44. številka.
Ljubljana, v sredo 24. februvarja.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstrij sko-oge^ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 «jld., za četrt leta 4 gld., za jeden meseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljub Ij ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 #ld., za ostri leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za incBec, po 30 kr. za četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolb"»-. Upravni stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6   „ 50 „
„ četrt leta........ 3   ,, 30 ,,
„ jeden mesec....... I   „ 10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
„ pol leta........ 8   „ — „
„ četrt leta.......                           . 4   „ — „
„ jeden mesec....... I   „ 40 „
0 deželnem zboru kranjskem.
(Konec.)
Glavno mesto Ljubljansko dobilo je po hudem porodu nov mestni statut namesto zastarelega in volilni red po predlogu mestnega zbora. S tem je naša postojanka na rotovži varnejša, nego je bila doslej. Pa še druge važne sklepe storil je deželni zbor Ljubljani na korist. Sklenil je zakon, s katerim se mestu dovoljuje, da sme prevzeti garancijo za novo mestno hranilnico, na katero smo tako dolgo čakali. Mestna hranilnica Ljubljanska bode izredne važnosti, kajti nalog jej je mej drugim, naše trgovce in obrtnike, do sedaj zavisne od nemškega, oziroma nemškutarskega kapitala, rešiti te, zlasti ob volitvah opasne zavisnosti. Korict mestne hranilnice pa bode čitateljem jasnej a, ako jim v kratkem narišemo uspehe druge jednake hranilnice, namreč mestne hranilnice v Gradci. Ustanovljena bila je stoprav 1869 leta. A danes ima že blizu 20 milijonov upravnega premoženja. Iz čistega dobička nabralo se je 2 milijona reservnega fonda, vrhu tega pa se je nad 500.000 gld. izdalo za olepšauje mesta, za javna poslopja, monumentalne stavbe itd. Ni dvombe, da bode mestna hranilnica Ljubljanska razmeroma jednako uspevala.
Dovolilo se je dalje mestu 4000 gld. deželne podpore na leto, ako sezida vojašnico, katera je tem potrebneja, ker bi Ljubljana potem imela veliko garnizijo, vsled velike garnizije pa podvojeno važnost. Konečno sklenil se je zakon, da se nekateri deli občine Šišenske, ki po naravni leži in sploh po vseh okolščinah spadajo k Ljubljani, mestu pridružijo. To pridruženje je potrebno, zatorej nas veseli, da se bodo slednjega zakona ostrosti uravnale prijateljskim dogovorom.
Veliko skrb obračal je deželni zbor na deželni finance in narodna večina, odkar je na krmilu, dejanski dokazuje, da jej je dobro gospodarstvo na srci. Ne le, da je deželno premoženje kljubu ogrom nim troškom ob slavnosti 600 letnice, za zgradbo muzeja Rudoltiiiunia itd., ohranila nedotaknjeno, bila je letos celo v prijetnem položaji, da je vsled dohodkov iz žganjarskega naklada znižala deželno priklado za tri odstotke, od 21 na 18°/0 in tako davkoplačevalcem breme vsaj „za spoznanje" olajšala. Zategadelj si naši nemški liberalci, ki v svojih listih v jedno mer trobijo o „nationale Misvvirt-schaft" neso upali niti z besedico grajati deželnega gospodarstva, za katero je odgovorna sedanja večina.
Priznati se mora, da nemška manjšina ni zgolj le zanikavala, temveč da je pozitivno sodelovala pri vseh de Želu zadev ujočih vprašanjih in kolikor toliko zadostovala nalogi, katero imajo v obče manjšine v zborih: kontrol o vat i delovanje večin. Naše priznanje bilo bi Še intenzivneje, ko bi to sodelovanje smeli pripisovati predrugačenemu mišljenju, ne pa važnosti vprašanj in fakt samih ob sebi, vsled katerih je bila manjšina primorana vsled nuje kazati čednosti.
Dosedaj kazali smo čitateljem deželnega zbora solnčnato stran. Treba pa ogledati si tudi senčnato lice. V tej zadevi nam nikakor ne ugaja, da se je zopet dovolilo ominoznih 600 gld., ki so dobili olepševalni naslov: „Za*neobligatni pouk nemškega jezika na slovenskih, in slovenskega na nemških večrazrednih šolah". O tej vsoti pisali smo že do volj, razlogov proti temu „nebodi ga treba" navajalo se je v obilici, zatorej smo se nadejali, da narodna večina vsaj letos ne bode zopet izlegla kukavičnega jajca, katero so položili Nemci v deželno-zborsko gnezdo, ko so bili v večini. A varali smo se. Pri glasovanji samo vse časti vredna osmorica ni
hotela glasovati, drugi poslanci pa so hrabro po-skakali čez vse jarke in plotove tega deželnozbor-skega „steeple chase" in dovolili vsoto v namen, narodnemu javnemu mnenju in programu popolnem nasproten. Ne trebalo bi velikega poguma, da bi se bili ti „groši" odklonili, in nasledki bi tudi ne bili toli grozni, da bi se poslanci zaradi tega pred svojimi volilci ne mogli opravičiti. A kaj se hoče, duh je morda voljan, a meso je slabo.
Razen tega drevesa „spoznanja dobrega in hudega" v podobi čudodejnih 600 gld.. nas je pa tudi nemilo dirnulo zopetno koketovanje vlade z našimi Nemci in obžalovanje, d .-t jih ni v mestnem zboru. Zakaj jih ni V Zato ker nečejo, ker tirajo pasivno politiko, ker ne poznajo ali pa nečejo poznati meščanskih dolžnostij in čednostij, marveč jim je le za nadvlado. Torej se v tem slučaji pač sme poudarjati „Volenti non fit injuria". Sicer pa ni upati, da bi se blažena „spravljivost" kdaj prijela upornih njih src, saj so jako točno povedali svoje mišljenje, ko je njih „sprechminister'' g. Luckmann slovesno objavil, da njih otroci nikdar ne bodo obiskovali mestne nemške šole, ker jo je ustanovila — narodna večina.
S tako zagrizenimi gospodi sprava pač ni možna, in ko bi bila, ne bila bi odkritosrčna. Preverjeni smo pa, da ko bi se nemško-liberalna stranka zopet začela udeleževati volitev in bi morda spravila nekoliko svojih v zbor, da bi bilo potem toliko strastnih prizorov, da bi baš tisti, ki sedaj koke-tujejo z Nemci, kakor Gbthejev Čarobniški vajenec iz globine srca klicali: „die ich rief die Geister — vverd1 ich nimmer los!"
H koncu še jedno opomnjo. Gradiva imel je deželni zbor res jako veliko. Bilo je prošenj in peticij par stotin, bilo važnih vprašanj in zakonskih načrtov velemnogo. Kljubu temu pa menimo, da bi se bilo zasedanje lahko vsaj 14 dnij prej dovršilo, da je bilo vse pravočasno prirejeno in predloženo. Ne vemo in tudi nočemo razpravljati, kje je bila temu krivda, upamo pa, da se bode v bodoče z dragim časom bolje štedilo.
Iz državnega zbora.
