Lsio VI., štev. 270 Ljubljana, petek 20. novembra 1925 PoStntn« pav&allrana. Cena 2 Din = Izhaja ob 4. »jptraj. =3 Stane mesečno Din 25 —; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva ceata štev. 16/I. — Telefon štev. 71. Notna redakcija: od 19. ure naprej v Knatlovi ul. št. 5/I. — Telefon St. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpramUtvor Ljubljana, Preiernova ulica It. 54. — Telefon St. 36. Inseratni oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon it. 49« Podružnici: Maribor, Barvaraka ulica »t. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem fek.zavodtt: Ljub-tjana St 11.841 • Praha »slo 78.it« Wien,Nr. 105.a Ljubljana, 19. novembra. Ni minulo še mesec dni, kar so se po SI 'veniii vršile politične in nepolitične anifestaciie. ki so ugovarjale pretirani . u čni obremenitvi. Praksa sama ie bila —napeta, na dnu vseh težav pa so zabeli in nečloveški predpisi za doho- • '-rino. hišni davek in sirova obreme- v z linearno, invalidsko in komorno !ado. Vse te neskladnosti so v času :::Jajočih zaslužkov in dvigajoče se vn utc prav posebno občutljive. Manifestacijam je bil namen, pritisniti •:.: odločujoče faktorje, da v proračnn-': ') dvanajstinah za dobo do novega :: ikona direktnih davkov dosežejo vsaj -kromne olajšave, z,lasti pa premembo r .nske skale pri dohodarini na dinar-j in olajšave za hišno posest. Kar se ' :če za to davčno leto doseči, se mora d >seči sedai. ker glavne odmere se iz-vrše v prvili mesecih nastopnega leta. Te dni je vlada predložila Narodni skupščini zakonski načrt o dvanajstinali /.t mesece december do konca marca. Uda je dovoli opozorjena na želje Slovenije preko celokupne javnosti. Zal, da moramo ugotoviti, da ie vlada takozva-nega '-narodnega sporazuma« šla kar ii.ez omcnka preko nas in ie našo eno-Ju.sno in dobro utemeljeno zahtevo • rg!a v koš. Ako se kaj takega zgodi ;>:>d tujo vlado, je razloge iskati v nacionalnem nasilju. Ako pa se preko tako elementarne zahteve gre v narod-::i državi kar tiho in z zaničljivim pre-'Irom, se mora očitati vladi, da nima 1 .i umevati.ia, ,iiti srca za narodne po- bc. Vlada niti ne preiskuje, ali imajo ■:,:n;festanti prav ali ne, ona jih žaljivo (•upravlja. V vladi sta zastopani radikalna in ra-i jevska stranka, kj imata svoje pristaše tudi v Sloveniji. Kar se tiče prve. v*, njeni privrženci prav redki in se za-tunaio komaj za personalna vprašania. Radičevci pa, ki so sc pridružili nekda- • i SKS, se trkajo na prsa. da imaio če- • ero poslancev izvoljenih v Sloveniji. Kje so sedaj ti poslanci? Kaj so v davč-::cn: oz;ru storili za svoja volilna okrožja? P.> soglasnih vesteh iz Beograda nI Radičeva stranka s svojimi štirimi po- .-•l.-HCi storila nobenega koraka v davčni i.-',:! Slovenije. Za sestavo finančnega •r.ona o dvanajstinali se SHS ni zanimala. vsaj kar se Slovenije tiče. To je eno. kar se mora pribiti. Usoda dvanajstin je v rokah radičevcev. Oni imajo v finančnem odboru izmed 31 članov njih 6. a radikali iih ima-:■-> 13. Ako že priznamo, da radikalna tranka kot zastopnica Slovenije ne t .n -tira. ne morejo s tega stališča svo-c odgovornosti odkloniti radičevci, ki • 1 vrhu tega v finančni odbor volili g. Piicija. Kakor bodo radičevci glasovali, tako hod.) izpadle dvanajstine. Te ugotovitve so potrebne, da ne bo nobenih dvomov več o odgovornosti za e, kar se bo v davčnem oziru zgodilo, le res. da nas je klerikalna nesrečna oiitika privedla na rob gospodarskega rropada in da ie večina slovenske d?ie-g .e e s svojo avtonomistično norostjo :-:na zapravila vpliv. Vendar je politični položai danes tako zasukan, da ior-:"l:io odgovornost nosijo radičevci. 2e ic izgubljena Prva bitka. Zakonski račrt o dvanaj.sti.1ai1 je s podpisi radi-. -vs';:!i ministrov in p'»d odgovornostjo Puclja in Kelemii e predložen Na-r -J .i :■>::,pjčini, a v njem ni besedice, ki b lt-io 1926. prinesla le trohico ubla-'cilja davčnega bremena v Sloveniji. V teli dvana:,:tinah bi imelo to biti, ali na ie c .-'o leto zamujeno! In baš ta zgodo-v'!>:,.j trenutek nas ie1 našel v trenutku tragične konstelacije, da gosp. Ivan Ptice" zastopa mterese stotisočerih sloven-- !i davkoplačevalcev v vladni skupini. Še ie čas. četudi ie glavni trenutek zapadel. Ako delamo krivico sloven-.•>!•!:n radičevceni. odnosno bivši SKS, - ra niej ie. da nam da možnost. da jo : ekiičemo. Stori naj svojo dolžnost, da se vnese v dvanajstine vsaj minimum, da ho slovenski kmet, naš obrtnik, trgo-vcc fa'iko dihal. f'bt"žba je postavljena in nikakšno izmikanje in izvija nje ne koristi. Kdor !;oee zastopati Slovenijo, kdor hoče »sporazum«, mora omogočiti predvsem v--::i skromno živlienie. Dasi «0 dvanaj-vrine že obiavliene in ie razočaranje v vseh slovenskih ustvarjajočih in delovnih plasteh brez:ziemno. ie še čas vsaj deset dni. cla vlada in vladne stranke uvidijo, kakšno krivico delajo Sloveniji in njenemu gospodarstvu, ter «0 popravi io. Trb-- jhrv3Ščina in čs!. častniki /V cv?, 19. novembra, r. V prostorih čs!* !. I/« - so bli včeraj svečano otvorjeni te* ":-ii srbo1irvatskega jezika za čsl. višje in rižje častnike. Tečaje je otvoril vseuč. prof. dr. Matiia Murko. Nadzorstvo je poverjeno - osebnemu odboru Lige, ministrstva narod* t:e obrambe in udruženju čsl. častnikov. Gc» nera! Gajda, pedšef generalnega štaba, je ob otv!>r:tvi želel najboljši uspeh, a odprav* nik poslov kraljevine SHS g. Nastasijevič s; jc zahvalil za manifestacijo bratskih sim* pa ti j. Politično zatiše radi parlamentarne pavze Večina poslancev je zapustila Beograd. — Prvi Radičevi ukrepi v prosvetnem ministrstvu. — Avdijence in konference. Beograd, 19. novembra, r. Po včerajšnjih živahnih dogodkih je danes zo^et nastopilo popolno zatišje, ki bo očividno trajalo do zopetnega sestanka Narodne skupščine, ko pridejo na dnevni red proračunske dvanajstine. Novi prosvetni minister Stjepan Radič se je ves dan zadržal v svojem kabinetu, kjer je sprejemal poročila posa, meznih načelnikov. Proučeval je predložene finančne postavke proračuna za prosveto ter jih korigiral, da na ta način dobi kredit, katerega smatra za neobhodno potrebnega v prvem momentu svoiega poslovanja. V političnih krogih pravijo, da namerava Stjepan Radič svojega zeta inž. Košutiča postaviti za glavnega inšpektorja za higijenska in tehnična vprašanja prosvete v državi. V Narodni skupščini vlada popolno zatišje, edino v davidovičevskem klubu se je zbralo večje število poslancev, ki so razpravljali o raznoterih zadevah. V ministrskem predsedništvu pa je gospod Pašič najprej dalje časa konferiral z ministrom za vere Mišo Trifunovičem in dr. Lazo Markovičem. Kasneje se je razgovoru pridružil tudi minister za izenačenje zakonov dr. Milan Srskič. Beograd, 19. novembra, n. Še pred imenovanjem novega prosvetnega ministra Stjepana Radiča je bilo izdelanih v tem ministrstvu več ukazov, ki jih je tudi g. Radič sprejel in jih kralj najbrže jutri podpiše. Beograd, 19. novembra, Popoldne je sprejel kralj Aleksander v daljši avdi-jenci ministra za pošte in brzojav dok-| torja Šuperino. V razgovoru so bile le j resortne zadeve. Redni proračun predložen parlamentu Proračun za 2 milijardi večji od razpravo o Beograd, 19. novembra, n. Ena najnujnejših zadev, s katero se Ima baviti Narodna skupščina, so proračunske dvanajstine od decembra do marca, ki so že predložene finančnemu odboru. O njih razpravlja vlada in vstavlja poslednje amandmane Včerajšnja seja ministrskega sveta ie izkl učno veljala proračunskim dvanajstinam, današnja pa. ki je trajala od 6. do 8 zvečer, je napravila zadnje izpremembe v predlogu. Za jutri popoldne je sklicana seia finančnega odbora s prvo točko dnevnega reda: razprava o proračunskih dvanajstinah. Danes je delala tarifna sekcija finančnega odbora v pospešenem tempu, ker pride takoj po dvana:stinah pred plenum odbora zakonski predlog o carinski tarifi. Carinska sekci ja se spremenila v zakonskem načrtu one postavke, do katerih je obvezana država po zadnjega. — Vlada končala dvanajstinah. trgovinskih pogodbah, ki !ih je doslej sklenila z drugimi državami. Ker ima vlada predložiti vsako leto najkasneje do 23. novembra Narodni skupščini proračun, kakor to določava ustava je prel-težil danes finančni minister dr. Stoiadinovič zbornici predlog srednjega proračuna za pro računsko leto 1926-27. z nastopnim pismom: »Narodni skupščini. Na temelju členov 78. Tn 113. ustave in na podlagi pooblastila, ki mi ga je dal Nj. Veličanstvo kralj z uka*.om od (8. novembra 1925. št. 139.530, mi je čast predložiti Narodni skupščini v rešitev ia odobritev proračun državnih izdatkov in dohodkov. s predlogom finančnega zakona za leto 1926-27. Predloženi proračun za leto 1926-27., ki pa je izdelan šele v glavnih obrisih, je približno za dve mili.ardi večji od zadnjega. Gospodarske intervencije posl. dr Pivka Beograd, 19. novembra, p. Poslanec dr. Pivko je poslal danes ministru za poljedel* stvo in vode vprašanje zaradi izplačila sub* vencij kreditnim zavodom po partiji 1363 b. Poslanec veli v svojem vprašanju, da pred* videvajo proračunske dvanajstine za mese* ce od avgusta do novembra 1925. znesek pol milijona Din kot prvi obrok podpore kreditnim zavodom, ki pa se še niso naka* zale. Tako jc Zadružna zveza v Celju že mcscca septembra zaprosila ministrstvo, naj ji izplača že dovoljeni obrok subvencije; ta prošnja pa še do danes ni rešena. Poslanec dr. Pivko jc naslovil drugo vpra* šanje na ministra za promet Radojeviča zk. radi ukinjenja naredb št. 31.157 in 3505, ki povzročata lesnim trgovccm, zlasti v Slove* niji, velike stroške in škodo. Ti trgovci mo* rajo zaradi skrajšanega roka plačevati veli* ko ležarino za blago. Pomisliti je treba, da te stranke često dovažajo les po 10 do 15 km daleč iz gozdov in morajo navadno dol* go čakati z njim, da dobe vagone, in da mo* rejo naložiti les, ki včasih čaka tudi po dva dni na kolodvoru, preden ga natovorijo. Za ta čas morajo plačevati veliko ležarino. Dr. Pivko zahteva zato v imenu lesnih trgovcev, naj se omenjeni naredbi prometnega mini« strstva ukineta. Seja ministrskega sveta Beograd, 19. novembra, p. Na nocojšnji seji ministrskega sveta se je v glavnem razpravljalo o proračunskih dvanajstinah. Na vrsto so prišle postavke, ki se nanašajo na Vojvodino. Potem je prišlo na dnevni red vprašanje Vapove papirnice v Beogradu, od katere ima država polovico delnic. Uprava monopolov je odpovedala tej tvornici papirja dobavo cigaretnega papirja, ker ni ž njo zadovoljna. Zadeva se je izročila v nadaljnje postopanje go-spodarsko-finančnemu odboru nfni-strov. kateremu se ie odstopilo tudi vprašanje reparaciiskih dobav za zgradbo mostu preko Donave pri Pančevu. Za jutri je sklicana zooetna seja ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo o rednem proračunu za poslovno leto 1926.-27. Proračun .ie približno za dve milijardi večji kot zadnji. Jutri se ima tudi izvoliti ukazni odbor ministrov, ki bo proučaval vprašanje držav nih nameščencev. Vode povsod padajo Beograd, 19. novembra, n. Po zadnjih vesteh, ki jih dobiva generalna direkcija voda, ne naraščaio več reke in potoki, ampak so začeli padati. Donava pada sicer v svojem zgornjem toku. v svojem spodnjem pa narašča dnevno za 20 do 25 cm. Ker pa se normalni pritok vode odteka, ni nevarnosti poplave Sava je pri Beogradu dosegla svoj višek in je danes začela padati. V Črni gori so napravile reke Zeta. .Morača in Tara veliko škodo. Predsednik Doumergue o naši pariški razstavi Beograd, 19. novembra, n. Dne 14. t. m. popoldne ie sprejel predsednik francoske republike Doumergue generalnega komisarja jugoslovenskega oddelka na razstavi dekorativnih umetnosti v Parizu. Predsednik ie čestita! naši državi k uspehu in je prosil generalnega komisarja, nai to sporoči svoji vladi. Gosp. Doumergue upa. da bo tudi razstava dekorativnih umetnosti učvrstila ne samo prijateljske vezi med obema narodoma, amoak tudi umetniške in trgovinske odnošaje. v Carina na nsnje in predelke Beograd, 19. novembra, r. Tarifna sekcija finančnega odbora je tekom dopoldneva intenzivno nadaljevala svoje delo ter sprejela šesto in sedmo poglavje, ki govorita o uvoznih carinah na usnje, kažuhovino in predelke teh artiklov. Govorili so JuraJ Demetrovič, dr. Lorkovič, Pušenjak ln dr. Šečerov. Na predlog poslanca Demetrovi-ča je bilo sklenjeno, da se zniža uvozna carina: za navadno usnje od 200 na 150 zlatih Din, a za ševro in drugo luksuzno usnje se poviša od 320 na 430 zlatih Din, odnosno cd 350 na 450 zlatih Din. V vseh parlamentarnih krogih se obsoja da minister za trgovino in industrijo dr. Krajač ne prihaja na seje branit vladni projekt Poleg navedenih carinskih postavk se je izpremenila carina: na usnjate navadne opanke od 200 na 150 zlatih Din; za vso ostalo obutev, izvzemši Škornje in nizke čevlje, se poviša carina od 500 na 650 zlatih Din, za otroške čevlje do 17 cm dolžine pa cd 1600 na 3000 zlatih Din. Znižanje carine iznaša v smislu trgovinskih pogodb za navadne rokavice 1500 zlatih D'n mesto dosedanjih 1S00, za pedležene 900 mesto 1500, za usnjate pase 160 mesto 200; za biče in slične predmete pa ostane dosedanja carina. Znižana ie carina na cevi iz kavčuka od 30 na 25 Din ter na glavnike in druge predmete iz kavčuka od 400 na 300 zlatih Dm. Pov!šana pa je carina slednjim predmetom, ako so v zvezi s plemenitimi kovinami, in sicer v zvezi z zlatom od 1500 na 2000 Din in s srebrom od 1000 na 1500 Din. Beograd, 19. novembra, n. Popoldne je razpravljala tarifna sekcija finančnega odbora o hitrejšem postopanju in je sprejela vse postavke o pletarstvu, košarstvu, gumbarstvu in sitarstvu ter o lesn:h izdelkih, zlasti za opremo sob, v obliki, kakor jih je predložila vlada. Francozi izoraznijo Libanon Pariz. 19. novembra, s. »Chicago Tribune« poroča iz Bajruta, da so Francozi pričeli ve* like obkrožcvalne akcije v svrho izpraznitve Libanona. London, 19. novembra, s. Poročevalec <*Dailv Maila« v Bajrutu javlja, da namera* vajo uporniki prekiniti železniške proge, za* sesti Damask in prisiliti Francozc, da zapu* atijo deželo. Divjaški pretep v rimskem parlamentu Fašistovski poslanci, med katerimi se je odlikoval požigalec »Narodnega doma» v Trstu Giunta, so brahijalno napadli komuni« ste in jih vrgli iz zbornice. —Razpust delavske zbornice v Genovi. — «Corriere della Sera» spremeni vodstvo. Rim, 19. novembra, e. Današnja seja zbornice se je otvorila ob 15. uri. Predsedoval ji je podpredsednik Paolucci. Komunistični poslanec Maffi je poudarjal v svojem govoru, da bi bil na včerajšnji seji, ako bi bil pri- soten izjavil, da se pri demonstracijah, ki so bile prirejene voditelju fašizma, ne zrcali mišljenje dežele. (Fašisti vpijejo. Posl. Giunta zakliče: Grobar!) Posl. Maffi skuša pre-krfčati vpitje ter nadaljuje: Pravo mišljenje delavske .nase (Medklic posl. Barnabe: Norec, norec! Hrušč in trušč naraščata). V tem hi.iu se posl. Farinacci zažene proti Maffiju, ki sc umakne za korak nazaj. Ob ni.-o vi strani se nahajata komunista Dame in Grieoo. Številni fašisti skoči o proti komunistom. Farinacci udari Mafilja s pestjo dvakrat po obrazu ter zakriči: Ko se govori o vodji Mussoliniju. se mora govoriti z večjim spoštovanjem Tem besedam sledi divji pretep med fašisti In komunisti. Med splošnim aplavzom zbornice In tribun vržejo fašisti komunistične poslance iz zbornice. Pri tem se zlasti odlikujejo poslanci Greco, Ca-vadonna, Staraze, Barnaba. Gonardi, Giunta in Pieratti. Najprej so vrgli iz zbornice posl. Lo Sarda in Dame.ia. nato pa še slovenskega komunista Srebrniča, ki so ga tudi obdelovali s pestmi. Obkoljena od skupine fašistov ostaneta v zbornici le Grieso in Maffi. Fašisti ju obdeluje o s pestmi in ju bijejo po glavi. Klici »Ven, ven!« se razlegajo po dvorani. Končno vržejo tudi ta poslanca iz zbor nlce. Podpredsednik Paollucci je prekinil sejo. Medtem se je neki komunistični novinar spri s svojimi fašistovskimi kolegi, ki so tudi -.ije-ga vrgli na hodnik. Zakonski predlog vlade določa uporabo narodne zastave v Italiji. Ta zeleno-belo-rdeča zastava z modrini trakom mora imeti v svojem belem delu savo.iski grb. Na poslopjih, kjer biva kraljeva rodbina ter na \ ladnlh poslopjih bo nad tem grbom še krona. Druge zastave se smejo izobešati le tedaj, ako je poleg njih in sicer iia prvem mestu italijanska zastava. Noben inoze.nec to-rei ne bo smel v Italiji razobesiti zastave svoje države ne da bi razobesil tudi italijansko zastavo, in sicer na desni strani. Oni, ki bodo kršili to določbo, bodo kaznovani z globo do 5 tisoč lir. S tem je tudi socialistom onemogočeno razobešati rdečo zastavo, ravno tako tudi republikancem, čijih zastava je zeieno-belo-rdeča brez savojskega grba- Z dekretom prefekta v Genovi je bila raz-puščena tamošnja delavska zbornica. Milan, 19. novembra, e. Tu so razširjene govorice, da pride list »Corriere della Sera« v najkrajšem času v druge roke. Za kandidate novega vodstva se imenujeta Ojetti in Barzini. Včeraj so se vršila važna posvetovanja za predajo lista. Brata Albertinl sta se do zadn ega trenotka protivlla izprememibf pri vodstvu lista. Govori se, da so bratoma Albertini ponudili za odškodnino in za akclj-je velike svotc. Resna beseda v italijanskem senatu Senator Rulfini izjavlja, da Rim, 19. novembra, e. Senat je danes nadaljeval razpravo o zakonskem načrtu glede tajnih udruženj. ki je v prvi vr. sti naperjen proti framazonom. Proti načrtu je govoril liberalni sena. tor Ruffini, ki je izjavil med drugimi: Trdno sem prepričan, da se brez svobode noben narod ne more povzpeti do veličine. S prepovedjo tajnih udruženj se kratijo temeljne pravice, zajamčene v ustavi. Italija se pripravlja na konec se liberalci ne bodo uklonili! liberalne države z ukinjenjem ustavnih svoboščin, povsod drugod po svetu oa ostajajo te svoboščine in individualne pravice. Italija .ie postavljena pred alternativo ali naj vztraja na zanikamu pravice do svobode in se na ta način pridruži ruski sovjetski republiki, ali pa naj ubere drugo pot. Toda liberalci se ne bodo uklonili. Vedno se bodo sootnlnjali Macchiavellijevih besed, ki je rekel, da svobode ni mogoče zatretl. Skrzynski vrnil mandat za sestavo vlade Vsled nesporazuma med strankami se je misija Skrzynskega izjalovila. — Nove kombinacije. Varšava, 19. novembra, d. Na sinočni konferenci z zastopniki strank ie izjavil Skrzynski, da se mu ie posrečilo sestaviti novo vlado, da pa mora vrniti mandat državnemu predsedniku, ker so nekatere stranke nasprotovale njegovi sestavi vlade. Skrzynski ie sestavil tisto nove vlade sledeče: ministrski predsednik in zunanji minister Skrzynski, podpredsednik in delovni minister Moraczevvski (soc. demokrat), notranji minister Rackie-wicz (strokovnjak), finance Micha'ski (kršč. nar. stranka), vojska general So-snowski, pravosodje Makarewiecz (kršč dem.), poljedelstvo Osiecki, agrarna reforma Poniato\vski (rad. ljudska stranka) trgovina in industrija dosedanji minister Klamer (strokovnjak), promet inž. Bartel. javna dela Chondzvnski (nar. delavska stranka), prosveta Grab ski (nar. dem.) Kot najvažnejši razlog ponesrečenja misije Skrzynskega se smatra nesporazum med političnimi strankami glede vojnega ministra. Narodni demokrati so zahtevali, da inora general Sikorski še nadalje ostati vojni minister, dočim so se levičarske stranke energično vprle Sikorskemu. Nadalje je radikalna ljudska stranka zahtevala mesto podpredsednika. socijalni demokrat Moraczew-ski pa je stavil kot pogoj za spreiem ministrske listnice, da se mora maršal Pilsudski zopet vrniti v armado. V političnih krogih se govori, da bo državni predsednik poveril sestavo vlade bivšemu ministrskemu predsedniku \Vitosu ali pa sedanjemu sejmskemu maršalu Rata.iu, ki naj bi sestavil koalicijski kabinet Ako se tudi temu ponesreči misija, bo Skrzynskemu ponovno poverjen mandat za sestavo vlade. Fašistovske metode Vatikana Kako se je izvršil vpad v naš zavod sv. Jeronima. Beograd. 19. novembra, r. Današnja ■'Politika^ objavlja daljše poročilo iz Rima o vpadu Vatikana v naš zavod sv. Jeronima. Poročilo navaja, da je italiian ska vlada leta 1924. izročila zavod .iaši državi in mu izrecno priznala naš nacijonaini značaj, nakar so se pričela pogajanja z Vatikanom, da se s posebnim sporazumom ugotovijo pravice naše države. Izpočetka se je mislilo, da se bo stvar uredila brez posebnih težkoč. Toda Vatikan, olirabren z zadržanjem naših klerikalcev pod vodstvom nadškofa dr. Šariča. je odbijal sleherno in-gerenco naše države. Vatikan je skupno z jugoslovenskim episkopatom storil vse. da prisili naši državi nakloniena upravnika Biasottija in Butkoviča k ostavki. Ko pa to le ni uspelo, je Vatikan izvrši! nečuven vpad v zavod sv. Jeronima. točno oo fašistovskem vzorcu. Ta sramotni čin se je dogodil 7. novembra. a naslednii dan ie iz Rima odpotovala naša škofovska deputacija. «Politika» nato podrobneje opisuje postopanje Vatikana o katerem pravi, da ni najti primere v diplomatski zgodovini. Žrebanje sokolske loterije za Tabor dne 15. decembra Spored kongresa SDS Beograd, 19. novembra, p. Glavni odbor samostojne demokratske stranke je danes določil dnevni red strankinega kongresa, ki se bo vršil v Beogradu. Dnevni red obsega sledeče točke. 1. Splošni poiitičnl položaj (po roča Svetozar Pribičevič), 2. zunanja politika (dr. Prvlslav Grisogono), 3. notranja politika, samouprava, uprava, občinske In oblastne volitve (dr. Gregor Žerjav), 4. socijal ni in gospodarski položaj (Juraj Demetrovič) 5. agrarne zadeve in kolonizacija (dr. Hin-ko Krizman). 6. finančna politika (dr. Sveti-slav Popovlč). 7. prosveta (Jeremija Ziva-::cvič. 8. organizacija in propaganda stranke (Ivo Jelavič), 9. predlogi članov glavnega odbora in oblastnih organizacij, 10. volitve predsednika in članov glavnega odbora stranke. Sarajevo. 19. novembra, n. V nedeljo, 2. t. m. ima bosanska organizacija SDS v Sarajevu svoj letni občni zbor, na katerem se iz-vclijo delegati za kongres stranke v Beogradu. Amnestija političnih obsojencev Beograd, 19. novembra, n. Današnje «No--vosti« pišejo, da jc pripravljen ukaz o un-nestiji političnih obsojencev. Centralna uprava Jugoslovenskega novinarskega udru* ženja bo predložila ministrstvu pravde sc< znam obsojenih novinarjev, ki naj bi bili deležni amnestije. Komunističen proces v Londonu London, 17. novembra, s. Danes se je pri« čel tukaj proccs proti 12 komunistom, ki ao obtoženi zarote proti državi Mussolinijeve pretnje inozemstva Nori fašistovski zakoni za obrambo r*»-ma. — »Patriotlčna« akcija za odplačilo ameriških dolgov. — Angleško kvarilo pred optimizmom glede angleških dolgov. j Rim, 18. novembra. I Daaiašnia otvoritev zasedanja poslanske zbornice »e Je izvršila Y znamenju faSf-stovskih manifestacij načelniku vlade in fašizma. Dvorana na Mootecitorlju je odmevala od pravega fašistovskega navdušenja, saj v vsej dvorani ni bilo menda razen diplomatskih zastopnikov nobenega nefašista. »Parlamentarna:« policija je natančno preiskala srce ia obisti vsakemu, ki si je pridobil dovoljenje za vstop na galerijo. Fa-šistovski poslanci so položili na Mussollni-Jev sedež ogromen lovor j ev venec z dolgimi italijanskimi trakovi. Po učinkovitem pozdravu zborničnega podpredsednika Paoluccija, ki se Je zahvalil italijanskemu Boga za rešitev Mussolinfje-vega življenja, od kojega je odvisna bodočnost Italije, je govoril Mussolini, ki je proslavlja! fašistovsko revolucijo, hvalil svoje ministre in omalovaževal »pripravljen® atentat nanj, češ da je le malenkost. V svojem nadaljnem govoru, ki se Je iz-premenil v grožnjo inozemskim nasprotnikom fašistovskega režima, je izvajal med drugim: Po več stoletjih opazujemo pojav, da se Je svet rad! fašistovske Ideje razdelil na dva tabora, za in proti. Povsod se občuti, da je treba moderno družbo prenoviti po načelih reda, discipline in hierarhije, brez katerih preti človeški družbi kaos m uničenje. Toda v nekaterih državah so ljudje tn politične skupine, ki hočejo postaviti okoli fašistovske Italije neke vrste mo-ralno žično oviro. Onstran meje so Indivl-duji, ki si upajo Y svojem parlamentu napadati fašistovski režim in sijajni italijanski narod. Toda vedet* je treba ta vsi vedo, da še nTcdar ni padel noben režim pod pritiskom iz inozemstva. Če treba, bo 2 milijona mladih mož sledilo mojemu pozivu. (Neki poslanec je zaklical proti diplomatski loži: Ali slišite, gospodje? Poslanec Giunta, požigalec »Narodnega doma* v Trstu pa je zaklical: Naj bi tvoje besede razumeli vsi Ne pozabimo na Aduo! Ghmta Je s tem vzklikom hotel spomniti na svo-ječasne obtožbe, da je Francija podpirala Abesince proti Italiji). Nato je Mussolini predložil zbornic! nastopne zakonske načrte: Ukrepe proti političnim emigrantom, o oblasti in funkciji prvega ministra, o pravnem priznanju delavskih sindikatov in delavskih sodišč, o ■ funkciji prefektov ip o ustanovitvi pokra- j jinskih svetov za narodno gospodarstvo. j Vseb!na zakonskega načrta glede oblasti in funkcije prvega ministra, je naslednja: j Prvega ministra imenuje kralj. Prvi mini« i ster je odgovoren kralju za politiko cek>» kupne vlade. Nadalje imenuje kralj mini* stre na predlog prvega ministra. Za svoje delovanje so ministri odgovorni kralju in prvemu ministru. Ravno tako imenuje kralj j državne podtajnike na predlog prvega mini? j stra sporazumno s kompetentnimi ministri. > Prvi minister vodi delo ministrov, odloča v i sporih, ki bi utegnili nastati med ministri, | sklicuje ministrske svete in jim predseduje, število in funkcije ministrov določa kra« Ijevi dekret na predlog prvega ministra. Na podlagi kraljevega dekreta se lahko podeli ; prvemu ministru vodstvo enega ali več mi« | nistrstev. Brez privolitve prvega ministra ne j sme priti na dnevni red parlamenta ali se« i nata nobeno vprašanje. Prvi minister sme ' zahtevati, da se zakonski predlog, ki ga je ! odklonila ena izmed zbornic, ponovno pred« loži na glasovanje, ko so pretekli najmanj trije meseci od prve zavrnitve. Kdor izvrši kako neposredno dejanje proti življenju, osebi ali svobodi prvega ministra, se kaznu« je z zaporom od 10 do 20 let, ako ponovi svoj namen pa z dosmrtno ječo. Kdor z be« sedo ali z dejanjem razžali prvega ministra se kaznuje z zaporom 6 do 30 mesecev in globo od 500 do 3000 lir. Pokrajinski gospodarski sveti bodo zasto* pali gospodarske in socijalne interese iz po« \ sameznih krajev. Danes obstojajo trgovske in industrijske zbornice, ponekod se pa rav« notako uvajajo te ustanove. Pokrajinski sve« i ti bodo delovali neodvisno drug od drugega. Ti sveti bodo zbirali vse produktivne sile trgovine, industrije in poljedelstva ter za« stopali njihove interese. Fašistovski pristaniški delavci v Genovi so sprožili akcijo, naj bi vsi Italijani z dele« žem po 1 dolar prispevali za odplačilo ame« riških dolgov. Ta akcija je bila povsod sim« patično sprejeta. Razna uradniška društva, bojevniki, najrazličnejše fašistovske skupi« j ne, zveza menjalnih agentur in drugi, so se . izjavili pripravljene, da se priključijo temu i predlogu. Posestnik nekega varijeteja v Fi« ! renzi je predlagal, naj priredijo gledališča, ! kinematografi in varijeteji po vsej Italiji dolarske večere za odplačilo ameriških dol« , gov. V Ameriki je italijanski veletrgovec Na« politano pozval vse v Ameriki bivajoče Ita« lijanc, naj prispevajo mesečno gotovo vso« i to za odplačilo italijanskega dolga v Ame« j riki. Napolitano sam je otvoril to akcijo z ! mesečnim prispevkom 100 dolarjev. Po doseženem ameriško.italijanskem spo« razumu glede vojnih dolgov se bavijo me« rodajni italijanski krogi sedaj z ureditvijo italijanskega dolga Angliji. Italija priznava svoj dolg Angliji in ga je voljna tudi pla« Sati. zahteva pa, da se uvažujejo njeni go« snodarski pogoji pri določevanju oblike in višine odplačevanja. Ves dokazilni materi, jal, ki ga je stavil grof Volpi na razpolago ameriški delegaciji, bo služil tudi pri bodo« čih pogajanjih z Anglija »Daily Mail», ki se bavi z vprašanjem ita. liianskega dolga Angliji piše: Italijanska de. legacija, ki v kratkem prispe v Anglijo, ne sme računati v tem pogledu z istimi pogoji, kakor jih je ravnokar dosegla v Ameriki. Dosegla je nizke odplačevalne obroke le t orirom na visoko zaščitno carino, s katero ie obdana Amerika. V Angliji ne obstojajo taki fiskalni pogoji. Radi tega Italija ne sme predlagati eličnih zahtev. * Politična kriza na Nizozemskem Odstop CoIynovega kabineta. — Pre-kld od noša je v z Vatikanom. — Pred koalicijo socijallstov in »katoliških demokratov*? Holandski ministrski predsednik Cofom je predložil kraljici Vilhemini ostavko celokupnega kabineta. Letošnje julijske volitve so se, kot je »Jutro* svoječasno poročalo, izvršile v znamenju napredovanja levice, zlasti socijalistov. Katoliška stranka je dobila 30 mandatov, protestantski «antirevolu-cijonarci* 13, protestantski »zgodovinski kristjani* 11. Te tri stranke so tvorile konservativni vladni blok. Od opozicije je pripadlo 24 mandatov socijali-stom, 9 liberalcem. 7 radikalcem, 3 neodvisnim in I komunistom. Opozicija je sicer silno neenotna, složna pa v boju proti desničarski vladi, razpolaga torej v doljni zbornici s 44 glasovi proti 54 vladne koalicije. Ruys de Beerenbroe-kov kabinet je sicer odstopil, a novi ministrski predsednik Cofom, voditelj »protirevolucijske stranke*, se je še vedno opiral na staro desničarsko koalicijo. Vladna večina se ni izkazala nič kaj solidno. Razjedalo jo je staro --vra-štvo med protestanti in katoličani. Leta 1915. je namreč Holandija po skoro 50 letih zopet stopila v odnošaje z Vatikanom. Ta obnova je bila le provizor-na. Da pa se utrdi koalicija med protestantskimi in katoliškimi konservativci, so se leta 1920. provizorični stiki s papežem izpremenili v definitivne. Ta korak je izzval veliko razburjenje med kalvinisti. Te dni je odpor proti papiz-mu izzval odstop celokupne vlade. Pastor Kerstens, ki je poslanec vladnih »zgodovinskih kristjanov«, je predlagal v proračunski debati spodnje zbornice odpravo poslaništva pri Vatikanu. Pri glasovanju je potegnila z •zgodovinskimi kristjani* vsa opozicija in Kerstensov predlog je bil spreiet z 52 proti 42 glasom. Cofom sicer ni postavil vprašanja zaupanja, temveč je zagovarjal obstoj zveze z Vatikanom le iz orsortunistič-nih razlogov. Zato pa so klerikalni katoliki izvajali posledice. Njihovi štirje ministri so izjavili, da jim ni več mes*a v kabinetu. S tem je bil katoliško-pro-testantski blok zlomljen. Vlada je podala ostavko. Kdo bo Colynov naslednik? Če si obe protestantski stranki (»protirevolu-cijonarji* in "zgodovinski kristjani*) zagotovita še zelo dvomljivo podporo liberalcev in radikalcev, bi ta nova zveza še izdaleka ne imela večine v zbornici. Levica pa je prvič silno neenotna, drugič pa preslaba, da bi vladala istočasno proti protestantskim in katoliškim konservativcem. Zato se je začela upoštevati možnost socijalistično-katoliške koalicije po belgijskem vzorcu. Holandska katoliška stranka ima tudi svoje »krščanske demokrate*, ki so napravili že marsikatero preglavico strankini desnici. Celo san. Vatikan je že moral posrsdovati, da prepreči razkol v katoliškem taboru. Zato ni gotovo, če bo konservativni del dovolil krščanskim demokratom vstop v socijalistični kabinet. Ce do tega le pride, bodo zahtevali klerikalci koncesije na verskem polju, posebno v šolskem vprašanju. V zameno pa bodo morali podpreti obširne socijalne reforme, ki jih predlagajo socijalisti. Volitve v Avstraliji Zmaga desničarske vlade. — Nazadovanje socijalistov. London, 16. novembra. Volitve v avstralski parlament bi se morale vršiti pravzaprav šele prihodnje leto. Toda ministrski predsednik Bruce je predčasno razpustil ljudsko zastopstvo, ker je po stavki pomorščakov smatral trenutek za ugoden, da obračuna z delavsko stranko in komunistično propagando. Slednja ima največjo oporo med tuierodnim delavstvom in Labour Party, ki vodi na Angleškem boj proti komunistom, se drži napram njim v Avstraliji celo prazno. Tako postopanje je nedavno izzvalo resen konflikt med zvezno vlado in med vlado najznatnejše avstralske države New South VVales. Slednja ima namreč socijalistično upravo. (Od 6 avstralskih sestavnih držav so razen Vic-torije vse v rokah delavske stranke.) Ministrski predsednik New South Wa-lesa, Lang. ni hotel nastopiti proti stav kujočim in je zabranil zvezni vladi upo. rabo lokalnih oblasti za izvedbo depor-tacijskih določb priseljeniškega zakonca Vrh tega je z vso vehemenco napadel centralno vlado. Volitve 14. t. m. so se vršile v znamenju f>oja proti komunizmu. Zvezni ministrski predsednik Bruce sam je postavil formulo: »Commonwealth (»Com-monwealth of Australia* je naziv avstralske zvezne države) ali komunizem. To geslo je naperjeno proti dela-ski stranki. Vladna koalicija nacijonalistov in Conntry Party (domačinske stranke) je izbojevala častno zmago v reprezentančni zbornici. Pri volitvah I. 1922. je dobila protilabouristična koalicija 45 mandatov, delavska stranka 29 in 1 neodvisen. V soboto je vlada osvolila od 75 sedežev 48, delavci pa le 27. Prvi minister Bruce je bil izvoljen z večino 10.000 glasov, bivši ministrski predsednik Hughes je potolkel delavskega protikandidata celo s 17.000 glasovi večine. Glede volitev v senat še nimamo toč. nega izida. Dosedaj je imela vlada 24 senatorjev in socijalisti 12. Labour Par- ty, ki ima itak že v rokah skoro vse posamezne avstralske države, je upala tokrat zavojevati vsaj senat, da bi ga uporabila kot občutno kontrolo nad reprezentančno zbornico. Po prvih poročilih se zdi, da ji ta namera ni uspela, in da ohrani vlada tudi v senatu večino. Vladino zmago je pripisati ogorčenju farmerjev nad stavko pomorščakov, ki jih je prisilila, da so morali iz daljnih krajev prihajati v pristanišče, da pomagajo nakladati svoje produkte. Vladi je koristila tudi nova določba volilnega reda, po kateri so vsi polnoletni državljani obeh spolov primorani udeležiti volitev. Kdor ne navede tehtnih razlogov, zikaj je izostal, plača globo dveh funtov šterlingov. Prisilne volitve so bile potrebne radi ogromne razsežnosti Avstralije in velike oddaljenosti posameznih naselbin. Izkazalo se ie. da so tisti, ki se volitev ne udeležujejo, skoro vsi zmeren element. Nova določba je imela v soboto poleg ogromnega navala k volilnim žaram za posledico tudi okrepitev zmernih strank. Značilno za avstralske politične razmere je de;stvo. da volilci ne glasujejo vedno za isto stranko pri zveznih volitvah kot pri volitvah v zastope posameznih držav. Pri slednjih igrajo lokalni interesi veliko vlogo, dočim orevladu;e pri prvih korist splošnosti. Tako imajo n. pr. v Oueenslandu socijalisti večino v lokalnem parlamentu, pri volitvah v zv°-*ni parlament 1. 1922. pa so dobiti le 2 poslanca in njihovi nasprotniki 8. Tudi ta psihološki moment je prinomogel k sobotni zmagi vlade. Položaj ministrske*** predsednika Brucea je torej utrjen. Edir- re*na nevarnost tiči pravzaprav v sestavi vladne koalicije. Nacijonalisti in Countrv Party sta se svojčas ogorčeno pobi'aIi. Zvezala iu ie le socijalistična nevarnost Vendar je ta koalicija še danes nepopularna v Avstraliji. Politične beležke + Narobe prav. »Slovenec* se v po-ročaniu o našem konfliktu z Vatikanom poslužuje enostavne metode. Vse obrača narobe, v škodo naši državi in našim interesom, ter v prid Vatikanu. Klasičen dokaz za to podaja v včerajšnii depeši. ka je po avtentičnih informacijah znano. da je ravno dr. Smodlaka sam prosil beograjsko vlado, nai ga radi zavrat-nega ravnanja Vatikana pozove vlada referirat. dočim ravno nadaljnji obstanek nuncija Pelegrinettija v Beogradu vsi smatrajo za nemogoč radi njegovega postopanja v zadevi sv. Jeronima. Pa če je že nuncij protestiral pri zunanjem ministru zaradi nekakega »napada*, ki ga »Slovenec* ne razodene, ga navzlic vsemu ne smatramo za tako naivnega, da bi še izražal «željo. da ne bi več ostal na svojem mestu v Beogradu*. Kai pa to briga našsga zunanjega ministra! «Slovenčevo» oreobračanje dejstev v prid laškemu Vatikanu torej ni samo sramotno, temveč tudi nespretno in zato dvakrat klaverno. + Posl. dr. Kraft in nemška manjšina. V nekem članku, ki smo ga priobčili pred mescem dni o manjšinskem kongresu v Švici, je stalo med drugim, da je nemški poslanec iz Vojvodine gospod dr. Kraft v privatnem razgovoru v Ženevi priznal, da Nemci v Jugoslaviji nimajo nobenega resničnega vzroka za pritožbe. Gospod poslanec, ki se je šele te dni vrnil v domovino, nam sedaj pošilja popravek, da se ni nikdar v tem smislu izrazil. Priznati moramo, da ta popravek neradi Driobčujemo. ne radi nas, ampak radi g. dr. Krafta samega. Ni izključeno, da naša informacija res ni bila povsem točna, saj Ženeva je daleč in zveza ž njo slaba, ali ako bi se bil g. dr. Kraft res izjavil tako, bi bil govoril le resnico, ker naši Nemci prav zares nimajo novoda za pritožbe, zlasti ne. ako primerjajo svoj položaj z usodo koroških Slovencev. Ako g. dr. Kraft sedaj omenjeno izjavo de-mantira, pomenja to ali. da je že tudi on tako ozkosrčen, kakor so Nemci in nem. Skutarji v Sloveniji in noče Driznati de-iar-skega položaja, ali pa. da se ie — ustrašil svojih volilcev. Nam, ki gospoda poslanca osebno visoko cenimo, bi bilo ljubše, ako bi nam ne bil poslal s/ojega popravka. + Saj nič ne vedo in niti pojma nimajo slovenski radičevci o beograjski politiki; zato se s svoiimi skrivnostnimi namigavanji in še skrivnostnejšimi razglabljanji, ki so vredna vsakega stalnega omizja, neprestano blamirajo v svojem «Kmetskem listu*. Zdaj. ko je Vukičevič že davno na razpoloženju in Štefan Radič gladko zaprisežen za prosvetnega ministra, raziskujejo naši radičevci krizo in ugotavljajo, da je z odstopom Vukičeviča nastopila ena najbolj resnih kriz. kar smo iih kdaj imeli. Vzroki so zelo globoki. Nekateri radi-kalski ministri so v srcu še vedno veliki nasprotniki sporazuma, ker ne marajo obglavliati tistega uradn:štva. ki ga imajo radičevci na piki. Kakšne posledice utegne roditi kriza? »Kmetski list* navaja vse mogoče možnosti, vse so pametne. toda nobena ni prava. Kajti med tem je gospod minister Štefan Radič že razodel vesoljni javnosti, da so bila vsa pripovedovanja o krizi deplasirana in da ie pri Vukičevičevi ostavki šlo samo za neko konkretno vprašanje. To konkretno vprašanje pa ie. jasno, rešeno s tem. da je Štefan Radič postal minister. »Kmetski list* pa zopet enkrat od nje.;ekt o zgradbi nove železnice od I'!..mersko do Rogatca. Kakor i. se ima v najkrajšem času pričeti -.laJiiiii železnice Krapina-Rogatec. na družba Podlož-Hrastovec c 'i1 z.-.raJila normahiotirno železnico ! '•• okoli 6 km od Pragerskega do . r-a premogovnika v Medvedcah, to e v smeri Pragersko-Rogatec. Od pre-nika v Medvecali do Rogatca. - H sc vpoiiia nova železnica s pro-cc-Krapina-Zagreb. je samo koli 16 km razdalje. Železnica bi :.'■! preko ptujskega polia, mimo ' ke gore čez občine Majšperk. Stoje. ob vznožju Donačke gore. .''.Veznica bi spajala dve važni progi: :-ibor-l.i!ibliana in Varaždin-Zagreh. • o za iz Maribora do Zagreba po novi ! -v bi bila za 55 km krajša, kakor je 'ama zveza preko Zidanega mosta. roma /a 80 km krajša, kakor ona reko Cakovca. "ova proga Pragersko-Rogatec-Kra-ua-Zagreb bi zbližala gospodarsko asti mariborsko oblast in sploh sc--^r-o Slovenijo s Hrvatsko in njenim glavni mestom. Prometu bi se odprli novi a ji med Pragerskim in Rogatcem, v irerih se nahajajo bogate zaloge lesa, "renioga itd. Uverieni smo. da bo javnost z ve-' cm pozdravila začeto ak:iio, naše ■slance pa prosimo. da se z vso vne-o zavzamejo v Beogradu za ugodno rešitev akcije. Javna prošnja Prebivalstvo mariborske oblasti je za-.'a težka nesreča V noči na li. no-rbra so po hudih nalivih reke in poki prestopili bregove, voda ie popla-'a nižine, razdrla ceste, odnesla mo- ■ ve in zaiela mnogo človeških nasel-i. Najtežje Prizadeti so srezi Murska •bota. Ljutomer. Dolnja Lendava. , Celic in drugi. Materiialna škoda io ogromna. Cela ':a so se vgreznila v vodo. mnogo liitel.ii ie brez strehe, brez obleke in ouvala. Plazovi so zasuli ceste in •'ture, uničeni so spravljeni poljski :idelki. oziminn ie ogrožena. Poginilo ■ mnogo domače živine, mnogo domov e porušenih, znaten del narodovega remoženia ie postal žrtev valov. Le takoišnia izdatna pomoč more rT:ti bedo. Clovekoliubje zove nas vse, v prvi rsti tiste, ki iim ie katastrofa prizane-n ki so z življeniem in imetjem osta-na varnem, da trpečim priskočimo na toč s orosfovolinimi prispevki. Podpisani odbor se obrača do javnosti s prošnjo, nai žrtvuje, kar more. Da olajša nesrečo, nai z lastnimi denarnimi prispevki. pa tudi z nabiranjem darov v najširših krogih pomaga zalagati Pomožni odbor za oškodovance po poplavi v mariborski oblasti, iz katerega bi se mogla črpati sredstva za nadaljno pomoč. Prisoevki se sprejemajo pri rris^oinli srezkih poglavarjih kot predsednikih srezkih pomožnih odborov in pri velikem županu mariborske oblasti kot predsedniku Oblastnega pomožnega odbora. V Mariboru, 19. novembra 1925. Pomožni odbor za oškodovanje po poplavi v mariborski oblasti: Dr Andrej Kr.rlin s. r. Dr. Oimar Pirk-mcicr s. r. Dr. Josip Leskovar s. r. Dr. Rudoli Radnik s. r. Dr. Vekoslav Kuko-vec s. r. Dr. Frar!!o Lipold s. r. Ivan rojtiič s. r. Anton Lipovšek s. r. Viktor Hrčar s. r. Marija Maister s. r. Inž. Jo-s^p Zidanšek s. r. Dr. R.idoslav Pipuš s. r. Franjo Bureš s. r. Pred volitvami na Ijablj aaski univerzi Velikanski uspehi Ze 3 dni razprodane predstave! Senzaclia dneva 1 Razkošni ve efilm originalne vsebine Sest dejanj iz si ajne-ga ruskega dvora. — Na splošno željo in zahtevo sc podaja predvajanje tega prektasnega iiim i še za siarses Dražestna in splošno prilubljer.n Lya de Putti nam v tem velefilmu pokaže višek svoie umetnost'. Hins A. Schietov, kot poročnik Boris ler Erich Kaiser-Titz, kot ruski car nam brez-dvomno ostaneta še dolgo v priietne;n spominu — Krasna vsebina ter ko'osa'na režija — Napeto zanimiv, sccne od račetka do konca Preskrbite si pravočasno vstopnice, kei se to prekrasno filmsko delo predvaia danes nepreklicno zadnjikrat. Predstave točno ob: 4.. po! 6., ro' 8. in 9. Jutri novi senzacijonalni Mm: človek na repatici v glavni vlogi p edtznosmeli — Luciano Albert ni. Ljubljana, 19. novembra. Med akademiki vre. Vidi se. da manjka samo še en dan do volitev. Posamez. ne skupine, predvsem levica, delajo s polno paro. Priprave za tehnično izved. bo volitev so v polnem teku. Vsled pomanjkanja prostora in časa je moral pripravljalni odbor soglasno z g rektorjem prestaviti ustanovno skupščino od sobote na petek. 20. t. m. ob 15. uri v zbornici univerze. Dolžnost vseh akademikov je. da se je udeleže. S tem bodo dali odločno manifestacijo za resnično stanovski značaj reprezentance. Čim večje bo število za prve odbornike oddanih glasov, tem večja bo normalna opora,, ki jo bo SSLU imel na univerzi, tem večji ugled in učinkovitost reprezentance na zunaj. Zal. da se gotove skupine še sedaj niso uživele v resnost pokreta. Sicer ne bi lansirale vesti o razbitju ustanovne skupščine. Tudi v slučaiu. da kulturno-politične skupine ne bi bile upravičene za priprave in preddelo. zakar pa ni nikakih razlogov, bi bilo skrajno nespametno zavlačevati ustanovitev v negotovost in io izročati v roke nepoučenim ljudem. Če bi bilo pošteno na tako lahek način polastiti se že skoraj zrekera plodu drugih, ie drugo vprašanje. Tako početje teh namer že na pragu dela kaže svoje programatično zanikava-nje in prirojeno iim destruktivnost. Toda akademiki, ki so živl.iensko zainteresirani na čimprejšnjem obstoju re prezentance. ne bodo popustili svojih namenov. Pobrigali se bodo za red s čim polnoštevilncjšo udeležbo današnje popoldanske skupščine. Ne verujemo, da bi se posrečilo neresnim elementom premotiti s subverzivnim šušlian.iem ne. organizirance, tako, da bi se na račun njihov: poštenosti in lahkovernosti okoristili. kajti sredstva, ki se jih pri tem poslužujejo, so često prav umazano-taktičnega značaja. Pa tudi v dejanjih niso dosti boljši. Pripravljalni odbor ie hotel volitve poenostaviti, da bi privabil volilce. Posrečilo se mu je pridobiti volilni materijal za volitve s kroglicami. V volilni komisiji pa so Levi, ki jim pridno sekundiraio predstavniki liste katoliških akademikov, krenili po bolj učeni poti. Izkazali se s tem niso; da se tudi v bodoče ne bodo. smo trdno prepričani, če ocenimo to, kar so dosedaj dali od sebe. Akademiki. Miklošičeva cesta zvečer se poslavlja od liubljanske kino publike srč-kana Lya de Putti v velefilntu ,.V imenu čara ' Prid.te po slovo! Elitni Kino Matica Lya de Putti Elitni Kino Matica Telefon vod lni k'no v L!ub'jani. 124. [ji o svoji veliki slepariji O milijonski prevari bivšega uradnika če« kovnega urada v Sarajevu, Vojka Mikoljija, ki je osleparil zagrebško poštno hranilnico za preko 2 milijona dinarjev in so ga aretirali v Hamburgu, smo svoječasno žc obšir« no poročali. Tc dni se je odpeljal v Ham« burg zastopnik zagrebškega kriminalnega urada. dr. Bogdanovič, ki je Mikoljija tam« kaj zaslišal in dal po svojem povratku v Zagreb novinarjem sledeče zanimive podat« ke o aretaciji ter priznanju prebrisanega sleparja: Mikolji je bil aretiran v poslopju glavne pošte v Hamburgu. Zagrebška policija je izdala za nj;m tiralico in je vrh tega sporo* čila policiji v Hamburgu, da bo Mikolji na tamkajšnji glavni pošti dvignil poste restan te zagrebški dnevnik «Večcr» in še neki list, kar je dobival na naslov: S. Blumentahl, Hamburg. Lažnjivi Blumenthal jc v resnici prišel dne 5. novembra ob 11. dopoldne na glavni poštni urad v Hamburgu, kjer je v odd.-lku poste restante vprašal službujočega uradnika, ali je prišel zanj kak list iz Za« greha. Uradnik ga je prosil, naj malo poča« ka, češ, da se nahaja njegova pošiljatev v drugem oddelku. Mikoljiju se seveda ni niti sanjalo, da so mu že za petami. Čakal je, a uradnik je poklical službujočega kritni« nalnega uradnika, ki je uljudno pozval Mi« koljija: «Pojdite z menoj!» Na policiji se je skušal rešiti na vse mogoče načine. Ta« ko je izjavil med drugim, da je moral po« begniti v inozemstvo rad: komi?n;stične za« rote v Jugoslaviji, v katero je bil zapleten tudi on. Šele po daljšem zasliševanju, ko so mu predložili vse dokaze, je priznal, da je ponared i poštne izplačilne liste, štam« piljko pa kopiral. Na ta način je dvignil okoli 2 milijonov dinarjev in pobegnil 9. oktobra na Dunaj, nakar je krenil v Ita« li jo. Dne 13. oktobra se je zopet vrnil na Dunaj in od-totoval potem preko Berlina v Hamburg, kjer se je takoj javil svoji za« ročenki Frančiški Jaksetič. Dal ji je takoj potrebna navodila, kako naj se zadrži in io obenem pozval, naj naroči zanj zagreb« ški «Večer» in mu pošilia list na naslov S. Blumenthal, Hamburg, poštno ležeč-.:. Mikolji zatrjuje, da je izvršil milijonsko prevaro samo radi tega, ker je hotel doseči svoj cilj, rešitev komunista čolakoviča iz zapora. Od poneverjenega denarja je izdal veliko vsoto komunistom na Dunaju, za se« Da Je francoska iilmska umetnost na vliku dokazuie najnovejši in edini KONRAD VE DT film Le Conte Kosita (Grof Kostia) ki se je pri včerajšnji premijeri piedvajal i nepopisno velikim uspehom v kinu „Dvor" HT Samo že danes! "M Predstave ob: 4.. '/26., ',28. 9l v Zagreb, dočim je vlak z enourno zamudo nadaljeval vožnjo proti Brodu. Pri nesreči so bile tračnice poškodovane v dolžini 200 m in so bili delavci vso noč na delu. da so omogočili zopet reden promet. Zagrebška železniška policija mrzlično zasleduje vlomilce, katerih zločin le vsled srečnega naključja ni povzročil velike katastrofe osebnega vlaka. Ukradene bale blaga, ki so jih našli ob žclez-! niškem nasipu, so biie vredne 30.000 ! dinarjev, v poštnem vozu pa je bilo preko tri milijone dinarjev. Pariz, Genova, Fg^pt. Aden, Ceylon, Indija. Britska Indija, Malajski otok, Bunda otoki, K't?jsko, San Frančiško, Ncvv-York, Azori to so slavni kraji, ki jih boste videli v filmu polnemu humor?., zabave in pustolovščin Polet okoli sveta Pride « ..Kino Dvor". Poieg asfaltnega tlaka je dobila Miklošičeva cesta v Ljubliani tudi novo. električno razsvetljavo potom dolge vrste močnih obločnic. Krasen ie pogled na to dolgo in široko cesto, ko v mraku zažare te bleščeče luči in sipliejo na ulico skoro dnevno svetlobo. be pa je potrošil baje le neznatne vsote, ker ni potreboval denarja. Imel jc namreč še precej od prve velike sleparije. Po na« knadnih poizvedbah je bilo ugotovljeno, da je bila iz Berlina odposlana Mikoljiju na Hamburger National Bank vsota 14.500 zlatih mark (okoli 250.003 Din). Mikolji je priznal, da je pri neki banki v Berlinu otvo« ril safet, kasneje pa je naročil, naj sc mu odpošlje denar v Hamburg. Vrh tega jc iz« javil, da ima pri neki banki v Rotterdamu 35CO dolarjev in 100 funtov. Imena banke pa ni hotel izdati. Silno se jc začudil, ko so mu sporočili, da je bila aretirana tudi njegova zaročenka. Frančiška Jaksetič. Ni mogel razumeti, da je postopala tako neprevidno. Še bolj pa ga je razburilo, ko jc zvedel, da je dala nje« gova zaročenka zagrebškemu trgovcu Mor« du Alkalaju 300.000 Din posojila. Zasliševanje Mikoljija v Hamburgu je trajalo tri dni. Podatke glede denarja je odločno odklonil z izjavo, da bo tako obsos jen na pet do osem let ječe in jc zato vse« eno ali denar vrne ali nc. Ker je tuberku« lozen. bo najbrže končal svoje življenje v kaznilnici. Njegova zadnja izjava je bila: ctKomunistom na Dunaju sem dni samo 700 000 Din!» Zagrebško sodišče je poslalo ministrstvu pravde prošnjo za izročitev Vojka Mikolji« ja. Diplomatična pogajanja so žc v teku in je pričakovati, da ho Mikolji izročen na« šim oblastem žc prihodnji mesec. Drzen roparski napad na osebni vlak v Zagrebu V noči od srede na četrtek ie bil izvršen na osebni vlak Zagreb-Beograd, ki odide ob 11.20 ponoči z glavnega kolodvora v Zagrebu, drzen roparski napad. V bližini ženske kaznilnice je skočila tolpa vlomilcev na zbirni voz za brzovozno blago, ki je bil priklopljen še z enim tovornim in dvema poštnima vozovoma osebnemu vlaku. Odprli so s silo vrata voza in vrgli iz njega štiri bale manufakturnega blaga na tračnice, očividno z namenom, da jih odnesejo potem s seboj. Njihov načrt pa se je čisto slučajno ponesrečil. Fina izmed bal je padla nam reč pod kolesa zbirnega voza. kar je Imelo za posledico, da sta skočila s tira oba poštna in tovorna voza. K sreči je strojevodja nezgodo takoj opazil in ustavil vlak še pred vhodom na savski most, sicer bi bilo nedvomno vse vlakovno osobje ranjeno. Drzni vlomilci so seveda takoj poskakali z voza. čim so zapazili, da ie vlak skočil s tira. ter izginili v temi. Vozove so spravili kasneje zopet na tir in jih odposlali nazaj i Cerkvena sraka Ljubljana, 19. novembra. Na Gallusovem nabrežju, na starini, so pred par dnevi prijeli m aretirali že dolgo rskanega cerkvenega tatu, 47-letnega Jerneja Šrola iz Male Nedelje. Stražnik ga je prijel ravno v trenutku, ko je hotel prodati nekemu starinarju več svečnikov in vaz, po kradeivh Iz raznih cerkva. Možakar je bil čisto presenečen, ko se je pri vratih nenadoma p<\iav3 stražnik in ga pozval, da od-idp z njim. Šrol se je izdaja! svojim odjemalcem za Josipa Pinteriča, stanujočega na Sv. Petra cesti št. S3. Prihajal ie na starino m prodajal tam razne cerkvene predmete že v avgustu, to le ravno v tistem času, ko so b:li izvršeni po raznih ccrkvah v Ljubljani številni vlomi. Kriminalni organi so ga odtlej intenzivno zasledovali, vendar mu niso mogli priti na sled. ker je prebrisan tat pra vočasno pobegnil na Hrvatsko. Tam se je zadržaval nekaj časa v Sisku, nato pa odšel v Beograd. Kako je živel tamkaj noče izdati, vendar pa je skoro gotovo, da se je tudi t?m preživljal s tatvinami. Nekaj časS je živel tudi na Sušaku. Ker je bilo ravno takrat, ko se je zadržaval v Sušaku, Izvršenih tudi tam v cerkve več vlomov, je upravičena domneva, da so tudi ti Šrolovo delo. V Ljubljani imn Šrol na vesti tatvine prtov, svečnikov, vaz, ema.I lira nih lončkov Itd. v cerkvah pri Sv. Krištofu, pri Sv. Petru, pri Sv. Florjanu in pri Sv. Jakobu, da lie na Viču in v Trnovem. Da je njegova krivda popolnoma dokazana in so ga mogli takoj izročiti sodišču, je odločil slučaj. Dne 26. julija ob 7. uri zvečer sta opazila neki gospod in njegova spremljevalka prihajati iz cerkve v Trnovem moškega, ki je nosil pod pazduho zvite prte, kl jih je ukradel v cerkvi. Tat je tedai zbežal m se kljub takojšnjemu zasledovanju ni mogel prijeti. Vendar pa sta imela sprehajalca dovolj časa, da sta si tatu ogledala ln si zapomnila njegovo fizicnomijo. Policijski nad.zorn:k Močnik, ki je vodil preiskavo, je sedai Srola z gospodom in gospodično konfrontira! in sta cba pri tej priliki takoj spoznala v nJem moža, ki je tistega dne kradel v trnovski cerkvi. Šrol je jako nevaren indivi-dij. k: je presedeJ že doberšen kos svojeg? življenja v ječi. KINO IDEAL Samo še danes Gloria Swanson v velikem filmskem delu „Historlja njene ljubavl" — Film iz knežjih krogov. Halo! Halo! Pride? Halo! Halo! CARLIE CHAPLIN v svoji zadnji, izborno uspeli burki???? Predstave vsak dan pop. ob 3., V* 5.. 6., 'AS. in 9. uri, v nedeljah tudi ol pol 11. dopoldne. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Liublianska drama tek, 20.: Zaprto. 'iota, 21.: «Znpeliivka». D. delja, 22.: ob 15.: «Krpan mlajši®. Po« ■> >!d:'.nska predstava«. Izv. Ob 20.: «Pe« mojega srca». Izv. :dc!jck. 23.: <-Za narodov blagor». B. Liuhlianska onera 'etel 20.: Zaprto. (Generalka), ihota, 21.: «Orfej v podzemlju®. Izv. delja. 22 : Zaprto. (Gostovanje v Celju). Mariborsko gledališče. tek. 20.: Zaprto. Sota. 21.: .»Gorenjski slavček®. D. Ku« poni. Celjsko gledališče. bota, 21. ob 20.: Koncert kvarteta Zika. ri -Ija, 22 : ob 15.30; Kame'a skozi uho šivanke«. v kateri nastopa tudi slovenski rojak režiser g. Pregarc. Shakespearov »Julij Cesar« na beograjskem odru. V torek zvečer so imeli v Beogradu premijero Shakespearove drame »Ju-lij Cezar*. Režiral je g. Isajlovič v slogu Relnhardtovega operiranja z množico na odru. Kritika imenuje to premijero »eno izmed največjih, morda celo narveč'o kar. jih je bilo v beograjski drarri«. Naslovno vlogo je igral g. Gavrilovič Bruta je kreiral g. Ra-denkovič, Marka Antonija g. Dobrica Mila- tinovič, največji srbski oderski umetnik; Ka-sija g. Gošlč, Kalpurnijo ga. Markovac itd. itd. Podoba je, da se je beograjska drama z »Julijem Cezarjem« dvignila visoko nad do-sedan i repertoar in da pričenjajo sedaj za njo boljši časi. Repertoarji: Beograd: Julij Cezar, Labodje zezero, Manon (z g. Rijavcem), Zaljubljena žena, Rigoletto, Ugrabljene Sa-binke. Zona Zamfirova, Ljubosumje, Mala Biraghi, Narodni poslanec, Ba.iadera. Zagreb: Plvorane, Črna kraljica, Cavalle-ii.ia rusticana, Pagliacci, Lohengrin (z Iva-nyjevo v vlogi Flze). Sveta Ivana. Praga: Aida, Cezar In Kleopatra, Vroče srce, Libu-ša (v Nar. divadlu); VVallenstein v Nemškem gledališču): Pan Twardovski, Prodana nevesta (Stanovsko gledališče); Cyrano de Bergerac. Ange Pitou (Glasbeni Studio Hu-držestvenega teatra iz Moskve). Dunaj: Julij Cezar. Večni mladenič (Burgtheater); Siegfried Hernani (z Battistinijem) Bohčme, Čarobna piščal. Ples v maskah, Somrak bogov (dirigent Wcingartner), vse v Državni operi; Hoffirannove pripovedke, Lohengrin, Carmen, vse v Volksoperi; Samotna rot, VVallenstein. Faust (vsi trije kosi z Bas-sertranom; v »Faustn« igra Basserman Me-fista), vse v nemškem Volkstheairu; Družba Hvala tatvine, Moj prijatelj Teddy, vse v Josefstadskem gledališču. Berlin: Afričan ka, Traviata, Cavalleria rusticana, Cosi fan tutte, Palestrir.a, Rensko z'ato, Mada-ne Butterf!y (Državna opera); Tosca. Leteči Hclandec, Nižava, SeVilski brivec, Mignoi, Margareta (opera na Konigsplatzu); Hani-bal, Katarina Velika, Zurnallsti, Peer Gynt, Natan Modri. Faust (Državno gledališče); Ljubimkanje. Mladost, Marija Stuart, Devica Orleanska (Schlllerjevo gledališče); \Val-kure, Aida, Rigoletto, Parsifall. Bohčme. Nižava (Mestna opera); Šest oseb išče avtorja. (Komorno gledališče); Don Juan in Faust, Strahovi, Metuzalem (gledališče na Konigs-graeški cesti); Beneški trgovec, Judita, Volksbjhne); Dež Korfurstendatrmskl oder). Komorni kvartet Zika, ki nastopi v Ljub ljani v pondeljek, 23. t. m. ob 20. zvečer v Unlonski dvorani, bo izvajal na koncertu sle deče točke: 1.) Lhotka: Godalni kvartet v 1 stavku Komponist Lhotka Je rektor zagrebške mužičke akademije ter priznan zbo rovski in 'sirrfonični skladatelj. Pred par leti je bil dirigent pevskega zbora Lisinski, kl se je pod njegovim vodstvom povzpel na prvo .nesto v naši kraljevini. Drugo točko sporeda tvori kvartet češkega komponista Jar.ačka. katerega delo je inspirirano po Tol stega Kreutzerjevi sonati. Ta kvartet se je prvič javno izvajal na mednarodnem glasbenem festivalu v Benetkah meseca septembra Sklepno točko sporeda tvori znameniti Re-gerjev godalni kvartet v es-duru, katerega prištevajo glasbeniki med najinteresantneiša dosedanja dela komorne glasbene literature. Vsi trije kvarteti se bodo prvič javno izvajali v L!ubljanL Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Zikov kvartet v Sarajevu. V torek zvečer so koncertirali Zikovci v Sarajevu. Izvajali so: Smetanov godalni kvartet v D-tr.olu, Dvorakov kvartet v As-duru ln Re-gerjev kvartet v Es-duru. Koncert ki je dobro uspel, se je vršil pod pokroviteljstvom sarajevske Filharmonije. Simfonična drama n^ zagrebškem odru. Prihodnje dni se bo izvajala v zagrebški operi simionlčna drama skladatelja Petra Dobronlča »Dubrovačkl diptihon*. Koncert splitskega »Guslarja«. Splitski »Guslar« je priredil pred nekaj dnevi javen koncert svojih solistov. Nastopil je kvartet: Domančič-Batistič-A!u;evič-Fabris. Kot prva točka je bila na sporedu Ipavčeva skladba »Planinski roži«; sledila Je ruska narodna pesem »Tari-bari«. G. Fabris je pel tudi arijo iz Rossinijevega »Sevilskega brivca« ter z g. Damančičevo skupaj dvospev iz prvega dejanja Massenetove opere »Manon« Nastopila ie tudi gdč. Tolentinova. ki je z varlja šala Rodčjevo kompoziciio »Tema z varija-ciiami«. Na koncu je z?/-' Batistič nekaj Schubertovih pesmi. Koncert je v moralnen: pogledu izvrstno uspel, občinstva pa j« Hlo malo. Domače vesti r- SNEŽNI ČEVLJI prvoklasni, angleški za dame ■r 159 Din ^a PETOVIA, Dunajska c. 1. Palala Ljubljanske Kreditna banke. L_J Uvoz iz Zerealije Gospod urednik! Sladkorno torto menda že poznate in šahovske mojstre takisto. Ce je pa še ne poznate, se priporočite tistemu mojstru. ki je šele včerai skrpucal svoj neslani rogliiček in ea v imenu vseh duševnih reveže v pokloiil šahovskemu klubu. Ta reč je zdaj mat, mila naša domovina ima svojo senzacijo in mirna Bosna. Gotovo pa še ne veste, kje se izdelujejo sladkorne torte. Kar nič se ne sramujte, gospod urednik, če ne veste. Naglica ni nikoli dobra. To nam ka-zuje višnjegorski polž, ki je sedem let tako hitro lezel na skalo, da je padel zopet doli. 11 bi se utegnili tudi Vi prenagliti, če bi dejali, da izdeluje sladkorne torte gospod Zalaznik. Ne. on jih ne izdeluje, marveč uvaža in prodaja kot carine prosto robo. Izdelujejo iih pa v deveti deželi Zerealiji. Tam je za kralja neki »Slovenec* in ta Ekscelenca ie našo deco naučila, kako se najde na zemljevidu dežela sladkornih tort Eksce lenca ima v Kopitarjevi ulici svoio fili-ialko za razpečavanje sladkor iih tort. Med vojno so jedli tako sladko robo samo avstrijski generali in zato je dobil nekega dne vodja ekspoziture v Kopitarjevi ulici z Dunaja uradno brzjojav-ko. v kateri mu kralj devete dežele Ze-realije sporoča, «dass die Ausfuhr von Zerealien verboten ist». In drugo jutro so Ljubljančani po kavarnah kar strmeli, ko so brali, da je izvoz iz Zerealije prepovedan. Lahko si mislite, katoo jih ie ta vest potrla. saj ste gotovo tudi sami jedli kruhek iz ovsenih otrobov. Vse nade na prehrano so bile mahoma mat. kajti kdo bi mogel brez sladkornih tort iz Zerealije poslušati, kako grme na Soči italijanski topovi. Pa so izvolili obupani Ljubljančani deputacijo najstarejših častnih meščanov, ki se ie napotila v Kopitarjevto ulico in vprašala, kie ie ta deveta dežela in kaj so storili naši miroljubni meščani njenemu kralju, da iim loče več pošiljati sladkornih tort. V Kopitarjevi ulici so deputaciji povedali. da ima kralj migreno. Zato da je iz-vrz iz Zerealije prepovedal. Samo deželo Zerealijo so pa našli v Kopitarjevi ulici tako-le: Vodia filijalke ie naročil v tovarni za izdelavo umetnih delov človeškega telesa devet komolcev dolg nos in ko si je ta nos prilepil. je zadel s koncem tja. kamor je meril, namreč v Zerealijo in njeno sladkorno torto, ki se je pod pritiskom dolgega nosa razlezla. Toliko v vednost Vam. gospod urednik. in v prigrizek k sladkor ii torti tistim. ki se jim je ustavila v grlu. Vaš vdani sotrudnik iz Zerealije. ♦ Izpremembe v poštni službi. Za pripravnike II- kategorije v poštni službi so imenovani naslednji absolventi trgovske akademije: Arko Kari, Rudolf Eker. Stanko Pristov-šek, Vladimir Šenk in Alojzij Volkar — vsi pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani ter Stanko Benedik ln Jakob Jan — oba pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Beogradu. — Premeščeni so naslednji poštni uradniki, oziroma uradnice: Ivan Bregant od postnega urada Bled 1 k poštnemu uradu Bled 2, Anton Kroflič iz Grob sine ga v Celje in Frančiška Kastelic iz Št VI-da nad Ljubljano k poštnemu uradu v Kra-n'u. ♦ Imenovanja v voiaškl službi. Imenovani so: načelnik generalnega štaba II. armilske oblasti generalni polkovnik Peter Koslč za komandanta dravske pehotne brigade v Ma riboru: generalštabnl polkovnik Peter Ne-deljkovič, doslej načelnik štaba dravske di-vizijske oblasti, za komandanta 40. pehotnega polka v Ljubljani; generalštabni podpolkovnik Kosta Adamovič za načelnika generalštabni podpolkovnik Leon Rupnik za na neralštaba dravske divizijske oblasti ge-čtlr.ika generalštaba moravske divizijske oblasti; artiljerljski polkovnik Teodozlje Lu-kovič za komandanta 32. artiljerijskega polka v Mariboru; inžerjerski podpolkovnik Edo Štefin za komandanta Inženjerskega bataljona Boke Kotorske; dosedanji povejnik 40. pehotnega polka Radoslav Jeremič za komandanta 20. pehotnega polka. ♦ Diplomski Izpit na trgovski visoki šoli v Leipzigu je položil g. Edo Tavčar iz Ljubljane. Čestitamo! ♦ Revlzla redukcije srednjih šol. V zvezi z izpremembo v ministrstvu prosvete se je sprožilo vprašanje suspenzije odlokov o redukciji posameznih srednješolskih razredov v vseh onih slučajih, v katerih obstoje tipra vičeni razlogi za ponovno otvoritev ukinjenih razredov. O vsakem posameznem odloku bo sklepal ministrski svet v sporazutmi z ministrom prosvete in s poslanci iz onih krajev, kjer se nahajajo srednje šole, ki so bile reducirane. * Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani pošilja delodajalcem računske izvlečke iz njihovih tekočih računov. Na podlagi teh jim je podana možnost, da brez vsakih posebnih izterjevalnth stroškov zaostanke na zavarovalnih prispevkih. Okrožni urad delodajalcev vljudno opozarja, da onim, ki na ta opomin sploh ne reagirajo in proti katerim je Okroini urad prisiljen v svrho daljše izterjave dolžnih prispevkov uvesti tudi še sodno Izterjavo, ne dovol'eval nikakih ugodnosti glede plačevanja njihovega zaostanka. Najlepša kino Igralka Hella MoJa in naibolj pni iubl leni kino Igralec Olaff Fjord sta ravnokar dovršila krasni norveški film »»Človek polnoči" * Zvišanj« učnih ur oa meščanskih In trsov sklh šolah. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, s katerim se učiteljem meščanskih šol ki imajo že dvajset let aktivne službe, določa 20 učnih ur na teden, onim, ki še ne služijo dvajset let, pa 22 ur na teden. Isto velja tudi za učitelje dvorazrednih trgovskih šol. * Himen Poročil se ie na Brezjah v nedeljo popoldne g. Janče Rozman z gdč. He-do B a j d e t o v o, oba iz Trbovel'. — Gi/nn. profesor g. Fran B a š v Mariboru se ie poročil z gdč. Jelko Krašovčevo, hčerko uglednega trgovca v Št. Jurju ob Taboru. Čestitamo. * Smrtna kosa. V Št. Rupertu na Dolenjskem je umrla gospa Franja C l m e r m a n, vdova po bivšem organistu. Blag jI spomini GošpodepriporoTite $ lilai, da Vam nrinese na modernejšo, krasno zimsko suknjo, ki jo bo zaradi nenavadno nizkih cen kupil pri tvrdkl Pran Laklč, Pred i&ofllo 19. 'Zanesljivim o'ajšano plačilo.) 3 * Kolonizacija v Hercegovini. V ministrstvu za agrarno reformo se proučava vprašanje notranje kolonizacije v Hercegovini, da bi se v onih krajih naselil vsaj en del onih, ki nimajo lastne strehe. V ministrstvu sc osnuje poseben oddelek za to vprašanje. * Proti plačevanju odstotkov za uradniški pokojninski sklad. Krajevna organizacija SDS v Celju je sklenila na svojem sestanku dne 18. t. m. z ozirom na časopisno vest o zakonskem načrtu člena 27 novih proračunskih dvanajstin, s katerim bi se uvedla cbveznost državnih nameščencev ln upokojencev, plačevati poleg že obstoječih težkih davkov in drugih bremen 4 oziroma 3 odstotke za pokojninski sklad, prositi poslanski klub SDS in zlasti poslanca dr. Žerjava in dr. Pivka, da se zavzameta z vso odločnostjo za preprečenje te nove težke obremenitve javnih nameščencev. — Nameščenstvo rrora v svojem težavnem položaju radi ne-izplačila že davno zapadlih in neštetokrat obljubljenih diferenc ugotoviti z globoki.n razočaranjem, da v novih dvanajstinah te niso upoštevane. Tem .nani bi moglo prene sti, ako bi se mu sedaj namesto pričakovanega izplačila naprtile šc nove dalekosežne daatve. * Granja moderne sodne palače na Sušakn Mesto Sušak dobi v doglednem času moderno sodno palačo za okrajno in okrožno sodišče. Mestna občina je v to svrho dala brez plačno na razpolago primerno stavbišče v centru mesta. Z gradnjo se prične prihodnjo pomlad. * »Jadranska plovltba« kupuje ladje. Direkcija »Jadranske piovrtbe« je zaključila pogajan'a z nekim angleškim parobrodar-skim konzorcijem glede nakupa dveh velikih potniško-tovornih parobrodov, vsak po 3000 ton nosilnosti. Zastopnik »Jadranske plovlt-be je že odpotoval v Anglijo, da prevzame oba parobroda. * Vozni red na naših železnicah. V generalni direkciji državnih železnic v Beogradu se vrši danes konferenca, katere se udeleže delegati vseh direkcij, v zadevi projektiranja tras ter v zadevi določitve generalnega voznega reda za lokalni promet, ki stopi v veljavo meseca maja prihodnjega leta. Posebna pozornost se bo posvetila izboljšanju železniške zveze med Beogradom in glavnimi kraji v notranjosti. Projektirana je dlrekt na hitra zveza Beograda preko Stalača in Sarajeva z Dubrovnikom ter posebna zveza med Beogradom, Belim Monastirjem in Be-lje.n. * Dr. Andrej Drcškovič naznanja svoj vstop v odvetniško pisarno g. Stevana Wag-ner, Beograd, Knez Miletina 7, tel. 9—00 ln prevzema vse vrste zastopstva pri upravnih in sodnih oblastih. 2176 * Zahvala. Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica v Ljubljani, izreka o priliki prireditve dne 15. t. m. v Narodnem domu v Hrastniku prisrčno zahvalo vsem, ki so prireditev posetili in na katerikoli način pripomogli do zaželjenega uspeha, zlasti pa konzorciju Nar. doma pod predsedstvom g. Hofbauera za ves trud in naklonjenost do vojnih žrtev. Pokazali ste sočutje in pomagali bednim, ki so darovali svoje najdražje v blagor domovine. * Redka ugodna prilika se nudi vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev, Peter Kozina Ko. Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod la9tno ceno, dokler traja zaloga. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici v L-ub-Ijanl. na Bregu 20. * Društvo »Vrtnarska šola« ima svoj občni zbor dne 29. t. m. v Kranju, Primskovo štev. 46._ _2171 NajlepSe od najlepšega! Največje od najvefijegal Monamentalno filmsko delo Jibelungi" se ie v tem mesecu predvaja v Elitnem Kinu Matica. ♦ Ponesrečen rudar. Včeraj so pripeljali v mariborsko bolnico ponesrečenega 31 letnega rudarja Matijo Turina lz Poljčan. Tu-rin je v tamošnjem rudniku navrtal premog na dveh mestih in pripravil razstretjivo. Pre den pa je mogel končati vse priprave na drugem mestu. Je prvi naboj eksplodiral. Turina Je ožgalo po vsem životu, posebno pa po obrazu. Resno Je ogroženo njegovo levo oko. * Požar * Tolstem vrhu. V Tolstem vrhu v Mežiški dolini je prošll pondeijek v Ru-tarjevi hiši Izbruhnil požar, ki je uničil celo poslopje, pač pa Je bilo obvarovano kata- Konrad lfeidt na višku umetniške igre v groznem filmu Grof Kostia Danas Kino ..Dvor" strofe gospodarsko poslopje. Škoda je velika in tem občutnsjša, ker je nedavno umrl gospodar ter zapustil ženo s številnimi otroci. * Vlom v Teznu. V noči na 15. t m. so štirje moški vdrli v gostilniške prostore Iv. Fa'dige v Teznu. Odnesli so več sukenj, perila, ženske obleke, nekaj stekleni«; vina 'n okrog 1500 Din gotovine. Skupna škoda znaša 14.000 Din. * DlvJ merjasec na Pohorju. Iz Vltanj nam pišejo: V lovskem revirju veleposestnika Bogdana Pušlča na Javorju je ustrelil g. Josip Makarovlč krasnega divjega pre-šlča. Zver.iad, ki je v tem delu zelenega Pohorja nekaj izrednega in do sedaj sploh neznana, Je vzbudila še več e zanimanje, keT se nahaja v lovišču še več lepih komadov. Čestitamo spretnemu in agiinemu lovcu ter mu želimo, da mu ostane sv. Hubert naklonjen še nadalje. Tovariši akademiki! i Glasujte za listo »Delovne omladine"! !z l.ftA^aae u— československš Obec v LJubljani prične v nedeljo, dne 22. novembra ob treh popoldne v Areni (za Narodnim domom) s plesnimi vajami za svoje člane. Agitirajte med članstvom in udeležite se vaj v največjem številu. Podrobnejše informacije pri prvi vaji. 2172 u— Československš Obec v Ljubljani. Žrebanje loterije pri sobotnem članskem sestanku v Zvezdi cb 8. uri zvečer. Pridite vsi! 2173 u— Miklavžev večer priredi za člane, prijatelje in znance ter njih rodbine Klub trgovskih akademikov v soboto dne 5. decembra ob osmih zvečer v Kazinu. Bo to elitni dTužabni večer v zabavo odraslim in otrokom. Prediprodaja vstoptve v trafiki ge. Severjeve v Šelenburgovi ulici. 2176 u— Umrli v Ljubljani Zadnje tri dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Alojzij Robič, sin zasebnice, 8 let — Cirila Keršič, šoferjeva hči, 15 let — Tomaž Lav-rin, tobačni delavec, 64 let — Jernej Pleš-ko, posestnikov sin, 21 let — Janko Brudar, trgovski potnik, 27 let — Josipina Oroš, voznikova žena, 31 let — Neža Zibert, služkinja, 22 let — Marjeta Prinčič, dni-narica, 39 let u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 pretep, 1 telesna poškodba, 1 prestopek javnega nasilstva, 1 popad psa, 1 nezgoda, 1 prestopek prodaje blaga sumljivega izvora, 7 prestopkov cestnega policj-skega reda in 1 ogenj. Aretaciji sta bili izvršeni 2 In sicer: 1 radi suma tatvine in 1 radi krošnjarjenja brez dovoljenja. u— Ogenj v Rožni dolini. V četrtek zjutraj je izbruhn:l v delavnici čevljarskega mojstra Matije Vadnjala v Rožni dolini cesta II. št. 39 ogenj. Vnelo se je v podstrešju seno in odpadki usnja. Ogenj so prvi opazili sosedi. Bila je nevarnost, da se ogenj pri vetru razširi tudi na sosedne hiše. Na lice mesta ie prispela kmalu tudi viška požarna bramba, kateri se je posrečilo ogenj okrog 7. ure popolnoma udušiti. Škoda, ki jo je napravil požar, je znatna, ker je bilo obžganih več izgotovljenih usnja-tih dokolenic poleg poslopja samega, na katerem je popolnoma zgorela streha. Ogenj je povzročil bržkone kak vlačugar, ki je v podstrešju prenočeval. Bruno Kastnem Ellen Richter v velefilmu „Polet okoli sveta" pride v „Kino Dvor" Selnici pri • Mariboru ima — ne Sveta vojska — ampak odličen zasebnik SLS čedno tvornico brezalkoholnih... eto, pa smo skup. Treba bi torej bilo trgovino te pijače malo poživiti, pa naj pomaga mariborska obč:na z lepim lokalom, ko že ima SLS župana. če smo že radi pokopališča tako lepo napeljali kupčijo, pa naj gre še Kazina isto pot. Sreča z njo ln Sveto vojsko, posebno letos, ko kmetje itak ne morejo prodati vina. Čemu bi bili baš vsi brez kšefta! a— Obdavčite nemško pivo! Pišejo nam: Mariborski občinski svet še ni razpravljal o novem proračunu, ker še išče kritja za razne nujne naprave, ki jih mora mesto izvršiti v korist meščanov prihodnje leto. Zadevo bo težko rešiti brez novih davkov, ki pa jih tudi nihče ne mara. Mi pa bi svetovali občini, da za primanjkljaj obdavči nemško pvo, s čemer bo široki javnosti gotovo vsestransko ustreženo. Pivo je izvzem S Tschelligijevega res nesramno slabo in podobno bolj kuhani čorbi, kakor imenujejo to pijačo sedaj Mariborčani, odkar so sklenili nemški pivovarnarji v Sloven ji zloglasni kartel in si domišljajo, da nam z njegovo močjo lahko servirajo godljo. Po mariborskih kleteh, še bolj pa po okoliških kmetiikih pa je vse nabito polno dobrega v'na, ki ima doslej neznatno ceno 3 do 4 Din liter. Vladajoča SLS na mariborskem magistratu bo s tem obdavčenjem koristila tudi trpečemu kmetiškemu ljudstvu, ki stoka pod bremeni, ne more pa spraviti svojega dobrega pridelka v denar. Pivovarnar Gotz je predlanskem celo sam prosil pri občini, da bi teta še obdavčila pivo v Mariboru, seveda «laško» in «unionsko», ki mu je tedaj še konkuriralo v Maribora. S tem davkom na pivo bo torej občina ustregla kar na tri strani na enkrat: mestu, kmetu in Gotzu ter njegovemu direktorju, tnozem-cu VVagnerju. Bomo imeli tako enkrat res popularen davek, dočim bodo mariborski bogati Nemci, ki tudi ob slabem pivu slep^ prisegajo na Gotza, še tudi vnaprej radi pili četudi slabo in drago G5tzovo pivo teT tako skrbeli za potrebne občinske dohodke. a— Lovski dnevi. Zadnje deževje je privedlo v mariborsko okolico, posebno na Dravsko polje množico vodne divjačine, posebno divjih rac, ki jih lcjvci prav pridno streljajo. Zelo dolgo so se letos obdržali v teh krajih tudi kljunači. Tudi sicer je lov v polnem teku. Tu in tam poročajo žal že o raznih lovskih nesrečah. Tako je na pr. te dni v Polički vasi ob Muri nekdo mesto zajca obstrcl l postarno žensko. Včerajšnjo noč je krožila nad Mariborom na poti proti jugu jata divjih gosi. a— Nadaljne prireditve Ljudske univerze. V okvirju predavanj iz »Slovenskega kulturnega sveta* bo priredila Ljudska univerza v prihodnjih dneh več zanimivih predavanj. Danes dne 20. novembra bo realčni profesor g. Bogo Teply nadaljeval predavanje o razvoju slovenske proze. Predavatelj je pri prvem predavanju, ki je v njem očrtal zlasti prozo Slomška in Trdine, d -segel lep ti&peh. V drugem delu predavanja bo orisal Franceta Levstika in realistične slovenske pripovednike. V pondeijek dne 23. novembra pa je na programu Ljudske univerze tretji večer cikla »Zgodovina slovenske pesmi». Prva dva večera, ki sta obsegala dobo od Trubarja do leta 1901.. je sprejelo občinstvo s splošnim priznanjem Tretji večer bo posvečen moderni solopes-mi. Po uvodnem predavanju marljivega raz ■'skovalca naše glasbene preteklosti g. pr^t. Druzoviča bosta ga. Druzovičeva in gosp-;:' Burja zapela pesmi skladateljev Lajovic.:, Kreka, Škrjanca, Kogoja, Adamiča, Ostrca, Savma in drugih. Priporočamo občinstvu, da poseča v kar največjem številu skrbro pripravljene kulturne prireditve Ljudske univerze. Iz Celja e— Dobrodelna prireditev. Dne 12. in 13. decembra nastopi državna zaščita dece i'i mladine v Celju s sodelovanjem vseh tukajšnjih osnovnih šol s posebno dobrodelno prireditvijo v prid božičnice za najrevnejše šolske otroke. Na sporedu prireditve so deklamacije, petje, igra in ralalni nastop. Natančnejši spored bo še objavljen. Ker je namen prireditve človekoljuben, se celjska društva naprošajo, da za ona dva dneva ne bi prirej::1a svojih veselic ali pred stav. e— Proračunska seja. Proračunska seja občinskega sveta celjskega se bo vršila v torek dne 24. novembra. e— Cesta v Pečovnik. Zadnji čas se vrste pritožbe rad: ceste v Pečovnik. Čas bi že res bil,, da se okoliška občina zgane in cesto popravi. Sedai so namreč občani prisiljeni gaziti do kolen po blatu. Siccr pa ima baje občina pogodbo s podjetnikom ?:■■ prevoz drv 'z Hudičevega grobna, po kateri bi moral on cesto popravljati. Če jc iorej pogodba tu, bi se pač moraia, izvajati. Gotovo pa je, da je potrebno cesto posipati z dobrim gramozom, a ne s kamenjem iz apnenlce, ki ni za tako potrebo. Iz Trbovelj t— Pri Rudarskem glavarstvu v Ljubljani sc jc včeraj oglasila delavska deputacija, sc* stoječa iz predsednika II. rudarske skupine Župančiča in dveh zaupnikov: Grabnar ia in Jagra. Prosila jc intervencije pri TPD, da bi izplačala ta do Novega leta nagrade v znesku po 250 Din, kar bi imeli rudarji za božičnico. Ista deputacija sc jc med dru« gim oglasila tudi na finančni delegaciji, kjer je intervenirala radi tif.tih več sto rudarjev, katerim je davčni urad v Laškem predpisal za nazaj do 1. aprila po več sto dinarjev davka, češ da so v zaostanku. t— Zarari slovesne otvoritve nove bolni' ce, ki je menda najmodernejše urejena v Ju« goslaviji, je preloženo nedeljsko predivanje inž. Vrbiča na Ljudski visoki šoli na nc< deljo 29. t. m. u— Mlad globetrotter v Ljubljani. V našem uredn štvu se Je zglasil 21-letni skavt Paul Schr6n, ki se Je dne 1. septembra odpravil lz Halla v srednji Nemčiji na potovanje okoli sveta v svrho učenja jezikov in prirodoslovja. Doslej je prepotoval Avstrijo, Ogrsko ln Jugoslavijo, odt^d pa pojde v Italijo, Afriko ter nazaj skozi Španijo preko Evrope v Az:jo in dalje. Premeriti upa 80.000 km v 10 letih. Preživlja se s prodajanjem razglednic, v Ljubijani pa je do nedelje gost naših skavtov. u— Proslava dela. Proslava 45-letnega delovanja v gostilničarski stroki natakaria g. Martina Nacbtigala, katero ie priredil odbor Go^tilnrčarske zadruge, se je vršla v torek dne 17. novembra 1925. v restavracijskih prostorih Frana Kavčiča na zelo kolegijalen način in pri številni udele-žbi stanovskih tovarišev in šefov gostiln:čar-jev. Vrsto nagovorov na slavljenca je otvo ril predsednik Zadruge g. Kavčič, poudarjajoč strokovne zmožnosti slavljenca, njegovo poštenje, odkritosrčnost in pripravnost v vedi servirnega znanstva. Nato mu Je izročil podpredsednik g. Krapeš več ti-sočev vredna darila, poklonjena mu od go-stilničarstva, prijateljev in tovarišev, z zelo primernim nagovorom. Šef mestnega fi-zikata dr. J?us je poudarjal kot 20-letni zaupni zdravnik bolniških blagajn Gostilni-čarske zadruge, da skrbi Zadruga nc le samo za debrob't svojih članov, temveč pospešuje tudi interese uslužbenstva. Gospod Fiala je navedel nekaj humorističnih epizod iz časov 45-letnega delovanja sl.ivtjen-čevega, kar je vzbudilo prisrčni humor pri udeležencih. Navedel je tudi, da je slavlje-nec aranžiral in serviral v tej dob; n:č manj kot pri 260 sijajnih porokah, nad 60 rojstnih in 40 birmanskih slavnostih v privatnih družinah. Gospod Vospemik je v daljšem izvajanju poudarja! potrebnost strokovnega znanstva in šolstva v gostilničarski stroki ter primerjal posledice nestrokovnega obrtnika. Predsednik organizacije natakarstva ln hotelskega us!u?benstva g. Zadnik je izrazil zahvalo Zndrugi za to prireditev, s čemer je temeljito dokazana potreba, da naj rbstoja med delodaialcf in delojemalci medsebojna zaupljivost in podpiranje. Slavljenje g. Nachtigal je izjavil, da ga Je ta krasna prireditev tako iznen^-dila, da ne more na.jti pravih besed, da bi se zadostno zahvalil, zato ne more reči drugega kot vsem skupaj prisrčni Zivio! OgSesfe si kolosrilne plakate velefilma o moderni kulturi Mes* ffMoč in lepota" ki so razstavljeni v vrstibulu ETMneT* Klttn Mit ca u— Mestna elektrarna ljubljanska preide v najkrajšem času na periferiji mesta na vrtilni tok 220, oziroma 3S0 voltov napetosti. Občinstvo se opozarja, da je nevarnost pri tem toku mnogo večja kot je bila pri istosmernem toku. V slučaju kakega popravila naj se obračajo konztimenti samo na mestno elektrarno. Ker so b li zaznamovati pri tem toku pri drugih elektrarnah že večkrat smrtni slučaji, smatra ravnateljstvo mestne elektrarne za svojo dolžnost, da opozori občinstvo na nevarnost še pred začetkom obratovanja. n— Plesna vaja trgovskih akademikov se vrši namesto danes, v pondeijek, dne 23. novembra. — Odbor. 2174 u— Udruženje Jugosiovensklh inženjerjev ln arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na 2. strokovno predavanje, ki se bo vršilo v družabnem lokalu sekcije v II. nadstropju «Kaz:ne» v petek dne 27. novembra ob 20. uri. Predaval bo g. Inž. Stanko Roglič o predmetu: Zapreka vožnji vlakov s predgovorom o 100-1 etnici lokomotive. Vabljeni so vsi člani in po njih vpeljani gostje. — Upravni odbor. Groza? strah, trepet je ob*el p n. obiskovalec Sjna kDvop" pri predvajanju grandfjoznega filma .Grof Kostja* Še da nes, ne zamudite prilike I Cene nezvišan- ! Cene nezvišane ! u— K deložaclji na Starem trgu nam v korekturo našega včerajšnjega poročila s kompetentne strani poročajo, da delo-ži-rana stranka proti odpovedi ni vložila nikakega ugovora ali rekurza. Odpoved je bla zpio pravomočna in izvršna. u— Voznikova nesreča. Hlapec Vinko Čatež, stanujoč v Bohoričevi ulici 5, je vozil v sredo dopoldne s tovornim vozom na Grad premog. Med vožnjo navkreber je konja, da se odpečijejo, ustavil, ti pa so popustili ter je voz zdrčal nazaj. Hlapec je poskušal voz zavoriti, prišel pa je pri tem pod njega in si je zlomil desno nogo, poleg tega pa se še močno poškodoval na glavi. Na njegovo vpitje so prihiteli ljudje In prepeljali ponesrečenca v bolnico. Iz Maribora a— Borba za denarne klijeate. Že precej časa čutimo v Mariboru precej zanimiv kon kurenčn! boj med denarnimi zavodi, ki so vsi polni denaria ir zato stalno znižujejo obrestne mere za vloge in posojila. Prišli smo tako daleč, da že tudi banke prav rade posojajo denar po 14 odst z vsem' stroški in provizijami vred. Pa tudi po 12 odst. že ponujajo svoj denar. Srečni in nesrečni ork!ijenti»pa izbirajo in pridno kalkulirajo in še bolj pridno vknjižujejo v zemlj'ške knjige bremena. Z novim letom napovedujejo novo padanje obrestne mere. Lya d s Putt? zapusti kino Danes igra zadnjikrat svojo najboljšo vlogo Sonie Smirnove v veli filmu ,V imena cara', nalor zarmsM kino M'i tira z.i cel mesec. a— Iščemo svetih vojnikov... Ze v onih opojnih jesenskih dneh, ko je puhtelo po celem Slomškovem trgu šumno ktpenie velikanske zaloge novega vina iz ogromn'h cerkvenih kleti, smo hoteli iskati utehe in odpomoči pri «Sveti vojski-. Čuli smo nekoč, da ona z tirna svitlim mečem goreče preganja pogubni aikohol, vsepovsod, tudi po farovžih, čeprav jo vod' prečastiti Janez Kalan. Torej iskali smo jo, temeljito iu vsepovsod, pa so nem končno rekli celo na policiji, kjer imajo registrirana vsa društva. speča in bdeča, da cSvete vcjske» v Mariboru niti s Sckratovo laterno cb belem dnevu ne najdemo. Saj se nam je itak zdelo, da bo tako, namreč malce sumljKo in čudsio, ko nismo nikoli ničesar slišali o njej, vojski namreč, ne na predavanjih, ali siceršnji bojevitosti proti v«icu, kvečjemu, če so gospa Štupica katero rekli. Seve, kaj b' končno SLS s svojo Kmečko zvezo v takšnih vinorodnih krajih v Sveti vojski, ko tudi kanonike in župnike le vinogradi rede! Ali vendar: Kakor meteor je kislega, jesenskega dne padla na Slomškov trg ta čudna, sumljiva repatica Svete vojske in obtičala ravno v bl žini onih kleti, ki pa so jim medtem že zadelali okna in noče proč od prelepih oken restavracijske dvoranice bivše Kazine v gledališču: Baje bi bil tam lep domek in poceni za brezalkoholno gostilno ln še kako »katoliško akcijo. b; lahko poleg usidrali. Gospodarica občina pa bi tudi lahko bila «nobel» pri odmeri najemnine. Ideja ni napačna — ali vseeno se nam ie še zdelo čudno, odkod in čemu ravno firma Svete vojske, čemu ravno njej lepe lokale, ko še pri nas nima nobenih zaslug na bojnem mejdanul Pa smo zvedeli: V Gospodarstvo Premogovniki v Jugoslaviji Zahteve po zaščiti. Ze dolgo časa se vrši borba lastnikov premogovnikov v naši državi proti inozemski konkurenci Lastniki trde. da je domača produkcija premoga premalo zaščitena in premalo pospeševana, dočim se z druge strani povdarja. da za mnoge domače obrate domači premog ne more prihajati v poštev, ker je kakovostno preslab. Te dni je Zveza lastnikov premogovnikov izročila finančnemu odboru Narodne skupščine vlogo, v kateri se podaja stanje domače produkcije premoga. Samo one države, ki posedujejo lastne premogovnike, izvaja omenjena vloga, morejo postati gospodarske, kulturne in tako tudi politične činiteljice. To potrjujejo izgledi Anglije. Belgije ii Nemčije, dočim je morala Francija kliub vsem prizadevanjem na polju industrije zaostati daleč za Nemčijo, ker pač nima premoga. Jugoslavija ima bogata ležišča premoga in ima na ta način možnost, da postane odlična industrijska država. Ze v kratkih sedmih letih obstoja naše države se je iugoslovensko gospodarstvo tako razvilo, da se more že znaten de! raz.iih potrebščin dobiti doma. Produkcija premoga ima v tem pogledu mnogo zaslug, zlasti tudi glede obnovitve precej rednega prometa. Naša produkcija premoga ie danes zmožna, da popolnoma krije celokupno domačo potrebo. Omenjena vloga navaja primer, da je država 1. 1924. naročila kot voino rezervo 3000 vagonov briketov iz Šleziie po 18.000 Din vagon, medtem ko sta dva domača premogovnika v Timoški kotlini znižala cene na 6000—7000 Din za vagon. Na ozemlju stare kraljevine Srbije same bo produkcija briketov tekom prihodnjega leta dosegla 1000 vagonov dnevno. Za ta hitri razvoj jugoslovenske industrije premoga se ie zahvaliti predvsem okolnostim. da je bila tuja konkurenca spočetka zelo majhna. Letos pa so se razmere temeljito spremenile. Države-izvoznice premoga so se že tako okrepile, da so postale zopet zmožne izvoza, in to tem bolj, ker konzum premoga v teh državah ni mogel korakati vzporedno s produkcijo. Anglija in druge izvoznice premoga so dovolile vse mogoče pogodnosti. da bi pospeševale izvoz premoga. Zunanje cene so padle za 30—40 odstotkov napratn jugoslo-venskemu premogu. Spričo teh okoliščin ie jasno, da so s;: morali domači premogovniki boriti s silnimi težkočami. Domače tržišče je bilo preplavljeno z inozemskim premogom m domača produkcija le začela zastaiati. Ze lani je znašala vrednost uvoza mineralnih in fosilnih kuril preko 534 milijonov dinarjev, a letos bo po izvajanju omenjene vloge dosegel uvoz gotovo 1 milijardo Din., kar mora le slabo vplivati na trgovinsko bilanco in dinar. Naši prmogovniki so skoro povsod omejili svojo produkcijo na peti in šesti del svoje normalne kapacitete. Vloga zaključuje. da te to stanje, ki mu je treba hitno odpomoči. S to vlogo žele doseči naši premogovniki menda zabrano tujega uvoza in mogoče izdatno zaščitno carino. Toda eno in drugo ni na mestu, ne samo zaradi tega. ker najfinejših vrst premoga pri nas m", temveč tudi glede na cene. ki bi na ta način poskočile Pri nas. ki smo v našem sosedstvu že itak najdražja država. S povišanjem cen premogu bi se pri nas kar po vrsti podražili domači industrijski izdelki. Zaščita domače industrije premoga, ki ie nedvomno potrebna. se naj izvrši z onimi sredstvi, ki blaga ne podražujejo. to so n. pr. ugodne prevozne tarife in uvidevna davčna politika. Naša gospodarska politika mora rti za nižanjem cen in ne za višanjem, zlasti ne sedaj, ko pokazuje dinar stalno čvrstočo. Novi predlog zakona o Državni obrtniški banki V ministrstvu trgovine in industrije je izdelan zakonski načrt o Državni obrtniški banki, po katerem bodo to banko ustanovili obrtniki in njihove organizacije iz cele države v svrho dajanja kreditov obrtnikom po čim najpovoljnejših pogojih in v svrho podpiranja akcije za ustanavljanje obrtniških zadrug. Država dovoljuje banki naslednje olajšave: 1.) Banka se oprosti plačevanja vseh državnih in samoupravnih taks pri ustanovitvi kakor pri izdajanju svojih delnic. 2.) Banka je oproščena plačevanja davkov in doklad. katere plačujejo po svojih zaključnih računih družbe, obvezane javnemu polaganju računov: za te davke velja tudi oorosti-tev samoupravnih doklad. 3.) Država se odreče pravici na dividendo. ki bi ii pripadala na del glavnice, ki ga bo vplačala. 4.) 15 odst. dohodkov Državne razredne loterije za pospeševanje obrti in 15 odst. za kmetijstvo ter hišno industrijo se bo uporabilo za vplačilo delnic te banke, in to največ 20 odst. po vsoti s strani privatnikov vplačanega delniškega kapitala. Minister trgovine in industrije bo odredil stalnega komisarja, ki bo neposredno vrši! nadzorovanje nad celokup. nim delom banke. Z ustanovitvijo banke se osnuje istočasno tudi glavna podružnica v Zagrebu, a po potrebi se bodo ustanavljale tudi bankine ekspoziture po naslednjem redu: v Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Skoplju in Novem Sadu: če se bo potreba pokazala, pa končno še v drugih gospodarskih središčih. Ob ustanovitvi se ima podružnici in vsald ekspozituri določiti poslovno področje. Tržna Doročila Novosadska blagovna borza (19. i m.) Pšenica: baška, 3 vagoni 240; sremska, 5 vagonov 237.50; banatska, 15 vagonov 252.50. Oves: sremski, 5 vagonov 164. Turščica: baška, sušena, 4 vagoni 137.50: sremska, 5 vagonov 134; 30 vagonov 120; 10 vagonov 125; banatska, Kele-bija, 20 vagonov 140. Moka: baška, «0s», 1 vagon 395. Tendenca nespremenjena. Ljubljanski živinski sejem (18. t m.) Dogon 63 volov, 60 kTav in telic, 4 teleta, 224 konj, 3 žrebeta in 125 svinj. Cene za kg žive teže: voli I. 9.25 — 9.50, II. 8.50 — 8.75, III. 7.50 — 7.75, biki za klanje 7.25 — 7.50, krave I. 8.25 — 8.50, II. 7 — 7.25, klcbasa-rice 4 — 4.25, teleta 9 — 11.25, svinje 11 do 15.50 Din. Plemenski prasci so se prodajali po 120 do 200 Din komad. Kupč'ja ni bUa posebna. Cene nekoliko popuščajo. Dunajsko tržišče Jajc (18. novembra.) Pofložaj se ta teden n! znatnejše spremenil. Povpraševanje po svežem blagu je živahnejše, vendar konzum ne kupuje mnogo zaradi visokih cen. Majhni dovozi zadostujejo popolnoma za tekoče potrebe. Svežega blaga je največ iz Poljske in Rusije, vendar je največ konservnih jajc. Nekaj malega se je uvozilo tudi iz Rtirminije rn se je pomuja! komad po 22,5 do 23 grošev na debelo, a do kupčije tr prišlo. Vse druge cene so bile nespremenjene. Notirajo: orvovrstno ju^oslovensko in madžarsko blago 22.5 — 23. gališko 21.5 — 22, rusko 20.5 — 21, vloženo v apno 20 — 20.5, slabo blago 16.5 — 17 grošev v veletrgovini ab Dunaj. Dunajska borza za kmetijske produkte (18. novembra.) V soglasju s prijaznejšo tendenco v Iztočni Evropi ln višjimi tečaji v Severn-' Ameriki je bila tudi tendenca na dunajskem tržišču čvrstejša. Kupčija pa ostaja še vedno v ozkih mejah. Cene so za nekatere predmete nekoliko poskočile. Notirajo za 100 ke v šilingih vključno blagov-nooroimetni davek brez carine uradno na debelo: pšenica: domača 36 — 37, madžarska potiska (79 — 80 kg) 40 — 42; j e č-men: domači 33 — 39, slovaški 39 — 43; turščica: 28 — 29, sušena 25.50 — 26.50; oves: 27.50 — 29.50: moka «0»: domača 69 — 72, madžarska 67.50 — 71.50. — Novi načrt zakona o neposrednih davkih In kmetijstvo. Novi načri o neposrednih davkih zelo težko prizadeva naše kmetijstvo in zlasti povečava davčna bremena malim posestnikom. Zato je sklicana za te dni v Beogradu konferenca kmetijskih zastopnikov Iz cele države s soudeležbo Glavnega saveza zemljoradničkih zadrug. Na konfe-rer.ci se bo obravnaval novi davčni zakonski načrt m se bodo formulirale zahteve za-ztopnikov našega kmetijstva. = Odpor sladkornih tvornlc proti znižanju uvozne carine na sladkor. Iz Beograda poročajo: Po izjavah iz krogov sladkorne industrije je vest o nameri znižanja uvozne carine na sladkor povzročila med vsemi in-teresiranimi krogi veliko razburjenje, češ. da se sladkorna industrija nahaja v resni krizi. Sladkorne tvornice grozijo, da bodo v primeru uveljavljenja gornje namere zatvorile obrate. Ta grožnja pa ned\#-nno ne more biti resna, ker je znano, da e baš sladkorna industrija zadnja leta med vsemi industrijami naše države najbolje uspevala, saj znaša uvozna carina na sladkor okrog 100% povprečne svetovne sladkorne cene. Tako visoka zaščitna carina nikakor ni na mestu in pomeni le preveliko protežiranje majhne skupine interesentov na račun širokih slojev konzumentov. = Vojvodina zahteva podružnico Poštne hranilnice. Trgovska in obrtniška zbornica v Novem Sadu je predloži J a ministrstvu za pošte in brzojav spomenico, v kateri zahteva, naj se v Novem Sadu ustanovi podružnica Poštne hranilnice. = Naša trgovina z Nemčijo aktivna. Iz nemških uradnih statističnih podatkov je razvidno, da je v prvi polovici t. 1. znašala vrednost jugoslovenskega uvoza v Nemčijo okrog 40 milijonov zlatih mark, vrednost nemškega izvoza v Jugoslavijo pa samo 27 milijonov zlatih mark, tako da je bila po tej statistiki naša trgovina z Nemčijo aktivna za 13 milijonov zlatih mark. = Vprašanje posojila vojvodinskih mest Znano je, da Zveza vojvodinskih mest želi najeti v inozemstvu veliko posojilo, ki bi se uporabilo za gradnjo vodovodov, kanalizacijo, elektrifikacjo in podobno. V Zvezi s tem sta poselila direktorja podružnice Državne hipotekarne banke v Novem Sadu Nikoliča dva zastopnika ameriške finančne skupine Blair & Comp. ter se zanimala za to, ali bi Državna hipotekama banka dala Zvezi vojvodinskih mest supergarancijo za posojilo 20 milijonov dolarjev. Direktor je izjavil, da je to stvar beograjske centrale, vendar smatra, da se bo garancija dala. = Dobave. Direkcija državnih železnic v L'ubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo cevnih ščetk, za dobavo sestavnih delov za lieUoforke, za dobavo 250 kg trtne vrvice ter za dobavo 600 kg mangan-klta. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem oddelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 12. decembra pri direkciji pomorskega prometa v Splitu glede dobave 400 sodov petroleja; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave električnega materijala; 14. decembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave mašilnih plošč 15. decembra pa glede dobave okrog 700.000 komadov podložnic in procepkov; 17. decembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 20.000 kg bombaža za čiščenje lokomotiv, 18. decembra pa glede dobave vodovodnega materijala, porcelanastih delov za stranišča in zaščitnih košar za Pintech. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. — Direkcija Državnih železnic v Ljubljani obvešča Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se licitacija glede dobave 37.450 komadov zavornjakov ne bo vršila ker se bo ista radi izpremembe množin posameznih vrst odliktov na novo razpisala. = Svetovni indeks cen v veletrgovini. V mesecu septembru so bili v posameznih državah naslednji indeksi cen v veletrgovini, preračunaji na zlato podlago (izhodna številka 100, izhodno leto 1914.): v Zedinjenih državah 159.7, v Angliji 172.3, v Franciji 131.1, v Nemčiji 144.6. v Nizozemski 155.2, v Švici 159.2, v Češkoslovaški 146, v Jugoslaviji 149. Povprečni svetovni indeks znaša 156.6. Po tem računu so torej cene na debelo v Jugoslaviji pod svetovnimi cenami. = Notlranje červonca na Dunaju. Avstrijska Narodna banka je sklenila, da bo v dunajski tečajnici notiral tudi ruski červonec, kat se pokazuje vedno bolj potrebno spričo naraščajoče trgovine med Rusijo in Avstrijo. = Likvidacija v Zagrebu. Tvrdka »Orbls» trgovska d. d. v Zagrebu se nahaja v likvidacij'. = Plačilne težkoče dveh niirnberšklh bančnih tvrdk. V plačilnih težkočah se nahajata v Nflrnbergu bančni tvrdki Scherer & Fackelmayer ter Dispeker & Co. = Insolvenca budlmpeštanske bančne tvrdke. Bančna tvrdka Johann Szasz & Co. komandltna drtržba v Budimpešti je ustavila svoja plačila. Pasiva se cenijo na 2.5 milijarde, aktiva pa samo na 987 mi!'Jonov mK. Tvrdka ponuja 40-odst. poravnalno kvoto. = Carinski nadavek v Italiji znaša od 16. do 22. t. m. 387 lir na 100 lir osnovne carine. Borze 18. novembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki). Vrednote: investicijsko 75.50 —77, Vojna Skoda 310—313, zastavni Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20—22, Celj ska posojilnica 200—204, Ljubljanska kreditna 210—0, Merkantilna 100—102 (100), Kreditni zavod 175—185, Praštediona 0—955, Strone 123—0, Trbovlje 0—342, Vevče 120 —125, Stavbna družba 100—110, Šešir 145— 152. — Blago: les: trami 5-6, po 7 m, 6-7, 9-11 po 9 m, fco meja 2 vagona 370— 370, (370); bukova drva, ogledana, fco nakladalna postaja, 6 vagonov 21—21 (21); bukova drva, suha, zdrava, fco nakladalna postaja 1 vagon 21—21 (21); bukova drva, metrska, pol suha, fco nakl. postaja 0—17.75; trami monte, po noti, dobava do konca februarja 1926, naloženi po predpisu kupca, fco vag. nakl. postaja 237.50—0; poljski pridelki: pšenica, baška, 76, fco naklad, post. 0—240; turščica stara, par. Novi Sad. 0—160, stara, par. Ljubljana 0—195, umetno sušena, par. Novi Sad 0—144, umetno sušena fco vag. slav. postaja 0—145, nova času primerno suha, kvak gar. fco vag. Novi Sad 0—110, umetno sušena, par. Jesenice, 1 vag. 177—177, (177); otrobi: debeli, jutaste vreče par. Novi Sad 0—145, drobni, jutaste vreče, fco Ljubljana 0—142.50, drobni, ;utaste vreče par. naklad, postaja 0—115; oves: rešetani, bački, fco nakl. post. 0—165. rešetani, slov« fco naklad post 0—170; ajda domača, par. Ljubljana 0—270; proso domače, fco vag. Prekmur.ie 0—215; krompir beli, fco vagon prekmurska postaja 0—65; fižol: beli banat.. v egal. vrečah b-n, par. Postojna 0—275, rjavi banat., v egal vTečah, b-n, par. Postojna 0—260; leča sladkornica, b-n, fco vag. Ljubljana 400—0; krma: seno: sladko, stls njeno, fco vag. šta erska postaja 0—75, polsladko, stisnjeno, fco vag. štajerska postaja 0—60. ZAGREB. Položaj na efektnem tržišču nespremenjen. Promet v Vojni škodi je bil nekoliko večji, a po nižjih tečajih. Promptno blago se je začelo trgovati po 309 in padlo tekom sestanka na 306, proti koncu pa se zopet popravilo na 307.50. — Na deviznem tržišču je bil danes nekoliko večji promet Tečaji v glavnem nespremenjeni, le Italija, London in Pariz so oslabeli zaradi svoje mednarodne oslabitve. Blaga dovolj. Promet okrog 8 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam 2260 —2280, Dunaj 790.8—800.8. Berlin 1338.8— 1345.8, Italija 224.3— 226.7. London izplačilo 272.66—274.66, Newyork ček 56.09—56.69. Pariz 223—227, Praga 166.45—168.45, Švica 1085.4—1093.7; efekti: bančni: Eskompt-na 120—121, Hipo 65--66, Jugo 109—110, Kreditna Zagreb 135—138, Ljubljanska kreditna 210—0, Praštediona 950—955, Slaven-ska 50—51, Narodna 4200-0; industrijski: Dubrovačka 500—560, Gutman 375—3S0. Sla vonija 42-43. Trbovlje 0—340. Union 400— 410, Vevče 120—125; državni: investiciisko 74.5—75, agrarne 46.5—47.5, Vojna škoda promptna 307—308, za november 305 —307, za decembeT 309—311. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2270 —2274, Atene 72—75. Dunaj 794—795. Ber-iin 1343—1345. Bruse!' 256—257.5 Bukarešta 25.50—26, Budimpešta 0.0791—0.0792. Ita lija 224.75—2*5.25, London 273.55—373.6. Ne\vyork 56.37 in pol — 56.46 in pol Pariz 223.5—224.5, Praga 167.35—167.5, Švica 1088.75 —1089 CURIH. Beograd 9.20. Berlin 123.50, New york 518.60, London 25.1325, Pariz 20.55, Milan 20.70, Praga 15.375, Budimpešta 0.0727, Bukarešta 2.375, Sofija 3.775, Varšava 77, Dunaj 73.10. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68, Živnostenska 280, Lbera Triestina 502, Lloyd 1060, Split cement 483, Krka 358. Devize: Beograd 44.45 — 44.85, Dunaj 348 — 358, Praga 74.20 — 74.60, Pariz 99.70 do 100.30, London 121.20 — 121.40. Valute: dinarji 44 — 44.75, 20 zlatih frankov 94 — 98. DUNAJ. Beograd 12.5475 — 12.5875, Berlin 168.67 — 169.17, Budimpešta 99.25 do 99.55, Bukarešta 3.225 — 3.245, London 34.34 — 34.44, Milan 28.23 — 28.35, New-york 708.45 — 710.95, Pariz 2$ — 28.16, Praga 20.9875 — 21.0675, Varšava 102.65 do 103.15, Curih 136.55 — 137.05; dinarji 12.50 — 12.56. PRAGA. Beograd 59.96, Curih 651.75, Milan 134.875, Ne\vyork 33.75, Dunaj 477.655. BERLIN. Beograd 7.432, London 20.324, Praga 12.427, Curih 80.87, Dunaj 59.10. LONDON. (Opoldne). Beograd 274, New-york 484.5, Italija 121.25, Dunaj 34.37, Švica 25.13. NEWYORK. (zaključno 18. t. m.) Beograd 1.77 in pol London 4.84 in pol. Italija 3.99, Dunaj 14. Švica 19.28. Sokol Savezni dan 1. december S sklepom sabora v Zagrebu je bil dolo* čen 1. december kot sokolski praznik. Ta dan mora prirediti v smislu tega sklepa vsako društvo proslavo, katere čisti dobiček pripade JSS. Starešinstvo JSS je v ta namen izdalo sle« deča navodila, ki so obvezna za vsa sokol* ska društva: Vsako društvo mora ta dan prirediti aka= demijo s predavanjem in z zaobljubo novih članov Kjer se akademija ne more prire« diti, se mora vršiti vsaj predavanje. Akade« mija naj obsega sledeče točke: a) sokolska koračnica, b) nagovor društvenega staroste c pomenu praznika, c) telovadba, d) predaš vanje predsednika prosvetnega odbora ali kakega drugega člana o temi: Sokol kot ju* goslovenski državljan in član zveze Slovan* skega Sokolstva, e) petje, godba, deklama* cije, igra ali podobno, f) zaobljuba novih članov, pri čemer nagovori starosta nove člane in prečita zaobljubo, ki jo novi člani ponavljajo za njim dobesedno. Navedeni spored sicer ne veže društvo, vendar naj se priredi vsa slavnost s podob* nim vzporedom in v dostojni obliki, odgo« varjajoči pomenu dneva. V krajih, kjer aka* demija ni mogoča, naj se priredi predava* nje, ki naj obsega točke, navedene pod b, d in f. Obliko zaobljube je predpisal pro* svetni odbor in je objavljena v Sokolskem Glasniku, št. 19/20 iz I. 1925. Z ozirom na zadnji napad Italijanov na naše kulturne institucije v Trstu in z ozi* rom na divjanje italijanskega fašizma proti našim rojakom v Primorju naj vsa sokolska društva porabijo prireditve 1. decembra kot manifestacijo za naše brate v zasužnjenem ozemlju ter opozorijo vse članstvo na tež* koče, s katerimi se morajo boriti naši so* rojaki proti italijanskim nasilstvom. V go* vorih in predavanjih, naj se razloži vsemu našemu članstvu njihov položaj in njiho* vo težko borbo proti barbarskemu in nc* kulturnemu početju italijanskega fašizma. Po 1. decembru so vsa društva dolžna po* slati poročila o teh prireditvah JSS obenem s čistim dobičkom, nastalim iz te prireditve. Oboje mora biti najkasneje do 15. decem* bra pri starešinstvu JSS. Vsako društvo naj v poročilu navede tudi dohodke in izdatke o tej prireditvi. Te proslave 1. decembra so takse proste, ako niso v zvezi s plesom. (Zakon o taksah in pristojbinah, tarifna po* stavka 99 a, pripomba 4.) Društva naj izvršijo te prireditve s koli* kor mogoče majhnimi stroški, da ne bodo izdatki komaj kriti z dohodki prireditve, kakor se je v nekaterih društvih že pripe* tilo v prejšnjih letih, zlasti tam, kjer se je za godbo izdalo neprimerno visoke vsote. Te prireditve naj imajo bolj značaj slavno* sti nego zabave in naj vplivajo vzgojeval* no na članstvo. V krajih, kjer je na dan 1. decembra pri* reditev nemogoča ali ni pričakovati pri* merne udeležbe, naj se izvrši prireditev že na predvečer ali če ni drugače že v nedeljo pred 1. decembrom. Zaobljuba novega član* stva pa bo v nekaterih krajih najprimernej* ša dne 1. decembra dopoldne. V tem pogle* du društva niso vezana, ozirajo naj se na čim boljši in lepši uspeh. Vsako društvo pa smatraj to prireditev za svojo sokolsko dolžnost, isto velja tudi za članstvo. Prosvetni odbor sokolskega društva I.jubl ana O. javlja vsemu, v letu 1925. pri-stopivšern članstvu, da se vrši idejna šola v dneh 22. (nedelja) 29. (nedelja) novembra ob 10. dopoldne na realki. V pondeljek dne 30. t m. ob 20 zvečer bo debatni večer, ki je istotako obvezen za vse. Dne 1. decembra ob 11. dopoldne pa .ie oficijelna zakletev novega članstva v telovadnici na realki. Prisostvujejo naj tudi ostali člani in članice. Sokolsko društvo LJubljana II. vabi celokupno članstvo in prijatelje društva na nrijaterski sestanek v soboto dne 21. t. m. ob 20. uri v gostilni pri br. Kavčiču na Pri-vozu. Ljubljanski Sokol. Zdravniški odsek ljub ljanskega Sokola priredi v mesecu novembru in decembru seziio zdravniških predavanj. Prvo predavanje se vrši v soboto 21. t m. oh 8. v društveni čitalnici. Predava br. dr A. Košir o vpiivu telovadne na človeško Ho s stališči ar.atonomi'e in fiziologije I. del Udeležite se tega predavanja polnoštevilno. Vabljeni so tudi člani drugih sokolskih društev. Zdravo! 2170 Šport Službene objave LNP. (Seja p. in k. o. dne 18. XI. 1925.) Verificirajo se za SK. Ilirijo s pravom na* stopa dne 27. XI. igralci: Galič Alojzij, To« mažič Milo in Zupančič Danijel. Odloži se verifikacija igralca Hinko Kosa za SK. Ili« rijo, ker ga je ŽSK. Hermcs izključil iz klu* ba, ter ni JNS. o tej zadevi še ničesar od* ločil. V smislu § 7 pravilnika o prvenstvenih tekmah JNTS. se odigra v soboto dne 21. XI. ob 16. na igrišču ASK. Primorje preostalih 20 minut prvenstvene tekme med ASK. Pri« morje : ŽSK. Hermes. V nedeljo dne 22. XI. se odigrajo sledeče prvenstvene tekme: dopoldne ob 9. ŽSK. Hermes rez. : SK. Ilirija rez.; ob 10.30 SK. Jadran : SK. Svoboda; popoldne ob 13. ASK Primorje : SK. Slovan; ob 14.30 ŽSK. Her* mes : SK. Ilirija, vse navedene tekme na igrišču SK. Ilirije. — ASK. Primorje rez. : SK. Slovan rez. ob 10. dopoldne na igrišču ASK. Primorje. Službujoči odborniki za nedeljske prven= stvene tekme: dopoldne na igrišču SK. Diri* je g. Bucik (nadz. nad red. in blag. službo) popoldne g. Repanšek (nadz. nad blag. služ« bo) in g. Kuret (nadzor nad red. službo); dopoldne na igrišču ASK. Primorje g. ing. Struna (nadz. nad red. in blag. službo). — Tajnik II. Nadaljevanje prvenstvenih nogometnih tekem v Ljubljani. V nedeljo, 22. t m. se prvenstvena nogometna tekmovanja nada« ljujejo in sicer se bo topot odigralo VI. ko« lo, ki je bilo, kakor znano, prekinjeno radi deževnega naliva. Kakor v vsakem kolu ta* ko tudi v tem nastopi nekaj ostrih nasprot* nikov, n. pr. Ilirija : Hermes in Primorje : Slovan. Jadran bo imel lahko stališče, ker ima nasproti sebi šibko Svobodo. Poleg pr* vih moštev odigrajo prv. tekme tudi rezer* ve. Tekme se odigrajo sledeče: ob 9. Hermes rez. : Ilirija rez., ob 10.30 Jadran : Svoboda, popoldne ob 13. uri Primorje : Slovan, o| 14.30 Hermes : Ilirija. Prcdpoldne ob 10. uri na igrišču Primorje: Slovan rez. : Pri« morje rez. LNP. (službeno). Danes, v petek, ob 20. seja u. o. v sobi Športne zveze, Narodni dom. — Tajnik 1. Službeno iz LHP. G. Pahor, ki je sodil nedljsko mladinsko tekmo, sc naproša, da še tekom današnjega dne odda sodniško poroičlo o tej tekmi na naslov Mihelič Fančka, Slomškova ulica 16. — Tajnica. LLAP. (Tehnični odbor). Danes ob 18.30 uri seja tehničnega odbora v kavarni Emo* na. Udeležba obvezna. — Pročelnik. Členi Iliriji, ki bi hoteli v letošnji se« ziji smučati, se vabijo, da sc udeleže infor* mativnega sestanka, ki sc vrši v soboto dne 21. t. m. ob 16. uri v garderobi tenis*sekcijc SK. Ilirije. Vabijo sc tudi začetnikisprijate« lji kluba. — Načelnik. Sestanek smučarjev Ilirije se vrši v pe« tek dne 20. t. m. ob 20. uri v damskem sa« Ionu kavarne Emona. Vabljeni so tudi z«* četniki in prijatelji kluba. Pričakujem polno številne udeležbe. — Načelnik. Kriza v LLAP. Poročajo nam: v ljub* Ijanskem lahkoatletskcm podsavezu je iz« bruhnila kriza. Pred nekako dvemi meseci jc podal ostavko predsednik g. Slamič. Na seji uprav, odbora dne 18. t. m. pa sta po* dal ostavke na svoji mesti gg. Vodišek in Baltesar. Friedrich, vratar naše nogometne repre« zentanee, je imenovan za učitelja v Virovi« tiči, vendar pa bo šc vedno nastopal za svoj matični klub Hašk. Nogometno prvenstveno tekmovanje v Osijeku se bliža svojemu koncu. Vršiti se morata le šc dve tekmi, in sicer Gradjanski : Sloga in Hajduk : OŠK. Lanskemu prva« ku Slaviji tudi ietos ni več mogoče odvzeti prvenstva. Stanje je sedaj nastopno: 1. Sla« vija (10 točk), 2. Gradjanski (5), 3. Sloga (5), 4. Hajduk (4), 5. OŠK. (2), 6. Makabi (0) Damska olimpijada, ki bi se morala po prvotnih načrtih vršiti prihodnje leto v Bru« siju je v nevarnosti. Pokazale so se ve« like finančne težkoče, vsled katerih so se morali Belgijci odreči organizaciji te olim« pijade. V kratkem sc sestane mednarodni komite, da določi drugo državo za organi« zacijo teh iger. Uridil pri Slovanu. Popularni Uridil, ki je v zadnjem času igral pri Vienni, je vsto« pil v Slovana, ki je, kakor znano, klub du« r.ajskih Čehov. Uridil bo najbržc že nasto« pil za svoj novi klub meseca januarja. Se* daj bo pač potrbno, da se prevede na češki jezik znano dunajsko pesem cHeute spielt der Uridil«. t Angležstrener dunajskega Rapida. Ra* pid, čigar nogometno moštvo je v zadnjem času precej nazadovalo, je angažiral za tre* nerja Angleža Stanlev \Villmotta. Imenova* ni je profesijonalni igrač in je v zadnjem času igral za klub Southampton. \Villmott, ki je star 27 let. ho igral v Rapidovem mo* štvu srednjega krilca. Izjava Podpisani nisem plačnik za dolgove, ki bi jih kdorkoli naredil na moje ime. 2175 KARL ZUPANC, Kranj. ^ remensko poročilo L'ubljan!i, 19 novembra 1925. Ljubljana 306 m nad morjem Kra onazovsnja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Liuhl'ana . . 7. 775-9 40 sev. vzh več. jas. Ljubljana . . 14. 776-3 46 vzhod m Ljubljana . . . 21. 777-4 1-8 sev. vzh. jas. Zagreb ... 7. 776-3 30 m Beograd . , • 7. 774-8 20 za p. več. jas. Dunaj . . . • 7. vzhod Praga . . . , 7. 777-1 1-0 jas. || Inomost . . • 7. Solnce vzhaja ob 6 55 zahaja ob 16'33, luna vzhala ob 4-25 zahaja ob 16 0. Barometer višji temperatura nižja Dunajska vremenska naooved za oetek: Sedanie vreme bo traialo dalie. Tragičen konec angleškega podmornika „M 1" 69 vojakov je umrlo strašne smrti na dnu morja. Kakor smo že poročali, se je razširila ared par dnevi vest. da se ie potopil veliki angleški podmornik «M 1». na katerem ie bilo okrog 50 mož posadke. Angleška admiraliteta te vesti ni uradno potrdila, ker ie upala vsai na rešitev nesrečnega moštva. Včerai pa je admiraliteta oficijelno proglasila, da je pod-mornik izgnblien in da ie umrlo strašne smrti 69 mož. med njimi 5 oficirjev. Angleška admiraliteta ie določila brez iavne napovedi velike manevre atlantske mornarice, ki so sc pričeli 12. novembra. Manevrov so se udeležile vse velike bojne ladje in dolga vrsta manjših ladii, med njimi tudi podmorniki raznih tipov. Izhodišče je bila luka Ply-mouth. pa tudi druge luke. Podmornik «M 1» je odplul iz Devonporta. Glavni boj nai bi se vršil v zapadnem delu Kanala in v Atlantskem oceanu vse do Gibraltarja Jedva so bile ladje na odprtem morju, ie nastal v Kanalu strašen vihar s snežnimi zameti. Nebo ie bilo popolnoma črno in gosta megla ie legla na razburkano morie. Valovi so bili visoki do 30 metrov. Vodstvo vojne mornarice je nemudoma zapovedalo, da se morajo vaje prekiniti in da se moraio ladje vrniti v pristanišča. V prvih večernih urah so brle že vse ladie v lukah, le oodmornka «M 1» ni bilo od nikoder. Videli so ga zadnjič 15 mili južno cd Devonporta, kjer ie manevriral proti večii bojni ladii. Vso noč so daiale brezž;čne morske postaje signale, da bi olaišali podmor-niku oriientacijo. Več velikih bojnih ladij. rtišilcev in torpedovk pa je odnlulo na reševalno delo kliub velikemu viharju. Poslužili so se naifineiših hidrofonov in izredno občutljivih aparatov za po-slušanie v globočinah. toda nikjer ni bilo slišati kakega motornega ronota. Sicer jc bila izključena vsaka rešitev podmornika. ako se je po nesreči po-grcznil na dno moria. toda unanie ie bilo, da rešijo mogoče plavaioče mornarje. Toda vsi reševalni poskusi so bili zaman in ladie so se morale vrniti brez uspeha v luke. Edino upanie. ki ie še preostaialo, ie bilo to," da se je mogel podmornik preskrbeti z zrakom za 36 ur in da ie imel dovoli živeža. Kako se je zgodila nesreča in kakšne .smrti so umrli mornarji, seveda ni mogoče ugotoviti in so vsa tozadevna mnenja le domneve. Neki angleški mornariški strokovnjak poroča, da se je zgodila nesreča zaradi defekta pri motorjih, nakar ni moglo več delovati višinsko krmik) ter oe ie moral podmornik neizogibno potopiti. V tem slučaju .so morali zaorti mornarji umreti grozne smrti. Zrak je postajal od ure do ure slabejši in končno ie zmanjkalo tudi kisika ter so se mornarii zndrš'ij. Lahko si mislimo obuone čine nesrečnih mornarjev. ki so dobro vedeli, da moraio pri polnem zdravju umreti zaradi pomanjkanja zraka. Tega ne more popihati- nobeno človeško pero. Drug način nesreče se zdi nesprejemljiv, ker bi v slučaju kake eksplozije ostali na površju posamezni deli podmornika. Na kraju katastrofe ie morie zelo globoko ter bo naibrže izključen vsak poskus dvigania potopljenega podmornika. Tc dni se bo vršila na kraju nesreče velika žalna ceremonija, koic se bodo udeležili vsi angleški podmorniki. Iz kraiev, kjer živijo družine in svoici ponesrečencev, prihaiaio žalostna poročila o cbupnih scenah, ki so se odigravale. ko se je razširi'a vest o katastrofi. Poveljnik ponesrečenega nodmo— poročnik Carrie, tridesetleten mož. ie bil poročen jedva eno leto. Zapustil je mlado ženo in pet tednov starega otroka. Drugi oficir ie zapustil vdovo - sedmimi otroci, od katerih ima naistare;š; jedva 11 let. Ubo" ženo so morali prepeljati v bolnico. Mati nekega mornaria ie zblaznela in so .io morali izročiti v umobolmoo. Zaročenka nekega občina se je vrgla z drugesra nadstronia na ulico. Tragična je tudi smrt delo vodic v ladjedelnici v Plvmouthu, ki je 20 let deloval pri izdelovanju podmornikov. Ob priliki manevrov je prosil, nai bi se smel udeležiti v ponesrečenem podinor-niku manevrov, kar so mu ugodili. Petdesetletni mož ie zapustil ženo in 4 ne-preskrbliene otroke. Angleški krali ie poslal poveljniku atlantske mornarice brzojavno sožalko, ro mestih pa so pričeli zbirati denar za nesrečne svojce ponesrečenih mornarjev. Aeroplanček na acetilen radi tega interesanten. ker nam predo-čuje življenje iz 13. stoletja. Tako kakor ie tedaj živel nemški narod, niili bivališče. obleke, orožje, navade itd., vse to se premika pred nami na filmskem platnu. X Ciemcnceau bolan. Bivši francoski mi* nistrski predsednik Clemenceau je obolel na influenci in mora ostati nekaj dni v po* stelji. Pretirane pa so vesti, ki izražajo bo* jazen za življenje tega velikega francoskc* ga državnika. X Prlncezinja Esferhazy umrla. V He* tzendorfu jc umrla te dni princezinja Ester* hazv, rojena grofica Irma Andrassv, zad* nja višja dvoma dama bivše cesarice Zite. Pokojnica jc bila tudi intimna prijateljica cesarice Elizabete. Preminula jc v starosti 68 let. X Grofica Bofhmerjeva obsojena. Iz Ker* lina poročajo: Sodišče v Potsdamu jc ohso* dilo grofico Eieonoro Bothmerjevo na eno leto ječe. Grofičin branitelj jc prosil /;i nri,-goditev kazni, toda sodni dvor mu ni ugo* dil in je zahteval, da mora grofica takoj na* stopiti pokoro. X Morilec iz usmiljenja — oproščen. Za = beležili smo pred par dnevi slučaj umora iz usmiljenja, ki se je nedavno pripetil v Ame* riki. Doktor Harold Blazer je iz usmiljenja usmrtil svojo štiriintrideset letno hJer, ki je bila gluhonem.!, brez rok in brez nog ter slaboumna. Naši čitatelji se spominjajo, kako je dr. Blazer zagovarjal svoj čin, da jc čutil, da sc mu bliža konec življenja in jc hotel svojo nesrečno edinko pred neprijaz« nimi tujimi ljudmi obvarovati. Kakor prav, kar čitamo v listih, je sodišče upoštevalo razloge nesrečnega očeta in je dr. Blazer ja oprostilo. X Sparlanizem — redivivus? Na kongre: su učiteljev, ki se je pred kratkim vršil v Mihvaukceju (Zedinjene države), je izjavil biolog \Viggam: V bodoče treba zakone sor* tirati, zakaj sicer bo civilizacija propadla. Potrebna je zakonita določba, da se smejo poročiti krepki in zdravi ljudje le s krep^ kimi in zdravimi deklicami, lepi fantje le z lepimi devojkami. Slabotne pa ie treh; prepustiti njim samim, da umro na la^tn; ■slabosti — Beležimo kot kronisti. Najnovejši Conrad Ueidt-fiSm „Iadnjs pofijub 'l>ride v kiatkem v Elitni kino Matica. ii Ukinjenje draginjskih doklad proviziionistom nezgodnim rentnikom Pred kratkim smo priobčili sliko «drajsen», ki jih goni acetilenski plin. Danes prinašamo sliko malega aeropla-na, pri katerem se uporablja karbid za proizvajanje gonilne sile. Aeroplan ip tako majhen, da mora pilot v njem le- žati vzdolž. Novi izum je nemškega izvora. Prvi poskusi letanja ž njim so se izvrstno obnesli in pričakovati je, da postane acetilenski aeroplanček v bodoče zelo razširjeno prometno sredstvo Nibslimgi Izza filmskih kulis. Te dni so predvajali v Parizu znani nemški film «Nibelungi«. Vsebina je vzeta iz narodnega nemškega epa iz po-četka 13. stoletja Pariški kino je sprejel v svoj repertoar ta nemški film tudi radi tega. ker ta film ne rnore vzbuditi simpatij do Nemcev. Zakrknost, strast in maščevalnost se nam kažeio takore-koč kot znaki nemškega značaja. Kdor nazno zasleduje ta film. se mu gotovo ne bo spcšrovanie do ztiačaia nemške-ca naroda povečalo Pavno nasprotno! Pač pa mora zapustiti vsakdo to filmsko Predstavo z utisom. da je nemška filmska mdustriia dosegla s tem filmom svoi višek. Obsežnost igre. na 10.000 aktivno sodelujočih, grandiiozne stavbe, ki p- ' 'očujejo mogočnost ter obenem g:\ / ' • nekdanjih na visokih pečmah štr' ""• g-adov, ter na stotine drug:h fv'i>" pripomočkov nam pričaio o vis- ! onii nemške filmske industrije. Peg mo nekoliko za kulise, kako ie ta film nastal. V filmu igra važno ulogo hunski kralj Etzcl. imenovan: »Božji prst» in niegova armada. Treba ie bilo torei Dostaviti celo armado »Hunov«. V Berlinu in v okol;ci ie filmsko podjetie zbralo več tisoč «Hunov« ter iih transportiralo s posebnimi tramvaiskimi vozovi na Reh-bsrg. v bližino Berlina. Vsak «Hun» je dobil s seboi škodelico za hrano. Na Rehbprgu ie bilo postavljeno pravcato taborišče za gard?nobo v obliki šnan-skih sten. »Hiini« so dobili hunsko uniformo, t. j. oborožili so se s sulicami in sličnim orožjem. Namesto obleke so si nadeli kos sirove kožrhovine. «bfuni-> so se povzpeli na konjo brez sedla in vaiet ter se spustili v divti dir. Operater, ki ie stal na malem gričku, je zače! vrteti . . . Veličasten prizor je bil, ko je hunski krali Etze! vdrl v deželo s hunsko armado. Na belcu priiaha krali Etzel. z bičem v roki, krvave srage in globoke brazde po obrazu. Za njim drvi mimo operaterja divia himska armada. In*e-tesantna je perspektiva scenerije hun-skega glavnga tabora. Zadaj kraljev grad visoko na hribu, spredai razdrap3-ne, na no! podrte kolibe, pokrite s sla- mo. Iz njih lezeio rumene, nage liunske postave: izstradani psi so njih družba ter si delijo trupla psov in drugo mrhovino. Na Rehbergu ie postavljeno celo mesto. ki predstavlia \Vorms. Na visokem griču se vzd'guie grad, v sredini zgodovinska cerkev, okoli pa okopi, nasipi, mostovi na verigah, da se lahko dvignejo. širok prekop z vodo, ki predstavlja reko Pen Po »Renu« priplove pomožna ladia \Vickingeriev. Ker se odigra del e"a pozimi, ie bilo treba čakati na december, da zanade sneg. Potem je bilo treba zopet čakati na spomlad do ie moglo iti nn stotine s kopjem in ščitom oboroženih voinikov v vodo do prs da so tvorili s svoiimi telesi most. preko kateresra ie šla ponosna kraljica Bnmliilda. Velike težave je delal režiseriu «zma;«. Nemški eo oripoveduie namreč. da se ie v temnili gozdovih blizu Wormsa nnha'"al zmai. ki je požrl vsakega. ki ie šel m;mo Po tei ooti je moral iti tudi junak Siegfried. ki ie pa premagal zmaia ter sra ubil. Zmai je do!g kak'h 30 metrov. V njegovi notraniosti sedi preko 50 delavcev Vsak delavec ima določen deVikrog. Nekateri premi-kaio noge. drugi vrat. tretji glavo, četrti rep itd. Posebni strokovmaki mu od-niraio usta, premikajo iez;k. oči. nos . . Vsi ti sedi'o v niesrovem trebrhu ter poslušajo ukaze režiseria. ki komandira: Leva noga nanrei, g'ava navzgor, usta odnreti, oči nai se solzijo itd. Ko zabode Siegfried zmaja z mečem v vrat, se izlije iz rane n:č manj kakor 400 litrov »krvi«, iz levega očesa pa 12 litrov solz . . . To so odlomki izza kulis. Režiser stoji na sredi na hribčku, kakor so stali nekdai vojskovodje. Ker so razdalie velike, ima na razpolago celo telefonsko omrežie. Fihn «Nibelungi». ki ie dosedai naivečii nemški film. ie ženski .Sally", zvezda Trokaderi^. Coollem Moore. Bomba smeha! Bomba smeha! Pride v kino „Dvor" m V sedanjiii proračunskih dvanaistmah je med drugimi »dobrotami« za drž. železnice in državne zavode tudi ukinie-na doklada na premog v znesku 5 Din za tono ali 0.50 Din za 100 kg. To do-klado plačuje samo Slovenija in nabrani zneski se stekajo v tako zvani Po-kraiinski pokojninski sklad za rudarje v Sloveniji, v blagamo osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in v Pokojninski zavod za nameščetice v Liubbani. In sicer je dobival Pokojninski sklad 72.7 odst.. osrednji urad v Zagrebu 24.3 odst in Pokojnmski zavod 3 odst vseh vplačanih doklad. Iz teli sredstev so omeniene institucije plačevale draginiske doklade za svoie upokojence. nezgodne rentnike, proviziioni-ste, vdove in sirote za razne inozemske rentnike. S tem, da se za premog, ki ga kon-zumirajo državna železnica in državni zavodi omenjena doklada ukine, so ukinjene tudi dragmjske doklade naibed-nelšim članom soc. zavarovalnih institucij in med tisoči in tisoči socijalno najšibkejšimi in teelsno popolnoma izmučenimi delavci in njih družinami bo zavladala najstrašnejša beda, ki bo v sramoto nam in še da!eki bodočnosti. Vsi ti trpini de'a in neurejenih naš;h razmer in škandalozne soc. politike bodo izgubili še zadnji vir svojih skromnih dohodkov in ne nreostaia iitn drugega, da beračijo ali kradeio. Pričenja ena najžalosrnejšili socijalnih tragedij. Pokrajmski pokojninski sklad za rudarje v Sloveniji je iz naslova doklad na premog v četrtletju od iuliia do septembra t. 1. preje! 1,439.913.67 Din; izdatkov pa je imel 1,237.111 Din. Ako računamo zelo skromno, odpade na konzum premoga po drž. železnici in držav, zavodih minimalno 60 odst.. kar pomeni, da se bodo v bodoče dohodki zmanjšali na 565.S65 Din na četrtletje nasproti potrebi 1237.111.22 Din. Torej nad 60 odst. vseh današnjih dokladan-cev-rudarjev, njih vdov in sirot bi moralo izgubiti svoje draginjske doklade, poleg teh pa bi draginjske doklade izgubili tudi nezgodni rentniki in upokojenci pok. zavoda. Po odredbi proračunskih dvanajstin bi se doltodki tako skrčili, da vzdrževanje pokr. pokoj, sklada postane nepotrebno in rudn:ška podjetja bodo z lahkoto dosegla, da se omenjena doklada tudi za ostali konzum premoga ukine. Iz Pokrajinskega sklaua za rudarje so prejemali izredne in izjemne podpore tudi inozemski rentniki. zlasti oni, ki so se ponesrečili v Nemčiji in katerim so nemške zavarovalnice po prevratu ukinile vsako nadaljno izplačevanje rent. Te osebe so po prevratu ostale brez J vsake najmanjše zaščite, dasi je med ! njimi mnogo težkih invalidov, ki so za ! vsako delo nesposobni in tudi drugače brez vsakega premoženja. Iziemoma jiii je pod svoje okrilje sprejel Pokojninski sklad. Po tej brezsrčni odredbi so prizadeti tisoči in tisoči onih nesposobnili rentnikov, ki so ponesrečili pred ali med vojno kot člani dunajske rudarske ali graške ali tržaške nezgodne zavarovalnice. Naša država ni izvedla valorizacije rent, tako, da uživajo omenjene osebe še vedno rente v nominalnem predvojnem znesku Pri naitežjih invalidih znaša renta komaj 30 Din. Skromna odpomoč je biia draginjska doklada. Od obstoja in delovanja pokr pokoj, ninskega sklada so odvisni tudi oni upokojenci, ki so upokojeni po novem pravilniku o bratovskih skladnicah, a so njih pokojnine radi malega števila službenih let zelo nizke. Rudarsko delavstvo je na socijalno ministrstvo odposlalo več peticij za zvišanje clrag. doklad. Na anketah o novem pravilniku za bratovske skladnice je bila soglasna zahteva vseh delavcev, da se pokojninski sklad ne le samo obdrži, ampak da se mu omogočijo večji dohodki. Na drug način je deiansko nemogoče regulirati pokojnine starih pro-• izijonistov. S.edania vlada pa ie z enim samim udarcem uničila vse upe naibed-nejšiii našili državliano%'. Ukinitev dravinjskih doklad. brezistočasnega, na drug način urejenega prov. zavarovanja rudarjev, zlasti starih upokoieticev in ne da bi se izvedla valorizacija starili ;ircd in medvojnih rent. ie cinično oma-lovaženje naših težkih sociialnih problemov in popolna brezbrižnost sedanjiii vladnih strank za potrebe našega malega človeka. Kar so danes storili z izmučenim delavcem, bodo jutri storili z izmučenim kmetom ali obr: ikoni Brez srca gredo preko takih 'malenkosti« za velikim ciljem »sporazuma*. Nemogoče se nam zdi, da bi imela pri tem nečloveškem poslu svoj vpliv naša rudarska industrija, ker ne moremo verieti. da b! svojo bodočnost hotela graditi na kosteh svojih Izstradanih delavcev. Kdo se ie torei trudi!, da !e v proračunske dvanaistine spreieto to nesoci.ialno določilo? Stvar je tako važna, da ie treba pojasnila. Naše poslance pa nujno prosimo, da v zadnii uri preprečijo ta zločin. Davčno sicer težko obremenjeno slovensko gospodarstvo ima v sebi še vendar toliko sile in srca. da žrtvam dela ne bo odiedlo zadnjega koščka kruha — saj za 50 par pri 100 kilogramih dražji premog za gospodarstvo ne pomeni nikake obremenitve, zlasti ne za železnico pri njenih visokih ta ritih. Thomas Burke: ? Pesem osvete" Bilo ie po šesti uri zvečer. Na vseh oglih umazanega kitajskega predmestja v Londonu so se zbirali fantje in dekleta in se veselo in glasno razgovariali. To je bila čudna človeška mešanica: rumenopolti Kitajci so se družili z belini! dekleti in izginili ž njimi v megli in temi. Ženske s sirovimi potezami so objemale mornarje. Iz barov se je začela oglašati nemelodična kitajska godba. Na oglu Causeway ie stalo dvaiset-!etno dekle, angleška delavka. Začudeno ie gledala to orientalsko vrvenje sredi britanske prestolice in si dejala sama pri sebi: (Neverjetno! Nikoli še nisem bila tu in vendar sem vse to že enkrat nekje videla, pred davnim, davnim čacom.» Začela je globoko dihati in cestni duh, ki ie imel v sebi nekaj pristno orientalskega, se ji ie zdel čisto domač in ;e vzbujal v njej neiasne spominske slike. Naravnost privlačeval io je. Mimo !meei Kitajci, ki so jo radovedno ali po /eljivo gledali, je niso vznemirjali, nasprotno. videli so se ji nekako doma-Večkrat je pogledala navzdol po Ca-!se\vayu, no tej ozki ulici, o kateri e !:;!a ?e toliko ču!a, in ki jo ie danes t>r--r; videla — in vendar se ii Je videlo. ' i :c morala nekoč že biti tu. Imela je slino čuden občutek, kakor da bi se vračala domov. h teh mis!i io ic zbudilo starejše k rt"-k o dekle, ki io je poklicalo: Malo! Zc do!go čakaš? Ali si res pri- pravljena iti z menoj, kamor sva se zmenile?« «Ka.ipak!» «Zakaj pa tako čudno gledaš?« «Cudno? Ne vem, kaj mi je, toda zdi se mi. da sem vse to že enkrat nekje videla. Poglej, na primer ta kita^ki napis na tej proda;altii. Ne znam ga čitati in vendar ga poznam. Zdi se mi, kakor da se vračam nekam, kjer sem bila že pred pradavnim časom.« 'Cherry. kai se ti blede?« Starejše dekle jo je začudeno pogledalo in obe ste odšli navzdol po Cau-sewayu. Mlajša se je ogledovala na vse strani, vsrkavala duh, ki je prihajal iz odprtih prodajaln in ljudskih kuhinj in mrmrala: «Vse to mi je znano, le predobro znano.« Na koncu ulice jo je prijela starejša za roko in vedla preko treh stopnic v nerazsvetljeno vežo. ki jo ie delila slamnata zavesa v dva dela. Skozi njo se je pokazal suh Kitaiec z velikimi, roženimi očali in se prijazno nasmehml. ko je spoznal starejše dekle. «Ho, dober večer, gospodična. S čim vam smem postreči?« »Kakor vedno! se je glasil odgovor in stisnila mu ie novec v roko. »Izvolite gori!« Zgoraj iima je pokazal prazno sobo s preprogo in blazinami na tleh. Starejša je rekla mlajši: »Jaz ostanem tu. Ti na pojdi ž njim v drugo sobo. Imam veliko večji užitek, če sem sama. Kitaiec se ie naslonil na Cherry: «Pojdite. prosim, z menoj. Soba je popolnoma mirna. Nihče vas ne bo motil.« Vedel jo je po hodniku v sobo. kjer je bila v kotu nameščena mala kita'ska kuhinja. Na mizi in na štedilniku so stali lonci, krožniki, posoda s črnilom in čopiči za pisanje. V drugem kotu je bila postelja in poleg nje mizica. Nanjo je Kitajec položi! pipo za opij in vse za kajenje potrebne stvari. Nato je odšel in tiho zaprl vrata. Cherry se je popolnoma spremenila. Bila je tu kakor doma. Imela je obč"t°k, da jo je ogromno valovje odplavilo v čudno deželo, in da je tu nekai, kar je že do'go zaman iskala. Popolnoma je pozabila, da je Cherry Kinfsiand, delavka v tovarni zamaškov v Rotlier-hitheu. Stopila je k oknu, gledala na ulico in zasanjala. Pestrobarne laterne «o se prižigale pred prodajalnami. Orientalska množica je valovala spodaj mimo v njih magični luči. Naenkrat so se začuli iz nasprotne hiše zvoki kitare, in visok, nosljajoč glas je začel peti. Z grozo je poslušala Cherry to melodijo: že po prvih štirih notah je spoznala prastaro pesem in zr.-čela je glasno govoriti sama s seboj: 'Poznam jo, poznam io. to je »Pesem i osvete«! Kje sem io ču!a? Kdaj sem jo cula?« Njeno razburjenje je prikipelo do vrhunca: spoznala je to pesem, čula je bila te besede in te glase že pred davnim. davnim časom. Naenkrat je petje prenehalo. Obrnila se ie od okna in zapazila opijsko pipo na mizici. Nikoli ni kadila opi;a in ven- dar je vedela, kako se to dela. Brez ;.d-Iašanja je prižgala luč, se vlecrla na po-stelio in kadi!a počasi, vdihavala globoko in zrla v modre plamene luči. Polagoma se je začela soba spreminjati pred njenimi očmi. Nahajala se naenkrat v veliki kuhimi. Oblečena je bila samo v dolgo srajco iz sirovega bl£.ga in prepasano vrvjo. Okoli nie so se gibali moški in ženske v enaki obleki, toda ti so imeli okove na nogah, dočim jih ona ni imela. Vsi so bili s 'žnii. Prišel je nadzornik in iih zače! pretepati z bičem. Divja jeza iiii ic popodb in mrmra ie so začeli peti »Pesem osvete«. ki pa je pod strašnimi udarci biča kmalu . .nolk-nila. Nadzornik se ji ie približal in se na-smeial. Sedai ie razumela, zakaj ne nosi okovov. Prijel jo je prijazno za roko in jo vedel seboj skozi vrata. Ko pa ; h je hotel zapreti, ga je napadel mlad su-žern". ki jo je liubil. Nadzornik pa ie bi! velikan, zagrabil je fanta, ga dvignil v zrak in zalučal v ogromno odprto ognjišče. Vide!a je samo, kako je plamen šinil do stropa. ču!a je strašen krik in zb°ža. la je. Kakor blazna je hitela preko vrta. preko gozdov, pustinj in skalovja in ves čas ji je v ušesih donela »Pesem osvete«. . . . Naenkrat pa je cula pesem razločneje, pogledala je okoli sebe in videla, da sc nahaja na postelji in kadi. Odložila je pipo, se dvignila in stopila k oknu. "Pesem osvete« se je spet čula iz nasprotne hiše. Nahajala se je v čudnem, som-nambulističnem staniu: ni bila prebu- jena, niti ni sanjala. Nenadoma so se vrata tiho odnrla in v sobo je stopil ogromen Kitaiec. Zaklenil je vrata za seboi in se ji približa!. Poželjivo se ie nasmejal. Stala je pred kuhinjsko mizo in ga gledala skozi polodnrtc oči. Spomnila se je. da je to tisti nadzornik. Spomin ji je prišel kot blisk ... Z uliee sc je še vedno glasila «Pesem osvete«. Kitajec ie stopil k njej, ji tovori! strastne besede in io objel. Ona pa je mirno zagrabila za veliki kuhimski nož. ki ie leža! za nio in ga sunila trikrat možaku z vso silo v hrbet od spodai navzgor. na kitajski način. Možak je odskodi!, ona mu ga jc pa še zasadila četrtič pod pazduho in divje mrmrala na tleh ležečemu truplu v obraz: »Slednjič! Slednjič! Več .v: sem. da te najdem tu. Ubil si onega, ki sem ga ljubila. Tisoč let sem čakala nn osveto. Ali me poznaš, ha? . . . Teko! Pogini, pes!« In bi! je mrtev. Ona pa sc ie naenkrat zbudila iz svojega čudnega stanja, krvavi nož ji ic padel iz roke. Ničesar r.. mogla razumeti. .-Za božjo volio, kai pa jc to? Kje rn sem?« Naglo je uredila svojo obleko, odklonila sobo, odšla in potrkala na sosed nio kjer je bila niena tovarišicn *Polly. gremo?« Čez dve minuti sta udšii. »Bilo je strašno! je dejala Cherry, ko sta bile že daleč proč. Nikoli več . ne vrnem.« (Po angleškem priredil —ž —\ Alojzij Remec: Zakleti grad (H krstni predstavi dne 17. novembra v mariborskem gledališču.) Letošnjo dramsko se-zomo je otvorila izvirna romantična igra Aloj-zija Remca: «Za-k'et: grad». Najnovejše delo tega plodovite-ga dramatika nam ie dokaz, da raste prsate'! od dela do dela. Tu je naše! hvaležno romantično snov, zgodovinsko ozadje pa mu daje temno - tajtnstven okvir, l-z katerega stopajo njegove osebe kakor pošastne prikazni, da žive lastno življenje v bolesti i.n veselju. Socijalni problem tedanjega časa kmet - tlačan, brezpravna raja daje drami še svojo posebno noto, kuga in romanje v Rm pa tipično barvo teh žalostni!: časov, v katerih so bili sreča in beda, -noč in trpljenje tako neenako razdeljeni. Tragična krivda grofov de Vacano visi kakor črn oblak nad gradom ter dovede de-brrje neizprosne katastrofe plemstva, dočim zraste baš v sinu plemiške krvi človek socijalnega čuta, maščevalec grajskih kri-• ic. Ne majhno vlogo igrajo v igri slučaji, katere sicer nekako opravičuje romantična snov, ki bi iim pa s strogo dramatskega stališča morali oporekati. Tu-di nekateri zna-čar spominjalo preveč na stalne tipe ljudskih iger. Duh sredniega veka je v obče dnbro zadet, čar viteške romantike primerno označen. Jezik je izbran in zveneč — ritmična proza — ter učinkuje zlasti v čustvenih trenutkih. Kakor mehek, sanjav snev izzveni isrra v ljubezni :.n mladosti: rSe kratek mrak in pod zvezde bo planil plamen h gradu tega zakletega. Tedaj že bova romala skozi noč. nasproti novim dnf-m. ti moja in iaz tvoj.. Inscenacija g. Brati ne je bila v celoti pisrečenn. ederske slike učinkovite !n primerne. Manj nas je zadovoljila igra, ki ni .sla do srca, ker ni prepričala. Grof. gosp. B r a t i n e ni bil plemič žlahtne krvi, nI razpolagal s tisto viteško silo, s ponosom foveka, ki se čut vzvfšenega nad vse dru-cre, ki pr^na samo svojo lastno voljo. Tudi niegova bol in duševni preobrat nista prepričala. Katarina ge. B u k š e k n v e je bi'a v celoti dobra, le da pri tragičnih scenah t"di ona ni oirrela. Križaj g. Oroma je zadovoljil, preknnvencijonalen na je b!l v smrtni sceni. SholaT — g. Zeleznik — je H prfmehak, brez prave mladostne sile. U-irietioa — gdč. Kraljeva — je bila simpatična, motila je le stalna jokavost nie-ns-tra trlasu. Posebno se je izkazal g. Toni s ž i č, ki ie podal svoio vlogo skrbno '-delano ter bil relativno najboljš1. Dobra tipa sta bila tudi tovornika v krčmi, gg. H a r a s t o v i č in Kovič. fi. Rasber-" e r ni pogodil intriganHte vloge pisarja Apatičnosti luteranca sploh n; pokazal ter bil tudi sicer prešab'nnski. Naravnost odpovedal pa je v zadnjem dejanju. GVboka vernost prepričanega luteranca, ki naj bi jo Izrazila nemška molitev, je izzvala, kakor je bila podana, nepotrebno veselost in spremenila tragedijo v iarso. Ostali igralci so bili več ali manj na mestu. Režija g. Bratine ni izčrpala vseh možnosti plastičnega izražanja, mnogo pesnikovih besed je ostalo prazen zvok. Ana-hronizem so bile pištol« — srednjeveške so ble dolge in težke — ter tista nesrečna flo-bertovka (ali kaj je bilo?) v zadnjem dejanju. Tudi zadeva s sokolom bi se bila bolje izvršila na balkonu, ker je nagačen ptič učinkoval zelo smešno. Delo je bilo po našem mnenju uprizorjeno brez tiste tople ljubezni, ki bi jo zaslužilo. Gledališče je bilo dobro zasedeno, avtor po tretjem dejanju živahno pozdravljen. Dr. Igor Vidic. Svečanosti v Varaždinu Jagičeva spominska plošča, s Mestni muzej. Varaždinci so imeli dne 14., 15. in 16. novembra troje slavnostnih dni, katerih se bodo še dolgo spominjali. V soboto in ne« deljo so se vršile spominske svečanosti na čast slavistu Vatroslavu Jagiču, ki je prišel na svet v Varaždinu 1. 1838. Kot 131etni de« ček je šel v Zagreb, kjer je študiral gimna» zijo. Visokošolske študije je dovršil na Du» naju, kjer je poslušal slavistiko in klasično filologijo pod učenjakom Miklošičem. Po» zneje je odpotoval v Berlin, kjer je začel proučevati sanskrit. Njegovo delo je postas jalo čimdalje pomembnejše in važnejše. Ja« gič je bil profesor v Odesi, Berlinu, Petro« gradu in na Dunaju. Češki učenjak Rieger ga je spodbujal, naj bi pisal češki «slovnik» (enciklopedijo). De'al je tudi skupno s Tor» barjem in Franom Račkim, izdajal je arhiv za slovansko filologijo v Berlinu, na Dunaju pa je ustanovil slovanski seminar, katerega je vodil do svoje smrti. Predaval je o slo« vanskih literaturah, o paleolegiji, o etnolo« giji, o narodni poeziji itd. Mnogo je delal za zagrebško Akademijo, pisal je v «Starine», izdajal razne publikacije ter sodeloval v znanstvenih listih. L. 1908.. v času najhujše aneksijske krize, se je jasno in nedvoumno izrekel za narodno ed;nstvo ter za osvobo« jenje in uied:njenje Hrvatov in Srbov ter vseh južn'h Slovano-. Varaždinci, ponosni na svojega velikega rojaka, učenjaka evropskega slovesa, so na« ročili pri kiparju Rudolfu Valdecu spomin« sko ploščo, katero so pri+rdii v Biškupeški ulici št. 16. kjer se je rod i veliki pokojnik. Na spominski plošči vid mo Jag:čevo po« prsje, tekst pa tolmači, kdaj je ugledal Va» troslav Jagič luč sveta. V pondeljek, dne 16. novembra je bil sve« čano otvorjen varažd:nski mestni muzej. Ta muzej je zamislilo in započelo varaždm« sko Muzcalno društvo, ki šteje 140 članov. Načrte zani je napravil prof. Szabo iz Za« greba, Na muzeju stoji napis: «V spomin na tisočletnico hrvatskega kraljestva se je otvoril v starem mestu dne 16. novembra 1925. varaždinski muzej.» Muzej obsega sedaj lepo sbirko starinskih predmetov. Lekarničar dr. Krajanski je uredil v muzeju lepo apoteko ter alkimi« stično kuhinjo, ki sestoji iz predmetov, ka» tere so zbrali in darovali varaždinski me« ščani. Muzej hrani tudi važne dokumente iz varaždinske preteklosti. V eni sobi se naha« ja Jagičev kot, kjer stoji pokojnikova miza, pisalno orodje in venci. Pozneje dobi Jagič posebno sobo. Najoriginalnejša zbirka pa je v drugi muzejski dvorani, kjer se nahaja« jo starinski predmeti izza časa cehov. Tu vidimo cehovske kovčke, zastave in vrče, kateri so bili v uporabi ob posebnih sveča« nih prilikah. Lepe in pestre so zbirke me« sarskega, tesarskega, krznarskega, sedlar« skega, mlinarskega, kovaškega in čevljarske ga ceha. V kapelici sv. Lovrenca se nahaja« jo cerkvene starine iz varaždinske župne cerkve ter iz cerkva sv. Pavla in sv. Ilije. Na hodnikih je razvrščeno staro orodje in lovsko orožje. Tako je dobil Varaždin dra« gocen kulturen zavod, ki bo jasno pričal o njegovi zanimivi prošlosti. Donisi SELCE. Mladina osnovne šole v Selcih nad Škofjo Loko je nabrala povodom ra-pallskega dne 285 D:n za Jugoslovensko Matico. Znesek je bil odposlan srezkemu poglavarju v Kranj. RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Radovljici trprzori v nedeljo dne 22. novembra ob pol štirih p"p"'dne tredejansko Bevkovo dTamo «Kajn». Snov iere je vzeta iz življenja primorskih bratov in nam kaže sMke današnjih razmer v zasedenem OZpnVjil. KONJSKA GORA. V nedeljo dne 15. novembra je pr'redi'o tukajšnje Prostov-oijno gasilno društvo »Martinov večer« v prostorih hotela «R?zor». Vajeni "mo že običajnih d~brrdelnih prireditev. To pot r»-> nns je iznenadil nepričakovani uspeh godbe, ki je sodelovala pod vodstvom g. Antona 7a-vodnika. Godba sestoji po večini :z domačinov in je bila ustanovljena po i-^cijativi načelnika gas. društva g. Andreja Č»rneta. Obe-ma gospodoma naj bo prvi uspeh v ponos, č'anom godbe pa v vzpodbudo k na-daHiemii in vztrajnemu vežbanju. .TAVORNIK. Orjuna Javornik priredi v nedelio dne 22. t. m. ob 7. zvečer v gostil« ni g. Kobalia fp-ej Vergles) na Savi fjese« ničel plesni venček zd^žen s šaljivo po« što. Vabimo zlasti sosedne nam bratske or« gan;zaciie kakor vse one, ki s^mpatizirajo 7. našo idejo. Zdravo in na svidenje. — Od« bor. pni HNSK-V DOUNA. Sokri za Poljansko dol no ima v nadeli o dne 22. novembra ob 3. uri v S"-ko'skem d-mu prired:tev s predavanjem o vplivu telesirh vai na človeški organizem, z veseloigro «T?lektrična Ijrbe/en* in prosto zabavo. Vabljeni so vsi prijatelji Sokola ks obče vsi — Zadnji petek se je vršila zaprisega vojnih obveznikov vseh štirih občin v dolini na Trati radi slabega vremena v cerkvi, ki je bila polna vojnih še ne priseženih obveznikov. Zaprisego, ki se je izvršila v najlepšem redu, je izvršil tratarski g. župnik Jože Brajc s kratkim, a velepatrijotičnim nagovorom po prisegi Slavnost se je završila z vzklikom na kralja. RAKEK. Dne 15. novembra se je vršila slovesna otvoritev dvorane v novo zgrajenem Sokolskem domu na Rakeku. Lepo in obsežno dvorano ter vse stranske prostore je napoJnilo občinstvo iz cele doline. Starosta br. Brajnik je najprej pozdravil navzoče goste in zastopnike JSS dr. Krejči.ia in br. Jesiha, nakar je v vznešenih besedah opisal veliko požrtvovalnost, vztrajnost in energijo Sokolov in Sokolic, ki so v treh mesecih omogočili, da je zrastla ob vznožju Javornika nova narodna trdnjava. Sledil je bogat spored ta so bile vse točke izborno :zvajane. Za plapolajočo zastavo je pred stavljala skupina sokolskega naraščaja našo osvoboditev, mladi br. Perko pa je de-klamiral Zupančičevo «Naprej, mi strelci«. Novo ustanovljeni mešani zbor Sokola Rakek - Unec je izvajal modeme pesmi Adamiča in Lajovica, žencki zbor pa Gerbičev »Rožmarin«. Bratje in sestre iz Cerknice so nastopili s solo - to"V'mi in oktetom. Posebna hvala s. Kraševčevi, ki je preljub-ko prednašala Pavčičeva lirična solosneva. Tznenadilo je vse naiorecizr.ejše izvajanje ritmičneea p'esa »Petka... Dramatični odsek Sokola R-kek - Unec je s farso Kry'ova iMedve--' snubač* drkazal. da :ma tukajšnji okraj rborne diletante. Omeniti je, dn je bila udel "'ba iz vseh slojev, kar nas navdaja z zaupanjem in prepričanjem, da ie kulturna pot. katero si ie zb_al Sokol Rakek-Unec, ed'no prava. Neprisiljena zabava, ki je sledila, še potrjuje upravičenost te trditve. NOVO MESTO Pomočniški odsek obrtnega d-ruštva v Novem m°stn prirod: v te-koS-"m 'etii za člane pon-očrrke in mojstre s nom-čio urada zn pospeševanje obrti v T ivbMani bre^piač^i VnHsroviihtveni tečaj. Tečaj ob-rjra 40 učnih ur po 4 ure turško pod vodstvom g. p-ofesorja .T,jnka Krajoa. OtvoritTna ura teča.ia je v petek dno ?0. tiovop-.ftra ^ jT uri v p^slopiu stare gim-n"'ie. Opozarja se še nepriglaše.ne na ta te*"' I TTUA. Maša podružnica Družbe sv. C;ri-la in Metoda je priredi'a dne 14. novoHira igro «Morif>,_ Nato je vršil tudi zabavni večer. Oboie, osob;to pa iTa, je uspelo prav lepn. T"ra je ucajnla ob:ln»tnu občinstvu. s?i je b;1a res lfcpn naštudira.na. Vse icralke in isrralci so povo,1!no, nekateri celo izborno ro??1 i svoie vlr>ge. Vsa čast !n iskrena hvala vsem! Saj. kadar vzame naša «Zo>ra» k"ko tako stvar v roke. je uspeh za-siguran. Wa se ie v ne^olin popoldne ponovila in bila tudi d"bro obirkana. Vsi Vi, ki že tako nestrpno čakate na velefilm o modern kulturi telesa: »Moi in lepota" vedite da je ta krasni film že na potu v Elitni Kino Matica. ZAGORJE OB SAVI. V Zagorju ob Savi se priredi kuharsko - gospodinjski tečaj v mesecih decembru, januarju :o februarju. Prostore v to svrho je odstopilo društvo «Sokol». Pcuk se bo vršil trikrat na teden. Poučeva!o se bo gospod, računstvo, vzgo-jeslovje, gospodinjstvo, žrviloslovje, ročno delo in praktično kuho pod vodstvom za to kvalificirane učiteljice. Tečaj je namenjen vsem slojem: manj premožna dekleta pa bodo deloma oproščena prispevkov za kuho. — Pripravljalni odbor. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V nedeljo dne 22. novembra popoldne se vrši širša odborova seja k. o. SDS občine Sv. Krištof v posebni sobi gostilne Dernovšek v Šmar-jeti pri Rimskih toplicah. Dnevni red glasom doposlanih vabil. Ker so na dnevnem redu točke eminentne važnosti za vso občino, so vabljeni vsi gg. odborniki, zaupniki in člani k. o. ŽALEC. Sokolsko društvo v Žalcu vabi na predavanje !>r. Vrečeria «o tisočletnici hrvatske :a kraljestva«, ki se bo vršilo v soboto d:ie 21. novembra ob 20. uri zvečer v gostilni br. Vilko Kukca. Zanimivo predavanje naj posetijo vsi člaui, članice, cenj obitelji ter po njih vabljeni gostje. Caozarjale se, da eden pat nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro ali ilato) „klju£" (raja kakor štirje pari dragih^ Kupite eden par in prepričajte se. — Nogavice brez žiga .ključ" so ponarejene. 83-t K lxcella i I c najboljši tn vendar najcenejii »troj za rodbino in obtL — Nadomestni deli za vse stroje, i. GOREČ, LJUBLJANA pattla Ljubljanske kreditne banke* Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I —. Najmanjši z nese k Din 10'—s Na predavanje gdč. Milice V!ajk5eve advokatskepa pripravnika iz B^oprada, ki bo v soboto 21. u m. ob 6. popoldne v hulkon?ki dvorani ljubijan- univerze opozarja -ki Pokret vpe, ki se zanimajo za vprašanje iz pravo-7nanstva. Posebno vabimo Manilo ljubljanskih ženskih društev, da se udeleZe predavanja. Brez vstopnine. 2102 Usnjarsko podjetje c vsemi potrebnimi lokali !n objekti «e odda v najem Kaslov pove uprava «Jntra» 28801 Kovačnlca • kompl. kovaškim orodjem or o Ida v najem ali se proda tudi orodje. — Prednost !maio dobri podkovači. — Naslov pove nprava «Jutra» 30357 ^dobei Čevljar, pomočnika in vajenca pprejme z vso oskrbo An-drej Koželj, Primskovo pri Kranju. 28882 Vajenec ra krznarsko obrt se takoj snrejme. Elisry Eber, Kongresni trg 7. 28707 Ar nc;,*a «Plane*a» v Beojjradu. TerazIJe št. 6 preskrM naj!-ii.r«-;5e službe r.ioSk^niu in ženskemu o-^ob-ju v pod «Mesarija». Vajenec se I 8 8 o za maoufakturno trsrovino. Kje, pove uprava «Jutra». 30306 Perfektna kuharica vajena vsega gospodinjstva se takoj sprejme. Plača Din 400 in povračilo potnih stroSkov. Lekarna Orožen. Ptuj. 30314 Inžen?er-kemik državljan SHS se sprejme v večji kemični tovarni v Ljubljani. Prednost imajo inženjerji z večjo prakso. Ponudbe s prepisi spričfAral poslati na upravo «Jutra» do 30. t. m. nod «Kemik». 80341 tiSieio) Gospodična išče mesta blagajnikarke v špecerijski ali manufaktur-m trgovini. Najraje izven Ljubljane. — Ponudbe pod «Vestna 14756» na upravo . 30252 Skupina ruskih delavcev do 30 mož išče dela za daljšo dobo. Pojasnila daje T. Vasiljev, Ljutomer. 30228 Vpokojen orožnik star 27 let, išče službo sluge ali nočnega paznika. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Zanesljiv 25». 28887 Gospodična trg. naobražena želi vstopiti v trgovino. Vajena je tudi % Šivanju perila in vezenju. Onjene ponudbe na upravo «.Iutra» po^ značko 30341 B!aga.inlčarka z večletno prakso, ieli premeniti mesto in gre event. tudi v bolj'« gostilno. — Ponudbe na upravo . 30258 Bakrena peč kopalna, dobro ohranjen«, cinkasta banja in lončene peči naprodaj. Naslov pove uprava «Jutra». 80287 Dober šhalni stroj se proda za 1500 Din. — Naslov pove uprava «Jutra» 3036G Prostovoljna javna dražba raznega pohištva se vrši dne 21. v skladišču špedicije R. Ranzinjjer od 9. ure naprej. — Kupci priiazno vabljeni. 30209 Moderno poh'štvo raznovrstno, nudi po konkurenčnih cenah tudi na obroke Matija An^lovic, Ljubljana. Vidovdanska c. Št. 2 — Celje, Krekov trt?. 28854 Hijaclnte harlemske čebulice priporoča Sever & Komp., Ljubljana 28699 Prazne steklenice cOdo!» k a p u ] e drogerija Anton Kane. sinova. Zidovuka ul št. 1. 471 Generator 220/380-50 per. od 2 do 6 KW za vrtilni tok z izti-kalno ploščo, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na poštni predal 129, Ljubljana I. 30277 Dve omari in preprosta miza se kupi. Naslov pove uprava «Jutr:t» 28896 Pozor! Pozor! Najvišje plačujem stare mo?ke obleke, čevlje in pohištvo. Zadostuje dopisnica, da pri b-rn na dom Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29. 28886 Srebrne 1 rone kupu.i cm po Din 4'25 in crol-dinarje po Din 11*25, vsako množino. Ponudbe je poslati na upravo «Jutra» pod ♦ Dobro plačano* 30362 «Plavčev mlin» pri St. Rupertu, Dolenjsko mlin, žaga na turbino, stope, elektrika, hiša z vsemi gospodarskimi poslopji, vse nanovo urejeno, polje, travniki. gozd, vsega okroer 19 oralov, arondirano, proda Frančiška Perše, St. Rupert na Dolenjskem. 80267 Hišo v Kranju staro ali novo kupim. — Ponudbo na naslov- Ivan GradiSar, Kranj, poštno ležeče. 80812 Za 10-000 dinarjev dam v najem za dobo petih let mlin na stalni močni vodi z 2 tečajema in stopami, gospodarskim poslopjem ter več oralov zemlje, kjer se lahko redi 5—6 glav živine in več prašičev. Kje, pove Mihael O m a h e n, ViSnja gora. 28893 H!ša s prostim stanovanjem se proda v Stožicah. Naslov v upravi «Jutra». 30246 Enodružinsko * z vrtom, v dobrem stanju, event. tudi samo stavbno parcelo do 1000 m* blizu gl. ceste v Sp. ali Zcr. Šiški kupim. Ponudbe pod šifro «Moj dom 14831» na upravo «Jutra*. 30337 Proda se posestvo ležeče na lepem prometnem in industrijskem kraju blizu Maribora, oddaljeno par minut od kolodvora in le par korakov od farne cerkve in šole. Posestvo obstoji iz 2 rrospodar. poslonij, opremljenih z električno lučjo in s« v enem izmed teh nahaja postilna in lokal, ki je z majhno preureditvijo sposoben za otvoritev trsrovine — nadalie iz 26 oralov zemlje, deleče se v njive, travnike, vinograd in gozd, ki ca je največ in je sposoben za sekanje. Vino-"•radna leča ie prvovrrtna. Vse je arondirano in blizu 'orna. Na«lov pove podružnica «Jutra» v Mariboru 30364 Poslovni lokal obstoječ iz 2 sob na Miklošičevi cesti v Ljubljani se takoj odda v najem. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «1. nadstropie». 30C02 Gostilna se Išče v najem ali na račun. — Ponudbe na upravo ove uprava «Jutra*. 28Ž92 Zamenja se takoj velik prostoren lokal za enakega v sredini mesta in ficer pridejo v poštev: Mestni trg, Stritarjeva. Šelenburgova in Prešernova ulica, proti naarradi od Din 10.000. — Cenjene ponudbe pod cLokal 99* na upravo cjutra*. 30348 Stanovanje za učenca drugega razreda meščanske šole fe hrano in dobrim nadzorstvom se išče v Ljubljani. Ponudbe i>od «Dijak» na upr. «Jutra». 80292 Mirna gospodična išče separirano, prazno ali opremljeno 6obo v mestu. 1'onu'lbe na upravo «Jutra» *->d čilima*. 30289 Sobo lepo opremljeno, parketira-no, z elektriko ter posebnim vhodom iz stopnišča išče gospod za takoj. — Ponudbe na upravo pod šifro pod «Melanija». 30326 - pride! DSEENDA & C o., nt KAM? V detajlno trgovino F*aa Erjavčevi cesti št. 2. KAJ PRINESE? Oblačila in čevlje za dečke, deklice in otroke po reklamnih cenah. moo-s KAJ NAJ STORIM? Hiti in kupi, dokler je še čas! r" L m is ufsoKoprlflična hišo v Gaberju št. 66 pri Celju 'nasproti dveh tovarn) z osmim sohami, 4 kuhinjam , pod celo stavbo obokane kleti. Okrog hiše je lep vrt za zelenjavo i i čisto nova cementna ograja. Hiša je v prav dobrem stanju ter pripravna za trgovino ali vsako drugo obrt. Naslov v upiavništvu »Jutra*. 6744,i Hiša na Vrhniki št. 106 se proda. 30829 Eksistenca! Dvignite pismo v upravi «Jutra». 30323 Mframar Sem zadovoljen. Torej sigurno! 30336 Ljubi, ljubi Tom! Moje misli še vedno s Teboj in vedno Te blagoslavljam. 30349 Katera gospodična bi krajšala z dopisovanjem zimske dneve slovenskemu uradniku. Dopise če mogoče s sliko na upr. e.Jutra» pod šifro «Zimski dnevi». 30354 Doberman rjav, 8 merecev st.-tr, se proda za 600 Din. Naslov v upravi «Jutra». 30259 Lovski pes z rjavo glavo se je zatekel Lastnik naj se takoj zglasi, ker bo sicer pe.? prodan. — Dobi pri l"ršiču na dolenjskem kolodvoru. 30334 Poštni predal iščem in plačam za prepu*tite\ primerno odškodnino — Naslov pove uprava «Jutra» 28810 Lepe konje na gugalnicah izdeluje po nizki ceni Frar Slavič. tapetništvo v Ljub. ljani, Zabjak 14. 3033? Državni uradnik 36 let star, s prostim stanovanjem. se želi y»oročiti z muzikalično gosj>odično ali vdovo. — Ponudbe na upravo ron-,'joaoocooooooaocrvvoT»\ Danafurirani špirit 90"h nudi v vsaki količini po tovarniških cenah t«. Z O R A Ljubljana Kralja Petra trg 2 - Tel. 534. Za deta ilno prod.ro je špirit pa kovan v steklenicah po novem finančnem predpisu, nakar posebno opozarjamo interesente. za 11. kolo proda|a Zadružna hranilnica Xilcblianas Sv. Petra cesta št 13. Največi dobitek 1,900.000 Din Bazen tega še dobitki po 500.000 Sin, 400 000 Din, 2 so 300 030 Din, 250-000 13 a, 3 po 200 600 Din, 150 000 Din, 100.000 Sin, 80.000 Din, 5 po 60 000 Din, 2 po 50.000 Din, 9 po 49.S00 Sin. 7 po 33.000 Din, 14 ps 20.000 Hit 20 po 12 000 Din, 20 po 10.003 Din, 50 po 8.000 Din, 100 po 6 G00 Din, 300 po 5.000 Din, mnogo tisoč no ! 000 Din itd. Na 150.900 srečk odpade 75 G00 dobitkov, bi se izplačalo brez vsakega odbitka. Vsaka 2. srečka bo izžrebana. Cela srečka za i. razred stane.....Din 80*— Polovična srečka za I. razred stane . Din 40'— Cetrlinska srečka za I. razred stane . Din 20-— I. kdo št. 30.282 zadela 12.00D - V. kolo št 25.091 zadela 5000 Din. Bar Naročite takoj, ker je malo srečk na razpolago."!^ jagi'' V Y' 'b i i'i'ii iiii i' 11.............. Potrebna pojasnila pismena in ustmena vedno na razpolago. t W * * x ISče se zdrava, močna oosirežnica k mladi na živcih bolni gospej z vso iskrbo v hiši. >Ji ednost Imajo one. ■•i so že v bolnici slu-*i«ii*ii*iiii(Sfiit»t.ii»«tiii(ii«ii*7lUIII1llllMIH!tTft: