PoSfmfiii pfaJana v csfovTnT JUTRA Maribor, torek 27. novembra 1928 Izhaja razu« nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri pošlnarn ček. **v. * Ljubljani it 11.409 V<*' n mei)*4''o. pmjeman v upravi ali po požti 10 Din, dosltvlj»n na dom p« 12 Otu Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cest« št. 13 Oglasi po Urifu Ogla»« »prejomt tudi o^latal oddelek .Jutr*'* v Ljubljani, Pr«4»r«ova ulic« It.4- Telefon: Uredn. 440 Upravi* 455 Melik® nesreče na morju Smrt admirala Scbeera BERLIN, 27. novembra. Iz pomorske bitke v Skageraku znani nemški admiral pl. Scheer je med vožnjo. iz Dresdena v MonakoVo umrl. Zadela ga je srčna kap. Admiral Scheer se je po prevratu umaknil iz javnega življenja in sc nastanil v Weimaru, kjer je na dosedaj še nepojasnjen način izgubil vso svojo družino. Srbske stranke in srbski narod .'ajveeja laž in podlost režimovcev je očitanje, da predstavniki KDK in vse slovenske, hrvatske in srbske rna.se, ki so za njimi, s političnimi vo-(lit.-lj; vred napadajo in obsojajo ali mrzijo tudi srbski narod. Kakor pokojni Stjepan Radič, tako tudi sedanji voditelji KDK dosledno nagiašajo razliko med politiki in narodom. V vrstah KDK se pozorno in sočutno zašle dujejo in presojajo vsi pokreti in izrazi srbskega narodnega življa. Med ljudstvom v Srbiji je pa danes ti di marsikaj, kar je vredno vse pozornosti in kar mora nasprotnike režima navdati še z večjo borbenostjo za poštenje in pravico. Srbski narod živi najbednejše življenje pod nasilniki in izkoriščevalci, najbednejše v posebnem oziru vsled tega, ker ga silno f;lo tndi duševne spone, ker mu izkoriščevalci zapirajo tudi duševni po-g!:d. ki j-- najboljša pot do rešitve. Ali vendar se svita! Kadarkoli pri-dv jo v zadnjem času, poslanci med Ij. :’sivo, vedno se na kakršenkoli način izrazijudi veliko ljudsko nezadovoljstvo. Tako so nedavno na kongresu kmetskih zadrug v Beogradu spre-j.i: demokratskega poslanca Popoviča s klici: Nočemo poslušati poslančevi Poslanec Popovič se je moral zatoči k un:orjenem|i hrvatskemu poslancu Fnsiiričku in proslavljajoč nje-go v :-"omin in njegove velike zasluge za zadružništvo, je lahko nemoteno govoiil. Iz ogorčenja, ki je. vedno vecj .^ pri navadnih članih radikalne .stranke proti mnogim poslancem, bi se daio navesti mnogo primerov. Kar se dogaja na raznih kongresih in shodih, je samo slaboten izraz splošnega razpoloženja srbskih množic, ki so site in presite profesionalnih politikov. Po srbskih vaseh se ču* jejo ogorčene pritožbe proti politiki, p: : >:ji. rhrtijski organizaciji in poseb-v-) ': i),\,;i poslancem, ki dobro živijo rci ’: rvitilic. Tip profesionalnega pol!-t..M^;-.' v Srbiji že star. Srbski kmetjd že dolgo smatrajo politiko za nekaj podobnega kot je obrt, ki je omejena na gotove kraje tor se podeduje od očeta m:1 sina. Politični obrti pa sedaj ORKAN NAD ZAPADNO EVROPO BESNI DALJE. — VELIKA P* - •?;JANJA NA NIZOZEMSKEM IN FRANCIJI. LONDON, 27. novembra. V vzhod- parnikov, je pognal vihar proti obali, ni in severni Evropi razsajajo še ved kjer so nasedli na sipine. V okolici Ri-no izredno lmdi viharji z neurjem. V dekerka so morali izprazniti več vasi, Nemškem zalivu se je sinoči potopil ker jim grozi popolno uničenje, parnik »Hugo Stinnes«. Posadka je PARIZ, 27. novembra. Orkan, ki je morala naglo zapustiti ladjo in jo je divjal več dni nad zapadno Francijo, rešil neki ribiški čoln. Na višini Derse- je znatno popustil, zato pa prihajajo linga na Danskem se je potopil parnik' vedno strašnejša poročila o katastro-»Dania«. Reka Skalda je več kilomet- falnem razdejanju, katero je povzročil rov nad izlivom prestopila bregove in v raznih pokrajinah. V Perpignanu je poplavila okolico. bil orkan tako silen, da se je porušilo Iz Amsterdama je došlo poročilo, da nad 20 manjših hiš. Vse brzojavne in so vsled deževja vse reke prestopile telefonske zveze so prekinjene, celi bregove. Mesto Rotterdam je pod vo- okraji so brez luči. Doslej je prijavljc-do. Otok Marken je voda odplavila, niih že 20 smrtnih človeških žrtev. Nasipi so večinoma porušeni, tako da Na Španskem so velike poplave in so sega morje daleč preko obale. Mnogo celi okraji pod vodo. Umor roči čote BEOGRAD, 27. novembra. V Užic.th je bil davi aretiran posestnik Stanko Jeftič, ki je na zverinski način umoril svojega tasta Stjepana 01igorijev!ča. Svoječasno mu je tast namreč obljubil, da mu bo zapusti! kot doto njegove žene polovico svojega premoženja. Ker.pa je tast sedaj nepričakovano d o! vij! kWt glavnega dediča svojega riezpkotijsibsa sina, ga je Jeftič iz maščevanja inpovil. Maročna skupščina BEOGRAD, 27. novembra. Na današ-j nji seji lvrodne skuščine je predsednik j takoj po otvoritvi sporočil, da je Glavna j kontrola odklonila vizum za dva milijo-! n:i ‘.'h arj°v /a *nav .'^.i \ Zejtinikii pri Solunu. Finančni minister je predložil skupščini tabelo o samoupravnih davkih i?< dokladah za vso državo. Pred prehodom na dnevni red ih. stavil posl Voja I.c/ič nujen predlog, v katerem je zahteval, dnevni red, da bo sprejet. V utemeljevanju je posl. Lazič osa o napadel viado,'češ da mora opozocija braniti njen predlog ter kritiziral postopanje posl. Šečerova. ki je kot predsed.odbora samo zavlačeval razpravo. Pq daljši debati je minister za agrarno reformo, Daka Popovič, odkh-i ni! imenom vlade Lazičev predlog, češ I da je zakon o dalmatinskem agrarnem j vprašanju umaknil zato, ,ker ga mon iz-jprjmeni;i v vs h točkah, ki se napf.šfjo na njegov fipanči efekt. Minister Popovič je končno-izjavil, da bo že jutri predložil skupščini nov zakon o likvidaciji veleposestev, ki bo veljal za vso državo. O tej ministrovi izjavi sc je razvila n?to ^opet ostra debata, v kateri so zemijoradniki očitali vladi, da hoče delali iz dalmatinskih agrarnih odnošaiav politične kupčije. Seja je ob 1.1. uri še trajala ir, skupščina še vedno ni pri'in na dnevni red. Prb^ no'jeqa albanskega poslanika BEOORAD, 27. novembra. Davi je dospel semkaj novi albah, poslanik na našem dvoru, Rauf Fios, ki bo jutri sprejet od kralja v nastopni avdijenci. GčHuzete čneunice BEOGRAD, 27. novembra. Predsednik narodne skupščine je izdal danes skupščinskemu blagajniku ukaz, da mr sme izplačati 1. decembra poslanskih dnevnic niti poslancem KDK Proslava 10letnice ufedinjenja In osvoboditve Maribora RAZPORED SLAVNOSTNEGA SPREVODA DNE 1. DECEMBRA. Po že dospelih prijavah bo slavnostni sprevod po mestu Mariboru dne 1. decembra ob desetletnici osvoboditve Maribora in južne Štajerske veličasten. Da pa se bo spored izvršil v najlepšem redu, pozivamo šole, društva, skupine in občinstvo, da se strogo ravnajo po teh navodilih: fl. Splošna nauofiiia 1. V sprevodu bodo korakale šole in 23 skupin. Vsaka skupina dobi svojo številko. Akademiki štev. 1; Maistrovi borci štev. 2; Pevski zbor štev. 3; Občinski zastopi 4; Korošci 5; Primorci 6; Dobrovoljci 7; Udruženje rez. oficira i ratnika 8; P. V. 9; Sokoli 10; Slovensko žensko društvo 11; Zveza kult. društev 12; Orli 14; Krščanska ženska zveza 15; Prosvetna zveza 16; Železničarji 17; Rudarji 18; Športna društva 19; Zveza slovenskih vojakov 20; Stari vojaki in invalidi 21; Gasilska društva 22; in Orju-na 23. 