I NASLOV—ADDME88 Glasilo K. S. K. JodM* 6117 St. Clair Avenue Cleveland 8, Ob* f»ei>hun«: HRnderMn Mil Kranjsko • Slovenska Katoiiika Jednote b prva in najstarejša slovenska bratska pod-poma organizacija v Ameriki Posluje že 52. leto SODELUJTE V SEDANJI NASI D. UKAMPANJI! KUPUJTE VICTORY BONDE! pa"o j OFFICIAL ORGAN [ psSsfl^SS^^ OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION Kiifrid 8re«< Ctaua Matter Wh lm »t tka F—I Qffl— at Cterolap«. Ohio. Padwr th« Artaf Aiiut 1Mb 1>U. AaaapUid far Malha« mt fcpaeta1 ftate H Faateca FmiM CLEVELAND, OHIO, 14. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1945 NO. 46 — STEV. 46. VOLUME XXXI — LETO XXX1 SEDMO KAMPANJSKO POROČILO V razdobju od 1. do 31. oktobra je bilo po skupinah vpi tne zavarovalnine, kakor sledi: Skupina Zavarovalnina I ........................................... $ 10,750.00 II ........................................... 20,500.00 III ............................................ 19,000.00 IV ............................................ 19,500.00 V .......................................... 35,000.00 Skupaj.................................-..$104,750.00 Skupna vsota v sedanji kampanji vpisane zavarovalnine znaša $924,000.0p. V sedmem razdobju so do kampanjskih nagrad upravičena sledeča društva: PRVA SKUPINA: Društvo štev. Nagrade 20C ........................................................$25.00 232 in 158, vsako po >......................... 17.50 16, 21, 128, 134, 211 in 213, vsako po 1.43 236 ..........,............................................. 1.42 DRUGA SKUPINA: 91 ........................................*................. 25.C(0 207 ..........................-............................ 20.00 14, 41, 85, 103, 143, 160, 172, 181, 203 in 226, vsako po ................ 2.50 TRETJA SKUPINA: 165 ........................................................ 25.00 111 ........................................................ 20.00 4 ............................................................ 15.00 42 .......................................................... 10.00 ČETRTA SKUPINA: 81 ...................................................... 25.00 53 .........................................::...... 20.00 52 .............,................................".......... 15.00 65 in 78, vsako po .............................. 5.00 PETA SKUPINA: 29 .......................................................... 25.00 163 ........................................................ 20.00 1 . ......................................................... 15.00 .......................................................... 10.00 Kjer je dvoje ali več društev vpisalo enako vsoto zavarovalnine, so bile nagrade enakomerno med društva razdeljene. Uradnikom in uradnicam zmagovalnih društev najiskre-nejše čestitke in zahvalo. Ravno tako gre priznanje in pohvala tudi ostalim društvom. ki so pripomogla do lepe vsote novo vpisane zavarovalnine. Želja podpisanega je bila, da bi lahko že v tem poročilu omenil, da znaša skupna zavarovalnina en milijon dolarjev. Sicer se mi želja ni izpolnila, zato upam, da bo uspeh tekom novembra meseca toliko lepši tako, da bom v prihodnjem naznanilu lahko poročal, da znaša v sedanji kampanji skupaj vpisana zavarovalnina nad $1,000,000.00. Bratje in sestre.! Čas kampanje se bliža koncu! še dobrih sedem tednov, in kampanja bo zaključena. V tem času se da še veliko storiti. Sedanja kampanja je kampanja društvenih uradnikov in uradnic, zato bi ne smelo biti niti enega društva, ki bi v tej kampanji ne pridobilo nekaj novih članov in članic. Pojdimo torej na delo vsi brez izjeme! 2eleč obilo uspeha! Joaip Zalar, gl. tajnik. LISTNICA UREDNIŠTVA Vsled praznika minuli ponedeljek je bil poštni urad zapi t in smo dobili pošto šele včeraj, ko je bilo treba že vse strani lista zaključiti. Med pismi je došlo tudi neko naznanilo brata gl. tajnika v slovenskem jeziku. Isto se nanaša na zadevo posebnega asesmenta za patrijotičen sklad. Ker je došlo tozadevno naznanilo v angleščini še pravočasno (zadnjo soboto), ga lahko čitate na današnji Our Page, drugo pa sledi prihodnji teden. Tudi nekaj jako zanimivih pisem iz starega kraja bomo objavili drugo sredo. VOJNA POŽRLA OGROMNO NARAVNEGA BOGASTVA Harold L. Ickes, naš tajnik notranjih zadev je nedavno v nekem znanem mesečniku objavil poročilo, koliko naravnega bogastva ali mineralij je našim Združenim državam požrla minula svetovna vojna. Ako bi bila vojna trajala morda še 10 let, bi bila marsikaka izmed do-linavedenih mineralij povsem izčrpana. Od 1. januarja 1940 do 1. jan. 1945 smo naši materi zemlji vzeli do 5 bilijonov ton raznih rudnin, ali mineralij; pri tem je vpoštetih 516,158,000 ton domače železne rude. Največ se je v vojne svrhe porabilo premoga, 3.061,000 ton; s to množino bi se lahko zakrilo vse mesto New York, v 12 čevljev debeli plasti. ' Dalje se je tekom vojne pri nas porabilo 2,278,000 ton svinca; 3,642,000 ton cinka; 5,000,-000 ton bakra, 14,169,000,000 ton baujcsita; 200,750 ton tungste-na; 112,000 moly denuma; 17,-118.000,000 ton žvepla; 68,000-000 ton soli; 3,155,000 ton pepel ike (potaša) in 1 bilijon ton ali 7,325,000,000 sodčkov petrolej a. i POGUMNA HAVAJČANKA \ i Honolulu, Haittjsko otočje. '8. nov.—Tu živeča 33 letna Tony j a J ones se je včeraj podala sama na dolgo in nevarno morsko pot v svojem 30 čevljev dolgem čolnu "Audacious" (Predrznež) da ž njim preplo-ve pacifiški ocean in dospe v San Francisco. Coin ima jadra, pa tudi stroj na olje. Ta pogumna Havajčanka upa dospeti na cilj v 30 dnevih; ako bo prevozila 2,100 milj dolgo morsko pot, bo dosegla svetovni rekord. PREMOŽENJE HIROH1TA ZAPLENJENO Washington. — Ed. Pauley, ameriški zastopnik komisije za vojno odškodnino poroča, da se bo zaseglo vse privatno premoženje japonskega cesarja Hiro-hita, ki znaša nekaj nad sto milijonov dolarjev; zaeno bo zaplenjeno tudi vse zlato japonske vlade. MADŽARSKI VOJNI ZLOČINCI OBSOJENI NA SMRT V JUGOSLAVIJI Moskva, 5. novembra. — Sovjetska novinarska agencija je danes poročala iz Belgrada, da je jugoslovansko vojaško sodišče obsodilo na smrt šest Madžarov, ki so sedeli na zatožni klopi kot vojni kriminalci. Šestorica je bila obtožena in spoznana masakriranja civilnega prebivalstva v Novem Sadu, ko je bilo omenjeno okrožje tekom vojne pod madžarsko okupacijo. Iz Budimpešte se pa poroča; da je bil ondi zadnje dni v smrt obsojen in obešen kot vojni zločinec bivši ogrski ministrski predsednik in zunanji minister Laszlo Bardossy. NAČRTI ZA OBISK AMERIŠKIH DRl ZlN V NEMČIJO Frankfurt. — žene in otroci t.meriških vojakov v okupaciji v Nemčiji bodo smele obiskati svoje može oziroma očete. Vojaško poveljstvo že dela na tozadevnem načrtu. Nek častnik generala Eisen-Kowerja je rekel, da bodo morda ameriške družine lahko prišle v Nemčijo na obisk do prihodnjega junija. REKORDNI POLET Utrne Bay, Anglija. — Včeraj je neki angleški avijatik na tukajšnjem czTakoplovišču delal prvi poskus v novo zgrajenem aeroplanu Yellow Meteor 4. Dasiravno je deževalo, je ta pilot letel z naglico 605 milj na uro, ali za 136 milj hitreje kakor dosedUnji rekord nekega nemškega letalca. GEN. EISENHOWER JE DOSPEL IZ EVROPE Boston. — 11. nov. je pristal na bližnjem letališču gen. Eisenhower, ki je na potu v Washington. Ob prihodu se je udeležil v Bostonu praznovanja dneva premirja. Nad 1,000,000 oseb je videlo ogromno povorko, katere se je udeležil tudi general. Prva, ki je pozdravila generala, ko je stopil iz letala, je bila njegova žena. Drugi ga je pozdravil guverner države Massachusetts, Maurice Tobin. General bo pričal pred kongresom glede spojitve poveljstva armade, mornarice in zračne armade l>od eno poveljstvo. OGRSKI VOJNI ZLOČINEC OBSOJEN Budimpešta. 3. nov. — Pred tukajšnjo ljudsko sodnijo je bil danes v smrt obsojen bivši ministrski predsednik in zunanji minister Laszlo Bardossy. Obsodba se glasi, da mora bili obešen vsled vojnih zločinov. DEMOBIL1ZACIJA AMERIŠKE ARMADE Washington. 2. nov. — Vojni tajnik Robert P. Patterson poroča, da je bilo od konca vojne do 22. oktobra iz službe odpuščenih in domov poslanih 1.951, 000 naših vojakov in sicer 1,-743,000 z bojišča v Evropi in 208,000 s Pacifika. LETALSKA NESREČA Rim. — Dvanajst ameriških vojakov, ki so bili na potu domov in dve bolničarki so bili ubiti v letalski nezgodi na letališču Palermo. Letalo je treščilo na tla in začelo goreti. Samo en mož posadke je ostal živ. Ne Jutri, ampak danes se odločite sa pristop v našo Jed-tot o I Ali imate ie kakega novega kandidata za prihodnjo a«jo? DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ ST. 78, CHICAGO, ' ILLINOIS Vse članke našega društva ste prav prijazno vabljene na prihodnjo sejo* ki se bo vršila v nedeljo 18. novembra točno ob dveh popoldne v cerkveni dvorani. Zadnja seja je bila precej dobro obiskana; le tako naprej. pa se bo marsikaj dobrega ukrenilo za društvo. Na zadnji seji se je sklenilo, da društivo priredi plesno zabavo v januarju. Ta zabava se bc vršila v nedeljo 20. januarja. Več o tem se bo pozneje izvedelo. Članice so sklenile, da se igra "bingo'' po seji vsak mesec s prosto vstopnino1. Torej pridite v velikem številu. Na seji je bilo klicano ime Sophie Zeleznikar, ki bi dobila mesečno nagrado, ker pa ni bila navzoča, je ostala nagrada za to sejo. Zadnji mesec smo izgubile dobro in vneto članico, sestro Mary Kaučič, ki je po hudi bolezni, katera je trajala več mesecev, za vedno zatisnila oči dne 25. oktobra1. Prizadeti dru žini izrekam v imenu društva isqreno sožalje. Ne pozabite seje dne 18. novembra. P. Kobal, tajnik. društvo marije čistega Spočetja St. ss lo- rain, ohio Zahvala Dolžnost me veže, da zopet napišem nekaj v Glasilo o proslavi našega društva, ki se je vršila dne 28. oktobra. Kako in komu naj se najprvo zahvalim? Skoro ne vem, kje bi začela. Torej najprvo se moram zahvaliti našemu č. g. župniku Father Slajetu za vso vzpodbudo. ki so jo nam dali tisti dan, druga najlepša hvala pa naj gre glavnemu pomožnemu tajniku KSKJ Mr. Louis Želez-nikarju za krasen govor in po-set, kakor tudi njegovi gospe soprogi. Enaka hvala naj velja Mr. Stanley Zupanu za lep govor v angleščini in pa seveda za njegov poset. Dalje se zahvalim Mrs. Mary Hochevar, glavni nadzornici KSKJ za poslani dar. Prav težko nam je bilo, ko je bila zadržana ta dan; zaenkrat Vas oprostimo. Tudi Mr. John Pezdircu lepa hvala za obisk in pa za dar. Seveda, ne smem pozabiti tudi našega urednika Glasila, Mr. Ivan Zupana. Ko sem prejela Glasilo predzadnji teden, sem zagledala lepo pesem našemu društvu v počast. Lepa hvala, Mr. Zupan! Da je pa bil naš večer in program bolj popolen, se pa moram zahvaliti tudi cleve-landskim pevcem za krasno petje in sicer Mr. J. Samsa, Mr. Eddie Lube in pa Mrs. Stanley Frank za spremljanje na klavir. Bog Vas živi, fantje in stotera hvala! Obenem lepa hvala glavnim uradnikom za poslane čestitke in sicer: Mr. John Germ. Mr. Joseph Zalar, Mr. Matt Salna, Mr. Geo Leksan. Prav prisrčna hvala vsem gostom za tako lepo udeležbo. Najrajše bi se zahvalila vsakemu posebej, ako bi mi bilo le mogoče. Ne smem pa pozabiti tudi naše kuharice, ki so pripravile dobro večerjo in pa naša dekleta, ki so okrasila dvorano s cvetjem. Hvala Vam! Najlepša Ti hvala. Pozdrav, Frances Jevec, tajnica. DRUŠTVO SV. ANE ST. 123 BRIDGEPORT, OHIO Iz Bridgeporta, Ohio, se sliši malo novic in tudi sedaj nimam nič veselega za poročati. Nemila smrt nam je iz našega društva vzela najstarejšo članico in tudi ustanoviteljico društva, Mrs. Marijo Koren, rojena Godec v fari Krka na Dolenjskem. Pokojna je bila rojena 10. julija 1863, torej je dočakala lepo starost 82 let. Umrla je 6. septembra 1945. Tukaj zapušča tri hčere, Mrs. Marija Lisk, Mrs. Pauline Bit-ker in Sophie, doma, in eno sestro Sophie Strauss. Pokojna je bila v Ameriki 52 let. Njen mož John Koren je umrl pred dvajsetimi leti. Pogreb pokojne se je vršil 10. septembra iz cerkve sv. Jožefa, Wolfhurst, Ohio, ob udeležbi sorodnikov in društvenih članic s sv. mašo zadušnico. Sestro Marijo Koren priporočam vsem članicam v molitev in blag spomin. Marija Luko, tajnica. glašen za mrtvega. Prvotno je ' Ravno ko to pišem, mi pribil proglašen kot pogrešan. On povedujeta dva naša mlada čla-je služil na bombniku B-17 in na, da je bil brat Bevec od ved-svoj zadnji polet napravil 22Jfttva tukajšnje javne ali ljud-febr. 1944 v Nemčijo. Nad ske gole »povabljen, da bi šolar- Aachenom je njegovo letalo eksplodiralo v zraku in od posadke se je rešil le en član. Ta je prišel v nemško ujetništvo in potem povedal, da so bili vsi ostali ubiti. — Pri družini Vincent Saf-fran so se zglasile rojenice in pustile sinčka. -o- DOPISI IZ URADA DRUŠTVA SV. JOŽEFA ST. 169, CLEVELAND, O. RESOLUCIJA Glasom sklepa seje društva sv. Jcžefa, št. 169 KSKJ, vršeče se dne 20. septembra 1945 v Slovenskem domu na Holmes Ave., Cleveland, Ohio, tem potom apeliramo na glavni odbor KSKJ, da prekine pobiranje izrednega asesmenta (deset centov), kojega je gl. odbor naložil na članstvo za časa vojne z namenom, da se krije izvanred-no velika izplačila vsled vojnih izgub. Svojo zahtevo članstvo omenjenega društva utemeljuje sledeče: 1. — Ker je vojna minila, tudi ne bo več izrednih smrtnih slučajev kot v času vojne, radi tega tiudi ne bo treba izrednih smrtninskih izplačil. 2. — Delavci, člani Jednote s.c prikrajšani na svojih zaslužkih, ker so po večini mlajši člani o'dvisni od zaslužka svojih roditeljev. Njim bo težko nadalje plačevati naklado. Zavedamo se, da bodo potrebe velike, in bi se lahko s tem denarjem pomagalo na več strani. Toda nikakor bi ne bilo pravično v take namene o-bremenjevati naše članstvo z nadaljevanjem izrednega asesmenta. 3. — Denar, ki se je nabral v ta izredni sklad, se naj prepiše smrtninskemu skladu, ki je za časa vojne največ trpel V upanju, da bo gl. odbor upošteval našo zahtevo, beležimo za društvo sv. Jožefa: John Pezdirtz, predsednik, Joseph Ferra, tajnik, Frances Leskovec, blag. (Društveni pečat). -o-- Iz raznih naselbin Chicago. — Joseph Kopritz, brat Mary Bizjakove, se še vedno nahaja v bolnišnici Illinois Research Hospital, Damen in Polk st. Prejel je že 34 transfuzij krvi, toda ker je še vedno ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE Tajnica društva Marije Čistega Spočetja št. 85 v Lorainu, O., sestra Frances Jevec nam poroča, da je te dni prejela žalostno vest iz stare domovine, iz Prigorice pri Ribnici, da je ondi še leta 1943 umrl njen oče Jernej Pahule, po domače Bu-kovčenov Jernej v visoki starosti 82 let. Poleg že omenjene hčere v Lcrainu in dveh vnukinj Alice in Emily Jevec, zapušča pokoj- jem kaj povedbl, kako je bilo v vojni tam na Japonskem, kar je br. Bevec z veseljem izvršil in zato žel velik aplavz; njemu v pozdrav je po zaključku govora zapela cela šola neko domoljubno pesem, učitelj i (ce) so se mu pa še lepo zahvalili. Naj še omenim, da me je te dni na domu obiskal semeniš-nik ali bogoslovec Mr. Ferdinand B. Demsher v spremstvu svoje sestre Frances, iz Bridge-ville, Pa. Navedenec bo drugo leto dovršil svoje študije in pel novo mašo, na katero nas je že sedaj pvoabil. Že vnaprej mu čestitamo in se veselimo tega dneva. • S pozdravom, Mrs. Rose Krall, čl. dr. 194. -o- NOVA KAMPANJA ZA ZBIRANJE PO-TREBŠČIN Ta mesec (november) se je nik v Clevelandu, O., tudi dva vnuka Eddie in Frank Bradach j pričela obširna kampanja za ter tri pravnuke. V starem kra-! zbiranje ponošene obleke, peri-ju pa žalujejo ža njim sledeči! }a, čevljev, odej, mila, konzer- sorodniki: sin Ivan Pahule in 6 vnukov; hči Rosie Popov, oba v Zagrebu; v Dolenji vasi pri virane hrane in drugih potrebščin za Jugoslavijo. Kampanjo i je organiziral Ameriški odbor Ribnici vnukinja Pavla Bradač j Vojnega relifnega fonda Ame- rikancev južnoslovanskega porekla. Kampanji načel ju je ve-leznani filmski igralec Burgess Meredith. Vse SANSove podružnice so naprošene, da organizirajo svoje lastne kampanje in odprejo nabiralne postaje, kamor se in Maymie, omožena lic, ter dva pravnuka. Svoječasno, od 1. 1902 -1907, je živel pokojnik v Ameriki in sicer v Pueblo, Colo. Naše iskreno sožalje prizadetim. -o- zanima v tem oziru, je vabljen. Uredilo se bo program za 8. decembra, ob katerem času bo predvajanje filmskih slik. Te slike bodo kazale razmere, v katerih so razni ujetniki živeli v nemških .taboriščih. Vsak, kdor misli, da je bila ta vojna kakšna mala stvar, naj si rezervira ta večer 8. decembra in bo videl kaj da je res nemški narod delal z našimi in drugimi ljudmi v starem kraju. Te filme nw> ra vsak rojak in rojakinja videti, da se sam prepriča, kakšnega sovražnika so imeli ljudje. Nadalje je sedaj prišel tisti čas, da se vsak ozre na svojce v stari domovini in naj jim pošlje denar ali pa paket z raznimi potreMčinami, katere bodo silno potrebovali v prihodnji zimi. Pošljite, takoj, da jim pride v roke v prihodnjem mesecu, kajti revščnia in lakota bo posegala po Jugoslaviji in kar mora vsak posamezno poslati ali pa s skupnim delovanjem poslati svojim, bo veliko pomagalo danes in ne odlašajte do spomladi. Potrebujejo sedaj pred zimo. Spomnite se svojcev v stari domovini! Pošljite jim denar ali pa kaj drugega. Ako ste pri volji, darujte v naš sklad, katerega ima lokalni odbor, ker s tem bo veliko pomagano. Pridite gotovo na sejo 18. novembra ob treh popoldne. Z domoljubnim pozdravom, Joseph Zorc, tajnik. -o- obleke in kurjave. Kar se tiče kurjave, jih je veliko, ki sploh peči nimajo in bodo letos že tretjo zimo zmrzovali, kot smo videli iz direktnih poročil in pisem, ki smo jih prejeli iz Suhe krajine. Za torej ste pro-šeni vsi zavedhi Slovenci, ki i-mate usmiljena srca do vaših bratov in sester v njih rodni domovini, da na en ali drug način priskočite na pomoč ter vsaj vstopnice kupite za zgoraj omenjeni ples ter iste skušate prodati vašim prijateiljem in znancem, kajti kolikor več dobička bomo naredili, toliko več bomo pomagali našemu dobremu, nedolžnemu in oropanemu narodu. Odbor. glasno zaključilo, da se priredi veliko zborovanje in sicer v nedeljo dne 2. decembra letos,' v Pilsen Park Auditorium, na 26. Street in Albany Ave. Na to zborovanje bodo pozvane odlične osebe, kot glavni govornik ambasador Demokratske Federativne Jugoslavije v Washingtonu, Hon. Stanoje Simič; go-verner države Illinois, Hon. D. Green; župan mesta Chicaga, Hon. Edward J. Kelly; predsednik Združenega odbora JSA iz New Yorka, kakor tudi naši lokalni društveni predstavniki. Poleg tega se bo proizvajal lep čikaški naselbini dostojen kulturni program. Tem potom se obrača Centt-ralni odbor JSA na vse slovenske in ostale jugoslovanske organizacije v Chicagu in okolici, da se priključijo tej orgnaiza- Naznanilo in poziv Chicago, iii. — Dne 30. septembra letos se je vršila rednajciji in s tem moralno in finan seja organizacij, združenih v | čno podprejo končno zmago ci-Centralnem odboru Jugoslovan- | ljev Narodno osvobodilne bor-skih Amerikancev za Chicago be v Jugoslaviji, in okolico, na kateri se je eno-' Odbor. STRABANSKE NOVICE Strabane, Pa. — Cenjeni so-] prispevano blago lahko prine-brat urednik! Izvolite objaviti ta dopis, da bo javnost znala, kako se imamo v tej naselbini. slab, jo potrebuje še več. Nje-Brince in Mr. Jos. Bova žena in sorodniki apelirajo na tukajšnje rojake, ako bi se kdo hotel prijaviti in mu dati'takim veseljem igral, da je vse Pred nedavnim se je vrnil častno odpuščen od vojakov tukaj pri nas dobro znani in priljubljeni brat John Bevec, glavni porotni odbornik KSKJ. in bivši predsednik dr. sv. Jeroni-ma št. 153; služil je tri leta v armadi Strica Sama tam nekje na Pacifiku, in smo ga z največjim veseljem sprejeli zopet doma. Spominjam se 14. sept. 1942, ko so odhajali k vojakom : John Bevec, Frank Kolovich in moj sin Joseph, medsebojni najboljši prijatelji. Pri odhodnici ali na poslovilnem večeru je bilo toliko ljudstva v domu društva sv. Jeronima in na cesti toliko avtomobilov, kot malokdaj. Matere smo bile tedaj jako žalostne, misleče, da se vidimo s temi fanti zadnjikrat! Pa, hvala Bogu, vojna je z zmago končana in naši nekateri fantje se vračajo z veseljem domov; tako upam, da bo za stalno odpuščen tudi moj sin Joseph, čeprav se nahaja tako daleč tam na Filipinih, menda okrog 10,-000 milj oddaljeno. Prvo soboto zvečer po Bev-čevi vrritvi se je zopet v društveni dvorani zbralo številno ljudstva, kakor na kakšni veliki prireditvi. Vse je bilo veselo, staro in mlado. In zopet smo prepevali naše lepe slovenske pesmi, katere naš John B, tako ceni in tudi rad poje, tako tudi njegova gospa soproga, saj je Slovenka. Ta večer je naš mojster John Bole3, društveni tajnik 153 na svojo harmoniko s krvi Barberton, O. — Zadnje dni so bili častno odpuščeni iz armade John Rezel, Frank Plat-rer. John Penko, Frank Okoliš, John in Louis Ujčič ter Edward Grum. plesalo in se veselilo do 4. zjutraj ; tudi tega večera ne bomo zlepa pozabili! Zadnja tri leta, tekom vojne je bilo tudi pri nas vse bolj žalostno; mladina fti imela več svojih rednih sestankov, iger in sej, zdaj ko se je vrnil brat Be- Oglesbg, lil. Nedavno je _ __________ bila operirana na slepiču Missjvec, njen voditelj, je pa zopet Zato pa še enkrat hvala v ;'ulialBok- **erka družine John i vse oživelo in se bo vrnilo v vseh članic in članov! „ Ti, Chi.ca»« se je podal prejšnji ali stari tir; tako da kateri u operacijo Charles Am- bomo zopet lahko začeli skupno koli je kaj pomagal nam do' p P"***1" ~ delova*i tukajšnje naše žensko tako lepega uspeha'; Bo" f" StublL ^ ^dnotino društvo, saj imenu našega se. Ce posluje v vaši naselbini Ameriški odbor, se pridružite njegovi kampanji in pomagajte v vseh ozirih, da bo dosežen čim pc.polnejši uspeh. Lanska zima je bila huda za naše rojake v stari domovini, toda letošnja bo še hujša. Dežela je osvobojena, toda sovražnik je pustil za sabo le velik kup razvalin in pa oropano pokrajino. Borci se vračajo domov in za njimi na tisoče in ti-šcče nesrečnežev, ki jim je sovražnik je pustil za sabo le velik kup razvalin in pa oropano pokrajino. Mnogo ter trpečih rojakov je bre zvsake strehe, brez vsake zaščite. Nujna je takojšnja pomoč. Največji dokaz o resničnosti slike, ki jo vam skušamo prikazati, so pisma vaših lastnih ljudi, ki so pričela prihajati v A-meriko, Citajte ta pisma (mnogo jih je priobčenih v naših listih) in prečita j te jih še enkrat. "Dragi meji, ne morete si misliti kakšne sirote smo, koliko smo pretrpeli in koliko trpljenja nas še čaka, ako ne pride hitra pomoč. Bosi smo in goli, brez strehe in denarja, brez zadostne hrane in postrežbe ... Ce morete, dajte pomagati." Tako se čita skoraj v vsakem pismu. Bratje in sestre! SANS se ponovno obrača na vas, d'a storite vse v svoji moči za pomoč tem nesrečnežem. Darujte vse, česar sami nujno ne potrebujete. Vse nabrano blago naj bo poslano v skladišče pod naslovom : WRFASSD WAREHOUSE, 161 Perry St., New York, N. Y. Ce je mogoče, plačajte stroške za prevoz sami, drugače pa bodo plačani iz skupne blagajne našega odbora v New Yorka. Bratje in sestre! Zavihajmo rokave in na delo! Takoj! Danes! Brez odlašanja! Mirko G. Kuhel, Gl. tajnik SANS-a. —--o- VABILO NA DOBRODELNO PRIREDITEV Chicago, iii. — Vsi Slovenci v Chicagu in okolici so prijazno vabljeni, da pridejo na veliko prireditev skupnih SAN-Sovih podružnic v Chicagu, katera se bo vršila v nedeljo 18. novembra v SNPJ dvorani na 2857 So. Lavvndale Ave. Priče-tek programa bo točno ob treh popoldne in to ne na slovenski čas, to je pol ure pozneje, pač pa v resnici točno ob treh. Torej prosim cenjeno občinstvo, da to upošteva. Kot je bilo že poročano, bomo imeli nekega znanega govornika iz Jugoslavije, in to mora biti dovolj razloga za vsakega Slovenca in Jugoslovana, da se te prireditve gotovo udeleži. Na programu nastopijo pevski zbori Ženska zveza. Prešeren, Mladinski krožek SNPJ itd'. Kar bo gotovo tudi zanimalo vsakega, bo kazanje slik iz nemških mučilnic Oziroma taborišč, kakor tudi slike o osvoboditvi Belgrada. Po programu bo prosta zabava; za ples bo igral dobro poznani Možina trio. Pridite, slišali boste pravo resnico o borbi, ki se je vršila za losvoboditev Jugoslavije, in obenem boste storili vašo sveto dolžnost, katero imate napram vašemu lastnemu narodu v starem kraju. Za centralni odbor SANSo-vih podružnic: Anton Krapenc, predsednik. -o- NOVE UREDBE O GIMNAZIJAH V SLOVENIJI (Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta) društva, vsem plačaj in Bog Vas živi! | to je naša dolžnost. Tudi Miss Marv E Polu'nik naša ^f^ZT Dru,žina Anton j društvenem domu je sedaj vse vrla predsednica i^ ' * t^ d7 b T^ ^ 81 ~ 8 k™ F- Struke! po voj,l o^^pt- ~ VABILO NA SEJO Waukegan, lil. _ y nedeljo 18. novembra se vrši seja vseh odbornikov in članov Jugoslovanske Pomožne Akcije v tej naselbini. Seja se vrši v Slo- Premikajoče slike iz osvobojene Jugoslavije Denver, Colo. — V nedelje 14. oktobra je bila sklicana seja po podružnici 50 SANSa. kot je bilo priobčeno v glasilih štirih slovenskih podpornih organizacij. Seji so se odzvali zastopniki enajstih slovenskih, dveh hrvatskih in dveh srbskih društev. Soglasno je bilo sklenjeno, da dne 25. novembra, torej zadnjo nedeljo pred adventom, priredimo plesno veselico in a-ko bo mogoče d-obiti premikajoče slike, ki pokažejo Jugoslavijo, da tudi iste pokažemo še pred plesno veselico. Torej če bomo mogli dobiti omenjene slike, bo pričetek kazanja slik ob šestih zvečer in pričetek plesa pa ob 8 uri. Vstopnina bo samo 50 centov in ves dobiček bo poslan SANSu za Jugoslov. re-lifno akcijo v pomoč našim bratom, kateri so bili oropani po Hitlerju in Mussoliniji^ v zadnji vojni in kateri so v ne- venskem Narodnem Domu ob 3 uri popoldne. Vsak, kateri se'popisnih "razmerah brez" jedil, Dne 3. septembra t. 1. je dr. poslopju Ferdo Kozak, minister za pro-$veto v slovenski federalni vladi, objavil nov zakon o preured-bi sistema višjih državnih šol. Iz tega zakona je razvidno, da se je s šolskim letom 1945-46 sistem višjih državnih šol drastično spremenil in se nudi prilika premožnim in ubožnim dijakom do višješolske izobrazbe. Odprle so se začetne gimnazije v vseh važnejših mestih in trgih Slovenije. Država bo nudila ubožnim dijakom vso možno eskrbo. To bo prvikrat v zgodovini slovenskega naroda, dft bo izvajana tudi etična demokracija, se reče demokracija v vzgoji in izobrazbi, ki je bila do letošnjega leta odmerjena le premožnim študentom. Koliko talentiranih delavskih in kmečkih fantov je bilo vsa ta leta izgubljenih za slovenski narod, ker jim ni bila dana prilika do višje izobrazbe in do praktičnega razvoja in uporabe svojih naravnih talentov. Novi zakon v glavnem določa. da se ukinejo in združijo z drugimi gimnazijami vse dosedanje zaisebne gimnazije, vse dosedanje državne in zasebne meščanske šole. Uradno šolsko leto se letos prične 15. oktobra, vpisi na vseh gimnazijah se pa vršijo od 15. do 20. septembra Dijaki se morajo vpisati na gimnaziji, ki je njihovemu stal nemu bivališču najbližja. Ne zahteva se nobenih prestopnih listov iz one gimnazije v drugo. Dijaki morajo navesti, kje bodo stanovali in se hranili; če bodo hodili ali se vozili iz oddaljenih krajev, ali zato potrebujejo delne oskrbe, dnevno zavetišče ali delno hrano; koliko jih potrebuje popolno oskrbo in koliko lahko vsak sam prispeva k vzdrževanj u. Ohranijo se naslednje gimnazije: V okrožju Novo mesto: Črnomelj, mešana gminazija s prvimi štirimi razredi; Metlika, mešana nepopolna gimnazija s prvim in drugim razredom. V Ljubljanskem okrožju: Stari trg pri Ložu, mešana nepopolna gimnazija, dva razreda. Obnovljene so naslednje gimnazije: v okrožju mesta Ljubljane: klasična gimnazija, Ga-jeva ulica, osem razredov. S to gimnazijo se združijo klasične vzporednice prve ženske realne gimnazije; prva moška gimnazija, Vegova ulica, osem razredov; druga moška gimnazija, dosedaj na Rakovniku, se prenese v poslopje prve meščanske šole (Prule) in se s to šolo združi, osem razredov; tretja moška gimnazija, Bežigrad, esem razredov; četrta moška gimnazija, osem razredov, v poslopju tretje moške gimnazije; prva ženska gimnazija v starem na Poljanah, osem razredov; druga ženska gimnazija, v novem gimnazijskem poslopju uršulinskega samostana, osem razredov. V Ljubljani je torej sedem gimnazij, poleg naslednjihh novih: tretja ženska gimnazija, osem razredov v novem poslopju pri Uršulinkah; četrta ženska gimnazija v poslopju bivše druge deške meščanske šole za Bežigradom, osem razredov. Ljubljana-Vič, mešana gimnazija, osem razredov. Ljubi jana-Moste. mešana gimnazija, štiri-razredna. Ljubijana-Zgornja Šiška, mešana nižja gimnazija, štiri-raz-redna. Št. Vid nad Ljubljano, mešana nižja gimnazija, prvi štirje razredi, v poslopju dosedanje meščanske šole. Kranj, mešana gimnazija, o-sem razredov. Jesenice, mešana gimnazija, pet razredov, s pravico do odpiranja višjih razredov. Kamnik, mešana nižja gimnazija štirje razredi. Domžale, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Škof j a loka, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Ži n, mešana nepopolna gimnazija, prvi razred. Bohinjska Bistrica, mešana nepopolna gimnazija, prvi razred. Radovljica, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Tržič, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Logatec, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Litija, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Stična, mešana nepopolna gimnazija, prvi razred. Novo mesto, mešana gimnazija, pet razredov, s pravico do odpiranja višjih razredov. Kočevje, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Celje, prva in druga mešana gimnazija, vsaka po osem razredov. Moška nižja in ženska nižja gimnazija, vsaka po štiri razrede. Rogaška Slatina, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. ' Krško, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Radeče, mešana nepopolna nižja gimnazija, prvi razred. Trtjovlje, mešana gimnazija, pet razredov, s pravico do odpiranja višjih razredov. Zagorje, mešana nepopolna nažja gimnazija, štirje razredi. Žalec, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Šoštanj, mešana nižja gimnazija. štirje razredi. Mozirje, mešana nepopolna nižja gimnazija, štirje razredi. Konjice, mešana nižja gim-nazilja. štirje razredi. Voj nik, mešana nižja gimnazij«, trije razredi. (Nadaljevanje na 3. strani) LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI IZVRŠEVALNI ODBOR Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 No. Chicago 8., Joliet, IlL 1. podpredsednik: Frank Tushek, JoUet, IlL 2. podpredsednik: Josephine Master, Joliet, DL 3. podpredsednik: John Mlakar, Chicago, IlL Tajnik: Rev. Alojzij Madic, Lemont, IlL! Blagajnik: Joseph Zalar, 351 No. Chicago SL, JoUet, IlL SVETOVALNI ODBOR Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland 5, Ohio. Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja OFM. Rev.' Aleksander Urankar. OFM. Rev. Frank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kassovic, John <;erm. Frank Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Roberts, Math Slana, Pauline Oxbolt, John Gottlieb. NADZORNI ODBOR Predsednik: George J. Brince, Eveleth, Minn. Clani: John Terselich, John Denša, Frank Lokar, Jean Težak. ZA PUBLICITETO Albina Novak, John Jerich. James Debevec, Ivan Zupan, Rado Staut. naj kar tud :Vw)lj potrebne. Med tem je IZ TAJNIKOVEGA URADA V naglici samo nekoliko misli, da se ponovno zahvalim dobrotnikom in seveda tudi zopet — p prosim. Potrebe naših rojakov brezdomcev se namreč niso še nič zmanjšale in morda bo mogoče^ v doglednem času tudi z domovino najti zveze, za kar je bilt naša Liga v prvi vnjti ustanovljena. Spet, se prav lepo zahvalim vsem. ki lepo darujete v Ligino blagajno. Ne odnehajte v svoji gorečnosti in dobrosrčnosti. Prihodnjič bom zopet navetlel nadaljno vrsto imen in prispevka v. Bog plačaj vsem! To že veste. da je Liga poslala pred kiatkim prvih $5,0Q0 na odbor v Rim z naročilom, da re za na č morejo nogo intervenirala za pri raznih dobrodelnih ta h in prejela primerne obljube. Upamo, da bo mogla svoje uspehe na tem polju kmalu tudi v svojih objavah ugotoviti. Na naš poziv za zbiranje oblike so se doslej lepo odzvale nekatere župnije in številni po- NOVE I REI)HE (Nadaljevanje z 2 .strani) Slovenji Gradec, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Maribor, mešana gimnazija, osem razredov; klasična gimnazija. osem razredov; prva in druga nižja moška gimnazija, štiri razrede vsaka ; prva in druga ženska nižja gimnazija, štiri razri le vsaka. Ptuj. mešana gimnazija, o-sem raz redu v. Mi nazij D( ja g tan r s. k a ^ooota, mešana gim-i, osem razredov, nja Lendava, mešana niž-n nazij a, štirje razredi. Sv. Lenart v Slovenskih goricah, rneš;.na nižja gimnzaija, štirje razredi. Ormož, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Ljutomer, mešana nižja gimnazija. štirje razredi. Slovenska Bistrica, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Ruše, me-ana nepopolna nižja gimnazija, trije razredi. BrežLe, mešana gimnazija, pet razredov, s pravico odpiranja višjih razredov. Ribnica, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Na ozemlju federalne Slovenije bosta v šolskem letu 1945-46 odprti dve učiteljišči, in sicer mešano učiteljišče v Ljub- samezniki. Posebno gre naša zahvala župnijam sv. Vida, sv. Lovrenca in Matere božje v Clevelandu. Dalje sta precej nabrali župnija sv. Jožefa v Joli-3iu in župnija sv. Družine v Lindsay, Nebraska. Ta zadnja ni slovenska, pa se je zavzel za .o delo naš vrli rojak, Monsig-lor Zaplctnik, in je šlo. Drugod sc, že na delu, oziroma se pripravljajo, na tako delo, ko oodo druge nujne zadeve v žup-lijah s pota. Vsem iskren Bog plačaj. Zdaj želim poudariti tole: Videti je, da je pot sedaj odprta za pošiljanje blaga, obleke in hrane, NARAVNOST našim ljudem, vsaj v Italijo. Po-jasi bc ta možnost vedno večja. Kdor torej ve za naslov kakega svojca v laških taboriščih, naj se informacirana domači pošti, kaj in koliko in kako mu lahko pošlje. Glede taborišč v Av-Siciji je treba še počakati. Kjer zbirate obleko organizirano po župnijah, nadaljujte. Preden boste odposlali, vprašajte sem v moj urad, kam poslati. Če se namreč med tem odpre boljša pot kot je bila dosedanja, se bomo poslužili tiste in vam na vaše vprašanje z veseljem dali navodila. Radi te-^a, ker se razmere spreminjajo, srno objavili poziv, da se oora-č j te za vsak slučaj posebej na tajnika po navodila. Kdor pa živi v takem kraju, kjer .iste ničesar organizirali za obiranje obleke t moško, žensko. otroško, obuvala. . .) pa in^a kaj na roki in lahko pogreši, n., j bo tako dober, da pošlje čedno zapokano v primerno škaMjo na spodaj označeni naslov. Naj takoj pripomnim, da vsaka malenkost prav pride, posebno pa bi želeli oblek in perila za fante-dijake od kakega 13. do 18. leta. Tudi če ima kdo samo kakšen pomazan ko. , naj pošlje na naslov: Liga Katoliških Slovencev c-o Rev. AL J. Butala 416 No. Chicago St. Joliet, Illinois. Naj pripomnim, da imamo veliko prošnjo za tako obleko c,d dijaške organizacije na Pri-mor. ke-m, ki so ondotni domačini in bi radi študirali na slovenskih šolah. Tem mladim rojakom, ki so toiiko prestali pod tujim režimom, pa bi se se-dsj radi izobraževali za bodeče slovenske inteligente na tistem toliko mučenem ozemlju, res ne moremo odreči pomoči. Dobili smo zelo varno pot za pošiljanje, samo blaga nam je treba. Prepričani smo, da se Ijani, c ^ prvega dopetegalet-' ^^ Prijate!ji iri Prijateljice nika, ter prvi letnik učiteljišča v Mariboru, s pravico postopnega odpiranja višjih razredov. Ukinjena so vsa privatna učiteljišča. Učenci teh se smejo vpisati vodgovarjajoče razrede državnih učiteljišč. Na ljubljanski univerzi je odprta poleg prejšnjih tudi tehnična fakulteta z pododdelkom za arhitekturo. Ta uredba ne krije ozemlja v jugoslovanski okupacijski coni v Istri in Slovenskem Primo-rju. V teh krajih so šole podvržene jugoslovanski vojaški okupacijski oblasti, dokler ni de-finitivno odločeno, ped katero državo bodo te pokrajine spadale. Krajevni osvobodilni od'-bori pa so sami organizirali slovenske šole, ki dobivajo moralno in materialno podporo od slovenskih in jugoslovanskih oblasti. LIGE radi odzvali na ta poziv, posebno če nimate svojcev ali doma ali kje v tujini, katerim bi veleli poslati. Liga se dobro zaveda, da je dobro delo v vsakem slučaju, kjerkoli more kdo doseči kakega svojega rojaka, da mu pomaga. Pomoč dijakom na Primorskem; naj pa bo na tem mestu posebno poudarjena. Kdor more, naj kaj pošlje na gornji naslov. Samo toliko za danes. Saj bo še prilika, da se javimo. Pozdrav in Bog plačaj vsem! Rev. Alojzij Medic OFM tapnik Box 608 Lemont, 111. -o- "DOMOVINA V TABORIŠČU" (Poslal Jože Zalar) Opomba poročevalca: Ko je Glasilo prineslo nekaj izpiskov iz majniakih številk lističa "Domovina v taborišču," ki je izhajal v Vetrinju na Koroškem, še ni bilo znano, kako dolgo je ta listič izhajal. Zdaj imamo v rokah tudi nekaj številk iz meseca junija tega leta. Listič je namreč izhajal v Vetrinju do konca junija, potem pa še tudi nekaj časa v Lienzu, kjer si je pa kmalu spremenil ime. V naslednjem je nekaj izpiskov iz junijskih številk, ki nam nadalje osvetljujejo življenje fn mišljenje naših ljudi v tedanjem vetrinjskem taborišču, dokler ga ob koncu junija niso razpustili, begunce pa porazdelili po drugih taboriščih. Četrtek. 7. junija 1945 Žrtev skupnosti.—Naše begunstvo je zahtevalo in zahteva od vsakega izmed nas veliko žrtve. Ločitev od svojcev, izguba imetja, napor na potovanju, pomanjkanje vsega potrebnega, negotovost zaradi svojcev itd., to so vse težke žrtve. Tu v taborišču je pa zopet vsak dolžan veno-mer doprina-šati nove žrtve, če hočemo, da bo naše tukajšnje življenje čim znosnejše. To je žrtev skupnosti, katere doslej večina od nas ni bila vajena. Doma si si uredil dnevni red po svoji volji, 5el si z doma, kadar si hotel, in se vrnil, kadar te je bila volja. Tu je dnevni red predpisan. Vezan sem na skupnost in njej na ljubo sem se dolžan odpovedati marsikateri osebni ugodnosti ... in se brezpogojno pokoravati ukrepom vodstva. Nihče proti volji poslan nazaj. — Od britanskih oblasti smo prejeli obvestilo, da ne bo noben Jugoslovan poslan nazaj proti svoji volji. Zato naj nikogar ne begajo čenče ljubljanskega radia, ki pozivlje k popisovanju vojnih zločincev. Prihodnje dni bodo britanske oblasti izdale vsem taboriščnikom posebne izkaznice. Le kdo bo imel to izkaznico, bo užival ža-ščito in prejemal druge ugodnosti, ki jih ttudij.c britanske oblasti preseljencem. Gimnazija pričenja s poukom. — Včeraj se je vršil vpis v gimnazijo. Priglasilo se je 147 dijakov in dijakinj. — Naš iist bo zdaj spet izhajal vsak dan. Da bo bolj zanimiv, se priporočamo za prispevke. Članki naj bodo kratki in poučni. Najbolj dobrodošle so pa novice iz domovine. Kdor dobi pismo iz Slovenije, naj nam sporoči. Fismo iz taborišča v Trevisu. U- "Tu nas je vseh skupaj 1054. Vsak dan prihajajo novi. Imamo lepo organizacijo: prosvetno in versko delovanje. Dalje imamo ljudsko šolo, gimnazijo in razne tečaje. Tudi lastno zadrugo in kuhinjo. Angleške : odpeljali 60 glav živine. Po Gorenjskem so le srbski in hrvaški partizani, domači terenci so jo pa užaljeni mahnlii v hribe, ker so vse funkcije, na katere so terenci pcž. Jjivo čakali, zajedli zdaj partizani iz brigad. Gozdovi so polr.i mož in fantov, ki povzročajo partizanom resne skrbi. Kopanje. — Tudi pri kopanju mora biti red. Nujno je, da se doseže ločeno kopanje po spolih. Zato bo odslej za moki: o v isvrho kopanja prostor pi i jezercu za tovarno, za ženske pa nad mlinom. To je strog pi edpis. Eksplozija v Ljubljani. — Včeraj je na ljubljanskem ko-Icdvcru nzstala velika eksplozi-"ija min. Ljubljanski radio je radi tega pozval prebivalce k disciplini in redu. Napovedovalec je dejal, d'a je beg iz mesta nesmi-eln, pač pa naj ljudje od-pro okna in se podajo v zaklonišča. Radi velike eksplozije, je dejal, so leteli po zraku kosi železa in drugega materiala, kar je povzročilo precejšnjo škodo. Danes je radio pozval vse mladinske organizacije, protiletalsko zaščito in vse ostalo prebivalstvo, naj pride takoj na delo, da se mesto očisti. S seboj morajo prinesti metle in drugo orodje. Ljudje naj prijavijo prazne sobe za one, ki so ostali brez strehe. Na več krajih so izbruhnili tudi požari. Nedelja 10. junija. Iz domovine. — Včeraj je bil v Ljubljani na kongresnem trgu drugi kongres jugoslovanskih protifašističnih žena, katerega je prenašal tudi radio. Na kongresu je govorila tudi zastopnica italijanskih žena, seveda v laškem jeziku. Poudarila je, da so italijanski in jugoslovanski komunisti od vsega začetka tesno sodelovali. Zanimivo je, da so ljubljanski komunistični otroci Italijanki bolj ploskali kot slovenskim govornicam. Tudi zastopnica avstrijskih komunistk, neka Celovčan- ka, je govorila v nemščini in poudarjala zahtevo, da se Koroška priključi Titovi Jugoslaviji, da se tako s skupnimi močmi uniči narodni socializem na Koroškem. Pevci vabljeni. — Slovenska pesem blaži in dviga, tujcem pa kaže naše narodno bogastvo. Želeli bi, da bi se v našem taborišču naša narodna in umetna pesem še bolj glasila, nam v veselje, tujcem v občudovanje. Pridite danes ob petih predspome-nik na trgu pred cerkvijo na pevsko vajo! Pazite na ogenj! — V petek zvečer je zaradi nemarnosti ali neprevidnosti ljudi začel goreti del gozda nad ribnikom. Požar so zjutraj pogasili domačini. Taki dogodki so za nas dvojna nesreča. Uničeno je toliko in toliko gozda in nakopljemo si nejevoljo okoliških prebivalcev, sami sebi pa jemljeno dobro ime. Da se nevarnost po-žaiov prepreči, je prepovedano vsako kurjenje izven taborišča. Zadnja vest. — Ljubljanski radio je danes strašno zabavljal čez papeža. Komunisti so jezni zaradi njegovega govora. Pondeljelc 11. junija. V Celoi 'cu iz ha jajoči . li^t "PZaerntner Nachrichten" poroda 11. junija o vprašanju Trsta naslednje: "Med vladama Združenih Držav in Velike Britanije na eni strani ter jugoslovansko vlado na drug istrani, je bil podpisan sporazum o zasedbi Istre in Julijske pokrajine. Angleške čete zasedejo pristanišče v Trstu in Pulju, ki sta za zavezniški dovoz življenjske važnosti. Poleg tega se ustvarja koridor, ki te dve pristanišči veže z Avstrijo. Jugoslovanske čete bodo to ozemlje že v torek izpraznile. Vojaške podrobnosti tega dogovora so izdelali zastopniki maršala Tita in maršala Aleksandra. Določena denial kacijska črta se začenja južno od Beljaka ter sega do Trsta. Železnice in ceste, ki iz Trta vodijo v Gorico, Kobarid in Trbiž, kakor tudi zahodna stran [stre prehajajo ped nadzorstvo in poveljstvo vrhovnega zavezniškega poveljnika. Jugoslovanske čete na t:em ozemlju se mo-ajo skrčiti naoddelek 2000 mož vseh činov. Te čete bo vrhovni zavezniški poveljnik razmestil na upravno službo v določenem okraju. V Belgradu podpisani dogovor ustreza že spočetka izraženemu angleškemu in ameri-kanskemu naziranju, češ da zavezniške zasedbene armade za .svoj izvoz potrebujejo obe ti (I've jadranski pristanišči, da pa mora na drugi strani končna u-reditev usode italijanske province Julijske Benečije ostati pridržana mirovni konferenci. Sedaj urejena zavezniška u-prava ima zgolj ta namen." Iz domovine. — Mi vzdihujemo tu v Vetrinju in toži se nam po domovini, ki smo jo morali zapustiti, da si rešimo življenje. Toda naša domovina tudi kruto ječi pod ostrimi robovi rdeče peterokrake zvezde. VOS (slovenska GPU) je v par tednih popolnoma ustrahovala vse prebivalstvo. Sosed več ne zaupa sosedu. Ječe so polne z nedolžnimi žrtvami vseh stanov. Ne prizanašajo nikomur, ne ženam, ne starčkom, ne otrokom. Na gradu v Škof j i loki so zaprte družine, ki imajo s seboj tudi dojenčke. Zaporniki so strogo zastraženi. Nihče nima dostopa do njih razen terencev, ki hodijo od celice do celice, ter iščejo znane žrtve, ki jih mučijo na načine, ki so nam že znani. Pri vsem tem jih nečloveško stradajo. Tisti, ki so še na svobodi, so v vednem strahu pred terenci. Prehod iz vasi v vas je prepovedan. Pri ljudeh, ki niso partizanskega mišljenja, vrše hišne preiskave. Ob tej priliki pobirajo živila in vse stvari, ki jim služijo. Od partizanov postopajo z ljudmi še najlepše Srbi, dočim so Grki, Romuni, Italijani in Bolgari zelo nasilni. Po kmetih partizani popisujejo ži- vino, o kateri govore, da jo bodo začasno odvedli na Primorsko, da tam obdelajo polja. (Dalje prihodnjič.) -—o-- "God Bless America" P. Bernard AmbroJč Pravijo torej, da je tam v Sloveniji zdaj jako hudo, ko je prišlo nekako tako, kot je v Ameriki. To se namreč tiče delovanja in svobode Cerkve. Jaz ne vem, kdo so tisti, ki baje "pravijo in povedo," da je zdaj tam v Sloveniji nekako tako kot v Ameriki. KdOikoli je, ki to pravi in pove, je prav gotovo tako površen opazovalec in poznavalec razmer v Ameriki in Jugoslaviji, da bi bilo mene sram ž njim naravnost o tem debatirati ali celo komu povedati, kdo je vse to pravil in povedal. Pišem pa tu nekoliko o tej stvari zaradi tistih naših ljudi, ki nimajo toliko prilike čitati o razmerah v Jugoslaviji kot je ima kak šolan človek, ki je zraven tega še reden dopisnik v- časopise, ali morda celo urednik. Resnica je to, da v zadevah Cerkve in Države še daleč ni prišlo v Jugoslaviji, in posebej na Slovenskem, tako "kot je v Ameriki." Nasprotno! Tam na Slovenskem je prišlo v zadevah Cerkve in Države tako, da bi Amerika zardela od užaljeno-sti, ako bi vedela, da kak Ame-rikanec, torej njen lastni sin, najde sedanje razmere med Cerkvijo in Državo podobne razmeram v Ameriki. Da je to res, potrjuje, med drugim septembrsko pastirsko pismo ali pastirski list vseh jugoslovanskih katoliških škofov oziroma njihovih namestnikov, generalnih Vikarjev. Zelo čudno je, da kak Amerikanec slovenskega pokolenja, kljub tistemu škofovskemu pastirskemu pismu še sedaj žene svojo in si upa govoriti ali celo zapisati, da je zdaj v Jugoslaviji glede Cerkve in Države nekako tako kot je v Ameriki. Jugoslovanski škofje so v svojem listu, ki se je bral z vseh prižnic katoliških cerkva, naravnost zapisali, da Cerkev v Jugoslaviji trpi preganjanje prav tako, kakor ga trpi v kaki drugi deželi, kjer državne oblasti Cerkev odkrito in brez hinavščine preganjajo. Škofje so pač vedeli, kaj so zapisali. Ameriškim katoliškim škofom niti v sanjah ne pride na misel, da bi kaj takega trdili ali celo zapisali glede Cerkve in Države v Ameriki. In če bi rekli, bi se Amerika spraševala: Ali so znoreli?! Če bi torej človek nič drugega ne vedel kot samo to, kar so pisali v letošnjem septembru jugoslovanski katoliški škofje, 17 po številu, zakaj več ko 17 jih sploh ni, bi se moral močno čuditi, kako kljub temu še pride komu na misel, da reče in zapise: V Jugoslaviji je prišlo nekako tako kot je v Ameriki. . . Pastirski list združenih jugoslovanskih škofov v potrditev besed o preganjanju Cerkve navaja kakih 10 ali 12 zaporednih točk, ki jasno kažejo, kako se Cerkvi v današnji Jugoslaviji godi. In se ji godi vse drugače koti se godi Cerkvi v Ameriki! Morda ste brali tisti pastirski list ali ga še boste. Vzemite točko za točko in potem pojdite vprašat ameriške škofe, ce je res tudi v Ameriki "nekako tako." Vprašajte škofe, pravim, če res sami od sebe nimate toliko daru opazovanja, da bi vedeli odgovor sami od sebe in brez popraševanja okoli tukajšnjih škofov. Ameriški škofje vam bodo povedali, da je razlika taka kot noč in dan. Toda, bo rekel kdo, ali ni prišlo tudi v Jugoslaviji do "ločitve Cerkve in Države?" In ali ni res to nekako tako kot je v Ameriki? Na to odgovarjam v naslednjih točkah: PRVIČ: Ničesar še nismo brali, da bi bilo prišlo v Jugo- slaviji do kake ZAKONITE ločitve Cerkve od Države. Videti pa je, da je Država Cerkev zavrgla, oziroma jo je vkovala v verige. To je pa vse nekaj drugega kot kaka zakonita in dogovorjena ločitev Cerkve od Države. v DRUGIČ: Če bi tudi res prišlo do kake zakonite ločitve Cerkve od Države, bi to daleč ne bilo "nekako tako kot je v Ameriki." V Ameriki namreč Cerkev in Država nista bili še nikoli spojeni, ker je bil zgodovinski razvoj vere in politike tu čisto drugačen kot je bil v kaki evrop'.-ki deželi, na primer v Jugoslaviji. V Ameriki ni nikoli prišlo niti priti ne more do ločitve Cerkve od Države, obe od vsega začetka korakata vštric in se ne zadevata druga ob drugo. Nespojenost in ločitev sta dve zelo različni stvari. Vzemimo slučaj : Janez in Franca nista • bila nikoli poročena, pa kljub temu p^av lahko v lej )em sporazumu živita v isti hiši, e-den v eni sobi, drugi v drugi. Miha in Urša sta pa zakonska mež in žena. Če ta dva vzameta "divors," razporoko — ali boš zdaj dejal, da je med Mihom in Uršo prišlo nekako tako kot je bilo od nekdaj med Janezom in Franco? Ali boš zdaj pričakoval, da bosta Miha in Urša v lepem sporazumu še nadalje živela v isti hiši in bosta zgled miroljubnega življenja kot sta Janez in Franca? Obrni to na Cerkev in Državo v Ameriki, pa na Cerkev in Državo v Jugoslaviji. . . ČETRTIČ: Amerika zato pu-. sti cerkve lepo pri miru, ker ima svojo državo še vedno združeno in spojeno z VERO V BOGA. Vera v Boga je bila v Ameriki z Državo od vsega začetka lepo spojena. Celo tako zelo, u'a je ameriška republika naravnost na to podlago postavljena, namreč na ver.) v Boga. Amerika ket celota še danes prav nič ne misli na to, da bi zavrgla vero v Boga, zato tudi Cerkev lepo pri miru pusti in sc nič ne vznemirja, ko vidi, da Cerkev v njeni lastni hiši raste in pridobiva na meči od leta do leta. PETIČ: Titova Jugoslavija je takoj spočetka, kakor hitro je prišla do sape, zavrgla BOGA in seveda tudi VERO vanj. To se je pokazalo takoj, ko je Titova Jugoslavija uvela nov način "prisege" za svoje javne rtastavljence. Od pamtiveka se je napravljala vsaka prisega v imenu Boga, ali vsaj na prvem mestu v imenu Boga. Ne tako v Titovi Jugoslaviji! Še se spominjamo, kako je Ameri-kanski Slovenec takrat z bridkostjo v srcu vzkliknil: Ali nova Jugoslavija ne potrebuje Boga. . . ? Že menda ne. . . ŠESTIČ: Ker je Titova Jugoslavija zavrgla Boga, zato je morala nujno zavreči tudi Cerkev. Zato se ni potrudila, da bi izvedla kako ZAKONITO ločitev Cerkve od> Države, če je že mislila, da skupaj ne moreta več ostati. Šla je in je vrgla Cerkev v verige, ker Cerkev oznanjuje tistega BOGA, ki ga je Titova zavrgla. Ker ni mogla BOGA samega vreči v verige, je pač vrgla Cerkev! To ni kaka moja osebna domišljija. Sicer sem res že pred časom napovedoval, do česa bo prišlo pod Titom v Jugoslaviji, in takrat se mi je tudi reklo, da je tisto zgolj moja domišljija. Zdaj ni treba več mene poslušati. Vseh 17 jugoslovanskih nadškofov, škofov in generalnih vikarjev je to dejstvo zabrusilo Titu naravnost v obraz! Za svoje očitke so pripravljeni itd v ječe in prestati mučeniško smrt. Menda bodo ti možje vendar bolje poznali razmere, v katerih životari in trpi Cerkev v današnji Jugoslaviji, kot jih pozna kak Amerikanec, ki živi daleč proč od Jugoslavije in se še toliko ne potrudi, da bi ma-(Dalje na 4 strani) "ttJlSLO ILS.IL JEMOTE* mmm*nd m onmlno •11T R. 0142» ATSMUa bltmlm ft. ubuu. Vsi rokopisi in oglasi mor a je biti v našem uradu maj pozneje do sobote opoldne sa pri* Mtti* w številki nastopnega todnm. Za fwrto tn Iih—imItii ........tt-00 OFFICIAL OBQ THE ORANE CARNIOLIAN bl Id tba 4X OP AMD FOHUSEBD BT OVKNIAN CATHOLIC UNION 01 tfca U.S.A tntanrt ot tba Ordar bndmryWidsMdif OPTICS: CUT BT. OLA2B AVKNOT CMVHAMD %. OHIO Pbooa: HBMIhb WIS Twm « »lili UiM m i: an ju Foraian CXnmtriaa_- 43.00 0 SOCIALNEM VPRAŠANJU (Povzeto po razlagah dr. Andreja Gosarja. Piše P. B.) LETOŠNJI ZAHVALNI DAN Mesec november šteje dva važna dneva ali praznika enakega pomena; kot prvi je označena v katoliškem koledarju prva nedelja tega meseca kot Zahvalna nedelja, v drugih koledarjih se pa zadnji četrtek meseca novembra omenja kot Zahvalni dan. Zahvalna nedelja je pri katoličanih v navadi že iz davnih časov, toda Zahvalni dan, katerega obhajamo samo v .laših Združenih državah pa izvira iz dobe prvih belih naseljencev, pilgrimov. Kakor nam zgodovina kaže, je dospelo dne 21. decembra 1620 na jadrnici "Mayflower" na obrežje pri Plymouth Rock nekaj čez 100 angleških in 'holandskih izseljencev, namenjenih sicer v New York, pa je jadrnica zgrešila svojo pravo pot in se ondi ustavila. Tem prvim kolonistom se spočetka ni dobro godilo; osobito je bilo hudo zanje leta 1631, katero so nazivali "črno" leto, ko so trpeli vsled lakote. V tem velikem pomanjkanju so neki dan novembra določili kot dan molitve in posta za rešitev in pomoč. In čudo! še pred koncem dneva je priplula iz Anglije v dotični zaliv natovorjena ladja z živili ali hrano, pa so bili rešeni. Ravno isti dan so zatem obhajali tudi prvi Zahvalni dan, ker je Bog uslišal njih prošnjo. Naslednji Zahvalni dan je označen v ameriški zgodovini 2. februarja 1644, katerega je razglasil Kieft, tedanji gover-ner danske naselbine New Amsterdam (sedaj New York) vsled tega, ker so meščani uspešno prepodili nasilne Indijance; ta dan se je obhajalo z molitvijo in pojedino. Tekom ameriške ■evolucije napram Angliji se je Zahvalni dan vsled dobljene image tudi osemkrat obhajalo dokler ni naš prvi predsednik George Washington uradno določil zadnji četrtek novembra kot Zahvalni dan, kar je še dandanes v veljavi. Ker se pa tekom let primeri, da ima november pet četrtkov, kakor letos, razne države po svojem določijo, katerega bodo obhajale kot Zahvalni dan; pri nas v Ohio je naš gover-ner, rojak Frank J. Lausche določil četrtega, ali 22. novembra. Veliko bolj kot oni prvi priseljenci moramo biti tudi Ame-:ičani veseli in Bogu hvaležni na letošnji Zahvalni dan vsled srečno in uspešno končane druge svetovne vojne, in dosežene >.mage s pomočjo naših zaveznikov, kajti to je bila najstrašnejša vojna v svetovni zgodovini. Na ta dan bomo zaeno prosili Boga, da bi razsvetlil vse državne voditelje in blagoslovil velevažno Zvezo združenih narodov, da se stori važen korak za preprečenje vsake vojne v bodočnosti in da bi ljudje vživali sad medsebojnega prijateljstva, resnične svobode in demokracije. POSOJILO ZMAGE Dne 29. okt. se je pričela kampanja za $11,000,000,000 posojila zmage, ki bo trajala do S. decembra. U. S. zakladnica ape-iira na nas za prisipevanje k temu posojilu iz sledečih razlogov: (1) Oskrba ranjencev in rehabilitacija veteranov. Ta naloga bo tvorila enega največjih narodnih izdatkov v letih, ki so pred nami. K oskrbi ranjencev moramo prišteti še odpravnino vojakov, izobrazbo, posojila in splošno administracijo G. I. Bili of Rights. (2) Preklic in terminacija vojnih kontraktov. Še vedno so potrebne ogromne vsote za plačilo vojnih materialov, ki so bili naročeni, producirani in odpremljeni že pred meseci. (3) Inflacija. Dočim se bo brezposelnost dvigala tekom re-konverzijske periode, bo ogromna večina ameriških delavcev še vedno služila visoke mezde in bo imela toliko denarja, kot ga ni imela že leta poprej. Ako se ta ekstra denar prihrani, postane lahko hrbtenica nakupne moči in ustajajočega vpliva v letih, ki so pred nami. Obratno pa, ako bi ljudstvo pričelo ta denar izdajati sedaj, preden se pojavijo na trgu potrebščine konzumentov, utegne biti posledica tega kaos. (4) Povratek moštva. Povratek moštva je zvezan s prav tako velikimi stroški, kot odprema moštva preko morja, in ta proces se bo zavlekel v nedoločeno periodo. (5) Vzdrževanje okupacijskih armad. Nastanjenje. hranjenje in zdravstveno oskrbovanje najmanj dveh armad preko morja je draga stvar, ki bo še dokaj časa trajala — sploh ne vemo, koliko časa še. V jeseni Listje zopet rumeni in pada, drevje se za njim solzi; gola zopet je livada, se k počitku ji mudi. Ptice tam so rade pele in slavile njen so kras; zdaj na jug so odletele, ker se bliža zimski čas. • * • Tudi jesen moje dobe je življenja že prišla; konec vsega bo trpljenja: ko še zima se konča— Ivan Zupan. GGD BLESS AMERICA (Nadaljevanje s 3 strani) lo mislil ob branju pastirskega pisma 17 jugoslovanskih škofov, pač pa ponavlja sam Bog ve za kom prazne čenče tistih ki baje še vedno "pravijo in povedo," da je prišlo zdaj v Jugoslaviji nekako tako kot v Ameriki. Pa še drugič kaj, če Bog da. Za danes sklenem v vzklikom: God Bless America! In še s tem vzklikom: God rescue the Titova! (Nadaljevanje) Na 5. slovenskem katoliškem shodu leta 1923 je imel dr. Andrej Gasar o socialnem vprašanju naslednji govor: Tovariši, tovarišjce! Izmed vseh vprašanj,, ki se bodo te dni obravnavala na zborovanjih petega katoliškega shoda, je brez dvoma najvažnejše socialno vprašanje. Človeku je treba najprej, da more živeti. Brez tega bi morali ostati vsi sklepi in vse resolucije v verskem in prosvetnem napredku našega ljudstva nujno le prazna beseda. Kdor se potaplja v morečih skrbeh za vsakdanji kruh, odtrga le težko svoj pogled od zemlje, njenih dobrin in njenih težav, ker se le težko poglobi v duhovno življenje. Tudi ureditev političnih zadev je nemogoča, dokler niso socialne razmere vsaj za silo znosne. Z drugo besedo: dokler niso vsaj najtežja socialna vprašanja rešena. Za nas Slovence pa ima socialno vprašanje še poseben pomen. Naše slovensko ljudstvo je po svoji ogromni večini delovno ljudstvo. In morda ni več daleč čas, ko bo po svoji večini pripadalo delavskim vrstam. Z rastočo industrializacijo naše dežele naraša tudi odstotek delavstva v našem ljudstvu. Z delavstvom pa je tako-zvano socialno vprašanje v modernih razmerah tesno združeno. Lahko rečemo, da bistveno združeno. Zato bo pa ti^ti, ki bo prej in bolje odgovoril na to vprašanje namreč na socialno vprašanje, imel za seboj večino slovenskega ljudstva. Socialno vprašanje se rešuje na verski ali pa na brezverski podlagi. To je znano. Mi smo seveda globoko prepričani, da na brezverskem temelju ta rešitev ni mogoča. Ali se ne bomo prav resno zavzeli, da rešimo to vprašanje na verski podlagi, na krščanski podlagi, bomo prav s tem zakrivili, da se bo naše ljudstvo obrnilo od nas in da se bo, ne samo politično, ampak tudi v verskem pogledu, odtujilo našim krščanskim načelom. Za to gre, da se naše Slovenko ljudstvo ohrani krščanstvu, ki je večno. Ne gre za to, da se ohrani tej ali oni politični stranki. Stranke vstajajo in izginjajo. Zaradi tega mora biti naloga slovenskih katoliških shodov, da ravno v socialnem pogledu zarišejo jasne in določne smernice bodočemu razvoju. Ustvariti morajo podlago za rešittv najbolj perečih, najbolj nujnih družabnih problemov. Če hoče biti katoliški shod zares mejnik v razvoju slovenskega ljudstva, potem morajo njegove resolucije izzveneti v idejah krščanskega socializma. 2. Socialno vprašanje je težko Socialno vprašanje ni samo jako važno, ampak tudi izredno težko. Vsakdo gleda na svet in življenje v njem po svoje. Vsakdo presoja svet po razmerah, v katerih živi. Delavec, ki je siromak, vidi, da na svetu ni vse prav. Korenine sedanjemu zlu na svetu išče po svoje. Ne išče jih tam, kjer jih išče kapitalist. Toda tudi kapitalist vidi, da na svetu ni vse prav. Čeravno se njemu osebno dobro godi in ima vsega v izobilju, tudi on govori, da je treba svet zboljša-ti. Kako naj se zboljša, tu pa gresta delavec in kapitalist narazen. Spet drugače bi rad svet izboljšal kak človek "srednjega stanu," recimo malomeščan, ki ni bogataš, pa tudi ne ravno siromak. On se ne strinja popolnoma ne z delavcem in ne s kapitalistom. Odtod pa prihajajo največja nesoglasja in nasprotovanja. — Odtod tudi prihaja, da nekateri ljudje postajajo takoj nervozni, če samo sliSijo besedo "kapitalist" ali "buržuj." To nam razjasni tudi naslednjo uganko. So ljudje, ki so bili še pred kratkim silno "radikalni" in so zelo ostro govorili zoper kapitaliste. Ko se je pa začelo njim samim malo bolje goditi, začno misliti, da so vsi nezadovoljneži na svetu zgolj nergači in sitneži. Človek, ki je sam sit, misli, da so tudi vsi drugi siti. Zato je pa težko priti v socialnih vprašanjih do soglasja in sporazuma. Povsod drugod: v verskih, kulturnih in političnih vprašanjih se je lažje sporazumeti. Najtežje je to v socialnih zadevah, ki segajo neposredno v žep in želodec. Tisti> ki imajo vsega.v izobilju, niso nikdar pripravljeni, da bi odstopili od svojega izobilja pravičen del drugim ljudem. Nasprotno! Svoje zaklade skušajo ne samo obdržati, ampak jih še naprej množita. Ali ni res tako? Zato je pa popolnoma razumljivo, da se tudi siromaki in nemaniči nočejo kar meni nič tebi nič vdati v svojo usodo in se odreči svojim upravičenim zahtevam. Zato je pa tako važno in potrebno, da katoliški shod vsaj načelno z vso odločnostjo povzdigne glas za pravice zatiranih in tlačenih. Katoliški shod naj začrta glavne smernice, po katerih bi mogli vsi sloji in stanovi priti do sporazuma. Ni namreč treba, da bi si nasprotovali, ampak morali bi sporazumno in vzajemno delovati za blagostanje celokupnega ljudstva. (Dalje prihodnič.) -o- Prizadetim materam Vojna je končana! Sinovi in i mladi možje se vračajo domov z vseh bojnih fronti; vse se jih veseli, vse jih pozdravlja. Na i kolodvorih se vidi, kako nestrpno čakajo vlaka srečne mamice in mlade žene, da zopet obja-mejo svoje drage, katerih nisc že toliko let videle. Res, ganljivi prizori! Tem veteranom se prireja parade in bankete, kjer izbrani govorniki proslavljajo z raznimi odlikovanji okinčane zmagovalce, pesniki njim v počast in v pozdrav zlagajo verze ter hvalijo njih hrabrost. Cemu pa tudi ne? Saj so bili več let v smrtni nevarnosti, da so uničili sovraga, ki nas je hotel podjarmiti in zasužniti. Borili so se trudi z morskimi valovi, ko se je potapljala torpedirana ladja in se z največjo človeško močjo reševali iz gorečega sestreljenega zrakoplova. Koliko tisoč in tisoč jih je pa glado-valo po raznih taboriščih, da so si komaj še ohranili življenje! Kdo bi pa opisal njih težave v džunglah?! Da, vsi smo veseli povratka teh hrabrih borcev, vsem kličemo iz srca: "Dobro došli! Pozdravljeni naši rešitelji! Šli ste za domovino in za nas v vojno, da se ohrani svoboda in demokracija !" Hvala Bogu, tako je res končno prišel čas, o katerem smo se večkrat tako radi razgovar-jali — čas veselja nad zmago in končano vojno. Poglejmo pa tudi one nesrečne matere, ki zastonj z razprostrtimi rokami čakajo svojih sinov, pa jih še vedno ni! Sosedov John je prišel, a našega Franka pa še ni! Bog vedi, kje počiva in uživa večno spanje? Kdo sploh more razumeti srčno bolest take matere? Bog sam ve za Tvojo žalost, prečute noči in srčne molitve. Do svoje smrti misli, joka in žaluje za njim. Vsi napori cele države in naših zaveznikov so nehali, le žalost take prizadete matere ali žene se vedno veča in nobena tolažba ji ne more pomirita njenega srca. Ree, velike bo žrtve naših junakov na bojnem polju, toda žrtve matere so še večje. Kako je začelo biti njeno srce, ko je dobila žalostno u-radno vest, da je njen ljubljeni sin padel na fronti tam v Evropi ali pa na Pacifiku! "Marija ga reši trpljenja!" je zavpila. "Tvoj je, Tebi ga izročam!" — Prižgala je lučko pod njeno podobo, naročila zanj sv. mašo in med isto zanj iskreno molila. Njega, kateremu je dala življenje, od nikoder ni, da bi ga objela kot zmagovalca. Žalost take matere je nepopisna in z njo vred se končno vleže v grob. . . Beseda — mata — je sladka in plemenita, pa tudi neizrečeno grenka, zato take matere, prenašajte junaško to usodo in žalost in jemljite si za tolažbo sv. vero, ki nas uči, da je telesna smrt le nekak prehod v boljše življenje na onem svetu, kjer boste lahko zopet videle in objele svoje sinove tudi ovenčane z lavorikoi zmage; tega veselja in uživanja Vam ne more nobena vojna vzeta. Vedite pa tudi, da sočustvujemo z Vami, in pri tej priliki ponavljamo primerno kitico našega pesnika Ivana Zupana: "Vam, mučenice tega sveta, svečke prižgal bo angel z neba zvezdic miljonov zlatih v počast; enkrat pa raj tam, Vaša be last!" Jennie Ozbolt, Barberton, O. -o- Vloga Amerike v kitajskih homatijah Napisal za ONA . . . Herbert Seligman Položaj v severni Kini je brez vsakega dvoma poln dinamita kajti možnosti, da se bodo borbe komunistov proti centralni vladi še razširile, so velike. Uradno krogi v Washingtonu pa so navzlic temu prepričani, da A-merika ne bo zapletena v to meščansko vojno. Uradno mi je bilo povedano na vprašanje glede prevažanja čungkinških čet z ameriškimi ladjami v severno Kino naslednje: "V nobenem slučaju niso Zedinjene države prevažale kitajskih čet v kraje, ki se nahajajo v notranjosti Kine, temveč edino le v pristanišča kot Tsintao, Činvangtao in Tientsin. Edino izjemo v tem pogledu tvori Peking, ki pa je bil prej prestolnica Kine. Nikdar tudi nismo prevažali čet čung-kinške vlade v kraje, kjer so pretili neposredni spopadi." Dober primer načina, kako se Amerika čuva zapletanja v notranji kitajski spor, je slučaj admirala Barbey-a, ki je prispel dne 14. oktobra v bližino mesta Chefoo, kjer je nameraval izkrcati čete, katerim je bila poverjena naloga, da prevzamejo predajo Japoncev. Tu je našel, da so komunistične sile 18. armade že zasedle mesto in pristanišče, nakar je odklonil zikrcanje čet in odplul. Dobil je torej predlog, da bi zasedel ta kraj, ker je smatral, da pristoja Kitajcem samim, da se sporazumejo, komu naj na koncu koncev pripade mesto in luka. V diplomatičnem pogledu je ameriško zunanje ministerstvo v zvezi le s čunkinško vlado. Pri komunistnih smo imeli posebnega predstavnika le do meseca januarja 1945, ki je bil pride-ljen kot politični svetovalec vojaškemu opazovalcu generala Wedemeyer-ja. Vojaški opazovalci so imeli tam jajco važno vlogo, ker so nam preskrbeli podatke o premikanju japonskih čet. Tudi po odhodu političnega svetovalca je vojaška misija stala na mestu, toda z nalogo, da se strogo ogiba vseh vprašanj kitajske politike. Natančnejših podatkov o spo- padih, ki so nastali v severni Kini, ni dobiti iz uradnih krogov, ki poudarjajo, da so ti spopadi deloma nadaljevanje borb, ki se vrše v teh področjih med istimi nasprotniki že od leta 1927 sem. Vlada v Cungkingu se še vedno zanaša na to, da bodo pogajanja, ki se vrše med predstavniki komunistov na severu in čungkinško oblastjo, uspela ter dovedla do ustanovitve posvetovalnega političnega sveta, o katerem je bilo govora v razgovorih komunističnega prvaka Mao Tse Tunga in ameriškega ambasadorja Patrick Hurley-a. Moa Tung pozneje kot znano z maršalom Ciang Kaj Šekom, so se izjalovila, oziroma so glasom tukajšnjih uradnih virov uspela le do neke mere. namreč, da sta se oba prvaka sporazumela v tem, da si bosta prizadevala priti do soglasja. Sporazum se je izkazal začasno nemogoč v naslednjih zadevah : 1. Cas sestanka kitajske narodne skupščine in njena sosta-va. 2. Usoda kitajskih komunističnih armad. 3. Administracija predelov severne Kitajske, ki je v komunističnih rokah. To je vzrok, da so sedanji razgovori usmerjeni pred vsem proti sestavi neke vrste posvetovalnega dela, ki naj bi obsegalo vse politične stranke Kine. Glasom naziranja ameriških uradnih krogov je največ upanja v tem, da bo prišlo do sporazuma v teh pogajanjih v Cungkingu, ker bi utegnil tak sporazum privesti do tega, da bi se Kitajci odločili, da urede svoje spore na političnih sestankih mesto na bojnem polju. Kar se tiče Zedinjenih držav, je nameravano, da se odpokliče vse ameriške oborožene sile, čim bodo vse japonske čete razoro-žene na vsem kitajskem ozemlju. Ceni se, da ob novem letu ne bo več kot približno 53,000 marinov in 6,000 vojakov na kitajskem ozemlju. Kar se pa Rusov tiče, smatrajo uradni washingtonski krogi, da je Mandžurija ona točka, na kateri bo preizkušena vrednost nedavne rusko-kitajske pogodbe. Ako bodo Rusi odpoklicali svoje čete — in v zadnjih dneh so jih začeli umikati — bo prevladalo prepričanje, da bodo o-stali zvesti svojim obljubam. -o- Slovenski senatorji Jugoslavije Minulo nedeljo, 11. nov. so se vršile v Jugoslaviji narodne volitve za parlament demokratične federativne Jugoslavije, ki bo obstojal iz dveh zbornic (višje in nižje). Slovenci so imeli za senatno zbornico doli navedene kandidate; 25 izmed istih je bilo izvoljenih, drugih 25 so pa njih namestniki. Kandidatna lista (Tolmačenje kratic: SNOS stoji za Slovenski narodtoi o-svobodilni svet, IOOF je Izvršni odbor osvobodilne fronte, AVNOJ je Antifašistično vi ječe narodnega osvobojneja Jugoslavije, PNOO je Primorski narodno osvobodilni odbor, GOOF je Glavni odbor osvobodilne fronte, OOF je Osvobodilni cdbor osvobodilne fronte, GOR-K je Glavni odbor Rdečega križa, NVS je Narodna vlada Slovenije, GO je Glavni odbornik, ZMS je Zveza mladine Slovenije, AFŽ je Antifašistična žena. 1. VIDMAR JOSIP, književnik, predsednik SNOS-a in predsednik IOOF. 2. KOCBEK EDVARD, prof. minister za Slovenijo v Zvezni vladi, podpredsednik I-OOF. 3. RUS JOSIP, sodnik, predsednik AVNOJ-a, podpredsednik IOOF. 4. ŽUPANČIČ OTON, pesnik, član IOOF. 5. BEVK FRANCE, pisatelj, član IOOF, predsednik PNOO za Slovensko Primorje. 8, 9 10. 11, 12. 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24, 25. 26 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. , VIDMAR TONE, podpolkovnik, jugoslovanski narodni heroj. POLA K BOJAN, podpolkovnik, komandant prve slovenske divizije Narodne obrambe. KOTNIK BENO, kmet in član GOOF, član OOOF, Preval je. LUNACEK dr. PAVEL, zdravnik, član IOOF. MLAKAR ALOJZ, kmet, član IOOF, tajnik OOCF. Novo mesto. NOVAK IVAN, čevljar in Član GOOF. POGLAJEN FRANC, podpolkovnik, komandant 14. Udarne divizije. . HAFNER TONE, kmet in član OOOF Ljubljana. . ZUMER SREČKO, delavec. . BAEBLER dr. ALEŠ, prav nik, član IOOF. . JERAS JOSIP, profesor, član IOOF, član GORK Jugoslavije. . CAJNKAR dr. STANKO, duhovnik. . AMBROŽIC VLADO, general, član IOOF. . KARDELJ PEPCA, delavka, članica GOOF. . KAVČIČ STANE, delavec, podpredsednik USAOJ. . KRAIGHER dr. ALOJZ, zdravnik, pisatelj. . LEVICNIK KAROL, general. . KOVAČ STANE, grafik, načelnik odseka za izgradnjo narodne oblasti, član I-OOF. LEVSTIK JOŽE, inženir, pomočnik ministra za kmetijstvo pri NVS. JAKAC BOŽIDAR, akad. slikar. TOMAN TONE, . delavec, pomočnik ministra za socialno politiko pri NVS. MALEŠIČ MATIJA, tehnik, major. KRMELJ MAKS, kmet in član IOOF, predsednik GO Zveze slovenskih zadrug. MAČEK POLDE, tesar in član GOOF. VIPOTNIK JANEZ, podpolkovnik, predsednik GO Zveze slovenskih zadrug. OCEPEK ANGELCA, delavka, predsednik gl. odbora AFŽ. , ŠENTJURC LIDIJA, profesor, član IOOF. SNOJ FRANC, minister NVS. LUBEJ FRANC, učitelj, tajnik SNOS-a, član IOOF. DOLINŠEK TONE, delavec, član GOOF. KLANJŠEK JOŽE, podpolkovnik, komandant 31. divizije. SVETINA IVO, učitelj. OBRAČUNC dr. RUDOLF, zdravnik, šef kabineta socialnega ministrstva NVS. JORDAN MARIJA, delavka, članica OOOF Maribor. MAHNIC ANGELCA, študentka, tajnik GO AFŽ. ŠUŠTERŠIČ TONE, železničar, član nadzorne komisije IOOF. ŠVARA DUŠAN, podpolkovnik. ŠILIH NIKOj podpolkovnik: RUPENA MARA, učiteljica. članica GO AFŽ . LOKOVŠEK IVAN,, podpolkovnik, komandant mesta Ljubljana. RAVNIHAR - ZUPANČIČ dr. BOŽENA, zdravnik in major. ZLATNAR MIRKO, podpolkovnik. TURNHER EDMUND, u-čitelj, tajnik nadzorne komisije IOOF. POTOČNIK dr. MIHA, pravnik. JANKO RUDOLF, podpolkovnik. Pri zdravniku Zdravnik: "Ali se držite mojega navodila, da imate vse sanitarno doma?" Pacient: "Da, omislili smo sli sanitarno čašo, iz katere vsi pijemo." 1 K. S. K. m JEDNOTA | Antona Trdana iz Prigorice pri smeli v Ribnico. _ DUIMI M«1la. UM, Inkarportrana i Joliet«. Mili D1M( in U. laoMrJ^ UM. QLAVKX URAD: Ml-MS N. OHIOAOO 6T, JOUBT. ILL. Telefon ▼ glavnem onda: Joliet Mtt: itooonnj« slavnega tajnika MU. Od ustanovitve do 30. sept., 1945. znaja skupna Izplačana podpora $9 787 557. Solventnost 129.91% OLAVNI ODBORNIKI O Lavni predsednik: JOHN OKRM. »17 Cut "O" Bt. Pueblo, Oolo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEPRAN, 27» W. 15th St.. Chicago, Dl DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVIOH. 4716|Hatfleld St.. Pittsburgh. Pa Imetji podpredsednik: JOSEPH LKKSAN. 186—22nd St., N W, Barberton. O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. P. O. Bos 907, Ej. Mlr>n Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1138 Dillingham Ave, Sheboygan. Wis. 6rsH podpredsednik: GSORGKPAVLAKOVICH 4571 Pearl St.. Denver 18. Oolo Olavnl tajnik: JOSIP ZALAR. 851 N. Chicago Bt. Joliet, HI. Potaoinl tajnik: LOUIS ŽKLCZNIKAR. Ml N. Chicago BU Joliet. Hi. Oiavnl blagajnik: MATT P. SLANA. Ml N. Chicago St., Joliet. CI D ihovnl vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago 8t.. Joliet. HL Vrbovnl sdravnlk: DR. JOS. K URSICH 1901 W. Cermak Bd~ Chicago k Dl NADZORNI ODBOR predsednik: OEOROB J. BRINCK 513 Adaras Ave. Eveleth. lOnn Prva Dsdmdes: MART ■. POLUTNIK. ITU K Mth Bt. Leraln. O. DrugI nadsornlk: PRANK LOKAR, IMS Hawthorns St. Pittsburgh, Pa. Tretji nadsornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14*04 Pepper Ave. Cleveland. O. Četrta nadecrnMt: MART HOCHEVAR. 91941 Mllsr Ave.. Cleveland. O. FINANČNI ODBOR predssdnlk: JOHN OERM. «17 East "Cr St.. Pueblo. Cola Tajnik: JOSIP ZALAR. 351 N. Chicago St., Joliet Dl. Prvi odbornik: PRANK J. GOSPODARIC 900 Rnby Bt., Joliet HL Drugi odbornik: MARTIN SHUKLK 811 Avenue "A," Eveleth. Mlnn. Tretji odbornik: RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd.. Wilkinsburg. Pa Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCK 512 Adams Ave.. Eveleth, Mlnn. POROTNI ODBOR Piedsednlk: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St. Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MART KOSMERL. 117—6th St. 8. W. Chisholm. Mlnn. DrugI porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St. Pueblo. Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK. 215 W. Walker St.. Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERfiKI.TCH. 1847 W. Cermak Rd. Chicago. Dl. PeU porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave., Strabane, Pa. Sesti porotnik: LUKA MATANICH. 2524 E. 109th Bt. South Chicago. Dl. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St Clair Ave. Cleveland, O VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave. North Chicago. PL NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEZAK. 457 Indiana St. Joliet. 111. Vsa pisma In denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo ne glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St., Joliet. Dl.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. S. K JEDNOTK 6117 St. Clair Ave. Cleveland 9. Ohio.________ PISMA IZ STARE DOMOVINE PISMO IZ TRSTA ,Ob času razpada Italije je bil Mr. Jacob Gustinčič, 18800 nekje v Sardiniji, potem pa ni Abby Ave., Cleveland. O. je pre- več glasu o njem. Sedaj so se jel iz Trsta sledeče pismo, kate- pričeli vračati ti siromaki do-ro na njegovo željo objavlja- mov. Lahko si mislite, kako u-mo: | boge matere željno pričakujejo Trst, 2. sept. 1945.'svoje sinove. V naši vasi jih Dragi Jakob in družina! |tudi še pet manjka, ni zadosto-Upajoč, da ste še živi ' in . valo 23 žrtev, zdravi, sem se po dolgem ča- Dragi Jakob! Tukaj je živ-su namenila, da vam zepet pi-1 ljenje z družino nemogoče: 0-šem par vrstic. Sama ne vem, jtroci so revni, ker nimajo za-o čem naj vam naprej pišem, j dostd hrane. Mleka jim ne ku-Najprej naj vam naznanim, da ipim, ker stane liter 50 lir; kruh jaz Marija in Alojz kakor ' na karte 15 lir kilogram, pa ga tudi brat Andrej smo še vedno nimamo dovolj, a brez kart pu v Trstu. Vsi trije delamo v j stane 60 do 80 lir kilo; mesc tovarnah, samo brat Andrej je 250 do 340 lir za kilo; eno jajce bolj slabega zdravja, trpi na 22 lir; kilo moke 80 lir, sladkoi revmatizmu v hrbtu. Kakšne . c,d 700 do«00 lir kilo; seveda te so pa razmere v tiem mestu v se- cene so vse iz črne borze. Kave danjih časih, si pa lahko sami pa še nismo videli. Jugoslovani predstavljate, da niso ravno so dobili kave po par dekagra-preveč rožnate. A vendar mi- mov. Par čevljev iz usnja sta-nilo je vse. ne do 3000 lir» če 80 Pa n krP a~ Kakšne grozne razmere pa j H platna pa tisoč lir. Moj mož SO vladale po naših vaseh, pa j pa zasluži z vsemi dokladami vam je gotovo vse znano. Na vred komaj po 200 lir na dan. 18. maja 1914 je zgorela naša Torej iz tega lahko vidiš, da. je vas Podbeže s 23 vaščani vred, | nemogoče živeti. Med vojne med katerimi je bil tudi moj isem obšla vso zgornjo Italijo ir. brat Anton, kakor tudi brat i Furlanijo za polento in kaj K oje žne, Jagrov Anton. Po- drugega živeža. Tudi letina tem si lahko predstavljate, ka-;kaže letos jako slabo, vse je ko grozno življenje so imeli in golo in boso. kaj so morali prestati. Nekaj j Ravno včeraj je bilo v listu, časa so živeli v Hrušici, kjer da je tukaj eden iz Clevelanda sta bili k sreči ostali dve sobici | in da pobira pisma za v Ameri-in nekaj strehe nad njimi, daj ko, pa mu ga'nisem dala, ker ; se vanje stisnili s sedmimi o-1 mu ga nisem zaupala, sem g; ; rr-ci, cd katerih najmanjši je'rajši oddala po pošti. Končne bil komaj tri mesece star. Torej j sprejmite vsi najlepše pozdrave gorja ni inab, vsi so majhni in j d nas vseh — Marija. : nobeden ni za kako moško; ([el0 Ko je pred nekaj leti umrla To leto sta si bila Alojz in I moja 32 letna sestra za rakom moi mož vzela dva meseca do- j v bolnišnici v Reki in pustila 6 pusta, da sta jima šld pomagat, I malih otrok, je pisala Marija: : r je to pač naša dolžnost, daj Oh, da je vsaj mama umrla, jim pomagamo. Jagrovi so bili; da ne vidi tega gorja. Sedaj, kc za prvo silo pri Belinovih. ker je vse končano, je zopet Ma-tam je še hiša ostala. Prišla jrija pisala: Oh, da je vsaj oče France iz nemškega in Vik-! umrl, da ne vidi tega gorja! tor iz italijanskgea ujetništva.: Ko sem to pismo, prečita!, da jima vsaj nekaj pomagata. *em se s solzami v očeh vpra-Za silo so si pokrili nekaj po-jšal: Kje pa so bile tiste zma-slopja da so sedaj doma. Mati j glavne Titove armade, ki so je še živa, a naš oče je pa umrl j se valile do Reke proti Trstu? 8. decembra 1941. Veš prav za-1 Kakor je videti iz pisma, ni dovoljni moramo biti, da je u- bilo ta mnikogar, ki bi bil obve-mrl, da vsaj ni videl vsega te- stil vaščane o preteči nevarno-ga gorja. O zidanju ali kaki.sti. Od 30 hišnih posestnikov pomoči ni nobenega sledu. Na i^h je zgorelo v nasi vasi 23, v Studeni gori in Pavlici je še vse I Tominjah pa 34. Za vsakega starem; tam ni nič pofore- N>mca 10 Slovencev. Nekaj lo, ali strahu in skrivanja jim jeznega je to!_ 11 Ko'"o^fašisti pobirali mlade;IZ PRIGORICE PRI RIBNICI fante leta 1911. so vzeli tudi j (Po "Novi Dobi.") Slavkota Ujčiča iz Studene go-; Ely, Minn. — Podpisana sem re, ki je bil star komaj 16 let. j prejela pismo od1 mojega brata Dolenji vasi pri Ribnici na Do lenjskem. Ker je v Ameriki mnogo rojakov iz tistih krajev in ker se je od tam dosedaj še malo slišalo, pošiljam pismo v priobčitev, da izvedo novice od tam tudi drugi. Moj brat Anton, ki mi piše, je bil dvakrat v Ameriki in obakrati v Elyu, Minn., in je dobro poznan tukaj. Pismo je datirano 28. avgusta in se glasi: "Draga mi sestra in Frank! "Prišel je čas, ko je te morije konec. Najprej vas vse lepo pozdravim in vam želim vse tCna Trdana iz" Prigorice pri najboljše. Veseli me, da ste še j Ribnici. Sodbo si lahko vsak vsi živi in zdravi, razen mojega brafa. Škoda, da ni mogel dočakati konca vojne. Draga sestra, mi smo še vsi živi in zdravi, toda prestali smo mnogo preganjanja, ker smo držali z zavezniki .z Jugoslavijo, Ameriko, Rusijo in Anglijo. Obleke nismo dobili pet let nobene, torej smo za obleko jako slaibi. Tudi soli, sladkorja, mila in šibic nismo dobili, ko je bil Nemec tiukaj. Tisti, ki so držali z Nemci, so imlei pa vsega zadosti. To so bili izdajalci našega naroda. Kaj pa Charlie Šme, Mrhar, Zoibec, kako se kaj imajo? "Pozdrav tebi, draga sestra, in Franku in vsej tvoji družini in vsem domačim!—Tvoj brat Tone." To je vsebina pisma, ki sem ga dobila od mojega brata An- sam napravi. Mrs. Frank Zbašnik- Box 372, Ely, Minn. -o-- IZ TRAVNIKA PRI LOŠKEM 'POTOKU (Po "Enakopravnosti") Mr. Antonija Ogrinc, 366 E. "Naša hiša je bila sovražni-116L st Cleveland, O., je pred kom trn v peti. Jaz in sin!časom pisala svojcem v vas France sva bila pet dni zaprta Travnik št. 32 pri Loškem poto-v Gradu v Kočevju. Sina Fran- j ku> Novomeško okrožje .Sedaj je četa so potem odpeljali v Nem- prejela odgovor od brata Aloj-čijo; bil je tam v lagerju v Salzburgu 19 mesecev. Vrnil se je pred 14 dnevi. Tone, učitelj, je bil v lagerju v Italiji 15 mesecev, odkoder se je vrnil po zija Kordiša, ki ji piše, kako so morali trpeti tisti, ki so se borili s partizani za svobodo. — Po zaslugi domačih izdajalcev in sovražnika je bila vas Trav- razpadu Italije; zdaj uči v No-j nik požgana. Podrobnosti pis- vem mestu. Rudolf je bil 30 dni zaprt v Kočevju, ker ni hotel prijeti za orožje pri naših ma so sledeča: "Draga sestra! Predno Ti kaj več napišem, izdajalcih: domobrancih. Mi Te naj prvo lepo pozdravim Te-smo bili vsi za pobit. V pelih j be in moža in ostalo družino. dneh sem dobil en krompir za j Dam Ti vedeti, da smo z veseli rano; tako nas je držal nem- j ijem prejeli Tvoje pismo. Seski Gestapo. Najhujši pa so bi-! (laj Ti pa malo opišem naše življenje. li domači izdajalci, a danes se - že prišli na svoj račun. "Franceta so rešili Amerikanci ter so mu dali vsega dovolj za jesti in kaditi; jih jako pohvali. Rudolf je pri vojakih. "Draga sestra, pišeš mi, da ste dosti izvedeli, kaj se je godilo pri nas, toda, ne moreš si predstavljati, kaj vse se je godilo kaj so počeli domači domobranci. Ti so bili nemški poma-sjači. Domobranci so prišli ponoči, in kdor jiirf ni bil pevolji. so ga odpeljali in ubili. Tu je dosti takih slučajev. Ko je Jugoslavija razpadla, so bili za Italijane. Ustanovila se je 'bela garda' in jih je šlo notri kar kakih sto, pa so oboroženi hodili z Italijani, zavedne Slovence so pa v internacijo gonili. Največ gorja so krivi domači izdajalci. Tudi iz Prigorice jih je bilo 60 pri tem izdajalskem pokretu. Po italijanskem razpadu so pa šli v Ljubljano k tamkajšnjim domobrancem iii so prisegli zvestobo Hitilefju. "Po razpadu Nemčije so bežali z Nemci nekam v Avstrijo. Sedaj pravijo, da so za Angleže. Pa tudi civilisti so šli z njimi, cele družine. Samo iz Prigorice jih je šlo 120. Nekateri že prihajajo nazaj. To so tisti ljudje, ki so bili za Hitlerja; izdajalci. "Tu pri nas so bili Italijani in Nemci, in je kar zmerom podalo: kanoni, mitraljeze, avijo-ni in puške; noč in dan. Niti e-ne noči nismo mirno prespali. Domobraci so hodili po vasi in metali bombe, da imamo vse šipe razbite. "Moji hčeri, cmoženi na Jur-jevci, je vse pogorelo; hiša in vsa poslopja in obleka. Zažgali so Italijani. Imela je lepo posestvo, a danes je velika sirot-jčina. Ima ta'i otroke; moža pa 50 bili Italijani odpeljali na o-tok Rab. "Da bi ti mogel opisati vse trpljenje, ki smo ga tukaj prestali, bi moral priti osebno v Ameriko. To. ni bila vojna, bila je revolucija, ko je brat izdajal in moril brata. "Moja žena je bolj bolehna, Živi smo še vsi, cela naša družina, samo oče so umrli; o-•tali smo goli in bosi in še samo živi, a smo izčrpani do kraja. Ni mogoče popisati našega ?orja, ki smo ga prestali vsake sorte. Vojska nas je pobijala in pa celo našo vas zato. ker smo bili za partizane, za o-svobodilno fronto. Ta druge vasi so bile vse za fašiste, potem pa je šlo vse na nas — tujci in domači izdajalci. Tako so lepega dne pridrveli laški fašisti in našo tas obkolili. Naj prvo so zbrali 20 mladih fantov in mož in jih odpeljali v gozd, kjer so jih postrelili, potem pa še vas zažgali, take da je nekaterim vse zgorelo. To je bilo 30. julija 1942, ravno ko so bili polni skednji sena. Nam je skedenj pogorel, hiša je ostala, roba se je pa vsa u-ničila. Potem veš, kakšno je naše življenje. Nadalje Ti dam vedeti, da je Korle pri vojakih že tri leta, je oficir; in moj sin Lojz je že ano leto, pa je komaj sedaj star 17 let,;v Drugič Ti bom kaj oblj natančno popisal, sedaj vas pa prosimo, da nam kaj pomagate, če je kaj mogoče. Pomagajte, pomagajte! Pozdravljam vse domače. Janeza in Mico. Tudi mati pustijo Vas vse pozdravit. So še dobri in zdravi. Tvoj brat Alojz. -o- IZ podcerkve pri starem trgu, notranjsko (Po "Enakopravnosti") Pred par dnevi je prejel pismo Mr. Anton Baraga, ki ima znano vinarno na 15322 Waterloo Rd., katero je bilo napisano na njegovo hčer Frances. Pismo je pisala nečakinja Mrs. Barage, hči njegove sestre, ki je poročena v Podcerkvi pri Starem trgu pri Rakeku. Dne 30. avgusta je bilo pismo odposlano, in, kakpr druga pisma je tudi to pregledala in "pre-vohala" italijanska cenzura. Sorodnica piše tole: "Draga Fani! Od Vas smo prejeli pismo, menda od prestrašenja. Tu je Pisali ste ga maja, prejeli smo bilo vedno veliko avijonov v ga pa 8. avgusta, oziroma od zraku nad nami, ameriških in mame. angleških, ko so bombardirali Draga Fani, mogoče se še kaj Nemce; včasih smo jih našteli po tisoč. Eno leto in pol nismo brneli v Ribnico; v Prigorici nas je bilo kakih 20 družin, ki ni- spominjaš Francke iz Podcer-kve. Jaz sem še zmerom neporočena. Človek obrača, Bog pa obrne, če bi ne bilo vojske, bi smo držali, z Nemci, in nismo tudi jaz ne bila več sama. Se- daj so mi ga pa ubili Nemci. Fani, ne morem Ti popisati, koliko smo jaz in vsa družina prestali v teh petih letih. Devet mesecev sem bila v internaciji, drugače pa zmerom v gozdu spati; pa ko bi vsaj tam mirno. Izgubila sem zaročenca in brata Janeza, ki zapušča mlado ženo in hčerko. Izgubili smo zdravje, izgubili smo vse. Mama piše, da Ti je brat Tone pri avijatiki. Nič se nam ni oglasil. V tem času, upam, da ste ga že dobili domov živega in zdravega. Avijoni so pristajali na našem polju in je bilo več Angležev in Amerikancev pri nas. Zelo bi nas razveselilo, da nas res Tone obišče. Tudi moj najmlajši brat Stanislav se je izučil za pilota in je bil dosedaj v Rusiji. Sba-rejši brat Tone je bil nevarno ranjen v glavo, pa je prebolel. Izgubil je pa Jevo oko. Janeza pa so ubili domači fašisti, izdajalci slovenskega naroda! Ubili so ga zato, ker je bil zaveden Slovenec. . . V Grahovem so še vsi živi. Micka se je poročila, dobila je fajn moža, Ribničana. Matija je bil dosedaj v Nemčiji interniran in je še malo živ ostal. Oče pa ne bodo dolgo, saj so že stari. Moj oče in mama sta tudi dosti prestala. Vsi smo bili zbežali od d"oma, ona dva pa sta mogla čakati Italijane in Nemce. Edino hiša nam ni pogorela. Pokradli so pa vse. O-bleči in obuta pa nimamo kaj. Drugače pa živimo naprej. Samo da smo dočakali to, za kar smo se borili — Titovo Jugoslavijo! Moj brat je padel za svobodo nas vseh! Kako si Ti in Tvoje sestre, Zctfi in Bini? Ali imate može doma? Ste vsi zdravi? Mene bi zelo veselilo, da mi kaj pišete. Pišite nam, če je Tone prišel domov. Kaj pa moji ujci? Tvoj ata? Pri nas smo se za dfeset let postarali. Ujce vse skupaj najlepše pzdravljamo. Draga Fani, če prejmeš to pismo, mi piši, kako ste pri Vas preživeli za časa vojske. Jaz Ti sploh ne merem popisati groze naše doline. Saj skoraj nimaš koraka na naši zemlji, kateri ne bi bil prepojen s krvjo naših fantov. Te najprisrčneje pozdravlja Tebe, Tvojo družino in vse o-stale v Tvoji družini Francka Znidaršič." pismo !z radmirja v s a vinski dolini (Ponatis iz Jug. Obzora) Mrs. Mary Bevetz, iz 2122 So. Allis St., Milwaukee, Wis. je dobila od svojega bratranca Alojza Zavolovška v Radmirju v Savinski dolini sledeče zanimivo pismo: Radmirje, 9. 9., 1945. Draga sestirična! Po dolgih letih nam je ljubi Bog dal učakat, da Ti lahka potožim, kaj vse nas je našlo v tej nesrečni vojski. Hvala Bogu, pa smo prestali živi in za silo zdravi, če glih je bilo hudo, da če človek premišlja, se kar zgrozi. Če bi Ti hotel vse popisat, to se ne da kar tako, da Ti bom na kratko. Nemce bomo imeli v spominu, kakor so naši dedi pripovedovali včasih o Turkih. Nam ni treba tega več pravit, ker smo sami doživeli. Slovenci smo žilav narod, se ne damo kar tako. Si lahko misliš, da z najhujšimi mukami, kar si jih človeška-hudoba more -zmisliti, prisilili so, da so brat brata, sin očeba izdajali v smrt, ko so jih od 100 do 200 naenkrat postrelili naših najboljših ljudi, a odpor je bil čedalje hujši. Toliko se nas jej spravilo v gozdove, da smo jim j delali povsod preglavice. — V j nemško vojsko tudi ni skoraj j nobeden hotel več, tako so iz j malih čet nastale brigade po j 3000 mož in še divizije. Jaz sem tudi podpiral osvo- j bodilno gibanje in ko mi je po-J stalo vroče, da bi me zaprli Nemci, sem tudi šel v gozdove, seveda ne kot borec, ampak kot politični delavec na terenu. Ce pa je bilo treba, smo pa tudi s puško pokazali, saj sem bil zraven, ko smo nas šest nagnali v beg 45 Nemcev in rešili mladenko, ki jim je morala pot pokazati v naša gnezda. V začetku avgusta lanskega leta smo osvobodili Gornjo Savinjsko dolino za 4 mesece. To je pokalo. Na Ljubnem, v Gornjem gradu, v Lučah, v Rečici, povsod smo udlarili naenkrat. Jaz sem bil zraven na Ljubnem in v Gornjem gradu. So bili tudi ameriški, angleški in ruski oficirji zraven. Potem so nam nosili ameriški zrakoplovci mu-nicijo, obleko in pa orožje. V Rad mir j u je enkrat čisto zraven naše hiše priletelo več padal, ravno tisto noč je nemški lovec sestrelil amerikansko transportno letalo. Je bilo mrtvih 7 vaših pilotov, ki so pokopani na Gornje grajskem pokopališča.— Jaz sem jih pomagal reševat in sem enega spravljal z enega bora. Seveda so bili vsi ožgani, ker se je zrakoplov vžgal in padel pol ure od naše hiše. Tako smo sredi velike nemške držaVe sami gospodarili 4 mesece do jesenske ofenzive, ki je trajala tri tedne, ko so v naši dolini grmeli topovi in tulile granate Požganih je več vasi: Šmartno, Volog, Devce, Bočna, Nova Štifta in Solčava. Dcsti pa tuci kmetskih dvomov kakor Citrna vas, Sedmaki, Primašči, Zales-niki. Kjer so kakšnega našli, so ga ustrelili, hišo pa zažgali. Midva s fantom sva se celo zimo skrivala in spala v 1 meter debelem snegu in hudi zimi, zunaj v gozdu v luknji, ki sva si jo izkopala in izgradila, da j3 bilo za silo bivališče. Tudi Ur-hova fanta sta zmrzevala poj neko skalo, pa več drugih, kdor je hotel živet. Nemci nas niso šparali, Bog da nas niso našli. Parkrat smo pa tudi bežali, ker so nas s psi izvohali. Za življenje je bilo tudi hudo, ker smo že sami imeli malo za jesti, so pa še Nemci nam pc-brali cele črede živine in še ljudi odpeljali. Sedaj jih je že precej prišl odomov iz Nemčije, vseh pa še ni, ker jih je dosti pomrlo v lagerjih. Ker če so enega od družine leta 1942 ustrelili ali je šel v partizane, potem so celo družino odpeljali v Nemčijo v lager-je. Tudi moji družini so grozili, da bodo v pondeljek vse za zid postavili in postrelili, pi smo na srečo v nedeljo zvečer napadli Ljubno in je bila borba do pondeljka zvečer, ko se nam je vdalo 130 Nemcev, končana, dosti je bilo pa mrtvih. Tako je padlo tudi dosti naših in u-mrlo v lagerjih. Iz Gornjega grada posebno dosti, in iz Bočne, Jurčkovka in Pavla v lagerju pa Bevcev Jože, Brinka-čev, Miklavžev, Božič so bili v Celju ustreljeni. Bevka je u-mrla v lagerju. Kvedra in Sekata, Rupovega, Lukanovega, ki sc bili za Nemce, so pa naši ubili. Pa saj Ti bodo tudi drugi pisali, pa še jaz pozneje bolj obširno, ker za enkrat tudi n3 vem. če boš pismo dobila, ker še ni tako urejena pošta. Tudi pri partiizanih jih je dosti padlo: Petkov, Krebs, Brlc-ški. ki so Ti znana imena. Tudi Zaviovski Matija, ki je delal v Nemčiji, pa Valentin, ki je bil v nemški vojski, se še nista oglasila. Tone je pa prišel 1. 1943 iz lagerja malo živ, zdaj je že dober. Pinterji pa so bili že 1. 1941 preseljeni v Bosno in so vsi še zdravi. V Ljubljani ima mož službe, otroci in Tončka pa Ze-j fa so na počitnicah, fanta sta pri nas. Kožlakarjev France je tudi najbrže padel, Anza je še zdaj pri vojakih. Naš starejši, Lojze je tudi bil dva meseca, zdaj je pa doma začasno, se uči za organista, pa še doma kaj pomaga. Družina mi kar narašča; še vedno jih imava sedem: Lojze, Pepka, Marija, Jože, Ciril in Roza pa Jelka, pa še pričakujemo v kratkem. Veš, zdaj ko je bolj malo ljudi, pa se bo kar poznalo. Pri Urhih se imajo kar zadovoljno, ker so še vsi živi in pa zdravi doma, če glih se bojim, da mama ne bodo dolgo več, ker se tako starajo. Saj ni čuda, takšni časi, pa od skrbi človek zboli. Le piši mi, draga Micka, tudi o Tvojih sinovih, kako je bilo s Fredijem, ko sem bral Tvoje pismo pri Urhih. Sedaj pa končam in vas vse skupaj tudi Terezo lepo pozdravim, in želim še kedaj svidenja, da bi se ustmeno pogovorila. Pozdrave od vse moje družine, z Bogom! Alojz Zavolovšek, Radmirje 65. lot Ce morate v Ameriki hoditi v restavracijo, bo6te vedno opazili nekoliko liudi, ki avtomatično pograbijo solnico, kadar se jim približa natakarica z naročeno jedjo in začno potresati juho, bržolo ali kar že je. Za nje velja, da kuharica vse premalo soli, dasi v debrih kuhinjah navadno sole dovolj in se jim včasih zgodi, da celo kaj presole. Zdravniški listi so začeli svariti pred tem zaprav-1 j en jem soli, o katerem ima mnogo jedcev zelo napačne pojme. Nekaj soli je človeškemu telesu potrebno, toda eksperimenti so pokazali, da bi tretjina grama na dan popolnoma zadostovala, ker je sol v mleku, kruhu, solati in mnogih dVugih jedilih. Poprečni jedfci v tej deželi pa porabijo najmanj o-semnajst gramov na dan, torej približno desetkrat preveč, kar mora vplivati na stanice in na kemične procese, ki se vrše v telesu. Tako se na primer sol spaja z urinovo kislino in se zasede v zgibih. kar povzroča hude neprilike. Cesto mislijo ljudje, da poraja sel energijo in daje ljudem živahnost ali kar Amerika-nec imenuje "pep." V resnici povzroča preveč soli katar in vnetja v želodcu in vsled tega neprebavnost in zaprtje. Mnogo nervoznih težav je pripisati preobilnemu uživanju soli. Mnogo slučajev očesnih bolezni ima svoje prvotne vzroke v tem. Tudi izpuščaji na koži, razni mozoli in podofcno hitro izginejo, če se popolnoma opusti sol, kar pač pomeni, da jih je povzročila preobilna sol. Dosti zdravnikov je prišlo do zaključka, da imata tud'i revmatizem in putika zveze s soljo. Sol vpije mnogo vode v telesu in zaradi tega so ljudje, ki uživajo mnego soli vedno žejni. Kadar občutijo nenavadno u-trujenost in pomanjkanje zanimanja, je to znamenje, da so jih stanice in opne v nevarnosti, da se zvodene. Preveč soli nalaga obistim pretežko delo. Njih naloga je, da izplavijo iz telesa štiri petine vse seli, ki je biia zaužita. Obistne nerednosti so zaradi tega pogestoma posledice prekomernega uživanja soli. Tudi živci, služeči okusu trpe od te-3;a in naposled se izgubi najfinejša slast sadja in drugih de-likatnih jedil. Čim več soli človek zauživa, tem manj ga zadovoljuje in tem več je zahteva. ln tem več mora piti. In čim več pije, tem bolj soli jedi, dokler mu te sploh ne diše več pa pije tem več, čim manj je. To se pa more maščevati, zakaj nobeno telo ni iz jekla in tako zvani živčni polom je prepogo-stema posledica preobilnega u-živanja soli. Potemtakem se zdi, da je imel prav tisti zdravnik. ki je že pred nekako dvajsetimi leti na zdravniški konvenciji v Milwaukeeju svaril a -meriško prebivalstvo pred soljo in trdil, da bi se marsikatero življenje podaljšalo, če bi bili Amerikanci bolj zmerni s soljo. Ksaver Meško: Starca Mafije pravice 1. Vedi sam Bog, kje in kako se je spočelo, kdaj se je začelo. Kakor da je padlo z neba, kakor da je iz tal zrastlo, je bilo nenadoma na svetu in se ni dalo več ubiti in uničiti. V vseh |sti, je slišal tolikokrat v cerkvi, ustih je bilo, vsepovsod se je!Tam pa vendar ne oznanujejo glasilo: ;laži in goljufi! "Matija ne bo več nosil kri- ljubezen do Križanega, ki ga je nosil petinpetdeset let z vernim srcem, z ljubeznijo in s ponosom ! In gleda li Gospod na leta ? Na srce gleda, na vero in ljubezen gleda, ne na zunanjo- Ko je slišal Matija, stari nosilec križa pri gorski cerkvi Sv. Ne, ni mogel verjeti. A s tem, da ljubeče in vroče njegovo srce ni verjelo, ker ni moglo doumeti take krivice, nijdi pelin! Urha, to čudno Jrest prvič, se jejspravil zle govorice s sveta, ji ljal nad pol stoletja_pomisli samo nasmehnil in zaničljivo ;ni zabranil prostega, prešerne-1 Miha! Tebe še davno na svetu zamahnil z roko. Niti odgovoril Iga poleta po vsej fari, od selalni bilo, ko sem jaz že nosil križ ni, niti ne povprašal, odkod da do sela, od hiše do hiše, od ust bil petinpetdeset let dober Bogu in ljudem." "Zadnja leta ste res precej opešali." "A da nesem križ, sem še dovolj močan . . . Moj križani Je. zus, da me hočejo kar tako za-vreži — kakor so Judje tebe!" Malo da ni zaplakal. "Ko bi vsaj počakali moje smrti. Morda itak ne bom več dolgo. A da so me vrgli tako v stran!" "Pa vendar ni takšen med ta služba." Med ali ne. In če bi bila tu-A če sem jo oprav- do ust. Vsepovsod je slišal šepetati in glasno govoriti: "Letos pa Matija ne bo več nosil križa." Tedaj se je vznemiril. V velikem nemiru se je napotil k Mihi, cerkveniku pri Sv. Urhu. "Miha, pa si ti slišal?" Težko so mu šle besele iz sr-tedanje častne svoje službe. Za-;ca in iz ust. Zakaj kako naj iz-kaj tako slovesno kakor vstaje, j prašuje z lahkim srcem o stva-nje Gospodovo se ni vršila vsejri. ko je pa jasno kakor beli leto nobena procesija pri Sv. |dan, da je vse le izmišljeno s Urhu. Pri vseh sosednjih cer-1 hudobnim namenom, da ga ža-kvah so praznovali vstajenje j Hjo in jezijo in se norčujejo z Gospodovo že prejšnji večer.;njim. i-'e je vzela ta ničeva in ničem-na govorica. Cemu tudi? Saj je vedel: "Ni mogoče!" Petinpetdeset let, od sedemnajstega leta sem, je vedno nosil on križ pri procesijah. Z radostjo in -s ponosom ga je nosil ob slednji priliki in svečanosti. A najbolj se je vsako leto veselil velikonočnega jutra in Zato so velikonočno jutro pri-romali in privreli verniki k Sv. Urhu z vseh sosednjih hribov. Že ob treh zjutraj so se pomikale po vseh potih in stezah dolge procesije proti beli gorski cerkvici. Vse dolgo leto, niti ob Urhovem žegnanju, ni videl Sv. Urh toliko ljudstva kakor na velikonočno jutro. In vse dolgo leto ni nosil Matija križa s tako resnim veličastvom in s takim ponosom kakor velikonočno jutro. Petinpetdeset let je bil ta dan zanj največji in najlepši praznik v letu. Kako bi moglo "Kaj bi naj bil slišal, stric Matija?" "Da jaz ne bi več križa nosil." "Kaj ne bi slišal! Saj vemo vsi: Močnikov Lojze ga bo." Malo da Matija ni omahnil pod tem udarcem, kakor je padel Gospod na križevem potu pod udarci sovražnih rabljev. "Glej, kako hladno in neusmiljeno to pove! Kako hudo u. dari!" — je pomislil z bridkostjo. A se je s silo premagal in se ojunačil. "Miha, ti se pač šališ. Kako A zdaj ! Krivica je to, pred Bogom in pred ljudmi." "Pa govorite s ključarjema." Matija se je zamislil. "Z Močnikom bi se dalo govoriti. A Prisojnik! Sovraži me, odkar sem pričal proti njemu. V pravdi zaradi meje, saj veš." "Vem. A kaj bo to!" "Glej, Miha, govoriti sem mo. rat vendar resnico, ko sem pa prisegel na sveto razpelo! Kako bi upal še kdaj vzeti križanega Boga v roke, če bi bil prisegel po krivem! Samo pomisli, Miha!" i- "Seve niste mogli in ne smeli. Zato vam Prisojnik tega tudi zameriti ne more." "Je zameril, je. Ves čas od tedaj — tri leta so že minila od tiste dobe -r- ni izpregovoril besedice z menoj." "Saj poznate Prisojnika; sam svoj človek je." "In trdega srca! Ko je bil izvoljen za ključarja, sem si takoj rekel: 'Ne bo prav, Matija. Nesreča bo.' In prišla je." "Ne bo tako hudo, stric. Pojdite k njemu, pa se lepo po-razgovorita med seboj." Matija je razmišljal. "Težka mi bo ta pot!" je vzdihnil potrt in v skrbeh. n. Res, bila je težka pot. "A zaradi Križanega grem. Ce sem ga nosil petinpetdeset let, z veseljem in s pobožnim srcem, ali ga naj zdaj kar zapustim, kakor so ga zapustili nekdaj vsi njegovi prijatelji v njegovem trpljenju? Ali bi ne bil smrten greh?" Težka je bila pot. Dvakrat težka navkreber, proti Prisoj-nikovi hiši: težka starim nogam, težka nemirnemu, žalostnemu.srcu. Bahato je stal Prisojnikov dom na hribu. Belil se je daleč naokoli, ponosno in prešerno se je ogledoval po njivah in senožetih naokrog. Na prvi pogled je videl vsak prišlec, kako težavo, truda polno mora biti delo na tem strmem svetu. A navzlic temu je bila zemlja o-skrbljena kakor mlada nevesta iz bogate in radodarne hiše. Zakaj Prisojnik je bil v vseh rečeh strog mož; nihče ni lenaril v njegovi hiši, ne poleti, ko so prebivalci doma na hribu v vročih nočeh dobili komaj nekaj kratkih ur za počitek, in ne pozimi, ko so vozili in nosili gnoj na njive in senožeti, često-krat v smrti nevarnosti: en napačen korak, in človek zdrči s tbvorom vred vt dolino, še plaz se nasuje morda nanj, da je tem bolj gotovo plen smrti. (Dalje prihodnjič) -o- Polil ja j te tn važna noric« in TMti iz fak naselbine Jed* ootinem« Glasil«. Zopet naprodaj ENGLISH-SLOVENE READER (Angleško slovensko berilo DR. F. J. KERN 6233 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3. OHIO Cena $2.00 s poštnino biti zdaj drugače, drugače kar , ga naj zdaj naenkrat nos* Moč- čez noč? Ali naj postane hipoma najsrečnejši njegov dan v letu naj žalostnejši? Po kakšni božji in človeški pravici? Ker je star? Ali ni osivel ob delu in v poštenju? In ko je vendar v starem telesu še mlada, vroča nikov, ko sem ga jaz petinpetdeset let!" "Nič se ne šalim, stric Matija. Krvava resnica je." "Resnica? Kako da resnica _?» Gledal je cerkvenika kakor — prečudno prikazen. Prav nič ni POIZVEDBA ; m°£el umeti njegovih besed. Za- kaj kako bi naj bila resnica, Rada bi izvedela za naslov j kar je vendar krivica, da v ne-mojega sorodnika Rudolfa Blat- \0 vpije!-nik, vdovec, star okrog 40 let | »^e morem govoriti drugače, in doma iz vasi Lcpata, fara kakor kar je res. Prisojnik je Hinje pri Žužemberku na Do- določil tako, cerkveni ključar." lenjskem, po domače Dolinčan.1 "Pristojnik?" — Matiji je Svoječasno je živel v Cleve- stopil pot na čelo. — "Ta? Te-landu (Newburgu) pa nisem o daj pač verujem. Ta me sovra-njem že zadnjih 5 let nič čula. ži, saj veš." Imam neko važno zadevo zanj1 "Kaj bi vas sovražil! Misli iz starega kraja. Naj se torej le, da ste že preslabotni. Lojze zglasi pri meni osebno, ali mi pa je fant, da ga je veselje po-naj piše. ! gledati." Mrs. Josephine Jazbec, | "Saj ne tajim, da je močan. 7305 Myron Ave., !A kako bi naj bil jaz postal kar Cleveland 3, Ohio. čez noč čisto zanič? Ko sem pa NOSITE M ZNAK S PONOSOM NA ZAHVALNE DNEVE -ZMAGE 19-20-21 novembra VLOGE t tej posojilnici aavinss OKfMttn. Wsshtngt—. D. C. Sprejemamo osebne tn druStvsos ▼Iocs. LIBXRALNK OBRESTI St Clair Savings A Loan Co. «ns 84. Clair Arena« - HZmd. «71 CLEVELAND 1 OHIO Kupite en ekstra Victory bond Dajte zahoalc za zrnate CUYAHOGA COUNTY VICTORY LOAN COMMITTEE UNION COMMERCE BUILDING » CLEVELAND, OHIO Relifni paketi v Jugoslavijo Ml pošiljamo različne pakete v teži od 5 do 11 funtov po tu navedenih cenah vštevši poštnino od $2.85 do $10.00 OUR $5.00 PACKAGE CONTAINS: 1 Can Armour Star Treet lb. Ceylon Orange Pekoe Tea 1 lb. Highest Grade Columbia-Bogota Roasted Coffee 2 boxes Dehydrated Solo Rice Soup I-'* lb. Box Hershey's or Baker's Cocoa — 1 Chocolate Bar 1 Bar Oliv-Ilo Toilet Soap 2 Spools 6 Cord White & Black Machine Thread 1 Package English Needles. Assorted 2 Spools Strong Button Thread White & Black 6 Pairs Shoe Laces—Black & Brown Pišite po informacije in cenik na naše Jugoslovanske agente: PALANDECH BROS. 536 South Clark Street, Chicago 5. 111. ali naravnost nam: SOKOL & COMPANY 241 East Illinois St., Chicago 11, 111. ZAPOJMO! Priljudna zbirka slovenskih narodnih pesmi. Izdala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se v uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. V knjigi, žep- h nem formatu, je nad 220 pesmi. Knjiga stane 50c, po posti 3 cente več. IZŠLA JE BARAGOVA PRATIKA P—————— ZA NAVADNO LETO 1946 Pratika je vse skozi zanimiva. Pošljite svoje naročilo takoj! Dokler je zaloga na roki. Kupite jo tudi za svoje sorodnike in domače v stari domovini. Ko se bodo vam javili s pravilnim naslovom, jim jo boste poslali kot božično ali novoletno darilo. Vse kar je treba je, da jo zavijete dobro v papir, pravilno naslovite in daste na njo 6c znamko. To priporočamo zato, ker pozneje bi jo morda radi poslali v stari kraj, pa je ne bo več v zalogi. Zato kupite kak izvod ekstra za ta namen, da jo boste lahko poslali tja, ko se bodo vam javili iz starega kraja. Za po Ameriki stane Pratika ........................................ 40c Za Jugoslavijo in Evropo, če se želi, da jo mi pošljemo tja pa 45c Radi še ne popolnoma in zanesljivo urejenih poštnih razrrrr v Evropi, ne sprejemamo odgovornosti za točno dostavo, pač i>a le toliko, da jo mi odpošljemo. Naročilom za Pratiko je priložiti Money Order, ček, gotovino, ali pa v znamkah po 3c. Znamk za zračno pošto ali za Special Delivery se za naročila ne sprejema. Vsa naročila je poslati na: BARAGOVA PRATIKA 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO 8, ILLINOIS II Wanfa Call Home, Soldier Boy?" 0 Mala deklica ima pravo idejo. Do-motožen G. I. ima prvo željo, ko se izkrca iz transporta, da govori z očetom in materjo h daljave. Prav sedaj se vsiplje toliko vračajočih veteranov v deželo, da so telefonske žice na daljavo prenapolnjene s klici na sorodnike. Več in več telefonskega omrežja se dodaja k naši veliki konstrukciji programa. Dokler pa nova konstrukcija ne pripravi nazaj mirovne standard postrežbe, lahko pomagate G. I., da dobi klic domov s tem, da govorite na daljavo kolikor mogoče kratko. Ko drugi čakajo, vas bo operatorica opomnila: "Prosim, omejite svoj klic na pet minut." TONI IN "7 M i TILCPHONl NOUS" Mondays at 9 P. M. WTAM • WLW • WSPD . WHIZ • WLOK THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY Naročite si dnevnik! n V Clevelandu izha ia ie nad 40 let slovenski list * imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiSi vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako se niste naročeni n* "AMERIŠKO DOMOVINO" nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. "AMERIŠKA DOMOVINA" je primeroma seio poceni. Za vse leto vas stane eamo S6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2. Naročite si Jo na ogled. Prepričani smo, da se v*m bo list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio ' (J nt •i ii ! i!!! !l KUHARSKA KNJIGA RECIPES OF ALL NATIONS RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ $3.00 ESP Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v tem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Knjigarna Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York 11, N. Y. WELCOME HOME, 6.1.'$! SEVENTH CAMPAIGN REPORT so The Spirit of a "Rejuvenated KSKJ'* BOOST U. K. J. SPORTS! The seventh campaign report, covering the period Oct. 1, through Oct. 31, reveals the following figures: Group Insurance I ..................................-........ $ 10,750.00 II ............................................ 20,500.00 III ............................................ 19,000.00 IV .......................:.................... 19,500.00 V ............................................ 35,000.00 % 45th Anniversary Celebration of St Joseph's, No. 53, Waukegan, DL , FROM THE OFFICE OF THE SUPREME SECRETARY Total......................................$104,750.00 The total amount of new insurance written during the drive is $924,000.00. The following are the winners for the period: FIRST GROUP: Lodge No. Award 206 .......................................................$25.00 232 and 158, each .............................. 17.50 16, 21, 128, 134, 211 and 213, each ... 1.43 236 ...................................................... 1.42 SECOND GROUP: 91 .......................................................... 25.00 207 ...................................................... 20.00 14, 41, 85, 103, 143, 160, 172, 181, 203 and 226, each .............:........ 2.50 THIRD GROUP: 165 ........................................................ 25.00 HI ..........................................v............ 20.00 4 ............................................................ 15.00 42 ...................................................... 10.00 FOURTH GROUP: 81 .......................................................... 25.00 53 ........................ ................................ 20.00 52 .......................................................... 15.00 65 and 78, each .........:........................ 5.00 FIFTH GROUP: 29 ........................................................ 25.00 163 ....................................................... 20.00 1 ................ .......................................... 15.00 2 ............................................................ 10.00 In cases where two or nore societies, winners, wrote sir.i-•!ar amounts, the prizes were distributed equally. Seated from left to right: Rev. M. J. Hiti, pastor of Mother of God Parish, Rev M J Butala, Supreme Spiritual Director of KSKJ. Standing: Joseph Zorc, secretary of St. Joseph's Society and toastmaster for the 45th Anniversary, Mayor John P. Dromey of North Chicago, 111. Mr-. John Umek, one of the organizers of the lodge and first secretary of the society, is having the honor of cutting the huge birthday cake for the anniversary event. John Germ, Supreme President of KSKJ, and Joseph Zalar, Supreme Secretary, stand beside him. WAUKEGAN JOES MARK 45th ANNIVERSARY WITH BANQUET; SUPREME OFFICERS ATTEND Waukegan, 111. — More than ley, Mrs. Gertrude Repp and 500 persons attended t'he an- John Kovacek. ( Mr. and Mrs. F. R. Staut, directors of the Milwaukee Yugoslav radio program over Station WRJN, wgre among the many guests ar the ban- Officials of the winning societies have our sincere congra-i mversary ban(luet of St. Jo-tulations and thanks. jseph's Society, No. 53 KSKJ, Thanks and commendation is also extended to all socio-iwhich was held at the Mother ties who helped write the commendable amount for the period. ^ God hal1' Sunda^ 0ct- 28. It was the hope of the undersigned to include in this report th:.t The event marked th« 45th the campaign had netted us orfe million doHars in new insur-|year of fraternal work of the quet who were out of town via- ance. My wish was not fulfilled, but I renew my hope that s°ciet>' and the organizers of itors. Local guests included the drive during the current month will be so successful th it *hw group were Particularly August Cepon, Aid. Frank Po- will be possible for me to report that $1,000,000.00 in ne .v honored ln the various speech- glayen and City Clerk Mike insurance was written. es made dunn* the course of Opeka. Brothers and sisters! The final days of the camgain a:e ^lhe ^°gram by the Hon- May_: Frank Jerina, president of iii offing. Only six more weeks and the drive will close. In °rs Frank. V*llin of Wauke-;t'he society, expressed his ap- that time much can be accomplished. The present drive is a ff" a".d John R Dromey ot' preciation to all the guests and campaign among the officers of societies, therefore, let it not;V!0' supreme of-iVisitors for their co-operation come to pass that there will be one society that had not en- tlcers; J°hn G€[m' s,upi listed new members. [president; Joseph Zalar, Let us all, with no exceptions, go to work! I wish you a grand success! JOSEPH ZALAR, Supreme Secretary. MONARCH BEERS TRIO WIN WHILE OTHER VICTORS EDGE IN CHI STEVE CIRCUIT Chicago, 111. — Following were hot for the Fuels but did are the results of last week's not give enough steam to blow St. Stephen's Bowling League the whistle. ^ashes: • Jerin Butchers 2 Monarch Beer 3 Darovic Lawyerg j Parkview Laundry 0 John Zefran with 569 and! For the Butchers Vincent John Kochevar, 530, paced Novak a?d Wally Smyth with the Beers while Edward Sin- 581 and 580, respectively, wielded the rectangular bolos. Tony Darovic, 449, and Jos. Fajfar, 580, plugged hardest but lost their case. 200 BUCKET: John Kochevar 202, John Zefran 210, Frank Kovacic 224, Victor Prah 202, Adolp'h Anzelc 201, Carl Strupeck 204^ Fr. Edw. Gabrenya 202, Frank Strupeck 214, Urban Strohen 201, Wally Smyth 201, 214, Vincent Novak 246. kovec 468 and Joseph Kappa tried their best to evade the whitewash. Tomazin Tavern 2 Gottlieb Florist 1 Sparking for the Taverns were Frank Kovacic with 568, and J. R. Tomazin with 529. Doing best for the Florists' cause were Victor Prah, 578, and John Terselich 528. Kcsmach Boosters 2 Dr. Grill 1 Boosting the Boosters were Victor Mladic, 461 and Ed-mond Gratkowski 461 while Tony Rabetz, 528, and Louie Rabetz. 509, worked hardest for the Docs to stave off defeat. Fidelity Electric 2 Zeleznikar Fuel 1 Shock-trooping the Electrics were Carl Strupeck with 546, and Father Edward Gabrenya with 503. Urban Strohen's Every KSKJ lodge should b« 574 and Frank Koporc's 516 active in on* field or th« other. -operation in making this anniversary the most successful event ever staged by the local fraternal Catholic society in its history of 45 years. John Germ, the leader of the Slovene Catholic union, commended the local society for its fine work in the recent membership drive which now places the total membership of the organization past the 40,-000 mark. He also commented on the splendid organization work being carried on and the fine service being offered to Richard Pierce, the Jolly Fel- the local St Joe's membership. supreme supreme secretary; and Math : Slana Jr., supreme treasurer. The Rev. Fathers Butala, iSetnicar, Hiti and Cepon, who i officiated at the church serv-! ices in the morning, were in i | attendance at the banquet and each group spoke briefly on : the work of the local KSKJ society. i Joseph Zorc acted as toast-master for the occasion and a fine program of talent was presented to the audience, including Miss Valentine Umek, lows from Milwaukee, Robert Miks, Stanley Bailey and Don- The day's program with a victory dance in ended the na Jean Bailey, Bertie How- evening. pitt lodge sets communion date This is why the U. S. Treasury is asking for $11,000,000,-000 in the Victory Loan, which began October 29 and ends December 8 : (1) Care of the wounded and rehabilitation of veterans. This job is going to be one of the nation's biggest expenses for years to come. Mustering-out I?ay, education, loans and general administration of the G. I. Bill of Rights must be added to care of the wounded. (2) Cancellation and termin- us ation of war contracts. Huge sums are still required to pay for war materials which were ordered', produced and delivered months ago. (3) Inflation. While unemployment will rise during the reconversion period, the big bulk of American wage-earners will still be earning high wages and will have the mostj money accumulated that they've had for years. If this extra money is saved, it can provide a backlog of buying power and steadying in- INFORMATION REGARDING SPECIAL ASSESSMENT At the last convention it was decided that the full f:e value of the death benefit certificate be paid to the beneficiaries of deceased soldier members. The convention empowered the Supreme Committee to establish a so-called "Patriotic Fund" and levy a special assessment to pay death claim.' of deceased soldier members. The Supreme Committe r complied with the decision of ihe convention and ordered that a special assessment of 10 cents per month per merfiber be levied. Inquiries have been received from some of the societies asking when the special assessment would be discontinued. One of the societies sent in a resolution appealing to the Supreme Committee tO abolish the special assessment and the balance remaining in the Patriotic Fund be transferred to the regular Mortuary Fund. In reply to these inquiries and further questions which imay ar.se, the following explanation is offered: 1.) It is true that Resolution No. 19 adopted at the last convention provides that the special assessment be levied only j for the duration of the war; it is also true that active war i hostilities have ceased; it is r.lso true that we have celebrated bo h V-E Day and V-J Day. On the other hand it is also true that up to th- present time th 2 end of the war has not yet been officially declared by the go ernment of the United States. 2.) There are s ill mill ons of soldiers in service among which there r.re 3,771 KSKJ members. These members are still undoubtedly exposed to more hazards than they would have been subjected to in civ lian life. 3.) .Up to the present time death benefits totaling $90,-000.00 nave been paid to the beneficiaries of the 122 deceased soldier members. The total Patriotic Fund assssments amounted to only $73,894.30. 4.) From time to time death reports are still being received from Washington for missing soldier members and there is no way of determining just how many more such claims Will be received. It i; understood, of course, that the full death benefit must also be paid to the beneficiaries of missing soldier members later declared officially dead by the War or Navy Department. The foregoing facts plai ily indicate that for the time being the special assessment cannot be discontinued. This mat er will be given further consideration by the Supreme Committee at its annual meeting next January. The decision of the Supreme Committee in this respect will be p. o-lished in the Glasilo. It is the desire of the Supreme Committee to discontinue i'ne srecial assessment as soon as it is practicable to do so. At the same time I am also sure that the membership appreciates the fact that the Supreme Committee must exercise every precaution to protect the financial status of the Union. Fraternally yours, JOSEPH ZALAR, Supreme Secretary. J AGNES GOVEDNIK'S S PACES PAPESH TAVERN'S 3-0 WIN IN JOLIET LADIES PIN LOOP Joliet, 111. _ Last week's over the Gorscih Markets. Vi-bowling results show that two da Zalar topped the Prints teams registered three in a with a 438. For the latter, row victories in the Joliet. K. Rose Carpenter was best with S. K. J. Ladies Bowling loop. The Papesh Tavern took the spotlight by defeating the Jo- Pittsburgh, Pa. — At the terly love, we can also be grate- fluence for years to come. Con-regular meeting of Visits Home Cleveland, O. — Pvt. Harry Cvetko, 19400 Shawnee Ave., is home on a delay en route from Sheppard Field, Texas, to Washington, where he wiil receive training in a physics laboratory. -o- Mother of Seven Sorrows Society, No. 81, on Oct. 21, the members decided that we would receive Holy Communion in a body on Sunday, Nov. 25, at St. Mary's Assumption Church, 57th and Butler Streets at the 8:00 Mass. This. Mass will be offered for the deceased .members of our lodge and we hope that there will be a large number of members present. The month of November as you know is dedicated to the Poor Souls and therefore it is fitting and proper that we receive Holy Commu- ful for God's blessing in this versely, if people should try to regard and be thankful —ex- spend it now before many con-pressing our thanks by receiv- sumer goods are available, cna-ing Holy Communion. Our os can result, members who have passed away (4) Bringing men home. It's — and especially the former just as expensive as sending officers of the lodge—you can them over, and the process will be sure are praying for us and gC on for an indefinite period, for our future success; there- (5) Maintaining armies of fore, let us pray for them too. occupation. Housing, feeding, Regarding the campaign for new membe^, we have only a few more weeks left. The committee has been working very diligently in this regard and we hope that some more of the members will help us to write nion in a body at this time. Then up some more insurance before too the month of November is the end of the year. Any help I the anniversary month of our, that you can give us will be ap-j lodge and since our lodge has predated—I might call to your| been progressing in number as mind that if you have just a! well as in cooperation and sis- «ooounu®d <» si giving medical care to at least two armies abroad is a costly business which will go on for some time—we don't knew how long. * -o- A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow means a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every member! 'a 455. Hightlights of the Evening J Gen Golobitsh and Agnes liet Office Supply in all three Govednik chalked up the high melees. Agnes Govednik high- game and high series prizes lighted the winners 3-0 vie- !. . . Jean Tezak is steadily in-tory with a 472 series backed creasing her average . . . An up by Norrine Konopek with ace at picking up splits is Ber-444. Gen Golobitsh did best'nadette Bluth . . . She receiver the losers wit'h a 461. |ed a round of applause by con-After being in the slumps verting the 2-10 . . . Dot Zlo-for the past four weeks the gar had three consistent games Bluth Grocers turned on the . . . It was a bad night for steam and managed to take most of the bowlers . . . New three games from the Lewan- maples or was it the warm dowski Bros. Helen Keith was weather? . . . Keep trying, the star of'her team with a 447 girls . . . Better days ahead, series. Mayme Umek's 413 The standings: was high for the losers. The Tezak Florists led by Papesh Tavern Betty Martincich with 440 and Gorsich Foods ... Marge Dolinshek with 437, Avsec Prints ..... took two from the Avsec Print- Tezak Florists .... ers. For the Prints, Mae Mutz Peerless Prints was high with a 446 series. Joliet Off. Sup... The Peerless Printers came Lewandowski .... through with a 2-1 victory Bluth Grocers .... vv. L. Pct. 18 6 .750 16 8 .667 13 11 .542 12 12 .500 12 12 .500 11 13 .458 8**l6 .333 6 18 .250 JOLIET KEGLERS "SWEAT OUT" SESSION AS' MERCURY CLIMBS; ROLL AVERAGE SCORES Joliet, 111. — Last week the in the high 70's, the boys real- bowlers of the Joliet KSKJ Men's Bowling League had the pleasure of enjoying free "Turkish Baths" during their bowling session. With the temperature outside hovering ly sweated it out on the alleys, as in a few frames, most of the bowlers' shorts were soaked with perspiration. The scores for the night were most- (Continued an Pas* S> * OUR PAGE VICTORY KITCHEN B* FRANCES JANCER 1110 Third St. La Sbile. 111. Rice as a cereal food and for use in main dishes and desserts is one of the oldest and most important cereals. The ways and means of makingj rice palatable are very impor-j tant as everyone will admit! that plain boiled rice it flat and palatable. Consider the following ways of using rice as a dessert and as a vegetable cereal. Glorified Rice 1 pint can shredded pineapple, 1 cup pineapple juice, 1 package lemon jello, 1 cup boiling water, 2 cups cold, cooked rice, 1 cup whipping cream, V& cup sugar, J/i cup blanched almonds, chopped. 1/2 cup pecans, chopped. Drain pineapple. Dissolve jello in boiling water, and add pineapple juice and allow to thicken. When set. whip to consistency of heavy cream. Add pineapple pulp to rice, and fold into whipped jello. Add sugar to whipped cream; add the nuts, and fold into the jello mixture. Set in cold place to hold its shape. May be served plain or with whipped cream, garnished with maraschino c'nerry. Serves 8. Spanish Rice 1 cup rice. 2 tablespoons fat, 1 cup canned tomatoes, 2 large onions, sliced. 2 green peppers. Luscious Ladies *I distinctly raaeaber coming here for ecwethingi" JOLIET MEN'S LEAGUE and are en- (ConUnued from Dage 7) much trouble . ly average, with none too high I • 7 ' , , and none too low. The Avsec !JK°yi"*' °n the whole' better Printers stole the team spot- aver^es tha" they lite by winning three games ft*d th« V ' °n and going into a first place tie !Tha"^giving Day, the League with the Zema Drugs and the!!! o1*e™S ® Mass in White Front Liquors. Rov |thanksfvmg for the welfare Keith (with his 558 series) i?"^® retUrn °f ita memb€r* m the Services . . . next week! and Ed Stukel with his 222 game) won the special cash j award prizes of the evening. John Fagarason has the knack we will hold our first handicap (Thanksgiving) individual sweepstakes of the season . , . of picking up splits, for he With every bowler *ettin^ a picked up two big three rail roads in one game. The Eagle Store 785 791 784 prize . . . and the top prizes i envy of everyone for some reason or other, Navy's New Repellent Hold« Mosquitoes at Bay Five Hours i Washington, D. C. — NMRI 407, the Navy's newest and mo'st potent mosquito repellent, is now being tried out under field conditions in Guatemala. In laboratory tests, it held mosquitoes at bay more than five hours. The average time to the first bite was 322 I minutes, Lt. Michael Pijoan reported. j Associated with Lt. Pijoan | in the mosquito repellent j studies at the Naval Medical |Research Institute were Lt. (j. g.) L. A. Jachowski Jr. and Pharmacist's Mates 3rd class Henry J. Gerjovich and M. L. Hopwood. Henry, a graduate chemist of Brooklyn College, is the son of Ivan Gerjovich, teacher of tamburitza. For men working or fighting in the jungle, mosquito repellents are important in spite of the development of DDT. The latter brings sure death to many insects, but it kills slowly. A chemical rubbed on the skin which scares the mosquitoes away before it bites would give good protection against malaria, yellow fever and dengue which are spread by mosquitoes. Under Tropical Conditions Because fighting mosquitoes in the jungle is quite a different proposition from protecting yourself from a few bites when you sit outdoors on a summer evening, the Navy's medical scientists developed a "sweat test" for t'ne new repel-len's. Tropical conditions, with a temperature of 90 degrees F. dry bulb and 80 de- J^MNT PAT HHP« ■♦.•a helps msks medicines, *«•■»». 'ifti and thousands mors es-s-allVss. 3ave every drop. One J < ,nj .S fiiW wcrth * red. points. i ...mi i ^ „ e screes wet bulb, were majntain- .will be the envy of evervone , ' , , , , t_____________ ,, ;ed .n tne cage fuiI of nundreds chopped, 3 cuds boiling wa-|'he ta* e Sl°re 785 791 784 in na t ,ea ons t^ L« "osquitoea. The a 1 cr, 1 .caspoon salt. ' tea.'A«~ Prin,er> 822 8,9 804 were aT^ shot n 7h>"d their 9ssfatants s «p,..n chili pev.-der. " ! Tuhe Ea>'le Store: Hank Ada- ™"»>» shot '» th%ome repellent on one '.' a,, rue: saute in fat »fe* ™ *« th<" "It t ! iWhtlv browned. Add re Bill Ramuta 518 and Ed Car-!1*'8 i£ hiatory repeats St" «i penter 499. - > f thls year • • • next w^ek rraim.ig ingredients and sim-j^™ # jwe expect to see another ex- ™ n 20 to 30 minutes, or until I White Front. ......766 863 774 ^rviceman bowler in ou- first b"te The scientists smeared of the h it in- de the cage, holding a clock on the nu^quitoes to time the mt r> e is tender t ions. Rice Ercwn Betty 1 cup graham cracker crumbs, cup brown sugar, 2 c-ps cooked rice, 4 tart apples. 1 i c ap maple syrup, 2 ta blespoons butter, cinnamon Cr> I,. _, . iici vit Makes 6 por-lM- Gregory Bldr. 807 781 877 midst White Fronts: John Bluth T /r. u nv ■ Joey (Cannonball) it is rumored that Horvat To make sure that the repellent would work under con- Mi ono 7 a' 11411 Joey (Cannonball) Horvat is —" •Jii, John Azman olO and .. ,. , , . . , ditions of uripping sweat as John Churnovich 203. Matt! T "! % "ell «» "pool sweat." the kind ^_________ . „ . ___ .... received a note from for- 1 ... Gregorys: Bob Tezak 551 and a »<*« "»» f»r- John Culik 492. :™e , sec re a ry and „ bowler Bob Kosmerl, that he - femf Drugs ........777 823 836 is back in gay Paree . . . and Peerless Prints .750 829 812 that he may stav there for t i inkle a casserole with Zemas: Roy Keith 558, 207, iong speI1 :h€re»s a wish cup graham cracker crumbs.lGeor^e KarI 521 and Al Juri- that every member and reader ........ *AQ Peerless: Chick Ku- really enjoys' Thanksgiving Dot with butter, then sprinkle cic 508. - . ------ -------- „ —.. .-r-...........^ _ ftoi^v CiT j u j« i iiiim with 2 tablespoons sugar and '2™a 527 and Ed Stukel 222. (this year especially) cinnamon. Cover with a lay- j Woodruff Hotel 7S9 796 779 Peace~ is here again er of 1 cup cooked rice. Cover Slo*enu; CoaIs 772 858 792 we have a lot to be thankful again with balance of crumbs,L VVoodruff: Gene Tezak 490. for—in this great land of our, butter, sugar and cinnamon. ISlovenics: Matt Slana 518 and Co\er with apples, peeled and i sliced. Pour over all the maple syrup. Bake in a hot oven 400 degrees until apples are browned and tender. Swiss Rice 1 teaspoon salt, 3 to 3 l/2 milk, 1 cup rice, 1 pint whipped cream, y2 teaspoon vanilla, canned raspberry or cherry juice. Add salt to milk. Cook rice in milk in double boiler until tender. Cool and add vanilla.1 Fold in all but \'2 cup the! whipped cream. Pile lightly in sherbet glasses. Add enough fruit juice to remaining whipped cream to color nicely. Serve cold. Serves 6. Rice Parfait 1 V2 cups milk, 2 cups cooked rice, 1 cup sugar, 1 cup chopped nutmeais, y2 teaspoon salt, 1 teaspoon vanilla, 1 cup whipped cream. Combine all ingredients except tanilla and cream, freeze in mechanical refrigerator until a stiff mush. Remove mixture from tray, beat with rotary beater, add vanilla and cream, return to refrigerator and finish freezing. Serve with Apricot sauce. Apricot Sauce: 1 cup canned apricot juice, 1 tablespoon flour, 2 tablespoons honey, 1 cup chopped apricot pulp, 1 ta- it seems to be God's Para- George \ ertm 489. dige Qn £arth an(J despite Kegel Sp atters . . . war and o:her ^^ cQnd[ The unusual warm weather tions> we sti„ haVe the beRt extra work to the wives ing shirts wrinkled b spiration . which were am glad men are giving a good account of themselves ... even after being away for a few years . . . they got back into their bowling strides without too living conditions in this trou- bled world of ours . the standings: W. L. Pci. Zema Drugs ..... .14 10 .583 Avsec Prints 14 10 .583 White Fronts 14 10 .583 Slovenic Coals ... 12 12 .500 The Eagle Store 11 13 .458 Woodruff Hotel 11 13 .458 M. Gregorys 10 14 .417; Peerless Prints . 10 14 .417. that stays on the skin instead of drip] ing off, the testers engaged in vigorous exercise for some of the tests. During the war dimethyl phthallate was the mos: commonly used insect repellent, but its repelling time was only 80 or 90 minutes. NMRI 201, announced by the Navy several months ayo, had a repelling time of about five hours in the laboratory. When used by several groups in the jungle, this time was about twice as long. Better ones have since been developed, among them •107 and 448. The latter has a somewhat shorter repellent time than 407. 289 minutes on the average in laboratory trials, but it is much cheaper, costing less than one dollar per pound. These two chemicals, which even now may only be known ANNUAL MEETING NOTICE West Allis, Wis. — We re- « imind all members of Blessed [Virgin Help of Christians Society, No. 165, that you are : urged to attend the annual (meeting Sunday, Dec. 2 at 2 p. m. promptly. We have im-jportant subjects to discuss, so, jat least once a year, you ishould attend the meeting be-j cause there will be election of [officers. Each member is asked to bring along a 25c gift which we will exchange. Refreshments will also be served after our meeting. Due to war conditions we did not have any dances or any other affairs. At our last meeting it was decided that we will have a Masquerade Ball, Saturday evening, Feb. j23 at Wawell's Hall, So. 60th land W. Burnham St. Our musicians are Frank Sezon and ! his band. A good time will be i had by all. Mark the date Feb. 23 on your calendar. ; We decided that our lodge j together with the Slovenian j Women's Union Branch No. |17 will sponsor a card party for the benefit of the Building Fund. This will be held on Dec. 30 at 8 p. m. in the church hall. Keep this date in mind as we need the co-op-eralion of every member to make it a success. I am also proud to announce that our four bowling teams are in full swing. We bowl every Sunday afternoon at the Capitol Bowling Alleys. On the sick list is Anna Ter-