Na Dunaji 23. februvarja. Pridno pobira smrt svoje žrtve iz krdela dr-žavnozborskih poslancev in posebno pozornost pri-
LISTEK.
0 pomenu tujk.
Govor dr. Matije Murka pri slavnostni promociji „8ub auspiciis imperatoriB" v senatovi dvorani c. kr. vseučilišča na Dunaji 8. februvarja t. 1.
(Konec.)
Pozneje ali vender že v 4. stoletji po Kr. prišle so z zimsko stavbo tudi besede: Mauer, Keller, Speicher, Hammer, Ziegel, Pfeiler, Pfahl itd. — Tudi domače življenje se je po Rimljanih spremenilo in upliv rimske kuhinje že pred starovisoko-nemško dobo (t. j. pred 7. in 8. stoletjem) kažejo besede kakor Koch, Kiiche, Schilssel, Tisch, Senf, PfeflVr, Kohl, Feigo itd. (Primeri so zbrani v Kluge-jevem Etvraolog. \Vorterb. st. XIX) Po tem pride krščanstvo, najbolj velikanska revolucija, ki se ne more z nobeno drugo primerjati, v mišljenji in čutenji kakor tudi v obrazovanji vnanjega življenja" (Miklosich die christl. Terminologie in der slav. Sprache. Denkschr. XXIV. 1), in ž njim ogromno število tujk, za katere ne treba primerov.
Križanske vojske prinesle so marsikaj iz iztoka, vi-težtvo in njegova književnost severno- in južno-francoske reči in besede. Latinski jezik je vladal od začetka srednjega veka do naših dob v cerkvi in znanosti. Mnogo besed se jo uvelo z rimskim pravom in s prerojenjem klasičnega veka po humanizmu. Tridesetletna vojska je pri Nemcih razširila jezikovno mešanico, podobno armadam, ki so Nemčijo pustošile. Po tem je zopet uplivala Francija tako vsestransko in mogočno, da se je na Nemškem francoski čutilo in mislilo, in 1 j udje se neso samo a la mode oblačili, ampak so tudi a la mode govorili. Deloma še traja danes ta upliv, deloma pa ga je univerzalnost nemškega slovstva odstopila skoro celemu obraženemu svetu.
Jednako so na Slovane v različnih dobah upli-vali zahod in izhod, jug in sever. Izberimo si le nekoliko primerov. Humanizem je zapustil Poljakom celo vrsto latinskih tujk, katerih potrebnost drugim Slovanom ni lahko jasna. Peter Veliki, ki je hotel Rusom najedenkrat celo zapadno omiko ucepiti, je s tem odprl tudi pot neizmerni množici tujk, posebno germanskih, izmej katerih so sicer mnogo
ravno tako malo potrebne bile, kakor nekatere nesrečno posneto naprave. Tudi vprašanje, odkod je prišlo krščanstvo k Slovanom, osvetljujejo tujke. K najbolj zapadnim seveda čez Italijo in Nemčijo, kar je tudi zgodovinsko popolnem dokazano. K Poljakom so ga prinesli Čehi in ne Nemci, kar kaže upliv staročeščino na staropoljščino; ravno tukaj nam samo jezik to resnico popolnem dokazuje, ker zgodovinskih dokazov za njo nemamo in neka poročila so nji naravnost nasprotna, (pr. Nehring-Arhiv t slav. Phil. L (Jo si.)
Ali tudi vzhodni Slovani, ki so dobili svoje krščanstvo iz Carigrada, imajo v nekaterih besedah krščanske terminologije sledove zapadnega upliva. Več naravnost iz nemščine ali pa po njej vsprejetih tujk ima pri vprašanji o domovini jezika svetopisemskega prevoda slovanskih apostolov veliko važnost. Ker se v starih časih tujke le ustmeno zajemajo, tedaj so se mogle le pri takem slovanskem narodu vsprejeti, ki je bil BOsed Nemcem, t. j. v Panoniji in odtod so s-e šo le prinesle k drugim Slovanom. Med njimi s-e na1 aja n. pr. tudi obce-slovansko ime za sredo stsl. sreda, ki je le po nem -
voščila je desnici. Zopet so Poljaci na vrsti. Izgubili so jednega svojih boljših mož, poslanca Zator-skega. Bil je profesor civilnega prava na Krakovski univerzi, kot marljiv delavec in strokovnjak čislan v parlamentarnih krogih. Predsednik S molk a spoininal se je ranjcega tovariša in rojaka začetkom denašnje seje s toplimi besedami.
Predao zbornica prestopi k dnevnemu, redu, dvigne se ministarski predsednik, da prečita neko izjavo. Največja tišina zavladala je v dvorani, poslanci vseh strank obstopili so ministersko klop, grof Taaffe govoril je energično, s posebnim naglasom poudarjajoč markantne jše partije. — Vsebina Taarlejeve izjave da se označiti s tremi stavki. Mi-nisterstvo namreč prote s t uje zoper sumničenja in obrekovanja, izražena tekom zadnjih debat, ter pozivlje vsakega poslanca, ako razpolaga s primernim gradivom, tožiti vlado na podlagi ministerske odgovornosti. Od strani predsedništva pričakuje, da bode v bodoče s svojo avtoriteto zabranilo jednake govorniške izgrede. Ob jednem pa opozarja mini-sterski načelnik državnozborsko opozicijo, da se s takimi sredstvi le spodkopava veljava in ugled parlamenta samega. — Večina je odobravala demonstrativno Taaffejevo izjavo, kazoč s tem, da se ujema z ministrovimi nazori.
Začetek seje obetal je mnogo zanimivega, ali nadaljevanje in zvršitek debate ni spolnil te obljube. Specijalna debata pletala in motala se je neizmerno dolgočasno. Niti jednega novega argumenta ni bilo slišati od levičarjev, poslanci so kar bežali iz dvorane v hodnike in v prenapolnjeno restavracijo. Pri tej priliki se je jasno videlo, kako dobro je ukrenila državna zbornica, da ni prezgodaj zatvorila generalne debate!
Desnica je molčala, opozicija se je oglašala pri prvih treh členih dotičnega zakona. S strani levice govorili so poslanci: Magg, Kr onawet ter, S t e i n w e n d e r in zastopnik graškega mesta, dr. D e r s c h at t a. Nekoliko besedic o njegovem „maiden-speech"-u! Dr. Derschatta je mož neznatne postave, izredno mladostnega obraza. Za nedolžnimi potezami njegovega, skoro bi dejali, otroškega obličja ne bi iskali privrženca „der schiirfsten Tonart", to je bržkone čutil tudi govornik sam in vsled tega si je na vso moč prizadeval, nekoliko več ostrine pokazati v svojem govoru, nego mu je narava bila privoščila. Karakteristično je bilo, da je nehote pobijal nazore lastnih somišljenikov, n. pr. govoreč o progi Klostergrab Mulde, jadikoval je nad nedostat-nostjo te lokalne železnico za veliki promet, dočim so prcdgovorniki njegovi vedno zatrjevali, da je to ^železnica v velikem stilu", ne pa lokalna, kakor jo je bila koricesijontrala vlada. Tekom govora je odjenjal v marsikaterem oziru, sklep pa je bil zopet uvodu podoben, — strasten, malo okusen napad na Pina in na večino, katera se je po govornikovih besedah baje „identihkovnla" z ministrom. No, s tem napadom si je pridobil nekoliko pohvale mej svojimi bližnjimi sosedi, desnica pa se je kaj malo zmenila za njegovo hudomušnost. Saj znatno, da v malem piskerčku voda hitro vzkipi!
Ob dvi h se je seja sklenila, potem ko je bila dognana specijalna debata. Prihodnja seja v petek 26. t. m. Dnevni red: nadaljevanje denašnjega. Omeniti je, da se je danes razdelilo poročilo imunitetnega odseka «» tožbi dr. Glantschnigga proti poslancu
Mih. Vošnjaku radi žaljenja Časti. Na izrecno željo g. Vošnjaka predlaga odsek (poročevalec Hren), da se pritrdi kazenskemu postopanju. Stvar se utegne obravnavati v zbornici bodoči teden.
Deželni zbor konjski,
(XVIII. večerna, seja dne 21. januarja 1886.)
Seja prične ob V* 5- uro popoludne. Preide se v specijalno debato. Začetkom obravnave oglasi se poslanec De ima n izjavljajoč, da je njegovim pristašem znano, da bode večina postavni načrt vsprejela, zategadelj bi pač neuspešno bilo, da hi se njegova nemška stranka udeležila specijalne debate. Mi se za sedaj ne bodemo spuščali v podrobno razpravo mestnega statuta, akoravno je bila debata, dasi je nasprotna stranka dvorano ostavila, vendar dokaj obširna. Zadobi novosklenjeni statut Najvišje potrjenje, bodemo ga priobčili v polnem obsegu. Le neko bistveno prenaredbo volilnega reda nam je omenjati.
Pri §. 1. na8vetoval je poslanec Klun, naj imajo poleg duhovnih pastirjev volilno pravico tudi v javnih šolah nameščeni katehetje, da naj se torej določilo volilnega reda glasi: Volilno pravico imajo: 1. člani knezoškofijskega stolnega kapitelja in v dušnem pastirstvu ali na javnih ljudskih šolah nameščeni duhovniki vseh veroizpovedanj."
Tudi se je popravil po nasvetu poslancev Hrena, Stegnarja iu Grassellija v marsičem slovenski in nemški tekst postave. Postavni načrt potem vsprejmo slovenski poslanci jednoglasno v drugem branji. Tretje branje pa se odloži za prihodnjo sejo.
Poslanec, župan Grasselli, izreka deželnemu zboru, zakonitemu zastopu dežele, zahvalo, da je vzprejel postavni ta načrt in tako ustregel dolgo gojeni želji in potrebi meščanstva Ljubljanskega. Prosi pa govornik, da bi deželni zbor pritrdil njegovemu nasvetu, da se izreče deželnemu predsedniku g. baronu Winklerju iskrena zahvala za trudapolno in uspešno delovanje pri sestavi tega postavnega načrta. (Občno odobravanje! Klici: Dobro! Dobro!) Predlog se jednoglasno vsprejme, Nemški poslanci pridejo zopet v zbornico, ko prične poslanec dr. P oklu k ar v imenu gospodarskega odseka poročati o prošnji kranjskega obrtnega društva glede obrtnega delovanja v deželni prisilni delavnici. Poročevalec dr. Poklukar po daljšem utemeljevanji nasvetuje: „Prošnja kranjskega obrtnega društva za urejenje dela v prisilni delavnici odstopi se deželnemu odboru z naročilom, da zasliši veljavne prizadete osobe izmej onih obi tniških krogov Ljubljanskih, ki tožijo zoper konkurenco prisilne delavnice, in potem ukrene, oziroma v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru stavi predloge, da se prošnja obrtnikov usliši, v kolikor bi bila utemeljena in jni v nasprotji z namenom in načeli vzdrževanja prisilne delavnice". (Dalje prih.)
Politični razgled,
Notranje <ležele.
V Ljubi j an i 24. februvarja.
Grof Taaffe je izjavil proti dr. Trojanu, kakor se poroča „Narodnim Listom" z Dunaja, da so vse vesti, da odstopi trgovNki minister Pino, izmišljene. On ga ne misli nadomestiti niti s poslancem Sochor-jem, niti s sekcijskim načelnikom Wit-tek om.
Minister za Hrvatsko, Koloman Bedeković, praznuje desetletnico svojega ministrovanja. Hrvatski poslanci ogemkega državnega zbora čestitali so mu tem povodom in zagotavljali mu zaupanje hrvatske narodne stranke.
znanje države.
Pričakovati je, da se kmalu sklene mir mej Mrl»i|o in Bqlgarljo, Turški odposlanec sicer ni precej pritrdil srbskemu predlogu, kakor je to zahteval Mijatovič, a reke), da mora počakati in-strukcij, vendar ni misliti, da bi Turčija še dalje hotela ovirati sklepanje miru.
„Norddeutsche Allgeineine Zeitunga poroča se iz Londona, da so srl»«l*e finance jako slabe. Od 40 milijonnega posojila dobila je le 25 milijonov, od katerih so še ostali samo 3 milijoni, drugo je vse požrla vojna. Poslednja srbska posojila sklenila so se v Berolinu, kjer razmer neso tako dobro poznali kakor na Dunaji, v Parizu in Londonu. — „Pester Lloydu dementuje vest, da bi bil odpoklican avstrijski poslanik v Belemgradu, grof Khe-venhtiller.