2. Vsaka teh skupin dobi dva glavna reditelja. Prvi zbere svojo skupino na Trgu svobode. Tu ji izroči napisno tablo in jo pelje na slavnostni prostor k odkritju spomenika. Na slavnostnem pro štoru pri spomeniku bodo razmeščene tablice s številkami posameznih skupin, kakor smo jih prej navedli. Do tablice s skupinsko številko, ki jo drži v roki drugi reditelj, pripelje prvi reditelj svojo skupino. Tu oba reditelja svojo skupino uredita v strnjene vrste, da zavzame čim najmanj prostora. Pozivamo vse skupine in posameznike, da se v lastnem Interesu pokore rediteljem. Glavni reditelji posameznih skupin imajo na rokavu isto številko kakor skupina. Da navedemo primer: Skupina železničarjev ima št. 17. Glavni reditelji, ki sprejmejo to skupino na Trgu Svobode, imajo tudi št. 17 na rokavu. Ti vodijo skupino železničarjev k spomeniku do tablice s številko 17 in jo za njo uvrste v strnjene vrste. Vsaka skupina naj si torej zapomni svojo številko!!!. 3. Od spomenika krene sprevod po otroškem igrišču, gornji Gosposki ulici v Koroščevo ulico in se vije po Maistrovi, Kolodvorski, Aleksandrovi, Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg. V sprevodu obdo korakale skupine v zaporednem redu svojih številk od 1 do 25. 4. Na Glavnem trgu se po prihodu zbero vsi prapori, vse godbe in pevski Zbori okrog spomenika Matere božje, skupine pa odkorakajo na prostor, ki jim ga odkaže vhovni reditelj ob vhodu na Glavni trg. 5. Vsaka skupina mora najkasneje ob 10. uri korakati po Trgu Svobode, vse skupine pa morajo biti ob *A 11. pri spomeniku v parku. 6. Dohod k spomeniku v parku je le iz Vrazove ulice. B. Posebna nauočila 1. Šole. Osnovne šole od 3. razreda dalje, meščanske šole in srednje odkorakajo iz svojih zavodov najkasneje ob pol desetih (9.30) na slavnostni prostor k odkritju spomenika po gornji Gosposki ulici, Otroškem igrišču in se raz vrste na travniku z a spomenikom za napisno tablo šole, ki bo tam stala. Šole korakajo v sprevodu rive in zavzemajo na Glavnem trgu prostor med spomenikom Matere božje, trgovino Majer do trgovine Preac. To ve’ia tudi za vse druge šole v mestu in z dežele. 2. Akademiki se ob istem času zbero tudi na slavnostnem prostoru pri spomeniku za napisno tablo Akademiki. 3. Fanfare čakajo na križišču Gosposke in Koroščeve ulice, kjer jih vrhovni reditelj uvrsti v sprevod za akademiki. 4. Pevski zbor se zbere ob 10. levo od spomenika v parku okrog napisne table Pevski zbor. 5. V skupini Občinski zastopi je na čelu Oblastni odbor in za njim vsi župani in odborniki. Vsi drugi moški, ki so jih javila županstva, naj se priključijo skupinam, h katerim spadajo, ali v Prosvetno zvezo, ali v Zvezo kulturnih društev, ali v kako drugo skupino. Zenske pa naj gredo ali v skupino Krščanska ženska zveza, ki se zbere na Slomškovem trgu ali v skupino Slovensko žensko društvo, ki se zbere na Trgu Svobode. 6. Dovoz za skupine na vozeh je iz Trubarjeve ulice v Koroščevo ulico. Vozovi čakajo v Koroščevi ulici od moškega učiteljišča do gimnazije, da jih tu vrhovni reditelj uvrsti v sprevod. 7. Prav tako čakajo v Gosposki ulici ob gimnaziji tamburaški zbori in godbe, ki še ne bodo uvrščene, da jih tu uvrsti reditelj v sprevod. 8. Zveza slov. kolesarjev se zbere na Koroščevi ulici pred h. št.: 5 in 7 in dobi tu navodila za sprevod. 9. Dohodi na slavnostni prostor pred odkritjem spomenika in na Glavni trg pred prihodom sprevoda bodo za občinstvo zaprti. 10. Na te prostore bo dovoljen dohod le skupinam, ki jih pripeljejo reditelji. 11. Občinstvo naj se priključi raznim skupinam ali pa naj opazuje sprevod v starem parku, na pločnikih ob hišah in na novem delu Glavnega trga. 12. Ravnajte se v lastnem interesu po teh navodilih!! Mariborski in 1. december u ITlarlboru V petek dne 30. novembra proti večeru: a) dohod godb iz raznih krajev in uniformirane tržke garde iz Veržeja; b) ob 6. uri bakljada po mestu, c) ob 8. uri Sokolska akademija v Nar. domu. V soboto dne 1. decembra: a) ob 5. uri budnica godb; b) ob pol 10. uri »Tebe Bog, mi hvalimo!« v stolni cerkvi; c) ob 10. uri zbiranje društev na Slomškovem trgu, na Trgu svobode in na Trgu Zrin-skega; č) ob pol 11. url povorka v park k odkritju spomenika; d) ob 11. uri slavnostna fcovorka v osmerostopih po mestu; e) ob 12. uri slavnostni govori, petje in godba na Glavnem trgu (govore bo ojačevala posebna naprava, da se bodo čuli po celem trgu); f) od 3 4. ure zborovanja raznih društev in korporacij; g) ob 4. uri ustanovni občni zbor Nar. Odbrane v vel. dvorani Nar. doma; h) ob 5. uri predstava v gledališču; i) ob 6. uri po mestu bakljada; j) ob 8. uri koncert Glasbene Matice v Unionovi dvorani; k) ob 8. uri velika veselica društev v Nar. domu in drugod, kakor bodo naznanjali lepaki. V nedeljo dne 2. decembra ob 10. uri občni zbor Zveze kulturnih društev v mali dvorani Nar. doma. Dobri harmonikarji naj se prijavijo takoj po dopisnici pri pripravljalnem odboru, Maistrova ulica 17 in naj pridejo 1. decembra ob 10. uri na Trg svobode, da bodo svirali brezplačno v povorki tam, kjer ne bo godb, popoldne pa za nagrade pri raznih veselicah in zabavah. Izkaznice za četrtlnsko vožnje. Mariborčani dobč za svojce, stanujoče izven Maribora, a samo v področju Slovenije, izkaznice za četrtinsko vožnjo po železnici na vel. županstvu, dopoldne in popoldne, II. nadstropje, soba štev. 40. Legacijskl tajnik CSL poslaništva gospod Stibor Melč iz Beograda, prispe dne 7. decembra v Maribor, kjer bo v dogovoru z »Ljudsko univerzo« predaval o gospoda iških in kulturnih razmerah v ČSR. Jugoslovansko-češkoslova-ška liga opozarja občinstvo že sedaj na Hou cenik za mestni autobus-ni promet S 1. decembrom se uveljavi za mestni avtobusni promet nov cenik, s katerim se 1, 4 in 5 dinarski vozni listki popolnoma ukinejo, ter se bodo od tega dne nadalje izdajali za mestno omrežje samo 2 in 3 dinarski vozni listki. Jutranji cenik se ukine. Cena mesečne karte z veljavnostjo za vse mestne proge ostane neizpremenje-na in stane Din 200.— V predprodaji se izdajajo vozni listki v blokih po 10 komadov za 2 in 3 dinarski tarif z 10% popustom. Progovne legitimacije se izdajajo vsak mesec in se stopnjuje popust pri istih od 17 do 41%, vndar pa so te legitimacije veljavne samo za določeno število voženj in so vezane na osebo, na katere ime so izdane. Popust pri teh legitimacijah se nanaša na stalne dnevne vožnje izvzemši nedelje in znaša n. pr. že pri dnevnem izdatku Din 4.— (za 2 vožnji) 17%, torej za ves mesec namesto Din 104 samo Din 87. Pri večjem dnevnem izdatku n. pr. Din 8 stane mesečna legitimacija Din 148 (29% popust). Otroci do starosti 4 let v spremstvu odraslih, na eno odraslo osebo samo 1 otrok, so voznine prosti, ako ne zavzemajo posebnega sedežnega prostora. — Otroci od 4. leta do 10. leta in šolarji, kadar gredo v šolo in iz šole, plačajo brez razlike na razdabo Din 2. Ročna prtljaga do 10 kg, ako ne zavzema preveč prostora, je prosta. R-očna prtljaga nad 10 kg ali če je večjega obsega, se sme vzeti na voz, le če je prostor, in je treba za tako prtbago vzeti še en listek za Din 2 oz. Din 3. Kdor pri kontroli nima pravilnega listka, plača trikratno pristojbino. Za vsako onesnaženje Voza se plača Din 25. če bi pa stroški snaženja bili večji, pa dotični večji znesek. Občni zbor JugosJovensko Matice, ki se je vršil sinoči od 20. do 24 v mali dvorani Narodnega doma ob navzočnost^ 45 članov in članic, ni premaknil položaja v našem narodno obrambnem delu s kritične točke. V poročilih odstopajočega odbora iti pa v kratkih pripotn-I bali dveh treh zborovalcev je bilo sicer 'danih nekaj nasvetov, kako poživiti zanimanje občinstva za podpiranje naših irojakov na Primorskem in Koroškem, katerim se bliža nagla narodna smrt. Toda zanimivo poročilo presednika pokrajinskega odbora iz Ljubljane g. dr. Pretnarja o delu in uspehih Jugosl. Matice, ki je sledilo poročilom odbora, ie trajala do pol dvanajstih ponoči, tako da do prave debate — kako priti najhitreje iz današnjega mučnega položaja — sploh ni prišlo. Proti polnoči je bil na brzo roko sprejet sklep, da vodi dosedanji odbor, ki je v ostalem že prejel absolutorij, začasno še dalje posle in se čimprej dogovori o skupnem delu z drugimi sorodnimi društvi, nato pa skliče nadaljevanje prekinjenega občnega zbora. — Drugi železniški tir na progi Zagreb- Beograd gradijo z vso vnemo. Od Zemuna do Vinkovcev so bila že pred tedni zaključena vsa dela; te dni pa je bil izgotovljen že tudi drugi tir na progi Vinkovci - Brod, kjer se bodo vršile v kratkem poskušne vožnje z vlaki, ki bodo vozili 70 km na uro.______ Sprememba posesti. Josip in Marija Anderlik sta kupila od Jakoba Kogej, notarja v Šmarju pri Ie<-šah, hišo št. 33 v Cankarjevi ulici v Mariboru za 3*0((.0 Din Opozarjamo na današnjo premljero velezabavne in razposajene vesele operete »Adieu Mimi«. Iz Ljudske univerze. Zadnji petek je v precej polni dvorani predaval švicarski pisatelj Franc Burri o Švici. Lepe skioptične slike so spremljale njegova s poetičnim zanosom podana izvajanja. — Zadnji pondeljek pa je govoril istotam Češki konzul v Ljubljani g. Resi o boju Čehoslovakov za mariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 27. novembra ob 20. uri »Adien Mimi«. Premijera. Sreda, 28. novembra. Zaprto. Četrtek, 29. novembra ob 20. uri »Adieu Mimi« ab. A. Petek, 30. novembra. Zaprto. Gostovanje g. Daneša v marib. gledališču. V kratkem začne serija gostovanj priljubljenega komika g. Daneša v mariborskem gledališču. Nastopil bo najprej v svoji veleuspeli vlogi »Švejka«. Slavnostna akademija v marib. gledališču. V proslavo 1. decembra priredi marib. gledališče tega dne ob 17. (5.) uri popoldne slavnostno akademijo z nagovorom, recitacijami, petjem in Korolije-vo enodejanko »Jugana vila najmlaiš::«. Koncert praške „5tučentske filharmonie“ Češki akademiki so desetletnico osvobojenja spretno izrabili v proslavo češke glasbene umetnosti po naši državi. Kakor je že namen nad vse hvalevreden, tako je še posebnega občudovanja vredno, da so se lotili ris-kantnega podjetja ravno akademiki, torej v prvi vrsti nepoklicani glasbeniki. V glavnem pa je bilo v izberi programa, s katerim so nastopili po vseh naših večjih krajih in tako tudi pri nas, precej pomanjkljivosti. Predvsem niso bile na programu najmar-kantnejše kompozicije čeških umetnikov in pogrešali smo zlasti glasbene veleume, kakršna sta. Vitčzslav Novak in Jos. Suk. Šele s tem dvema se nam more češka glasba s svojim trozvez-djem Smetano, Dvorakom in Fibichom prikazati v svojem velikanskem razvoju zadnjih sto let. Razen tega pa mislim, da bi akademiki, ki so prišli proslaviti svojo muziko k nam, bili morali postaviti na program tudi to ali ono skladbo kakega jugosloven-skega komponista ter s tem izvršili ne le čin korektnosti in prijateljstva, temveč tudi pripomogli k onemu široko zasnovanemu stremljenju po skupnem delovanju vsega Slovanstva na polju glasbe, ki je v zadnjih časih postalo cilj slovanskih glasbenikov. Koncert je bil razmeroma dobro obiskan. Orkester čeških akademikov se nam je predstavil kot disciplinirana skupina idealno navdušene mladine, ki ima v svojem dirigentu inž. Otakarju Kozlu izbornega vodjo. Seveda ni mogoče pričakovati, da bi nepoklicni glasbeniki mogii v tehničnem oziru zadostiti vsem velikim zahtevam orkestralne glasbe. Računati treba pač z dejstvom, da se instrumentom mora človek v polni meri posvečati, kar pa je v tem slučaju izključeno. Zato morajo pa take vrste glasbenih udruženj le še bolj imponirati, dasi se ne sme prezreti, da je tudi inteligenčni nivo velevažen faktor, ki prihaja do izraza v vsaki reprodukciji. V podroben opis skladb se ne bom spuščal, ker je imel vsak obiskovalec koncerta priliko se poučiti v izčrpno ilustriranem programu. Povdarjam le, da so vse skladbe, in sicer Smetanov mogočni »Vyšchrad«, istega skladatelja sinfonska pesnitev »Iz mojih, logov in gajev«, Fibichova idilsko navdahnjena »V podvečer«, Dvofakove Legende Jprve štiri) in Slovanska rapsodija št. 2 bile sprejete z burnimi aplavzi, skratka ves večer je zapustil v naših srcih najlepše razpoloženje in vzbudil željo, da bi delovanje čeških študentov služilo za vzgled tudi našim akademikom. AKADEMIJA /OKOLA V MARIBORU DNE 30. NOVEMBRA V žrebanju 5. razreda 16. drž. razr. loterije je bila dne 26. t. m. izžrebana srečka St. 110.211, prodana pri tvrdki Golež v Mariboru, Aleksandrova c. 42. Žrebanje traja dnevno do 6. XII. 1928. 2245 . j osvobojenje. Podal je kratek pregled to važno predavanje, ki bo zanimivo .zgodovine od najtareiše dobe, pokazal ravno sedaj z ozirom na težkoče, ki so ' vrhunec češke moči in njen padec na * Pojavi* rrt pogajanjih med našo in Beli gori, natančneje pa je orisal delo za CS1 delegacijo za sklenitev trgovinske osvobojenje med svetovno vojno, ki so pogodbe med Ceškos.ovaško in Jugo* ga vršili posamezniki in cele orgnnlza-slavijo, isti dan bo imela tudi liga z go- cije tostran in onstran avstrijskih meini-spodom 'Cgacijrkim tajnikom sejtan ko kov Skioptične slike so dobro ponazorile delovanju lig pri nas in v ČSR. »krbno sestavljeno predavanje. Cvetlilna borza v Aalsmaeru NAJ0RIG1NALNEJŠA BORZA NA SVETU. — PRODUKCIJA CVETJA NEV VRTNIH NASADIH, AMPAK V TOVARNAH S CENTRALNO KURJAVO. Nizozemci so vsekakor skrajno iznajdljiv narod. Znano je, da je Nizozemska pridobila nove province brez vojskovanja z izsuševanjem velike površine plitvega morja Zuiderseea. Izsušene površine so najugodnejše za kulturo cvetja. Toda kdor bi hotel tam najti velike in krasno pisane vrtne nasade, bo razočaran. Pri Aals-meeru je cela pokrajina ena edina velika tvornica, obstoječa iz neštetih dolgih in nizkih zgradb, z visokimi dimniki, ki puhajo gos'te oblake dima. To so nizozemske tvornice cvetja s centralno kurjavo, kjer se za vsako vrsto cvetja vzdržuje posebna temperatura. Praktični Nizozemec je nestanovitno solnce zamenjali s premogom, ki ga samo v okolici Aals-meera porabi letno milijon kilogramov v približno 6000 cvetličnih tvor-nicah, ki zavzemajo površino 330 hektarjev. Zanimivo je. da so vsi ti tvorničarji cvetja člani velike kooperativne organizacije. ki se bavi z nakupOm, prodajo in reklamo cvetja. Dokler te organizacije niso imeli, so bili posamezni vrtnarji stalno žrtve prebrisanih trgovcev. Danes vrši vse posrednin-ske posle od producenta do konsu-menta kooperativa, vrtnar se pa bavi izključno s produkcijo in gleda, da dobi čim boljše in lepše vrste. Kooperativa nabavlja vrtnarjem tudi vsa potrebna orodja, semenja itd. po najnižjih cenah, postavlja tvornice, skrbi za njih vzdrževanje, nabavlja moderne stroje, vrši ves trgovski posel. Vrtnar producira, odda cvetje kooperativi in dvigne pri njeni blagajni svoj denar. V Aalsmeeru je tudi najoriginalnej-ša borza na svetu: borza cvetja. Za cvetje se na njej kupčuje vsak dan, za okrasno drevje trikrat v tednu. Delo na borzi poteka mirno, brez hrupa, kakoršen je v navadi na dru- gih borzah. V dvorani so klopi za kupce, vsaka ima svojo številko in vsak sedež v njej električni gumb. V ospredju je velika plošča s kazalcem, ki se pomika obratno kot kazalec na uri. Dokler miruje, stoji na številki 100, porniče se pa nazaj proti 1. Okoli teh številk od 1 do 100 so druge številke, ki odgovarjajo številkam klopi v dvorani. Ko se borza otvori, pripelje sluga na vozičkih eno ali več vrst cvetja, najavi vrste, kvantiteto, kvaliteto in ime vrtnarja. Ko vsi kupci vedo, za kaj gre, pritisne tajnik borze z balkona na levi na posebni gumb in kazalec se prične pomikati od 100 proti 1. Kupec, ki hoče za gotovo ceno kupiti gotovo vrsto cvetja, čaka, da pride kazalec na številko, katero želi, potem pa pritisne na svoj gumb v klopi. V tem hipu se kazalec ustavi, na gotovem mestu plošče pa se pokaže električno razsvetljena številka klopi, kjer sedi ktipec, ki je pritisnil na gumb. Tajnik borze zapiše ceno in številko kupca. Kupčija je gotova. Dotična vrsta cvetja je v najavljeni množini prodana, kooperativa skrbi za odpremo blaga in inkaso denarja. Vrtnar lahko v istem hipu gre k blagajni, dobi kopijo kupčijskega sklepa, s katerim dvigne denar. Na-daljnih skrbi nima. Zanimivo je tudi, kako skrbe nizozemski vrtnarji potom svoje kooperative za nagli prevoz z najmodernejšimi sredstvi. Zjutraj v Aalsmeeru kupljeno cvetje je popoldne že v Parizu. in sicer s pomočjo aeroplanov. Na ta način so v .minulem letu prevozili iz Nizozemske v razne evropske države nad 30 ton raznega cvetja. Cvetje spravijo v posebne vrečice, odpeljejo^ s kamioni na aerodrom in v najkrajšem času že frči avijon s cvetjem na določeno mesto. Vsekakor originalni način produkcije in trgovanja s cvetjem! Moderni DroroVI KRIŠNAMURTI - OTON HANISCH - MARKO GARVEY x)uh nove dobe in vsemogočna tehnika sta spremenila tudi versko romantiko. Dala sta JI novo obliko in zunanjost, dočim je njen obseg ostal, ali se je celo še povečal. Moderni prorok je odvrgel široko fantastično haljo ln sedi mesto na pragu kakega svetišča ali na kaki skali za mizo svoie moderno opremljene pisarne. Še tako čudne dandanašnje sekte niso brez moderne poslovne organizacije in brez trgovske podlage. Izrazit moderno-proroškl tip je ustanovitelj sekte »vzhodne zvezde” Krišnamurti. Njegov nauk ima. budhistično podlago ter atoeta svetu novega odrešenika. ..Vzhodna zvezda” ima nad en milijon članov. Fekta ali bratovščina Je bila osnovana leta 1911, ko so se v Benaresu sestali pristaši staroindijske filozofije. Tedaj se je Krišnamurti prvič pojavil v javnosti In bil je star šele sedemnajst let. Rodom je iz Indije, odgoji! ga Je pa neki ameriški škof. Njega kot učitelja nove miselnosti in novega načina Življenja imajo eni že za Mesijo, drugi pa za odrešenikovega predhodnika. Sekta je izborno organizirana ter ima na razpolago velika denarna sredstva. Prorok se z najboljšimi letali in avtomobili vozi na verska zborovanja ter Je jako eleganten. Otoman Zar Ha Nish Jo pa ustanovitelj masdancev, ki črpajo svoje nauke in nazore Iz staroperzijske modrosti. Mož, ki Je rodom lz malega pruskega mesta Stuhm in se piše s pravim Imenom Oton Hanisch, je začel s svojo misijo v Ameriki. Njegovi nauki niso samo za duševno, temveč tudi za telesno življenje v vseh ozirih. Masdasuanci so naj-strožjl vegetarijanci in vse njihove verske ali obredne ustanove so obenem tudi nabav-Ijalne zadruge hrane In zdravil. Mnogo mas-dasnancev je sedaj v Nenfčiji. Tudi zamorci Imalo svojega proroka. To Je Marko Garvey. On Je moderni Mojzes, ki hoče odvesti vse Črnce preko morja v pradomovino — Afriko. Ko je še pred vojno Garvey začel nastopati v Ameriki, Je imel nlegov ookret tudi značaj Krbe ^ drž» - ljanske pravice zamorcev. Kmalo se je pa razvilo pravo utopistično stremljenje za posebnim črnim svetom, češ, da so afriške puščave nastale vsled tega, ker so črni ljudje izgubili svojo pradomovino. Če pridejo nazai, bo Afrika zopet raj. Množice najbed-nejših zamorcev so verjele v to obljubljeno deželo in zbirale so tudi denar za vrnitev in selitev. Ameriškim političnim krogom se je zdelo, da je »obljubljena dežela"” samo pretveza in maska za posebne politične akcije silno popularnega Garveya, ki je pred petimi leti v Newyorku sklical svetovni zamorski kongres ter mu predsedoval. Končno so Gerveya obdolžili, da izkorišča lahkoverne ljudi ter da špekulira z nabranim denarjem. Eno njegovo spekulacijo so spravili pred sodišče in obsodili so moža ua enoletno ječo, katero je nedavno odsedel v Atlanti. Garvey se smatra seveda za pre-ganjenega ljudskega voditelja, kar je mogoče tudi res. Sedaj je med zamorci v francoskih kolonijah. Največ modernih prorokov je v Ameriki. Mnogi začno z Idealizmom, končajo pa s ko-ristolovstvom. Nekateri so si pri tem zgradili razkošne palače v Kaliforniji, drugi so se pa znašli tudi v Ječi. Rnekčote Slavni francoski kipar Rodin si je večkrat dovolil šalo, da je doprsnim kipom dal prikrit izraz kake živali. »Ko sem spoznal«, je Rodin zatrjeval svojim prijateljem, »a kateri živali je oseba, ki sem jo klesal v mramor, najbolj podobna, mi ni bilo težko izklesati bestijo. Južnoameriškega državnika. ki je bil podoben kondorju, sem izdelal kot orla, nekega ameriškega milijarderja pa kot svinjo, ker je imel rilec mesto ust.« — »Mar se ljudje niso pritožili?«, so ga vpraševali prijatelji. »Saj so bili vendar užaljeni«. — »Užaljeni? Čemu?« je začudeno dejal Rodin. »Za tako visoko ceno. kot sem jim delo zasolil, so pač morali biti prepričani, da je delo umotvor«. * Znani francoski naravoslovec Cu-vi,er je bil izvrsten poznavalec živali. Najmanjši znak mu je služil že v dokaz, v katero vrsto, katero družino in razred spada žival. Takoj je tudi uganil lastnosti vsake živali. Nekoč je s tovarišem obiskal razstavo slik, kjer sta se ustavila pred živo naslikanim hudičem. Učenjakov spremljevalec je ostrmel pred sliko in dejal: »Zdi se, da bi nas v resnici lahko požrl«. — »Požrl?«, je vprašal naravoslovec. »Rogovi? Kopita? Označujejo živali, ki se hranijo s travo. Nikar ne trepetajte.« • Slikar in karikaturist Menzel je sedel v pivnici. V bližini sta prisedla mož in žena, ki sta neprestano opazovala odličnega gosta. Menzel je vzel mirno iz žepa .skicirko in pričel živahno risati, pri tem pa je od časa do časa dvignil pogled k sosedniji mizi in ostro meril tujčevo gospo. Izgleda-lo je, kakor da riše njo, kar je tudi prevarilo gosta, ki se je dvignil s sedeža in osorno stopil pred umetnika. »Gospod moj, prepovedujem vam risati mojo ženo«. Menzel mu je mirno ponudil skicirko in vprašal: »Mar je to vaša žena?« Na papirju je bila narisana velika gos. Finale za llgerjeu pokat V nedeljo popoldne ob M15. odigrata ISSK Maribor in SK Železničar finalno tekmo za Ilgerjev pokal. Po daljšem presledku je MO našel termin, ki dopušča, da se odigra zanimivo tekmovanje. ISSK Maribor nastopi z nekaterimi spremembami, ki bodo moštvo gotovo ojačile. Gotovo je, da bodo tudi »Železničarji« storili vse, da nudijo favoritu čim večji odpor, torej lahko računamo na izredno zanimivo borbo, kjer se bo točno dalo presoditi pomanjkljivosti in prednosti ene ali druge strani. Letošnji zmagovalec pribori pokal definitivno, ako ga tudi v prihodnji sezoni izvojuje. Torej po dveh zaporednih zmagah. Poč kremplji orla V okolici Filrstensteina na Bavarskem je napadel v bližini selišč ogromen ptič nekega posestnika. Drzna roparica, ki ie brez dvoma zašla z gora, se je z vso silo zaganjala v moža iti ga po.i.-’a na tta Nap; denemi so prihitele na p^tnoi sestre in hlnpec s poljskim orodjem, nakar so potolkli orjaško ptico-oria, ki meri razpet 1K cns. Posestnik je v boiu z roparico dobil težje poškodbe na glavi, rokah, s kremplji pa mu je močno razmesarila prsi ,fV!i hianec in sestri im.vo ivkal' i; j. i:\ab m^ie olj‘;ine od <*