Poitnina plačana v gotovini.
Letnik XI.
59.
V Ljubljani, dne 7. junija 1929.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina,:
iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«.
239.	Pravila o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in oznameno-vanju tokomerov in o nadzorstvu nad njimi.
240.	Pravilnik o pregledovanju rečnoplovnih objektov.
241.	Naredba, s katero se tolmači naredba, po kateri ne spadajo pod obveznost zavarovanja delavci, zaposleni pri delih po zakonu z dne 21. januarja 1929. o nujnem izvajanju javnih del.
242.	Navodilo za uporabljanje ugodnosti iz občih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife.
243.	Navodila za uvozno ocarinjanje živega srebra v železnih lagvah (cilindrih).
244.	Dopolnitev uredbe o prevedbi državnih upokojencev (upokojenk) s kronskimi pokojninami na dinarske pokojnine.
245.	Naredba o novi numeraciji hiš na Karlovški cesti v Ljubljani. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“,
Številka 123 z dne 28. maja 1929.:
Odlok ministra za finance z dne 10. maja 1929.: Premeščen je po službeni potrebi k finančni direkciji v Ljubljani, oddelku za državno računovodstvo, Premec Pavel, knjigovodja v 3. skupini II. kategorije v oddelku za državno računovodstvo in proračun pri ministrstvu za finance.
Objavi ministrstva za notranje posle; v državljansko zvezo kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev sta sprejeta: 1.) S ar t or i Milan, učitelj v Ljub-■> Ijani; 2.) Kofol Alojzij, delavec v Zgornji Šieki, skupno z ženo Ernestino.
, Objava ministrstva za notranje posle: Iz državljanske zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in S loven-'•ev sme izstopiti zaradi sprejema italijanskega državljanstva Vahinc Karel, trgovec v Trstu, rojen v Mokronogu in tja pristojen, skupno z ženo Marijo in bialoietnim sinom Orlandom-Karlom.
Številka 124 z dne 29. maja 1929.:
Objavi ministrstva za notranje posle: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sta sprejeta; 1.) Benčina Fran, strojnik v Ljubljani, skupno z ženo Antonijo in tremi malolet-'Mini otroki; 2.) Bole Fran, učitelj na Zgornji Po-' ikvi, skupno z ženo Marijo in štirimi maloletnimi °troki.
Objave generalne direkcije davkov: Plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife so oproščena za v*e vloge in prošnje, ki jih pošiljajo državnim obla-8tvom, razen v civilnih pravdah: 1.) «Društvo planinara ,Romanija‘» v Sarajevu; 2.) «Gospejno društvo krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega z azilom Jožefiščem» v Ljubljani; 3.) «Olepševalno
tujsko prometno društvo za mesto Maribor in okolico» v Mariboru.
Objava pisarne oddelka za davke pri ministrstvu za finance: G a 1 Vinko, kontrolor davčne uprave v Slovenski Bistrici, je dne 7. aprila 1929. umrl.
Številka 123 z dne 39. maja 1929.:
Ukaza, Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. maja 1929.: Pomaknjeni so pri narodnem gledališču v" Ljubljani: iz 2. skupine H. kategorije v 1. sku-1'ino n. kategorije: Polič Mirko, direktor opere; iz
skupine II. kategorije v 2. skupino H. kategorije: ^ e č e k Bojan, Rogoz Zvonimir in š a r i č Mihaela, člana (članica) drame. — Postavljen je za ^ana s pravicami uradnika v 2. skupini II. kategorije Primožič Robert, operni pevec, član istega gledališča, v ostavki.
Odlok predsednika ministrskega sveta z dne “9. maja 1929.: Odpuščen je iz državne službe po čh'nu 1. zakona z dne 12. januarja 1929. in po čle-m> 234. zakona o uradnikih v zvezi s členom 2. zagona o uradnikih z dne 1. majva 1929. Marn Milan, 'LrhivskL uradnik v 4. skupini III. kategorije pri sirečem poglavarju v Šmarju pri,Jelšah, z dostavkom,
da mu pripada odpravnina po letih efektivne neprekinjene državne službe.
Številka 126 z dne 31. maja 1929.:
Objava generalnega inšpektorata ministrstva za finance: Z valutami sme poslovati .1 a d r o n j a Josip v Šibeniku.
Številka 127 z dne 1. junija 1929.:
Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 25ega maja 1929.: Upokojen je po členu 141., poslednjem odstavku, uradniškega zakona Vodopivec Hi-larij, član glavne kontrole, in obenem odlikovan z redom Belega orla V. vrste.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25ega maja 1929.: Postavljen je za Člana glavne kontrole v 2. skupini I. kategorijo dr. Šmid Kourau, generalni direktor direkcije carin pri ministrstvu za finance v 3. skupini I. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22ega maja 1929.: Postavljen je pri centralnem tiskovnem uradu za odsekovnega šefa v 3. skupini I. kategorije Smodej Fran. novinar v Ljubljani, predsednik «Jugoslovenskega novinarskega udruženja».
Številka 128 z dne 3. junija 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. maja 1929.: Postavljen je pri narodnem gledališču v Ljubljani za upravnika s pravicami uradnika v 4. skupini
I.	kategorije Župa n č i č Oton. glavni tajnik istega gledališča, uradnik v isti skupini iste kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25ega aprila 1929.: Razveljavljen je ukaz U. br. 1334/1926.,* s katerim je bil postavljen za restavratorja pri narodnem muzeju v Ljubljani Tratnik Fran, prejšnji umetniški konzulent pri velikem županu ljubljanske oblasti.
Odloka ministra za šume in rudnike z dne 14ega maja 1929.: Pomaknjena sta iz 9. skupine I. kategorije v 8. skupino I. kategorije in obenem postavljena za šumarska! jmženjeirja dosedanja šumarsko-inže-njerska asistenta R a u t e r Fran pri velikem županu mariborske oblasti in Žag a r Bogoslav pri direkciji šum v Ljubljani.
Številka 129 z dne 4. junija 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 13ega maja 1929.: Postavljen je po natečaju za postajnega načelnika v Domžalah v 1. skupini III. kategorije Deutschmann Maks, dosedanji postajni načelnik v Nomnju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15ega maja 1929.: Upokojeni so (upokojeni sta) postni in telegrafski uradniki (poštni in telegrafski uradnici): po členu 133., točki L), uradniškega zakona: Kreft Ivan pri Sv. Juriju ob Ščavnici in Završnik Ivana pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 1; po členu 141., poslednjem odstavku, uradniškega zakona; Gestrin Ivanka in D el k in Alojzij, oba pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 1 (na prošnjo), in S i r n i k Janko, tajnik pri poštni in telegrafski direkciji v Ljubljani (na prošnjo).
* Uradni list 92 z dne 6. oktobra 1926., str. 645.
Odlok ministra pravde z dne 28. maja 1929.: Upokojen je po členu 141., poslednjem odstavku, uradniškega zakona Petrič Jernej, pisarniški pripravnik v 4. skupini III. kategorije pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah.
Uredbe osrednje vlade.
239.
Na podstavi člena 3., točk 2.) in 3.), zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontrolah sodov, potem na podstavi členov 13., 15., 16., 19., 20 ,
21.,	32. in 49-, zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi predpisujem
Pravila
o pregledovanju in žigosanja, obliki, sestavi in oznamenovanju tokomerov in o nadzorstvu nad njimi.*
A. Obče odredbe.
Člen 1.
Tokomeri, ki služijo v javnem prometu, t. j, pri kupovanju in prodajanju električnega toka ali dela, za določanje, kolika je poraba, so zavezani uradnemu pregledovanju in žigosanju.
Člen 2.
Za rabo v javnem prometu se smejo sprejemati v pregledovanje in žigosanje, ne glede na spodaj navedene izjeme, samo taki sistemi tokomerov, katerih delo je zasnovano na spodaj naštetih osnovnih načelih, in sicer:
1.	) Motorni tokomeri amperskih ur za istosmerni tok; označujejo se z: A.
2.	) Elektrodinamični tokomeri wattskih ur za istosmerni in izmenični tok; označujejo se z: D.
3.	) Indukcijski tokomeri wattskih ur za enofazni in večfazni tok; označujejo se s: F.
4.	) Elektrolitični tokomeri amperskih ur za istosmerni tok; označujejo se z: E.
Novi sistemi tokomerov se smejo odobriti samo na podstavi preizkusa sistemov, izvršenega po odredbah člena 3. teh pravil.
Člen 3.
Fabrikati tokomerov, izdelani po načelih, ki so razložena v prednjem členu, morajo izpolnjevati te-le pogoje:
1.	) prenos ali odprema ne sme vplivati na pravilno delovanje tokomera;
2.	) fabrikat mora vobče izpolnjevati zahteve v poglavju C teh pravil;
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 22. decembra 1928., št. 298/XCV1I.
8.) vsak poedini tokomer doti&nega fabrikata mora zase izpolnjevati zahteve v poglavju D teh pravil.
Ali izpolnjuje fabrikat priznanega sistema pogoje. naštete v prednjih točkah 1.), 2.) in 3.). se ugotovi1 s preizkusom sistema, ki ga izvrši osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
Pri tokomerih, ki se pregledujejo in žigosajo tam, kjer so postavljeni, se sme opustiti pogoj pod prednjo točko 1.).
Člen 4.
Sistem se mora preizkusiti pri vsakem fabrikatu, ne glede na to, ali so drugi fabrikati, katerih sistem in izdelava sta z njimi istovetna, po izvršenem preizkusu sistema (člen 3.) že dobili dovolilo, da se pregledajo in ožigosajo.
Člen 5.
Prošnje za preizkus sistema se vlagajo pri osrednji upravi za mero in dragocene kovine v Beogradu.
V prošnji je treba navesti vse one tipe, ki so glede konstrukcije med seboj različni (z označbo napetosti, jakosti toka, števila period, vrste toka) in ki jih želi prosilec v okviru dotičnega sistema izdelovati in dajati v promet. Poleg tega je trebi navesti v prošnji ime in bivališče izdelovatčevo ali onega, ki daje tokomer v promet, eventualno tudi številko patenta ali zaščitnega žiga, število izvodov tega fabrikata, ki so na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev morda že v rabi, in leto, ko so se dali taki tokomcri prvič v promet.
Za preizkus sistema je treba predložiti vsaj pet izvodov tokomera dotičnega fabrikata, če pa je število tipov večje od pet, največ po en izvod vsakega konstruktivno različnega tipa. Tokomere, ki naj se predlože v preizkus izmed prijavljenih tipov, označi osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
Prošnji je treba priložiti: a) konstruktivne načrte vseh med seboj konstruktivno različnih tipov, sestavljene v velikosti in izdelavi, ki ju odredi osrednja. uprava za mere in dragocene kovine, b) tehnični popis tokomera in c) obvezno izjavo glede plačila vseh stroškov, ki bi utegnili nastati v zvezi s preizkusom sistema.
Za one tipe, ki se razlikujejo med seboj samo v dimenzijah, je treba predložiti s pozivom na skupni načrt samo razpredelnice dimenzij.
Tehnični popis mora obsezati: način vtikanja, material, dimenzije, število tuljav tokomera kakor tudi električni upor sestavnih delov, ki prevajajo tok; material in dimenzije magneta in sestavnih delov iz železa, ki se uporabljajo kot magnet; razmerje prenosa mied glavno osjo in prvo najbližjo osjo števnega mehanizma; poučilo o urejevalni napravi in ravnanje ob reguliranju; navodilo o postavitvi tokomera in natančni popis tokomera.
Člen 6.
Če se ugotovi z izvršenim preizkusom, da izpolnjuje fabrikat pogoje, postavljene v teh pravilih, izda osrednja uprava za mere in dragocene kovine dovolilo, da se sme dotični fabrikat pregledati in ožigosati, ter objavi njegov popis. Obenem se določi, kateremu izmed priznanih sistemov pripada odobreni fabrikat. Označbi priznanega sistema, določeni v členu 2. teh pravil, se pridoda zaporedna številka odobrenega fabrikata (n. pr.: F-7), ki je obenem službena označba odobrenega fabrikata.
če ne pripada fabrikat, predložen v preizkus sistema, nobenemu izmed priznanih sistemov, navedenih v členu 2. teh pravil, sie odredi ob odobritvi označba tega novega priznanega sistema in ta sistem se uvrsti med doslej že priznane sisteme.
V dovolilu za pregled in žigosanje se ugotovi tudi razdobje občasnega pregleda in žigosanja, ki ne sme biti daljše od petih let.	•
Če se odredi ob odobritvi fabrikata kot razdobje za. občasni pregled doba, krajša od petih let, sme osrednja uprava to razdobje po pridobljenih izkušnjah (člen 10.) pozneje podaljšati na pet let.
✓
člen 7.
Za take sisteme ali fabrikate, ki so na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev žo v rabi, ko stopijo ta pravila v veljavo, izda osrednja uprava za mere in dragocene kovine, dokler so dokončno ne izvrše preizkusi sistema na takih tokomerih, predhodno dovolilo za pregled in žigosanje ter odredi razdobje občasnega pregleda in žigosanja.
V takih primerih odvzame osrednja uprava takoj to predhodno dovolilo, če se ugotovi po dovršenem preizkusu sistema, da dotični sistem ali fabrikat ni dober.
Člen 8.
Če se završi preizkus sistema z izdajo dovolila za pregled in žigosanje ali potrdila o predhodnem dovolilu, izdanem po prednjem členu 7., pridrži osrednja uprava za mere in dragocene kovine od tokomerov, predloženih v preizkus, po dva izvoda; ostale vrne stranki.
Drugače pa se vrnejo stranki vsi tokomeri, predloženi v preizkus.
Člen 9.
Če se namerja izprememba na tokomerih odobrenega fabrikata alf če se dado v promet novi tipi v okviru odobrenega fabrikata, je treba to prijaviti osrednji upravi za mere in dragocene kovine. Ta odloči, ali je projektirana izprememba taka, da je treba zaradi nje dopdlniti prej izvršeni preizkus sistema, in odredi, ali naj se prijavljeni novejši tip iznova predloži v preizkus ali ne. Če so izpremembe neznatne, sprejme uprava take prijave samo na znanje. Drugače pa pozove stranko, naj predloži izpreme-njene tokomere, odnosno nove tipe, v dopolnilni preizkus sistema. Če se pokaže potreba, mora predložiti stranka načrte in popise po odredbah člena 5. teh pravil.
Člen 10.
Na poziv osrednje uprave za mere in dragocene
12.	) Če nista napetost in jakost enostavne sinus-oidalne obliko, se smatra za kot, ki tvori razliko med fazo jakosti in fazo napetosti, oni kot, ki mu določa tangento količnik med energijo, merjeno z dinamo-metričnim wattskim metrom, katerega krog napetosti ima samo induktivno impendanco, in energijo, merjeno z dinamometričnim wattskim metrom, katerega krog napetosti ima impendanco upora.
13.	) Energija, merjena z wattskim metrom, katerega krog napetosti ima izključno induktivno impen-danco. se imenuje brezwattna energija. Označuje se z: j.
14.	) Razen osnovnih enot in razen enot, izvedenih iz njih, se smejo rabiti tudi enote, izvedene po de-kadnem sistemu, in sicer:
milijonski del enote; prednji znak: inikro-, znak /<; tisočinski del enote; prednji znak mili-, znak m; sto enot; prednji znak: hekto-, znak h: tisoč enot; prednji znak: kilo-, znak k; milijon enot; prednji znak: m ega-, znak M.
Vsi znaki se pišejo pred nazivom ali označbo enote.
C. Zahteve ob preizkušanju sistemov.
Člen 12.
Tokomeri, Iti se predlagajo v preizkus sistema ali dopolnilni preizkus sistema, morajo izpolnjevati
kovine ji morajo dati podjetja, ki oddajajo tok, za- j glede električnih in mehanskih lastnosti te-ie pogoje:
radi preizkusa vsako leto izmed tokomerov, ki so bili na podstavi izdanega dovolila pregledani in ožigosani. na razpolago od vsakega poeđinega fabrikata po 20 izvodov z nepoškodovanim žigom. Ti izvodi se izberejo po možnosti izmed onih, ki jih je treba zaradi občasnega pregleda in žigosanja itak izločiti iz omrežja.
Na podstavi teh novejših preizkusov in pridobljene izkušnje se sme razdobje, določeno za občasni pregled izvestnega fabrikata, znižati največ na dve leti ali pa prej izdano dovolilo odvzeti zbog obče nezanesljivosti dotičnega fabrikata ali zbog posebnega nedostatka.
Preden se dovolilo odvzame, je treba pozvati izdelovalca dotičnega fabrikata ali firmo, ki ga daje v promet, ali pa prizadeto družbo, ki oddaja tok, naj odpravi ugotovljene nedostatke v enem letu od dne poziva. Dovolilo se odvzame šele čez pol leta od dne, ko je potekel odrejeni roki
Dovolilo sc ne odvzame za nazaj, t. j. tokomeri, ki so že pred pisno ožigosani, se puste še nadalje v rabi, samo da se morajo dati v odrejenih rokih iznova pregledati in ožigosati.
B. Enote za merjenje elektrike.
Člen 11.
Enote za merjenje elektrike se te-le:
1.	) Enota za električni upor, imenovana ohm; označuje se z: O.
2.	) Enota za jakost toka, imenovana ampere; označuje se z: A.
3.	) Enota za napetost (elektromotorično energijo ali razliko potenciala), imenovana volt; označuje se z: V.
4.	) Enota za količino elektriko, imenovana Coulomb; označuje se s: Cb.
Kot enota za količino elektrike se tudi lahko uporablja amperska ura; označuje se z: Ah in je enaka 3600 coulombom.
5.	) Enota za električno delol se imenuje joule ali wattska sekunda; označuje se z: J. Če je 3600krat povečana, se imenuje wattska ura in se označuje z: Wh.
6.	) Enota električne energije je učinek, ki ga proizvaja v eni sekundi delo enega joula. Imenuje se watt in se označuje z: W.
7.	) Vrednost jakosti ali napetosti izmeničnega toka je enaka kvadratnemu korenu iz trenutnih srednjih vrednosti kvadratov za vso periodo dotične tokovne jakosti ali napetosti. Te vrednosti se imenu-
1.	) Sistem tokomera se preizkuša pri temperaturi 15" do 20° C.
2.	) Točnost registracije za porabo toka se preizkuša ob 10. 50, 100, 50 in 10% največje obremenitve, proizvedenih v smeri rastenja in padanja. Za naštete stopnje obremenitve se smatrajo tudi isto-take odstotne vrednosti tokovne jakosti; preizkus se izvaja ob napetosti, dani na pripravi, pri tokomerih z izmeničnim tokom pa ob danem številu period. Pogrešek, ki je dopusten v podatkih teh petih meritev, dobljenih kot registracija iste delovne kolT čine (odnosno tokovne količine), t. j. razloček med delom, registriranim na pri[>ravi, in dejanskii, porabljenim delom, izražen v odstotkih največje obremenitve, ne sme biti:
a)	pri tokomerih z istomernim tokom večji od
Nu
± (3 + 0,3 —) %
Nn =: največ ja obremenitev, označena na toko-meru,
N = obremenitev ob preizkusu:
b)	pri tokomerih z izmeničnim tokom
±	+ '->,2 — + (1 + 0,2 y) Ig J /o
Nn = največja obremenitev, označena na toko-meru,
N = obremenitev ob preizkusu,
In = jakost toka, označena na tok omeni,
I — jakost toka ob preizkusu.
tg<p = trigonometrična tangenta kota, ki mu je cosinus enak faktorju energije (tg <p se jemlje vedno pozitivno, ne glede na to, ali je obremenitev induktivna ali kapacitivna).
Za faktor energije (cos <jo), manjši od 0,2, ta formula ne velja;
c)	pri tokomerih, ki delujejo samo v zvezi s transformatorjem, večji od
1^2 + 0,2 y 4- ~ U -t-0, y) tg «pj /0
Formule za dopustne pogreške pod a), b) in c) veljajo v mejah od 5 % do 100 % celotne obremenitve in za obremenitev, večjo od 15 W;
d)	pri tokomerih brezwattnega toka večji od
r	1° i .
±^3 4- 0,2 — 4- (1 4- 0,2 —) cotg «pj 0/0
Bn = brezwattna obremenitev, označena na toko-meni.
+
B = brezwattna obremenitev ob preizkusu, cotg rp = trigonometrična kotangenta kota, ki
Mo tivi m „ označujejo, če ee
8.	) Produkt jakosti, napetosti in časa se imenuje ,tev ‘IKl,iktivna ali kapacitivna).
pri izmeničnem toku navidev.no električno delo. Iz-j. Ja formula velja za faktor energije med 0,k raža se v volt-amperski sekundi in se označuje z: 111 0’ t-J-za sin 9? _ u,_, do .
V As. Če je 3600krat povečana, se imenuje volt-amperska ura in se označuje z: WAh.
9.	) Produkt jakosti in napetosti izmeničnega toka je navidezni učinek; enota mu je volt-ampere in označuje se z: V A.
10.	) Količnik mod dejanskim in navideznim učinkom se imenuje faktor energije.
11.	) Če sta napetost in jakost enostavno sinus-oidalne oblikle, označuje faktor energije obenem 00-sinus kota, ki tvori razliko med fazo jakosti in fazo I
napetosti.
Tokomeri pod točkama b) in c) se preizkušaj* najprej ob 10%ni. 50%ni, 100%ni, 50%ni in 10%nj obremenitvi, prosti indukcijo. Potem se preizkusi tokomer z obremenitvijo 0,75 Nn ob izpremombneni faktorju energije, in sicer po vrsti pri cos cp = 0,7-0,5 in 0,3.
2.) Če se tok, označen na tokomeru. poveča za (a %). je dopustno, povečati pogrošeki po prednji
točki 1.) za |J%j Za mejo povečave tokovne jakosti se jemlje množitelj 1,23.
3.	) Izprememba napetosti, označene na tokomeru,
23 +10 %, ne sme izpremeniti podatkov registracijo 23 več nego za +2 % celotne obremenitve. Pri toko-roerih za izmenični tok se vrši ta preizkus ob obremenitvi, prosti indukcije.	.
4.	) Izprememba frekvence, označene na toko-m^ru, za +10 % ob celotni obremenitvi, prosti indukcije, ne sme izpremeniti podatkov registracije za V('č nego za +3
5.	) Ob celotni obremenitvi, prosti indukcije, in ob desetkratni tokovni jakosti pri tokomerih do
50 A,
ob petkratni tokovni jakosti pri tokomerih od 50 do 10O A,
ob trikratni tokovni jakosti pri tokiomerih, večjih od 100 A,
se ne sme izpremeniti po izvršenih petih zapored-nih poizkusih točnost registracije za več nego za i-5 %. Trajanje spredaj naštetih obremenitev je določeno s časom, ki ga je treba,, da pregori varovalo za jakost toka, označenega na pripravi.
6.	) Tokom er se mora zanesljivo premekniti ob naslednjih odstotkih celotne obremenitve, in sicer:
ob 2 % pri tokomerih do 3 A, ob 1,5 % pri tokomerih od 3 do 30 A, ob 1 % pri tokomerih, večjih od 30 A.
Preizkus se vrši ob napetosti, označeni na toko-nieru, pri tokomerih za' izmenični tok pa ob označenem številu period in ob obremenitvi, prosti indukcije.
Tokomeri za brezwattni tok se marajo zanesljivo Premekniti ob l,5%ni obremenitvi, označeni na tokomeru. To velja za faktor energije, manjši od 0,4%.
7.	) Ob napetosti, za 10 % večji od napetosti, ki Je označena na tokomeru, in neobremenjenih tuljav loka, ne sme kazati tokom er nobene porabe toka.
8-) Poraba toka v tuljavah napetosti ne sme biti pri tokomerih enake napetosti večja od 4 wattov 2a 100 V napetosti;
pri tokomerih istosmornega toka večja od 1,5 wattow za 100 V napetosti.
9.) Ob napetosti v tuljavah toka, ne sme biti
pri tokomerih do 5 A večja od 2,5 V,
pri tokomerih, večjih od 5 A, večja od 1.5 V.
10.	) Medsebojna upornost izolacije vseh tuljav in upornost izolacije proti zaščitni skrinjici se preizkuša za čas 1 minute s trikratno napetostjo toko-mera. Ta napetost ne sme biti manjša od 1000 voltov.
11.	) Magnetno polje zemlje ne sme vplivati v naj-neugodnejših legah tokomera na točnost njegove registracije za več nego 3 % ob 10 % celotne obremenitve.
12.	) Ob celotni obremenitvi tokomera nc sme vpli-vati izprememba zunanje temperature na točnost njegove registracije za več nego +0.3 % pri tokomeru istosmernega toka in za več nego +0,2 % pri lokom eni izmeničnega toka za vsako stopnjo izpre-membe v temperaturi. Za osnovo računanju se jemlje m>rma]na temperatura +18° C. To velja v mejah od 00 do 35" C.
13.	) Sestavni deli tokomera, ki prevajajo tok, ne 7+10 provzročati škodljivega segrevanja poedinih ' f‘*0v ali celotne priprave.
/4.) Razmerje prenosa med glavno osjo merilne Priprave in števnim mehanizmom se mora ujemati s Podatki, zabeleženimi na tokomeru.
*5.) Ob napetostih, večjih od 250 voltov, mora hiti oprem]jen okrov skrinjice s privijalom ali z drugo Pripravo za spojitev žice z najmanj 16 mm2, da jo 0 r<>v zvezan z zemljo.
Ölen 13.
Preizkus sistema obseza v glavnem samo delo-^ojo priprave, s katero se meri poraba, in takih nje-ločenih delov, ki sodelujejo, ko se meri porabal ’ a (kakor n. pr. transformatorji napetosti ali toka). Preizkus ostalih priprajv specialneg|a namena, +mstruktivno zvezanih s pripravo, s katero se meri (kakor: avtomati za nabiranje denarja, iz-• are in priprave za pretikanje pri dvojni ta,-1ld.), obseza samo ugotovitev, ali vplivajo te pri-hlj;e na točnost merjenja in ali vobčo rodno de-
.. ^*ri tokomerih z dvojno tarifo se preizkusi samo tokomer v zvezi
z enim in drugim števcem (tarifo). .	- -v.xvv.iu mi Mi z več faz
• C način vtikanja pravilen.
Pri tokomerih z več fazami se preizkuša tudi, ali
Ölen 14.
Pakim fabrikatom tokomerov, kjdjovino Srbov, Hrvatov in Slo1
ki so na ozemlju
,	-	. __ Slovencev že v rabi,
stopijo ta pravila v veljavo, se izda dovolilo za egled in žigosanje tudi, če ne ustrezajo tokomeri,
predloženi v preizkus sistema, povsem zahtevam prednjega člena 12. Ti milejši pogoji se določijo za vsak fabrikat ob preizkusu sistema.
Dovolila, za pregled iu žigosanje, izdana po prednjem odstavku, se nanašajo samo na one izvode, ki se v spredaj omenjenem roku že rabijo. Zato se morajo navesti take priprave v izdanem dovolilu po svojih tvorniških številkah.
D. Zahteve ob pregledovanju m žigosanju.
Ölen 15.
V pregled in žigosanje se sprejemajo samo taki fabrikati tokomerov, ki pripadajo priznanemu sistemu (člen 2.) ter imajo veljavno dovolilo za pregled in žigosanje, izdano po odredbi v poglavjih A in C teh pravil, in M izpolnjujejo poleg tega spodaj naštete pogoje. •
Ölen 16.
Tokomer mora registrirati porabo toka v zakonskih enotah (wattska ura,, hektowattska ura, amper-ska ura), določenih v prednjem členu 11.
Tokomeri, ki se predlagajo v pregled in žigosanje, morajo biti izdelani za te-le stopnje najrvečje tokovne jakosti, in sicer: za 1,5, 3, 5, 10, 15, 20. 30,, 35. 50, 60. 80, 100 in 150 amperov.
Za tokovne jakosti nad 150 amperov se ne določajo posebne stopnje.
Öe se pokažejo v občo korist za upravičene, se smejo določiti tudi stopnje, različne od spredaj naštetih.
Ölen 17.
Števčna plošča tokomera mora biti sestavljena tako-le:
1.	) Poslednje mesto na števcu mora biti tako izbrano, da izvrši, če je tokomer docela obremenjen, vsaj en celoten okret v 6 minutah.
To mesto se mora razdeliti na 100 delov.
2.	) Najvišje mesto na števcu mora biti tako izbrano, da ne izvrši, če je tokomer docela obremenjen, enega celotnega okreta pred 35 dnevi,
3.	) Mehanizem in izdelavai števca morata biti taka, da se d d točno in hitro prečitati poraba toka. Mrtvi tek poslednjega mesta na števcu no sme biti večji nego petstotinski del enega celotnega okreta.
4.	) Dovoljeno je rabiti samo tako mehanizme števca, pri katerih se razdelitev premice, indeksi pa stoje, t. j. na valje in kolesa s številkami, ki izska-kujejo. Za trdnim indeksom (okencem), ki kaže izbrano enoto, je treba postaviti desetinski znak (,)• Cela števila pred desetinskim znakom se morajo vidno razlikovati od ulomkov (n. pr. tako, da so ulomki rdeče pobarvani ali kako drugače ozname-novani).
5.	) Rabiti števec s krožno lestvico in gibljivimi kazalci je dovoljeno same za poslednje mesto na števcu, ki mora biti razdeljeno na 100 delov.
6.	) Elokitrolitični tokomeri smejo biti opremljeni s števcem v obliki lestvice.
7.	) Za to, da je prenosno razmerje števnega mehanizma pravilno, odgovarja v prvi vrsti izdelovalec, naveden na prijavi, odnosno oni, ki daje priprave v promet, v drugi vrsti pa lastnik tokomera, ki mora skrbeti za čiščenje in popravljanje,
8.	) Na števčno ploščo se mora zapisati z besedami ali dopuščenimi kraticami izbrana enota, s katero se meri poraba toka.
Ölen 18.
Tokomeri morajo biti opremljeni z zaščitno skrinjico, ki se da s svinčeno zalivko zapečatiti. Steklo v oknu skrinjice se pritrdi znotraj.
Öe so transformatorji na napetost ali za tok. ki spadajo k tokomeru, od tokomera konstruktivno ločeni, morajo biti zaprti v posebne zaščitne skrb njice. Zaščitno skrinjice za transformatorje morajo biti izdelane tako, da se dado s svinčeno zalivko zapečatiti.
Zaščitna skrinjica tokomerov za dvojno tarifo mora biti izdelana tako, da je moči ravnati z uro in pripravo za pretikanje, ne da bi se poškodoval žig in ne da bi te ravnanje vplivalo na delo tokomera.
Postranske priprave za specialen namen, omenjene v členu 13., se smejo prav tako devati v posebne zaščitne skrinjice.
Ölen 19.
Tokomer mora. biti opremljen na vidnem mestu s kovinsko ploščico. Na ploščico se postavljajo ti-le napisi:
1.	) ime in bivališče izdelovalčevo ali onega, ki daje tokomer v promet;
2.	) vrsta toka z besedami, n. pr.: € Tokomer za istosmemi tok» ali: «Tokomer za. izmenični tok»;
3.	) tv omiški tip tokomera;
4.	) tvorniška številka;
5.	) leto izdelave;
6.	) normalna napetost in normalni tok z označbo števila omejitev, n. pr.:
220V x 10 A, 3 x 220V - 3 X 10A,
3 x 380/220V — 3 X 20A;
7.	) frekvenca pri tokomeru izmeničnega toka;
8.	) prenos, t. j. število okretov za delovno enoto; n. pr.: l kwh = 1200 okretom ali prenosu 1200;
9.	) uradna označba sistema;
10.	) konstanta tokomera;
11.	) eventualno tudi podatki patenta in zaščitni žig.
Tvorniška številka tokomera mora biti zabeležena tudi na osnovni plošči.
Kovinska ploščica, na katero se postavljajo napisi, mora biti pritrjena na zaščitno skrinjico tako, da se ne da odstraniti, če se ne poškoduje uradno žigosanje.
Točno besedilo napisa in red se določita, ko se preizkuša sistem tokomera po teh pravilih. Tokomer se mora oznamenovati z napisi tako, da jih ni moči naknadno izpremeniti.
Ölen 20.
Tokomeri morajo biti opremljeni z ločenimi privijali za napetost; ta privijala se namestijo tako, da se dado, ko se zapre zaščitna skrinjica, brez poškodbe žiga, spojiti s privijalom glavnega toka, odnosno z omrežjem.
Ölen 21.
Privijala tokomerov morajo biti opremljena s temi označbami:
Privijala, ki se spajajo z omrežjem za dovajanje toka, se oznamenujejo s črko «M», privijala, s katerimi se spaja omrežje potrošnikov, s črko «L», privijala tuljav napetosti pa s črko «V».
Pri tokomerih za istosmemi tok se uporabljata poleg spredaj določenih znakov na desni strani spodaj še indeksa + ali —, da se označuje tokovna smer.
Pri tokomerih za istosmemi tok s tremi vodi se oznamenuje privijalo krajnih vodov s črko «M+» in «M—», odnosno «L+» in L—». privijali sprednjega voda pa s številko «0».
Privijala večfaznih tokomerov, ki se spajajo z vodi poedinih faz, se opremljajo z indeksom faznih vrst «Mj», «M2», «Ma», odnosno «L^», «L2», «L.(». Vod z napetostjo 0 se označuje z «0».
Öe spada k tokomeru transformator za na]>etast ali za tok, morajo biti njegova privijala in dotična privijala tokomera obeležena z identičnimi označbami. Na primerna privijala transformatorja se postavi poleg dotičnega znaka za črko zgoraj na desni strani se indeks «I».
Označbe, ki jih je treba postavljati na privijala tokomerov z več tarifanii, se določajo za vsak primer posebe v zvezi s preizkusom sistema..
Ölen 22.
Pregled in žigosanje tokomerov se nanaša samo na pripravo, s katero se meri poraba, m na take njene dele, ki utegnejo vplivati na točnost delovanja tokomerov.
Vendar pa sme preizkusiti osrednja uprava za mere in dragocene kovine ob pregledu in žigosanju tokomerov katerekoli postranske priprave, ki so v zvezi s tokomerom, in izključiti iz pregleda in, žigosanja take tokomere, pri katerih se ugotovi, da je postranska priprava nepravilna.
Ölen 23.
Pregled tokomerov se mora začeti, ko so ustali temperatura v tuljavah derivacije, t. j. najmanj čez pol ure, ko je bil tokomer vtaknjen.
ÖJen 24.
Z agregati, sestavljenimi iz tokomerov in transformatorjev, so smo praviloma meriti poraba toka, če so tokomeri in transformatorji, vsak posebe, pregledani in ožigosani.
Öe ni mogoče pregledati in ožigosati tokomerov in transformatorjev vsakega posebe, se preizkusijo obenem. Dopustni pogreški ne smejo prestopiti ob takih preizkusih mej, določenih v členu 26. teh pravil.
Öe se uporabijo pri transformatorjih upori, se pregledajo transformatorji obenem s temi upori.
Tokomeri, h katerim spada transformator, morajo biti opremljeni z napisom na kovinski ploščici (člen 19.). Na tej ploščici je treba zabeležiti razmerje prenosa in število transformatorjev; n. pr.:
«Tokomer s transformatorjem napetosti: 6300/lil»V in z dvema transformatorjema toka: 1000/10A».
Člen 25.
Postranske priprave za specialen namen (pokazo-valec maksimuma, ure in priprave za pretikanje pri dvojni tarifi, avtomati itd.) niso zavezane pregledu in žigosanju. Tak tokomer mora imeti napis: «Samo tokomer pregledan».
Tokom eri z dvojno tarifo marajo imeti napis: «Tokomer z dvojno tarifo».
Tokomeri s postranskimi pripravami se morajo po prvem odstavku tega člena zanesljivo premekniti ob obremenitvah, večjih za 50 % od onih, ki so naštete v točki 4.) člena 26. teh pravil.
Člen 26.
1.	) Ob prvem in občasnem pregledu in žigosanju tokomerov se dopuščajo ob dani napetosti, pri toko-merih za izmenični tok pa ob danem številu period in obremenitvi, prosti indukcije, največ toliki razločki v registraciji, da ne presezajo s faktorjem 1,2 pomnožene vrednosti razločkov, določenih v prednjem členu 12.
Tokomeri se pregledujejo ob obremenitvi 100, 50 in 10 %, ob obremenitvi 5 % pa samo po opravičeni j potrebi. Pri tokomerih z dvema ali več vodi za isto-smerni ali izmenični tok ne sme biti razlika mori poedinimi sistemi v registraciji za porabo toka ob prednjih pogojih večja od +2 %.
2.	) Pregledani in ožigosani tokomeri se smejo rabiti v javnem prometu samo dotlej, dokler ne prestopijo njih pogreški v registraciji s faktorjem 1,5 pomnožene vrednosti razločkov po prednjem členu 12.
3.	) Ob napetosti, za. 10 % večji od normalno, in ob obremenjenih tuljavah toka. se tokomer ne sme premakniti.
4.	) Tokomer se mora zanesljivo premekniti:
ob 3 % največje obremenitve, če znaša največja tokovna jakost največ 3 ampere;
ob 2 % največje, obremenitve, če preseza največja tokovna jakost 3 ampere, toda no prestopa 30 amperov;
ob 1 % največje obremenitve, če prestopa največja tokovna jakost 30 amperov.
Člen 27.
Ob pregledu se ugotovi za vsak tokomer njegova konstanta.
Konstanta tokomera je oni faktor, s katerim je treba pomnožiti porabo toka, registrirano na. toko-moru, da se dobi dejanska poraba v ustreznih enotah.
V javnem prometu je dopuščeno, rabiti take pregledane in ožigosane tokomere, katerih konstante ne presezajo mej pogreškov, določenih v točki 2.) člena 26. teh pravil.
E.	Žigosanje.
Člen 28.
Tokomeri, o katerih se ugotovi ob pregledu, da izpolnjujejo pogoje, naštete v poglavju D teh pravil, se zapro z enim ali z več svinčenimi pečati, da se ni mogoče približati notranji konstrukciji brez poškodbe teh pečatov.
Člen 29.
Tokomeri, ki se pregledujejo in žigosajo tam, kjer so postavljeni, se morajo tako zapreti s svinčenim pečatom, da se ne dado odstraniti brez poškodbe pečatov.
Člen 30.
Ce ima transformator za napetost ali za tok kakega tokomera svojo posebno zaščitno skrinjico (člen 18.), se zapre ob žigosanju tudi ta s pečatom.
Prav tako se zapro s ;>ečatom postranske priprave za specialen namen (člen 18.), če so opremljene s posebno zaščitno skrinjico.
Člen 31.
Na svinčeni pečat se pritisne žig osrednje uprave za mere in dragocene kovine.
Člen 32.
Na motvoz ene izmed svinčenih zalivk se priveže etiketa iz kartona, na katero se zapišejo ti-le podatki: tvorniška številka tokomera, fabrikat, število vodov, period, amperov in voltov, konstanta,, zaporedna številka dnevnika o pregledih, datum žigosanja, (mesec in leto), veljavnost žiga. Poleg tega mora imeti etiketa napise po členu 25. teh pravil], če pa je opremljen tokomer s transformatorjem, tudi tvorniško številko transformatorja. Na etiketo »e
pritisne uradni pečat osrednje uprave; podpiše pa ga uradnik, ki je izvršil pregled in žigosanje.
Etiketa se priveže tako, da se ne more sneti brez poškodbe svinčenega pečatai.
nimajo dovolila po členu 6. teh pravil, izvzeinši fabrikate, omenjene v prednjem členu 41.
Člen 43.
Člen 33.
Predloženi tokomeri, ki ne izpolnjujejo pogojev za pregled in žigosanje, se opremljajo prav tako z etiketo, ki se, prečrta z rdečo tinto. Na tako etiketo se postavi uradnikov podpis brez uradnega pečata.
Tokomeri s tako etiketo ali tokomeri, ki vobče nimajo etikete, se v javnem prometu ne smejo rabiti.
Člen 34.
Svinčeni pečat tokomera velja do roka, ki je določen v dovolilu za pregled in žigosanje dotičnoga fabrikata (členi 6., 7. in 10.).
Ko poteče veljavnost svinčenega pečata na toko-meru, se morajo priprave v dveh mesecih odstraniti iz omrežja ter se dati iznova pregledati in ožigosati.
Člen 35.
Veljavnost svinčenega pečata ne prestane, če se dovolilo za pregled in žigosanje za dotični sistem ali fabrikat razveljavi ali odvzame (člena 7. in 10.).
F.	Uradi, upravičeni za pregledovanje in žigosanje tokomerov.
Člen 36.
Tokomere pregleduje in žigosa osrednja uprava za mere in dragocene kovine v svojih laboratorijih v Beogradu in Zagrebu.
Člen 37.
Teritorialno pristojnost teh dveh laboratorijev določa osrednja uprava za mero in dragocene kovine.
Člen 38.
Tokomeri se pregledujejo in žigosajo redoma v laboratoriju osrednje uprave. Na pismeno prošnjo njih izdelovalcev ali’ podjetij, ki oddajajo tok, jih je dopustno pregledovati in žigosati tudi v njih laboratoriju, če je opremljen s potrebnimi instalacijami.
Za pobiranje žigovine, za doplačila in eventualne potne stroške uradnikov veljajo, če se pregledujejo in žigosajo tokomeri v laboratoriju privatnih strank, odredbe tarife o pobiranju žigovine za pregledovanje in žigosanje meril in merilnih priprav.
G.	Nadzorstvo nad tokomeri v javnem prometu.
Člen 39.
Vsak tokomer, ki mu prestane veljavnost žiga na svinčenem pečatu (člen 34.), se mora v dveh mesecih odstraniti iz omrežja ter dati iznova pregledati in ožigosati.
V	javnem prometu se ne smejo rabiti tokomeri, s katerih se je etiketa (člen 32.) snela ali na katerih so bili svinčeni pečati in motvozi poškodovani, nadalje ne taki. katerih mehanizem je očividno poškodovan in ne deluje pravilno, in naposled ne taki, katerih zaščitne skrinjice so tako poškodovane, da je mogoče, lahko priti do mehanizma tokomera.
Člen 40.
Organi uradov za kontroliranje meril so upravičeni, zaradi vpogleda odpreti ali sneti vsak tokomer, ki se rabi v javnem prometu.
V	takem primeru se mora o tem takoj obvestiti podjetje, ki oddaja tok.
H.	Končne odredbe.
Člen 41.
Ona podjetja, ki žele ukoriščati ugodnost, določeno v členili 7. in 14. teh pravil, morajo predložiti seznamek svojih tokomerov, ki naj bi so ocenjali mileje, osrednji upravi za mere in dragocene kovine najdlje v šestih mesecih od dne, ko stopijo ta pravila v veljav».
Seznamek, ki ga je predložiti v dveh enako-glasnih izvodih, mora obsezati: izdelovalčevo ime, vrsto tokomera, tvorniško številko, leto izdelave, normalno napetost in tok, sistem toka, frekvenco, enoto, ki, jo tokomer registrira (watt, hektowatt ali kilowatt, ampersko uro) in leto, ko je bil tokomer vtaknjen v omrežje).
Pri tokomerih, ki delujejo v zvezi s transfonna,-torjem, je treba označiti napostost in tok transformatorja.
Člen 42.
Ko stopijo ta pravila v veljavo, se no bodo sprejemali v pregledovanje in žigosanje fabrikati, ki
V	petih letih od dne, ko stopijo ta pravila v veljavo, se morajo dati pregledati in ožigosati vsi ne-ožigosani tokomeri, ki se rabijo v javnem prometu.
Člen 44.
Ta pravila stopijo v veljavo čez šest mesecev od dne, ko se razglase v «Službenih Novinah».
V	Beogradu, dne 2, decembra 1928.; št. 399.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
240.
Na podstavi § 41. uredbe o organizaciji ministr, stva za promet in prometne službe z dne 30. marca 1927. se izdaja ta-le
Pravilnik
o pregledovanju rečuoplovnih objektov/
Člen 1.
Vse plovne objekte, ki so našteti v členu 4. tega pravilnika ter obratujejo na vodah in pod zastavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, najsi so državna ali privatna last, zgrajeni ali popravljeni v domačih ali inozemskih ladjedelnicah, mora pregledati, preden so puste v promet, strokovna komisija uprave pomorstva in rečnega prometa po odredbah tega pravilnika.
Člen 2.
Svrha tega pregleda je, ugotoviti s strokovnim preizkusom, ali ustreza plovni objekt svojemu namenu, ali je strojna in mehanska instalacija na njem kaiklor tudi korito brez nevarnosti za človeško življenje in blago in ali je v tehničnem kakor tudi v navtično-prometnem in higienskem pogledu oskrbljen z vsemi predpisanimi potrebščinami (opremo in inventarjem).
Člen 3.
Pregledovalno komisijo sestavljajo strokovni organi uprave pomorstva In rečnega prometa, ki jih imenuje ta uprava za leto dni.
Komisija se sestavlja: za objekte s strojnim ali motornim pogonom preko 100 IIP ali za potniške ladje, ki prevzemajo hkrati nad 100 potnikov, iz treh članov (po en član strojne, ladjedelske in navtične stroke); za objekte s strojnim ali motornim pogonom od 25 do 100 HP ali za potniške ladje, ki prevzemajo hkrati 25 do 100 potnikov, iz dveh članov (po e11 član tehnične in navtične stroke). Pri vseh ostalih objektih s strojnim ali motornim pogonom, ki so manjši od 25 HP. ali pri potniških ladjah, ki prevzemajo hkrati manj nogo 25 potnikov, zadošča za pregled objekta samo en organ tehnične stroke.
Za objekta brez strojnega ali motornega pogona železne ali betonske konstrukcije, ki imajo nosilnost nad 200 ton, ali za objekte leseno konstrukcije, ki imajo nosilnost nad 300 ton, sestavljata komisijo dva člana (po on član ladjedelske in navtične stroke); za vse ostale objekte, bodisi železne, betonske ali lesene konstrukcije, ki imajo manjšo nosilnost od zgoraj določene, kakor tudi za mostiče in pontone vsak' vrste zadošča za pregled samo en organ, in sicer tehnične stroke, za objekte železne in betonske kon-strukcije, za objekte lesene konstrukcije pa en organ navtične stroke.
Pregled objektov, za katerega zadošča po prednjem odstavku toga člena samo en organ navtične stroke, t. j. objektov, ki se vodijo v registru in e"' denci samu pri pristaniških kapetanijah ter spadajo po odredbah tega pravilnika poid obveznost periodi -nega pregledovanja, Izvrši pristaniška kapetanija sama za svoj srez.
Člen 4.
Pregled objektov, ki je predmet tega pravilnika, je lahko reden ali izreden .
Redni pregled se vrši po odredbah člena 2. tega pravilnika za vsako vrsto objektov v našle* nji rokih:	.
a)	na železnih objektih s strojnim ali motom1
pogonom vsako peto Leto;	.
b)	na lesenih objektih ali objektih iz armirano,1 betona s strojnim ali motornim pogonom vsako r ■ leto;
* «Službena Novine kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca» z dne 17. aprila 1929., st. 90/.
c)	na železnih objektih brez strojnega ali motor-ne8'a pogona vsako šesto leto;
č) na objektih iz armiranega betona brez »trojega ali motornega pogona vsako četrto leto;
d)	na lesenih objektih brez strojnega ali motor-tega pogona vsaklo tretje leto; in
e)	na, mostičih in pontonih vsake vrsto vsako četrto leto.
Izredni pregled se vrši:
a)	če se upravi pomorskega in rečnega; prometa uradno naznani, da objekt ne izpolnjuje pogojev 'varnosti za človeško življenje in blago;
h) če gre za novozgrajen objekt;
c)	če se objekt popravlja in se pri tej priliki potegne na suho;
č) če se s tem, da se popravi korito objekta, iz-Premene njega glavne dimenzije ali nosilnost;
d)	če se s popravilom strojnih ali mehanskih instalacij izpremeni njih moč;
e)	po večjih havarijah, ki zahtevajo dela pod c), C) ali d), in
0 če to lastniki objekta izrečno zahteva.
V	primerih pod b), c), 5), d) in e) mora zahtevati lastnik objekta izreden pregled; nadaljnje posto-Panje zanj pa je določeno v členili 6., 7. in 8. tega Pravilnika.
V	primerih pod b), izvrši komisija (organ, ki sam VTši pregled) ob izrednem pregledu objekta takoj tudj njegovo preizkušnjo, kar velja tudi 'za vse one starejše objekte, ki se zatečejo ob rednem ali izrod-f|em pregledu nepreizkušeni, a spadajo pod obvez-uost preizkušanja.
Člen 5.
Izreden pregled objekta velja kot tak vselej, ne "lede na rok, predpisan za reden pregled; samo da se šteje v tem primeru dan izrednega pregleda kot edhodni dan za določitev roka, iko se bo vršil prihodnji redni pregled.
Člen 6.
Odločba pregledovalne komisije (ali organa., ki sam vrši pregled) se glasi:
a)	plovni objekt sme 'brez omejitve nadalje opravljati redno obratovanje;
b)	plovni objekt sme nadaljevati rodno obratovanje, toda lastnik mora izvršiti v odrejenem roku vso odredbe, ki mu jih je izdala pregledovalna klo-unsija (ali izdal organ, ki sam vrši pregled);
c)	plovni objekt ne sme opravljati rednega obratovanja, dokler se ne izvrše na njem odredbe pre-gledovalne komisije (aJi organa, ki sam vrši pregled); in
č) plovnemu objektu se definitivno prepoveduje vsako obratovanji'“.
V	primerih pod c) in č) se odvzamejo objektu z odobritvijo, prejeto od uprave pomorstva in rečnega Prometa po členu 7. tega pravilnika, njegove listine. Vrnejo se mu v primeru pod c); v primeru pod č) pa ostanejo pri upravi pomorstva in rečnega, prometa, hi jih priloži dotičnemu zapisniku o pregledu (člen 13.) in hrani z njim v povezku objekta, (člen t).).
Listine se odvzamejo tudi v primeru prvega odstavka člena 9. tega pravilnika, za katerega velja analogno postopanje kakor zgoraj za primer poti c).
Člen 7.
Odločba pregledovalne komisije (ali organa, ki sani vrši pregled) kakor tudi njene odredbe posta-nRjo izvršne, ko jih odobri uprava pomorstva! in rečnega prometa; o tem se obvesti lastnik objekta Pismeno.
Člen 8.
Ge lastnik objekta ne izvrši odredbe pregledo-valne komisije (ali organa, ki sam vrši pregled) v odrejenem roku (primer b prednjega člena), se mu Prepove obratovanje z objeikltom.
V	primerih pod b) in c) člena 6. kakor tudi v Primeru prednjega odstavka tega člena, marajo prijaviti lastniki takih objektov izvršitev prejetih odredb upravi pomorstva in rečnega prometa, ki od-Pošlje, kakršna je pač stroka in narava odredbe, svoje organe na dotični objekt, da se uradno ugotovi lzvršitev prejetih odredb in se objektu dovoli nar daljnje obratovanje.
člen 9.
Uprava pomorstva in ročnega prometa obvesti Ustnika objekta o pregledu najmanj 14 dni prej; a«tnik pa mora v čim krajšem roku obvestiti upravo Pomorstva in rečnega prometa, katerega dne in na Laterem kraju bo objekt pripravljen za pregled.
Uprava pomorstva in rečnega prometa vodi v ta namen posebne knjige (evidenco) in povezek, v
katerih hrani po členu 13. tega pravilnika za vsak I objekt posebe zapisnike o pregledu.
Člen 10.
Pregled objektov se mora vršiti po možnosti tako, da se z njim ne zadržuje promet in ne ovira 1 obratovanje.
Lastnik objekta mora potemtakem odrediti v dobi največ 30 dni preko roka, predpisanega za reden pregled, zanj oni dan, ko objekt ne obratuje ali mu pregled ne provzroča zamude.
Člen 11.
Pri vsakem pregledu objekta mora biti prisoten poleg odgovornih oseb na njem njegov lastnik ali lastnikov namestniki, ki mora dati komisiji (ali organu, ki sam virši pregled) na razpolago potrebno pomožno osebje.
Člen 12.
Za pregled mora biti objekt prazen in popolnoma čist, zlasti v onih delih, ki jih je treba pregledati ali preizkusiti. Vsi njegovi prostori morajo biti odprti in dostopni, vsa njegova oprema (pritokline in inventar) pa .pregledno razvrščena v skupine in urejena.
Objekti s parnim pogonom morajo biti pod paro, objekti z motornim pogonom pa pripravljeni za pogon, da je moči ugotoviti delovanje stroja ali motorja in njiju poedinih delov, odnosno ostalih strojnih ali motornih instalacij in mehanskih priprav.
Člen 13.
Vsak pregled objekta vpiše komisija (ali organ, ki sam vrši pregled) v listino, ki je nalašč določena za ta namen (člen 14.) in ki se mora vedno hraniti na objektu.
V to listino se vpišejo poleg dne, ko se je izvršil pregled, in poleg odločbe komisije (ali organa, ki sam vrši pregled) podrobno vse eventualne odredbe, ki jih je izvršiti lastniku objekta, rok za, izvršitev itd. kakor tudi rok za prihodnji redni pregled.
To listino podpišejo vsi člani komisije (odnosno jo podpiše organ, ki je sam izvršil pregled) in lastnik objekta ali njegov namestnik v znak, da je sprejel odločbo komisije (dotičnoga organa) na znanje.
Pregledovalna komisija (ali organ, ki sam vrši pregled) vodi o svojem poslovanju in svojih odločbah poseben zapisnik; ta zapisnik se mora povsem ujemati z zgoraj omenjeno listino, ki ostane na objektu. Tudi ta zapisnik mora lastnik objekta ali njegov namestnik, podpisati.
Člen 14.
Listine po predhodnem členu so te-le:
a)	za vse objekte s parnim pogonom brez izjeme «Knjiga popisa in kontrole», ki je tudi sedaj v rabi na vseh ladjah s parnim pogonom;
b)	za vse objekte z motornim pogonom, ki služijo javnemu prometu zaradi trgovine (prevoza blaga in potnikov): «Knjiga kontrole A.»;
c)	za vse objekte brez strojnega ali motornega pogona železne ali betonske konstrukcije, ki imajo nosilnost nad 200 ton, ali za objekte lesene konstrukcije, ki imajo nosilnost 300 ton: «Knjiga kontrole B.»;
č) za vse ostale objekte brez strojnega ali motornega pogona, ne glede na to, ali jo njih konstrukciji železna ali lesena, če so manjše nosilnosti od onih v predhodni točki ter služijo javnemu prometu zaradi trgovine (prevoza blaga, pri brodih in potnikov), kakor tudi za pontone in mostiče vsake vrste: «Knjiga kontrole V.» in
d)	za vse športne objekte z motornim pogonom: «Knjiga kontrole G.».