Kakor se piše  „Journal de Debats" iz Plov-diva je prva skrb bolgarske vlade,  kako /boljšati vojsko. Vojno ministerstvo obrača posebno pozornost na pomanjkljivosti vozništva.   V skrajnem trenutku še preskrbuje  prebivalstvo samo prevoz, a v dolgi vojni to ne gre.  To so Bolgari poskusili v zadnji vojni.   Ko so prišli  do Pirota, manjkalo njim je vsega.   Nabrani  vozniki neso mogb zaradi slabih pot dovažati vsega potrebnega vojakom. Vojaki so morali mnogo trpeti, večkrat prisedši iz boja neso imeli kosca kruha, da bi potolažili svoj glad. Bolgari trdijo, ko bi jih ne bil ustavil avstrijski poslanik grof Kevenhiiller, prišli bi bili do Pirota. To je pa dvojljivo. B.es so pripovedovali nekateri ujeti častniki,  da so Srbi imeli le še po sedem patron, a kako  bi se bila mogla preskrbovati bolgarska vojska z živežem in streljivom v opuščenej sovraž-nikovej deželi.   Bolgari so se vrnili  iz te kratke vojne s  trdnim  prepričanjem,  da  Srbi nikdar ne bodo sposobni vojevati se ž njimi. Vidijo samo svoje uspehe in mnogobrojne napake, katere so napravili Srbi.   K sreči je še nekaj častnikov, ki tudi vidijo napake, katere je napravila bolgarska vojska, ki pa k sreči neso imele slabih posledic.   Ti ne taje ne varnosti,  ki so njim pretile,  ko so se tako hitro bližali Pirotu, ko bi imeli opraviti z resnim nasprotnikom. Konjica je jako slabo opravljala rekognosko-vanje ali b dje rečeno prav ničesar ni delala. Središče,  obstoječe  iz oddelka polkovnika Nikolajeva se je premikala prehitro naprej, ter je bilo pustilo obe krili daleč za seboj. Bolgari neso prav nič pričakovali ,   da bi   je   pozdravilo  streljanje topov iz Pirota. Govorilo se je, da so Pirot popolnem izpraznili.   Kako se je čudilo bolgarsko središče, ko se je pozdravili s streljanjem. Predstraža, obstoječa iz nekega polka, kateremu je zapovedoval kapitan Marinov, bila je odbita in sam poveljnik bil je ranjen. Morali so poslati Ruščuški polk na pomoč, še le potem se je zopet moglo začeti naskakovanje, in vzele so se višine nad mestom.   Ta napaka mora biti dober nauk za prihodnjost    Bolgarski častniki trdijo, da Srbi ne znajo tako kopati zemlje in na-pravljati okopov.   Bolgarski vojni krogi mislijo, da je mnogo krivo porazu Srbom to, da neso streljali z nasajenimi bajoneti in ko so mej bojem hoteli nasaditi bajonete, je bilo že prepozno; Bolgari so se pa vedno bojevali z nasajenimi bajoneti. Opomniti je, da se po ruskem vojnem pravilniku, katerega jako cenijo v Bolgariji, strelja vedno z nasajenim bajonetom.   Ker se neba navadno streljanje že na 150 do 20 korakov,  imeli so Srbi  vselej dovolj časa nasaditi bajonete. Ako tega neso storili, bil je temu kriv le prevelik strah srbski h vojakov, ko se je približal sovražnik.   Srbi sami pa trdijo, da jih neso bili premagali Bolgari. Sklicujejo se na to, da neso jim vzeli Bolgari niti jedne zastave, niti jednega topa, dočim so oni Bolgarom nekaj topov. Srbi pa le zato neso zgubili nobenega topa, ker so
škein uplivu razumevno, ker po slovanskem štetji je sreda komaj tretji dan v tednu, kar pričajo jasno vtorek. četrtek, petek.
(V se ozremo na tujke po različnih strokah, zapazimo, da so izrazi v trgovini, glasbi in umetnosti sploh italijanski; vojaški jezik ima toliko fran coskib tujk, da prenapeti nasprotniki tujk trdijo, francoski podčastniki bi lahko celo najskrivncjše nemške vojne načrte čitali. Znanstvena terminologija je navadno iz klasičnih jezikov vzeta, in tudi v novo skovanih nazivanjih, ki neso zmirom posebno pravilna, še živi jezik starih Rimljanov in Grkov. Parlamentarni jezik spominja seveda na prihod kon-stitucijonalizma z Angleškega in Francoskega; jezik žurnalistike, ki posebno zarad mnogih tujk ni na najboljšem glasu, je prav za prav mejnaroden.
Vendar ne mislimo nikakor, da narodje samo svojo lastnino izposujejo. Nemški jezik ima precej besed iz arabščine, katere je mogel le po zapadnih in tudi južnih Romanih dobiti. Žirafi, kofetu, žafranu, ambri in podobnim se nikakor ne čudimo. Tudi arabskim modrijanom smo radi hvaležni za njihove cifre, zenit, nadir, algebro, almanah
in tudi eliksir (ki se naj nikakor ne izvaja od lat. eliseare), če tudi nesmo več privrženci njihove a 1-h i m ij e. Pa tudi admiral in njegov kabel, katun, magazin, tara, tarif, kofer so arabskega rodu. V g ali srkamo na sofah in d i van i h so r bet s t as in alkoholne pijače iz karaf, v zlast nam je en ker, diši nam tndivija, v al kovu u poslušamo lavto in tamburi no, pa ne mislimo na Arabce pri njihovih besedah. Druge jednake besede bo prišle v nemščino po Slovanih iz turških jezikov kakor Dohnetsch, Heiduck, Karbatscke, Kant-schu, Schabracke.
Še veče je število takih besed, katere so že v starih časih vsprejeli Ogri in Rimljani iz različnih vzhodnih krajev, posebno od semitskih narodov. Od Rimljanov so prešle k drugim Evropcem kakor n. pr. „Sack" (naš žakelj). Najštevilnejša so imena po tem potu iz vzhoda došlih žival ij in rastlin.
Visoke kulture obeh klasičnih dežel, bujne vegetacije italijanske in tudi naše si namreč ne smemo kakor kaj prvotnega misliti. Mnogo naših rastlin, ki njih imamo zaradi koristi ali lepote, mnogo domačih živalij, ki so nam drage in za živ-
ljenje tudi potrebne, ima jako daleč v Aziji svojo domovino. O tem predmetu nam je napisal Viktor Ilehn izvrstno delo, ki se odlikuje z jednakim poznavanjem dotičnih rečij in jezikov, pod naslovom : „Culturprlanzeu und Hausthiere bei ihrem Ueber-gange aus Asien nach Griechenland und Italien so~ vvie in das iibrige Europa". Da je češnjo bogatin Lucullus, ki je Mitridata premagal, prinesel iz okolice ceraške na pontski obali v Evropo, ve dandanes sicer vsak dijaček iz rimske zgodovine. Vendar povsod ni vse tako priprosto in jasuo. Zopet nam pomaga jezik dopolnovati redke in nepopolne zgodovinske notice. „Boljša jabelka in hruške, fige in granate, breskve, marule, murve, Češplje, pista-cije", kumin in ženf potovali so po istem, večkrat še daljšem potu čez Malo Azijo na Grško. Roža in lilija so sprva iranske besede. Iz stare Medije prišli sta reč in ime rano orez Armensko, Frigijo in Trakijo — tedaj ne tako naravnost kakor poprej imenovane rastline — h Grkom. Severni narodje dobili so vse imenovane rastline iz Italije, kakor tudi umetnost njih požlahtnovanja, kar za nemščino učita besedi impfen in propfen.
\
hitro spravili topove na varne kraje, ko se je pri-hliževal sovražnik, zategadelj pa njim topništvo v boji ni tako pomagalo, kakor se zahteva od dobre artilerije. Nekateri Bolgari upajo, da se bode Visoka Porta zanje potegnila, da dobe Pirot in Vra-nijo, ker so Turčiji odstopili Kirdžalijski okraj in Bodopake vasi. Ta dva srbska okraja sta zelo važna za Bolgare. Dobro utrjeni Pirot varoval bi kneževino s severozapada, a Vranja bi Srbom zagradila pot v Makedonijo. V Kirdžalijskem okraji biva kakih 25.000 prebivalcev mohamedovskega veroizpovedanja. Tu ni nobene bolgarske vasi. Zemlja je jako rodovitna, zlasti se prideluje tu mnogo tabaka. Mqha-medovsko vasi odlikovale so ae vedno z veliko ne-zavisnostjo in nikdar nese priznale one točke Bero-linske pogodbe, ki je je pridružila Vzhodni Rume-liji. Vzhodnorumelijske vlade neso priznale in neso jej plačevale nikakega davka. Bolgari bodo na boljem, ako dado Turkom vasi s turškim prebivalstvom Mala darila okrepčajo prijateljstvo, pravi star pregovor, in knez Aleksander, da bi bolje si zagotovil naklonjenost Tunije, razdal je mnogo nagrad turškim vojakom, ki so se odlikovali v poslednji vojni. Priznati se pa mora, da so se Turki hrabro bojevali za zjedinenje Bolgarov in popolnem zaslužili nagrade. Če primerimo pest turških vojakov z bolgarskim življem v vojski, moramo se čuditi, da so mohainedovci dobili toliko nagrad. Šakir paša je glasno pozdravil svoje rojake, ko je obiskal Sofijsko bolnico in prisil je, da naj neomahljivo spolnujejo svojo dolžnost. Turki nikdar neso ljubili Srbov, in srbski napad na bolgarsko zemljo dal jim je lepo priložnost, krepko pobijati sovražne Srbe. — Kakor piše „AUgemeine Zt g", je mej strankama Karavelova in Cankova (radikalno liberalno in na-rodno-liberalno) v Bolgariji veliko nasprotje. Prva se poteguje za kneza in nezavisnost Bolgarije, poslednja pa agituje proti knezu in želi rusko pokroviteljstvo. Razen teh je Še konservativna stranka, ki je vedno držala s knezom, ter je bila sedaj prijazna, sedaj sovražna Rusom, kakor so okoliščine nanesle. Ker je ta stranka oobila močno podkrep-Ijenje iz Južne Bolgarske, postala je važen faktor ravno tako za Karavelova, kakor za Cankova. Pred vojno so konservativci bili za Cankova, ko je pa poslednji začel agitovati proti knezu so se pa ločili od njega in se jako zdržljivo obnašali. Sedaj, ko je Cankov že predaleč zašel v sovraštvu proti knezu, se pa konservativci približujejo Karavelovu. Poslednjemu se to zdi jako ugodno in prizadeva se, da bi konservativce Še bolj pridobil na svojo stran. Časniki Karavelova stranke napadajo Cankovce, a laskajo se konservativcem. Ako se Karavelovu posreči najti kak mndus vivendi s konservativci, se bode še dolgo obdržal na krmilu in ustavljal se Cankovu.
Predvčeraj se je v gtriaskem deželnem zboru začela debata o protipoljskem rpredlogu. Oglasilo se je 38 govornikov. Prvi poprijel je besedo Wierz binski in imenoval tO predlogo nasilstvo proti Poljakom, ki se mora pobijati z vsemi sredstvi. Minister Lucius je pa predlogo zagovarjal ter trdil, da ima namen le varovati Nemce. Kupovala se ne bodo posestva poljskih kmetov, ampak le veleposestva, katera se bodo razdelila mej nemške kmete. Potem je nekaj besedoval o poljske j agitaciji, ki vedno napreduje. Narodni liberalec Benda se je izrekel za ta zakon, želi samo ustavnih jamstev za njega izvrševanje. Poljak Ostrovic je rekel, da pruski Poljaki žele samo to, kar imajo Poljaki v Avstriji. Potem je predlogo zagovarjal konservativec Treskov. V imenu katoliškega centra jo je pa posebno hudo pobijal Schorleiner, ki je rekel, da je krivična in ustanavlja nekako izjemno stanje. Pomen „revo-lucijonaren", s katerim vlada podpira svojo predlogo je spremenljiv in negotov. Tudi Bismarckova vnanja politika se mnogim zdi revolucionarna. Postopanje poljskih častnikov, katere vojni minister dolži, da so se izneverili svoji prisegi, kar je pa še treba dokazati, ni revolucionarno.  Kako bi morali
potem soditi postopanje Ogrov 1866. leta pod Klapko. Predloga je izjava bankerpta nemške kulture jn omike. Dovolila se bode le Bismarcku, nobenemu drugemu ministru bi se ne. Toda zakon bo dalje obstal kakor bode Bismarck živel in njegova srednja stranka. Bismarck hoče osnovati absolutno vlado, hujšo, kakor je bila Richelieu-va in Mazarinova. Ko Bhmarka ne bode več, potem bode pa zmešnjava in nevarnost za dinastijo ter vso deželo, kajti vsi drugi se bodo odvadili misliti. Včeraj se je nadaljevala debata. Konservativca Wehr in Rauchhaupt sta se izjavila, da bi bilo sodelovanje parlamenta škodljivo pri izvajanji tega zakona. Windthorst je pobijal njih mnenje. Poudarjal je, da se zahteva 100 milijonov proti onim, ki bodo sami nekaj plačali k tej vsoti. Predloga je barbarična in nasprotuje ustavi, ki zagotavlja jednako državno varstvo vsem. Sedaj bodo izkupili Poljake, potem bodo Dance v Severnem Šlezviku, potem Elzačane, na to pride vrsta u a Welfe, najprej seveda na me. Zahtevani zaklad bode nov korupcijski zaklad, ka-keršnih že več imamo. Druge države podpirajo posestnike, Prusija pa hoče porabiti njih stisko, da je iztira z njih posestev. Kmetijstvo propada, vlada bi je morala podpirati, ne pa zatirati.
Angleška spodnja zbornica vsprejela je z 297 proti 82 glasom predlog vlade, da stroške za Birmansko ekspedijo plača Indija. — Vojni minister je objavil v spodnji zbornici, da je vojnim založnikom dovoljeno za sable rabiti nemško jeklo. Pri tujih tvrdkah pa vojna uprava ne bode ničesar na-ročevala, dokler stvari pri domačih dobiti more.
Jedno najvažnejših vprašanj v severnoameriških združenih državah je vprašanje zaradi kitajskih delavcov. Gaslo domaČih delavcev'je sedaj, da „the Chinese must go". (Kitajec mora proč). Pa ne le pri delavcih temveč tudi pri drugem prebivalstvu Kitajci neso priljubljeni. Ker namreč jako malo potrebujejo, odneso skoro ves pri-služeni denar v svojo domovino. Kitajec dela tako po ceni, da domač delavec ne more konkurovati ž njim. Ni čudno, da v zapadnih državah po tovarnah, rudnikih in na polji kar mrgoli samih Kitajcev- V premogovnikih VVuominskih so beli delavci najprej napali Kitajce in jhi mnogo pobili. Jednaki izgredi bili so Tacomi in Scatlle. Predsednik republike izdal je bil neko proklamacijo, v katerej obsojuje take napade. Vpč izgrednikov so bili zaprli, a so je morali izpustiti, ker ni bilo moč dobiti porotnikov, da bi jih obsodili. Zakon, ki prepoveduje kitajskim delavcem prihod v deželo, dosedaj, ni imel nobenega uspeha. Veliki tovarnarji in drugi gospodarji, ki si žele delavcev, ki delajo po ceni, podkupili so komisarje pristanišč, da 80 pustili delavce na kopno. Zadnji čas nekateri tovarnarji sicer že nečejo več kitajskih delavcev, ker se boje domačinov, zlasti pa zategadelj ne, ker se močno agituje, da naj ni kdo ničesar ne kupi od tovarnarjev, ki imajo kitajske delavc. Sicer pa hoče vlada tudi na to gledati, da se bode protikitajski zakon strogo izpolnoval.
Domaće stvari.
— (Gg. delničarje „Narodne Tiskarne"), kateri so uložili svoje delnice za občni zbor, opozarjamo, da bode občni zbor, kakor je bilo naznanjeno, v četrtek 25. t. m. ob G. uri zvečer, ker se je uložilo zadostno število delnic. Po pravilih pa mora biti osobno pričujočih najmanj deset delničarjev, sicer zbor ni sklepčen.
— (Svečano odlikovanje.) V nedeljo 28. t. m. ob 11. uri dopoludne pripel bode finančni ravnatelj gospod August D i m i t z v svoji pisarni mej primernim govorom in v prisotnosti finančnih uradnikov umirovljenomu glavnemu davkarju gospodu Štefanu Wrussu na prsi zlati križec za zasluge s krono, kateri mu je podelil naš presvetli
cesar z Najvišim odlokom 8. t. m. K tej, v polu leta že tretjej jednakej svečanosti (Fodransperg 13. septembra 1885. — Podrekar 3. junuvarja 1886) povabljeni so razen domačih uradnikov tudi uradniki vseh tukajšnih, finančnemu ravnateljstvu podrejenih uradov.
— (Ministers tvo za notranje zadeve) je dne 5. t. m. dovolilo ustanovitev poddružnice sv. Cirila in Metoda za Ribnico.
— (Umrl) je v 20 dan t. m. v Rudolfovem g. Fran Ipavic, umirovljeni okrožni ranocelnik, v 86. letu svoje dobe.
— (Gosp. Gjuro Nedelkovič) priredi jutri, v 25. dan t. m., ob 8. uri zvečer v čitalniški restavraciji glasbeno večerno zabavo, pri kateri sodeluje čveterospev čitalni.škega zbora. Spored je jako lep, zatorej upamo, da se bodo narodni krogi prav mnogobrojno udeležili, to tembolj, ker je gosp. Nedelković izvrsteu pevec in iskren Slovan.
— (Glede Kalana,) ki ga je v uedeljo zvečer na Rudolf o vi železnici vlak povozil, naprošeni smo izjaviti, da železniškega stražnika glede te nesreče ne zadene niti najmanjša krivda.
— (Kmetijsko predavanje) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe, g. Gustav Pire, v nedeljo 28. t. m. dopoludne ob 10. uri v Hotederšici in popoludne po službi božji v Godoviči.
— (V Šent Vidu nad Vipavo) hila je nedavno občinska volitev. Županom je izvoljen g. Filip Vrtovec, posestnik v Št Vidu, občinskimi svetniki pa: Anton Misle j, posestnik v Šent Vidu, Fran M is le j, posestnik Podbregom, J. Žvanut, posestnik v Lozicah in Josip Pelikan, posestnik Podgričem.
— (Vabilo) k veselici, katero priredi narodna čitalnica v Šent Vidu nad Ljubljano v nedeljo dne 28. februvarja 1886. Spored: 1. A. Ned-ved: „Zvezna" — zbor. 2. Govor. 3. Rud. Circh: ..Osrčevanje" — zbor. 4. Deklamacija. 5. Kam. Mašek: „Lahko noč" — zbor. 6. Fr. Gerbic: „Mojemu rodu"— zbor. 7. Tombola. 8. Prosta zabava. K tej veselici uljudno vabi odbor.
— (Akademično društvo „Triglav") praznuje dne 5. marca v dvoranah „Steinfelder Bierhalle" svojo desetletnico, h kojej vabi vse rodoljube in prijatelje. Vspored: Uvod: „Koračnica" — svira godba. Beseda: 1. Pozdrav g. predsednika Jak. Toplak-a. 2. L. Hudovernik; „Naša zvezda" — zbor z bariton-solom. 3. Zgodovina akad. društva „Triglav"-a, čita gosp. tajnik Jos. Blaž. 4. Dr. B. Ipavic: ^Spominčice", valček — svira 'godba 5. G. Ipavic: „Ohrani Bog te v cvetji" — petefospev
6. D. Jenko: „Naprej" — svira tamburaški zbor.
7. F. S. Vilhar: „Nezakonska mati", tenor solo s spremljevanjem na glasovirji — poje gosp. Janko
8. P. de Sarasate: „Fantazija" za orkester in vio-linsolo — svira godba. 9. V. Lisinski: „Predivo je prela" — čveterospev. 10. A. Bibiča: „Karišik hrvat, pjesama" — svira tamburaški zbor. 11. Dr. B. Ipavic: „Kdo je mar" (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7) — veliki zbor s spremljevanjem na glasovirji. 12. E. Horny; „Potporni jugoslovanskih pesnij" — svira gndba. Svira godba 37. pešpolka pod osobnim vodstvom kapelnika gosp. E. Iiorny-ja. Iz posebne prijaznosti sodelujeta tamburaški in pevski zbor aka-
Limono in pomerančo imamo tudi iz Italije, ali ne čez Grško, ampak Arabci so nji tja prinesli, ki so nji dobili čez Perzijo iz Indije, kar vse jezik pripoveduje.
Naše buče so tudi v Aziji, najbolj v Južni Aziji doma in tudi za nje so dobili Nemci imena aPfebe, Kurbis, Melone" iz Italije. „Gurke" (kumara, ogorek) pa je potovala iz vzhoda čez Carigrad k Slovanom — Veliko- in Malorusi bi v strogem postu brez kislih kumar ne mogli živeti — in od njih k Nemcem, kjer jo še le v 17. veku najprej v obliki „Agurke" nahajamo, ki je slovanščini bliža.
Dandanes imamo celo karaibske in indijanske izraze na jeziku, kakor orkan, mahagoni, cigara, tabak*) itd. In gotovo pomisli le malo ljudi, da izgovori z nemško „Hiingematte" besedo južno-amerikanskega, ali s „tombakom" besedo malajskega rodu.
*) Nekateri so poskušali to besedo pri nas zauieniti s turško .duhan41, kakor obte evropsko „kredit" z „veresijo" (!!) itd. Naj se ne pozabi, da ,,v mlako zagazi, kdor preskibno ogiblje se blata".
Glejte, besede potujejo po celem svetu kakor le malo ljudi! Nekatere pridejo celo večkrat v različni obleki kakor nemške Vogt in Advocat, Priester in Presbvter, ordnen in ordinieren, opfern in offo-rieren itd. Druge se srečavajo na svojem potovanji z zapada proti vzhodu in iz vzhoda proti zapadu. Posebno se godi to pri besedah, katere je dobila zapadna Evropa iz vzhodnjih jezikov, ki pa zdaj pri jugoizhodnih evropskih jezikih srečavajo naravnost iz izhoda došle oblike. Tako ima srbski trgovec v mestu svoj „magazin" in zunaj mesta „magazo" (gumno); obe besedi imata isti vir, prišli pa sta po ravno nasprotnih potih. Pri Bolgarih se nahajata naravnost vsprejeti obliki „magaza in maza", pri Malorusih hamazej, pri Belorusih bamazeja; ruski književni jezik pa iina „zapadno" obliko. Jednakih prav pisanih primerov bilo bi mnogo, ali navedem še le jednoga. Cuker, ki je pač indijskega rodu, je v tej obliki prišel k zapadnemu svetu in izpodriva na pr. pri Hrvatih in Srbih ca karo in z ah ar o, ki sta iz grščine vzeti in šećer, ki se je iz turščine vsprejel.
Ta slika o tujkah nikakor neče popolna biti,
vendar dokazuje zadosta, kako globoko ukoreninjene so tujke v vsakem jeziku.
Kljubu zopernemu pravdanju o purizmu in impurizmu, ali, če hočete, o jezikovnem čiščenji, gledamo v tujkah neomajive in jasno govoreče spomenike človeške zgodovine, ki nas poleg drugih prikaznij učijo, da so si narodi po svoji že v pradobi dovršeni ločitvi še zmirom bliži nego se obče misli.
Treba je končati in mislim, da ne morem bolje, nego da navedem besede jeduega mojih vele-Bpoštovanih učiteljev, kateremu se imamo največ zahvaliti za znanstveno preiskavanje tujk; mojster slavistike izrazil je resnico, katero sem posebno v zadnjem delu svojega govora poudarjal, v predgovoru k slovanskim elementom v magjarščini s sledečimi, spomina vrednimi besedami: Noben poznavalec človeškega razvoja ne bo dvomil, da je vsa naša civilizacija, različna od narodne šege, ki je prej žival v človeku brzdala, od krščanstva do vsakdanjih prijetnostij našega življenja sad dela mnogih narodov, katerega se pa res neso vsi v jednaki meri udeleževali.
t
t
demičnega društva „Hrvatske".   Začetek točno ob 8. uri zvečer.
— (Vabilo k veliki besedi,) katero priredi „slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" v novih prostorih slovenske Čitalnice v nedeljo, dne 28. tebruvarja 1886. Pričetek ob 71/« uri zvečer. I. 1. „Hercegovska", ugl. Hajdrih; pevski zbor. 2. Pozdrav. 3. „Lahko noč", ugl. Hajdrih; čveterospev. 4. „Nevesta", spel S. Gregorčič; de-klamuje gospodična G. D. 5. „Spomin na potovanje"; igra na citrah. 6. „Hrvaticam", ugl. pl. Zajec; pevski zbor. 7. „Pravo junaštvo", slika iz kmečkega življenja; spisal J. Stritar. Osobe: Reza, — Jera, — Anton. 8. „Sanje"; pevski zbor. 9. „Slo-vanskih pesni venec"; igra na citrab. 10. „Jedno uro doktor", vesela igra v jednem dejanji. II. Domača zabava v prostorih Marzinijeve gostilne. Opomba. — Vabilo velja ob jednem kot ustopnica, brez katere nima nikdo uhoda. Neudje, ki želijo dobiti vabilo, naj se oglasijo pri odboru. — Ustop-nina za osobo 20 kr.; za nedorasle 10 kr. — Uhod čez glavne stopnice; obleka se odloži v društveni bralnici. Odbor.
Telegrami ..Slovenskemu Narodu".
Dunaj 23. februvarja. Knez črnogorski odpotoval je ob 7. uri zvečer domov. Na kolodvor prišli so Pavlović, več Črnogorcev in deputacija slovanskih vseučiliščnikov.
Krakovo 23. februvarja. Poljski listi naznanjajo ustanovitev družbe, ki bode imela namen, na dražbi kupovati zadolžena posestva poljskih posestnikov na Poznanskem, da ne pridejo v roke pruski vladi.
Peterburg 23. februvarja. (Izvestje N. fr. Presse.) Tukajšnji listi kažejo svoje začudenje nad avstro-ogerskim zakonom o narodnem opolčenji (črni vojski), o katerem telegraf nič poročal ni. Časopisi ponavljajo dogodbe v zvezi s političnim položajem in sklepajo iz tega, da ta važna reforma za bližnjo bodočnost nič dobrega ne pomenja. „Peterburskija Vjedo-mosti" menijo, da je po uresničenji te reforme evropski mir bolj v nevarnosti, nego po ka-teii koli mobilizaciji. Naj Dunajski in Poštanski prijatelji miru govore, kar jim drago, ven-der take naredbe, kakor prepoved izvažanja konj iz Bosne in Hercegovine in organizacija črne vojske, nikakor neso znamenja zaupanja in ne opravičujejo upanja, da se bode kriza mirno rešila in da nam pomlad donese mir in slogo.
Pariz 23. februvarja. Tukajšnji listi imajo telegrame, da se je Grška udala. Nota, v ka-terej se to naznanja, da je že v Londonu.
TLek v dober kup. Bolujočim na želodci priporočati so pristni „Moll-ovi Seidlitz-praSki", kateri imajo poleg nizke cene najboljši lekarski uspeh. Skatljiea z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Duimji, Tucldauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli •ov preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (20 - 2)
Zahvala.
Kegljačka zaveza „Edinost", ki je priredila pretečeno soboto v čitalniških prostorih plesno veselico na korist „Narodnomu Domu", je naklonila ves čisti dohodek te veselice, v /.neuku 110 gld. 89 kr., naši družbi in primaknila iz svojega še toliko, kur je manjkalo do polne svote (120 gld.) za desetkr«jcarsko knjižico. Za to svoto so gospodje kupili desetkrajcarsko knjižico pod št. LXXXI.
Za ta blagodušni dar izreka podpisana družba slavni zavezi svojo najprisrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, 24. februvarja 188$.
Krajcarska družb »Narodnega Doma" v Ljubljani.
Meteorologično poročilo.
Tujci:
23. februvarja.
Pri I iiii : Bach, Frunckunbergcr, Ilamuier, Plo-\vitz z Dunaja. — Politzer, Sohwaržkopi iz Trata. — Kaus ii Celovca. — Polak z Dunaja.
Pri Hali It Uek, Kratiš, Katzel, Baumgartner z Dunaja. — Langnrinn iz Gradca. — Zuppinger iz Gorice. — Herwisch z Dunaja.
Tr/ne cent' w nj u b!J dne 24 februvarja t. 1.
Pšenica, h k ti. Rež,
Ječmen, „
Oves,
Ajda,
Proso, „ Koruza, . Krompir, „ Leča, , Grah,
Fižol, „
Maslo,
Mast,
Speli frfUfl ■
[gj
rl. kr.j
7 f>8\ 5 93|
5 KI
3 :joj
f> Ti fi \v.\ r, 4.-t
3156 8 8
8 60
Bfi
74 — 44
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno .   .   . • Mleko, liter .   .   . . Goveje       meso, kgr.
Jeltgje „ n •Svinjsko „ „ Knštrnnovo    ., „
Pišanec.....
Golob......
Seno,   100 kilo    . . Siama,    „     n      . . Drva    trua, 4 Q inetr. mehka.
1 u 1 g ,Cas opa-i Q 1 zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-tro v i	Nebo	Mo krina v mm.
*   7. zjutraj m   2. pop. , ep  9. zvečer i 1	74067 mm. 740 21 mm. 74078 mm.	06" C 2 6" C 08' C	si. sv z. sl. svz. sl. svz.	snež. obl. obl.	0-30 mm, snega.
Srednja temperatura -f- P3°, za 1-4* nad normalom.
X3-u.n.aos33:£b "borza
dne 24. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafieno poročilo)
		86 gld. 65			kr.
		-6		80	„
		114	*	75	i
		101		.l0	n
Akcije narodne banke . .		869		—	/i
		298		50	i«
London		126		25	fi
Srebro.......		—		—	
Napol.                             . .		10		02'/,	1
C. kr. cekini		6		95	J
Nemške marke		Hi		80	ii
4'1/,, državne srečke iz 1. 1864	' 260 gld.	128		25	?
Državne srečke iz 1. 1*64	100 eld.	172		75	r
Ogrska zlata renta 4",u		104		50	v
„    papirna renta 5'',,		9.T		8^	
5" ,. štajerske zemljišč, od ve.-.. Dunava r- g. srečke 5',,,	obHft.	Uri		.-	
	100 gld.	116	_	75	
Zemlj. obč. avstr. 4'/."',, sl*tl 7,nat. listi		126	w	50	
Prior, oblig. Kdzubetine zapad.	želesoioe	11«	1*	50	v
Prior, oblig. Ferdinandove scv.	leleirnice	?07	fl	60	
Kreditne srečke	100 gld.	178		—	n
Rudolfove srečke .	10 ,	19	n	50	
Akcije anglo-avstr. banke	120 ,	116	1	70	
Trammway-druŠt. velj. 170 jrld	a. v.	20a	1	—	
i3-8)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije fužne
KIS ELI NE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
1 ka« izkušan liek proti trajnom kaplju plućevine I i-. bulca bolesti grkljan«, s proti nitih: rnlni katnru,
SUNKE MATTUNIJA
Karlovi vari i Widn.
Lepo
Jednouprežen, pokrit PhaSton, h kozlom, ki se da proč vzeti, dobro ohranjen, — jednouprežen Broom in 3 konjske oprave
pro«la«16 ne po eeni 110—i)
n.Ob <3-la,Tm*exri. trg'-u. št. 1©.
Burgundsko vino.
To fino in dobro Burgundsko vino Ogersko (francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih na Ogerskem priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milobe in izvrstnih svojstev pri želod-čevih boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljenji, diarr-htte in rekonvaleacenci z Zdravilnica v Lindetviese (Sle-zija) uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujočo pri rekonvalescenci.
Jedi ho zalogo km Kranj nk o
ima (656—17)
izrednim vspehom.
M
LEKARNA TRNK0CZY"
W zraven rotovža v L ubijani.
Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. Po pošti se pošlje nuj manj 5 steklenic.
LIPPMANN-OVI
KARLSBADSKI
ŠUMEČI PRAŠKI
izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti.
Slfcgt v»bqJ«Joč». Z> prebavljenje.
Vademecam
za
bolehajoče v želodci
Baba prijatna. Upliv gotov.
V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI
dobi so knjižica
J    ' "
^l>iisul duhoven ljnt»l)unsko šlcofljo.
Cena IO Irr-
Clatl dobiček te knjižice namenjen Je v podporo slovenskega iolstva osnovani „Družbi sv. Cirila ln Metoda". (518—20)
11 itkti z velikimi poslopji za stanovanje in gospodarstvo, 25 oral njiv, 4 orala travnikov, 7 oral vinogradov, 20 oral gozda in vrtom pri hiši, i»r«»«la se pod ugodnimi pogoji na Jescnicuh blizu Krežic in Krdkega.
Iliša je posebno pripravna za trgovino z vinom ali mešanim blagom.
Ponudbe vsprejema Fran Milller-jev Annoncen-Burcau v Ljubijuul. (107—1)
Neprekogljivo čistilo
upliva l»rex Izjeme Hitro in gotovo.
Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo za alkalično-solninske rudninske vode, grenčice itd.
Zdravo I Okreponjoče!
Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pi e, pa-stile itd.
Za predsdravljenje! Za po sdravljenjll
Zdravniško priporočano za  dom. če in zimsko zdravljenje pri boleznih želodca, ćrev, jeter, obistj in meburja.
Dobro sliišeno in moop istapo flomače sredstvo
pri motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji slasti do jedij, shlapu želodca in čruv vsled sedenja, /asiizenji, slabosti po jedi, Bitnem vzdigovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, strje.uji krvi, zlatej žili, nepravilnem izpraznenji, trdovratnem zapiranji in debeleuji. Ceno pušci 20 kr., originalni iskati ji = 12 pulio = 2 gld. a. v. ContiMilnsi zaloga:
Lippmaun-ova lekarna v Carlsbad-u.
Pazi naj se, da ima vsaka posamična skatljiea varstveno
znamko in Lipnuumn-ov imeiiaki počrk. Dobiva se na Kranjsketu v lekarnah v KrMiiJI, v LJubljani (U. pl. Trnkoczy, lukar, H. Birsehitz, lckar), v ltu-dolfovem, v Kntlovljiel, v C^rnouiljl, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijske državo itd.      (78—5)
Umetno
: zobe In z»l>®w$a» I
i ustavlja po najnovejšem a m e r i k aii s k e m načinu J «. brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovuiiJM in ,%> 4> vse %obue ojieraelje *
t zobozdravnik A. Paichel, «
poleg Hradeekega mostu, I. nadstropje. t>
Anchor parobrodna linija
iz Trsta v New-Yovte naravnost.
Odhcd v 1. in 15. dai \ sakega meseca.
Veliki prvorazredni pamiki te s eto noznane v Avstriji jedino koncesijonirane linije VBprejemajo potnike po najnižjih conah in z najboljšo postrežbo.
Potniki naj so obrnejo na £*<iv^;<. Ivtt, I*o-ijli«c?o, glavno agente, Vl» de>P A.i-«i*ij»Ic st«v. a
v   l'l Ii.
Dobivajo se tudi vozni listki za vsa inesta Zjedmje-nih držav po najnižjih cenah. ".^2—16)
Restitucijski
iS! fluid
pomnoženi, tudi
cvet
imenovan,
rabi za drgnenje v krepilo udov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboren skusen ter priznan kot najboljši zdravilen in krcpilcn, ohrani konja do pozne starosti, celo pri največjem trpljenji vztrajnega in pogumnega, zabranjuje utrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvrstenje) po kakem trudapolnem delu. Dalje rabi kot podpiralno in ozdravljujoče sredstvo pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v boku, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tišranji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri vseh viianjih boleznih hibah.
1 steklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaj« in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: (655—17)
. ■ i G ^ It A It NA THNHO€KY(
zraven rotovža v Ljubljani.
Jzdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarno".