frdBfuiim plačana T gofovfnf« Leto LXIV., št. 264 L]ttbl]ana, četrtek 19. novembra I93I r Cena Din Izhaja a Din vrsta Din vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petlt 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit 4-— Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—t za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, S123, 3124, 3125 in 3126. PODBD2N IOE : MARIBOR, Grajski trg Št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — T«L 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--« Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351* VOJNA NA DALJNEM VZHODU Težkoče v pariških pogajanjih — Kitajski ultimat Društva narodov Zmagovita japonska ofenziva v Mandžuriji — Pariz, 19. novembra. AA. Včeraj je vladalo v diplomatskih krofih glede rešitve madžarskega spora nekoliko bolj optimistično razpoloženje. M^rodnjni kroji vHnn upajo, da bo svet D m Šiva narodov končno vendarle rešil madžarsko vprašanje. Vse stranke so pripravljen**, da nndaljujojo popa janja. Anel^ški zunanji minister John Simon in amr-Hški opazovalec general Davvrs sta imela vec z,Tcrovorov s kitajsknmi in japonskimi d^lt^ati, ki so i moli na včerajšnji tajni F**-jt sveta Društva narodov priliko, da pojasniio evo je stališče. Japonska dp^gariia si je, kakor se dozdeva, razdrla svoje delo. Japonski pariški poslanik Jokava ie v trajnih stikih z francoskim zunanjim ministrom Briandom, do-fim vodi japonski londonski poslanik Macu-daira pogajanja z angleškim zunanjim ministrom sirom Johnom Simonom in z generalom Pawosom. ki je njegov osebni prijatelj. Angleški in nemški zastopniki, niso odobrili dalekosežnih koncesij francoskih dflegatov Japonski. Anglija in Nemčija stojita na stališču, da mora svet Društva narodov za vsako c^no zagotoviti trajen mir v ^Mandžuriji iz gospodarskih in političnih razlogov. Svet Društva narodov mora dokazati svojo posrodniške zmožnosti v primeru vojnih komplikacij med svojimi člani, ker bi bil drugače ustvarjen nevaren precedent v sporih med evropskimi državam*. V tem primeru bi nekatere države dobile v roke nov in prepričujoč argument za odklonitev omejitve oboroževanja na prihodnji razoro-žjlveni konferenci. Poučeni krogi poročajo, da sta na včerajšnji tajni seji sveta Društva narodov angleški zunanji minister sir John Simon in vodia nemške delegacije Siillow opozorila s vrt na mo/.nost, da bo Kitajska zahtevala, naj se v mandžnrskem sporu uveljavi čl. 15 statuta Društva narodov, ki določa v spornih primerih gospodarske sankcije. Svet Društva narodov se jo doslej skrbno izogibal debate o tom členu, ker želi rešiti mandžur-f=ki spor 7. razi^ lišeni m postopanjem. Kitajska vojna napoved Tari z. 19. nov. V svoji včerašnjn pariški :zOu oago Trrbune« objarvflia s«nza>cajtOTialnjo vest, da je projel kitajski "a^toporik pri DN dr. Sz,e od Koumint&nga $z N'a-nkinga noto, ki pomena stvarno in načelno kitajsko vojrno napoved Japonski. Nota pravi: Če DN ni sposobno, da uredi mandiurski spor, ga bo uredila Kitajska Če Japonska na tako predrzen način prezira ugled DN in ne upošteva mednarods nih obveznosti, ki jih nalagata Kellogov pakt in vcashingtonska pogodba, tedaj se Ko Kitajska sama branila. Te pravice ji ne dajejo le naravni zakoni, marveč tudi samo mednarodno pravo. Kuomintang je zarada tega že pozval kan tonsko in n«n-kvnsko vlado, naj se spričo zunanjih nevarnosti sporazujmTta in nau generala Maja zopet pooblastita, da. za vsako ceno brani Cicikar m vso o*tfia1o kitajsko zem-ljo. Ker ta vest m našla pravega odmeva med pariško javnostjo, je »Ohioago Tri-nkane« v svoji naslednji izdaiji objavila, da dr. Sze zaenkmt še ne bo preložil lenta jske note DN. Predloži! jo bo šele, ako bi Japonska ostada pri ovojih zahtevah. Pariz, 19. nov. A A. Kitaijska delegacija je poslala Svetu DN novo noto, v kateri ga obvešča, da je več japonskih letal bombardiralo mandžurska. mesta on da pripravljajo Japonci nov letalski napad. Preiskovalna komisija DN Tokio, 19. rjovernJhra. AA. v tukajšnjih političnih krogih vlada prepričanje, da se v načrtu, ki ga je japonska delegacija poslala svoji vladii iz Parira, v glavnem predlaga, naj DN posije preiskovalno komisijo za Kitasko in v Mandzuri jo, lei tnai ugotovi, ari je Kitajska sposobna vzdržati mčr m red v kitajski republiki. Japonska ofenziva Txmdon, 19. nov. Kakor poroča posebni poročevalec Reuterjevega urada iz Muk-dena, so Japonci včeraj zjutraj pričeli ofenzivno proti četam generala Ma. Po uradnem japonskem komunfreju so v boj zapletene vse japonske čete, fci so na terenu ob reki Noni. Tokio, 19. nov. Japonske čete so zasedle Cicikar in Aganči, ker je kitajski general Mačangšam odklonil japonske pogoje za izpraznitev Mandžurije. Japonski vojni minister Minami je izjavil, da obžaluje, da je general Macang-šan odklonil japonske pogoje za izprazni- tev Mandžurije. Minister jc končno poudaril, da je kitajski general tako izzval japonske čete ki juh resni volji .lapon^ce, da prepreči poslabšan je položaja. Tokio, 19. nov. Japonci so z zavzetjem Cicikarja dosegli velik uspeh. Kitajski general Ma je popolnoma poražen. Njegove čete se umikajo v paničnem begu proti severu. General Ma namerava 120 km severno od Cicikarja v Košanu osnovati svoj novi glavni stan ter se od tam upreti nadaljnemu japonskemu prodiranju. Izgube na obeh straneh So zelo velike, podrobnosti pa še niso znane. Ritka se je pričela v sredo na povelje japonskega generala Tamona. Posrečilo Re mu jc po hudih borbah razbiti kitajske čete ter jih pognati v beg, Japonci so bili v znatni premoči. Kongres kitajskih sovjetov Moskva, 19. nov. »Rdeča, zvezda« po-Toča, da se je vršil v Šamgka'ju nedavno kongres kitajskih sovjetov, na katerem je je bilo sMenjcno, da bodo kitajske sov- jetske republike cKtfočno nastopile protii Japonski ter v vsakem pogledu podprle Kitajsko. V tem smislu je biil izdan tudi poseben manifest v katerem obsojano kitajske sovjetske republike osvoje valno politiko Japonske, ki hoče zasužnjiti Kitajsko. 15 kandidatov za madiurski prestol London, 10. novembra. Iz Pekinga poročajo, da se bavi princ Kung. bratranec bivšega cesarja Puva, sam z namero, da bi zasedel mandžurski prestol. Novinarjem je izjavil, da se princ Puvi trenutno mudi v Dairenu. Obenem je zavrnil domnevo, da sodeluje s princem Puvem v upanju, da bo postal v novi mandžurski vladi ministrski predsednik. Kakor vse kaže, se je Puvi ustrašil načrtov svojih sorodnikov in se je iz Mukdena zopet vrnil v Dairen. Za mandžurski prestol je 15 kandidatov dinastije Mandžu. ki jih je imenoval vrhovni svet monarhistične stranke. Ugoden potek nemško - francoskih pogajanj Nemčija bo bržkone že jutri izročila banki za mednarodna plačila v Baslu predlog, naj se skliče posvetovalni odbor za proučitev njene plačilne zmožnost! Berlin. 19. novembra. AA. Kakor znano, določa Voungov načrt možnost sklicanja posebnega odbora banke za mednarodna plačila, ki ima na zahtevo Nemčije ugotoviti njeno plačilno zmožnost. Nemška vlada je sedaj sestavila predlog o sklicanju tepa od bora, le odstavek o kompetenci tepa odbora še ni gotov. Diplomatska pogajanja med Berlinom m Parizom o tem še niso končana. Nemčija je mnenja, da mora ta odbor upoštevati ne samo reparacijske obveznosti, temveč tud»i njene privatne dolgove, ker je njena plačilna zmožnost v prvi vn>ti odvisna od povračila privatnih dolgov. Vladni krogi upajo, da bo državni tajnik von BuIIotv ta pocanja ž> danes v četrtek srečno dokončaj. V tem primeru bo nemška vlada svoj predlog, ki obsega dve Mstini in cbširno spomenico, izročila jutri banki za mednarodna plačila v Baslu in prizadetim vladam. NewYork, 10. novembra. V tukajšnjih bančnih krogih izjavljajo, da bi bili pripravljeni sodelovati pri preiskavi plačilne možnosti Nemčije, kakor pričakujejo bo Fe-deral Rezerve v New Yorku imenovala svoja dva Člana v posvetovalni odbor baselske menda rod no banke, pri čemer se označuje kot zolo za ŽH j eno, da bi bili na sličen način zastopani tudi ameriški upniki zadnje skupine pri razmotri van ju o repsraei jskih in zasebnih dolgovih. Tudi Madžarska noče plačevati dolgov Zanimiva debata v madžarskem parlamentu o dolgovih, Habsburža- nih in Mussolmiju Budimpešta, 19. novembra. V poslanski zbornici je zahteval včeraj posianoc Gaal iz azrrarne opozicije, naj Madžarska javno izjavi Društvu narodov, da je nezmožna plačil, in sicer ne zato, ker noče, temveč, ker enostavno ne more plačati. Madžarska bo plačala, če bo inozemstvo odkupilo njeno žito, njeno vino in njene industrijske proizvodo. Tudi poslanec Petraczek (krščansko - nacionalna gospodarska stranka) je izjavil, da Madžarska ne more plačati svojih močem-skih dolgov in tega tudi ne bo storila. Socialno - demokratski poslanec Buchin-gre je govoril o madžarski zunanji politiki in zahteval njeno izpromembo. Povdarjal je kot znak časa, da zahtevajo celo madžarski koDzervativoi izpremembo režima in bolj demokratična oblike državne uprave. Ko je izjavil, da bi restavracija Habsburžanov pomenila casus belli, mu je poslanoc Štefan Straus zaključil: >Vi se motito, to je vprašanje že razčiščeno.^ Govornik jo nato nastopil tudi proti prevelikemu prijateljstvu Madžarske in Italije ter je izjavil, da je bil Musso- lini svoječasno v Italiji največji borec proti osrednjim silam v Evropi. Poslanec Sfcraus ga je prekinil: >Od tedaj je svoje mnenje izpremenil.< Socialni demokrati so mu odvrnili z vzkliki: >Toda Reko je obdržal; naj nam vrne Reko, potem bomo govorili dalj**.