Športni, poljedelski in ribiški čolni kakor tudi vsi ostali plovni objekti, ki se vodijo pri pristaniških kapetanijah v «Evidencah I. do VI.», nimajo posebnih knjig kontrole, če ne spadajo po odredbah tega pravilnika pod periodično pregledovanje zbog strojev ali motorjev na njih (n. pr. baterjev) ali zbog posebne naloge, ki ji morajo služiti (n. pir. po n tonov in mostičev), ampak imajo trajno veljavne izkaznice, ki jih jim izdaja pristaniška kapetanija.
Poljedelski ali ribiški čolni (ladje) pa spadajo vendarle, če so opremljeni s stalnim (nepremičnim) motorjem, najsi ne služijo javnemu prometu, pod obveznost periodičnega pregledovanja in pod odredbe točke b) tega člena. Objekti, ki jih goni viseč (premičen) motor, izven korita, so ne jemljejo v poštev, če ne spadajo po svoji naravi pod obveznost periodičnega pregledovanja.
Člen 15.
. Stroški za pregled obremenjajo lastnika dotičnoga objekta.
Po pravilniku o postranskih prejemkih so stroški ti-le: dnevnice za poedine Člane komisije (ali organa, ki sam vrši pregled), povečane z doklado za terensko delo; če pa vrše pregled izven kraja, kjer je sedež upravi pomorstva in rečnega prometa, jim gredo še vozni stroški.
Posebnega honorarja ali taiks za pregled rečno-plovnih objektov, ki je predmet tega pravilnika, ni; če se mora objekt ob pregledu tudi preizkusiti, se mora honorirati ta preizkušnja po veljavnih predpisih posebe.
Če se izvrši na en dan pregled več objektov — izvzemši preizkušnje — enega ali več lastnikov, gr.-članom komisije (ali organu, ki sam vrši pregled) za ta dan samo ena pristojbina, določena v drugem odstavku tega člena.
Člen 16.
Ta pravilnik stopi v veljavo čez šest mesecev od dne, ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
V	tem roku morajo spraviti lastniki plovnih objektov svoje objekte v pravilno stanje ali pa jih oskrbeti z vso predpisano opremo (priteklinaini in inventarjem), da pregledovalna komisija (organ, ki sam vrši pregled) lahko brez ovir izvrši pregled, ki ji je poverjen po tem pravilniku.
V	B e o g r a d u, dne 23. januarja 1929.
Minister za promet: dr. Korošec s. r.
241.
Naredba ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 4. maja 1929., R. S. br. 4581,
s katero se tolmači naredba z dne 11. februarja
1929.,	št. 1381/IV, po kateri ne spadajo pod obveznost zavarovanja delavci, zaposleni pri delih po zakonu z dne 21. januarja 1929. o nujnem izvajanju javnih del, razglašena v «Službenih Novinah» z dne 20. febrnarja 1929., št. 42/XIX.*
Na podstavi § 211. in v zvezi s § 3. zakona o zavarovanju delavcev in s členom 5. pravilnika za izvrševanje javnih del («(Službene Norine» z dne 26. januarja 1929., št. 21 /XI**) odrejam: Moja naredba z dne 11. februarja 1929., št. 1481/TV*** — da ubožno prebivalstvo siromašnih krajin, ki je zaposleno pri izvrševanju javnih del po zakonu z dne 21. januarja 1929. o nujnem izvajanju javnih del In pomoči v siromašnih krajinah, oškodovanih po elementarnih nezgodah, ne spada pod obveznost zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev, ker je izvajanje del po tem zakonu z dne 21. januarja 1929. samo dajanje posebne vrste javne pomoči siromašnemu prebivalstvu, da se prepreči lakota, in ker torej ni najemnega delovnega razmerja — se mora tolmačiti tako, da spadajo ti delavci pod obveznost zavarovanja, če je izvrševanje teh del poverjeno podjetnikom.
V	Beogradu, dne 4. maja 1929.;
R. S. br. 4581.
Minister za. socialno politiko in narodno zdravje.
dr. M. Drinkovič s. r.
242.
Navodilo za uporabljanje ugodnosti iz ob£ih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife.
(Dopolnitev razpisa C. br. 29. 572j25.)i
Na vprašanje, ali je treba za prosti uvoz strojev iz tar. št. 649. in 653., točke 1. a) in b), uvozne tarife, ki so po trgovinski pogodbi z Veliko Britanijo prosti carine, predhodno odobritve ministrstva za finance po razpisu C. br. 29.572 z dne 20. junija 1925., dajem po zaslišanju carinskega svetil carinarnicam to-le navodilo:
Če se uvažajo stroji, navedeni v tar. št. 649. in v tar. št. 653., točki 1., iz pogodbenih držav, ni več zahtevati potrdila ministrstva za trgovino in imdu-
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 15. maja 1929., št. 112/XLVII.
** Uradni list z dne 31. januarja 1929., št. 42/10
*** Uradni list z dne 7. marca 1929., št. 96/24. t «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 27. maja 1929., št. 122/LI. — Razpis C. br. 29.572/25 glej v Uradnem listu z dne 4. avgusta 1925., št. 237/73.
strijo in tudi ne predhodno oprostitve od oddelka za carine, ampak carinarnice naj puščajo take stroje, če se jim prijavijo, proste, ker so po pripombah k tar. št. 649. in 653., točki 1. a) in b), pogodbe zl Anglijo brezpogojno prosti carine za dobo petih let od dne, ko je stopila pogodba z Anglijo v veljavo.
V Beogradu, dne 18. maja 1929.; C.br. 21.352.
Minister za finance:
dr. S. šverljuga s. r.
243.
Navodila za uvozno ocarinjanje živega srebra v železnih lagvah (cilindrih).*
Na vprašanje, kako naj se ocarinja živo srebro, ki se uvaža v posebnih železnih lagvah (cilindrih), in glede na to, da je živo srebro prosto uvozne carine, dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta ta-le navodila:
Ker je živo srebro tekoča kovina, se mora ocar rinjati, če se uvaža v železnih lagvah (cilindrih), po členu 7. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, osmem in devetem odstavku, po nečisti toži. Železne lagve pa se morajo ocarinjati po materialu, iz katerega so, in po obdelavi.
Potemtakem se mora v deklaraciji ločeno prijaviti nečista teža živega srebra z železnimi lagvami. Na tako nečisto težo se poberejo samo postranske davščine, ker je živo srebro po uvozni carinski tarifi prosto carine.
V	posebnem razpredelku deklaracije se prijavi ločeno teža železnih lagev, v katerih se prevaža živo srebro. Nanjo je pobrati carino in ostale davščino po materialu, iz katerega so izdelane. Da se ugotovi njih teža, lahko uporabi carinarnica težo, ki je nanjo vtisnjena, ali pa, če teža ni vtisnjena, račune ali poizkusno tehtanje.
V	Beogradu, dne 18. maja 1929.; C. br. 21.353.
Minister za finance:
dr. S. Šverljuga s. r.
244.
Dopolnitev uredbe o prevedbi državnih upokojencev (upokojenk) s kronskimi pokojninami na dinarske pokojnine.*
Na podstavi člena 1. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, je odločil gospod minister za finance v soglasnosti z gospodom predsednikom ministrskega sveta pod D. R. br. 19.872 z dne 25. februarja 1929.: Za členom 6. uredbe o prevedbi državnih upokojencev (upokojenk) s kronskimi pokojninami na dinarsko pokojnino D. R. br. 88.808/27** se dodaja nov člen, ki se glasi:
Člen 6. a.
Ce prejme zbog uporabe te uredbe upokojenec kot pokojnino in osebno draginjsko doklado manj nego je prejemal pred prevedbo njegove kronska pokojnine na dinarsko pokojnino, ima pravico do razlike teh prejemkov. 0 pravici do te razlike odloči ministrstvo za finance — generalna direkcija državnega računovodstva in proračuna.
Iz ministrstva za finance v Beogradu, oddelka za državno računovodstvo in proračun,
dne 25. februarja 1929.; D. R. br. 19.872.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 27. maja 1929., št. 122/LI.
** Uradni list z dne 30. julija 1927., št. 358/81.
Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti.
245.
Naredba
velikega župana ljubljanske oblasti o novi numeraciji hiš na Karlovški cesti v Ljubljani.
Po § 7. zaikona o ljudskem štetju z dne 29. marca
1869.,	drž. zak. št. 67, dovoljujem sporazumno s fi-
nančno direkcijo v Ljubljani in z doželnim sodiščem v Ljubljani novo numeracijo hiš na Karlovški cesti v Ljubljani, in sicer nastopno:
Stavba z dosedanjo hišno številko 5 dobi novo številko 7, ki se odvzame hiši s sedanjima dvema številkama 7 in 9; novo številko 5 pa dobi stavba, ki je sedaj brez hišne številke in je med hišo št. 3 in hišo z novo številko 7.
V Ljubljani, dne 29. maja 1929.;
U. br. 2757/2—II.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
L. št. 412.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. maja 1929.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih I v oskrbi I
Skupina tifuznih bolezni.					
I Brežice		3	,	1		2
Ljubljana, mesto .	2		1		1
Novo mesto . . .	.	1			1
Skupaj .	5	1	2	•	1	4	
Škrlaiinka. -		- Scarlatina.			
Črnomelj		5		.		5
Kamnik		1		#		1
Kočevje		2		,		2
! Kranj		6	3	2		7
Laško 		5		,		5
Litija		9		•		9
Ljubljana, srez . .	6	1	1		6
! Ljubljana, mesto .	5				5
Novo mesto . . .	1		1		
Radovljica ....	6	i	.		7
Skupaj .	46	5	4		47
Ošpice. —		MorbillL			
Kočevje		6		.	•	6
Laško 		6	5	4	. .	7	
Novo mesto . . .	23	•	1	. 1 22	
Skupaj ,	35	5	5	.	1 35	
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Brežice		1		#		1
Črnomelj.....	1	,	1		.
Kamnik		1	•	1		.
Ljubljana, srez . .	4	.	• .		4
Ljubljana, mesto .	4	1	•		5
Novo mesto . . .	2	.	•		2
Skupaj .	13 4»	1	2		12
Nalezljivo vnetje možganov. —			Meningitis cerebro- j		
spinalis epidemica.					
Ljubljana, mesto .	1	1 •		• 1 1	
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Radovljica ....	1 43	1 •	•	1	.	1 43	
Šen. — Erysipclas.					
Kočevje		.	1	.		1
Laško 			1	.		1
Ljubljana, srez . .	1	2	1		2
Ljubljana, mesto .	2	•	2		
Radovljica ....	2				2
Skupaj .	5	4	3		6
V Ljubljani, dne 4. junija 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Mayer s. r.
Vet. št. 321.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 27. maja do dne 2. junija 1929.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev bo navedeni v oklepajih.
Garje.
Krško: Raka (Ravno 1 dvorec).
Mehurčasti izpuščaj.
Ljubljana, okolica: Iška loka (Matena 3 dvorci), Studenec-Ig (Ig 1 dvorec), Tomišolj (Lipe 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Brežice: Zakot (Sv, Lenart 1 dvorec). Kočevje: Videm (Predstruge 1 dvorec), Dolenja vas (Nemška vas 1 dvorec), Jurjeviča (Brinje 1 dvorec), Velike Lašče (Velike Lašče 2 dvorca), Ribnica (Breg 1 dvorec). Litija; Križka vas (Nova vas 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Lipljene (Male Lipljone in Staro apno po 1 dvorec). Logatec: Stari trg (Bloška polica, Nadlesk in Podcerkev po 1 dvorec), Oerknica (Žirovnica 1 dvorec). Novo mesto: Ambrus (Malo Globoko 1 dvorec), Trebnje (Lukovek 1 dvorec). Škofja Loka: Stara Loka (Sv. Duh 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Brežice: Sevnica (Orehovo in Orešje po 1 dvorec). Kamnik: Kamnik (Graben 1 dvorec), Vodice (Skaručna in Repnjie po 1 dvorec). Litija: Dob (Hrastov dol 1 dvorec), Šmartno (Podroje 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Brezovica (Brezovica 1 dvorec), Dobrunje (Bizovik 1 dvorec), Devica Marija v Polju (Zgornji Kašelj 1 dvorec). Novo mesto: Trebnje (Dolenja Nemška vas 1 dvorec). Škofja Loka: Zminec (Bo-dovlje 1 dvorec).
Perutninska kolera.
Ljubljana, okolica: Šmarje (Lanišče 2 dvorca).
Cebelna kuga.
Ljubljana, mesto; 1 dvorec.
V Ljubljani, dne 5. junija 1929.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: v z. Zajc s. r.
Razglasi velikega žnpana mariborske oblasti.
L. št. 20/29.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 22. do dne 31. maja 1929.
£ Srez	i 3	S-® §1	25	5 B	-t?«
j O	Z o	O >	O	o°
Malaria.
Skupaj
Davita. — Diphteria et Croup.
Celje.............
Maribor, desni breg Maribor, levi breg Murska Sobota .
Prelog............
Slovenjgradec. . Šmarje pri Jelšah
Skupaj
3
1
2
1
2
1
1
Maribor, desni breg	, 1	1 1	• 1	. 1	i
Vnetje prinšesne slinavke. — Parotitis epidemica.					
Celje	 Maribor, levi breg .	13	1 j	13	•	i i
Murska Sobota . .	2 1	i	2	.	
Ptuj		7 1	2	6	.	3
Ptuj, mesto. , . .	17 !	•	15	.	2
Skupaj . j	39	4	36	•	7
Skupina tiluinih bolezni.					
Celje		1	1	i		2
Celje, mesto . . .	1				i
Čakovec 		1	.			
Ljutomer	 Maribor, desni breg	i	1			1 1
Prelog		i	2			3
Ptuj		i	2			3 1
Ptuj, mesto . . .	i				
Skupaj .	7	6	i		12
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		5	2	i		6
Celje, mesto . . .	2	•			2
Čakovec 		2		i	i	\
Dolnja Lendava. .	8	1	.		8
Gornji grad . . .	7	11	5		13 1 1
Konjice		.	1	•		
Ljutomer		.	1	•		
Maribor, desni breg	6	1	•	i	7
Maribor, mesto . .	11	6	5		ii i
Murska Sobota . .	1	.	i		
Prelog		1	1			
Prevalje		1		•		L 1
Ptuj		.	1	•		
Slovenjgradec. . .	4	4	3		0 1
Šmarje pri Jelšah .	1	.	.		
CO 11	i 3 1 ' ll
o	D	O*
Celje............
Celje, mesto . . Dolnja Lendava Maribor, levi breg Murska Sobota . Prevalje ....
Ošpice.
17 1 1
Morbilli.
25
1
3
2
26
1
1
Skupaj
Sen. — Bryaipelna.
Celje.............
Qelje, mesto . . .
Čakovec ..........
Dolnja Lendava . .
Ljutomer..........
Maribor, desni breg Maribor, mesto . .
Murska Sobota . .
Prelog............
Ptuj, mesto. . . .
Šmarje pri Jelšah .
Skupaj
8
1
Krševita odrevenelost — Tetanus.
Čakovec ........
Ljutomer.........
Maribor, levi breg. Prelog........
I
16
1
3
2
2
	1		. i i	
1		i	1- .	
1			i	
1			i	
1		1	.	
1				i
,	2	,	i	i
1				i
1		i		
1	i	i	• ,	i
Skupaj . j 3 I 3 j 3	1
V Mariboru, dne 4. junija 1929.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Na podstavi člena 13. zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. in člena 1. uredbe o natečaju za sodnike okrajnih, okrožnih in trgovinskih sodišč se razpisuje natečaj za oddajo dveh izpraznjenih sodniških mest, in sicer enega pri okrajnem sodišču v Brežicah in enega pri okrajnem sodišču v Murski Soboti.
Prošnje, opremljene po členu 3. gorenje uredbe naj se predlože po službeni poti ministrstvu pravde v 15 dneh po objavi tega natečaja v »Službenih No-vinah».
Iz ministrstva pravde v Beogradu, dne 20. maja 1929.; br. 37.631.
Predsednlštvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 29. maja 1929.
Preds. 236/4/29—1.	3—2
Razpis.
Odda se mestopisarniškega uradnika v II. ali III. kategoriji pri okrajnem sodišču v Rado v 1 j i c i; obenem se oddado vsa mesta pisarniških uradnikov, ki se izpraznijo tekom razpisa ali zaradi njega.
Svojeročno spisane, pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj vlože prosilci po službeni poti naj-kesneje do dne
2 5. junija 1 929., pri podpisanem predsedništvu.
Piedsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 31. maja 1929.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 11. junija 1929. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 1.
Ker je sedanje bivališče Štritofa Matije neznano, se mu postavlja za skrbnika Premrov Lovrenc, upokojenec v Cerknici.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II.,
dne 1. junija 1929.
P 26/29.	919
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 14. decembra 1928.. opr. št. L 18/28—4, je bil B e v c Martin, užitkar, prej stanujoč v Križah, sedaj nestalnega bivališča, zaradi -zapravljivosti in pijančevanja iz navade omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljen Gorinšek Josip, posestnik v Križah.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek L,
dne 8. maja 1929.
E 158/29—8.	1041
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. j u n i j a 1 9 2 9. ob devetih bo prt podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba deležev nepremičnin: mlina v Otoveih, travnika in gozda, zemljiška knjiga Otovci, 48/u»o vi. št. 160, in zemljiška knjiga Stanjevci, 1/72 vi. št. 54.
Cenilna vrednost: 7192 Din 38 p; najmanjši po-nudek: 4798 Din.
vet. br. 201/22.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti
z dne 3. junija 1929.
Dpomba: Imena sedežev »reskih poglavarjev in •Uestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom
zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Maribor, desni breg: Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica 1 dvorec).
Garje konj.
Ptuj: Gajovci (Placarovci 1 dvorec).
Mehurčasti izpuščaj.
Čakovec: Štrigova (Štrigova 2 dvorca). Maribor, •lesni breg: Spodnja Polskava (Spodnja Polskava 1 dvorec), Studenice (Studenice 1 dvorec). Maribor, levi breg: Lajteršberg (Lajteršberg in Počehova po 1 dvorec), Sv. Peter pri Mariboru (Sv. Peter 3 dvorci).
Svinjska kuga.
Maribor, desni breg: Slovenska Bistrica (Slovenca Bistrica 3 dvorci), Orehova vas (Orehova vas 1 dvorec), Ruše (Ruše 2 dvorca). Maribor, levi breg: Dobrenje (Dobrenje 1 dvorec). Prelog: Mala Subotica (Držimurec in Mala Subotica po 1 dvorec). Prevalje; Vuzenica (Vuzenica 1 dvorec). Ptuj: Trgovič (Trgo-vič 2 dvorca), Zamušani (Zamušani l dvorec). Slo-Venjgradec: Šoštanj (Šoštanj 5 dvorcev). Celje, •"«sto: 1 dvorec. Maribor, mesto: 1 dvorec.
Svinjska rdečica.
Celje: Žalec (Žalec 1 dvorec). Gornji grad: Ko-karje (Lačja vas in Zgornje Pobrežje po 1 dvorec). Duče (Podveza 2 dvorca). Murska Sobota: Murska Pobota (Murska Sobota 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Zibika (Sv. Magdalena 1 dvorec).
Čebelna gniloba.
Dolnja Lendava: Lipa (Lipa 1 dvorec).
V Maribor u, dne 3. junija 1929.
Za, velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Razglasi sodišč in sodnih obiastev.
Preds. 1249/4/28—26.	3—3
Natečaj za sodniški mesti.
V «Službenih Novinah» z dne 27. maja 1929., 122, je izšel naslednji razpis:
Št. 1795/29.
Razpis.
V mariborski moški kaznilnici se odda mesto preglednika, odnosno pristava, v II. kategoriji državnih uradnikov.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene po členu 12. uradniškega zakona, naj se vlože najkesnejo do dne 2 3. j u n i j a 1 9 2 9. pri podpisanem ravnateljstvu. Prosilci, ki so že v državni službi, morajo vložiti prošnjo po službeni poti.
Vsak prosilec mora izkazati, da je prebil s povoljnim uspehom izpit za upravnega uradnika v kaznilnicah in jetniščnicah po členu 9. uredbe o državnih strokovnih izpitih v resortu ministrstva pravdo r dne 3. avgusta 1926., št. 51.899 (Uradni list z dne 13. avgusta 1926.. št. 325/74), odnosno naredbo bivšega pravosodnega ministrstva z dne 21. januarja 1889., drž. zak. št. 10.
Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru,
dne 4. junija 1929.
S 4/29—3.	1051
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Križ a ničeve Mice, trgovke v Polulah št. 4 pri Celju.
Konkurzni komisar: Tiller Franc, sodnik okrožnega sodišča v Celju.
Upravnik mase: dr. Novačan Anton, odvetnik v Celju.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dne 2 4. junija 1929. ob desetih. Oglasit-veni rok do dne 15. julija 1929. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 5. avg u s t a 19 2 9. ob devetih.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 1. junija 1929.
S 3/29—3.	1052
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Stadlerja Ivana, trgovca v Šoštanju.
Konkurzni komisar: Potočnik Anton, starejšina okrajnega sodišča v Šoštanju.
Upravnik mase: Natek Franc, trgovec v Šoštanju.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Šoštanju dne 2 0. j u n i j a 192 9. ob desetih. Oglasit-veni rok do dne 15. julija 192 9. Ugotovitveni narok pri istem sodišču dne 2 5. j u 1 i j a 1 9 2 9. ob desetih.
Okrožno gpdišče v Celju, oddelek L,
dne 3. junija 1929.
C 45/29—1.	1061
Oklic.
Hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z. v Cerknici, je vložila zoper Štritofa Matijo, mizarja iz Be-I gunj, tožbo zaradi 10.435 Din 8 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 28. maja 1929.
E 1174/28—7.	1942
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. j unija 1 92 9. ob devetih bo na licu mesta v Križevcih dražba nepremičnin: 5/3 hiše v Križevcih, travnikov, njiv in gozdov, zemljiška knjiga Križevci, “/s vi. št. 55 in 2/3 vi. št. 438'
Cenilna vrednost: 47.022 Din; vrednost pritekliu: 2026 Din; najmanjši ponudek: 31.470 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnai v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni okllic, ki je nabit na. uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 28. maja 1929.
A 58/27.	1048
Dražbeni oklic.
Po sklepu okrajnega sodišča na Prevaljah z dne
3.	junija 1929., A 58/27, se bo vršila na predlog dedičev po pokojnem Gostenčniku Ivanu, posestniku v Farni vasi h. št. 104, dne 2 4. junija 1 929. ob devetih na licu mesta
prostovoljna javna dražba nepremičnin in premičnin, spadajočih v zapuščino.
Nepremičnine se bodo prodajale v treh skupinah.
Prvo skupino tvorijo enonadstropna stano-vanska hiša z gospodarskim poslopjem, stoječim za. hišo, z leseno, z opeko krito drvarnico in z dvoriščem v skupni površini 10 a 32 m2, nadalje ograjeni vrt zraven hiše in njive v skupni površini 1 ha 2 a 36 m2.
D r u g,o skupino tvori njiva na drugi strani ceste v izmeri 22 a 48 m2, uporabna za Lesno skladišče.
Tretjo skupino tvori gozd v katastrski občini Dobji vasi v izmeri 1 ha 23 a 22 m2.
Izklicna cena znaša za prvo skupino 270.180 Din, za drugo UJMO Din, za tretjo 18.483 Din.
Vsak ponudnik mora položiti pml začetkom dražbe v roke sodnega poverjenika 10 % izklicne cene kot vadij.
Najvišji ponudek je treba plačati v enem mesecu po dnevu dražbe v roke sodnega poverjenika.
Premičnine sestoje iz starega pohištva, obleke, perila, nekaj orodja itd. v skupni cenilni vrednosti 5065 Din; prodajale se bodo kos za kosom ali pa v več kosih obenem.
V hiši se izvršuje gostilniški obrt, do lotos je bila v njej tudi trgovina. V delu gospodarskega poslopja so pekarniški prostori z zidano pečjo, v kateri se lahko speče hkrati peciva iz približno 70 kg moke.
Zemljišča pri hiši so jako pripravna za lesna skladišča.
Hiša stoji v neposrednji bližini kolodvora.
Natančnejša pojasnila o dražbenih pogojih daje notarska pisarna na Prevaljah.
Na Prevaljah, dne 4.junija 1029.
Dr. Senčar Dušan s. r.,
notarv kot sodni poverjenik.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Št. 975/29.	1056
Objava.
Po § 8. zakona o advokatih se objavlja, da je gospod dr. Winterhalter Ivan z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Marenbergu.
V Ljubljani, dne 5. junija 1929.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: podpredsednik dr. Žirovnik Janko s. r.
Št. 26.056/V—1929.	1016 3—2
Razglas o pleskanju železnih mostov v območju direkcije državnih železnic v Zagrebu za proračunsko leto 1929./1930.
treba izvesti predmetna dela, in da pristajajo, dražiti po njih.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu,
dne 27. maja 1929.
Št. 313—prež—29.
Razpis.
Vabilo na IV. redni občni zbor Ljubljanskega velesejma, razstavne reg. z. z o. z. v Ljubljani,
! ki se bo vršil dne 21. junija 1 929. ob enajstih j v uradnih prostorih Zveze industrijcev v Ljubljani (palača zbornice za trgovino, obrt in industrijo).
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje m esto pogodbenega asistenta na anatomskem institutu medicinske fakultete.
Prošnje, opremljene po členu 12. uradniškega zakona, naj se vlože do dne	I
15. junija 1929.	,
na rektoratu univerze.
Prosilci morajo biti doktorji medicine.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani,
dne 29. maja 1929.
Rektor: Vidmar s. r.
Št. 3333.	1049
Razglas.
Lovi občin D a n, D o 1 e n j c vasi, Gore, Jurjevič e, Loškega potoka, Strug, Sušjaj in Velikih Poljan se bodo oddajali v zakup na j javni dražbi dne 1 3. j u 1 i j a 1 9 2 9. ob pol enajstih j v občinskem uradu v Ribnici.
Zakupna doba bo trajala pri Danah, Jurjeviči, Loškem potoku, Strugah, Sušju in Velikih Poljanah od dne 1. avgusta 1929. do dne 31. marca 1935., pri Dolenji vasi in Gori pa od dne 1. avgusta 1929. do dne 31. marca 1934.
Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem sreskenr poglavarju v sobi št. 5.
V Kočevju, dne 28. maja 1929.
Sreski poglavar: vladni svetnik Loger s. r. j
Dnevni r e d:
1.	) Čitanje zapisnika o III. rednem občnem zboru.
2.	) Poročilo upravnega, odbora o poslovanju v poslovnem letu 1928.
3.	) Predložitev računskega zaključka in poročilo nadzorstvenega odbora.
4.	) Odobritev računskega zaključka in podelitev razrešnice upravnemu odboru, nadzorstvenemu od* boru in ravnateljstvu.
5.	) Izprememba zadružnih pravil.	1055
6.	) Volitev nadzorstvenega odbora.
7.	) Slučajnosti.	Predsedništvo.
če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro kesneje nov občni zbor z istim sporedom na istem mestu, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočnih zadružnikov in deležev.
Vabilo na Vlil. redni občni zbor delničarjev firme: «Slograd»,
slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani,
ki bo dne 2 1. j u n i j a 1 9 2 9. ob šestnajstih v prostorih Prometnega zavoda za premog, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15.
Dnevni red:
1.) Poslovno poročilo upravnega sveta za leto 1928.
Direkcija državnih železnic	v Zagrebu razpisuje
na podstavi zakona o državnem računovodstvu javno ofertno licitacijo za obnovitev namaza železnih mostov na dan 3. julija 1929., in sicer po na-	
stepnih progah:	Popleskana površina
	okoli:
1.) Zagreb-Dugoselo . .	. .	430 m2
2.) Zaprešič-Sisak . . .	.	.	1.000 m2
3.) Sisak-Brod ....	. .	950 m2
4.) Caprag-Karlovac . .	. . 3.700 m2
5.) S. Moravice-Sušak . .	700 m2
6.) Split-Knin ....	
7.) Split-Sinj		
8.) Osijek-B. Manastir . .	. .	1.200 m2
9.) Našice-N. K. Batrino .	. .	560 m2
10.) Pl etemica-Požega . .	.	.	1.10 m2
11.) Noskovci-Našice . .	. . 5.265 m2
skupaj	. . 15.490 m2
v približni vsoti 300.000 Din.
Pleskanje mostov se odda po poedinih progah; zato se morajo postaviti v ponudbi za vsako poedino progo posebno cene. Dela se morajo začeti na vsaki poedini progi v osmih dneh od dne, ko se firma obvesti, da se ji je delo oddalo; rok zal njih dovršltev na poedinih progah pa je najkesneje do dne 30. oktobra 1929. Ponudbe je treba napisati na obrazcih, ki jih je za to posebe izdelala direkcija državnih železnic. Obče in posebne pogoje za izvršitev teh del lahko vpogledajo interesenti pri gradbenem oddelku v II. nadstropju, soba št. 69, vsak delavnik med uradnimi urami; lahko pa jih tudi kupijo za 30 Din.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din. se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako na njem; «Ponudba, za pleskanje železnih mostov na dan 3. julija 1929. ponudnika N. N. (ime in priimek).»
Ponudbe, ki jih podado neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci, se morajo vročiti na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku komisije.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji. Licitacija se bo vršila ob 11. uri. Vsak ponudnik mora položiti po odredbah člena 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje do 10. ure na dan licitacije pri glavni blagajni direkcije državnih železnic v Zagrebu kavcijo 5 % ponujene vsote.
O položeni kavciji izda blagajna reverz. ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisijo. Li-citanti se opozarjajo, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo pogoje, po katerih je
Razne objave.
1058	Stanje Narodne banke
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
dne 31. maja 1929.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga............. 339,735.3'26-20
Posojila.................... 1.474,430.988-92
Račun za odkup kronskih	novčanic	1.006,914.290-97
Račun začasne zamene......... 227,824.388-49
Dolg države................. 2.966,355.034-—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic	.	.	2.138,377.163-—
Saldo raznih računov......... 478,985.858-94
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000-—
Rezervni fond........................ 11,709.427-40
Novčanice v obtoku................. 5.092.015.060-—
Državni račun začasne zamene . .	227,824.388-49
Terjatve države po raznih računih 302.636.918-05
Razne obveznosti.................... 747,004.223-58
Terjatve države za zastavljene domene ............................... 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde.................. 83,055.870-—
8.632,623.050-52
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
1060 3-i	Objava.
Podjetje Javno skladišče in prevozna d r u ž b a, d. d. v Celju, je sklenilo na občnem zboru z dne 5. marca 1929., znižati delniško glavnico od 1,500.000 Din na 889.800 Din.
Vsi upniki, ki imajo terjatve do tega podjetja, naj jih priglase v 14 dneh.
V Celju, dne 5.junija 1929.
Upravni svet.
2.	) Predložitev bilance za leto 1928.
3.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
4.	) Sklepanje o absolutoriju upravnemu svetu in nadzorstvenemu svetu.
5.	) Sklepanje o uporabi čistega dobička.
6.	) Dopolnilna volitev v upravni svet. 1063
7.	) Slučajnosti.
* * *
Iz § 16. družbenih pravil: Na občnem zboru daje vsakih 20 delnic pravico do enega glasu.
Zaradi glasovanja morajo položiti delničarji naj-manj*šest dni pred občnim zborom svoje delnice pri družbeni blagajni.
V Ljubljani, dne 6.junija 1929.
Upravni svet.
Vabilo na redni letni obžni zbor,
ki ga bo imela delniška družba
«Triglav», tovarna hranil v Smarci,
dne 2 2. j u n i j a 19 2 9. ob desetih (dopoldne) v Colju, hotel «Union».
Dnevni red:
1.	) Poročilo uprave in odobritev bilance za leto 1928.
2.	) Poročilo nadzorništva in podelitev absolu-
torija.	»	10*1?
* * *
Pravico glasovanja na občnem zboru imajo 1® oni delničarji, ki založe vsaj šest dni pred občnir11 zborom potrebno število delnic v družbeni pisarni v Šmairci. Vsaka delnica ima en glas.
V Š m a r c i, dne 6. junija 1929.
Upravni svet.
10,3 3-3	Razglas.
Podpisana likvidatorja naznanjata, da je sklenila firma: Jugoslavenska industrija ulja i b o j a, d. d. u Ljubljani, na rednem občnem zboru z dne 20. marca 1929. likvidacijo družbe.
Po § 243. trgovinskega zakona pozivi jeva vs° družbene upnike, naj nama priglase terjatve.
V Ljubljani, dne 20. marca 1929.
Likvidatorja:
Bezjak I. s. r. in Franke L. so-
odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. —Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani