov. Francoski in angleški, zlasti liberalni listi pa simpatizujejo z bolgarskim narodom, ravno tako več italijanskih. — če tudi mobilizuje Turčija, vendar se misli, da ne bode precej skušala udreti v Vzhodnjo Uumelijo, ampak se bode naposled zadovoiila že z dovršenimi fakti. Turške čete bodo le zasele Makedonijo, da tu zabranijo vsako ustajo. Evropske vlasti bodo najbrž samo skrbele, da se daljše gibanje Bolgarov omeji, zje-dlnjenje pred- in zabalkanske Bolgarije bodo pa priznale. Tako misli tudi bolgarska vlada. Zategadelj je pa knez že objavil vsem velelastem, da neče rušiti razmer zavisnosti od Turčiji' in jim pojasnil svoje postopanje. Diplomati se bodo že zategadelj prizadevali, da Turčijo odvrnejo od vojne z Bolgarijo, ker bi taka vojna v Rusiji vzbudila veliko nevoljo, ter bi javno mnenje prisililo carja, začeti vojno s Turčijo. — Da Busija ni tako nasprotna zjedinjenju Bolgarov, kakor so se predrznih trditi nekateri nemški listi, kaže to, tla je ruski konzul pričakoval na kolodvoru kneza Aleksandra, če tudi ne v uniformi. Druzega konzula pa ni bilo nobenega videti.
Vodje .sriiftki- radikalne stranke sklenili so, da nehajo i/dajati svoj list „Odjek", ker je vsled prekega soda vsako občenje mej Belim gradom in deželo nemo.:oče. Sploh je položaj radikalne stranke jako kritičen, ker tajni pristaši vlade takoj ovadijo vsak korak vladi. Sploh cvete baš sedaj vohunstvo pod sedanjo srbsko vlado. — Ker se je v Belem gradu razuesel glas. da hoče Avstrija anektovati Bosno in Hercegovino, hoteli so dijaki tamošnje velike šole prirediti veliko demonstracijo in kralja Milana proglasiti „kraljem Bosne in Hercegovine'. To je pa zabranila polieija. — Narod je z veseljem pozdravil kraljev ukaz, da naj se mobilizuje vojska in želi, da si Srbija zagotovi Staro Srbio in Makedonijo.
Kakor se poroča „Gazeti Narodo\vi" iz Be-nedek, je pruski komornik knez Falconieri tam bivajočemu princu Frideriku Karolu Leopoldu izročil prošnjo za pomiloščenje poljskega pisatelja Eraszevskega. To adreso je podpisalo mnogo Poljakov in kneginja Falconieri-Carpegna. Princ je prijazno vsprejel to prošnjo in obljubil, da bode storil, kar je v njegovih močeh, da se okrajša čas kazni starega poljskega pisatelja.
ljudi brez potrebe. Priča je sam videl, da je Jonko s konopcem pretepal svoje sestre hčer Marijo, katera je takrat imela 7 do 8 let in bila tudi bolna, I na kar mu je utekla Bil jo je po glavi, da je j obležala. Tudi s posli Jonko ravna jako surovo. V j kratkem času pridobil si je Jonko ogromno premo- ! ženje, česar bi drugi ne mogli, tudi če bi imeti po- j moč. Pri računjenji je Jonko jako svojevoljen. Ko pride kmet, pravi: Toliko si dobil, toliko ti gre, in to velja. Kmetje mu morajo prinašati raznih pridelkov, ker so mu dolžni Obresti si Jonko, kakor je slišal priča, računi trikrat in sicer: kadar dobi blago, kadar prodaja in kadar računi Njegov svak je bil Jonku dolžan 750 gld., za katere si je Jonko koj obresti vzel. Nekoč je posodil istemu 500 gld., na menico pa zapisal 515 gld., v bukve nadalje 518 gl.; zahteval je za kolek 2 gld. 50 kr., potem pustil za 2 gld., v bukve pa upisni 5 gld., dasi kolek velja le 40 kr. Potem je priča spravil denar skupaj, da mu ga povrne; poslal po Jonka, naj pride k sodišču, da se mu dolg plača, a jedno uro čakal ga je, in ni ga bilo. Potem pa je, ne da bi bil prej kaj rekel, Jonko uložil tožbo za 750 gold. in za ostale obresti. Bajni Janez Šulin je povrnil 100 gl. Jonka pred časom in hotel torej obresti nazaj; a Jonko je zapisal denar v bukve, odšel pa nič povrnil. Sodišču Jonko ni hotel pokazati svojih prvotnih bukev.
Dr. S u p pa n predlaga, naj bi se brzojavno zahteval od sodnije akt o Šulinovi pravdi, češ, ž njim bo stvar najbolj pojasnjena.
Predsednik Ko če var pravi, da je bila dolžnost tožnikova pripraviti dokaze; drugače pride še lahko sto tacih predlogov, in ne bo konca.
Dr. Hr a So ve C se izjavi zoper ta predlog.
Sodišče sklene zahtevati akt; ko bode do-poslan, stori se ukrep, ali se in kaj naj se iz njega
Tiskovna pravda »Slovenskega Naroda".
(Izpred porotnega sodišča, i
V Ljubljani, 22. septembra.
(Dalje, j Drugi dan. Na vrsto pride priča Anton Šulin, 44 let imejoči urar v Bolci.   Priča je čital dopis in misli, da Jonko zasluži priimek „tiran", ker pretepava
„Bili — ali ne bili," odgovori nevoljno Vojteh.
„Ah, krasna zemlja, krasno ljudstvo — samo v oliki so se nekoliko zakasneli. Solnce osvete še ni pregnalo vseh senc sredoveških iz romantskih Spanjskih dolin. Pod črnimi klobuki njih prebivalcev gnezdi še mnogo predsodkov in praznih ver. Niti tako zvana honoracija ne biva nič boljša. Verujejo v čarovnijo, duhove in strašila. Jaz sam, gospoda, b\l sem tam jedenkrat za strašilo in optima forma."
Upre oči na sodruga in se prepriča, da tudi ta mnogo obečajoči uvod ni oživil zvedavosti na njunih obrazili.
Ne glede na to nadaljuje: Sem inženir. Neka nomadska siia gnala me je za mlada v svet, kjer sem bival v raznih deželah. V nobedni preveč dolgo. Nekaj časa prebil sem tudi na Spanj skem, kjer sem se mudil pri merjenji neke tamošnje železnične proge. A' jedni vasi moral sem dalj časa prebivati in stari župnik, kojemu so me priporočili, vzprejel me je gostoljubno v svojo hišo. Odkazal mi je sobico pri tleh, tieočo se njegove spalnice.
(.Duijc prill)
Priča nadalje pove, da je Jonko tu in tam cerkvi kaj pomogel, a to, ker je hinavec, ne, ker je pobožen, le toliko, da se pokaže. Minkec, kateremu je imelo biti prodano zarubljeno blago, je priči sam pravil, da je Jonko njemu rekel odpraviti druge dražiIce, kakor Bolfia od Čez-Soče in žandarmerij-Bkega nastopnika, češ da bode on sam kupil vse blago in krave, in da mu jih bode dal po isti ceni nazaj. Fran Minkec je tudi prišel, da bi za mesarja kupil kravo, ki je bila vredna vsaj 150 gld., a i njega je Jonko odpravil.   Tudi priča in Pire bi bili šli na dražbo, da neso verjeli, da hoče Jonko dati ženi Minkčevi kupljeno blago nazaj.   Jonko je kupil vse vkup za 55 gld. A ko Minkec drugi dan gre k Jonku in mu položi GO gld. na mizo, da se plača, zapisal  je  Jonko s kredo  na  mizo: 400 gld, daj, potem imaš!-1 Jonko je potem krave vzel. Minkec postal je vsled tega ves obupan in se je obesil Krave same so bile gotovo vredne 300 gld. Priča piavi, da jo i on občinski odbornik in  da je j vse resnica, kar dotični dopis pravi o samovlastuem J ravnanji Jenkovem.   Večina odbornikov je Jonku I dolžna, se ga boji, ker jih takoj terja za izposojeni de-j ner, če ne store tako, kakor on hoče. Tako je An-■ tona Durjavo kateri je proti volji Jonkovi glasoval, l precej prijel in tudi Ivanu Zdravju je grozil, tako da je le-ta drugokrat glasoval po Jonkovi volji. Dr. Hrašovec; Tovejte mi ali Vam je znano, 1 da je Jonko 1. 1884 poslal volilcem, ki so mu bili ! dolžni, pisan ukaz, da imajo priti k volitvi V
Priča: Da, vsi kateri so njemu živino dajali, morali so k volitvi za Jonka.
Priča nadalje pripoveduje, da je Jonko, ako se je kdo v občinskih sejah skliceval na postavo, rekel: „Post a v a je kvas, se pusti p r e m i-njati kakor se hoče!" To je posebno rekel Jonko občinskemu odborniku Antonu Durjavi, ki se je skliceval na postavo. Proti prvi volitvi, pri kateri je bil Jonko izvoljen, napravila se je pritožba in je bila volitev ovržena. A tudi po drugi volitvi je Jonko prišel v občinski odbor. Priča nadalje pove, da Jonko po več mesecev ne skliče občinskih sej, dasi bi moral to storiti vsaj vsake 3 mesece, le kadar je prav velika potreba, potlej šele skliče sejo, drugače vse odloči sam, k večjemu, če podžupan tudi. Priča nadalje pove, da je bil Jakel neopravičeno napravil v logu Loške občine, kjer ima občina Bovec servi-tutno pravico za ii3 sežnjev drv vsako leto, jednajst sežnjev drv. Občina Log je hotela konfiskovati drva, a pustila jih jo le, ako jih Bolška občina vzame na svoj račun Ker je pa takrat občina imela dovolj drv, jo gozdni odsek, katerega član je tudi priča, sklenil, da teh drv ne vzame. Tudi Jonko je rekel, da jih ni treba vzeti. A potem jih je Jonko na občinski račun upisal v dotične bukve, plačal [»o 3 gld. se-ženj, prodajal pa po 5 gld. Dobiček 22 gld. pa je . taknil v svoj žep, mesto da bi ga odrajtal občini. Priča je dvakrat pregledal bukve, je li upisanih teh 22 gld. na korist občine, a ni jih bilo. Občinsko vodo si je napeljal Jonko samovlastno v svoj vrt, kar je občini na škodo, kajti ob suši na trgu nič vode ni. To pa je storil Jonko samovlastno. Drugi hoteli so kupiti vodo, kar jo preostajc, in plačali bi jo bili dobro. Cesare Ostan ponujal je za vodo 150 gld., Jonko pa je vodo tako rekoč iz srca vzel, brez vsake odškodnine. Pri občinski seji se je voda Jonku dovolila na preklici z jednim gla-m večine. Bilo je 8 glasov za dovolitev, 8 pa I I ti. Podžupan Mrakič odločit je s svojim glasom j - /mislu Jenkovem. Sklepa občinskega zbora, da Be prekrije potok skozi trg, Jonko ni izvršil, pora-
bil pa v ta namen navožene občinske plošče za svoj vrt. Še le, ko je prišel nadškof v Gorico, je Jonko sklep občinskega odbora izvršil in potok pokril. Ko je bil presvetli cesar v Bolcu, podaril je za re* veže 300 gld., katerih obresti je občinski zastop sklenil v vedni spomin cesarjeve navzočnosti razdeliti vsako leto 11. sept, a to se ni zgodilo. Da si je bil Jonko doma rečenega dne tudi preje in pozneje, vendar se nič ni razdelilo. Razdeliti pa drugi n; mogel, tudi podžupan ne, čeravno mu je, kakor Jonko pravi, za Čas svojega bivanja v deželnem zboru goriškem sam izročil županovanje, ker za občinski denar ni svoje denarnice, in ga hrani le Jonko ali pa njegova soproga; drugi občinski odborniki pa pri denarji ničesar nemajo opraviti. Priča nadalje pove, da je v občinski zastop ukrenil, naj vsak kdor dobi drva od občine, in nema drvaščine, plačati ima jeden goldinar, in da ta denar naj se steka v občinsko blagajuico. A Jonko tega sklepa ni zvrčil, nobeden ni bil terjan, ne uradniki, ne žandarji, niti mnogi drugi, dasi nemajo služnosti za gozdna drva, in tako je trpela po samovlastnein ravnanji Jonkovem občinska blagajnica škodo. Leta 1873 sklenilo se je v občinskem za stopu Bolškem, da se imajo odpraviti koze, ki toliko škode store ; in bile so odpravljene. A ko je leta 1870 posH Jonko župan, začele so se zopet koze. Gozdni čuvaj je naznanjal, da se koze pasejo, županu Jonku, a ta ni nikogar prestopnikov kaznoval, gozdnemu čuvaju pa je zagrozil, da ga spodi iz službe in celo tepsti gaje hotel. Pozneje so se odločili prosto.i za pašo koz. A če je kdo drugej pasel, kjer ni bilo dovoljeno, ga Jonko ni kaznoval. Dobiček od koz ima Jonko, zato prosto pašo nepostavno pospešuje na kvaro soteski, ker on dobi sir, volno itd, od koz. Pri volitvi v deželni zbor nagovarjali so Frana Mlekuša Jonkovi agenti, naj gre Jonka volit, da dobi zato 2 gld., a rekel je ta, da ne gre drugače, če dobi 5 gld.; in dobil jih je. Kdo mu jih jo dal, priča ne ve, a čul je Frana Mlekuša v koštunici, češ, zdaj bomo pa bili za Jonkov denar. Antonu Klanerju je pred volitvijo Jonko ali njegova žena kozlička poslal. Priča pove, da je Jonko več ljudi pripravil ob hiše in posestva. Če je posestvo Jonku zastavljeno za posojilo, misli, da je že njegovo, in gospodari.
Dr. Hrašovec vpraša pričo: „Povejte mi kakšen utis napravil je na vas dopis, ki ste ga brali, namreč kar je dejanskega v njem povedanega-"
Priča Šulin: „Da je vse resnica, kar je povedano!"
Dr. Suppan: Tedaj tudi trditev, da Jonko ne pozna sedme božje zapovedi, da krade!
Priča: Da! Jednemu je prodal Jonko drva, potem pa jih sam odnesel. Tudi vojakom je Jonko prodal s cepi ene drva, a ko so vojaki odšli, ko so bili vzeli sabo potrebni del drv, je Jonko sam vojaških drv nabasal v naročje in jih odnesel. (Velika senzacija mej porotniki in poslušalci.)
Predsednik Koče var: Ali veste, kdo je to videl?
Priča: Da! Marija Petin, Jožefa Petin, Ana Petin in Katarina Petin.
Pokliče se nadaljnja priča. (Dalje prih.)
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 22. septembra. (Dalje.)
Podžupan g. V. Petričic poroča v imenu finančnega odseka, da se dovoli nagrada onim mestnim dedektivom, zasledujočim pse, katerih gospodarji so se odtezali plačilu pasje odredbine, iu na« svetuje, da se jim dovoli 40 gld. To mestni zbor odobri.
Mestni odbornik dr. Stare poroča v imenu finančnega odseka o Josipa Strebarja kupni ponudbi za mestno zemljišče v Gradišči, pare. št. 42, za katero ponuja 228 gld. Ponudba se ne potrdi in po daljšem razgovoru se sklene, ker to zemljišče mestni blagajnici vrže le jeden goldinar najemnine vsako leto, da se razpiše očitna dražba tega zemljišča, ker bi se utegnila zanj potezati i soseda gg. Korzika in Treun.
Podžupan g. Vaso Petričic poroča v imenu finančnega odseka in nasvetuje, da se za predpriprave pri vodovodu dovoli posojilo 3000 gld. iz mestnega loterijskega posojila proti 5°/0 obrestim, čemur zbor pritrdi.
Mestni odbornik g. prof. Toma Zupan poroča v imenu šolskega odseka o nasvetu, da bi se ustanovila na barji na Karolinškem posestvu, kjer je že zdaj šola, samostalna javna šola (dvorazrednica) in da se v šolskem poslopji zgradita za učitelja dve sobi ter kuhinja, za kar se dovoli 120 gld. Deželnemu Šolskemu svetu pa naj magistrat odpošlje prošnjo, da se dovoli ta šola in da se nakaže učitelju postavna plača. Tem nasvetom mestni zbor pritrdi,
Po nasvetu poročevalca šolskega odseka g, I. Valeutinčič-a se sklene, razpisati službo šol-
skega sluge in laboranta na c. kr. veliki realki Ljubljanski.
Mestni odbornik g. I. Valentinčič poroča o oddaji mestne ustanovine za učence državnega obrtnega učilišča v Gradci in nasvetuje, naj bi se ta ustanovina prepustila Še pol leta naprej dosedanjemu uživalcu ustanovine knjigovezu Rajku Šlei-pah-u, naj se še pouči o cizelovanji itd. Predlog ta pa se ne potrdi in sklene se, da se ustanovina razpiše, ko Šleipahu poteče uživanja določeni rok.
Mestni odbornik g. Potočnik utemeljuje v jako obširnem, zgodovinsko jako mikalnem govoru svoj samostalni predlog glede pravilnega prenov-ljenja pročelja mestni hiši in nasvetuje, da se voli v ta namen poseben odsek, kateri bode potrebno predlagal mestnemu odboru. V dotični odsek se izvolijo iz vrste mestnih odbornikov gg: Potočnik, Tomek in Žužek; mestni magistrat pa bode povabil na prisostvanje k temu odboru gg. Zieg-lerja, stavbenega svetnika, Svitil-a, arhitekta pri deželni vladi, F1 i s a, špirituala v semenišči, Jurij Š u bi c-a, slikarja, Viljema Treo-ta, stav-binskega mojstra, Duffe-ja, mestnega inženirja in Hraskega, deželnega inženirja.        (Konec prib.)
ce stvari,
— (Tiskovna pravda »Slovenskega Naroda") končala se je včeraj. Popoludanska obravnava trajala je od Va4. ure blizu do 11. ure. Prečkala so se in določila najprej glavna in dodatna vprašanja, potem pričeli so se govori. Zastopnik tožiteljev dr. Suppan govoril je blizu 2*/a ure, a njegov govor ni napravil posebnega utiša. Za njim govoril je dr. Hrašovec, zagovornik urednika Železnikarja. Dr. Hrašovec govoril je tako gladko, prepričevalno, osvetljeval je tako temeljito vsako posamično točko, ter tako korenito dokazal, da je dokaz resnice dovršen, da je o tem le jeden glas in da si sme naš zagovorniški Jiarreau" čestitati na tej izrednej sili. Po repliki dr. Zuppana in dupliki dr. Hrašovca, ki je tudi v tem govoru ska-zal se kut izvrsten zagovornik, bil je resorne predsednika. Gosp. predsednik Koče var, vodil je vso obravnavo z občudovanja vredno točnostjo in objektivnostjo, a njegov „resume" bil je uprav mojster-ski, in mislimo, da ga ni jurista, ki bi ne bil naših mislij. Porotniki šli so potem v posvetovalno sobo, kjer so ^e posvetovali celo uro. Dvakrat prišli so po predsednika, da je s perovodjo in z zastopnikoma tožitelja in zatoženca šel v posvetovalno sobo pojasnjevat porotnikom vprašanja. Po končanem posvetovanji vrnili so se porotniki (načelnik g. baron Laz z ar i ni) v dvorano in načelnik naznanil je, da so porotniki: prvo glavno vprašanje (Je li urednik Zeleznikar v dotičnem dopisu g. Jonka dolžil zaničljivih lastnostij in ga s tem izpostavil javnemu zaničevanju?) z 11 proti 1 — dodatno vprašanje (Je li v tej zadevi dokaz resnice dognan'/) tudi z 11 proti 1 glasu; - glavno vprašanje. (Je li urednik Železnikar g. Jonkota dolžil gotovega nepoštenega dejanja?) z 10 proti 2 glasoma, — in dodatno vprašanje (Je li dokaz resnice dognan?) tudi z 10 proti 2 glasoma potrdili. Ker je bil po tem takem dok az resn ice dognan, objavil je predsednik razsodbo, da je urednik Ivan Želez nikar oproščen in da ima privatni tožite Ij Matija Jonko plačati troške te obravnave. — Tožiteljev zastopnik dr. Suppan objavil je ničnosti pritožbo. Pri obravnavi bilo je toliko občinstva, da se je vse trlo, in da skoro neso mogli odpreti vrat, ki se na znotraj odpirajo, kar je gotovo velik ne-dobtatek. Dasi je bil izid pravde za nas slaven, moramo vender karati, da so se po obsodbi nekateri spozabili in živio klicali. Pričakujemo, da se v bodoče kaj tacega več ne pripeti, kajti sodnijski prostori ne smejo se nikdar zlorabiti.
— (Deželni odbor kranjski) je po toči poškodovanim v Raški občini Krškega okraja dovolil 300 gld. podpore iz deželnega zaklada.
— (Umrla) je sinoč gospodičina Terezija Kosova, iz znane rodoljubne Ljubljanske rodbine. Blag jej spomin.
— (Železnice na Spodnjem Štajerskem.) Dela se na Spodnjem Štajerskem močno za to, da bi so zvezala novo-otvorjena lokalna železnica Spielfeld-Radgona s progo Pragarsko-Kanižo. Za zvezo mej Radgono in ogersko zahodnjo železnico via Gleichenberg dano je že dopustilo. Ker se sedaj gradi železnica {Zagorska in tako nadaljuje proga Kaniža-Čakavec preko Varaždina in Zapre-šiča v Zagreb, dovrši se tako tretja zveza mej Du-
najem in Zagrebom. — Javno mnenje mTSpodnjem Štajerskem in Spodnjem Koroškem se živo unema zato, da bi se z železnico zvezali Lavantinska in Savinjska dolina, da bi se proga Zeltvveg-Vošperg-Spodnji Dravburg podaljšala tja proti Celju. Poslanci spodnje-štajerski se že večkrat vprašali trgovskega ministra, kaj je z železnico mej Celjem in Spodnjem Dravburgom, a neso dobili dovoljnoga odgovora. Sedaj pa se čuje, da predloži se koj v jednih prvih sej državnega zbora osnova postave za železnico od postaje Spodnji Dravburg preko Slo-venjega Gradca in Šoštanja do Celja. Da je stvar tako dalječ dospela, zasluga je menda slovenskega poslanca g. barona Godel-Lannova.
— (Da bi se podržavila južna železnica,) ta želja začela se je gojiti v krogih, katerih gospodarstvo tarejo previsoke voznine južne-že-lezuiške. Osobito so to krogi trgovski in obrtniški, a zato nas nič ni osupnila novica če je res, da je trgovska in obrtna zbornica v Gradci storila trden ukrep, obrniti se do državne uprave s prošnjo pO-
j državljenja rečene železnice tor k ukupnim tem korakom povabiti tudi zbornici v Ljubnem in v Trstu. Druga pa je, koliko bi si bilo obetati od te akcije. Opravičena je seveda najbolj misel, da v podržav-Ijenji južne železnice vsaj tačas ni da bi se govorilo. Zmatrati pa je propagando zbornice o Gradci za simptom, ki naj bi ga uvaževali upravitelji južne železnice. Tlačeči tarifi vzbujajo pogumno reakcijo v postavnih zastopstvih trgovstva in če hoče upra-viteljstvo, da se mnenje ne oglaša za radikalno od-pomoč, naj stori konečno, da južna železnica ne bo najdražja na vsem svetu.
— (Novo društvo v Trstu.) Osnovali so si slovenski rodoljubje v Trstu društvo, katero gojilo naj bi slovensko cerkveno petje po cerkvah Tržaških, zlasti v sv. Jakopa cerkvi. Oglasilo se je že blizu 150 društvenikov. Mi hvalimo ta namen in društvu Želimo najboljega vspeha. Društvo imenuje se „Društvo sv. Cirila in Metoda"', in to bi utegnilo vzbujati zamenjavo z našim šolskim „društvom sv. Cirila in Metoda," katero bode tudi v Trstu, kakor ni dvojbe, imelo goste vrste društvenikov. Morda bi torej kazalo, premeniti za nekoliko pičic ime dobrodošlega društva, ki ima v nedeljo 27. dan t. m. ob 5. uri popoludne v prostorih „delavskega podpornega društva" svoj prvi občni zbor.
— (Pogorela) je vas Megojnice blizu Griž v Savinjski dolini. Ogenj je vzel 22. t. m. skoro vse s slamo pokrite hiše in druga poslopja. Sreča, da so razen jednoga zavarovani vsi pogorelci.
— (Hmelj) se prodaja v Savinjski dolini po 45 do 55 gld. za meterski cent. To je slaba cena, tako da posestniki tam pa tam že mislijo po-pipati hmeljeve zasade.
— (Žandarmsko postajo) dobil jo Devin v okraji Gradiška na Primorskem.
— (Stare zemljiške knjige.) Ukrenilo in naredilo je c. k. pravosodnje ministerstvo, da se stare zemljiške knjige po kronovinah dobro ohraniti imajo na primernem mestu. Ker so zemljiške knjige javne listine in imajo celo konstitutivno pravno moč, nemajo se zavreči, če tudi so stare. V sebi imajo tudi vire za narodno-gospodarsko, osobito zemljiško zgodovina. Ministrova naredba je tedaj jako umestna.
— (Promet poštnih nakaznic.) Počenši s 1. dnem oktobra t. 1 mogle bodo v uvstro-oger-skem poštnem prometu pri vseh neerarno poštnih uradovih oddajati se poštne nakaznice, povzetuico in poštni nalogi z najvišim zneskom 300 gld., namesto dosedanjega najvišega zneska 200 gld. na jednom listu. To isto velja za telegrafske nakaznice. Drugi propisi neso premenjeni. — Počenči od 1. avgusta t. 1. uvedene so mej vsečiharnimi poštami avstro-ogerskega cesarstvana jedni in poštnimi uradi kraljevine velikobritanske in irske na drugi strani poštne nakaznice. Iz dotičnega ukaza ministerstva za trgovino z 20. julija 1885 priobču-jemo to, da iznos jedne posamične nakaznice, namenjene v Anglijo, ne sme presegati 100 gld. avstr. velj., a z nasprotno merjo ne sme presegati 250 frankov. Pristojbina na poštne nakaznice v Anglijo znaša: 20 kr. za iznose do uštevno 20 gld. avstr. velj. in po 10 kr. za vsakih nadaljšujih 10 gld. ali njih drobec in opraviti jo ima vselej od pošiljatelj s tem, da prilepi onoliko pisemskih znamk na golico nakaznici. Za poštne nakaznice, katere se v Anglijo na pošto oddajo na Avstro-Ogerskem, uporabljati je golice določene za mejnarodni promet.  Kupon ne
sme služiti v kako Jpismeno priobčilo. Poštne nakaznice po telegrafu, potem z zahtevom, da bi se vročile po ekspresu, ali pa s pripisom „poste re-stante" — neso pripuščene. Niti je dopuščeno priporočati jih ali jemati vzuratni list za-nje.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Boleč 24. septembra. K slavnej zmagi trikratni živio in slava! Živio naš boritelj za resnico in pravico, gospod Železnikar!
Mnogo Bolčanov.
Dunaj 24. septembra. „Polit. Corresp." iz Plovdiva: Angleški vojaški „attache" Trotter, angleški generalni konzul Fawcett odpotovala v Carigrad po daljšem razgovoru s knezom, s Stranskim. Premnogi prostovoljci prihajajo s svečeniki na čelu. Deputacija je odšla držav prosit, da potrdilo bi se zjedi-njenje. Čete Bolgarov začele prihajati v Vz-hodnjo Riimelijo. Jutri pride v Plovdiv polk bolgarskega konjištva. Knez ogovoril na mejo odhajajoči polk dopustnikov ter rekel: „Niče-sar nemarno proti Turkom, toda, če bi se oni upirali zjediiijenju, bojevali se bomo mi srdito."
Dunaj 24. sept. Vest, da se je ustavil Giersu odpust v Merami, pravi „Politische Correspondenz", je neresnična. Giers biva še vedno v Mcranu.
Sofija 24. septembra. Vesti, da so turške Čete stopile čez mejo in zasedle kraj, kar ima se za dokaz, da Turčija misli nastopiti odločno in prelivati krv, zganile so vso Bolgarsko. A nadejajo se evropske intervencije. Sobranje se je pričelo, dovolilo jednoglasno vse vladne naredbe in kredita pet milijonov za stroške vojne, Če bode treba, sklenilo adreso do carja in prošnjo, da bi dovolil častnikom ruskim ustopiti v bolgarsko vojsko. Vlada preprečuje sleharno makedonsko izjavo.
Narodno-gospodarsko stvari.
(Dopis)
Tod naslovom „Letošnja žitna letina'* sem čital v 205. številki jako zanimiv in obširen sestavek o neugodnem stanji poljedeljstva v našej carevini.
Pisatelj konstatuje mej drugim, da ima Avstro-Ogerska kakih 0 milijonov hI. pšenice in 3 do 4 milijone hI. ječmena za izvoz, a da je v prvej polovici letošnjega leta 4,378.000 kv. žita uvedla in lo 2,800,000 kv. odvedla.
Ker nami izkaz, iz katerega g. dopisnik crpi svoje dokaze, ni v rokah, ne morem vedeti, je li tam tudi moka omenjena; ako je, onda izvoz moke uvoz gotovo ogromno nadkriljuje. Izvoz moke pa nadomestuje uvoz žita in tako stvar dobi drugo obličje.
Toda, premda mi številke o tem predmetu ravno niso na razpolaganje, toliko morem trditi, da je jako skrčil so izvoz moke. Na Britanskem, kjer je ogerska moka nekdaj tako slovela, je zdaj skoraj nikdo več neče. Anglija pa največ pokupi pšenice in moke, tedaj od nje v tem oziru najbolj zavisi usoda žitne trgovine v tistih deželah, ki imajo pšenice za izvoz Pšenice se iz naše carevine na Britansko nikdar ni mnogo izvažalo. Augličan in tudi Francoz pšenici ruskej dajeta prednost pred našo in to po pravici. Ruska pšenica da najjačjo moko in je vsled tega posebno dobra za mešanje z ameriško, katera zopet nema jakosti v sebi. Sicer pa je količina žita, katero ima Avstro-Ogorska za izvoz, v razmeri s tem, kar Rusija in Severna Amerika, v resnici izvažata, tako malenkostna, da je nekoliko predrzno prispodabljati se s tema dvema državama. y
Največ ogerske pšenice gre v Švico, namreč, kar se je sploh izvaža, a tu se v novejši dobi srečuje z jako nevarno konkureutinjo — rusko. V ostalem pa Švicarji pokupijo mijveč prvovrstne pšenice na Ogerskem, puščajo domačim mlinom le slabejšo. Da se na Ogerskem ne prideluje samo dobra, ampak tudi slaba pšenica, zlasti na tej strani Dunava, mi ni dokazovati treba.
Gosp, dopisnik meni, da bi se morala uvožnja carina ob avstro-ogrskej meji uvesti za žito in moko, da ne bi nas preplavljala ruska in nimunska pšenica. A ta carina je Že uvedena: moka plača jeden goldinar in petdeset novčičev, pšenica, pira napo-lica, ajda in proso petdeset, a druge vrste žita 25 novčičev za kvintal u vožnje pravice. Svoboden uvoz imajo le taki avstro-ogerski mlini za rusko in rumunsko pšenico, kateri se zavežejo, razmerno količestvo moke izpeljati za granico. Takih mlinov je več in v dveh razdelkih, -leden teh razdelkov uvaža rumunsko pšenico, in to so ogerski mlini, drugi pa rusko, a to so primorski (Tržaški in Reški) mlini.
Uvoz ruske pšenice ugodno upliva na našo mokarstvo, uvoz rumunske pa neugodno in bo s časom popolnem spodkopal izvažanje ogerske, moke.
Hrvatska in tisti kraji Ogerske, kateri se našemu Primorji naj bližje, ne pridelujejo najbolj pšenice, te pšenice pa oprav pokupijo najbolj primorski mlini, kateri jo mešajo potlej z rusko in tako napravljajo še dosti dobro moko iz nje. In tako mislim je opravičena moja trditev, da ima ruska pšenica ugodni upliv na naše mokarstvo. Kavno narobe pa je z rumunsko.
llumimska pšenica daje tako slabo moko, da so jej zaprti skoro vsi svetovni trgi (romunska kuruza nasprotno pa je jako čislana) zato pa je tako poceni, kakor nobena. In ta pocenost je zapeljala ogerske mline rumunsko pšenico mešati z ogersko in tako cenejšo moko pridelavah' — ob jednom pa tudi slabejšo. V to napako so zabredli Pe-Štanski in drugi mlini, ter ogersko moko pripravili ob vso nekdanjo svetovno veljavnost. Tako daleč je prišlo, da se zdaj tam, kjer se doslej nikdar še ni pšenica uvaža — v siedi Banata vozi rumunska pšenica. In to je jeden — ako ne jedini uzrok, da Angličani več- ne marajo za ogersko moko in tudi ogersko pšenico. Ogerska pšenica, ki je nedavno še slovela za mnogo boljšo, nego ameriška, se danes jeden goldinar kv. cenejše, kakor ameriška, na Anglikanskem ne more prodati.
Iz tega razmišljevanja |se tla napraviti jako zanimiv zaključek, kateri nam more razjasniti uzroke, zakaj izvoz pšenice in moke vedno bolj bira pri nas.
Poslednji letošnji izlet
napravi
v nedeljo 27. t. in. popol urine
v Laverco pil Ljubljano.
Zbiral se bode v to svrho od Val. do 1. ure v Čitalnici, od koder se dvigne točno ob 1. uri z godbo in zastavo na Dolenjsko cesto k g. Lenčetu v Laverco. — Kdor se želi še jedno nedeljo dobro zabavati, pridruži naj se „rudečim srajcam", in če je plesalec, naj tudi nog ne pozabi doma. — Izlet se napravi le, če bode lepo, ugodno vreme. Povrat v mesto mej 7. in 8. uro zvečer.
V Ljubljani, 24. septembra 1885.
Valentinčič, Bedenek, starosta. tajnik.
P. II.
VABILO
REDNEMU OBČNEMU ZBORU
..GLASBENE MATl€E\
ki bode
dne 26. septembra 1885 zvečer ob 7. uri v čitalnični dvorani.
VSPOIlEDi
1. Predsednikov ogovor.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo s pokladanjem društvenega računa in proračuna za bodočo leto.
4. Voiitcv pregledovalcev računov.
5. Posamični nasveti.
o. Volitev prvomestnika, blagajnika in 18 odbornikov, katerih naj in (mi j 12 mora bivati v Ljubljani (§. 10 društ. prav.). Po §. 9 društ. prav. glasuje in voli vsak osebno, samo vnanji družabniki smejo voliti pismeno, svoje ime na volilnem listku dodavši.
Iz odbora „Glasbene Matice",
v Ljubljani, 19. septembra 18-5.
T^t. XJaTmih.str,
prvnmestnik.
Prošnja! P. n. gg. društveniki, vsaj Ljubljanski, naj blagovolijo v polnem številu udeležiti se, da se bode moglo zborovati. Odbor se nadja, da „Glasbena Matica" zasluži toliko pozo"nosti, da bodo njeni č. člani žrtvovali jedno uro za ta shod ter stavili kake nasvete na prid in povzdigo društva. Nihče naj se ne zanaša na udeležbo drugih. Gg. društveniki, pridite gotovo, v to se najuljudneje priporoča oćLToor.
Pos I a 83o.
^STeizogrit-lji-vo! S to besedo žarenja se anonsa v današnje) Številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Koborantium llaso ustvarjajoča tekočina), katero jo pri izpadanji las, plešcih, golobradcih In osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doBlej v svojih uspehih ni bilo Se doseženo. Nećemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to Iznajdbo, kakor bi za-Blužila. temveč opozarjamo p, n. čitutelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne hi imelo uspeha, pripravljen jo izumitelj don;tr brez ugovora povrniti. ■ -
Umrli so v IJuifoij&aag:
23. septambra: .Janez Meso, posestnikov sin, b" mrs., Črna vas št. 4/, za drisko. — Jožef Lampič, tesar, b'5 let, Karlovska cesta št. 7. za mrtvoudoiii. LY/.;i. Ko;, zaseb-uica, 75 let, Sv. Petra cesta št. 41, za areno paraliso.
V deželni bolnici: 22. septembra: Peter Zajec, hlapec, 32 let.
Tujci:
22. septembra.
Pri ttlona j Witthen, pl. Elasbach z Dunaja. — Si-leidei iz Zagreba. — (ioldsche der z Dunaja.
Pri Ktilicii Euphrat l Dunaja. —pl. Pila h Gradca. — Tagliaui iz Trsta. — Gatsch i/. Celovca. — Guttermun z Dunaja.
Pri avttfrijNkein «e«»rji: Sraj z Dunaja. — Schi-ker iz Gradca. — Kusla iz Trata.
Meteorologično poročilo.
9	Gas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
a. B as 7*1	7. BJutraJ 8, pop. 9. zvečer	746*18 m. 74314 mir. 742 16 m.	123" C 21-8* C 14 0 C	brezv. si. jvz. brezv.	megla jas. j a,.	OOOmm. I
Srednja temperatura ltVO", za 2 1° nad uormalom.
ID-a. na,j sira, "borza
dne 24. septembra t. 1.
(Izvirno te.legrafično poročilo.i
Papirna rent«.......... SI gld.
Srebrna renta......                          ... t>2 „
Zlata renta........... K'8 ,
5*/fl marčna renta......... 9:' n
Akcije narodno banke....... 8M -
Kreditne akcije......... 282 „
London ...                    . 125 „
Srebro....... — „
Napol                         .   .             . 9 ,
0 kr cekini                        .... ~> „
Nemške marke bT „
l"/0 državne Brečke iz 1. 18.^4   250 gld 127 ,
Državne srečke iz 1 1864        100 gld 170 „
4"/0 avHtr zlata rentu, davka prolth 107 .,
Ogrska zlata renta 4c'/0                .  . ''~ „
B    papirna renta 5"/0     •              . BO n
li*/« štajerske zemljišč odvez oblig . 104 ,
Dunava reg srečke f)°/0  .        100 gld 11 (J ,
Zemlj. obA avstr. 4Vi°/0 zlati zaat, listi . 125 ,
Prior, obiig Elizabetine zapad železnice 115 .,
Prior oblig Ferdinandove sev. železnico 106 ,
Kreditne srečke      .      .  .   100 gld 175 „
Rudolfove srečke ....   10 , 18 ,
Akcije anglo-avstr. banke         120   „ 96 ,
Trammway-društ vel). 170 gld n v     . 18* ,
60 10
76 £0
60 85
98 93 85
eo
40 40
20
20 75 75
kr
Pružaloptnini srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog nenadoma k sebi poklical našo drago sestrieino, go-spodičino
TEREZIJO KOS-ovo.
Umrla je po kratkem trpljenji, previđena a sv. zakramenti za umirajoče sinoči ob 10. uri v 75. lotu itarosti.
Pogreb hode v petek 25. septembra popoludne ločno OD ')'/,. uri iz hišo št. 41,  sv. Petra cesta.
Svete maše za ran j ko se bodo brale po raznih cerkvah.
V Ljubljani 24. septembra 1885.
Josip Kos,
kr. rudarski nadingenieur v Zalatni na Erdeljskem.
Ivan Kos,
velekupec in tovarnar v St. Peterlmrgu. Marija dr. pl. Bleiwoi3-Tr s teniška roj. Kos. Ana dr. Z ar ni k ova roj, Kos.
V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI
dobi su knjižica l
n
fšpiMnl duhoven ljnl>ljiii»«l*o šleolijt*.
Cena lO ls:r.
Cisti dobiček te knjižice namenjen Je v podporo slovenskega šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda". (518—5)
Pridnega dečka
za Kil■ i ovc,'urnu mciMii vsprejme takoj
(566-D Ivan Bonač, knjigovez.
Trgovski pomočnik
mi prodajo mešanega blaga
vsprejme se v nekem večjem kraji na Kranjskem. — Pisma pod J. II. Ljiih.jaMU. (664—1)
Zdrav, krepak deček,
I I let star, kateri je dovršil dva razreda 8'cdnje šole t dobrim vspchoni, želi ho oildnti v kuko itMCUno, najraje z mefianim blagom, v inest« ali na de/.eli. — Ponudbo naj se pošljejo pod naslovom: Jane/ ziiniK v < erknlei pri Kakeku. (553—1)
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih ^Zbranih spisov stoji:
I. zvezek, nevezan po......... gld 1*—
elegantno vezan po......... , 160
II. zvezek, nevezan po......... , 070
elegantno vezan po......... „ P20
III. zveze , m-veziin po......... „ 070
elegantno vezan po......... „ 120
IV. zvezek, nevezan po......... „ 070
elegantno vezan po......... „ 120
V. zvezek, nevezan po......... „ 070
elegantno vezan po......... „ P20
Ako pa tudi od- ^-—Naročnina za VI. dajemo vsak pos -iui- /v do X. zvezek stoji čni zvezek, vender se / \ samo" 3 gld ; za ele-
priporoča, pošiljati na- / n   \ gantno vezanih drugih
ročnim* za več zvez- I    ^ J    j pet, zvezkov i VI.—X. kov skupaj. Naročnina l    E^V^    zvezek) samo 5 gld. znaša z t I.—V. neve- \ <dnMjrjfu£7 59 kr. zani zvezek ligi. 50 ki\ Naročnina  za I.
Za vseh prvih pet 1 po \j^jfW^/ do X. nevezani zve-vezanih zvezkov fi gl. zek stoji « gld. Za
vseh prvih deset lepo vezanih zvezkov pa II gld. — Naročnina so pošilja mijprikladneje s poštnimi nakaznicami pod naslovom: gospod J o s. Stare v Ljubljani, Marije Terezije cesta 5.
Naročniki prejemajo knjige franeo. (22-31) Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise'1 po fiO kr. izvod, ako si naroče* skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dru. Jos. Starctn v Ljubljano naročilno svoto
6 *ol,L Odbor za Jurčičev spomenik.
Št. 15.188. (&68-1)
Razglas.
Mestni magistrat naznanja, da bodo proračuni za 188(5. leto
1. o mestnej blagajnici,
2. o ustanovnih zakladab,
3. o zakladi meščanske bolnico in
4. o mestnej ubožnej zakladi v zmislu §. 65 prov. obč. reda za Ljubljansko mesto oil 22. .septembra do ii. oktobra letos v magistratnem eks-peditu izpoloženi za javno pregledovanje in da lahko vsak svoje opazke v njih vsprejeti da v zapisnik.
on i;i V dne 21. septembra 1885.
Oznanilo. m~9)
pride za stalno v Ljubljano in prične poslovanje v prvi polovici meseca oktiobra v zasebnem stanovanji:
Fran Josipova cesta št. 5, I. nadstropje.
1884. leta malo rc/.mi......
1883. „    milo in lino......
1884. „ li'ar-viiio svitlorudeče . . pravi vinski jesih.......
prodaja na hektolitre
gld. 8 do 12 „  13 „ 16
M " n I* „   11 -
(313—18)
•Jos. Knu sinusi- v I3tuji.
[i 2*" Salicilna ustna voda,
aromatična, npltvn oživljajoče, za|iiT(i pokiničanje zob in odpravi slab dtdl iz ust. 1 velika steklenica 60 kr.
wr Salicilni sobni prašek,
I sploino priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče hele. a 80 kr. -501—12)
I P'odaja in vsak dan razpošilja zdravila s poŠto na t deželo:
I „LEKARNA TMKOOZT" 1
SJE^"*" zraven rotovža v Ljubljani.
Takoj delujoče
Wei
it*
Uspeh zajamčen.
Denar dohi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha.   Kavno tako sigurno pri (i nleftah, i/.palih in osivelih laseh.
Uspeli po večkratnem močiein utrenji zajamčen. Pošilja V steklenicah po 1 gld. "-.*£i3BSH       5o kr. in \ steklemeah .'.a poskus po I gld.
J. Orolioli v Urim.
V ejub/Juni se dobiva pri g. Edvardu JBatti-.u t v
Trstu Fcter Slocovich, via Sanita 13; i> Gorici lekar C. Cris-toffohlti; v Reki lekar C*. Šilhavij; v Celji Fd, Pelli; v Mariboru J. Martin*', v liovinji lekar G. Tromba.
Tam se tudi dobi:
IPnil   lla   U Aha    tirijentalsko lepotilno sredstvo, ki 1**1 U   tllj   Hb"'^)   nar-ja nežnost, belino Ki obiluost telesa, odstranujo pege in lase   • cena 85 kr.
jjtT Ni sleparija! TKI (40—18)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar.
Lastnina in tisk ..Narodne Tiskarne".
7547