< Ker je poslanec Bucbinger rabil žaljive izraz.p o italijanskem ministrskem predsedniku, ga j*» predsednik zbornice ukoril, večina pa je pri rodila Mu^soliniju burne ovacije. Budimpešta, 19. novembra. Vlada se je snoči na konferenci strank ponovno bavila z podporo zaradi težkega gospodarskega položaja, ki je povzročila precejšnjo napetost med vladnimi strankami samimi. Unitaristi :n krščansko - socialna gospodarska stranka so včeraj ves dan zborovali in res se je posrečilo zmernejšim osebam pregovoriti svoje pristaše, da stvari ne bodo gnali do strajnostt. 0 odstopu ministra za socialno skrbstvo dr. E m ost a pa se govori še vodno kot z^lo perečem vprašanju. Davčna obremenitev italijanske trgovine Fašistična poslanska zbornica sprej/n državni obračun za poslovno dobo 1929 — 30 Rim, 113. novembra d. Fašistična zbornica je na svoji drugil seji med drugim uzakonila dekret o preureditvi načrta za jzsuše-vango močvirnatih pokrajin In dekret o apa-nažah italijanskih pnincev. Nato se je nadaljevala debata o obračunu za poslovno dobo 1929-30. Poslanec "Lantani je v svojem govoru pripomnil, da je davčna obremenitev italijanske trgovine malone že prekoračila svojo skrajno mejo. Poslanska komisija je proučila položaj 6000 podjetij, 25 raznih Hpov, v 88 pokrajinah. Dognali so, da so italijanska trgovinska podjetja tako obremenjena, da gTe 23 do 24 odstotkov njihovih čistnh dohodkov v državne blagajne. Italijanska javna podjetja plačujejo sicer malo manj davkov, znašajo pa še vedno 20 odst. vseh njihovih dohod kov. Poleg teh davkov pa morajo trgovska podjetja prenašati še lokalna, pokrajinska in !<»\ entski Llovd« poroča: Zadimje čase se čuti nujna potreba ustanovitve zveze mestnih in samoupravnih hranilnic. Na glavni skupščini zveze med> nih mestnih in samoupravnih hranilnic in oboim kakor tudi interesi colote nuiino azhtevajo ustanovitev zveze mestnih n samoupravnih hranilnic. V ta namen =e sklene: 1. Ustanovili pripravljalni odbor, v katerem naj bodo zastopane mestu 'ir milnice Zagreb, Beograd, Novi Sad m Sarajevo ter Zveza jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani. 2. Temu delovnemu odboru se naroči, naj po konznrHirar ju po edinih hranilnic reši temeljna vprašanja, sestavi skupni osnutek pravil zveze in ga pošlje vsem hranilnicam na vpogled ter ukrene vse potrebno, eventuelno rudi preko poedinih občin, da se najkasneje do 1. novembra skliče ustanovni občni zbor. 3. Pripravljalni odbor bo stopil istočasno v stik s trgovinskim ministrstvom, da dobi osnutek zakona o komunalnih hra- nilnicah ter bo s tom osnutkom ali njegovimi glavnimi načeli seznannl vse poedine hranilnice. V zvezi s to resolucijo je prevzela zagrebška Mestna hranihrca inicijativo za sklicanje pripravljalnega o-dibora, ki so x njem zastopane GraolHi= ko in vojsko London, 1*5 novembra. AA. Na seji odbora, ki sestavlja načrt zvezne indske ustave, je lord Reading odločno odklonil predlog Pandita Malavi]e, naj bi armada spadala pod upravo indskega ministra, do-čim naj bi smel generalni guverner le v izrednih primerih suspendirati ustavo. Lord Reading je ugovarjal, da bi to omejevalo avtoriteto generalnega guvernerja in da bi bila taka določba neizvedljiva. Armada mora ostati tudi v bodoče pod poveljstvom generalnega guvernerja. Naloga ministrov po novi indski ustavi bo pač ta. da lojalno in prijateljsko sodelujejo z generalnim guvernerjem, armada pa mora ostati pod njegovim nadzorstvom in poveljstvom. Guverner mora razen tega imeti pravico, da imenuje svetovalce, ki bodo odgovorni le njemu, ne pa parlamentu. Lord Sankev je po Readingovem govoru opozoril delegate, da bodo vse odgovornosti in oblastva postopom prešla na indski parlament. V prehodni dobi pa bo generalni guverner še nadalje odgovarjal za državno obrambo. Gandhi je bil mnenja, da zahteva indski naciionalni kongres popolno nadzorstvo nad zunanjepolitičnimi zadeA-ami in nad armado. Ce temu ni mogoče ustreči, naj rajši vojsko razpuste. Lord Sankev je odgovoril, da indske voiske ni mogoče razpustiti ali zmanišati iz varnostnih razlogov. Proti Gandhijevc-mu predlogu so bili rudi drugi delegati. Sastri je pripomnil, da je od nekdaj za- stopal stališče, naj ostanejo vprašanja zunanje politike in vojske vsaj začasno pod neposrednim nadzorstvom krone m njenih predstavnikov. Doslej sprejeti načrt indske zvezne ustave zadovoljuje rudi brez končne rešitve vprašanja zunanje politike in vojske. F^ondon, 19. novembra. AA. Lord Sankev je na včerajšnji seji odbora za zvezni ustroj indijske ustave objavil dnevni red za preostala posvetovanja indijske konference. Po dolgih posvetovanjih so včeraj zjutraj sklenili, da se razprava o takozvanih pridržan;h vprašanjih nadaljuje. P<* končanih posvetovanjih bo lord Sankey izdelal poročila o zunanjepolitičnih, ar-madnih, trgovinskih in finančnih vprašanjih. Predložili j:h bodo odboru, prede>n bo o njih razpravljala plenarna seja indijske konference. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 226f>..>^—227^22, Bruselj 784.84—787.20. Curih 1098.45 do 1101.75, London 209.77—217.27. Ne\v York 5o29.51—5646.51. Pariz 221.23—221.89, Praga 167.24—167.74, Trst 288.80—294.80. INOZEMSKE BORZE. Curih. F^eograd 9.05, Pariz 20.14H1, London 19.40. Newyork 514.50. Bruselj 71.45. Milan 26.5^. Madrid 43.9o. Amsterdam 206.60. Berlin 122.20, Sofija 3.72, Praga 15.22 V*. Varšava 57.50, Budimpešta 90.0214, Bukarešta 3.07. Stran 2 >SLOVENSKl NAR O V«, dne 19. novembra 1931 Ste v. )fid •Jutri premiera Lfine veleoperete »liifri premiera! Razkošje, prominentna zasedba, muzika, šiagerji, pravljična lepota, nepozabna vsebina! \ c-Uko filmov je gledala Ljubljana, toda takega fie ni bilo in ga dolgo zopet ne bo! Režija: Erik CHARELL Lilian Harvey * Willy Fritsch Lil Dagover * Conrad Veidt Elitni kino Matica Od danes naprej sprejemamo telefonska in osebna naročila vstopnic za jutrišnjo premiero! Poslužite se v čim večji meri predprodaje! — Ta film mora videti vsa Ljubljana! Telefon 2124. Muzika: W. R. Heymann Mleko naj se prodaja v snažnih lokalih Mestni Sizik, primari] dr. Rus za zboljšanje trgovine z mlekom v Ljubljani Ljubljana, 19. novembra. V zvezi z zadnjo perlustracijo uvoženega mleka iz ljubljanske okolice v mesto, ki smo o njej poročali, je smatral mestni fizik g. dr. Mavricij Rus za potrebno stopiti v stike tudi z organizacijo trgovcev z mlekom in mlečnimi izdelki, ki so združeni v posebni sekciji pri gremiju trgovcev v Ljubljani. Tej sekciji načelu-je organizator na tem polju gosp. Fran KriStof. V prostorih Trgovskega doma je bil včeraj širši sestanek vseh trgovcev z mlekom m mlečnimi izdelki v Ljubljani, h kateremu je bil povabljen tudi g. dr. Rus. Uvodoma je pozdravil g. mestnega fizika gremijalni tajnik g. šmuc. ki se mu je iskreno zahvalil za ljubeznivost in uvidevnost, ki jo kaže nap:am organizaciji trgovcev z mlekom. G. dr. Rus je razvil popolno statistiko o uvoženem mleku in o vseh nedostatkih, ki so bili ugotovljeni pri zadnji perlustra-ciji mleka. Drastično je predočil način molže in opozoril pri tem na vse nedostatke, ki se dogajajo pri molži krav od s* rani nekaterih mlekaric, ki zanemarjajo pri tem tako delikatnem delu vestnost. Samo malomarnost mlekaric na kmetih je kriva, da dobivamo v Ljubljano tudi slabo mleko, zato bodo pa merodajni faktorji poskrbeli, da se v bodoče odpravijo vse nerednosti pri molži tako, da bo v bodoče ljubljansko prebivalstvo dobivalo res vsem predpisom odgovarjajoče mleko. Nehati mora, je poudarjal g. mestni fizik, sedanja praksa, ki se je razpasla v nekaterih ljubljanskih trgovinah s tem, da poleg mleka prodajajo nekateri tudi oglje in druge življenjske potrebščine, ki nikakor ne spadajo v trgovski lokal, kjer je naprodaj mleko. Mestni fizikalni urad ima v svojem programu določen načrt, po katerem bo strogo postopal in prodajo mleka nredil tako, da se bodo z njo pečali edino le trgovci z mlekom, ki jim bo dopuščeno poleg tega prodajati tudi slaščice in kruh. ker so le ti predmeti ozko zvezani s prodajo mleka. Vsem ostalim trgovinam, ki nimajo pravice prodajati mleka, bo ta pravica odvzeta. Na ta način bodo strogo ločene vse trgovine z mlekom in jim dani eksistenčni pogoji Toplo je g. mestni fizik vsem trgovcem, posebno pa trgovkam z mlekom priporočal, da urede svoje poslovne prostore po vseh predpisih na drugi strani pa. da si trgovke nabavijo lepe in bele ter snažne predpasnike, kakor tudi, da ima pri opravljanju svojega dela prodajalka na glavi belo ruto. Poudarjal je np.daJje. da ima vsak konzument zaupanje, če stopi v prodajni lokal, v katerem vidi na prvi mah najlepšo snago in vzoren red. Za primer je navajal mesarske stojnice ki so jih lastniki v zadnjem času popolnoma prilagodili predpisom mestnega fizikaia. Kakor je bilo med mesarji tekmovanje za lepšo preureditev stojnic, tako pričakuje g primarij, da se bo tudi med trgovci z mlekom pričelo medsebojno tekmovanje za ureditev lepših in prijaznejših lokalov. Mestni fizik g. dr. Rus je nadalje obljubil ukreniti vse potrebno, da bo pretakanje mleka po glavnih ulicah, kar delajo mlekarji, prepovedano. Končno je podal navzočim še podrobna pojasnila, kako imajo pokopati trgovci z mlekom pri sprejemanju mleka od oddajnikov. Gosp. mestni fizik je žel za svoje izčrpno in temeljito poročilo prav toplo zahvalo ln pri vseh se je videlo, da uživa g. dr. Rus pri trgovcih z mlekom očetovsko ljubezen ter so mu trgovci z mlekom globoko vdani, ker vidijo v njem ne samo uradno osebo, temveč dobresra zaščitnika interesov malih trgovcev z mlekom. Nato je gremijalni tajnik g. šmuc poda! navzočim kratko poročilo o novem obrtnem redu. načelnik sekcije g. Krištof pa podrobno poročilo o prognozi trgovine z mlekom in mlečnimi izdelki ter nato zaključi! lepo uspelo zborovanje. Pestra policijska kronika Malopridneži izročeni sodišču — Temeljila racija zgodbi — Dve pikantni LJobHnna, 19. nov. Policija je izročila sodi^u družba mladih vlomilcev. Še zadnji dan so malopridneži priznali nove