Inscrati se sprejemajo in veljA tristopna vrsta : 8 far., Se se tiska lkrat, i« y 46 ii n ii ii - n ii ii ii n 3 n Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administraci ja) in eksj edicija na fitarem trgu h. št. 16. Političen list n slorassi uril Po poŠti prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. _ kr za pol leta . . 6 ., — za četrt leta , . 2 _ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na liora pošiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Liugovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto Nuihojvodu Franc Kari. y 1. Iz Dunaja 8. marca. *) Ugasnilo je za ta svet življenje, ki po krvi in blagem duhu je bratovsko bilo strinjeno z onim ranjcega cesarja Ferdinanda dobrotlji-vega: velečastiti oče presvitlega našega vladarja, občeljubljeni nadvojvoda Franc Kari je danes o poldne, nekaj čez 75 let star mirno v Gospodu zaspal. Prvi spomin bolezni mu je bil danes teden prišel, jia misle, da je malenkost, ni opustil zarad tega navadnih svojih opravil in sprehodov, ter se je brez vse skrbi tisto popoldne mrtvaških večernic in v soboto, v družbi Njih Veličanstev iu velicega spremstva, vdeležil sv. maše, ki jo je za ranjcega njegovega očeta, za cesarja Franca v dvorni kapelici imel kardinal Kučker. Brez posebne težave bil je tudi še v nedeljo pri očitni božji službi, pri pridigah in žegnu dopoldne in popoldne, in potem navadno radosten iu ljubeznjiv ph dvornem obedu. Na večer pa ga slabost resneje obide, in tako primora, da se vleže. Zdravnikom, ki so bili drug za drugim v nasvet pozvani in so svoje prizadetje vidili brez vsega vspeha — zaprlo se mu je bilo, ali zarad zapletenja, ali vtripljenja ali organi-čnega zvoženja drobu, bo pokazalo seciranje (raztelesenje) — se je nevarnost takoj zaznala, med tem ko je prevzvišeni bolnik sam o svoji slabosti le prelahko sodil iu menil, da kmalo prede. „Glejte, prav zdrav sem ', je rekel svojemu spovedniku, dr. Haubnerju, načelniku pri-dvornih kaplanov, „in težko mi de, za tako *) Dopis nam je do.šel že Je v torek , ko jc bil zadnji list že natisnjen in nam ni bilo več mo gočo priobčiti tega spisa. Vred. malenkost biti v sobi. Pa naj bo. Odloživa za zdaj pobožuo opravilo, ki mi je sicer začetkom pouta v navadi, da ga zdrav iu v večjem miru lahko opravim. Želim pa, da mi v sosedni sobani sv. mašo darujete in pepelnično sredo | po lepem ccrkveuem obredu pepeljenje delite". Zgodilo se mu je po želji. V pristranski sobani je bil hišni oltar postavljen—to pravico imajo cesar z bližnjimi sorodniki — tje se da na stolu s kolesci sedeč, prepeljati in se od torka naprej z navadno svojo ginljivo pobož nostjo vdeležuje sv. maše, in v sredo pepelje-nja. Naj tukaj opomnim, da je bila prva maša po namenu nadvojvoda darovana Bogu v zahvalo za sklenitev miru. Nevarnost je naglo naraščala in za časa bila je že tudi brez ovinkov odkrita presvit lemu cesarju. Oui, ki so z naj izglednišo lju beznijo neprenehoma čuli nad slabostanjem milo spoštovanega svojega očeta, so jim to danes po dogovoru s spovednikom v ginljivi skrbljivosti dali na pomen. Brž rajni, ki se je še boljšega čutil od včeraj, pokliče duhovna, opravi krščansko