Inscrati se sprejemajo in veljA tristopna vrsta :
8 far., Se se tiska lkrat,
i«	y
46 ii n ii ii - n
ii ii ii n 3 n
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
»e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administraci ja) in eksj edicija na fitarem trgu h. št. 16.
Političen list n slorassi uril
Po poŠti	prejeman velja :
Za celo leto	. . 10 gl. _ kr
za pol leta	. . 6 ., —
za četrt leta	, . 2 _
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na liora pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Liugovih ulicah štev. 7.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto
Nuihojvodu Franc Kari. y
1. Iz Dunaja 8. marca. *)
Ugasnilo je za ta svet življenje, ki po krvi in blagem duhu je bratovsko bilo strinjeno z onim ranjcega cesarja Ferdinanda dobrotlji-vega: velečastiti oče presvitlega našega vladarja, občeljubljeni nadvojvoda Franc Kari je danes o poldne, nekaj čez 75 let star mirno v Gospodu zaspal.
Prvi spomin bolezni mu je bil danes teden prišel, jia misle, da je malenkost, ni opustil zarad tega navadnih svojih opravil in sprehodov, ter se je brez vse skrbi tisto popoldne mrtvaških večernic in v soboto, v družbi Njih Veličanstev iu velicega spremstva, vdeležil sv. maše, ki jo je za ranjcega njegovega očeta, za cesarja Franca v dvorni kapelici imel kardinal Kučker. Brez posebne težave bil je tudi še v nedeljo pri očitni božji službi, pri pridigah in žegnu dopoldne in popoldne, in potem navadno radosten iu ljubeznjiv ph dvornem obedu. Na večer pa ga slabost resneje obide, in tako primora, da se vleže.
Zdravnikom, ki so bili drug za drugim v nasvet pozvani in so svoje prizadetje vidili brez vsega vspeha — zaprlo se mu je bilo, ali zarad zapletenja, ali vtripljenja ali organi-čnega zvoženja drobu, bo pokazalo seciranje (raztelesenje) — se je nevarnost takoj zaznala, med tem ko je prevzvišeni bolnik sam o svoji slabosti le prelahko sodil iu menil, da kmalo prede. „Glejte, prav zdrav sem ', je rekel svojemu spovedniku, dr. Haubnerju, načelniku pri-dvornih kaplanov, „in težko mi de, za tako
*) Dopis nam je do.šel že Je v torek , ko jc bil zadnji list že natisnjen in nam ni bilo več mo gočo priobčiti tega spisa. Vred.
malenkost biti v sobi. Pa naj bo. Odloživa za zdaj pobožuo opravilo, ki mi je sicer začetkom pouta v navadi, da ga zdrav iu v večjem miru lahko opravim. Želim pa, da mi v sosedni sobani sv. mašo darujete in pepelnično sredo | po lepem ccrkveuem obredu pepeljenje delite". Zgodilo se mu je po želji. V pristranski sobani je bil hišni oltar postavljen—to pravico imajo cesar z bližnjimi sorodniki — tje se da na stolu s kolesci sedeč, prepeljati in se od torka naprej z navadno svojo ginljivo pobož nostjo vdeležuje sv. maše, in v sredo pepelje-nja. Naj tukaj opomnim, da je bila prva maša po namenu nadvojvoda darovana Bogu v zahvalo za sklenitev miru.
Nevarnost je naglo naraščala in za časa bila je že tudi brez ovinkov odkrita presvit lemu cesarju. Oui, ki so z naj izglednišo lju beznijo neprenehoma čuli nad slabostanjem milo spoštovanega svojega očeta, so jim to danes po dogovoru s spovednikom v ginljivi skrbljivosti dali na pomen. Brž rajni, ki se je še boljšega čutil od včeraj, pokliče duhovna, opravi krščansko dolžnost, in mu željo izreče, med mašo biti obhajan, kakor je doslej navado imel. Sede na voznem stolu se da pre peljati pred altar v večjo sobano. Vtopljen v globoko pobožnost in brez vidnih težav — molil je brez ovire iz molitvenih bukvie — se tu, z Nju Veličanstvi in z nadvojvodoma sinoma Karlom iu Ludovikom, zadnjikrat vdeleži uekrvave daritve novega zakona ter z nepo-pisljivo pobožno radostjo sv. Rešuje telo zavžije. Po sv. maši izreče svojemu duhovnu v prisrčni ljubeznjivosti do solz ginjen zahvalo za sveto opravilo iu se mu v molitev priporoči. Kmalo nato pristopi k postelji še presvitla cesarica ; po nekolikih besedah pa začne dihanje težji prihajati, v znamenje, da se srce
vtriplje. Naglo dojde dvorni prelat s sv. oljem, in ko ga mazili, že nastanejo smrtne težave. Spovednik prične molitve za zadujo uro. Pretresljivi nazor pač: Častitljivi oče cesarjev, velespoštovani ljubljenec vsih zdaj umira. Nju Veličanstvi, nadvojvoda sinova, z mlajšimi presvitle rodbine cesarske v britkem joku, v goreči molitvi na kolenih krog postelje, um-rajočemu s solzami poljubovaje omrzele rok". Zadnjikrat dihne predragi, blaga njegova duša se je preselila v sinje višave.
Poldne zvoni. Starosta slavne hiše habsburške je preminul, ne, šel je z nemirnega sveta k počitku , zaspal je mirno v Gospodu, da se enkrat spet prebudi za neminljivo zvezo .s svojimi preljubimi, ki so mu že prešli bili poprej in ki mu, po njegovem zgledu, še le sledijo iz tega sveta.
Milost tako lepe smrti se pač sme en del plačila imenovati, ki gaje blagi za svoje bogo-Ijubno življenje pri Bogu zaslužil. Znano je njegovo goreče češčenje sv. Rešnjega telesa, Habsburgom že tudi po znameniti povesti Rudolfa I. pomenljivo. Vsaki dan bil je z naj ginljivišim zgledom pobožuosti pri žegnani sv. maši, nikdar ni popoldanšnje božje službe, nobeno nedeljo ali praznik ni oznanovanje božje besede zamudil; o posebnih dneh , in kadar je sv. zakramente prejel, bil je po večkrat v cerkvi. Z neko posebno radostjo se je veselil cerkvenih slovesnosti, z nepopisljivo pobožnotjo se vdeleževal cerkvenih obredov. Vsacega je ginilo na veliki petek pri kuše-vauju sv. križa za Njih Veličanstvom ranjcega nadvojvoda viditi, solz prevzetega, ali pri procesiji za sv. Režnjem telesom z gorečo svečo v zbrani molitvi svetiti. S kolikim zadovoljenjem je pripovedoval o pobožnostih, ki jih je kje doživel, sosebno v Marijnem Celju, kamor
Pojasnilo k spisu: „Mickiewiczeva poljska politika."
(Glej „Slovenea'' št. 9 in 10.)
(Konec.)
Da se resnice obsežene v vzvišenem umotvoru enega največjih pesnikov prav razume in spoznajo, treba je prešinjenemu biti življenjem naroda samega, vglobiti se v njegovo zgodovino, in, da bi tako rekel, z materuim mlekom navzeti se vede o njegovej slavnej preteklosti, velikih činov iu prestanih bolečin — sicer bi se leliko zdele, kar se je gospodu Slaviuu res pripetilo, sanjarije in fantastične travestije sv. pisma.
In vendar moramo reči: blagor narodu, kteri vkljub verig jetuištva in političnega tla-čenja ima takošne pesnike, ki kakor preroki, v hipih najuesrečuejih dogodeb povzdigujejo svoj glas, utišajo jokanje , brišejo solze , vlivajo na mesto obupnosti in breznadnosti v srce moč za strpljenje in nado, da se po dnevih hude in težke skušnje povrne samosvoj-nost očetnjave iu sreča svobode. Blagor naro-
dom, kteri imajo takošne pesnike, in blagor jiui dokler gojijo čuvstvo, s kteriin razumijo svoje pesmke, in dokler ohranijo svoja srca neoskrunjeua in za milost domovine plamteča, s kterimi so zmožni biserje njenih misli prav ceniti in obseči.
Takošni narodi nikakor ne morejo poginiti, kajti iskra njihovega življenja ni ugaauila, ampak tli globoko in Čedalje bolj pridobiva kreposti in sile, dokler ognjebluvavniku podobna ne buhue in ne potrga verig robstva. Kdor s tega edino pravega stališča pregleda in pretresa ter razumeti želi „knjige naroda in romarstva poljskega", jih nikdar ne bo imenoval fanatičen mesianizem, travestijo sv. pisma ali pa oddelke iz večnega juda. Naravno drugače morajo soditi o tem tisti ljudje, kteri bi ali iz posebnih nagibov radi zamorili v narodu plemenitem in svobodo očetnjave nad vse či-slečem vero v sebe in nado boljše bodočnosti, ali pa zato. ker imajo kriv in napačen pojem o stvari zavoljo pomankljive znanosti življenja dotičnega naroda, njegovih političnih dejanj in duševnega razvoja.
Če se gospod Slavin k prvim prišteva, tega ravno ne trdimo, da pa je izmed drugih, to je gotovo, ker se je lotil soditi o Mickie-vviczevej politiki posebej in o poljskej sploh, ktero je zaznamoval kot sanjarijo, pa se vendar ni mogel soznaniti z zgodovino poljskega naroda, in še z naj glavnejšimi njenimi dobami ne. Dovoljno je to dokazal s svojo opazko k tistemu oddelku Mickiewiczevih knjig naroda poljskega, v kterem se omenja konstitu-cija 3. maja, in kteri se. glasi tako-le : .,lu na konec so kralj in viteštvo dne 3. maja umislili brate storiti vse Poljake, najprej meščane in potem vlasteliue." *) K temu oddelku prinaša natančni (!) prevoditelj iz zaloge svojega zgodoznanstva to-le modro opazko: „Tačas 3. maja 1833 I se je ustanovila konstitucija ki se zategadelj navadno imenuje konstitucija 3. maja." Škoda, da pisatelj sostavka: „Mickie-\viczeva poljska politika" natančneje ni označil,
* Dolžen sem omeniti, da je tisto kitico napačno razumel prevoditelj , prestavljajoč poljski izraz ,,wloscianin" — nin" — no vlasteliu.
kteri pomeni ,,uelan, sela-
je vsako leto romal, Materi Božji za velik dar se zahvalit, ki ga mu je bil Bog na Njeno priprošujo dodelil.
Mirovni pogoji
niso še natanko znani, ker se bo mirovno pismo, ki ga je naredil general Ignatijev pri sv. Štefanu, podpisalo iu potrdilo še le v Petrogradu, do tje pa Rusi nič ne povedo o pogojih. Kolikor se je dosedaj zvedelo, če smemo tem poročilom verovati, spoznamo iz vsega, da je Rusija jako zmerna v svojih terjatvah. V gotovem denarji bodo Turki plačali samo 300 miljonov rubljev; to res ni veliko v primeri s 5000 miljoni frankov, ki so jih morali Francozi plačati, in ne more se trditi, da bi bila Pruse vojska več stala nego stane sedanja Rusijo. Tudi Armenije ne bodo vzeli cele, ampak Erzerum ostane turšk. V Evropi dobi Rusija Dobrudžo, da jo bo zamenjala za Besara-bijo. Srbija in Črna gora dobite le malo novega zemljišča; za to so Srbi bojda jako ne-voljui. Bosna, Tesalija, Epir, Macedonija ostanejo pod Turkom, pa dobodo bolj pravično vlado in nekoliko samouprave; evropske vlasti bodo Turke nadzorovale, da bodo premembe resnično uvedli. Bulgarija postane velika, sa-mostalna kneževina, pa bo Turčiji še vedno dacijo plačevala, vendar pa dobode svojo armado. Solun in Odrin ostaneta turška, tedaj tudi Plovdiv (Philipopel) ne more postati glavno mesto Bulgarije, ker je že skoraj na meji, (meja gre 2'/2 ure blizo Odrina, tedaj Plovdiv ne bo na meji), ampak najbtže Sredica (Sofija) ali Trnovo. Bulgarija se bo tedaj razprostirala med Donavo iu Balkanom razun Dobrudže, potem na jugu Balkana do blizo Odrina in Macedonije, na vzhodu do črnega morja, na zapadu do blizo Albanije. Za Bulgare je tedaj mir najbolj ugoden, in druga pokrajine, ki imajo pod turško vlado ostati, kakor Bosna, Hercegovina, Tesalija, Albanija, Macedonija ne bodo zadovoljne. Za Bosno in Hercegovino menda za to ni neodvisnost izgovorjena, ker jo mislijo prepustiti Avstriji. Grške provincije pa se ne smejo pritožiti, ker Grki si niso hoteli ob pravem času pomagati. Zastran brodarstva v Dardaue-lah iu po Donavi ostane vse pri starem, tako da so te vode vsem kupčijskim barkam odprte,
tedaj se v tem oziru Anglija in Avstrija ne boste mogle pritoži i.
Nihče po tem takem ne bo dejal, da so mirovni pfgoji preterani. Od teh pa, kakor so sedaj , si Rusi ne b ido dosti vež odtrgati dali. Nek gospod je govoril pri sv Štefanu z generalom Ignatijevom, in to se je bojda takole izšlo : „No tedaj! zdaj sem vendar enkrat Turke v vinski jesih pomočil, da se mi ne pokvarijo. Egiptovsko dacijo smo zahtevali, jia jo bomo tudi dobili (kakor se zdaj poroča, so se je Rusi vendar odrekli). Turki nam bodo morali vse plačati, kar smo v pismo postavili. V Aziji imamo več sveta , nego ga potrebujemo. Mi hočemo brodovja in denarja. Turčija naj ga dobi, kjer hoče, to je njena reč. Avstrije ■se nič ue bojimo; cesar Viljem ima že konje osedlane , da jej bo za vrat skočil, če z nami kaj začne. Angleška pa — bolj ko nas bo dražila, več bomo zahtevali. Naj le pride in naj nas prežene od tukaj, če more f" — In ko ga je ta gospod prašal, kaj misli o kongresu, rekel je: ,,E, kaj bo ta kongres! Kaka slaba šala! Ali res mislite, da si bomo dali po Evropi postave dajati ?" — Če ruski diplomati tako govore, potem smemo biti preverjeni, da so na novo vojsko pripravljeni , in da imajo svoje gotove zaveznike. Slabo tedaj svetujejo tisti, ki hočejo , naj bi se Avstrija sama v boj spuščala zoper dva ali tri sovražnike. In iz katerega uzroka naj bi se to zgodilo? V mirovnih pogojih, kakor smo jih prej uašteli, ne najdemo nič za Avstrijo uevarnega ali razžaljivega !
Politični pregied.
V Ljubljani, 13. marca.
Avstrijske dežele.
Vlclcj^aeiji ste se 10. t. m. razgo-varjale o 60 milj. gld. , ki jih grof Andrassy zahteva. Vnanji minister je pri tej priliki veliko govoril, pa le malo povedal. Posebno hudo so ga pestili v madjarski delegaciji , kjer je poročevalec Falk rekel, da je bolje varovati kri in imetje, kakor pa pričeti kaj, če ni mamo moči, da bi pričeli kaj velikanskega, z velikimi pripomočki in za imenitne koristi. Zlasti o Bosni in Hercegovini Madjari nečejo nič slišati, in Andrassy jim je pri tej priliki v tolažbo rekel, da na osvojitev Bosne
kakošua da je bila konštitucija 3. maja 1. 1833, | in kaj je nameravala! Vendar očevidno težko! bi ga stalo kaj dokazati , zato ker v omenjenem letu o konstituciji, ua ktero veliki pesnk misli, niti govora biti ue more. Pred vsem pa je treba gospodu Slavinu vedeti to-le majhno okoljščino, da „knjige naroda in rouiarstva poljskega" so bile prvikrat natisnjene v Parizu že 1. 1832. Na kak načiu se je toraj mogel pesnik ozirati na konstitucijo, ktera je morala nastopiti še le 3. maja 1. 1833 ? Vrh tega ni bilo mar gospodu Slavinu treba vedeti, da leti 1832 in 1833 ste najžalostnejši v zgodovini Poljske? Ti leti namreč ste prvi po padcu vstaje iii po vzetju Varšave ter posedbi dežele po Rusih, kteri so prav na tanko izvrševali obsojenje k smrti vseh , kteri so se proti njim bojevali, konfiskacijo posestev, zidanje trdnjav in gonili v Sibirijo ali pa daleč v notranjo Rusijo poljske sinove. V teh letih tedaj, ko si Moskva prizadeva, da ne zapusti ni sledu konstitucije kraljestva poljskega , more se govoriti o konstituciji, po kteri se kralj poljski in viteštvo odloči vse Poljake za brate spoznati in onakopravnost na meščane iu se-Ijane raztegniti? Konštitucija torej, na ktero
veliki naš pesnik kaže, je ona konštitucija ve likega pomena in velike donosnosti, po kterej bi se morale celo drugače ravnati osode kraljestva poljskega, ker nje namen je bil do či stega pretvoriti dosedanji stan celega kraljestva in njegovih vstanovitev tako, da bi vsem bilo prav in všeč. Ta konštitucija je tako važna za Poljsko, kakor francoska revolucija za Francosko, s tem velikim razločkom , da to, kar je poslednja nameravala doseči le po strašan skim prevratu in prelivanju krvi, je Poljska hotela priboriti po postavnem in človekoljubnem potu. Tista naravna konštitucija je pesniku na misli, in to je konštitucija tretjega maja I. 1791. O tem predmetu, ko zelo važnem in jako zanimivem naj mi bo drugda spregovoriti dovoljeno. *) Zdaj pa ostanem pri tem, zago-tovljajoč, da le zavoljo resnice sem stvar v njeni istiniti obliki hotel predstaviti, kajti go-spod Slavin sam za se meni „noc beneficio uec iuiuria cognitus — ni znan ne od dobre ne od slabe strani.
Novomesto dne 31. januarja 1878.
Jož. Ogorek.
** S tem bi g. profesor gotovo vstregli bral ccm „Slovcnea", zato se Vam priporočamo. Vred
in Hercegovine vlada nikdar ni mislila, ne misli sedaj in ne bode mislila v prihodnje, — če našim deželam od one strani ne bode žu-ala nevarnost. Da pa našim deželam od one Uraoi žuga nevarnost in ji bo žugala čedalje bolj. čim bol| se bodo nove dežele jugoslovanske ukrepile, to smo deloma omenjali že v zadnjem članku o Bosni in bodemo o tem še govorili, zato sodimo iz dostavka grofa Andras.-ya, da Avstrija resno misli zasesti Bosno iu Hercegovino, dasi morebiti še le vsled sklepa konferencije ali kongresa, ki se koncem tega meseca snide v Berlinu.
IB<»;go<llia med Cislo in Translo se bode morala zopet začasno podaljšati; naši jo žel£ podaljšati le za en mesec, Madjari pa za več mesecev.
\ 1'niKi so 8. t. m. zjutraj jako slovesno sprejeli kardinala Schwarzenberga pri-hajočega iz Rima. Dasi je bilo silno grdo vreme, je treskalo iu lilo, vendar je že na kolodvoru bilo občinstva veliko ne le iz duhovnega, ampak tudi iz deželskega, mestnega in plemskega stanu , še več potem v cerkvi sv. Nikolaja, od koder so ga po slišani sv. maši prečastno spremili v prestolnico. Na prvi pozdrav pomočnega škofa Pruha je odgovoril kardinal Miroslav po „Čechu" č. 57 to-le znamenite besede: „Naša naloga je s pomočjo Božjo srečno rešena, zvolili smo za namestnika Kristusovega moža, kteri bode, kakor v Boga zaupam, nalogo svojo zve.-to izpolnil. Šestikrat se vračam že iz Rima, pa nikoli doslej s tako vpokojemm srcem kakor sedaj".
Vnanje države. Kon^rcN Fe snide v Berlinu. Anglija, Francija in Italija so obljubile, da se ga vde-ležijo, Anglija se hoče pa potegniti tudi še za Greejo, da bi smela poslati svojega pooblaščenca k obravnavam.
Carski vstajniki v Macedoniji so vzeli Platouos in Rapso, ter so pretrgali zvezo med Macedouijo in Tesalijo in zahtevajo zedinjenje z Grško. Vstajniki v Epiru pa so bili po nekem telegramu Janinskega guvernerja tepeni od Turkov in zahtevajo podpore. Na Kreti so se pa Turki in vstajniki pomirili toliko fasa, da se pokaže, kaj se jim je nadejati od kongresa. Še le potem bodo boj ali zopet pričeli, ali se pa mirnim potom z vlado turško pogodili.
Italijanski princ Amadej, brat kralja Iluinberta, je 11. t. m. dospel na Dunaj,da se vdeleži pogreba nadvojvoda Franca Ivarelna. Na kolodvoru pričakoval gaje cesarjevič Rudolf.
Turški sultan je nekoliko obolel, pa ne nevarno. Namesto Reuf paše, ki je z Ignatijevom čez Odeso odrinil v Petrograd, postal je Mehemed Ali paša začasno vojni minister; Savfet paša pa je imenovan za guvernerja v Tripolisu. Begunci v Carigradu začeli so silno bolehati in umirati. V nekterih mestih vpeljal, se je davek od kruha. — General Donrlukov-Korsakov je neki izbran za višjega poveljnika ruske armade, ki ostaue kot posadka na Bul-garskem. Ladija „Livadia" čaka v Carigradu na velikega kneza Nikolaja. O shodu njegovem s sultanom ni še nič določenega.
Izvirni dopisi.
I® Močenj, 8. marca. (Hrabrost nekega gospoda iz K ro pc.) Pretekli pon-deljek, 4. t. m. je šel iz tukajšnje vasi obče spoštovati mož visoke starosti (star je namreč 82 let), v Kropo k cerkvenim opravilom, kjer se je nazaj grede v gostilnici pri „Jarmu" nekoliko pomudil. Med več gostovi bil je tudi neki olikan gospod, kteri sc jc s tem možem v
pogovor spustil o sedanji vojski in se po svoji pameti konečno izrazil, da mora zdaj na vsak način punt nastati, in da bi bil tudi potreben ; ali mož ga dobro zavrne rekši, da punt še nikomur ni nič dal, kar se iz sedanjega ubo-štva na Jugoslovanskem vidi. Ker mož ni po njegovi volji govoril, in ker ga drugače ni bil zmožen vgnati, pokazal je svojo hrabrost ali bolje rečeno surovost omenjeni kroparski olikanec a tem, da je vdaril s pestjo in vso močjo moža po očeh, da se mu je eurkoma kri vlila, zarad kterega mora zdaj mož bolečino in kazenje obraza trpeti.
Mogoče, da jima govor ni šel vkup , ker Človek pri teh letih in kmetiškega stanu nima toliko vednosti v politiki, kakor mož , ki se prišteva k izobraženim iu ima vsak dan časnike v rokah; kar bi bil moral omenjeni gospod tudi spreviditi, in namesto s tem možem naj bi se bil rajši šel s pustnimi šemami zgovarjat, med ktere vvrstenemu biti , bi bila zanj veči čast, kakor pa po gostivnah s takimi starimi možmi se pretepati, kar bi se celo največemu rogovi ležu ne pristovato. Pfejl —
■ S<*n£iirjn . 8. marca. (Slovesnost pri izvolitvi novega papeža. — Bralno društvo.)
Glasno naj pojo zvonovi, Strel naj strese hrib in plan, Tisočeri naj glasovi Znanijo veseli dan, Da se cerkev zaročila, Spet Očeta je dobila.
Radostno smo prejeli novico o izvolitvi pa peža Leona XIII. Pričakoval je ves kerščanski svet nekako strahoma, kako da se bode vrš.la volitev v tako burnem in osodepolnem času. In kako hitro se je oglas la množica liberalnih nemških časnikov s krikom , v koliko strank da je razcepljen sv. zbor kardinalov. Pa vse to se je pokazalo v malih dnevih za ničlo po starem izreku: Svet obrača. Bog pa obrne Veličastno so naznanjali zvonovi in grom mož-narjev tretjo predpepelnično nedeljo tukaj-njim faranotn slovesnost, ki se je vršila ob deseti uri v farni cerkvi sv. Jurija. Že v sa-boto popoldne so se razvile tri velike vihrajoče zastave raz visocega zvonika iu sicer devet metrov dolga belorumena (papeževa) druga belo-rudeča (avstrijanska) in tretja modrobelo-rudeča (slovanska) in bolj vrh zvonika v hralo je še šest bolj malih narodnih, ki so vse lastnina tukajšnjega narodnjaka g. Matija Okorna. Pri slovesni sv. maši, ktero so darovali častiti g. župnik, se je pela nekoliko prestavljena papeževa himna. ,.Kjer je Petra cerkev prava". Z zahvalno pesmijo se je končalo sv. opravilo v spomin srečne izvolitve Leona XIII., kterega naj Bog ohrani mnogo let, da bi varno vodil čolnič sv. Petra, kakor ranjki sv. oče Pij IX.
Naj pri tej priliki omenim, da že celi dve leti tukaj nameravajo ustanoviti ,,Bralno društvo", da pa dozdaj še niso storili potrebnega koraka v ti zadevi. Kako potrebno iu čez vse koristno bi bilo to društvo, mi ni treba omenjati. Iz tukajšnje velike vasi, ki šteje kakih 180 hišnih številk, bi se gotovo takoj vpisalo mnogo udov. Zdaj, žali Bog, mnogim denarno stanje ne dopušča, da bi si sami naročili časnike iu gredo zdaj sim zdaj tija si izposodit kake novine, da se prepričajo o resnici tega, kar se je n. pr. v preteklem letu kvasilo kmetijskemu ljudstvu o vojski iu volitvi slovenskih poslancev. Naj bi tedaj društvo že skoraj osnovali tukajšnji neodvisni narodnjaki v prid cele. srenje, da napreduje v vsem , kar zadeva blagor domovine, ker prepričani smo , da na-"oduosti iu sv. vero je treba ohraniti, potem
se nam ni več bati nasprotnikov, da bi pokrili z meglo luč, ki je začela krasno svetiti ua Slovanskem obnebji.	F. F. Or... st.
Domače novice.
V Ljubljani, 14. marca.
(Pred deželno sodnijo v Ljubljani) je bila včeraj obravnava o ugovoru gosp. L. llader-lapa proti konfiskaciji dveh številk ,,Slovenca" — in go<p. J. Alešovca proti konfiskaciji 1. št. letošnjega ,,Brencel)na'\ „Slovenec" je bil zasežen in zasega potrjena zavoljo dveh dopisov o uradniških agitacijah pred volitvami za kranjsko kupčijsko in obrtnijsko zbornico iu zavoljo dopisa iz Ljubljane o mestnem magistratu iu cestnem blatu po Ljubljani. Obravnave zavoljo ozke tiskovne svobode ne. moremo popisati, zato omenimo le. da je sodišče pod predsedstvom gosp. dež. sodu. nadsvetnika Kapreca zavrglo ugovor, čeravno se. je gosp. L. Haderlap vrlo in pogumno potegnil za list. Pri tej obravnavi se je zopet nekaj pokazalo, kar si mi le mislimo. Državni pravdnik gosp. Grdešič je pa vedno trdil , da so ustavoverci nemškutarji in celo rekel, da je on Slovenec! (Po rodu pač, po mišljenji pa dozdaj že še ne) Tudi ugovor ;'g. Alešovčev je sodišče zavrglo, čeravno je vrednik dobro zagovarjal zaseženi članek iu gospodu državnemu pravdniku tnar-siktero grenko pa resnično zasolil. Opominu državnega pravilnika, ..da so konfiskacij vselej listi sami krivi", je odgovoril, da to zdaj ue velja več, kajti dandanes slovanski srednik res ne more ravnati se po svojem spoznanji, ker za kofiskacijo večkrat ve toliko, kakor za svojo smrt. Tudi se je pritožil zavoljo tega, ker je dobil razloge konfiskacije slovenskega lista nemške — vkljub j?. II). Tako ostaneta oba lista zapečatena.
(Ustanovo postojnske jame za onemogle vojake) s 37 gld. 80 kr. so za tekoče leto prejeli: Franc Adam iz Petelin, Miha Bergač iz Trnja, Nace Milhač.č iz Hrušuja, Jaka Prunk iz Dolenjega Vrema , Luka Berne iz Velikega otoka. Janez Gešinu iz Orehka, Franc Kovač iz Postojne. Andrej Ogrišek iz Matcuje vasi. Janez Počkaj iz Ostreč nega Berda, Jurij Zor-man iz Klenika in Miha Žoidarš č iz Orehka. - Enako Metelkovo vstanovo pa so dobili: Martin 1'iežen iz Jelšovca , Janez Gomilar iz Malkovca, Šimen liovar iz Radulje, Jožef Ko-cijan in Anton Nachtigal iz Trebelna, Jurij Pucelj iz Loga, Matija Režen iz J-.lševca in Jernej U.ep č iz Stareva i.
(Marijina ali lakajska bratovščina,) ki je imela v nedeljo svoj občni zbor i/i obstoji že 120 let, šteje 1721 udov, 411 moških in 1310 ženskih. Premoženje njeno znaša 21.018 gld. 70 '/„ kr. Vpisnina se je nekoliko povikšala in znaša za ljudi, ki še niso stari 20 let, 4 gld. od 20. do 30. leta 5 gld., od 30. do 40. leta 6 gld., od 40. do 50 leta 7 gld., kar je pa čez 50 let, za vsako leto 1 gld. več. Zakonske otroke do 15. leta bratovščina na svoje stroške pokoplje, če sta oče in mati v bratovščino vpisana. V odbor so bili voljeni gg.: Horak, Pirnat in in J. Zupančič.
(ATaš domač polk baron Kuhn,) ki biva v Trstu, dobil je, kakor se od ondod piše ,.Augsb. Allg. Ztg.", povelje biti pripravljenemu na odhod. Je-li ta novica resnična ali ne, ne moremo povedati , ker je dozdaj v drugih no-vinah še nismo brali.
(Valvasorjeve kruniJce) prišel je ravnokar 2S. to je V. knjige 2. snopič na svitlo, ki govori o nekdanjih prebivalcih dežele kranjske, ktere nam pred oči postavlja tudi v 5 podobah.
G. založnik, ki si na vso moč prizadeva , da bi gg. naročnikom vstregel, v tem suopiču naznanja, da se izdelujejo tudi prav lične od g. Zeplihala osnovane močne platnice k Valvazor-jevim zvezkom, ktere bodo za vsaki zvezek stane 2 gld. in se bodo dobivale že v začetku meseca aprila pri g. založniku , kakor tudi pri kujigarjih, ki si pa smejo zaračuuiti svoj trud.
(Koiifiscirani so bili v preteklem letu 1877): ..Slovenec'1 1'J krat (12.420 listov); „Slovenski Narod" 24 krat (12.883 listov); „Novice" 5 krat (2780 listov); „Laib. Tagblatt" 1 krat (208 listov). Iz tega je razvidno, daje bil naš list primeroma največkrat konfisciran.
(Iz seje deželnega odbora 9. dne t. m.) Služba vrtnarskega pomočnika na vino in sad-jerejski šoli na Slapu se je podelila bivšemu učencu te šole Josipi Urbančiču. — V okrajni šolski svet Logaški je bil izvoljen Alojzij Pogačnik . trgovec v Cerknici. — Predlogu pom-uožnega kraj nega šolskega sveta, da se učitelju Karolu Krištofu iz Planine definitivno podeli učiteljska služba na ljudski šoli v Bavti vasi, je deželni odbor pritrdil.
(Mestni odbor) ima jutri ob 5 uri popoludne sejo, v kteri se bodo obravnavale reklamacije iu dnevi zastrau prihodnjih volitev za mestni odbor.
(Učiteljske preskuŠnje za ljudske in meščanske šole) se bodo letos v Ljubljani pričele 8. aprila. Kdor se jih hoče vdeležiti naj se pri vodstvu dotičue komisije oglasi vsaj do 1. aprila tega leta.
(Za predsednika kupčijske zbornice) bilje od kupčijskega ministerstva potrjen g. A. Dreo, za podpredsednika pa g. Kari Luckmann.
(Naročniki znanstvenega časnika) Matice slovenske , ki so naročnino plačali, naj blagovoljno naznanijo, kako naj se ta denar obrne.
Eazne reči.
— Zabavnika ,,Alte u. Neue Welt" prišel je ravnokar na svitlo 9. snopič, ki obsegu: Auf ineines Kiudes Tod. Gedicht v. Jo-seph Freiherr von Eichendorff. Auf der Schvveige. Eme Geschichte aus deu bayeri-schen Bergen. Von Georg Frh. von Dyherrn. Bc\vegte Tage. Jugenderinnerungen einer alten Frau. M tgetheilt von Theodor Berthold. Der Dank eines armen Ordens. Credit oder Baar-zahlung? Volksvvirihschaftliche Skiz/.en v. L.
Friedlieb. 2. Die Folgen des Borgsvstems. Bil-der aus der Chemie der Kiiche. Von E. A. Rhenanus. Die letzte Nonne. Gedicht v. Dr. Frz. Alfred Muth. Das Telephon. Von W. Stillfried. Aus dem Lebeu eines Reichstags-candidaten. Kine ernste Humoreske von Hans am See. Allerlei: Eitie Revolutionsscene, Che-misehe Eroberungen. Vertrauliche Correspo-denz. Der tiefste artesisehe Bruunen. — Ei-serne Dachziegel. — Luftdichte Biitletteller. Kine amerikanisehe Bahmvarterin. — Wie cou servirt man Obst in der Kammer? Riithsel. Podobe pa so: Auf meines Kiudes Tod. — Schlussvignette. — Der Getangeuen letzte Verlesung. — Die Laura zu Kieff. Initiale J.
—	Gestorter Ilausfriede. — Das Telephon des Professors Graham Bell. — Wiuterfreuden.
—	Eme amerikanisehe Bahn\viirterin. Vsako leto izide 18 snopičev t. j. vsake 3 tedne eden po 24 kr. s krasno oljnato premijo „sv. družina," iu se. zamore naročiti ali naravnost po
j pošti ali pa pri knjigarjih.
i
— Velik ogenj je bil 10. t. m. v Stari i vasi, tare Sentjemejske ua Dolenjskem. Pogo-' relo je več poslopij.
Eksekutivne dražbe.
15. marca: 2. Ceinas iz Silj, 2. Lužar iz Travnega dala, 2. Lumut z Griča, 2. Mauier iz Otovca, 2. Junko iz Črnomlja, 2. Neušic iz Ko-vačje vasi, 2. Kom z Griča , vsi v Črnomlji. 2. Bratum iz Tujega Grma, 2. Grmošek iz Liberge. oba v Litiji. 2. Lercherjevo reči v Ljubljani. 3. Petkovžek iz Medvedjega brda, 1. liožuiic in 1. Zalar iz Cirknice, 1. Blažon iz Planine, 1. Svigel iz Dolenje vasi, vsi v Logatcu 1. Pavlin v Kranji. 3. Sajovic iz Orelika, v Postojni. 3. Jamškove pravice do posestva v liianiei v Vipavi. 3. Kresov z Dolenjega vrlia , 3. .losef iz Ilorinje vasi, 3. Rozman iz Dolenjega Globodola , 3. Osolnik iz Židanje vasi, 3. Skedl iz Sel, vsi v Novem mestu. 2. Pire iz Starega trga v Ložu.
I niili so:
Od 10. do 13. marca. Alojzija Podlogar del. o. 10 m., Janez Štrucclj, polic. o. 1(5. m., oba za vnetico vratu. Jožef Erzar, kroj. o. 1 d., vsled F'abosti. Marija Graliek , ur. o. 3. m., zu vtriplj. pljuč. Peter Orne, mesar 40 1., za jetiko.
Tt-lcKrallčiK* denarne erur 1.1. marca Papirna renta 62.65 — Sroberna ranta 66 60 — Zlatarenta 74 61). — l8601etno državno posojilo 1117") Hanki»» akcije 800 — Kreditne akcije 232.")0 — L,mam 118.80 — Sr-bro 104 90,— Ces. kr cekini 6.59.— 20 frankov i) 49",._
Urnarstvrnr cene 12. marca.
Državni fondi.	Denar	Mlajfo
6'/« avstrijska papirna renta . . ! 62 65	62 75
6*/, renta v srebrn......6« 80	66.»0
4'/, renta v zlatu (davka prosta) .	74.40	74.55
Srečke (loži) J854. 1..............107.25	107.75
„ „ 1860. 1.. celi.....11125	111.50
„ „ 1860. 1., petinke . . .	1)0 26	119.50
Premijski listi 1864. 1.,............136.76	136.26
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5°t................98.50	99.50
Kranjske, koroške in primorske po 5'B	90.—	91.
Ogerske po 5V0 ................78 50	79,—
Hrvaške in slavonske po b''c ....	86.—	86,—
Sedmograške po 5°, ......	76.70	75.75
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke............801.—	802.—
tJnionske banke ... .... 67.—	67.50
Kreditne akcije........ 231.50	231.7 5
Nižoavatr. eskomptne družbe . . .	750, -	760 —
Anglo-avstr. banke..............104.50	105 —
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	162.25	162.50
Tržaške „ 100 ., k. d. .	118.—	120.—
„ ,. 50 „ „ ,, .	j 62.-	63 -
Budenske „ 40 gld. a. v. .	29—	29.25
Sahnove „ 40 „ „ „ .	38 25	38 50
Palfti-jeve „ 40 „ „ „ .	28 26	28 60
Clary-jeve .. 40 ,. „ „ .	| 28 25	28 50
8t. Genois „ 40 „ „ „ .	31.50	32.—
Windiscbgratz-ove „ 20 „ ., „ .	25 50	26.—
Waldstein-ove „ 40 „ „ „ .	| 22 25	! 22.50 Srebro in zlato.
Ces. cekini ..."............5 59	5.60
Napoleonsd'or..................9.60	9.60
Srebro	.........j 105 20 j 105.30
( Semenski krompir.
J Amerikanski zgodnji rožni krompir in zgodnji holsteinski krompir se dobi pri upravništvu kmetijskega vrta v Ljubljani na Bregu št. 8., — dunajski cent po 2 gl. 80 kr. Menj kot cent se ga ue oddaja. — Zaboj ali zavoj zaračuna se po lastnih stroških.	(3)
Franc ScholImaycr.
$
I Marija Eupnik,
izdelovalka umetnih cvetlic v špitalskih ulicah h. št. 7
v 11. nadstropji, se priporoča prečastiti duhovščini iu vsem cerkvenim dobrotnikom za izdelovanje cvetlic, posebno šopkov za sveče in ol tarjo, pa vencev za bandera in svečnike, J) ravno tako tudi za popolne oprave pri Mlivill llliisall po primerni ceni.
Pismena naročila se točno in natančno izvršujejo.	(2)
Sledeča pripossnalna pisma najbolje pričajo o izvrstnem vspe.hu
WilllOlltt-OVi'ga
Sclneteis Krauter-Allop-a.
Vertes, zadnja posta Nagy-Leta (Ogersko) 7. marca 1877.
Vaše blagorodje 1 Vljudno prosim, da mi blagovoljno pošljete kakor hitro je mogoče I flašo Wilbel m-ovega Schneebergs Krftuter-Allopa s podukom , kako da se rabi, ker ga hočem rabiti, koga slišim tolikanj hvaliti. NajspoitljivejSo vdani
Jan. .Martin, gospodarski vraduik.
Vertes, zadnja pošta Nagy-Leta, 21. marca 1S77.
Vaše blagorodje 1 Vljudno prosim n>i po pošti proti podvzetjn kakor hitro jo mogoče poslati 2 tlaii VVilhelm-ovega Schneebergs Kriinter-Allopa. Ta Wilhclmov Schneebergs Kiiiuter-Allop mi je prav dobro del. S spoštovanjem najvdmiejši
Jane/, Martin
Gospodu Francu Wilhelmu, lekarničarju v Neuukirchenu.
Sziglisberg, posta Sčavnica (Scheninitz) 4. aprila 1877.
Prosim Vas, ila mi kar najhitreje morete blagovoljno pošljete '£ IlaSi svojega slovečega \Vilhelm-ovega Schnoi-bergs Kriiuti r-Al op-a jiroti poStnemu podvze tju. S spoštovanjem
l.ilioriu.s l.clml/.ki
P. i. kupci, ki želu od 1. 1656 sim od mene pripravljenega izvrstnega praMKa Schneebergs Kiiiutcr-Allop-a kupiti, naj vselej odločno zahtevajo
Uilliclmov Schriefihcrgs Kraulcr-Allop.
I.e tedaj je res lljegov izdelek. če Imajo g Ila-c njegovo varstveno marko. Kdor jo ponnredi. /.»pnili- postavni kazni.
Poduk se vsaki flaši pridene.
Zapečatena izvirna llačn velja 1 «;l. 25 kr.
in se dobiva Veduo frišna le pri izdeljatelju :
Fr. Williclni-ii,
lekarničarju v Neunkirchen-u v Dolenjem Avstrijskem.
Zavijanje se zaračuni 20 kr. Pravi Willielm-ov Schneebergs Krauter-AUop prodajajo samo gospodje, ki ga dobivajo od mene:
V I .jiililjnni: Peter l.asnik; ▼ Postojni: J. A. Kupferschmidt , lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach, lekarničar; v Bozenu: P. \Vald-miillcr, lekarničar; v Borgu: .Jos. Bettanini, lekarničar; v i runeeku: J. (i Mahi ; v Brikse-uu: Lenaril Staub, lekarničar; v Celji: Bamn-bach-ova lekarna in Fr. Rauscber; v Oseku: J. C pl. Dienes, lekarničar; v F r o h n le i t e n u; Vin-cenc Blumauer; v B rež ah: Ant. Aichinger, lekarničar; v Feldbachu: Jos Kiinig, lekarničar; v Gospiču: Val. Vovk, Ukarničar; v Glini: Ant. Haulik, lekarničar; v Gorici: A. Franzoni, lekarničar; v Gradcu: Wcnd. Trukoczy, lekarničar; v Ilallu na Tirolskem: Leop. pl. Aichinger, lekarničar; v Inšprukn: Franc \Vinkltr; lekarničar; v Inniclienu: J. Stapf, lekarni'1« r , v Ivaniču: Ed. Tolovič , lekarničar; v Jaški: Aleks. Ileržič, lekarničar; v Celovcu: Kari Kle-menčič; v Karlovcu: A. E. Katkič, lekarničar; v Koprivnici: Maks \Verli, lekarničar ; v Kranji: Kari Savnik, lekarničar ; v Knittelfeldu. Wilh. Vischner; v Kindhergn: J. K. Karinčič ; v Liencu: Fr. pl. Erlach, lekarničar; v Mariboru: Alojzij Quandest; v Meranu: AVilh. pl. Permvortb, lekarničar; v Malsu: Ludv. Poli, lekarničar; v Muravu: Jan. Steyrcr; v Ptuju: C. Girod, Hkarničar; v P a t er va r ad i n u; H. Deodattovi dediči; v Radgoni: Cezar E. An-drieu, lekarničar; v Roveredu: Ribani Thales, lekarničar; v Novem mestu: l)om. Iiizzoli. lekarničar; v Trstu; E. Zanetti. lekarničar ; vBe-laku Ferd. Scliolz, lekarničar; v Vukovaru: A. Kiaicsovics, lekarničar; vVinkovcih: Frid-rih Herzig, lekarničar; v Varaždinn; dr. A. Halter, lekarničar; v Slovenjem gradcu: <J. Kordik, lekarničar; v Zailru: V. Androvič, lekarničar. Kdor hoče prevzet i zalogo, naj so pismeno obrne do meue.	([2)
N en n k i rc lien pri Lunaju (na Dolenjem Av-stiijskem).	Frane Willielm. lekarničar.
Iz Ternic.
Gospodu Francu Wilhelm-u, lekarničarju v Neunkirchen u.
V Ternic ah, 28. dee. 1874.
Veseli me, da Vam zamorem sporočili da je od Vas pripravljali WilhelmoV proliartritični in protirevmatični čaj za čiščenje ki vi velika dobrota za trpočo človeštvo.
/j njim narejene poskušnje potrjujejo resnico gori navedenih besedi, in dosegel sem z njim pri prnlinu, rovnmli/.mu, udnib bolečinah, kakor tudi pri spolnih boleznih, spuščajih iu škrofeljnih čudovito vsjjehn, kar me je pripravilo, da svojo gu-spode tovariše ua ta čaj opozorujem.
Kakor sem se prepričal, ima Franc \Vil-helin, lekarničar v Neuukirchenu, mnogo spričoval o neiiavadi em vspehu NVilhelmovega protiprotin-"kega in prolirevmatičnega čaja za čiščenje krvi, zato lii bilo jako želeti, da bi se to dobrodelno in slavno zdravilo človeštvu na ko>Kt še b"li razglasilo in razšiiilo, kakor doslej, kteii želji se prav rad i/, popolnega prepričanja piidružim.
Janez \Vallnol'er iu. p., drušiveni zdravnik pri fnžii ah za železo in jeklo v Ternicah.
Meni predloženemu nekolcknvanemu izvirnemu | isiiin od besede do besede enako.
Neunkirchen, 28. februarja 1875. (L S.) I)r. Ileinrili Sclineitler m. p., c. kr. notar.
Ktlinn pravega izdeluje
■'"rune Uillielm, lekar v Nemili irehenu.
Zavitek /.u osemkratno rabo. po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rab!, v raznih jezicih stane 1 gl., kolek iu zavijanje 10 ki.
Suirilo rejoniin čajem „\\ ...........v
Vsakdo naj s« varuje pred pona-, ter naj zahteva vselej edino le protiprotinsi i protirevmatični čaj ■'.a čiščečjo krvi'- lAVilhelms autiartritisclien anti-rheumatischer. Blutreinignngstliee), k>-r so čaji, ki se nahajajo samo pod imenom prolipiotinski protirevmatični čaj za čiščenje kivi samo ponarejen« reči, ki naj s« nikar ne kupujejo.
Da je za p i. občinstvo priličneje, prodajajo
|ir<i\ i >Viliclriirix iirotiprotiiiski prodre*-matični čaj ti le gospodje:
V Ljubljani: Peter l.nsnlU ; v Postojni, Jos. Kiipferschmidt, lekari i<'ar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach, lekar; v Borgu: Oiusippi Bettar>ioi: lekar; vKruku na M u i i; Albert Langer, lekar; Bozenu: Frauz NValduiilller, 1 kar; v Bruneku: J. O. Mnlil; v Helovaru: Kud Svo hoda, lekar; v Bri k senu: Leni h. Staub, h-kar; v Pil bergn: Jan. Neu.uer, lekar; v Celji: Banin-baehova lekarna in Fr Rauscher; v Korminu: Hermes Codoliui, lekar; v Kortini: A. Cam bruzzi; v Deusch-Landsbergu: Milllerjevi dediči; v Oseku: J. C. pl Dienes, lekar iu Jož Oo-betzky, lekar; v Fiirstenfeldu: A. Schriiekcn-fux, lekar; v Frohuleiteuu: v Blumauer; v Brežah: O. Russheim, lekar in A. Aichinger, lekar; v Gorici: A. Franzoni, lekar; v O rade n: J. Burgleitner, lekar; v Outtaringu : S. Vatterl; v Grubišnein polji; Jos. Malich; v Oi>8piču: Valentin Vovk, lekar; v Grafen-dorfu: Jos. Khiser; v Mohorju; JoS. M. Ri-ehter, lekar; v Ilallu (ua Tirolskem): Leop. pl. Aichinger, lekar v Judenburgu: F. Seuekovii1; vlnnichenu: J. Stapf. lekai; v Jmstn: Vilh. Deutseh, lekar; v Ivaniču: Ed. Tdovič, lekar; v Karlovcu: A. E. Katkič, lekar in J. Benič.; v Celovcu: Kari K le/nenčič; v K i n d s b o r gu: Karinčič; v K a p f en ber gu : Turner; v K n i t tel-feltlu: Willi. Vischner; v Kranji: Karlnavnik, lekar; v Liencu: Fr. pl. Erlach. lekar; v Le-obnu: Jan. Peforsohy, lekar; v Mariboru: Alojzij Quandest; v Metliki: Alfred Matter, lekar; v Miirzzuschlagu: Jan. Danzer. lekar; v Muravu: Jan. Steyier; v Mitrovici: A. Koistenovič; v Malsu; Ludvig Poli, lekar; v N en m ar k tu (na Stajarskem): Kari Maily, lekar; v Otoč.cu: Edv. Tomaj , lekar; v Mozirji: Jan. Tribuč; v Ptuju: C. Girod, lekar; v Pe-tervardinu: L. C. Junginger; v Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar; v Roveredu: Rihard Thales, lekar; vRottenmannu: Franz X. Illing, lekar; v Sam obom: F. Sc!iwarz. lekar; v Še-benilcu: Peter Beros, lekar; v S t r a s b u ' :r n I V. Gorton: v Št. Vidu:Jnliau Rippert.: R ( goni: Cezar E. Andrieu, lekar; v Štoinzu V. Timoušek, lekar, vZemunu:D. Jovanovičev sio; v Splitu: Venatio pl, Orazio, lekar; v Si-lil • u-d er s u : B. Wiirstl, lekar; v Trs tu : Jak. H-ravall . lekar; v Tri d en tu: Ant. Santoni; v Ti lužu Kug. Kbcrlin, lekar; v Belaku: Math. liirst; v Vukovaru: A Kraicsovics, lekar ; v V i ti k ovc i h: Fridr. I lerzig, lekar; v V a r a ž d i n u : dr A 11 a 11 e r lekar; v Slovenjem gradcu: Jos. Kaligarič, lekar in g. Kordik, lekar; v Slovenski bist-rici: Adam pl Gutkovski, lekar; v .Sonji: Jos. Aecurti, lekar; v Zadru: B. Andravič., lekar, v Zlatarn: Jan. Pospisil, lekar.	(2")
■■■■■■■■■■■■■■■Pl' '' ' aH«