pustolovščine, številne tatvine in manjše vlome. Tako so priznali, da so bili stalno na Savi, da so tam kradli kopalcem obleko, čevlje in če je šlo po sreči tudi denar. Pa ne samo na Savi, tudi kopališče SK Ilirije so radi posečali. V solnčališču so prežali na kopalce, ki so puščali torbice na ležiščih. Okradli so več kopalcev in menda bodo imeli tudi na vesti tatvino zlate zapestne damske ure, ki je bila ukradena neki dami. Gotovo je. da bodo med preiskavo na sodišču prišle na dan še druge stvari. Jedva se je pa policija odkrižala nevarne vlomilske tolpe, se je v mestu pojavila nova zločinska družba, ki se je pa specijalizirala na stanovanja. Vsak dan prihajajo prijave o vlomih in tatvinah pi stanovanjih, in vse kaže, da jcre res za dobro organizirano tolpo, ki posluje sistematično. Tako je včeraj zjutraj nekdo v Zvezdni uiici 13 v Mostah s ponarejenim ključem ali vitrinom odprl stanovanje delavca Mije Babica in mu odnese] kompletno temnomodro moško obleko, svetlorjavo moško obleko, nekaj perila in par čevljev v skupni vrednosti 2000 Din. Tatvine je osumljen neki mladenič v starosti 25 do 30 let, ki ga je opazila hišna gospodinja Neža Srebotnjakova okrog 8. zjutraj, ko je zapusti; hišo. Zdel se ii je nenavadno širok in gotovo je, da se je tat kar oblekel v stanovanju, kajti pustil je tam tudi svoje nizke razmeroma še dobro ohranjene čevlje in oblekel Babičeve. Druga žrtev stanovanjskih podgan je b;' Vasiljko Kocuvan, slušatelj iuridične fakultete v Ljubljani, ki mu je nekdo včt raj iz predsobe hiše št. 4 na Novem trgu odnesel 300 Din vreden temnorjav suknjič, v katerem je imel tudi 80 Din vredne rokavice. — Neopaženo se je splazil včeraj zjutraj tudi v lokal starinarice Alojzije Drame na Gallusovem nabrežju neki moški, in ji odnesel 230 Din vreden črn suknjič z baržunastim ovratnikom. — Četrti, ki je bil okraden, je bil paznik Ladislav Tomec, stanujoč na Vodnikovi cesti 32. V noči od 16. na 17. mu je nekdo iz spalnice ukradel par nizkih čevljev iz jelenovega usnja, vrednih 300 Din. — Danes ponoči se je nekdo splazil v stanovanje Minke (iotzove v Zeljarski ulici o. Zlezel je skozi odprto pritlično okno v shrambo in od- nesel 5 kg masti, skledo kuhanega iižoia, poldrugi liter mleka in razne druge iestvi-ne. Škoda znaša 300 Din. — Pleskarskemu mojstru Ivanu Stojami je snoči nekdo izpred Baucrjeve gostilne na Mesarski cesti odpeljal 1800 Din vredno kolo znamke »Stvria«. V zvezi s številnimi tatvinami po mestu ie policija včeraj v Ljubljani zopet izvršila temeljito racijo, zanimala se je zlasti za zakotne beznice in lokale, v katerih prenočuje in se skriva sumljiva sodrga. Sredi mesta je gostilna, kjer stalno prenočujejo sumljivi tipi, potepuhi in klateži vseh vrst. Policija ie posetila tudi ta brlog in so agenti odvedli na kriminalni urad celo kopico sumljivih tipov. Vsesa skupaj bilo aretiranih ,30 potepuhov ;n dela-mržnežev. Med temi je mnogo takih, ki so bili zasledovani, več jih je tudi za stalno izgnanih iz Ljubljane. Pri pregledovanju brloga je pa policija zaplenila tudi mnogo nakradenega perila in obleke, klobukov, dobro ohranjenih čevljev in po-švedranih škarpov, dve rjuhi itd. Glede na vlome po stanovanjih prosi policija vse stranke, da skrbno zaklepajo stanovanja zlasti predsobe, ponoči je treba tudi zapirati okna stanovanj v pritličju Sedaj na zimo so se namreč priklatili \ mesto Številni potepuhi in brezposelni, ki jih je težko nadzorovati. Stranke naj policiji prijavijo vse sumljive ljudi. Te dni sta bili policiji prijavljeni tudi dve pikantni zgodbi. Neprijeten doživljaj je imela služkinja Julčka. zaposlena pri nekem ljubljanskem gostilničarju. Ko je v sredo zvečer legla spat, je nenadoma pri-fomastil izpod postelje krepak moški in jo zagrabil za noge in roke. Julčka ie začela prestrašeno klicati na oomoč. prihitel je gospodarjev sin in neznanca zapodil. Bil je to domači hlapec, ki ga je policija zaslišala. Fant je dejal, da je bil tako pijan, da se ničesar ne spominja. Čudno pa je, da se je zna! kljub popolni pijanosti pod posteljo skriti. Čuden doživljaj je imel tudi pleskar-si mojster Martin iz Ljubljane. Pred dnevi se je seznanil v gostilni z brhko 19 letno Pepco. Prijetno sta kramljala in se prav dobro razumela. Potem sta odšla iz gostilne. Martin je še kupil tolsto gos, za katero je odrinil 8 kovačev, in sta jo mahnila proti Kodeljevem. Kaj se je potem zgodilo, še ni točno pojasnjeno. Moj- ster je bil baje precej podjeten, Pepca je pa začela klicati na pomoč. Nenadoma so mojstra objele močne pesti in še predno se ie zavedel, ie ležal na tleh. po njegovi glavi, plečih n hrbtu so pa neusmiljeno padali udarci in brce. Ko se je pobral, ie opazil, da je izginila Pepca. izginili so tudi neznani napadalci, obenem je pa opazil, da je olajšan za dva jurja. In tudi gos je odgagala v temno noč. Obrni! se je na policijo, ki ie aretirala brhko Pepco in tri Bosance, ki so baje mojstra Martina nretepli in so tudi osumljeni, da so ga olajšali za dva tisočaka. Vse tri s Pepco vred ie policija včeraj izročila sodišču. I Pater Hubert Ran? I Ljubljana. 19. novembra. Snoči jc po dolgotrajnem trpljenju v Le-onišču izdihnil višji vojni svečenik v pok. g. pater Huhrrt R a n t. star 61 fef. Pokojni ie bil rojen na škofjeloškem gradu kot sin zadnjega oskrbnika Primoža Ranta. nato ie pa študiral ir i-nmazi ;o v Ljubljani in Karlovcu ter vstopil v novicijat frančiškanskega reda na Trsatu. Kot redovnik ie bil nekaj časa v Kamniku Ln na Kostanjevici pri Goni©!, novo mašo je pa bral leta 1894 v Ljubljani. Inteligentni duhovnik je kmalu po novi masi in takoj po potresu leta 1Si>o odšel v F.gipt. kjer si je za našo tamkajšnjo popolnoma zapuščeno veliko kolonijo, zlasti pa za naša slovenska dekleta, ki jih je tujina ogromno po/rla. z organiziranjem in z ustanovitvijo društva v Kairu iti v Aleksandri ji pridobi! največje zasluge. Z vztrajno požrtvovalnostjo je vedno veseli, a energični frančiškan deloval med našimi rojaki hi jih rešil stotine gotovega nacionalnega, še bolj pa moralnega propada. V tej organizaciji pa pokojni ni združil samo preprostih delavcev in služkinj, temveč za društvo pridobil tudi tamkajšnje slovenske premočne i iti-di. prav tako pa tudi inteligenco ter sta zlasti pokojni lekarnar Hngon Koblek. ki je tako nesrerno umrl pri skoku iz gorečega Narodnega loma v Trstu, in pa profesor na šp univerze g. dr. Fran Jesenko v organizaciji svojemu prijatelju Hubertu pomagala z vsemi svojimi silami. Po šestih letih plodo-Losnega delovanja se je pater Hubert vrnil iz Egipta in stopil v vojsko kot kura!. Dolga leta je deloval v (Jerici, Inoniostu, Trstu in Dubrovniku, kjer ga ie zatekla svetovna vojna. V vojni je kot divizijski župnik pri I. armiji bil na ruski in italijanski fronti, kjer si je uničil svoje prej tako trdno zdravje. Po prevratu je vedno jugoslovansko orijentirani narodnjak takoj vstopil v našo vojsko in je bil poslan na Dunaj, kjer je v vojnem arhivu zbral z največjim trudom vsa im^na naših padlih vojakov. To ogromno delo ie dovršil v Novem Sadu, kjer je služboval devet let do svoje upokojitve 1 1030. Takoj, ko je stopil v pokoj, je težko zbolel, vnela se mu je rebrna mrena, končno pa tudi srčna mrena in sinoči cra je rešila silnega trpljenja ^mrt. Pokojni pater Hubert je bil zaradi svoje dobrosrčnosti in vedno odkritega naprednega .mišljenja priljubljen v vseh krogih, zlasti pa pri vojaštvu. Vse svoje življenje je podpiral evojo dobro mater, ki smo pred kratkim o njej pisali, ko je slavila 90-letnico rojstva. Stii r a mama živi pri svoji še edini hčerki, gospej Celestini. soprogi našega uglednega obrtnega organizatorja g. Engel-berta Franchettija Pogreb plemenitega duhovnika in na izveste jšega prijatelja ter najboljšega sina bo jutri ob 15.30 iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. Zaslužnemu delavcu za naše ^migrante v tujini rasten spomin, njegovim sorodnikom pa našo naiiskr* -neiše socuti^! Danes nepreklicno zadnjikrat izborna komedija z novo odkrito zvezdnico *XSE ELSTER 3?lavi slavček Vesela karijera revnega dekleta, ki je sanjalo o slavi in dolarjih Harry Halm Mnogo muzike, petja in pet novih dobrih šlagerjev! Film, ki vsakomur izredno ugaja! Najnovejši Foxov zvočni tednik! Predstave ob 4., % 8. in 9 zvečer Jutri premiera KONGRES PLESE ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. nan Najmočnejša magneta. Profesor: Imenujte mi dva najmočnejša naravna magneta. Student: Svetlolaske m čnnolaske. Spominu ZeSke Kersičeve Ljubljana, 19. novembra. Deviška breza se je prelomila ob pla-notni stezi... Be» oblak se je pokazal na obzorju, a je kmalu izginil. Njegova rosa je padla na poljane ob tihi Krki in na dobrave Pobrežja. Povsod je vzdihnilo in zajokalo, kajti mlade Zefke ni več. Steze, po katerih se je sprehajala njena mladost, so prazne. Vsi mislimo na njeno prezgodnjo smrt in ne moremo verjeti. Zapleteni smo v borbo življenja in mislimo, da mora vsak za nami v vrtinec težkih skrbi in v vrtinee razočaranj. Ne! Dobra roka večnosti je pobožala njeno čisto lice. žar neskončnosti je izpil njen pogled. Osula se jc komaj razcvetela roža in angel smrti je oinesel neskaljeno du§o v naročje stvarnika. Blagor Ti! Vsebina Tvoje mladosti, ljubljeno bitje, je bila zgolj bolezen. A kdo ve, kakšen moreči črv bi sicer glodal na Tvojem mladem srcu ? O. hujši kakor bolezen in smrt je rak-rana skaljenih čustev7 . . . Smili se nam Tvoje mlado življenje, a vendar, kdo izkušenih se ne vpraša ob Tvoji rani smrti: Ali ni bolje tako? Kaj je življenje? Trn jeva steza do one poti ki si jo danes nastopila. Zasuta z belim cvetjem si se zdela zadovoljna nevesta ld s* odš7a v srečno in gotovo borločnost Ni težkn umreti, če zavisne človeku oei bT&ga materina roka Goreniskf ^ano bodo božale Tvoj rani crrob rože bodo pričale o veliki ljubezni, ki si Jo prinesla s seboj na svet in vsadila v srce svolfh dragih in v srce vseh. ki so bili deležni Tvoje bližine. In ista ljubezen bo hodila na Gorenjsko božjo pot — na Tvojo rano gomilo. Oplemenitila bo duše vseh onih. ki so Te ljubili, izvabljala bo tihe solze ob Tvojem spominu. Blagor Ti. ker odhajaš čista, kakor lilija. Zlomljena je bela breza a do nje nima več vihar moči: nič več ne vzdihuje, nič več ne toži. Bliskoma minevajo dnevi, dasi težki in skoro boš združena z vsemi, td si jih ljubila. Sanjaj sladko v gorenjski zemlji svoj as. zemlji neizsanjani sen ... M. L. Zborovanje ljubljanskega učiteljstva Ljubljana, 19. novembra. Ljubljansko učiteljstvo je imelo v torek novembersko večerno zborovanje. Taka zborovanja služijc strokovni izobrazbi članstva in niformiranju o organizačnih zadevah. Lepa udeležba je pokazala, da se ljubljansko učiteljstvo zaveda svoje vodilne vloge med tovariši. Ljubljana mora biti vzgled vsem drugim krajem tudi na polju pedagoškega in organizačnega delovanja. Zborovanje je otvori! predsednik g. Vekoslav Mlckuž. ki je poročal o delovanju ljubljanske sekcije JTJTJ. Iz njegovega poročila posnemamo: Sekcija JTJTJ je poslala starešinstvu SKJ dobro utemeljeno spomenico, ki je z njo omogočeno delati v sokolskih vrstah res vsem sokolskim delavcem v sokolskem duhu. Na podlagi te spomenice bodo odstranjeni kvarni vplivi onih elementov, ki jim je postalo sokolstvo samo sredstvo za dosego osebnih koristi, članstvo je burno odobravalo ta korak sekcije, zavedajoč se, da je s terr učiteljstvu in Sokolu v marsičem pomagano. Kakor znano, je učiteljstvo prispevalo po 50 par mesečno za učiteljski naraščaj. S tem denarjem ki Je znašal letno Din 14.000, je zalagalo učiteljiščnike s strokovnimi časopisi, članstvo je mnenja, naj se del tega denarja porabi tudi kot podpora revnim in pridnim učiteljiščnikom in učiteljiščnicam. Sklene se. da se bodo vršila vsaj tri jelodnevna zborovanja in sicer izven Ljubljane. Prav je tako! Pohitimo v kraje, kjer so se rodili in delovali naši pisatelji in pesniki. Vsem je še v spominu, kako lepo je bilo obiskano zborovanje ljubljanskega učiteljstva pred >eti na Vrhniki, ko je društvo poklonilo vpisno knjigo — nekdanji Cankarjevi domačiji. šolski radio dobro napreduje. Učne ure se bodo kasneje vršile tudi za strokovne in nadaljevalne šole ob primernem času. članstvo sklene, da bo skušalo nabaviti vsaki šoli radio — saj zadostuje 3-cevni, ki stane približno 4000 Din. Na predlog šol upravitelja Polaka se bo za prihodnje dve zborovanji naprosilo dr. Lončarja rav realke, da predava o temi: »Teorija in praksa moderne šolec, in gospo dr. Pirkmajerjevo za predavanje: : Lavtarjeva računica«. Slednjič priporoča predsednik obisk prireditve Jadranske Straže v soboto ob 20. uri v restavraciji ^Zvezda« in prireditev gojencev obeh učiteljišč v proslavo 100-letnice rojstva Fr. Levstika. Po izrečenih čestitkah vestnemu in dolgoletnemu delavcu v organizaciji in na polju gasilstva šolskemu upravitelju g Pristovšku k 61-letnici, je zaključil predsednik lepo uspelo zborovanje Sud. Vi C** tfs^boffše, naftrajnege, zato ta KOLEDAR. Danes: Četrtek, 19. novembra, katoličani: Elizabeta, Jelisava, Imica, pravoslavni: 6. novembra: Pavle. DANAŠNJE PRIREDITVE, Kino Matica: Plavi slavček. Kino Dvor: Kdo je morilec? Kino Ideal: Koncert. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg 5 in Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Ruplov violinski koncert »Sloga«, narodno žclezniČarsko glasbeno društvo, se sme šteti med najserioznej-še pospeševatelje domače ghsbcne kulture med širokimi plastmi zlasti ob§irneg3 že-lezničarskega stanu. Njeno delo se leto za letom razvija smotreno po točno začrtanem programu. Prav posebno pa jc pri srcu njenega glasbenega voditelja g. H. Svetelja gojitev klasične muzike, kar so nam dokazali razni klavirski večeri, vo-kalno-instrumentalni koncerti, med katerimi dosedaj sigurno zavzema izvajanje flandlovega oratorija »Samson« najod';č-nejše mesto. »Sloga« si prizadeva kooptirati za svojo glasbeno vzgojo tudi rrnše najboljše reproduktivne moči in tako |e za včerajšnji koncert pridobila vijolinista Z. Karla Rupla ter kot njegovega spremljevalca našega najboljšega klavirskega pedagoga g. Janka Ravnika. G. Rupel jc razdelil svoj koncert v tri dele. V prvem j& igral Handla (sonato v F) ter Bacha (koncert v a). Poslednjega smo slišali še na njegovem koncertu 5. oktobra, ravno tako Debussvjeve »Minstrels«, Ravelovo "Habanera« in VVieniavvskega »Scherzo-Tarantella«. Prvi del s svojo resno glasbo, ki zahteva mnogo umstvene poglobitve in zato glasbeno temeljito izobraženih poslušalcev ni mogel občinstvo kljub odličnemu izvajanju tako ogreti, kot drugi s prijetnimi, lahko umljivimi skladbami Ra-vela. r»ebussyja, Dawesa in Schubert-Ei-mana. Tn se je silno pozorno občinstvo razvnelo do neskončnega ploskanja, tako, da sta morala oba umetnika ponoviti skoro točko za točko. V poslednjem delu je pokazal g. Rupel izvrstno razvito tehnično plat svoje igre, plat, ki je tu padla v oči, dasi je iste treba bilo seveda morda še v večji meri v prvem in tudi drugem delu. Oba izvajalca sta bila, kot že rečeno, deležna najprisrčnejših odobravanj in gre njima, kot tudi aranžerki »Slogi« za lepi večer naše iskreno priznanje._ č. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Četrtek. 19.: Kir Janja Gostovanje članov drame Narodnega gledališča iz Beograda. Izven, Petek. 20.: zaprto. Sobota, 21.: Brez tretjega. Red B. Nedelja, 22. ob 15.: Princes&a tn pa-s-rir-ček. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Pri belem ko©poku. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 2\.: Vest Red D. BegoviČeva izvirna drama »Brez tretjega«, v ka-tetri nastopata gospa Mirna Danilova hn g. Lev«r se Tiprrizori v »ortoto 21. t. m. z« rod B. Opozarjamo na nocojšnje gostovanje članov beograjske drame v naSem dramskem gledališču. Vprizori se izvirna komedija »Kir Jaroja«, ki je eno naj'holj-ših dol starejše srbske dramske Bt ena ture. Predirava je iz*v«n aHonmanr« OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 19.: zaprto. Petek, 20.: ^negurocka. Red C. Sobota, 21.: Žid-imja. Izven. Znižane cone. Nedelja, 22. ob 15.: Viktorija m njen bazar. Izven. Znižane cene. — Ob 30. Koštana. Izven. Znrižane cene. Ponedeljek, 23.: Zaprto. • Velika ru*ka pravljična opera »Sne-guročka* se p-oje v IjubljansV. opera v petek 20. t. m. Naslovno vlogo poje £a. Rrbioeva, v ostalih vlogah nastopijo ^g. Kogejeva, TTiierry-Kavčnikova, Goiobo-va, Sterniševa iin Gerlovičcva ter g-g. Go-stič, Primožič, Kovač, Rumpel, Zupan, Mohorič. Magolič in Rus. V operi nastopi tudi celotni baletni zbor. Dirigira kapelnik Neffat. Predstva se vrši za red G. Naša opera vprizori v soboto 21. t. m. Helewyjevo veliko opero v petih dejanjih »2d'dioja«. Zasedba je naslednja: 2fkia Eleazarja poje g. Irič, njegovo hčerko Reho ga. Gjumjjenac-Gavol a, Kardinala g. Rumpel, Eodoro. carjev« nečakinjo ga. Ribičeva, kneza I p'-> \dSLOVEN5K! NABO D«, dne 19. novembra 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Vse cenjene naročnike »Slov. Naroda«, ki naročnine za tekoči mesec še niso obnoviM, prosimo, da to čimpreje btore. — Onim. ki bi naročnine do petka 27. t. m. ne obnovili. «e bo pošiljanje lista z navedenim dnem vsem brez izjeme ustavilo. Obnovite torej naročnino pravočasno. — Uprava »Slov. Naroda«. — Otvoritev telefonskega prometa Jugoslavija— Anglija. Z angleškimi kraji: Bedford. Berkshire, Buckingham, Cambri-dge, Dorset. Rssex. Gloucester, riampshire. Hertford. Hmitindon. Kent. Leicester, Lincoln, London. Middlesex, Norfolk, North-ampton, Nottingham. Oxford, Rutland, So-merset. Suilolk, Surrev. Sussex. Warwick. Wiltshire in W0rcester so v I. pasu naslednji kraji v Sloveniji: Bled. Dobrna. Guštanj, Konjice, Kranj, Križevci pri Ljutomeru. Ljubljana, Ljutomer. Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Rogaška Slatina, Rogatec. Sevnica. Slatina Radenci. Slovenska Bistrica, Šoštanj in Zidani most. Pristojbina za pogovore med navedenimi slovenskimi in angleškimi kraii znaša 22.10 zi fr. — Otvoritev telefonskega prometa Kranj—Innsbruck, Salzburg in Linz ter Komenda—Ptinaj. Pristoib na za navadno govorilno enoto v relaciji Kranj—Innsbruck ie 56.10 Din, v relaciji Kranj—Salzbu: in Linz pa 51.15 Din: pristojbina za navadno govorilno enoto Komenda—Dunaj znaša 4630 Din. Izplačevanje kupona 7% investicijskega posojila. Uradno se razglasa, da smejo pošie sprejemati in izplačevati iu-pone samo do zneska 35 Din, će so kuponi po 3.50 Din, oziroma do zneska 70 Din, ako so kupon; \ečje vrednosti. — Iz "Službenega lista«. "Službeni list kr. banske uprave dravske banovine »št. 72 z dne 19. t. m. objavlja uredbo o praz-n'kilt v smislu zakona o občem upravnem postopku, uredbo o znižanju osebne dra-ginj^ke dokiadc častnikov in vojaških uradnikov, naredbo o šolskem odboru pri držav u h rudarskih šolah, izpremembe in dopolnitve o skupnem davku na poslovni promet pravilnik o zamenjavi raztrganih a1; poškodovanih bankovcev in izplačilo delov bankovcev, razpis k zakonu o razprodajah, razpis o kontingciitiranju prašičev in svinjskega mesa za izvoz v Avstrijo in kontroli nad tem izvozom, razpis o postopanju z inozemskimi pošiljkami, ki se pošiljajo z železnico za prevoz v inozemstvo z ladjami preko naših pristanišč, tehnične pogoje za nabavo avtomobilskih gum za potrebe vseli državnih uradov ter odlok o izločitvi dela seia Kristanvrha v samostojno se'o Medvedjeselo. — RumunsM \ečer v beograjskem radiu. Beograjska radio-postaja je priredila •snoči \ečcr rumunske glasbe. Uvodno predavanje je ime! rumunskj poslanik na našem dvoru g. Guranescu, ki je naglasil. da veže Jugoslavijo in Rumunijo staro prijateljstvu. Rumnnija in Jugoslavija nudita redek primer sosedov, ki nimajo med seboj nikakih sporov. Povdarii je tudi važnost Male antante, ki predstavlja veliko garancijo miru v srednji Evropi. V vo-jem nadaljnem govoru je primerjal ru-munsko in jugoslovensko književnost in glasbo. Obrestovanje hranilnih vlog. Podpisani denarni zavodi so soglasno sklenili obrestovati po l. januarju 19v>2 do nadalj-nega hranilne vloge na knjižice in vloge v tekočem računu po 5% vloge brez odpoved, po 614% pa vloge proti odpovedi ob ce'olctu; kapitalizaciji. Rentni davek plačujejo zavodi sami. Roki za dvig vlog sf objavljeni na oglasni deski podpisanih denarnih zavodov. Hranilnica dravske banovine Mestna hranilnica. Posojilnica Maribor. Spodnještajerska ljudska posojilnica ter Štajerska hranilnica in posojilnica, vse v Mariboru. — Odpuščen jc uradnikov in delavcev v Dalmaciji. V soboto je tovarna »La Da!