Po&tnma plačan« v rotovfari Leto LXII flev. »3 v Linpuoni. v nrreic 9. nuuo ml Ceno Din Y izhaja vsak dan popoldne, Izvzemil nedelje to praznike. — Iaseratl do 90 petit a Dia-2,—t do 100 vrst Dio 2LS0, vafiji limtii »ttftt vrste Din 4-^ Popast po dogovor«. Inseratm davek posebej. »Slovenski Narod« vcUa letno v Jogoslavtf 144.— Dim sa fnozemstve 30a— Dio. — Rokoplsl §• m vraćate, — Mait teltloasfcc ttcvlffc* to; 3122, Sltt, 1124, *I25 te u>* Ekuliiiii i iijanki iiiskn skiiii V nedeljo ponoći je zietelo v zrak vojaško municijsko skladi sce v Prošeku. Eksplozija je za* htevala 8 mrtvih, 20 težko in mnogo lažje ranjenih. Vzrok se ni znan. - Razburjenje v Trstu. — Trst, 9. julija. V nedeljo ponoći je nastala ▼ smodnišnici ▼ Prošeku silna eksplozija. Iz neznanih razlogov je eksplodiralo skladišče municije ter je ćelo poslopje zietelo v zrak. Detonacija je bila strasna. Poškodo vane so zgradbe v okolici več kilometrov. ZidoTi sosednih bis 8O popokali, bližnje hiše so porušene. Smodnišnica, okoli katere se nahaja 27 barak, je ograjana z bodičasto žico ter je vedno zastražena od močne vojaške straže. Eksplozija je nastala y času, ko so se menjale straže. Bilo je okoli 2. ponoći. Domnevajo, da se je n^prej vnela municija ▼ baraki šL 2. Čim je straža opazila plamen, ki se je vil iz te barake, je takoj alarmirala sosešči-no s streli iz pušk. Požar pa se je med tem že razširil ter je objel barako ši 1, v kateri je bil eksplozivni materijal. Sedaj so se eksolozije kar vrstile in grozila je velika nevarnost, da bodo zletele v zrak tuđi ostale barake. Kmalu so orihiteli znatni vojaški oddelki, ki 8O skušaii lokalizirati požar. Prihiteli so tuđi ognjegasci iz Trsta. Po vec urah na^ome^a dela se je končno posrećilo, da so požar lokalizirali. Na mesto nezgode je bila takoj odposlana posebna kem;s!ja, da ugotovi vzroke požara. Po dosedanjih ugotovitvah je zahtevala eksplozija 8 smrtnih žrtev, vecinotna vojakov. Nad 20 ljudi je bilo težko ranjenih, U žje ranjenih pa je zelo veliko. Dva delavca je raztrgalo. ko sta slrušala pogasiti ogenj v barski, ki se je vnela sele v zadnjem trenutku, ko je bil glavni požar že skoraj pogašen* Zaradi eksplozije je zavladalo v Trstu veliko razburjenie. Vzrok s* ni oolasrjen. Doirsicva pa se, da je eksplozija posledica neorevidnosti voj&ške straže, ki si je cb odprtem ognju ki«J??!a kavo. Uvedena je najstrožja preiskava. Dalmacija navdušeno pozdravlja svojega kralja, Triumfalna pot kralja Aleksandra po Dalmaciji — Narod mu po . ... *-■ vsod prireja spontane ovacije Benkovac, 9. julija. Ob 9. dopoldne je kralj na svoje-m po tov a nju i>o Dalmaciji prispel semkaj, navdušeno pozdravljen od prebivalstva. Vse mesto je bilo okra-šeno z zastavami in zelenjem. Ob pri-Hodu kralja so pokali možnarji ter so zvonili zv ono vi vseh cerkva. Kralja so sprejeli zastopniki oblasti in uradni-štva. Sokoli z eodbo ter velika ranožica občrnstva. Sreski poglavar je kralja po-»dravil s kratkim govorom, nakar je župan dr. Jovo Mijović imel govor, v katerem je v imenu občine Benkovac Izrazil udanost prebivalstva in veselje nad prihodom kralja v poset Dalmacije. Kralj se je prisrčno zahvali! za sprejem, Bakar se je med sviranjem sokolske godbe in burnim klicanjem občinstva odpeljal dalje v Kistanje. Omiš, 9. julija. Davi ob 7.30 je dospel semkaj kralj, ki sta ga sprejela minister socijalne politike dr. Drinković in veliki župan Perović. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami, po cerkvah so zvonili zvonovi in pokali so topiči. Nav-dušenje zbranega prebivalstva je bilo ogromna. Kralj se je pri županu mesta informiraj za razvoj kraja in ztasti za razvoj industrije, ki je tu dobro zasto-pana. Med navdušenimi manifestaciuimi prebivalstva se je kralj s svojim sprem-stvom odpeljal proti Zadravju ter preko Imotskega v Vrborac in Makarsko. Francosko-angleska intervencija v bolgar- skihižl Kako slika boćarska službena agencija pomen in namen so-botne intervencije franeoskega in angleškeća poslanika v So- fin Sofija, 9 .julija. Bolgarska službena agencija je izdala o sobotni demarši franeoskega in angleškega poslanika na-slednje poročilo: V soboto popoldne sta posetila mini-strskega predsednfka Ljapčeva franco-ski in angleški poslanik ter mu sporoči-!a, da njuni vladi s skrbio motrita napetost, ki vlada med Bolgarijo in Jugoslavije Oba poslanika sta izrazila želja, naj bi se vsi spori uredili v duhu sporazuma in ohranitve miru na Balkanu, na katerem sta Francija m Anglija prav ta- ko zainteresirani. Istočasno sta obve-stila ministrskega predsednika LjapČe-va, da sta se njuni vladi v Beogradu zavzeli za to, da se čimprej odstrani nevzdržno stanje na bolgarsko-jugoslo-venski meji ter ratificiralo in oživotvo-rijo pirotski protokoli. Mifiistrski pred-sednik Ljapčev se je v odgovoru za-hvalil za prizadevanje velesil ter nagla-šal, da se korak Francijc in AngSije do-ćela krije s stremljenji bolgarske vlade, ki stremi za prijateljstvom z vsemi dr-žavami. Številne žrtve nenrja vsepovsod Na Češketn je b0o 23 ubitih in 50 ranjenili — V Budimpeiti je bil nbit vodja ricavtov — Nesreće na morjn Praga. 9. julija. sele sedaj se dozna« vajo nekatrre podrobnosti o žrtvah zadnje« ga neurja. Vremenska katastrofa je zahte« vila na f>škem 17 človeških žrtev, tfžko in Iahko ranjenih na je bilo nad 50 oseb. Naj, već žrtev je bilo v okoliš Pardubic, kicr je bik> 6 oscb ubitih, 9 pa težko ranjenih. Ti*di v okraju Kraljevega gradca je bilo več člove^kih žrtev. Največ škode na po* Ijih je povzročito netjrje na j'ižnem Ce5kem. V <*:e$kem lesu je toča pokrivala zemljo 30 cm na debelo in Se v nedeljo *o našli n po^ameznih kraj"S velike množine toćf». V mnogih pokTajinah "koro ni podlopjn. ki bi n*- bilo poškodoveno od netirji, Skoda ne cer-' na m»lijene. Budimpešta, 9 julija. Na jn^'n otoku v bli^ni kraja Amostag je v soboto ponoći presenetil na prostetn tabor eće skavte orkan, ki jan je podrl sotor. Izru« vano drevo je padlo na voditelja »kavtske skupine, 181etnez* điliki ElemerU Tohtt tfr m-i razbilo Iobanjo, da je obležal na mestu mrter. — R:«a. 9. julija. Zarad! nenađnega viharja se je v zaHvu Ri'k« r>revrnik> 8 jaht ter so posadko Ie s težavo reSI:. — Berlin, 9. julija. Včeraj je bilo po vsej Nemčiji sUbo vreme. V srednji Nemčiji so razsajali močni viharji. Temperatura je bila povsod pod 14 stopinj. — Stockholm. 9. julija. V Stockhol-rmi in oVcrlci so razsajali hudr teBsi vi-barji, zaradi katerih je bil promet od časa do Časa z zimanjitn svetom po!>ol-rotra p"ek'"n;en. — iH«H*rRS, 9. julija. Včeraj je tukaj zapadei 42 om debel snc*. Orka^ kl je spremlal neurje, je povzroč 1 veliko šV^t-cIo. Zarčči ner^\ adr%t*ga mraza ;c TTm-cs:o ljudi obolelo. "^-» Potresi na rseli kcncHi — Weii:nfilont 9. julija. Iz We:*vs- ton - Bussek-ntia t>orcčaii> o nc-v^h moćnih potresnih sunkih. Mesta Grezmouth, Rerfm-en ;n V/est^^^t so z>e!o tn>e!a. «;* ——— Minister pravde na Bledu — Ljubljana, 9. julija. Z današnjim po-pcldan^kim osebnim vladom se ie peljal | skozi Liub!]a"o minister pravde dr. Srskić, j ki ie sneči ob 13. odpctoval iz Beograda. ' Ob 14.45 je dr. Srskić odpatoval na B!ed, kjcr bo poročal kralju o svojih resornih zađev&h. Prihod diplomatov na Bled — E\cd, 9 juliia. Davi je prispeiu sem-! kaj rsobje i talijanskima poskništva. Itali-j ianski poslanik, ki se tnudi v Zagrebu pri- spe popoldne z aviomebilom. Na Bled se je vrnil tuđi rumunski poslanik K- Fil^dor. Za jutri pa je napovedan prihod albanske-ga poslanika Džaier Ville. Katastrofa angleške . podmornice - London, 9. juiija. Davi se je na 52. L- i scverne širine in 5.32 zapadne dolžine potorila antJieška podmornica »L 47«. Utonilo je 24 mož posadke. ZOfjfci dva letalca izpinila New Yorkt 9. julija. O hidroplanu »Uncle Bowicr«, s katerim sta poletela j avijatika Gast In Cramer na etapni polet Chicago - Berlin s pristanki v Or6n-landiji in Islandiji, manjkajo vsaki za-nesljivi podatki, odkar je pretekli pe-tek zapustil Rupertshousc na Hudson-bayu. List »Chica^o Tribune«, ki ie polet organizirah izjavlja. da sta letalca bržkone na poti v Gronlandijo ali pa sta morala pristati pri Port Burwellu na se-verni obali Labradorja. Ako se je zgodilo radnje, pričakuje list, da bo kmalu dobU obvestilo svojega poročevalca Wooda, ki se istotako nahaja v letalu. Otawa, 9. julija. Kanadska vlada poroča oficijelno, da se kijub ititenziv-nemu iskanju ni mogla najti nobena sled o hfdropianu »Uncle Bowier«. Po ve-steh meteoroloških postaj vlada povsod, kjer je letalo letelo, megleno in deževno vreme.____________________________ Borzna ooroffifa. UUMJANSKA BORZA. D«rk«: Ansterdun 22.M75. Btr^m 13.536 — I3Ji6 (1337). Brnsrtl 7.9145, Badifi«>c«t« 1.*>H1t Cvih 1OM.4 — 10*74 (1096.9), Danal 7996 — 8.0O6 (SOM), honćom 276A1. New*>rt 56^«. Pa-ni 223.04, Pir+m 1«-2^1«9 (1«6), Trst 299A2. EfeMI: CeIMca 170 d., Usbllaadra kreditna 123 đ.. Pra*t«tiont 850 d., Kredit« 170 d.. Vevče 125 — 130, RoS« 275 — 306, Sfevtna 50 đ, Sf-Sr 1« d. INOZEMSKE BORZt. Cvrthr L<5rt!on 2533, Newyork 519.90. Pariz 30-35. M-:ia?i 7120, Madrid 75.40, Ber! n i».?.R3. Dimi 73.0i«vki. v Icaterh fa vabila, naj m na*«h v Rmhu. Dati ci k Amao 4ruiArto :n »pn-muvojn o4-TX>toval v R m. — Caficra4, 2. iu4:ja. Z ve^twn iprMir.\on k orispela semitaj mati kralhoc Strave ifrani-itar.ikf. Kakor se z^tr^uje v ttika.j*nj h krozh, se So Icra'.ij Ajnatiu'ah nas uz-to-vitvah polK i«c je postalo nad 50 deklet žrtev teli pokvarjenih pohotnežev. Po- Hdja Je doslel aretirala okros 3ft oseb, med njlml visoke uradnike, več velein-dustrijalcev in pripadnikov aristokracl-Je. Afera Je vzbm': \ v javnosti slino ogorčenje in vsl listi /ahtevaio od oblasti, naj se krivci najstrožje kaznujejo. Zopet zarota na Portugalskem. — Londoa. 9. julija. »Daily Mail« poroča iz Portmalske, da je vlada priJia na sled novi oficirski zaroti, ki ie nameravala zvrJiti prevrat. Vlada je zarotnike pravo-časno odkrila in aretirala, Vodja rarote )• bil maršal Comer de Acosta. Benoit oproščen Pari«, 9. julijt. AIza^ad Benoit, ki ja bil obtcien zaradi poikuš^nepi unmra dr* žavnega pravdnika, jo bil pred poroenim 3odikUm oproiCen. Stran 1 •sroVFV^KI NM»nD, đne?. julija I92V SW 15? ZaoosHtev naših delavcev v Franci ji m Hohndski. p V Slamifi imamo prer#č đeloTnih moči — Pritfsk s kmetov v mesU j# vedno večji — Naši deUrci se bodo Ubko izMlfeTaU v Francijo in HoUndsko O vpraiaoju zaposlitv© aJoveaakega de* lavstra na Francotkem, HoJancUkem. od« nosno na kontinentu zapa-đne Evrope sploh, se je leto* v slovenski javnosti upravljalo mnogo. Ena stran, kateri na čelu je duh. svetnik Janez Kalan, odsvetuje v splošncm plasiranje našega delavstva na zapadnem kontinentu m to iz narodnih, verskrh in moralnih ozircrv. Druga stran, navajena gospodarskih pogledov na ćelo to vprašanje, pa je mnenja. da moramo ipak gledati na to> da Čim več svojega delavstvt zaposlimo v inozemstvu. Bona dela so dejansko ustanovljene za regulacijo delovnega trga v državi. Vcn« dar so sile razmer prignale tuđi te usta* nove do tega, da so morali začeti posvečati •vojo po*orno«t tuđi vpraJanju izseljeni* itva, ki postaja za Slovence splo&en socija« lem problem. V zadnjem času so se I j ud je na splošno začeli obraćati na borze dela s pismi, da naj jih skušajo zaposliti v inozem. stvu, ker doma ne dobijo dela in pravega zashjžka. Zlasti je pokazalo Prckmurje in pa tuđi vin f Carski kraj i štajerske, č* ima Slovenija mnogo več delovnih sil na rarpo* lago, kakor pa se jih more zaposliti doma V Sloveniji se razvija industrija polagoma. Zadnje čaše je narasla krog K ran ja tekstil« na industrija. Ta zaposluje več sto delavk in delavcev. Javnost meni, da je s tem re* Sen prečejšen problem zaposlitve našega delavstva. Dejstva govore nasprotno. Ako pogledate namreč stati-stične podatke »Okrožnega urada za ravarovanje delav* cev v Ljubljani. Koste ugotovrli, da je po* vprečna mezda tekstilnega delavstva v Slo* veniji niska, število obolenj pa sorazmerno zelo veliko, tako, da pomenjafo tekstilne tovarne im Gorenj* sko pojettčenfe gorenjskega dttavstva. Obratni kapital teh tovarn je večinoma v rokah inozemskih koncernov tako. da nam gre velika vočina Jistega dobička iz drža« ve, Slovencem pa ostaj a na jetiki obolelo delavatvo na hrbtu. Glasom statistiČnih podatkov cDeltvske zbornice za Sfovenijo« rnt$t letni pri rast ek delafmožncga prebrvalstva pri nas 6000 glav. To se pravi, da bi morala naša industrija in obrt letno napredovati tako, da bi lahko zaposlila na novo 6000 delavcev Ker tega ni, raste odstotek nezaposlenega delavstva \z leta v leto, prHisk odviSnih delovnih sil 9 kmetov v mestna in industrijska središča pa je Čimdalje hujši. Prihodnja leta bodo tm pritlsk i« atopojevala. Odvifoe tiaoče delovnih moči borno me rali nekje spraviti do kruha in eksistence. Na eni strani se bo morala država v zvezi z defelnimi samoupravami lotiti vprašanja notr&nje kolonizacije, na drugi strani pa borno morali skuša ti zaposliti čim več slo* venskega delavstva v zapadni Evropi. Po »tatistiki »Delavske zbornice za Sovenijor, ki iziđe letoSnje jeseni, moremo napove« dati k vp rasa nju zaposlitve našega delav« itva nt zapadni celini tolc prognozo: Pred vojno se je na Slovenskem iz se* lilo približno ravno toliko delavstva, koli« kor je bilo novorojenih. Med vojno je iiseljeniitvo prenehalo. Zgodilo se je ćelo, da so prišli v domovino vsi tišti, ki so bili sicer izveo avstrijske đr» zave, a so morali pod orolje. Po končani vojoi $e na Slovensketn ttt* vilo padlih vobče poznalo ni v glavnem samo zato, ker se štfri leta ljudje nišo i*« seljevali. Druge evropske driive, zlasti pi zapad' ne, nišo nikdtr imele tako viaokcga števila izseljencev. Zato se je izguba na padlih med »vetovno vojno poznala t*m popoino« ma jasno. Poleg tega prihajamo sedaj v dobo, v kateri se fiuti v Nemčiji. Franciji, R^Ciji itd. radi nezadostnega stevilo poro« % med sveto^vno vojno pomanjkanje &* nih moči. In tako ftče sedaj Franci ja ▼ naši državi več tisoč delavcev, enako Ho* landska in se bo povprasevmnje v prihod« njih letih le stopnjevalo. PovprmSevanje *re v glavnem za rudarjf, zfdarji, tesaTJi, ko-vinarji, tovarniškimt cJelavci kakor tuđi za zdravim i kmetskim! težak! »Javna borza dela« je v stiku z mero* dajnimi činitelji in bo organizirala trans« porte tako v eno kakor tuđi v drugo dr* žavo, čim bo mogla za sigu rat i našemu de« lavstvu vsaj minimalne eksistenčne plače. Zdi se mi, da ne pomaga preveč preli« vati sol za o škodah. kl jih trpi naše delav* stvo v verskem, narocTnem in moralnem o*i* ru v inozemstvu Dejstvo je, da naše delav* stvo doma ne dobi kruha, runaj pa mu je na razpolago, čeprav ne zmerotn t medom namazan. Pač pa bi mi morali poudariti eno: Slovensko izobraženstvo se je vedno premalo brisalo za svoje emi^Tante. Sem pa tja se je kdo zanimal žanje, v celoti pa smo točili za njtmi samo krokodilove solze, ne da bi v konkretnih primerih sto« rili žanje kaj posebnega in izdatnega. Preje je bil Janez v Argentini BrariHji. Kanadi in vsepovsod drugod. preden smo se spomnili, da je ta človek ipak kri ntSe krvi in dri« gocen ud maihnega slovenskeca naroda V Zagrebu tmurno izselieni$ki kom i sa* rijat kraljevine SHS V Ljubljani posluje *>od spretnim vodstvom g. ravnatelja Fmka ^blastni izselieni^ki urad, ki ima razpre« deno mrežo zauDnikov in dopisnikov Je no vsem svetu. V Ljubiiani ima serfrj R*# faelova družba, kl je po dol^h letih rot>et stopila ▼ akcijo. Tn tu so končno slovenske borze dela v Lrubi iani. v Celiu. v Mariboru in v Murs-ki Soboti Ze te ustanove so do* volj jaki činitelji, da vzamejo vprašanje izseljeništva odločno v svoje roke in da ga regulirajo v tako struco. ki bo za sloven* >ko delavstvo naiboliša. za industrijo in o-hrt neškodljiva, narodnemu gospodarstvu pa ćelo v korist. Treba je najti samo pri* raerna sredstva, zlasti pa denarja Kajti vedno ostane resničen pregovor: »Vid Geld, viel Musik» wenig Geld. wenig Musik.« — F. Žužek, §ef Javne borze dela. Med lobanjami in koštani naših prednikov 801etni Ferdinand Sole, ki je izkooal okoli 200 lobanj in nagačil nad 20.000 živali Ljubljana, 9. j-ulija. ^. Krepki in napol divji so prebivali v skalnatih d'uplinah ali na malih holmih po» Ieg močfirja, ki so bili že po naravi utrjeni. Bili so rovski rod, kat eri h življenje je bil nepretrgan boj z drvjimi zvermi. Glavno orožjo jim je bil kamen, iz katerega so si napravili mlat ali kladivo, pa tuđi koeti ubitih živali so znali porabiti za razno orodje in z njihovhni kožami so si odevali telo. Kdo bi si bil mislil, da bodo lobanje teh prasgodovinskih prebivalcev služile poznim rodovom njihove domovine v znan* stveno poučne svrhe razvrščene v steklenih omarah! Kdo so prav za prav bili ti po* edioci, katerih lobanje leže numerirane v omarah — mooge iimed njih s polomi je* nfcni kostmi — izkopane iz zemlje, v kate« ro so bili k većnemu počitku položeni nji* hovi remski ostanki, o tem manjkajo po« datki. Zgodo vi na ne seže do onih davnih čaaov. Ljubljanski muzej poseduje okoJi 200 lobanj iz davnih stoletij Največ jih je izkopal znani gačilec in upokojeni asistent bivšega đeželnega muzeja g. Ferdinand Sulc. kl je izpolnil 2. maja t. 1. 80 let svojega Življenja, šulc je bil rojen v št. Jerneju na Dolenjskem. lzu*čil se je trgo* ▼ine v Celju, pozneje je bil pomočnik ▼ trgovini svojega brata v Novem mestu, do* Jrler ni bil 1. 1869. potrjen k vojakom Po doslužemi vojaški shribi pri 17. peirpolku in pri cesarsld telesni straži na Don a ju je 1. 1375. na stop il službo pri dežetnem mu* je ju v Ljubljani pod kustosom Karlom Dežmanom. ki je dovzetnega in ukaželj« nega usliržbenca uvedel v vse pa noge mu« zejskega poslovanja. Se istega leta najdemo Sulca že pri mostiSČih na ljirbtjanskem bar* ju. Potsneje je vodtl sanostojno do svoje upokojitve 1. 1909. iskopavanja na Vačsh, v Smarjeti, v Rovisčah pri Bučki, v okolici Koštanjerviee, na Dvoru pod 2uŽemberkom, na Dobra vi pri Tolrtem vrhu, pri Kranju Hd. V Križni gori pri Lolu je na&el kosti medveda brtogarja. Dvorni svetnik F. pL Hochstetter z Dunaja je imeooval neko rsjrpoko pri Kri*ni gori po Sulou (Schnlz-•palte). 9ulc je vodil Iskopavanja mortiič, rrnv skih, merorinlkm in starin iz hallstattske Acktt nad 35 let Te uspahe je zapisova! ŠiHe sprod t darmlk, ođkodtr Jih j« po« , tem Dežman priobčeval po strokovnih 5a» sopisih in v domaćih nem&kih dnevnik ih tako, da se Šulc ni nikdar udeistvoval v predzgodovinski stroki publicistično Ncprimemo večje in važnejše uspehe kakor na področju prehrstorije je dosegel Sulc na področju orn:tologije. Praktični Dežman je uvedel Sulca zgodaj v tajnosti gačilstva. Poleg g. Ivana Cofa v Kranju, ki je začel gaSiti precej kasneje kakor šulc, nismo imeli v deželi ražen teh dveh skoro nobenega gačilca. Ko je bilo naše lovstvo in ribarstvo na visku, je šio vse živalsrvo, ki so ga lovci postrelili in ribiči polovili, skozi Sulcove roke, ki je vse vestno sprott zapisoval. Kako veliko je bilo Stevilo vsa* kovrstnih živali. ki jih je §u-lc nagačil te« kom let, naj izpričujejo tele itevilke: skup. no Stevilo nabačenih živali presega 30000-med njimi je bilo 2500 divjih petelinov. 50 rider, nešteto divjih ma5k, 10 medvedov, 4 ^olkovi, 1 hijena in 1 noj; zm muzej je pa nagačil nad 800 živali 2eleč zvedeti kaj podrohnega o lobaniah v naSem muzeju, sem se zplasil pri dr. Fra« nu Kosu, ki vodi prirodoslovni cddelek muzeja. — 2al, da vam ne morem postreči s po* tankostmi. NTa razpolago vam je inventar lobanj, ki sem ga dal nedavno izgotoviri. Kakor mnoge stvari v našem muzeju, tako so bile tuđi loban'e shranjene v omarah brez vsake oznake. Take pa so seveda brez vrednosti. Zato sem se obrnil na se žive* čega g. Sulca, ki je lobanje večinoma izko* pal, naj mi post reže s podatki. G. Šulc je bil tako ljubeznjiv, da je to tuđi storil. Z inventarjem v roki sem odšel na hod* nik, kjer stojita dve stekleni omari, polni lobanj in člove&kih kosti. Imel sem skoro neprijeten občutek. ko sem stal pred ostan* ki celih gene raci j naših dedov, pred veliko \ gomilo suhih kosti, nemih lobanj z velikimi : očnkami, v katerih so nekoč, pred tisoč, dva tisoč, a morda tuđi pred več tisoč in tisoč leti svetile žive, jasne oči Skozi te vot* line šega ljudski pogled v notranjost Io« banje, kjer je bil nekoČ ljudski mozee. cen* ter vseh mteli, odkoder prihaja impulz vse* mu ljudskemu življenju. Gledam lobanje in gledam inventar ter vidim, da vsebuje komaj najpotrebnejše po* datke. Stari Sulc, ki je poznal vsak naj* manjši predmet v muzeju ter je še danes nekakvu leksikon, kar se tiče muzejskih zbirk do njegove upokojitve, je mogel od* 1 govoriti U na dv« vpralanji: kje ao bile . lobanje ftajdcae in ii katerega Čašo so. O prvih 8 lobanjah te ne ▼• nič gotovega, zato tuđi nirnajo zgodoviMke vrednosti Slede 4 lobanje iz hallstattske dobe, ki so jih izkopali na Vačah in io deloma dobro, deloma slabo ohranjene. Več lobanj je U latenske dobe, izkopanih ▼ Mokronogu pri Slepšku. Lepo ohranjene so lobanje ix rim* ske dobe, iskopane na Tavčsrjevem pose* stvu v Ljubljani. V Ljubljani izkopanih lobanj je se okoli 50. Ukopali so jih v Kolodvorski ulici, pri stari gimnaziji, na Dunajski cesti ter pri starem sodnijskem poslopju. O lobanjah. izkopsnih pri stari gimnaziju se ne ve, iz katere dobe so. Nedvotnno so najlepše lobanje, ker so prav lepo obranjene. Ostale, izkopane prav tako v Ljubljani, so vse ix rimske <$obe in so deloma dobro, deloma slabo ohranjene. Okoli 50 lobanj je izkopanih v Kranju. Nekittre to lepo ohrtnjene. Dttrrajo iz nierovmike dobe. Ostale so bile izkopane v Notranjih Goricah, na Vrhniki, v Drno-vem pri Krikem, na Bledu — te so iz me* rovinSke dobe — na Sv. gori, v šmarjeti. pri Gracarjevem turnu, v Tržiću, v Bohi* nju ter v Ađmontu na Stajerskem. Precej lobanj je še, o katerih se ne ve, kje so jih našli in iz katere dobe sa — Res Skoda, da manjkajo potankosti! — Storil sam vse, da bi prttel t*€ sto kMogramoT. V nekaterih sea opazi 1 kosti, ki jih ie siso vzeli U njih. — Vse te sarkofage so iskopali v Ljub« ljani. Poleg sarkofagov leže tetki kameniti pokrovi. Znova sem se čudd spretnosti naših prednikov, ki so anali v svoji primitivni dobi izklesati sarkofage deloma iz žive skale. V kletnih prosiorih je nakopićeno tuđi mnogo zabojev živalskih kosti. Sluga jih po navodilih dr. Koca polaga na veliko, dolgo mizo, nakar jih dr. Kos odbira. — V teh*le zabojih je ohranjenega ve* liko dragoceoega materijala. Pred leti se mi je posrećilo sestaviti iz kosti, k! sem jih našel v nekem žabo ju, prarega tv ropske« Sa losa. Kraten eksemplar je Lahko si ga ogledava ▼ raistavni dvorani. — Kakor vidite, manjkajo le kosti na stopalih, ki pa sem jih nakazal. tako da s! je lahko napraviti sliko o njem. — O losu ste bržkone objavili šrtudijo? — Da, izsta je kot saroostojen spis v slovenšćini in tuđi v nemscini. Iz življenja Slovencev v Ameriki Lep uspeh mrUtekU Sulčiča — Kako je nahma StOTenka sedla drznema sleparfn V Museo đe Bellas Artes na Retiru v Argentini Je Slovence arhitekt Viktor Sul-čič v Juniju razstavil 12 tkvarelov, ki so vzbudili splošno pozornost, čeprav so bili razsttvUtni nied velikimi slikami, pejsaži in portreti drugih raistavljalcev. Vsi listi so prmesli obširne in laskave ocene ter povdarjali. da je bil arhitekt Sulčič prava senzacija razstave. Orđo le nasedla đrznemu slenarju brh-ka Štajerka Marija KoŠakova. ki služi v Đuenos Airesu v Argentini. Koiakova Je bila slufkinja pri neki bogati rodbini in godilo se Ji Je razmeroma prav dobro tako, da si je lahko prihranila leoe denarce. 2ivela je mirno in zadovoljno, samo zavest, da se njen fant Jožc, ki ga je zapustila v domovini, tako redko osrlaša, Ji Je grenila Življenje. Toda sčasoma je tuđi fanta pozabila. Letos spomladi se je seznanila z mladim in postavnim fantom. Alberto ii je bil v§eč in kmalu se je med njima razvilo ljubavno razmerje. Alberto je Micki povedal, da je izterjevalec (cobrador) in da ima bolno mater, za katero skrbi. Večkrat sta šla ns izprehod. v kino ali gledališče in Marija je bila vsa srečna v njegovi družbi Saj ji Je znal tako lepo si ka ti bodoč-nrst, da je koniaj Cakala, da stooita pred oltar. Nekega dne Je pa Alberto oovedal da mu ie mati nenadoma umrla. Zdai začneva novo življenje, čas je, da se poročiva, — Je meni! AJberto. Dekle je takoj pristalo na poroko. Določila sta dan. toda Alberto je §e vedno okleval. KooCno ie Mariji za< upal, da nima denarja za pohištvo. Imel je velike stroSke za mater, nekal so poZrli zdravniki in ostalo mu je samo 300 peset, kar bi komaj zadoSCalo za stanovanje. «Zakaj mi tega nisi Že prej povedal« sa je pokarala Marija. »Saj je vendar vse-eno, £e tuđi jaz nekaj prispevam. Kar Je moje, i* tvoje.« Alberto se ie naj prej bra-nil. končno Je pa pristal. Drugi dan je odsla Marija v banko in dviznila vse svoje prihranke. Bilo Je 1500 dolarlev. Izročila jih te Ijubčku, Če$\ na] kupi pohištvo in vse, kar potrebujeta Alberto je vzel denar in se prisrčno poslovil. Toda Marija ga ni vldela več. Cakala je dan, dva, tri, čiktla ves teden. toda o AI-bertu ni bilo duha ne sluha. Kon(no se ji je zdela zadeva sumljiva in obvestila policijo. Policija je takoj uvfdela, da je Marija nasedla drznerrra sleptrju, toda pomatati ii ni mogla kajti naivno dekle je vedela samo, da Je njenemu Ijubčku, o žirom i ženinu ime Alberto in da Je lzterlevalec. Zdl se, da Marija nikoli več ne bo videla do-brega Alberta in težko prisluženih do-larjev. Slovenka JakSetova iz Eveletha. država Minnesotta se je morala oodvreči težki operaciji, kateri je podlegla. V Clevelandu je preminula Marija štamfe!. Pokojna je bila doma iz Gorice vas! pri Ribnici. Podlegla je operaciji v starosti 44 let. Zapustila je moža in tri sinove. Svetovna razsfava v Barceloni in slovenski pamflet V Ljubljani je samo ena kipar ka: Karla Bulovčeva. Zato sama odgovarjam na čla-nek v št. 150. »Slov. Naroda« z dne 5. julija t. L Prosila sem res pri raznih, v kulturne svrhe obstoječih korporacijah za denar, toda ne za prevoz svojih stvari v Barcelono, temveč da odlijem svoje naj važnejše skulpture. Tuđi nisem prosila za tako množino tisočakov, kakor pisec »Narodovega« članka »dr. Dixj« namiguje , pač pa za 3000 — 5000 Din. Ker denarja nikjer ni bilo mogo-čc dobiti, sem se po nasvetu obrnila tuđi na naše dame. da mi preskrbe kredit ome-njene vsote pri »Splošnem ženskem kultur. druStvu«, ki Je imelo takrat razpoložljivih 30.000 Din. Dame >tiran in dd gre za pomoto in da dozdaj sploh ie nihčc ni prejel Izplačilo bona. Ker sem vpokojen driavni uradnik tn hi denar krvavo potreboval, bi mi bilo zelo ljubo, Če bi finančna delegacija hotela pojasniti, kaj je z tzplačilora 20% bonov Eden prtzađetlh. — Odstranite trhel kostanj! Na Poljan- skem nasipu je sobotni vinar poruiiJ trhio drevo, ki je z velikim truSČeni treščilo na zemljo. Samo srečnemu naključju se je zahvaliti, da ni bilo nikojar v bHžtni in da ni nezgoda zahtevala človeikih irtev. Ker pa nesreča nikoli ne počiva in ktr ta \ihar morda ni bil edini, ntproSamo mestni magistrat, da pusti v Tivoliju in sicer v ftran-skem drevoredu na poti od seima proti hotelu Tivoli odstraniti koštani, ki je ves trhel in katerega lahko podre najmanja veter. Gre za varnost občanov in zato je treba drevo nemudoma odstraniti! — Ljub-Uančan. — Lgled države zatateva. Pod tem iu-sJovom smo priobčili dva dooisa iz obči«. stvt, ki sta pa temeljila na napačn h in-formacijah. Konji, ki jih rabijo za pob ra-nje pisemske po§te po Liubl'ani. nišo la^t poStne uprave, temveč nekega DOsestmka z Vica. Dotični posestnik skrbi za konje vzorno, toda prevoziti moraio na dan 30 km in to večinoma po tlakovanih ce*taa. Zato ni čuda, da so nekoliko mršavi, čuditi se ie le, da tako naporne vožnje sploh vzdrže. Tuđi ni res, đa so konii nadušljivi. Lastnlk jih je dal preiskat! in tlvinozdrav-Qik je ugotovil, da so popolnoma zdravi. (8clcxttteo Koledar. Daoes: Torek, 9. julija 1929. katoličani: Kiliian; pravoslavni: 23. junija. fevronija. DanaioJe priredlrv«. Kino Matica: Mlada srca — mlada !ju-b«en. Kino Ideal: Vstalenje (Dolores del Rio). Defom« Mars«. Dao««: Ramor, Miklc&ičeva cesta, Trn-koezj-, Mestni trg. II. tnednarodni socijalistični mladinski zlet Mladinski socialistični zlet, ki se prične ta teden od 12. do 14. t. m. na Dunaju bo prav posebno znamenit dug ode k. Skoro 50.000 udeleienccv, mladih delavcev in de-lavk, se zbere na Dunaju. Samo iz Nemčije jih priđe 12.000. 2500 iz Cehoslova&ke. 9O0 iz Poljske, nad 500 iz Holandske. 350 Šve-dov, nad 100 Dancev, Bclgljcev in Svicar-jev. Nekaj rucatov jih pa priđe tuđi iz An-glije, Prancije, Ogrske, Bolgariie. Rumuni-je, Jugoslavije, Litve tn Palestine. Nekaj udeležencev tuđi iz Zedinjenih drtav. Tem se pa 5e pridruži skoro 30.000 avstrijskih udeJeiencev. Prvi seveda prihajajo na Dunaj takozvani »tiplerji«. V pisanih popotnih haljth jih 2e opažamo posamezne ali pa v skupi-nah nemSke udeležence. TI delavci so ve-Činoma nezaposleni in so se že pred tedni odpravili na potovanje ter bodo prehodill peS z doma do Dunaja in nazaj v svojo domovino. Do zleta porabijo bivanje na Dunaju zato, da se preživljajo » petjem p« ulicah ln dvorišCih ter prireditvami raznih komičnih prizorov. Včcraj je zopet nasto-pal tiplerski orkester po dunajskih ulicah ter prlrejal podoknice, pH kittrih so peli pesmi kar v treh Jezikih. Zadnje dni pred zletom pa priđe na Du-naj tuđi več posebnih vlakov, ki bodo pri-peljali veliko število gostov teh prireditev. Včeraj Je prlspel prvi poseben vlak, ki je pripeljal 520 mladinskih udeležencev zleta iz Holandske. IstoĆasno se vrši tuđi tretji mednarodni kongres mladinskih delavcev na Dunaju v zaSščito delavske mladine. £pet°t _ S. K. llriia — T. K. D. At«M. Drevi «b 14.45 m o4:«ra za nećttio 7. JmLij* najavlient Iz-bu-ni bajteos^ teJcma mela basetMka kl uh«. Za tetano vlarr»aji>«. slasti kec tvoriš družino Aiten« hrv&e Uvi^aok«, b k m< eta borba. Vstopuiaa Je nj*ka. ker >c teku« unio iabinrcfa eo«4«|a. So4*l bo »o4-n-k g. Sancm. - SktilMM obiav« UlP-a (iz seje 8. VII). K izfaknu tefcmj dne 9. VII. ob 18.45 na icriiča tliriie vt delegira kot »l^iibuloh odbornik f. PtocM. SK. H«tU« se poxi-va *• pn«tav# tm tek-tno 5 reduteikv. Blasijntiko sloiibo vrii po^sa-v««. Ckmlo NitSK. HMjo: Rotet AJbnna, rLf-ntr Cla, Dov£ S<«d« s Stadkc Cata. vse s pravom naseopa đn« 16. VIT. V koliikoc bi Irtuto potreboval kacero teli i^raik v isbirai ttkeni đn« 9. VII., m jiin dcKvou iz4««i>oma za to tekmo ptred-ča*e LeraNc Kaiser M in Smuc 5H na osnovi | 17 ali ttpo&trvaJcJ! 55 5 ln S kat prav. JHS.-i srtro** ukor. Prihodtti« *efli n. o. »e vrit v 5etrt«k dn« 1«. VII. v ob*fi)retn tekaln. — Tajroica. •......l>>M»l>lf......♦Mltl*<«»IM>< Kdor oglašaje, ta napreduje! Stev 153 »StOVENSKT NAROD«, dne 9. juliia 1920. Strma 3 Dnevne vesti. — Francoske stipendije našim Studentom. Prancoskt vlada je podelilt za bolsko leto 192b— 1&30 sledečim gospodom stipendije: AndoUek Mirko, Institut Indu-stricl du Nord, Lille — Ekar DuSan, Cco-Ie Nationale des Mines, St. Etiennc. — Kermauaer Boris, Droit, Pariš. — AUH Ai-bin, Lettres, Lycn. — MUtuS Radivoi, Let-tres. Pariš. — Prtmrov Boris, Droit Qten. — Rupel Karl, Ecole Normale de Musique, Pariš. — PočitniSke Štipendiie za poletje 1929 so bile podeljene gt. Mariil Kovač, g. dr. Franu Novaku iQ g. pro!. Borisu Ja-kliču. — Diplomski Upit iz modeme znanstvene kozmetike ie po dalj&h študijah na Dunaju položila na visoki Soli za to stroko v Berlinu Ljubljančanka ga. Jadviga Per-ten, ki se je kot prva domaća strokovnja-kinia na tem poliu vrnila zopet v Ljublia-no. — Čestitamo! — Živahni tttjski promet na Đleđu. Bled postaja od leta do leta bolj svetovno leto-višče, Posebno odkar je postal poletna re-zidenca našega kralja. Do 30. junija je zna-šalo Stevilo gostov na Bledu 5402. Naših državijanov je bilo 2496, Nemcev, večino-ma Bavarcev, 155*. Avstrtjcev, večinoma Duntjčanov, 557, Cehoslovakov 472, Mad-žarov 114, Poljakov 20, Italijanov 62, Ru-munov 14, Rusov 8, Francozov 8, Švicar-jev U, Američanov 34, Angležev 39. Ostali odpadejo na manjše države. — Tujski promet v Splitu nazaduje. Po statističnih podatkih je tujski promet v Splitu v Juniju znatno naazdoval. Split je posetilo v juniju 2984 tujcev, od teh 238 iz Nemčije, 435 iz Avstrije, 374 iz Ccškoslo-vaške, 65 iz Italije, 70 iz Poljske, 29 iz An-gliie, 21 iz Franci je, 19 iz Amerike, 38 iz drugih držav in 1703 iz naše države. V aprilu je posetilo Split 1997, v maju pa 1070 tujcev. V primeri z lanskim letom je nazadoval tujski promet v Splitu skoro za polovico. — Naša emigracija v aprilu. Po statističnih podatkih izseljeniškega komisarijata v Zagrebu je šio v aprilu iz naše države v prekomorske države 1924 izseljenccv ali 166 manj, nego v aprilu lanskega leta. Od 1. Januar ja do konca aprila je šio iz naše države 6158 izseljencev ali 1718 manj, ne-KO v prvih štirih mesecih ianskega leta. V aprilu je šio iz Hrvatske in Slavonije 761 izseljencev, iz Vojvodine 645, iz Dalmacije 187, \z Slovenije 177, iz Srbije 80, iz Bosne In Hercegovine 66, iz Crne gore 8. Od teh je bilo 68.8% poljedelcev. V Kanado jih je šio 762, v Argentino 549. v Zcdinjene države 366, v Urugvaj 132, v Brazilijo 169 ftd. Vrnilo se jih je v aprilu 633, od 1. ja-nuarja do 30. aprila pa 1453, dočim se jih je vrnilo lani v istem Času 1352. V evropske države je šio v aprilu s trebuhom za kruhom 1275 naših državljanov in sicer v Belgijo 565, v Francijo 449, v Luksenburg 183, v Nemčiio 59, na Holandsko 17 in na Ceikoslovaško 2. Od 1. januarja do 30. aprila je šio v evropske države 2473 naših lzseliencev, lani pa 12.538. — Novi zakoni. V prosvetnem mini-strstvu je pripravljen zakon o glavnem prosvetnem svetu, zakon o osnovnih, srednjih In visokih šolah ter zakon o gledališčih in muzejih, v pravosodnem ministrstvu pa pripravljajo zakon o konkurznem postopku ter pomorski zemljiški zakon. — Naš delegat v institutu z» mednarod-no intelektualno kooperaelio. Za delegata naše države v institutu za mednarodno intelektualno kooperacijo je imenovan dr. Lujo VojnoviĆ. Doslej naša država v tem institutu ni imela zastopnika. — Velepotresl bcez konca In krala. Prof. dr. Belar nam poroča, da so potre-somerl observatorija pod Triglavom včeraj zvečer znova zaznatnovali velik potres v daljavi nad 10.000 km. Do danes so izosta-Fa obiCajna seizmlška poročila dragih evropsku seizmoloških stanic na naš obser-vatorij o zadnjih velepotresih. Seizmiški pojavi se neprestano nadaljujejo, k sreči na drugi strani naše zemlje. — Snes v planirah. Včeraj smo poro-čali, da je zapadel na Kavkazu sneg in da ie nastopilo po mnogih krajih Evrope iz-redno hladno vreme. Sneg je pobelil v noči od sobote na nedeljo tuđi naše planine. Zapadlo ga je pa tako mak), da je v nedeljo že v prvih dopoldanskih urah skup-nel. Tuđi včeraj popoldne in ponoči je v planinab snežilo. — Telegrami centralu««* prtsbiroa (tlskovnega urada) in njegovih doplsnlkov. Ministrstvo za gradbe je izdalo dne 11. Junija 1929 odiok, ki slove: 1. Centralni pres-biro pri predsedntku vlade lahko oddaja pri glavnem telegrafu v Beogradu telegrame za inozemstvo na kredit Ti telegrami se plačujejo na koncu vsakega meseca. 2. Telegrami, ki jih izmenjava centralni presbiro z osebami iz notranjosti, katere so v to posebel pobblaščene, se smatrajo za uradne. Žanje se ne plačuie nobena brzojavna pristojbiiia. Omenjenim osebam pre-[sjerbi potrebne legitimacije centralni pres-biro. — Služba v ptoarnfth oblastne po$toe in frzojaToe oprrafc tSr terminskih sefccfl. Rredsednik niiništrske^a sveta je z razpi-gom od 20. junija 1929 oclf^dil. da se bo prsila v Casu^pd. 1. julija riojao." septembra ^služba v Pisarnah od'pol^dotfSi 13. in ^Od 16. do I«, um. Ob spftfih &> trajala (služba od pol 3. do poI-13. ure. Od 1. ok-^tobra daTjc pa se bo slufea vfiila zopet od A do 12. in od 15. do 16. ure, oziroma ob sobotah od 8. do 13. ure. — Prepovedani listi. Ministrstvo za no- tranja dela je prepovedalo uvažati v našo ..ttržavo avstrijsto ilustrirani list »Đer đsuckuck«, ki izhaja na Dunaju in nemški ltet »Prager Tagblatt«, ki izhaja v Pragi. t — S skavUkeca taborcaja. Približno jJOO skavtov je taborilo prve dni tega me- »ca v blizini Tacna na desnem bregu Sa- Jve.. Največ skavtov je bilo iz Ljubljane, a tjijji iz Maribora, Celja in Kranja jih je ta-borilo lct>o ltejflo.>I»Ur3O*Se dosti ugod- < no vreme in užili obilo razvedrila pod milim nebom. Kakor lani v Gameljne tako je tuđi letos prihajalo obeinstvo U Ljubljane ter bližnje in daljne okolice v Tacen, da si ogleda preprosto življenje skavtske družine. Med obiskovalci je bilo tuđi 80 skavtov iz Beograda. Ostali so v Uborišču en dan. Srbski skavti so vse drugače preskrb-Ijeni 2a taborjenje ko naši fantje. Naši skavtje prenočujejo v šotorih na golih tleh, srbski pa imajo s seboj velike vreče, ki jih na taborienju napolnijo s slamo, da ugodno počivajo. Tuđi si Srbi ne kuhajo sami kakor to delajo naši skavti, ampak si za vsako taborišče poiščejo kuharice Baje tuđi nemški skavti ne počivajo na goli . zemlji, potemtakem so slovenski skavti I najskromnejši med njimi, kar moramo pohvalno omeniti. Hrana je bila letos boljša ko lani, vodo za pitje in kuho so si dova-žali skoro četrt ure daleč v sodih. Kruh, ki je važen del njih hrane, je bil okusen in cenejši ko pri ljubljanskih pekih. Dne 7. t. m. so nekateri skavti že začeli odhajati, večina je pa podrla svoje hiše naslednji dan in odšla v Ljubljano in drugam. Prva četa se je odpeljala snoči z dolenjskim vlakom na Rab, druga in tretja četa se je pa odločila za Omišalj, kjer upa biti isto tako deležna vseh ugodnosti solnčnih in Ijubkih morskih kopeli. Prva četa ostane na otoku Rabu 14 dni, odkoder odrine na Dolenjsko v kak kraj ob reki Kolpi, kjer si postavi tabor za zadnjih 14 dni letošnjega tabore-nja. — Oddaja zakupa kolodvorske restavra-cl]e na postaji Bos. Brod se bo vršila potom ofertalne licitacije 23. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Oddaja zakupa kolodvorske restav-racije na postaji Hum se bo vršila potom ofertalne licitacije 26. t. m. pri direkciji državnih Železnic v Sarajevu. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Smrtna kosa. V Ljubljani je umri stavbni tehnik g. Josip Jenko. Pokojni je bil simpatičen, značajen in agilen mož. Pogreb bo jutri ob 17. iz splošne bolnice. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — Vreme. LetoŠnje poletje ie zelo čudno. Hladno in deževno vreme se menjava z lepim v presledkih po en dan. Včeraj smo imeli pravo jesensko deževje. danes pa zopet večinoma jasno in toplo. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme s tendenco na zboljšanje. Včeraj je bilo lepo samo v Skoplju, drugod pa oblačno in deževno. Največ dežja smo imeli v Ljubljani. Temperatura je povsed padla. V Skoplju je bilo včeraj 33, v Splitu 29. v Saraievu 26, v Beogradu 25, v Zagrebu 20, v Ljubljani 17.6, v Mariboru 16 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.9 mm, temperatura je znašala 11.2. — K Poskušenemu samotnom gdč. Z. B., o ka ter em smo poročali 4. t. m., nam javljajo naknadno, da vzroka ni iskati v nesrečni ljubezni, temveč v drugih razlogih privatnega značaja. — *0 jutrov pšenice zgorelo. Pri Starem Bečeju so iskre iz lokomotive zažvale žitno polje. Zgorelo je 60 jutrov pšenice. Gasiti ni bilo Tnogoče, ker v blizini ni vode. Ga-silci so sprva ogenj samo omeuli in Sele po trudnem napomem gašeniu se jim je s PomoČjo seljakov posrečilo t>ožar udušiti. Škoda je ogromna, prizadeti so večinoma manjši posestniki. — Krvav obračun. 501etni seliak Andrija Adri in 451etni kamnosek Peter iz subo-tiške okolice sta si bila smrtna sovražnika. Pred dnevi je srečal Adri Kovačevo ženo in grozil ji je z nožem, Češ, da jo ubi^e. Kovačeva žena je nasilnežu iedva ušla. Doma je povedala možu, da Jo je Adri preganjal z nožem. Ko se je v nedelio popoldne vračal Kovač domov, je srečal Adria. Med sosedoma ie nastal Drepir, med katerim je Adria nenađoma potejrnil nož in za. zasadil nasprotnjku v srce. Kovač ie bil takoj mrtev. Adrf se tzgovarja, da ?a je Kovač prvi napade! in da ie ravnaj v silobranu. — Dva poskušena samo mora v Zagrebu. Na Savski cesti je včeraj popoldne pila octovo kislino 191etna Doroteia Jurčič. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kier so ji izprali želodec in ie že izven nevarnosti. Vzrak samomora je bila ženska nečimur-nost. Doroteja se je namreč .ictela prepričati, če jo njen fant res ljubi. Ko ie videla, da jo je na rokah odnesel v prostore re-šilnega društva na Savski cesti, se te prepričala o njegovi ljubezni. — Na Gredici. na zagrebški periferiji, je pil octovo kislino delavec Gjuro Kordaj. Začel je bru-hati kri. Prepeljali so sa sicer takoj v bolnico, vendar je malo upanja, da bi okre-val. Vzrok poskušenega samomora je brez-poselnost. — Zaconefa« llubavna tracedtta. V selu Vetovo pri Požesri se ie v nedelio po-noči odijrrala nenavadna liubavna trajredi-Ja. Onolnoči sta počfla dva strela. Ko so roditelji poletne Anke MarincI prihite]i pre-straJeni n* dvori^če hi^e. kier sta počila strela, sa našli hčerko mrtvo, a kraj nje je ležala dvocevka. Istočasno je prihitel k Marinclovim sosed Kovač, ki ie dejal, da se je njegov pomočnik Dušan Marić ustre-I;!. Kako se je odigrala tragediia, še ni pojašnjeno. Očividno gre za ljubavno tragedijo. Anka ie b?!a namreč zaliubl:ena v pnstavnega kovaškeca pomočnika, toda roditelji ji nišo dovolili poročiti se ž njim. Ker pri Maricu nišo našli nobenega orožja. je utemeljen sum. da je mladenka najprej ustrelila svojega ljtibčka. potem Da stekla domov in si pognala kroglo v srce. — Ujet It9|?ianskl colob pri Boki. Pri trdnjavi Radišević v Eo!Iovaškem v Ljubljano. —lj Ođhod ljubljanskih in trbovelitkih gozdovnikov v letno taborišče pod Mar-tuljkom. Davi ob 6.05 so odpotovali na Go-renjsko v svoje letno taborišče pod Mar-tuljkom ljubljanski gozdovniki, 40 po Ste-vilu pod vodstvom vodje Črnega mustan. ga. Na kolodvoru je pozdravi] mladino referent mestne občine za soci jalno skrb g. Sedej in jim Žele! srečno pot ter prijetno bivanje. Ob 11.45 so se odpelfali v letno taborišče tuđi trboveljski zozdovniki in si* cer ?0 dečkov ter 20 deklic. Kdor želi go-zdovnikom pisati, mora pismo nasloviti: Gozdovniški tabor, gozd Martuliek. —lj Ođhod generalnesa ravnatelja Združenih vevških papirnic Fellerja. Generalni ravnatelj Združenih vevških papirnic g. Filler je te dni zapustil svoie službeno mesto. Po njegovem odhodu si je delav-stvo, pri katerem je bil zelo nepriljubljen, globoko oddahnilo. —lj Pri Javni borzi dela. V času od 1. do 6. julija 19^9 je iskalo dela: Moških: 9 hlapcev, 5 drvarjev, 1 rudarski poslovodja, 1 pećar, 1 žrebliar, 12 kovačev. 5 železo-strugariev, 2 kleparja. 1 brusač orodja, 1 graver, 1 strojni tehnik, 15 stroinin klju-čavničarjev, 1 elektromehanik, 11 elektro-moiiterjev, 1 lesostrugar, 1 parketar, 4 usnjarji, 3 strojarji, 3 tkalci, 1 predilec, 5 tapetnikov, 26 kroiačev, 40 čevijarjev, 1 čevljarskj prirezovalec, 1 klobučar, 7 briv-cev, 6 kniigovezov. 1 kart. delovodja, 4 mlinarji, 16 pekov,8 mesarjev. 2 natakarja, 5 te^ariev, 6 slikarjev, 0 zidarjev. 2 grad. tehnika, 1 Črkostavec, 5 pisar. s!ug, 52 po-mož. delavcev, 4 kuharji, 8 avtomenanikov, 39 trg pom. 90 navadnih delavcev, 10 knjigovođi], 35 zasebnih uradnikov, 2 les-na manipulanta, 1 ekonom, 15 stavbnih ključavničarjev, 2 vodovodna instalaterja, 7 vaiencev. Ženski: 12 pisar, moči, 2 kon-toristinji, 7 prodajalk, 3 natakarice, 5 Ši-vilj, 1 šivilja perila, 4 šivilie za slamnike, 1 modistinja. 1 šteparica, 1 črkoslikarica, 36 tovar, melavk, 5 kuharic, 2 sobarici 43 služkinj, 2 postrežnici. 2 vajenk.. Delo je bilo na razpolago: Moškim: 24 hlepcem, 20 gO2xinim delavcem, 1 stroj, kliučavničar-ju, 4 licerje, 1 Železostrugarjem. 1 kovaču, 12 mizarjem, 3 žagarjem, venecijansko, 2 čevljarjem za splošno delo. 2 šteparjema, 2 pekoma - ficijema, 180 zidarskim delav^ cem, 6 zidarjem, 14 fasadnim zidarjem, 16 tesarjem, 12 pleskarjem-soboslikariem. 1 sodarju, 1 bolniškemu strežniku. 3 miner« jeem za kamn.olom, 1 kamnoseku, 1 stroj-niku, 2 tapetnikoma, 1 dežnikarskeniu pomoćniku, 1 pečatskemu pomočniku, 1 me-sarju - prekaievalcu, 17 vajencem. 2en» skam: 1 tamburarici, 1 šivilji, 1 kuharici, 2 služkinjama, 1 pletilji, 2 provizijskima potnicama. —li Voda v kopali^u 5K Ilirije je danes sveza in izredno čista. Temperatura znaša 18 stopinj. Opozarjamo na to posebno one kopalce, ki polagajo važnost na čisto vodo. —I) Smrtna kosa. Umri je %. I. Relfd, vpokojeni nadsprevodnik državne Želczni-ce. Pogreb se vrši danes ob r>ol tre.i iz deželne bolnice. Prosimo vse naše elane, da se polnoštevilno udeleže pogreba. — Društvo železniških vpokojencev. —I) rlišnim posestnikon ljubljanskim In okoli^kim. Z ozirom na razglasa davčnih uprav v Ljubljani obveščamo hišne po-sestnike iz :nesta Ljubljane, Vica. Most in Zgornje Šiške, da je Prvo društvo hišnih Dosestnikov v Ljubljani preskrbelo prepiše razporeda rgradarine za leto 1929 in da se dobe od 8 t. m. dalje vsa potrebna pojasnila v društveni pisarni, Salendrova 6. Vsak posestnik naj v pisarno seboj prinese koncept svoječasne prijave, da se bo na-tanko pri/nerjalo z odmero. Na Viču, Mc-stah, Spodnji in Zgornji $:r:povedujejo zabavne zgodlbe, de-loma resnične, deloma izmišljene. Lju-d-je se pač radi zabavajo na račun moža, ki zavzerra v državi tako odlično mesto. In če zvedo o njem kako resn'č-no smei&no ?sroo. imajo dvojni u^itek. Tako priipovedujejo, da je imel Pa;n-leve nekoč predavanje o v:§;i matematik:. Med predavanjem se je nenadoma zamisli] hi vzfcl'kntt: »Tako torej, Kospcda moja. i vela demokracija :n večni pr'nc'pi svobede!« Pripovedujejo tuđi, da je Pamleve pn-scstvoval avdijenci papcževeci đuocui pri prezidentu republ.ke DoumenR-ueu. Painleve je razmrSljaJ o ne«četn ćrugtm in kar na lepem je dejal mmciju: In vendar, drairi moj, morate priznati, da Je katolicizem opora r>eumrM>» sfci in reakcije.« Kot pečemo, so rrmoge anekdot« m Painleveju zmiSIjene. Pać pa >e rc»i-čen Jofcodek, ki se je prupetil pred d^re-ma letoma na Dunaju. Painle*ve je hil novabljen k neki stari dunajski arksto-kratk1, po-kroviteHici umetrw>sti, Mub te« ljici starinsJcih dra«oc©fiosdr>isal. Star* aristcikratka in gostje so ga debeJo poredali. Painleve je v za redko naseljen. V Bengaliji so se fosto naseljena mesta izpremenila v puste vaši, ker je malarija rx>brala skoro vse Drebivake. Po palacah in velikih hitah se potikajo divje zveri, ker so vsi Uudje izumrli. V mestu Birnasaru je ostalo od 50.000 prebivalcev samo ^.300. UCInko-vito sredstvo proti malariji je bik> ođ-krito že pred 18 leti in vendar zahteva ta straina epidemija v Indiji 5e vedno mnogo irte\.____ Pri brivcii. Brivec brusi britev in vpra hitro u-mafcnila roko in jo pritisnila na prsa, ki so pod temko, mehko 5n'ilo močno valovila. Iz Anmanđovega očeša je kanila na n-jeno ročica vroča sol-za. XXXI. Vitez Hođe-rtk, fefpa AnsPtf^a In poga^t. Prizoru meJ voj vodim jo in delavcem je sledil ra§al čisto blizu Armamda glas, ki je bil ta-ko oSarljiv da je ladja z morjem in luno vred ta^oj izginila. Obrnil se je in zagleda! tik pred se-boj vojvcdin.io. Njena prsa se nišo več močno dvi-gala in tud; njen pogled se je zdel mi-ren. Armand, ki je s-lišal boli glas, nego vprašamje, ni mo-gel tankoj odgovoriti. — Marda tud: vi gojite upodabljaj-o-Čo um-etnost? — je nadaljevala vojvodinja, me da bi čakala na odgovor. — Upodabljajočo umetnost! — je ponovi Armand, ki se ni mogel zdra-miti iz zaima-tonjenosti. — Ne, ne, — je pri'pctmnil takoj, — učil sem se malo slikati hn gravirati slike v srebro in zlato, pa ne vem, če smem trditi. da gojim tipodabljajočo umetnost. — Inigresovo sliko ogledtijete. To je eden najodl:onej5ih sli-karjev franeoske sole, — je dejala vojvodinja. — Ne razumem njenega motiva, — je priznal Armand. — Motiv je vzet iz Arfetove pesmi, — mu je pojasnieva^la vojvodirrja. —• Lepa Amgelika je prikovana k skali in morska pošast si je bliža, da jo požre. Kar pridrvi vitez Roderik na krilatem vra.ncu zasadi pošasti sulico v zrelo in resi lepotico. Kako sodite o tej sliki? — Mislim, da ni bilo potrebno posebno junaštvo, da je vitez s pomočjo krilatega vranca premagal morsko pošast, — je odgovori] Armand. — Vitezu bi morala zadostovati meč in sulica. Tako pa ni nobene nevarnosti, \rsaj zanj ne, a brez nevarnosti ni junašks-ga čina. — Prav pravite. Kaj pa opazite najprej, če pogkdate sliko? — Mislite morda zlat vitezov oklep? — je viprašal Armand po temeljitim o-gledu slike. — Izborne oči imate .monsieur Ar-inand. Tud; jaz sem imela v mislih ta okleip. Angelika je nedvomno zelo do bro naslikana, kako stoji tam -na skali, in pošast, ki odfpira zrelo, je tako grozna, da mora človek nefrote otičudovati slikarjevo fantazjo. Temno morje in gole skale v ozadju so po vsem naravne. Toda vse to se izgubi v si jaju tega divnega ojklepa in zdi se, da je ves prizor izmišljen samo zato, da se more pokazati oklep. Ćelo o svfVcl bi človek mislil, da ni naperjena proti žrdu morske pešasri ,mar\'eč da hoče prestreč: solnčtii žarek. — Ah toda kaj vidim! — je dejala in se ozrla na Annandov obraz. — To je pa res presenetljivo. Monsieur, kaj porečete o vitezovem obrazu? — Ah, da, — je odgovori! Annand in se po novino zagledal v sliko. — Lep je, toda otožen, mlad, toda apatičen. — To je tuđi moje mnenje. Ali veste kaj me je na njem presenetilo? — Ne vem, madame. — Zdi se mi, da je vitezov obraz zelo DOćoben vašemu. Seveda odstejem otožnost ;n aoatičnost. Armand je d*o ušes zardel. Vojvcdinji je bila njegova zadrega oči vidno všeč. Ali jo je občudovala kot umernica ali kot ženska? — Tuđi vi bi lahko bili vitez Roderik, — je nadaljevala vojvodin]a sme-je. — Klju'bovali ste sireni in premagali ste kdove kakšne cikiope. Tcda vod'la je A'as nesebičnost, "kajti vi n-imate An-gelifce. - — Ali, če bi se to tikalo vas, bi ne potreboval krilatega konja! — je vzkli-kn'l Armand žarečih oči, kajti zarji sledi vedrio solnee. — To vam rada veriamem, — je odgovorila vojvodinja prijazno, —kajt! v ensm pogledu je moja usoda podobna usodi lepe Angelike. — Kakor ona, sem tuđi jaz prikovana k skaH, samo . ... je pripoTrmJa smeje, — samo sreč-nejša sem, ker se mi ni treba bati po-sa siti. Armand je ta čas opazil, da je vojvodinja odzdravila nekomu, stojećemu za njim, kajti ozrla se je na ono stran galerije, kater: je kazal cn hrbet. Ozrl se je in zagleda] elegantnega gospoda ,ki je stal na drugi strani galerije in se nizko klanjah — Oprostite, madame, — je dejal Armand, — ali roz-nate tega gospoda? — Poznam, — je odigovorila vojvodinja. — Baron St. Bris. — Da, baron St. Bris. — Ali zahaja k vam? Mednarođna razstava v Barceloni Razstara je sicer pompozna, toda pozna se ji, da je požrla tetke mflijone — Španci so hoteli z njo informirati rret o svojem gospodarskem položaju Prirediti svetovno razstavo v Barceloni je bilo sklenjeno 2e med svetovno vojno in kot najprikladnejši kraj so izbrali hrib Monjuich, katerega so preuredili v park. Po vojni so arhitektonsko razdelili razstavo in uredili glavne ceste bodočega razstavisča. Sele pred dvema letoma je bil določen datum raz-stave in začeli so graditi razstavne palače. Spanci so med vojno zelo razvili svojo industrijo in začeli so Uvažati svoje izdelke v večino držav, v katerih je vojna furija potisnila industrijo v ozadje. Po vojni pa je prišla kriza, ker nišo mogli tako dvigniti svoje industrije, da bi mogla uspešno tekmovati z industrijo drugih driav. Spočetka so Spanci upali, da bodo resili svojo industrijo z zaščitnimi carmami in šli so tako daleč, da je španska industrija zdaj najbolj zavarovana proti uvozu ino-zemskih izdelkov. Z razstavo hočejo Spanci informirati inozemstvo o svojem gospodarskem položaju in zato so jo organizirali res v velikem obsegu. Že pred otvoritvijo so znašali stroški za razstavo nad poldrugo milijardo dinar-jev. Stroski gredo deloma ra račun Barcelone, deloma pa na račun države. Bodoča barcelonska generacija bo imela pač čudne občutke, ko bo morala plačevati luksuz, ki so si ga dovolili njeni predniki. Razstavni prostor zavzema okrog \30 ha in na njem stoji 13 ogromnih pa-Iač, narodna palača, palača prometa, manufakture, elektrike, tekstilne industrije, kinotfnatografije, poljedelstva, umetnostne industrije, grafike, kemije, ineridjoiialii Alfonza XIII. in Viktorije Evgenije. Poleg tega je še 20 manjših palac in oficijelni paviljoni inozemskih držav. Sredi razstave je narodna palača z ogromno slavnostno dvorano, v kateri je prostora za 20.000 ljudi. V tej dvorani je španski kralj otvoril razstavo. V narodni palači so razstavljene umetnine iz najslavnejših dob španske zgodovme. Vrednost teh umetnin se ce-ni na 6 milijard dinarjev. Skoro v vseh drugih palacah se udeležujejo razstave turi narodi in tuji izdelki deloma ćelo prevladuiejo. Razstave se udeležujejo oficijelno Italija, Francija. Ceškoslova-ška. Madžarska, Fin-ska, Švica, Avstri-ja, Nemčija, Danska, Belgija, Švedska, Norveška. RumunUa, Jugoslavija in Estonska. Mnoge večje inozemske tvrd-ke Jrnajo na razstavi lastne paviljone. Anglija je zaradi visoke zaščitne carine v španiji razstavo oficijelno bojkotirala. Nekatere države, ki imajo na razstavi svoje paviljone, so razstavile po-le^ tega §e v španskih palacah. Razstava ob otvoritvi 5e ni bili urc-jena. Tujci, ki si hočejo ogledati razstavo, store najbolje, Če odpotujejo v Bar-celono v oktobru. V juliiu in v av^ustu pritiska v Barcelomi navadno neraiosria vročina tako, da sta dva meseca za po-set razstave zelo neuirodr.a. O draginji v Barceloni so se Sirile pretirane vesti, Mada je bila sicer tako neprevidna, dt je dovolila vsem hotelom in restavraci-jam zvi.iati cene za 50 odstotkov, toda ta manever se ni posrečil m zdaj, ko so Španci spoznali, da bi inozemstvo ra*-stavo L>o.ikotiralo. je vlada odredila rni-žanje cen v hotdih in restavracijah za 25 odstotkov. Zdaj so cene v Barceloni približno take. kakor v ^vici. Zelo po-ceni je vožnja r>o Barceloni s tramvajem ali avtobusom. Napitnma se v Barceloni sploh ne plačuje. Kakšen vtis napravi na tuica barcelonska razstava? Vsakega posernika preseneti na pr\i pogled s svojo pom-poznostjo. Ce si jo pa natančno ogleda, mora priznati, da je grandioznost delo denarja, ne pa moderne kulture fcpan-skega naroda. Skoro vse palače posne-majo po svoji arhitekturi stare sloge. Kar je novega. je slabo, m še to je v duhu oficijelne mednarodne arhitekture. Pa tuđi v palacah samih tujec opaEi, kako je sedanja Španska slaba in kako se rada baha s tem, kar je imela nekoČ. Na razstavo so spravili Spanci ćele muzeje. Edino, kar mora tujec občudovati, so vrtovi s krasnimi vodometi in vodopadi. Največii razstavm vodomet vržt vsako sekundo v zrak 2.500 litrov vode. Goni ja ga motor ji $ 1.100 konjskih sil. O tem, kako se je v š^pani>i živelo v starih časih. se tujec lahko prepriča v Bueblo Espa^ol, kjer je raistavljeno ćelo mesto, polno starih arhitektur raznih krajev. Tu se vr§e najmanj dvakrat v tednu narodne svečanosti, združene z narodnimi plesi. Seveda je v tem me-stecu trgovina pri trgovini, kjer se p»ro-daiajo rajrazličneiši spomrni na razstavo. Udeležba tujih narodov je znatna, toda zanimanje vseh posetnikov je osre-dotočeno na razstavah dveh največjih tekmecev, Francije in Nemčije. Ti dv# državi sta zavzeli na razstavi velik prostor, polez te^a sta pa razstavili v vseh jjanogah industrije v Španskih palacati. >panci simpatizirajo bolj z Nemci. ne«o s^ Prancozi. Nemški izdelki veljajo v Spaniji za kvaflitetne in vsak ipanslcl trgovec je ponosen, če more v izložbe-nem oknu napisati, da je njegovo blago nemškega izvora. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorođnikom, prijateljem in znancem, da je moj srčno ljubljeni sopro«, sin, brat, stric in svak, gosipod Josip Jenko stavbeni tehnik v torek, dne 9. julija t. 1. ob 2. ponoči po dolgi in mučni bolez-ni, previđen s tolažiH srv. vere, mirno v Gosipodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vrsil v sredo, dne 10. julija 1929 ob 5. uri popoklne iz srplošne bolnice na pokopatiSče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, na Bledu :n Steku, dne 9. julija 1929. Žalujoca soproga in ostali sorodniki. Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi naše srčno ljubljene sopro-ge, matere in stare matere, gospe t " Ane Wiessl za poklonjeno krasno cvetje in vence se tem potom vsem najtopleje zahvaljtrjemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni izrezi 22. duhov-ščini, »Kolu jugoslov. sester« in vsem onim, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Lfoblfana, dne 8. julija 1929. IVAN WIESSLf žalujoči sopro«. >%Ma1i og1asi< Vsalui beaeda SO far. Plača mm lahka tuđi w Za odgovor mamico I — Na vpraianfa brcx tnamke mm immmm odOovarimna. — NafrnanW o£la3 IH* Izgubil sem afcum.uiator in io4raritnrlf&io ravU'i-Jo. Poit^a najdild'j naj se javi pri uredništvu »SIcv. Naroda«, ^>ex ĆoM dobno- nagrado. 1471 Svarilo! Moja žena Aocela Betlič poblrt pri nwui|i strankah ra vse vozu}«, ki J h napravim, ia ra prodalo pesfaa *ei»T. Ker a to om »i vpravi5eiia, taoca od vsako §xr. ki hi uji kaj p4aošne i«)brarbc po«>olno-ma nemSČima, strojopis, stenorra-fija, lolski usvth od li četi aM t>rar đober — sprejroem v Ljubljani. Ponuđbe s podatki »Zek)€ na upr. »Slov. Naroda*. 1470 Avto po^tovorni, nosili!ost do 1500 kg, VMiio rablhtc. model 38 ali 29, kupim. V po&ev pridejo le malo rafa-Deoi. Pogodbe z natančraira opisom voza ia oavedba na+iižje cene oa nasllov KosI«vČarf Soitaod. 1469 Krmno molio in vse mlevske izdelke vedoo sveže dobite pri A. M. Zorman Ljubljana, Stari trg32 L Stjepušin Mrtttwt i mtš* p+ Cicildtaakt Deklica za Francoako ki razume v&a h:ir.a d«la ia kuho. sr>Te>mem za druiioo 3 o«b. Pla-Ca 700 Din in potni *trošk: do MaTsejla. Pism«B« po«ntfbe z na* vedbo stričeva! i« s!'iko na na* slov: Jii20slovensic konzulat, Mar. se}l, I>1 Comiche ra Viče konzula SttS h^ana Kovatcbevitdia. 14M Trg. ačeoca moine^a in zdraveca, s primerao lolsko izobratbo, poštenih stariev spreime Aatom Vodemk, trsovma x melaBim blagom. Petrovce pri CeUu. \4GT Otrobe p*eničc€, debele lo»V.na*e »udi oaicenek mlin Nastran, Radomlje. Zabtevajt« posudbe. 1452 Jaremnik To5*ajn - Cr^oder. đvofni v dobre m stanju, prodam afi zameafem sa vrpčano iafo (Badtasife). Ni-daJ-k se proda stroj u lomfkfije kamenca s pri^đajo^m bciioia • motorjem. »Jufol^s«, Crnome!!. 1450 Prodaiakio x izložbo ter nekaj SkJaAS^ po potrebi odda«n takoj v najejn. Re-tfefataoti za dolićn: okrad i« v me-thi na Iepem prometnem krat- s* Mj obraćalo na firmo Cv:!ak, Siov. Btotrica. 1451 D ražestne kodre ! neonu jao stanovito« ob vLaJnem go&podje brez kodralah ikarij % ■i&ttlšo bubifflavioo .HfLA« pot dulaoija. Veiik prhranek časa in >eoe£en boste, ko *e pogledate jttlicatirh kiodrov. mi£nc frtrar«. LL-metaice so po!ne ha*ale. Cena \2 Dr. Nik. Ke«e«y. Koilcc. Pott. jra4v ah poteoJjB do«**e>o damt m km4nlmi*om .HCLA«. Tuđ m|* epla. ker * n«u. Tako| po r%bt nefcroj o«-Hbovc calrvalaic. ZAa«ri «r»t«k« Din, 3 mtktomct M Om. — 12-11 12. C. S. K. MAJBOLJ^E TAMBURIOE arka^ev«?« >n tttmnkeg* sistema -Td^ln** ■ •tara Itfnr. tvot*tiioa tatttburic Stjepan M. Gilg Sisak 610 J5-L Kačićava ulioa 174 ftir»vatafca) CcnovtiiK tamount ^oiJiem ,iu £afiicvc ^iiiom Odlikovan / đvema ^iatmi kolainam*- Nabopolnelši ST0EWER ilvalnl stroH sa tivilje, kroja«« ia fievUarj« ttr za vsak dom. Rr*dea •! aabavit« ttroL ogfert« ti to Vrednoti pri trrdkl LUD. BAKAGA, LJubilana ^ilii>irr>vt aftea i/L BrcaptaC«« poslu lftktaa garaaotfa Telefon 5t 2W0 21 -L Naznanilo. * * 51avivemu ofočinstvu in svojim cenj. odjrmalccm vfcudfio na ina nj am. 4^ se»m otvoril dne i. t. m. pole« že davno obs*cje£e trgovine $ Ipecehijo in dt-žernimi pridelki na 1ŽANSK1 CESTI it. 16 tndi delikatesno trgovino spojeno s točenjem najboljših domaćih, štajerskih in dalmatinskih vin ter piva in vsakovrstnega žganja in likerj-ev kakor rudi vseh brezaPkoJiolnah piii^ Po ! najnižji ceni. Etobila s« bodo vsak ćas tud: mrzla jedila. Pbstrečba bo vtdno točna in solidna. i Za obiien obrsk se priporoča Jorfp R«, trgoTtc. Urf jo^ Jotip Zop^čifi, « Z. *&*odmo tVkvmat t*m Jinilifc, - Z* ^n« *• taimai dU tm* Oum GktmcL - V* i i^obt^i