dolžnost, in mu željo izreče, med mašo biti obhajan, kakor je doslej navado imel. Sede na voznem stolu se da pre peljati pred altar v večjo sobano. Vtopljen v globoko pobožnost in brez vidnih težav — molil je brez ovire iz molitvenih bukvie — se tu, z Nju Veličanstvi in z nadvojvodoma sinoma Karlom iu Ludovikom, zadnjikrat vdeleži uekrvave daritve novega zakona ter z nepo-pisljivo pobožno radostjo sv. Rešuje telo zavžije. Po sv. maši izreče svojemu duhovnu v prisrčni ljubeznjivosti do solz ginjen zahvalo za sveto opravilo iu se mu v molitev priporoči. Kmalo nato pristopi k postelji še presvitla cesarica ; po nekolikih besedah pa začne dihanje težji prihajati, v znamenje, da se srce vtriplje. Naglo dojde dvorni prelat s sv. oljem, in ko ga mazili, že nastanejo smrtne težave. Spovednik prične molitve za zadujo uro. Pretresljivi nazor pač: Častitljivi oče cesarjev, velespoštovani ljubljenec vsih zdaj umira. Nju Veličanstvi, nadvojvoda sinova, z mlajšimi presvitle rodbine cesarske v britkem joku, v goreči molitvi na kolenih krog postelje, um-rajočemu s solzami poljubovaje omrzele rok". Zadnjikrat dihne predragi, blaga njegova duša se je preselila v sinje višave. Poldne zvoni. Starosta slavne hiše habsburške je preminul, ne, šel je z nemirnega sveta k počitku , zaspal je mirno v Gospodu, da se enkrat spet prebudi za neminljivo zvezo .s svojimi preljubimi, ki so mu že prešli bili poprej in ki mu, po njegovem zgledu, še le sledijo iz tega sveta. Milost tako lepe smrti se pač sme en del plačila imenovati, ki gaje blagi za svoje bogo-Ijubno življenje pri Bogu zaslužil. Znano je njegovo goreče češčenje sv. Rešnjega telesa, Habsburgom že tudi po znameniti povesti Rudolfa I. pomenljivo. Vsaki dan bil je z naj ginljivišim zgledom pobožuosti pri žegnani sv. maši, nikdar ni popoldanšnje božje službe, nobeno nedeljo ali praznik ni oznanovanje božje besede zamudil; o posebnih dneh , in kadar je sv. zakramente prejel, bil je po večkrat v cerkvi. Z neko posebno radostjo se je veselil cerkvenih slovesnosti, z nepopisljivo pobožnotjo se vdeleževal cerkvenih obredov. Vsacega je ginilo na veliki petek pri kuše-vauju sv. križa za Njih Veličanstvom ranjcega nadvojvoda viditi, solz prevzetega, ali pri procesiji za sv. Režnjem telesom z gorečo svečo v zbrani molitvi svetiti. S kolikim zadovoljenjem je pripovedoval o pobožnostih, ki jih je kje doživel, sosebno v Marijnem Celju, kamor Pojasnilo k spisu: „Mickiewiczeva poljska politika." (Glej „Slovenea'' št. 9 in 10.) (Konec.) Da se resnice obsežene v vzvišenem umotvoru enega največjih pesnikov prav razume in spoznajo, treba je prešinjenemu biti življenjem naroda samega, vglobiti se v njegovo zgodovino, in, da bi tako rekel, z materuim mlekom navzeti se vede o njegovej slavnej preteklosti, velikih činov iu prestanih bolečin — sicer bi se leliko zdele, kar se je gospodu Slaviuu res pripetilo, sanjarije in fantastične travestije sv. pisma. In vendar moramo reči: blagor narodu, kteri vkljub verig jetuištva in političnega tla-čenja ima takošne pesnike, ki kakor preroki, v hipih najuesrečuejih dogodeb povzdigujejo svoj glas, utišajo jokanje , brišejo solze , vlivajo na mesto obupnosti in breznadnosti v srce moč za strpljenje in nado, da se po dnevih hude in težke skušnje povrne samosvoj-nost očetnjave iu sreča svobode. Blagor naro- dom, kteri imajo takošne pesnike, in blagor jiui dokler gojijo čuvstvo, s kteriin razumijo svoje pesmke, in dokler ohranijo svoja srca neoskrunjeua in za milost domovine plamteča, s kterimi so zmožni biserje njenih misli prav ceniti in obseči. Takošni narodi nikakor ne morejo poginiti, kajti iskra njihovega življenja ni ugaauila, ampak tli globoko in Čedalje bolj pridobiva kreposti in sile, dokler ognjebluvavniku podobna ne buhue in ne potrga verig robstva. Kdor s tega edino pravega stališča pregleda in pretresa ter razumeti želi „knjige naroda in romarstva poljskega", jih nikdar ne bo imenoval fanatičen mesianizem, travestijo sv. pisma ali pa oddelke iz večnega juda. Naravno drugače morajo soditi o tem tisti ljudje, kteri bi ali iz posebnih nagibov radi zamorili v narodu plemenitem in svobodo očetnjave nad vse či-slečem vero v sebe in nado boljše bodočnosti, ali pa zato. ker imajo kriv in napačen pojem o stvari zavoljo pomankljive znanosti življenja dotičnega naroda, njegovih političnih dejanj in duševnega razvoja. Če se gospod Slavin k prvim prišteva, tega ravno ne trdimo, da pa je izmed drugih, to je gotovo, ker se je lotil soditi o Mickie-vviczevej politiki posebej in o poljskej sploh, ktero je zaznamoval kot sanjarijo, pa se vendar ni mogel soznaniti z zgodovino poljskega naroda, in še z naj glavnejšimi njenimi dobami ne. Dovoljno je to dokazal s svojo opazko k tistemu oddelku Mickiewiczevih knjig naroda poljskega, v kterem se omenja konstitu-cija 3. maja, in kteri se. glasi tako-le : .,lu na konec so kralj in viteštvo dne 3. maja umislili brate storiti vse Poljake, najprej meščane in potem vlasteliue." *) K temu oddelku prinaša natančni (!) prevoditelj iz zaloge svojega zgodoznanstva to-le modro opazko: „Tačas 3. maja 1833 I se je ustanovila konstitucija ki se zategadelj navadno imenuje konstitucija 3. maja." Škoda, da pisatelj sostavka: „Mickie-\viczeva poljska politika" natančneje ni označil, * Dolžen sem omeniti, da je tisto kitico napačno razumel prevoditelj , prestavljajoč poljski izraz ,,wloscianin" — nin" — no vlasteliu. kteri pomeni ,,uelan, sela- je vsako leto romal, Materi Božji za velik dar se zahvalit, ki ga mu je bil Bog na Njeno priprošujo dodelil. Mirovni pogoji niso še natanko znani, ker se bo mirovno pismo, ki ga je naredil general Ignatijev pri sv. Štefanu, podpisalo iu potrdilo še le v Petrogradu, do tje pa Rusi nič ne povedo o pogojih. Kolikor se je dosedaj zvedelo, če smemo tem poročilom verovati, spoznamo iz vsega, da je Rusija jako zmerna v svojih terjatvah. V gotovem denarji bodo Turki plačali samo 300 miljonov rubljev; to res ni veliko v primeri s 5000 miljoni frankov, ki so jih morali Francozi plačati, in ne more se trditi, da bi bila Pruse vojska več stala nego stane sedanja Rusijo. Tudi Armenije ne bodo vzeli cele, ampak Erzerum ostane turšk. V Evropi dobi Rusija Dobrudžo, da jo bo zamenjala za Besara-bijo. Srbija in Črna gora dobite le malo novega zemljišča; za to so Srbi bojda jako