-mat;enne< v Šibeniku odpovedala vsem uradu kom in preddelavcem. To dokazuje, da namerava tovarna sploh ustaviti obrat. Zaposlovala ;e nad 800 delavcev, ki so bili pred meseci odpuščeni. — Za delo v zamenah. Splitska delavska zbornica priporoča industrijskim in drugim podjetjem, naj bi zdaj v gospodarski kri/i in brezposelnosti uvedba delo na zamene, da bi bilo zaposlen-h več delavcev. Trgovska zbornica ie s svoje strani to akcijo priporočila. — t\'a Dunaju je umrla stara gospa Jo-sip:na Heinrichova, vdova po prof. Antonu Heinrichu. ki je desetletja poučeval na ljubljanski gimnaziji, ko sta bila ravnatelja Smolej :n šuman. Stari Ljubljančani se ljubeznive gospe, ki je biia rodom iz Šle-zije. še prav dobro spominjajo, v najlepšem spominu imajo nekdanji učenci tudi svojega dobrega profesorja rleinricha. — Novice iz Južne Amerike. Sokol La Paternal v Buenos Airesu je priredil pretekli mesec v svojih društvenih prostorih akademijo z bogatim sporedom. Akademije se je udeležil tudi minister in poslanik g. dr. Ivan Shvegel, ki se zelo zanima za društveno delovanje. Po akademiji je mi-n:stcr odšel na Paternal in si ogledal slovensko kolonijo. — Novice s Koroškega. Celovške Slovence je zadel hud udarec. 5. oktobra jim je smrt ugrabila 76 letnega Riharda Merilna, bivšega vc'etrgovca v Celovcu. Pokojni je bil doma od Sv. Lenarta. Roditelji so mu že v mladosti vcepili ljubezen do materinščine, ki ji je ostal zvest do smrti. Kot zavednega Slovenca ga je zelo užalo-stil izid plebiscita na Koroškem. V svoji trgovini je imel vedno samo slovenske uslužbence in zato je bil pri Nemcih precej osovražen. — Na dan vseh svetih so* na libuškem pokopališču pri Pliberku pokopali 86 letno Breznikovo mater in njenega sina Matevža. Čudno naključje. Sin je mater zelo ljubil in usoda je hotela, da 1 ie umrl kmalu po njeni smrti. Položili so in v skupen grob. — Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe giede dobave 1500 kg mila. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 40.000 kg portland-cementa raznega železa in pločevine; do 30. t. m. pa glede dobave 2700 komadov termalitne opeke in 500 kg kremenčite moke. — Pogoji so na vpogled v zbornici TOI v Ljub-Hani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo in hladno vreme. Včeraj je skoraj še po vseh krajih naše države deževalo, proti večeru se jc pa zjasnilo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skopi ju 16.S. v Splitu 15.5. v Beogradu 10.6. v Ljubljani 9.8. v Zagrebu 9.4. v Mariboru v Sarajevu 5.6. Davi je kazaf barometer v Ljubljani 7b9.8, temperatura jc znašala 1.2. — Samomorilska manija tudi v Beogradu. Tudi v Beogradu se množe samomori. V torek ponoči je skočil pod vlak gradbeni podjetnik Dimitrij Gjurič. Vlak ga je popolnoma razmesaril. Vzrok samomora ni znan. Na neki novj stavbi pa sc je obesil brezposelni natakar Aleksander Gjorgjevič. V pismu, ki so ga našli pri njem, pravi, da je šel v smrt zaradi bede — Mrlič prijahal na konju. V mestecu Zabiju v Bački io je primana! v torek zjutraj po cesti osedlan konj, ki ga je jaha' bogat: posestnik Matija Pul. Ko se je konj pred hišo ustavil, so domači opazili, da moli gospodarju iz žepa pismo. Pul piše v pismu, da si je končal življenje zaradi domačih prepirov. Sodna komisija je pa ugotovila, da je bil Pu! umorjen. Njegovega revolverja niso mogli najti, čeprav je jasno, da je bi! mož umorjen blizu mesteca, kajti konj je prinesel njegovo truplo pred hišo še toplo. Krvava ljubavna tragedija v beograjskem hotelu. V hotelu »Opera« se Je odigrala v torek ponoči krvava ljubavna tragedija. Beograjski trgovec Maks Stei •er je imel že delj časa Hubavno razmerje z neko Cirilo Bardoš. Njena ljubezen Da se je v zadnjem času kT j u b velikim Ste>-nerjevim denarnim žrtvam precej ohladila in pred kratkim mu je povedala da ga namerava zapustiti. Steiuer pa se ni da! tako h'tro odpraviti ter j: je na vse načine prigovarjal, naj mu ostane zvesta Naposled sta se dogovorila za posJoviln: večer in v torek zvečer sta se res sestala v hotelu -Opera«, kjer sta naje'a sobo št 5. Okrog polnoči je še Steiner naročil vina. V sobi je bilo vso noč mirno. Sosedje niso slišali uiti najmanjšega ropota Zjutraj okrog 7. je Steiner odše! ter reke! vratarju, da gospodična še spi in naj je n;kar ne budi. Na ulici je Steiner sreča' policijskega uradnika Stevoviča. Temu je brez oklevanja povedal, da je v hotelski sobi št. 5 pravkar umori! svojo ljubico Stevovjč jc ;zročil Steinerja najbližjemu redarju, sam pa je takoj obvestil policijo V sobi so res našli Bardoševo strašno razmesarjeno. Umor je izzval v Beogradu veliko senzacijo. Pri zaslišanju na policij-" je Steiner zločin odkrito prizna' ter izpovedal, da je umoril svojo ljubico iz ljubo sumnosti. — lj Tovarna J Reich sprejema mehke in škrobljeno perilo v najlepš: izvršitev Iz Ljubljane —lj Z banske uprave. Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič v petek 20. t. m. ne bo sprejema! strank, ker bo uradno zadržan. — lj Dela na šentviški tramvajski progi se bližajo koncu. Ko s,o bile tirnice položene, zvarjene in zasute v robat gramoz, sta stopila v akcijo kar dva cestna valjarja. Včeraj popoldne jc eden odrinil v Ljubljano, drugi pa odide danes za njim. Ob progi so postavljeni železni drog: in na nje so pritrdili nosila za dovodno žico, ki je že napeljana od remize do Zapuž, odkoder se napelje do konca ta teden. V soboto bo v St. Vidu likof in hiše bodo okrašene z zastavami. Ta dan se izvrši prva poskušnja vožnja. V torek I. decembra bo pa slovesna otvoritev šentviške cestne železnice. Dasi je zadnji čas vreme pr.cej nagajalo, vendar je šlo delo spešno od rok. Otvoritve se vse veseli. Občinstvo se bo udobno vozilo, avtobusi ne bodo več dvigali prahu in voznikom bo zopet v porabo vsa cesta ko nekdaj. V remizi pleskajo železne vezi pod stropom, montirajo stroje za razna dela. —lj Pri novem Čevljarskem mostu so dela te dni zaradi slabega vremena počivala, zdaj jih pa zopet nadaljujejo. Postavili so že nosilno ogrodje za opaž mostišča, nanj pa polagajo plohe. Na ta oder polože škatle za betoniranje nosilcev med njimi pa opaž za ploščo. Mostišče deli srednji opornik s prečnim nosilcem v dve polovici, vsako teh polovic pa po 8 po-dolžnih. glavnih nosilcev, med katerimi sta še po dva in dva prečna, sekundarna nosilca. Plošča mora biti zbetonirana po pogodbi do 15. decembra, kar bo gotovo, Če bo vreme količkaj ugodno. Pesek za beton že dovažajo. potrebovali ga bodo 136 m*. Peska mora biti več kot bodo porabili betona (116 m8) zaradi tega, ker se moker sesede. —Ij Snočnje predavanje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva je bilo tako dobro obiskano, da so odborniki našemu kolegi g. Gabru zapeli po predavanju tisto staro in lepo: »Preljubi sv. Lenart, kakor si ti svet* — maš majčkeno faro pa dosti deklet...«. Od srca je namreč odbornike agilne podružnice razveselil korporativen obisk obeh naših gospodinjskih šol. namreč gospodinjske šole z Mladike in pa Krekove iz Šiške. Zanimivo predavanje gotovo doseže svoj namen, da se razširi Ijubitcljstvo cvetlic, ker je poslušalo toliko bodočih izobraženih gospodinj, obisk obeh šol je pa razveseljiv tud zato. ker dokazuje da je vodstvo obeh šo v pravih rokah, ker voditeljici nudite svojim gojenkam vse. kar jim je potrebno za življenje in jim ie v Ljubljani mogoče pokazati. Predavanje je pa poslušalo tudi ooltio rednih obiskovalcev predavanj, ki vsako sredo napolnijo veliko predavalnico mineraloškega instituta. Ker nameravamo Gabrovo predavanje o čebulnicah ter njim sorodnih rastlinah in njih zgodovini ter razmnoževanju priobčiti v soboto, če bomo imeli dosti prostora, danes ne navajamo vsebine oredavanja. DREVI JADRANOVA PLESNA VAJA! —I j Proslava 100 letnice Levstikovega rojstva. Cenjeno javnost opozarjamo na slavnostno akademijo v proslavo 100 letnice rojstva Franca Levstika, ki jo prirede gojenci drž. moškega učiteljišča v Ljubljani s sodelovanjem gojenk ženskega učiteljišča v ponedeljek 23. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. O bogati vsebini akademije priča sledeči program: B. Leopold: Ruski odmevi, orkester. — Oovor o Levstiku. — Fr. Levstik - H. Volane: Razstanek in Zvečer, moški zbor. — Oricg: Solvejgina pesem in Anitrin ples. trio: violina, čelo. klavir. — Fr. Levstik F. Adamič: Ura, Tutaj, ninaj. Pod zelenim oknom Psiček laja hov. hov. hov. ženski zbor. — Fr. Levstik - F. Adamič: Deklica in ptič. mešani zbor. — Levstikovi zapiski, recitacija. — Smetana: Iz domovine in Schubert: Čebela, violina solo. — Fr. Levstik: Deseti brat. dramatična slika. Cene sedežev io. g fn 6 Din. stojišča 3 Din. —I j Tramvajski promet na progi Vič -Zgornja Šiška, oziroma remiza, se vrši zadnje dni v skrčenem obsegu. Na progi obratuje samo 8 voz namesto običajnih 9. Uprava S M T) ;c vzc'a dva voza ;z prometa, ker ju bodo pregledali in nanovo prebarvali zarjavelo streho. Voza bosta namreč vozila na prog: od remize do Šent \ ida. —Ij Miklavževa oblast se že uveljavlja. Izložbe žc postajajo rdeče kljub vsem krizam. Med prvimi opaziš Krisperjevo to Samčevo iia Mestnem trgu, pred katerima se kar ta ; ljudi, največ mamic z otroeič-ki. Razstavljene so namreč igrače. Pa tudi drugi*' se ustavlja vse staro in mlado pred izložbami, kajti zima je tu, pa še bolj privlačujejo razstavljene lepote, zlasti čevlji in obleka. Toda, dočim sc mladina tolaži z upanjem, se starejši s strahom vprašujejo, če je res že tu Miklavž — saj z njim prihajajo novi križi in težave. —ti Po snegu smrdi. Ljudje z dobrimi nosovi vohajo sneg že od ponedeljka. Ozračje se je precej ohladilo, obenem je pa še vlažno, zato jc bilo včeraj kot nalašč za sneg, ki je tudi začel rahlo nale-tavati med dežjem ob 10. Popoldne se jc toliko dvignilo, da ni več deževalo in pokazal sc je pobeljeni Krim. Močno je pa snežilo seveda na planinah. Zboljšanje vremena za delj časa je težko prerokovati, četudi se popolnoma zjasni. Nekateri SiCer prerokujejo, da bo brez snega do božiča, žal se pa ne moremo zanesti na nje. — ij Iz bivše Mahrove hiše se stanovalci izselijo februarja. Ta hiša je namreč iast mestne občine in jo bo mestna elektrarna uporabljala za poslovne prostore. Pisarniške prostore ima zdaj elektrarna v Mestnem domu, ki je pa že itak pretesen gasilcem in rešilni postaji. Stanovalci Mahrove hiše so prejeli ta mesec trimesečno stanovanjsko odpoved. —lj Jutri Ufini kulturni filmi. ^I^es, ki pleše«, »Ukročene zveri«, *L#ov na medvede v Karpatih«, -Tajnost iz življenja biljke«, to so najnovejši Ufini zvočni filmi, ki jih bomo videli kot nov spored ZKD od jutri naprej v kinu Matici. Mnogo truda in žrtev je bilo treba, da je ZKD dobila te filme. Zato smo prepričani, da bo občinstvo znal > ceniti trud ZKD. Krasni, zanimivi, s strokovnim predavanjem spremljani filmi so dokaz visoke znanstvene in vzgojne vrednosti Ufinih kulturnih filmov. ZKD pa doda programu še najnovejši zvočni tednik ter v smeh in zabavo šaloigro s priljubljeno Micky miško. Spored je pester in bo nudil tako mladini kakor tudi odraslim mnogo koristnega in zabavnega Na te kulturne filme opozarjamo zlasti naša šolska vodstva. Premiera bo jutri ob 14.30. v soboto tn nedeljo se pa spored ponovi. — Cene izredno nizke. —lj Jutri premiera Ufine operete »Kongres plefce«. Film »Kongres pleše«, ki ga Ljubljančani že tako težko pričakujejo, je bil v Zagrebu celih 17 dni nepretrgoma na sporedu in občinstvo ga kar ni moglo prehvaliti. Mnogi so ga šli gledat dvakrat ali celo trikrat. In tako je ostal film še tri dni na sporedu. Zato se je premiera tega filma v Ljubljani zavlekla od torka na petek. Jutri bomo torej videli to filmsko senzacijo v Ljubljani. Zanimanje za ta film je splošno in zato sprejema Elitni kino Matica že danes ves dan prijave oz. naročil« za Jutrišnje predstave. Naval k dnevni blagajni bo velik in zato je najbolje preskrbeti si vstopnice v predprodaji. Film ostane v Ljubljani samo 5—6 dni, ker mora potem v Beograd, kjer ga tudi Že težko pričakujejo. Občinstvu torej priporočamo, naj si čim prej ogleda to prekrasno filmsko opereto. -4J Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi aprila t. L zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 7. decembra, efekte (perilo, obleko, stroji itd.) pa 12. decembra t. L od 15. ure dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. —lj Miklavžev večer za mladino popoldne in za odrasle zvečer s plesom priredi Sokol II v soboto 5. dec. v dvorani Kazine. 607/n —lj Polenovka najboljša pri nas. Poskusite jutri! Pestotnik. Sv. Petra c 612/n —!j šentjakobski gledališki oder ponovi na splošno željo občinstva v soboto, dtit -1. L m., in v nedeljo, 22. t. m. vsakokrat ob 20.15 Aisberg-liessejevo »Preiskavo« v premijerski zasedbi. »Preiskava« je doživela pri sobotni premijeri kakor tudi pri nedeljski reprizi sijajen uspeh in občinstvo ni štedilo s priznanjem. Zato vabimo vse one, ki si te izredno globoke igre še niso ogledali, da posetijo naš oder in dajo s tem zadoščenje za ogromen trud. ki so ga imeli vsi sodelujoči pri tej vpri-zoritvi. V soboto dne 28. t. m. in nedeljo 29. t. m. pa vprizorimo znano Molnarjevo anekdoto »Igra na gradu-*, ki je imela tudi pri nas pred leti tako lep uspeh. Igra je popolnoma na novo naštudirana in izpopolnjena režija. —lj Večer idrijskih žlikroiov bo dre v gotovo zbral vse idrijske rojake in prijatelje te slavne idrijske specijalitete v gostilni »pri lovcu« na oglu Rimske in Blei-vveisove ceste, kjer bo prijazna gospodična Leni Lapajne svojim rojakom postregla z vsem najboljšim, žlikrofe jim bo pa pripravila vsak četrtek za večerjo. —Ij Izgubil sc ie mlad pes, istrijanski brak. bel z rjavimi krpami, sliši na ime *Pubi«. Oddati ga v gostilni Košak. Krekov trg, proti nagradi. — lj Pevcem društva Krakov o-Trnovo. Radi obolelosti gosp. pevovodje vaje danes ne bo. KOLIN IKA TVORNICA CIKORIJI l JIOHL JANA. lesna trt k cts* a v a —lj Danes plesna vaja trgovskih nameščencev ZPN.I v veliki dvorani Uniona. Začetniki točno. Igra Negode lazz. ve citatitlii Malo več luči na Grad* Grajski prebivalci hodimo zvečer v temi donmv ter občudujemo lepo razsvetljeno mesto. Ker sedai v Ljubljani ni pomanjkanja električnega toka in ker so že tudi okoliške vasi razsvetljene, upravičeno prosimo, da nam daste še neka} svetili k ln to na ovinkih dve, na Osojni strani pa eno in sicer na oglu Oradu. Tu bi bilo treba samo nekoliko metrov žice in ustreženo bu nam, pa tudi šetalcem. Na ovinkih bi bilo pa treba sploh preurediti napeljavo, ker je že zastarela. Izolatorji so pritrjeni celo kar na drevesa. Cc primerjamo, koliko javnih svetiljk pride v mestu na sto strank, jc to zelo skromna prošnja. Imamo pa tudi še drugev razloge za podkrepitev te prošnje. Otroci hodijo zvečer po/.no iz šole, a tudi da ga jc treba poslati v trgovino, pa se upravičeno branijo, ker je deloma popolna tema. In tukaj imaio razni perverzne// ugodno priliko. Ja nadlegujejo zlasti otroke kar sc jc žc dogodilo. Grajski prebivalce. Proračun viške občine za 1. 1932 Mnogo občanov naše viške občine se le površno zanima za to najvažnejše vprašanje, s katerim se ima vsako leto pečati občinski odbor, da uravnovesi predvidone izdatke s predvidenim; dohodki. Cesto se čuje vprašanje, kam gre toliko in toliko denarja. Zato morda ne bo odveč, če se tega vprašanja javne dotaknemo baš sedaj, ko se bo sklepalo o proračunu. Gg. občinski odborniki ki bodo danes sklepali o tem važnem vprašanju, imajo že nekaj dni v rokah osnutek proračuna. Umestno bi bilo, da se s svoje neposredne okolice posvetujejo glede predvidenih izdatkov in dohodkov, da zamorejo pri seji staviti event. spreminjevalne predloge. Glasom osnutka ima naša občina za prihodnje leto predvidenih izdatkov Din 816.856.53. Ti izdatki se porazdele sledeče: Za vzdrževanje poslopij je potrebnih 1900 Din; občinska pisarna bo stala občino 104.884 Din; od občinsikh dolgov bo morala plačati občina v prihodnjem letu na obrestih in odplačilu 321.471 Din; za poljskega čuvaja, dimnikarja in javno razsvetljavo je predvidenih 19.360 Din; za vzdrževanje policijskih prostorov s primanjkljajem iz lanskega leta bo treba plačati 48.069 Din; za zdravstvo, t. j. občinske babice, konjača, izolirnico, cepivo in mrtvašnico 7100 Din; za občinskega zdravnika 18.000 Din in za protituberku-lozni dispanzer 10.000 Din; dalje je predvidenih 12.000 DiLi za škropljenje cest; za nabavne stroške, vojni razpored in za vzdrževanje poslopja sreskega načelstva je predvidenih 1500 Din; dalje je predvidenih izdatkov za UDožni zaklad, bednost-ni sklad, za brezposelne, druge podpore in za počitniško kolonijo 69.677 Din, za božićnice revni šolski deci 5000 Din in za Vincencijevo konferenco na Viču 8000 Din; za osnovno in meščansko šolo, obrtno nadaljevalno šolo in na ustanovnim za univerzitetni sklad bo treba plačati 163.140.98 Din; za kmetijski sklad in za zatiranje sadnih škodljivcev je predvidenih 2100 Din; za nepredvidene potrebe je stavljen v osnutek znesek 16.000 Din in za eno pokojnino znesek 4547 Din; ker je predviden v osnutku še dozdevni primanjkljaj v znesku 4106.61 Din, znašajo celokupni izdatki za prihodnje leto 816.856.53 Din. To je za našo revno občino velik znesek, zlasti če še vpoštevarno, da v izdatkih ni niti vpoštevana izredno visoka potreba za vzdrževanje našib zanikernih cest. Bržkone 3e bo ta potreba krila iz odkupnin za kuluk, katerih je dosedaj vplačanih menda že okrog 70.000 Din. Za vse te predvidene izdatke je pa treba najti občinskemu odboru kritja in to v obliki davščin. Finančni odsek glasom osnutka proračuna predvideva kritje na sledeči način: od najemnin poslopij in na lovnini dobi 8038 Din; za tržna stojišča in na občinskih taksah 28.000 Din; nepredvidenih dohodkov računa 1000 Din; na neposredne davke namerava predlagati bo\(, kar bi dalo 231.912.53 Din; trošarine na vino namerava povišati od 1.00 na 2 Din pri litru, dalje raCuna 3 trošarino na vinski mošt po 1 Din od litra, na pivo po 50 p od litra \n na žganje 10 Din od hI stopnje, tako da bi vrgla trošarina na alkoholne pijace 525.592 Din; od občinske naklade na živino in meso hoče dobiti 22.314 Din. S temi zneski bi bilo doseženo kritje izdatkov. Ce ta osnutek primerja m m z lanskim proračunom, nam pade v oči, da je občinska doklada na neposredno davke znižana za 5r<, t. j. v celem za 21.063 Din, dočim je na drugI stran5 zvišana trošarina na vino za celih 25%, t. j. za 100 000 Din; pri izdatkih pa opazimo, da se je zvišalo obrestovanje in odplačilo dolgov od lanskih 187.800 Din na 321.471 D n, torej za 133.671 Din Ne da bi se spuščal v podrobnosti, jo menda le napravljen La osnutek preveo šablonsko in na brzo roko Značilno je namreč, da je osnutek pred sejo finančnega odseka izkazoval preko 11.000 Din prebitka iz lanskega leta ta osnutek pa izkazuje dozdevnega primanjkljaja preko 4000 Din. To je sicer malenkost ln za računsko ravnovesje potrebno. toda tukaj 15.000 Din, tam 13.000 Din. drugod zopet več ali manj, pa bi se le morda dalo napraviti tako. da ne- bi bilo treba posameznih postavk zviševati, ali pa bi se dala spraviti meo: izdatke tudi primerna podpora vsaj Sokolu, kakor to delajo vse občine. Iz predstojećega naši občani lahko vidijo, kam gre denar v občini, da je treba za vzdrževanje tako velike občine tudi veliko denarja in da je posameznik z davki močno prizadet zato, ker smo navezani le nase in ker nimamo v občini industrije ali podjetij, ki bi plačevali kake večje vsote. Proračun bo po sprejetju razgrnjen v občinski pisarni in si naj ga ogledajo oni, ki jih zanima; imajo pa tudi pravico ugovarjati, ako mislijo, da proračun ni sestavljen tako. kakor zahtevajo to interesi občine in občanov. V petek, soboto ob 14.30, v nedeljo ob 11. dopoldne Najnovejši Ufini kulturni zvočni filmi: Les, ki pleše Lov na medvede v Karpatih Ukročene zveri Tajnosti iz življenja bilke Zvočni tednik in Micky šala V ELITNEM KINU MATICI Iz Celj 2 —c Dvojni jubilej celjskega obrtništva. V kratkem bo celjsko obrtništvo na svečan način proslavilo dvojni jubilej in sicer 50-Ietnico obstoja celjske obrtno-na-dalievalne §ole in pa 40-letnico obstoja celjskega Obrtnega društva. V ta namen se že vadi novo osnovan mešan pevski zbor obrtniškega naraščaja ta pa istotako novo sestavljen tamburaški zbor. —c Planinsko predavanje preloženo. Zanimivo predavanje Mariborčana g. V i-lesa o našem Pohorju, Kozjaku in Koro-šici, ki ga je nameraval prirediti v ponedeljek. 23. t. m., v tukajšnji meščanski šoli v Vodnikovi ulici zimskosportni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju, ie pre-oženo na poznejši čas. —c Grock v Celju. Drevi bo v tukajšnjem mestnem kinu premijera najboljšega filma letošnje sezone »Grocka«, ki ga ie občinstvo že toliko želelo in zahtevalo. V glavnTh vlogah nastopajo slavni komik Grock. Liane Haid, Celjan Harry Hardt It Bettv Bird. Začetek predstave ob pol 21. SOKOLU DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU' ^^+.0^^/+:./:/2.^^ Stran i SLOVENSKI NAROD«, dne 19. novembra 1931 Stev. 264 Emile Gaboriau; U(J (Vampirji velemesta Roman Toda on je menda sploh ni slišal. Stopal je še vedno po stopnicah ... Vojvodin j a se je instinktivno umaknila. Umaknila se je na kraj svoje spalnice in Georges ji je sledil; mimogrede je zaloputnil vrata za seboj. — Gospod markiz, — je začela s strašno izpremenjenim, toda trdim glasom, — takoj morate oditi ... Obljubila sem vam sestanek v trenutku, ko so moja čustva prekipevala ... preveč ste plemeniti, da b: to zlorabili___ Proseče in sklenjenih rok jo je gledal. — Čujte me! Moja iskrenost vam pove, kako trden je moj sklep. Ljubim vas___ Croisenois je vzkliknil od radosti. — Da, — je nadaljevala vojvodinja, — z velikim veseljem bi dala vsa leta svojega življenja, kar mi jih še preostaja, razen enega Liubim vas, Geor-ge... toda glas dolžnosti prevpije v meni glas ljubezni. Morda umrem od bridkosti... toda umrla bi vsaj brez očitkov vesti. .. Deiala sem. — Zbogom. Markiz je odkimal z glavo. Kar tako ni mogel oditi. — Pojdite! — mu je zapovedala vojvodinja. ■— Pojdite! Toda markiz ni hotel oditi. Stopil je k vojvodin ji in jo prijel za roko... Po vsem telesu jo je spreletela sladka opojnost. Že je izgubljala glavo ... Toda ta čas ji je šinila v glavo strašna misel. — Jaz nesrečni ca! — je vzkliknila. — Skoraj bi bila pozabila. Ah! To zdaj ni rnosroče! To je izključeno! ... — Zakaj? — Ah, George! Zato, ker... je jecljala. — Ah, George, Če bi vedeli... Stopil je tesno k nji in jo prijel čez pas. 2e se je sklanjal k temu dražest-nemu, tako jasnemu čelu, že je mamilo njegove ustnice nepremagljivo poželenje, ko je naenkrat začutil, da se je telo vojvodinje de Champdoce v njegovem objemu sesedlo in obraz grozno spačil... Iztegnila je roko proti vratom ... George se je naglo obrnil. Vrata spalnice so bila odprta in na pragu je stal Norbert de Champdoce. Markiz de Croisenois je bil pogumen, toda v tem trenutku mu je zastala kri v žilah. Začutil je, da je zašel v obupen položaj. — Ne približujte se mi! — je vzkliknil ves prestrašen. Bil je v tuji hiši, ponoči, brez orožja, pa je vendar grozil. Zdelo se mu je, da je vojvodiniino življenje v nevarnosti in to ga je spravilo še ob tisto zdravo pamet, kar je je imel. Krčeviti Norbertov smeh ga je opozoril na resnični, nevarnost. Obrnil se je k vojvodi, rekoč: — Naj se vam zdi karkoli, gospod vojvoda, tu je samo en krivec, ki ga je treba kaznovati, in to sem jaz! Najmanjša senca sumničenja vojvodinje bi bila strašna žalitev. Samo brez njene vednosti, brez vsake vzpodbude, vedoč, da je palača prazna, sem si drznil vdreti v vojvodinjino spalnico ... Norbert ni odgovoril. Čutil je potrebo zbrati svoje misli in pomiriti prenapete živce. Gredoč po stopnicah je vedel, da hoče presenetiti ljubčka pri vojvodin ji; ni pa mogel vedeti, da je vojvodinjin ljubček mož, ki ga je na svetu najbolj sovražiL Videč pred seboj Croisenoisa, je moral napeti vse sile da je premagal izkušnja vo, planiti nanj. Tega moža je imel na sumu, da mu je ukradel ljubico, zdaj mu je pa ukradel še ženo. Croisenois je stal prekrižanih rok, nekaj časa je molčal, potem pa nadaljeval : — Vstopil sem v vojvodinjino spalnico tik pred vami... Zakaj niste slišali najinega pogovora? Spoznali bi bili vso vzvišenost in plemenitost čustev vojvodinje de Champdoce... Moja predrznost je tem večja ... priznavam ... Pripravljen sem dati vam zadoščenje, kakršno hočete ... — Če sem vas prav razumel, mi predlagate dvoboj, — je odgovoril Norbert. — To pomeni da ste poteptali mojo čast, a jutri zjutraj bi me mirne duše ubili... To je malo preveč ljubeznivosti. — Gospod! Toda vojvoda je mirno nadaljeval: — Dvoboj . . . Kaj bi imel od njega, gospod ?... Če bi vas ubil, ali bo moja čast s tem manj poteptana? Ne, Če me ubijete vi, bom pa osmešen še bolj. ljudje se bodo še po smrti norčevali iz mene. Čemu dvoboj? ... Vrnem se ponoči; sem oborožen, poženem vam kroglo v glavo___zakon me opravičuje. Zdelo se je, da Norbert razmišlja. — Vedel bi, kaj mi je storiti, če bi bil prepričan, da nihče na svetu ne ve ... ne sluti, da ste tu ... — Nihče ne more tega slutiti, gospod vojvoda. — Ali morete priseči? — Pri vsem, kar mi je najsvetejšega na svetu prisegam. Norbert se je zmagoslavno nasmehnil, toda markiz tega smehljaja ni opazil. — No torej, — je dejal, — namesto da izrabim svojo pravico in vas ubijem, hočem tvegati svoje življenje. Croisenoisu se je odvalil kamen od srca. Bil je mlad, bogat, srečen; tu se mu je nasmehnilo upanje na rešitev. — Saj sem že rekel, da lahko razpolagate z menoj. — Razumem. Moram vas pa opozoriti, da to ne bo navaden dvoboj pri belem dnevu in pred pričami, ki bi izjavile, da je čast oprana. — Borila se bova, kakor boste želeli, gospod. — Imenitno. Torej se spoprimeva z meči in sicer takoj, na vrtu. Markiz se je ozrl na okno. — Gledate in mislite si, da je noč zelo temna, — je nadaljeval Norbert. — Toda prepričani bodite, da bo vedno dovolj svetla za agonijo tistega, ki obleži na vrtu___kajti eden obleži tam, to zdaj menda že razumete. — Razumem ... pojdiva na vrt. Norbert je odkimal z glavo. Nekam mudi se vam, gospod markiz, — je dejal. — Saj vam še nisem povedal, kakšni so moji pogoji. Žrtve zdravniške vede Neka} primerov, kako se učenjaki Žrtvujejo za trpeče Žrtve za vratnih bolezni Razvoj človeštva zahteva mnogo žrtev, posebno na polju moderne medicine. Znanstveni svet se še dobro spominja junaške smrti praškega zdravnika dr. Horaka. Proučeval je bacile tuberkuloze. Pred dvema letoma se je sam okužil z njimi in umrl. Izrezal si je bil kos kože, da bi lahko točno proučil učinek tuberkulozne injekcije. Tuberi uložni bacili so se pa nepričakovano hitro razširili na druge dele telesa. Mladi učenjak je še točno zabeležil rezultate svojih opazovanj, potem je pa hladnokrvno obračunal z življenjem. Sličen poskus je napravil tudi nemški zdravnik dr. Kurtzahn. Operativnim potom si je dal napraviti nabreklino raka in potem se je sam lečil, da bi na lastnem telesu preizkusil svojo metodo. Žal pa ni znano, kakšen je bil konec njegovega poskusa. Leta 1748, ko je bil že odkrit, ne pa še preiskan kloroform, je povabil edinburški profesor Young Simpson svoja dva asistenta na večerjo. V vino so si nakapali nekaj kapljic kloroforma in komaj so vino popili, so se zgrudili. Navzoče dame so začele klicati na pomoč, toda bilo je že prepozno. Vsi trije so umrli Na Dunaju je postal žrtev zdravniške vede prof. Quidc Holzknecht. Skrivnostni žarki X, ki je z njimi eksperimentiral, da bi lajšal trpečim bolečine, so mu prestrigli nit življenja. Na drugi dunajski kliniki je umrl mučeni-ške smrti mladi asistent dr. Franz Miiller. Malomarni uslužbenec je razbil stekleničico z bacili kuge. Ves laboratorij je bil kmalu okužen. Posledice bi bile lahko nedogledne. Zato je začel dr. Miiller sam čistiti laboratorij. S pomočjo enako junaške strežnice je strgal vso noč slikarijo sten in oba sta se okužila. Dokler je še mogel gibati, je dr. Miiller zabeležil vse stadije v razvoju grozne bolezni. Končno je pa obrnjen k steni, da bi s svojim dihanjem ne okužil drugih zdravnikov, podlegel v brezupnem boju s črno smrtjo. Žrtev radija, čigar izžarevanje lahko postane smrtno, je postal tudi francoski učenjak prof. Bergonie v Bordeauxu. Košček za koščkom so mu morali rezati ude s telesa. Kljub temu je pa nadaljeval svoje delo in strašne bolečine mu je lajšala zavest, da njegova žrtev ne bo zaman. Rontgenove opekline so zahrbtne; ne vidijo se takoj, organizem razjedajo počasi, toda sigurno. Koliko je zdravnikov, ki jim manjka eden ali pa več prstov na roki! Vsak zdravnik, ki dela z radijem, je stalno izpostavljen nevarnosti, da postane žrtev zdravniške vede. V Arkansasu živi lajik zdravniške vede W. Baerg. Dolga leta je proučeval pik in ugriz strupenih živali. Delal je poskuse s kačami, strupenimi muhami, pajki itd. Sam se je dal ugrizniti zloglasnemu bananovemu pajku. Trpel je strašne muke, končno se je pa sam iz-lečil, a medicinsko vedo je obogatel z važnimi ugotovitvami glede te vrste zastrupljen ja. Ni torej res, da naša doba ne pozna junakov. Žive med nami in često tvegajo za trpečega bližnjega najdražje, kar imajo, svoje življenje. Pojoči in govoreči robot Človeški avtomati, ki so preživljali najsijajnejšo dobo svoje eksistence v drugi polovici 18. stoletja in ki so se nam ohranili najlepše v Offenbachovih i ■■ '■•»ffmanovih pripovedkah«, so v najnovejšem času zopet oživeli. In zopet je Amerika tista dežela, ki s je prva lotila izdelovanja robotov, ki nam jih je tako lepo predstavil češki dramatik Kari Čapek, seveda v globljem pomenu. Nedavno je vzbujal v Ameriki splošno pozornost umetni človek pod imenom Televox, ki je opravljal na žvižg popolnoma samostojno različna dela. Njemu je sledil robot Telelur, ki je delal na svetlobne signale. Zadnje čase je pa izdelala družba Westinghouse nov človeški avtomat in mu dala ime Mr. Voca-list. Ta je prekosil vse svoje predhodnike. Nov človeški avtomat je zanimiv že po svoji zunanjosti, ker se le malo razlikuje od človeka. On izpolnjuje povelja, ki jih dobi neposredno iz človeških ust. Aparat je zasnovan na telefonski napravi, ki je v neposrednem stiku z njegovimi »možgani« in deluje potom svetlobnih žarkov, žarek je po intenzivnosti govorjene besede šibkejši ali močnejši in učinkuje na občutljivo celico. Celica izloča električni tok odgo- varjajoč množini svetlobe, ki pada na njo. Električni tok oživlja precizne mehanizme in ti omogočajo robotu hoditi, vstajati, sedeti, gibati se v vseh smereh, peti, govoriti in celo kaditi cigarete. Mr. Vocalist pa zna prižgati tudi električno luč, pognati ah ustaviti ventilator itd. Njegov mehanizem je tako precizen, da opravlja vse to bodisi naenkrat ali vsako delo posebej. Podjetje pa hoče robota še izpopolniti tako, da se tudi po svojih funkcijah ne bo dosti razlikoval od živega človeka. Ženska volilna pravica Ženske na Španskem so dosegle z volilno pravico zopet velik uspeh. Zdaj imajo ženske volilno pravico že v 33 državah. Države s špansko govorečim prebivalstvom so glede enakopravnosti žensk v primeri z drugimi državami zelo zaostale. Samo južnoameriška država Ecuador se lahko ponaša z naprednostjo svojih državljank španske narodnosti, ki imajo enake pravice, kakor moški. V Argentini in Braziliji imajo ženske volilno pravico samo izjemoma. Nova Zelandija je bila prva država, ki je priznala ženskam volilno pravico že 1. 1893. Devet let pozneje ji je sledila Avstralija, ki je priznala svojim državljankam popolno enakopravnost z moškimi ne samo kar se tiče volilne pravice, temveč tudi v političnem življenju. Leta 1905 je sledila primeru Avstralije Finska, 1. 1913 Norveška, leta 1915 Danska in L 191S Švedska. Druge države, kjer so si priborile ženske enakopravnost z moškimi, so sledile šele po vojni. Med nje spadajo Češkoslovaška, Avstrija, Poljska, Madžarska, Kanada, Latvija, Estonska, Litva in Luxemburg. V nekaterih državah so dobile ženske samo delne pravice. Tako volijo v Belgiji in Grčiji ženske samo v občinske zastope. V nekaterih pokrajinah Indije Imajo ženske volilno pravico od leta 1924. Willy Fritsch kot rroski car Aleksander v razkošni ape- reti »Kongres ples*v< ■ _ r Tramvaj zavozil v tramvaj Ljubljana, 10. novembra. V Ljubljani bo tramvajski karomboli red-, ki, včeraj se je pa prod kavarno >Evropo< na Dunajski cesti pripetil tramvajski karam* bol. Okrog 15. je pri vozil od glavnoga kolodvora po Dunajski rosti motorni tramvajski voz, ki mu je sledil v neznatni razdalji m->* torni voz st. 10. Ob sin bom vremenu, obr.t-tuje na progi več voz in kor ima družba premalo priklopnih voz, pošlje včasih na proza po dva motorna voza, ki vozita drug za drn» gim. Vozniki morajo voziti v razdalji .VI rno* trov in pa skrajno providno. Voznik tranw vaja številka 10 je pa premalo pazil na raz?* daljo, menda je vozil tudi prehitro in t;iko je bil karambol neizogiben. Vaz številka 10 se je z vso silo zaV*tH v tramvaj na postajat* lišču, da sta se oba voza za hip dvignila, W obeh pa so dvignili podnožniki. Razbilo se* je tudi nekaj sip. Med potniki jo nastal pr<*» cejsen strah, ki se je pa kmalu polegel. Uprava SMD je uvedla preiskavo in [9 ugotovila, da voznik ni bil vesteM m da jo vozil proti predpisom znatno pn »hitro, V zadnjem hipu je sicer na vso moč iL, toda bilo je že prepozno. Škoda je pr^r» jnja. rtpel je zlasti voz st. 10, na katerem se ie razbilo več šip, zlomil se je odbijač in ^kri-» vile so se vflire, ki nosi 10 odbijač. Nepre. vidni voznik je bi takoj odpuščen. a ne s zadnji dan prodaje srečk drž. razr. loterije Jutri in pojutrišnjem se bo vršilo že žrebanje v L razredu. Le nekaj četrtinskih srečk je še na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra C; 19 t V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, brat in svak, gospod Hubert Rant višji vojni svečenik v p. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 62. letu starosti, danes ob V2 20. uri preminul. Pogreb predragega se bo vršil v petek, dne 20. novembra 1931 ob Y2 4. uri popoldne izpred mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Priporočamo ga v blag spomin. V LJubljani, dne 18. novembra 1931. TEREZIJA KANT, mati; CELESTA FBANCHETTI, roj RANT, sestra; ENGELBERT FRANCHETTI, svak; MAGDA RANT, roj. FRANCHETTI, svakinja Brez posebnega sfrrectiU Meetm pogrebni zarod MLAD VDOVEC samostojen obrtnik, želi v svr-ho ženitve znanja z mlado gospodično ali vdovo, ki poseduje 100—200 tisoč Din. Le resne in neanonimne ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Diskretnost/3213«. NAMOČENA POLENOVKA najbojše vrste, prima šunka, sveži narezki, razne delikatese po zelo znižani oeni. — Vino Črno in belo, priporočljivo osobito za bolnike, ter vedno sveže špecerijsko blago po konkurenčni ceni priporoča tvrdka: F. R. Rovačič, Miklošičeva cesta št. 32. Prepričajte se! 3216 POSESTVO v gornji Savinjski dolini, z dobrimi njivami, travniki, gozdom, vinogradom, sad~»nosni-kom, hišo z gospodarskim poslopjem, kozolcem, v dobrem stanju, žago na stalni vodi, brez preužitka in vknižbe, — zelo ugodno naprodaj. Vodnn moč se da izkoristiti tudi za večje podjetje. — To(ne podatke daje Kmečka h ranil m ca in posojilni ca, Mozirje, Dravska banovina. 3205 OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno._ >W$fciff o^lasi< ssaka beseda 5© pav*- Plača me lahke tuđi 9 znamkah. Za odgovor znamko! ~ Na vprašanja brez znamka ma —mm ^,»?n..flWnmn KaimardU o&a* IMn 5*—- mmmmm 350 DENARJEV DNEVNO zaslužite z obiskovanzjem ljudi v Vašem kraju! — *Kos-mos«, Ljubljana, poštni predal št. 307. — Znamko za odgovor! POZOR! NA OBROKE! POHIŠTVO Lepe spalnice Din 2.500.— Omare Postelje Nočne omarice 450.— 250.— 130.— 1.000.— 500— Kuhinjske oprave > Kuhinjske kredence > Vse drugo pohištvo se dobi najceneje. Sprejemajo se vsakovrstna naročila in popravila — pri mizarstvu »Sava«, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18. ENONADSTROPNO fflfiO z gospodarskim poslopjem in cca. 10.000 m2 sadnega vrta ter cca. 12.000 m2 gozda proda Franjo Gerkman, Laško. 3211 POSESTVO 6—15 oralov veliko z gospodarskimi poslopji, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z natančnim opisom in ceno na naslov: Peter žnidarec, Plavič, pošta Podčetrtek. 3213 ELEKTROMOTOR za vrtilni tok, 220—380 V, 8 do 10 Ks, v popolnoma dobrem stanju kupim. Ponudbe z natančnim opisom motorja na tovarno lepenke E. Pogačnik, Brezno nad Mariborom. 3206 ELEKTRIČAR z večletno prakso, vsestransko izvežban, išče službo. Nastopi lahko takoj, zmožen tudi nemškega jezika. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod >Električar 3196«. BUKOVA DRVA dostavljena na dom: cela 3 35._ dinarjev, žagana Din 125.—, klana Din 135.—. Putri en, Dolenjska cesta 6. 3201 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „Kir^ivo" LJUBU A Dunajska cesta stev. S3 (na Balkanu) Telefon 34—34 Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo Mt TREBAR, Ljubljana, SV. PETRA CESTA ŠT. 6. Bombažna linopredilnica v inozemstvu (10.000 vre ten) se prav ugodno odda proti ustrezni soudeležbi in hipotekami varnosti. Želi se event. priklop k že obstoječi tkalnici. Vsa naprava se pa tudi proda proti gotovini ah zavar-ščini kupnine. Interesenti naj se javijo pod šifro W 12942 na Publicitas (Zurich) Schweiz. 318S VT 7969'31—1. 3214 RAZGLAS Uprava občine ljubljanske razpisuje v smislu sklepa gremija občinske uprave pismeno ofertalno licitacijo za napravo kamnoseškega dela za nove stopnice pred Uršulinsko cerkvijo Licitacija se vrši 25. novembra 1931 ob 12. uri opoldne v mestnem gradbenem uradu, soha št. 5, Nabrežjo XX. septembra št. 2 IT. Potrebne podloge za razpisano delo se lahko dobijo dnevno med uradnimi urami v imenovanem uradu. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 17. novembra 1931. Zupan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc L r. **ttiufr Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jesertek. — Za opravo ln mseratni del Usta: Oton Chrlstof, — Vsi t Ljubljani.