ne-voljui. Bosna, Tesalija, Epir, Macedonija ostanejo pod Turkom, pa dobodo bolj pravično vlado in nekoliko samouprave; evropske vlasti bodo Turke nadzorovale, da bodo premembe resnično uvedli. Bulgarija postane velika, sa-mostalna kneževina, pa bo Turčiji še vedno dacijo plačevala, vendar pa dobode svojo armado. Solun in Odrin ostaneta turška, tedaj tudi Plovdiv (Philipopel) ne more postati glavno mesto Bulgarije, ker je že skoraj na meji, (meja gre 2'/2 ure blizo Odrina, tedaj Plovdiv ne bo na meji), ampak najbtže Sredica (Sofija) ali Trnovo. Bulgarija se bo tedaj razprostirala med Donavo iu Balkanom razun Dobrudže, potem na jugu Balkana do blizo Odrina in Macedonije, na vzhodu do črnega morja, na zapadu do blizo Albanije. Za Bulgare je tedaj mir najbolj ugoden, in druga pokrajine, ki imajo pod turško vlado ostati, kakor Bosna, Hercegovina, Tesalija, Albanija, Macedonija ne bodo zadovoljne. Za Bosno in Hercegovino menda za to ni neodvisnost izgovorjena, ker jo mislijo prepustiti Avstriji. Grške provincije pa se ne smejo pritožiti, ker Grki si niso hoteli ob pravem času pomagati. Zastran brodarstva v Dardaue-lah iu po Donavi ostane vse pri starem, tako da so te vode vsem kupčijskim barkam odprte, tedaj se v tem oziru Anglija in Avstrija ne boste mogle pritoži i. Nihče po tem takem ne bo dejal, da so mirovni pfgoji preterani. Od teh pa, kakor so sedaj , si Rusi ne b ido dosti vež odtrgati dali. Nek gospod je govoril pri sv Štefanu z generalom Ignatijevom, in to se je bojda takole izšlo : „No tedaj! zdaj sem vendar enkrat Turke v vinski jesih pomočil, da se mi ne pokvarijo. Egiptovsko dacijo smo zahtevali, jia jo bomo tudi dobili (kakor se zdaj poroča, so se je Rusi vendar odrekli). Turki nam bodo morali vse plačati, kar smo v pismo postavili. V Aziji imamo več sveta , nego ga potrebujemo. Mi hočemo brodovja in denarja. Turčija naj ga dobi, kjer hoče, to je njena reč. Avstrije ■se nič ue bojimo; cesar Viljem ima že konje osedlane , da jej bo za vrat skočil, če z nami kaj začne. Angleška pa — bolj ko nas bo dražila, več bomo zahtevali. Naj le pride in naj nas prežene od tukaj, če more f" — In ko ga je ta gospod prašal, kaj misli o kongresu, rekel je: ,,E, kaj bo ta kongres! Kaka slaba šala! Ali res mislite, da si bomo dali po Evropi postave dajati ?" — Če ruski diplomati tako govore, potem smemo biti preverjeni, da so na novo vojsko pripravljeni , in da imajo svoje gotove zaveznike. Slabo tedaj svetujejo tisti, ki hočejo , naj bi se Avstrija sama v boj spuščala zoper dva ali tri sovražnike. In iz katerega uzroka naj bi se to zgodilo? V mirovnih pogojih, kakor smo jih prej uašteli, ne najdemo nič za Avstrijo uevarnega ali razžaljivega ! Politični pregied. V Ljubljani, 13. marca. Avstrijske dežele. Vlclcj^aeiji ste se 10. t. m. razgo-varjale o 60 milj. gld. , ki jih grof Andrassy zahteva. Vnanji minister je pri tej priliki veliko govoril, pa le malo povedal. Posebno hudo so ga pestili v madjarski delegaciji , kjer je poročevalec Falk rekel, da je bolje varovati kri in imetje, kakor pa pričeti kaj, če ni mamo moči, da bi pričeli kaj velikanskega, z velikimi pripomočki in za imenitne koristi. Zlasti o Bosni in Hercegovini Madjari nečejo nič slišati, in Andrassy jim je pri tej priliki v tolažbo rekel, da na osvojitev Bosne kakošua da je bila konštitucija 3. maja 1. 1833, | in kaj je nameravala! Vendar očevidno težko! bi ga stalo kaj dokazati , zato ker v omenjenem letu o konstituciji, ua ktero veliki pesnk misli, niti govora biti ue more. Pred vsem pa je treba gospodu Slavinu vedeti to-le majhno okoljščino, da „knjige naroda in rouiarstva poljskega" so bile prvikrat natisnjene v Parizu že 1. 1832. Na kak načiu se je toraj mogel pesnik ozirati na konstitucijo, ktera je morala nastopiti še le 3. maja 1. 1833 ? Vrh tega ni bilo mar gospodu Slavinu treba vedeti, da leti 1832 in 1833 ste najžalostnejši v zgodovini Poljske? Ti leti namreč ste prvi po padcu vstaje iii po vzetju Varšave ter posedbi dežele po Rusih, kteri so prav na tanko izvrševali obsojenje k smrti vseh , kteri so se proti njim bojevali, konfiskacijo posestev, zidanje trdnjav in gonili v Sibirijo ali pa daleč v notranjo Rusijo poljske sinove. V teh letih tedaj, ko si Moskva prizadeva, da ne zapusti ni sledu konstitucije kraljestva poljskega , more se govoriti o konstituciji, po kteri se kralj poljski in viteštvo odloči vse Poljake za brate spoznati in onakopravnost na meščane iu se-Ijane raztegniti? Konštitucija torej, na ktero veliki naš pesnik kaže, je ona konštitucija ve likega pomena in velike donosnosti, po kterej bi se morale celo drugače ravnati osode kraljestva poljskega, ker nje namen je bil do či stega pretvoriti dosedanji stan celega kraljestva in njegovih vstanovitev tako, da bi vsem bilo prav in všeč. Ta konštitucija je tako važna za Poljsko, kakor francoska revolucija za Francosko, s tem velikim razločkom , da to, kar je poslednja nameravala doseči le po strašan skim prevratu in prelivanju krvi, je Poljska hotela priboriti po postavnem in človekoljubnem potu. Tista naravna konštitucija je pesniku na misli, in to je konštitucija tretjega maja I. 1791. O tem predmetu, ko zelo važnem in jako zanimivem naj mi bo drugda spregovoriti dovoljeno. *) Zdaj pa ostanem pri tem, zago-tovljajoč, da le zavoljo resnice sem stvar v njeni istiniti obliki hotel predstaviti, kajti go-spod Slavin sam za se meni „noc beneficio uec iuiuria cognitus — ni znan ne od dobre ne od slabe strani. Novomesto dne 31. januarja 1878. Jož. Ogorek. ** S tem bi g. profesor gotovo vstregli bral ccm „Slovcnea", zato se Vam priporočamo. Vred in Hercegovine vlada nikdar ni mislila, ne misli sedaj in ne bode mislila v prihodnje, — če našim deželam od one strani ne bode žu-ala nevarnost. Da pa našim deželam od one Uraoi žuga nevarnost in ji bo žugala čedalje bolj. čim bol| se bodo nove dežele jugoslovanske ukrepile, to smo deloma omenjali že v zadnjem članku o Bosni in bodemo o tem še govorili, zato sodimo iz dostavka grofa Andras.-ya, da Avstrija resno misli zasesti Bosno iu Hercegovino, dasi morebiti še le vsled sklepa konferencije ali kongresa, ki se koncem tega meseca snide v Berlinu. IB<»;goi po pošti proti podvzetjn kakor hitro jo mogoče poslati 2 tlaii VVilhelm-ovega Schneebergs Kriinter-Allopa. Ta Wilhclmov Schneebergs Kiiiuter-Allop mi je prav dobro del. S spoštovanjem najvdmiejši Jane/, Martin Gospodu Francu Wilhelmu, lekarničarju v Neuukirchenu. Sziglisberg, posta Sčavnica (Scheninitz) 4. aprila 1877. Prosim Vas, ila mi kar najhitreje morete blagovoljno pošljete '£ IlaSi svojega slovečega \Vilhelm-ovega Schnoi-bergs Kriiuti r-Al op-a jiroti poStnemu podvze tju. S spoštovanjem l.ilioriu.s l.clml/.ki P. i. kupci, ki želu od 1. 1656 sim od mene pripravljenega izvrstnega praMKa Schneebergs Kiiiutcr-Allop-a kupiti, naj vselej odločno zahtevajo Uilliclmov Schriefihcrgs Kraulcr-Allop. I.e tedaj je res lljegov izdelek. če Imajo g Ila-c njegovo varstveno marko. Kdor jo ponnredi. /.»pnili- postavni kazni. Poduk se vsaki flaši pridene. Zapečatena izvirna llačn velja 1 «;l. 25 kr. in se dobiva Veduo frišna le pri izdeljatelju : Fr. Williclni-ii, lekarničarju v Neunkirchen-u v Dolenjem Avstrijskem. Zavijanje se zaračuni 20 kr. Pravi Willielm-ov Schneebergs Krauter-AUop prodajajo samo gospodje, ki ga dobivajo od mene: V I .jiililjnni: Peter l.asnik; ▼ Postojni: J. A. Kupferschmidt , lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach, lekarničar; v Bozenu: P. \Vald-miillcr, lekarničar; v Borgu: .Jos. Bettanini, lekarničar; v i runeeku: J. (i Mahi ; v Brikse-uu: Lenaril Staub, lekarničar; v Celji: Bamn-bach-ova lekarna in Fr. Rauscber; v Oseku: J. C pl. Dienes, lekarničar; v F r o h n le i t e n u; Vin-cenc Blumauer; v B rež ah: Ant. Aichinger, lekarničar; v Feldbachu: Jos Kiinig, lekarničar; v Gospiču: Val. Vovk, Ukarničar; v Glini: Ant. Haulik, lekarničar; v Gorici: A. Franzoni, lekarničar; v Gradcu: Wcnd. Trukoczy, lekarničar; v Ilallu na Tirolskem: Leop. pl. Aichinger, lekarničar; v Inšprukn: Franc \Vinkltr; lekarničar; v Inniclienu: J. Stapf, lekarni'1« r , v Ivaniču: Ed. Tolovič , lekarničar; v Jaški: Aleks. Ileržič, lekarničar; v Celovcu: Kari Kle-menčič; v Karlovcu: A. E. Katkič, lekarničar; v Koprivnici: Maks \Verli, lekarničar ; v Kranji: Kari Savnik, lekarničar ; v Knittelfeldu. Wilh. Vischner; v Kindhergn: J. K. Karinčič ; v Liencu: Fr. pl. Erlach, lekarničar; v Mariboru: Alojzij Quandest; v Meranu: AVilh. pl. Permvortb, lekarničar; v Malsu: Ludv. Poli, lekarničar; v Muravu: Jan. Steyrcr; v Ptuju: C. Girod, Hkarničar; v P a t er va r ad i n u; H. Deodattovi dediči; v Radgoni: Cezar E. An-drieu, lekarničar; v Roveredu: Ribani Thales, lekarničar; v Novem mestu: l)om. Iiizzoli. lekarničar; v Trstu; E. Zanetti. lekarničar ; vBe-laku Ferd. Scliolz, lekarničar; v Vukovaru: A. Kiaicsovics, lekarničar; vVinkovcih: Frid-rih Herzig, lekarničar; v Varaždinn; dr. A. Halter, lekarničar; v Slovenjem gradcu: Kt še b"li razglasilo in razšiiilo, kakor doslej, kteii želji se prav rad i/, popolnega prepričanja piidružim. Janez \Vallnol'er iu. p., drušiveni zdravnik pri fnžii ah za železo in jeklo v Ternicah. Meni predloženemu nekolcknvanemu izvirnemu | isiiin od besede do besede enako. Neunkirchen, 28. februarja 1875. (L S.) I)r. Ileinrili Sclineitler m. p., c. kr. notar. Ktlinn pravega izdeluje ■'"rune Uillielm, lekar v Nemili irehenu. Zavitek /.u osemkratno rabo. po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rab!, v raznih jezicih stane 1 gl., kolek iu zavijanje 10 ki. Suirilo rejoniin čajem „\\ ...........v Vsakdo naj s« varuje pred pona-, ter naj zahteva vselej edino le protiprotinsi i protirevmatični čaj ■'.a čiščečjo krvi'- lAVilhelms autiartritisclien anti-rheumatischer. Blutreinignngstliee), k>-r so čaji, ki se nahajajo samo pod imenom prolipiotinski protirevmatični čaj za čiščenje kivi samo ponarejen« reči, ki naj s« nikar ne kupujejo. Da je za p i. občinstvo priličneje, prodajajo |irViliclriirix iirotiprotiiiski prodre*-matični čaj ti le gospodje: V Ljubljani: Peter l.nsnlU ; v Postojni, Jos. Kiipferschmidt, lekari i<'ar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach, lekar; v Borgu: Oiusippi Bettar>ioi: lekar; vKruku na M u i i; Albert Langer, lekar; Bozenu: Frauz NValduiilller, 1 kar; v Bruneku: J. O. Mnlil; v Helovaru: Kud Svo hoda, lekar; v Bri k senu: Leni h. Staub, h-kar; v Pil bergn: Jan. Neu.uer, lekar; v Celji: Banin-baehova lekarna in Fr Rauscher; v Korminu: Hermes Codoliui, lekar; v Kortini: A. Cam bruzzi; v Deusch-Landsbergu: Milllerjevi dediči; v Oseku: J. C. pl Dienes, lekar iu Jož Oo-betzky, lekar; v Fiirstenfeldu: A. Schriiekcn-fux, lekar; v Frohuleiteuu: v Blumauer; v Brežah: O. Russheim, lekar in A. Aichinger, lekar; v Gorici: A. Franzoni, lekar; v O rade n: J. Burgleitner, lekar; v Outtaringu : S. Vatterl; v Grubišnein polji; Jos. Malich; v Oi>8piču: Valentin Vovk, lekar; v Grafen-dorfu: Jos. Khiser; v Mohorju; JoS. M. Ri-ehter, lekar; v Ilallu (ua Tirolskem): Leop. pl. Aichinger, lekar v Judenburgu: F. Seuekovii1; vlnnichenu: J. Stapf. lekai; v Jmstn: Vilh. Deutseh, lekar; v Ivaniču: Ed. Tdovič, lekar; v Karlovcu: A. E. Katkič, lekar in J. Benič.; v Celovcu: Kari K le/nenčič; v K i n d s b o r gu: Karinčič; v K a p f en ber gu : Turner; v K n i t tel-feltlu: Willi. Vischner; v Kranji: Karlnavnik, lekar; v Liencu: Fr. pl. Erlach. lekar; v Le-obnu: Jan. Peforsohy, lekar; v Mariboru: Alojzij Quandest; v Metliki: Alfred Matter, lekar; v Miirzzuschlagu: Jan. Danzer. lekar; v Muravu: Jan. Steyier; v Mitrovici: A. Koistenovič; v Malsu; Ludvig Poli, lekar; v N en m ar k tu (na Stajarskem): Kari Maily, lekar; v Otoč.cu: Edv. Tomaj , lekar; v Mozirji: Jan. Tribuč; v Ptuju: C. Girod, lekar; v Pe-tervardinu: L. C. Junginger; v Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar; v Roveredu: Rihard Thales, lekar; vRottenmannu: Franz X. Illing, lekar; v Sam obom: F. Sc!iwarz. lekar; v Še-benilcu: Peter Beros, lekar; v S t r a s b u ' :r n I V. Gorton: v Št. Vidu:Jnliau Rippert.: R ( goni: Cezar E. Andrieu, lekar; v Štoinzu V. Timoušek, lekar, vZemunu:D. Jovanovičev sio; v Splitu: Venatio pl, Orazio, lekar; v Si-lil • u-d er s u : B. Wiirstl, lekar; v Trs tu : Jak. H-ravall . lekar; v Tri d en tu: Ant. Santoni; v Ti lužu Kug. Kbcrlin, lekar; v Belaku: Math. liirst; v Vukovaru: A Kraicsovics, lekar ; v V i ti k ovc i h: Fridr. I lerzig, lekar; v V a r a ž d i n u : dr A 11 a 11 e r lekar; v Slovenjem gradcu: Jos. Kaligarič, lekar in g. Kordik, lekar; v Slovenski bist-rici: Adam pl Gutkovski, lekar; v .Sonji: Jos. Aecurti, lekar; v Zadru: B. Andravič., lekar, v Zlatarn: Jan. Pospisil, lekar. (2") ■■■■■■■■■■■■■■■Pl' '' ' aH«