GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 1?. JUNIJA 1960 LETO VIL, ŠTEV. 47 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA GROSUPLJE 346. Na podlagi 10. člena in 3. točke 24. člena statuta občine Grosuplje i }er 39. člena zakona o proračunih *D o finansiranju samostojnih za-yodov (Uradni list FLRJ št. 52/39) Je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 9. aprila ‘%0 sprejel ODLOK o proračunu občine Grosuplje za leto 1960 t. člen i . Proračun občine Grosuplje za ; leto 1960 s posebnimi prilogami ob-< sega: |L l. Občinski proračun * dohodki v znesku 122,800.000 din z izdatki v znesku 122,800.000 din na predlog pristojnega sveta po pritrditvi sveta za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Grosuplje. 3. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in da odobrava izplačila za izredne izdatke iz proračunske rezerve do višine 75% letnega plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojilo do višine 10,000.000 din. Na podlagi dosedanjih uspehov, ki se kažejo — v naglem naraščanju kmetijske proizvodnje, kakor tudi v velikih uspehih Tovarne »Motvoz in platno« Grosuplje, obrtnih in drugih gospodarskih organizacijah, — v večjih investicijskih dejavnostih, — v večanju osebne potrošnje in v dvigu družbenega standarda ter v ustvarjanju ugodnih pogojev za nadaljnji razvoj, določa družbeni plan občine Grosuplje tele osnovne naloge: 1. čim hitreje je povečati obseg proizvodnje v vseh gospodarskih panogah in tej nalogi podrediti politiko investicij; 2. povečati delovno storilnost kot osnovni temelj za hitrejši gospodarski razvoj in zvišati življenjski standard. Da se doseže večja proizvodnost, je treba racionalneje zaposlovati delovno silo in izpolniti sistem nagrajevanja tako, aa bo višina osebnih dohodkov kar najbolj odvisna od boljšega dela posameznika in kolektiva kot celote; 3. razpoložljiva sredstva je treba neposredno ali pa z združevanjem vlagati tako, da se bo dosegel najboljši učinek v pogledu proizvodnje in družbenega standarda; 4. v proračunski potrošnji je potrebno kar najracionalnejše gospodarjenje s sredstvi. II. poglavje Družbeni proizvod in narodni dohodek Družbeni proizvod,in narodni dohodek na podlagi obsegu proizvodnje in storitev v letu 1960 predvideva naslednji porast: V milijonih din Indeks II. Finančne načrte proračunskih skladov * dohodki v znesku 1,933.000 din 1 izdatki v znesku 1,933.000 din 2. člen Vse nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v. njihovih predračunih niso predponi krediti, se morejo izvršiti le 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 01/1-31-12/7-60. Grosuplje, 9. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Tone Janežič 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE GROSUPLJE ZA LETO 1960 D o h o d k i: 1. 2. 3. 5. 6. 8. 9. 10. del — Skupni dohodki 81,405.000 del — Posebni dohodki 37,986.000 del — Dohodki državnih organov 903.000 del — Ostali dohodki 2,506.000 Skupaj dolrodki 122,800.000 Izdatki: del — Prosveta in kultura 36,958.000 del — Socialno skrbstvo 9,902.000 del — Zdravstvena zaščita 18,810.000 del — Državna uprava 30,130.000 del — Komunalna dejavnost 3,000.000 del — Dotacije 5,600.000 del — Obveznosti in garancije 13,400.000 del — Proračunska rezerva 5,000.000 Skupaj izdatki 122,800.000 Podlagi 1. odstavku 4. člena ; t>kr' • . 0 pristojnosti občinskih in 16ov;t!nil1 ljudskih odborov in nji-5t. -L Orgunov (Uradni list FLRJ . 2/57), (o, in 26. člena statuta rosuplje v zvezi z določ- il “Htnl 7~“'’llP‘. , I,, '-veznega družbenega plana duloz,0 ‘%0 (Ur. list FLRJ št. 32/59), le|n .‘“mi družbenega plana LRS za in 1 9£0 (Uradni list LRS št. 2/60) je i -"Juanii družbenega planu okra-8t. jana za leto 1960 (Glasnik G,O8l,00) je občinski ljudski odbor zhPUe sprejel na seji občinske-jalC(,v0r.a in na seji zbora proizva-due 9. aprila 1960, 1958 1959 1960 1959/58 1960/59 Družbeni proizvod 2,007,7" 2,167,8 2,569,9 108 118,5 Narodni dohodek 883,4 942,7 1,089,9 106,7 115,6 Pri porastu družbenega proizvoda so udeležene posamezne gospo- darske panoge takole: 1958 1959 1960 V milijonih din Indeks 1959/58 1960/59 Industrija 711,6 696,7 931,2 97,9 113,6 Kmetijstvo 665,7 721,0 819,9 108,3 113,9 Gradbeništvo 100,0 121,0 138,0 121 114 Trgovina 35,7 39,6 42,7 105,3 108 Gostinstvo 49,8 54,4 57,6 109 105,9 Obrt 271,t 328,1 357,9 116 109,1 Komunala 104,9 141,4 149,4 134.8 105,6 Kmetijske zadruge 68,7 65,2 73,0 94,9 111,9 družbeni plan občine Grosuplje za leto 1980 PRVI DEL SMERNICE ZA RAZVOJ OBČINE V LETU 1960 I. poglavje Osnovne smernice in naloge družbenega plana za leto 1960 Za nadaljnji razvoj občine so v smernicah in ukrepih, ki jih predvideva občinski družbeni plan, upoštevane značilnosti okrajnega, zveznega in republiškega družbenega plana za leto 1960. Predvideni porast proizvodnje in storitev bo doseči le, če bodo gospodarske organizacije izkoristile vse pogoje, t. j. predvsem povečanje delovne storilnosti, boljše izkoriščanje osnovnih in obratnih sredstev, razvijanje zadružne kooperacije v kmetijstvu, smotrno investiranje, pravilno tarifno politiko, nagrajevanje po učinku tlela i. pod. 111. poglavje Delovna sila V letu 1960 bo potrebno z organi-zacijsko-tehničnimi ukrepi in z večjo stimulacijo racionalneje izkoristiti že zaposleno delovno silo in zagotoviti čim večji porast delovno storilnosti kot pogoj za povečanje življenjskega standarda. Zato predvideva občinski družbeni plan, da so bo povečalo število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva le v novo ustanovljenih obratih oz. gospodarskih organizacijah, ki bodo povečale svoje kapacitete, t. i. v novo ustanovljenem industrijskem obratu »Tela« Dobrepolje, Splošnem mizarstvu Grosuplje, Štolami Dobrepolje, Apnenici Dobrepolje, Kmetijskemu gospodarstvu Grosuplje in deloma v kmetijskih zadrugam Skrbeti je treba, da se prvenstveno zaposluje delovna sila, ki izhaja iz naravnega prirasta prebivalstva in jim je zaposlitev edini vir osebnih dohodkov. Pri povečanju proizvodnje in storitev za 22,6% bi se smela delovna sila povečati le za 8,4%. Na ta način bi bilo mogoče doseči porast delovne storilnosti za okoli 13%. Predvideni porast delovne storilnosti se bo dosegel, če bodo temu vprašanju posvečali vso pozornost organi delavskega samoupravljanja, sindikati, pristojni občinski organi in druge družbene in politične organizacije. DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH IV. poglavje Industrija Na območju občine Grosuplje je doslej obratovala le Tekstilna tovarna Motvoz in platno Grosuplje. V začetku letošnjega leta pa je začel obratovati obrat podjetja »Tela«-v Dobrepolju. Upoštevaje proizvodnjo novega obrata sc bo količinska proizvodnja povečala za 23,6%, od tega v podjetju »Motvoz in platno« Grosuplje za 2,8%. Tovarna Motvoz in platno Grosuplje bo v letošnjem letu nadaljevala s preureditvijo stare vrvarue Vv 'sr- ■ v predilnico. Z nabavo nove strojne opreme bodo investicijska dela v tem obratu končana. Nadaljevala pa bo z rekonstrukcijo tkalnice, za katero bo podjetje nabavilo 12 novih statev. Obrat »Tein« v Dobrepolju bo vršil v začetni fazi le montažo raz-klopnih aparatov. Podjetje bo v letošnjem letu nabavilo nove stroje in opremo za okoli 70 milijonov dinarjev, tako da bo obrat lahko razširil proizvodnjo tudi na izdelavo sestavnih delov razklopnih aparatov. Delovna sila se bo predvidoma povečala od 470 na 530 zaposlenih ali za 12,8 °/e. Na podlagi povečanja proizvodnje in gibanja delovne sile se računa, da se bo produktivnost dvignila za okoli 9%. V. poglavje Kmetijstvo 1. Plan celotne kmetijske proiz-d' vodnjc za leto 1960 predvideva na podlagi dosedanjega razvoja ob upoštevanju ugodnih vremenskih pogojev povečanje kmetijske proizvodnje za 31 •/«. Predvideni porast temelji predvsem na povečani proizvodnji v organizirani proizvodnji. Po posameznih strokah se predvideva sledeči porast: Poljedelstvo Beni. 1959 Beni. 1958 90,2 Plan 1960 Beal. 1959 140,3 Plan 1960 Beal. 1959 126,5 žita 112,5 131,6 148,1 industrijske rastline 18,1 420,6 75,9 vrtnino 67,8 155,0 105,1 krmske rastline 107,3 132,6 142,3 Sadjarstvo 59,9 295,3 177,0 Živinoreja 101,8 118,1 120,3 Predelava 60,9 124,4 75,8 Skupaj 94,9 130,9 124,2 Glede na večjo proizvodnjo se računa, da se bodo povečali tržni viški predvsem pri krompirju, goveji živini, mleku in prašičih. 2. Predvideno povečanje poljedelske proizvodnje bo doseženo le z dobro organizacijo vsestranskega proizvodnega sodelovanja med zadrugami in proizvajalci. V ta namen morajo kmetijske zadruge pravočasno pripraviti proizvodnjo plana za svoja območja ter predvideti potrebno mehanizacijo in reprodukcijski material. Kmetijske proizva- jalce pa je treba usmerjati na večletno proizvodno sodelovanje, ker bodo zadruge le na ta način smotrno nabavljale in uporabljale mehanizacijo in druga sredstva. Pogodbena proizvodnja bo v letu 1960 pomemben činitclj, Ker se pred videva, da bo zajeto v kooperaciji 1620 ha zemljišč, kar predstavlja 26°/o vseh obdelovalnih površin. Na površinah kmetijskega gospodarstva in v kooperaciji se predvideva za važnejše poljščine naslednje hektarske donose: Pšenica Oves Koruza Krompir Detelje Krmne vkopavine Travniki Družbena posestva pridelek Kooperacija pridelek na mtc/ha ha mtc/ha 12 50 230 37 8 30 5 25 — — 33 44 6 300 641 250 16 120 167 80 6 800 34 380 81 80 510 46 Površine žit se bodo zmanjšale na račun povečanja površin pod krmskimi rastlinami. Ker bodo v kooperaciji posejane le visokorodne sorte pšenice in kvalitetnejše vrste bodo morali upoštevati vsi kmetij ski proizvajalci. ječmena in ovsa, sc računa, da sc bo v v v. '« kljub temu povečala proizvodnja žit. Da ib se dosegli višji donosi pri krompirju, se bodo zamenjale domače izrojene sorte s kvalitetnejšimi. Zaradi številčnega porasta goveje živine se bo povečalo pridelovanje krmskih rastlin in sena na travnikih, in to predvsem v pogodbeni proizvodnji, katere površine se bodo povečale od. 335 ha v letu 1959 na 711 ha v letu 1960. Ker so v zadnjih letih povzročile bolezni, škodljivci in pleveli znatno škodo nu poljskih kulturah, predvsem pleveli v žitih, krompirjeva plesen in koloradski hrošč na krompiriščih, je potrebno, da kmetijske zadruge bolje organizirajo škropljenje na vseh poljskih kulturah. V ta namen naj si kmetijske zadruge pravočasno nabavijo zadostne količine zaščitnih sredstev in potrebno število škropilnic. V letošnjem letu bo izdelan investicijski program za melioracijska dela Grosupeljske doline. K regulaciji potoka Si ca se bo pristopilo že v letošnjem letu, če bodo na razpolago investicijska sredstva. Zn racionalnejše izkoriščanje kmetijskih zemljišč bodo izdani na podlagi zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča predpisi o minimalnih agrotehničnih ukrepih, ki jih letu 1960 razmeroma Ker je perspektiva sadjarske proizvodnje v intenzivnih nasadih, za katere se bodo vlagala družbena sredstva, bosta kmetijski zadrugi Polica in Račna pristopili k rekonstrukciji in povečanju nasadov jablan in višenj. Kmetijska zadruga Polica bo v letošnjem letu na novo posadila 20 ha jablan, zadruga Rač- na pa 3 ha višenj. privatnimi rejci okoli 300 glav mlade živine. Da bi zagotovili potreben naraščaj za rejo goveje živine, je treba dosledno izvajati odredbo o prepovedi klanju telet in zaostriti kontrolo nad črnimi zakoli. Z zboljšanjem in povečanjem krmske baze se bo povečala tudi proizvodnja mleka, in sicer v zasebnem sektorju od dosedanjih 2400 litrov na 2600 litiov, v družbenem sektorju pa nu 4000 litrov na kravo letno. V letu 1960 sc predvideva, da bo umetno osemenjenih preko 90 % vseh plemenic. V prašičereji je treba izboljšati pasmo prašičev z nabavo plemenskih merjascev z dobrimi lastnostmi holandske ali švedske pasme iz Ihana ali Repenj. Odkup mesnatih in mastnih prašičev bo predvidoma znašal 5000 repov. Za zdravstveno zaščito živine bo skrbela veterinarska postaja v Grosupljem. V okviru te zaščite bo izvršila postaja tuberkulinizacijo govedi, cepljenje psov proti steklini, izvedla zaščitno cepljenje prašičev proti rdečici, kokošji kugi, pregled konj na smrkavost itd. 5. 2e v preteklem letu so se združila posestva Boštanj, Stična, Selo in Turjak v Kmetijsko gospodarstvo Grosuplje, ki je razdeljeno na pet obratov. Posestvo obsega 719 ha zemljišč in se bo v letošnjem letu še povečalo. Predvideva se, da bo v teku leta prevzelo 30 ha zemljišč SLP in ca. 50 ha zemljišč individualnih proizvajalcev. Zaradi razdrobljenih parcel bo treba pristopiti k arondaciji. Tako bo posestvo razpolagalo s strnjenimi kompleksi, kjer bo možno kmetijska tlela v največji meri mehanizirati. Kmetijsko gospodarstvo bo preusmerilo poljedelsko proizvodnjo vi pridelovanje krmskih rastlin, ki bodo služile za povečanje živinorejske proizvodnje. Stalež živine se bo povečal od 682 glav v letu 1959 na 1200 glav v letu 1960. Povečala se bo predvsem reja mlečne živine, le na obratu Turjak pa vzreja mlade živine in telet za pitanje. Za povečani stalež. goveje živine bo potrebno zgraditi na območju celotnega gospodarstva 14 s togi a v-škili hlevov. Zaradi povečanega obsega kmc; tijske proizvodnje bo treba zaposliti večje število delavcev, katerim bo moralo posestvo priskrbeti potrebi)® L stanovanja. V ta namen je pred-1“ videna gradnja stanovanjskih objektov v Boštanju, Stični, Šentvidu in Turjaku. 6. V letu 1960 bo poslovalo n® območju občine 7 kmetijskih za- ____ _______ pravočasno pfl"| skrbeti kvalitetnejša semena, umeH na gnojila in zaščitna sredstva, tel k s trojnimi storitvami hitreje in kva-j-litetneje opraviti čim več poljski") del. S pravilno politiko odkupa P" jo treba stimulirati proizvajalce z® cim večjo proizvodnjo. Da bodo kmetijske zadruge lahko nudile Čim večjo pomoč pri obr delovanju zemlje, se bodo moral® oskrbeti s traktorji, sejalnicam' okopalniki, trosilci za umetni gnoji škropilnicami in drugimi potrebnim^ kmetijskimi stroji. Od splošneg® [ ljudskega premoženja bodo moral® ? kmetijske zadruge prevzeti vse prl“ merne obdelovalne površine. Za rft eionnlno izkoriščanje teh po vrši® bodo morale organizirati manj®® ■ ekonomije, katerih osnovna smel : proizvodnje bo pitanje mlade K > veje živine in vzreja plemenski) ; živali. Take ekonomije se p red V ' deva jo v Šmarju, Polici, Dobrepolpg in Žalni. Kmetijskim zadrugam primati, primarij], kuje strokovnega kadra. Zato d»’ jejo zadruge štipendije bodoči"; kmetijskim tehnikom, ki se hod* po končani srednji kmetijski šoj vključili v kmetijsko" proizvodni1' 7. Investicije, 3. V sadjarstvu se pričakuje v dobra letina. že obnovljenih nasadih v Šmarju, na Blečjcm vrini in na Ilovi gori bo potrebno izvajati vse agrotehnične ukrepe, ki so bili predvideni v investicijskih programih. Stare nasade pa bo potrebno asa-nirati. V letu 1960 bodo morale kmetijske zadruge bolje organizirati škropljenje sadnega drevja. Pri starih nasadih je treba izvršiti temeljito zimsko škropljenje, pri novih pa tudi 3 —4-kralnn letna škropljenja. 4. Stanje živine se bo predvidoma povečalo zn 10°/o. To porast bo dosežen predvsem z omejitvijo klanju telet, povečanjem krmske baze in gradnjo novih hlevov. Kmetijsko gospodarstvo Grosuplje bo na območju občine zgradilo 6 hlevov s skupno 600 stojišči. Kmetijska zadruga Dobrepolje nu 2 hleva s skupno 200 stojišči. Kmetijske zadruge Polica. Šmarje in Žalna bodo organizirale pitolišča v adaptiranih hlevih. Računa sc, da bodo kmetijske zadruge vzredile v svojih pitnliščih oziroma v kooperaciji s Gospodarske investicije v družbenem sektorju: a) Kmetijsko gospodarstvo Grosuplje (na območju občine) 1. Sest hlevov po 100 stojišč 2. - Mlekarnica z molziščem 3. Plemenska živina 250 glav 4. Žitni kombajn — 1 kos 5. Silokombnju — 4 kosi 6. Traktorji iu priključki — 2 kosa 7. Nakup zemlje — 15 ha b) Kmetijske zadruge 1. Hlev za 200 glav 2. Nabava 300 glav živine 3. Skladišču 4. Kmetijski stroji 5. Adaptacije hlevov 6. Nasadi 26,809.902 din 7,658.580 din 39,480.000 din 3.081.000 din 3.940.000 din 10,519.222 din 4,000.000 din 16,600.000 din 18.000. 000 din 8,000.000 din 16.000. 000 din 500.000 din 25.000. 000 din c) Vodna skupnost Grosupeljske doline zn hidromelioracijo Sice 19,910.800 din Zn koriščenje predvidenih investicij je potrebno, da sc zagotov. kmetijskim organizacijam sredstva za lastno udeležbo, da bodo In" črpale kredite iz splošnega investicijskega skladu. VI. poglavje Gozdarstvo V letu 1960 lio posekano 29.400 m" lesne mase. Od tega odpade nu iglavce 10.400 m’, na listavce pa 19.000 m*. Za prodajo je namenjenih 18.000 m5, ostalo pu se bo predvidoma uporabilo za domačo porabo. Gojitvena dela bodo dosegla pogozdi te v 25 ha gozdnih površin, kjer bo posajenih 150.000 sadik iglavcev in listavcev ter posejano 150 kg se- pnsu, ki se bo v letošnjem let« daljšal še za 2 km. Končane njjm tudi gozdne poti Kota—Ilova Sela—Globušcek, Ponikve—| apno in Zagorica—Javhe. Merit"1’ j trasiranja se bodo pa vršilo^ nove ceste Podtabor—’1.#! gradnjo------------------------ n| ki bo povezovala preko Srn r j en "ji dele občine Grosuplje s prede*1 (l čine Lj ubij a na-Rudnik. , ,c« Potrebna sredstvu za predvi* j delo bodo znašala: ,|ij — za gojitvena dela 2,445.96“ j* — za Čiščenje gozdov 99.1®*! Js — za varstvo gozdov 763.0*1' Jij — irozdnn pota 3,150<>lllyj ________ii Skupaj 7.358.1’6 ; Čiščenje gozdov sc bo vršilo na površini 60 lin. Za varstvo gozdov je predvideno vzdrževanje obstoječega požar nego L VII. poglavje Gradbeništvo Gradbena dejavnost se bo na območju občine povečala za 14°/o in bo znašala vrednost vseli gradbenih storitev 138 milijonov din. Vsa delu bo vršilo Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje. Za izpolnitev predvidenih nalog se bo moralo podjetje opremiti s potrebno mehanizacijo.1 V ta namen predvideva podjetje nabaviti: 1 bager; 1 buldožer; 1 transporter'; 3 tovorne avtomobile; 1 žerjav; 5 betonskih mešalcev; 4 mešalce za malto; 8 konzolnih dvigal; 7 bob dvigal; 2 brusilna stroja; 3 pervibratorjev in 20 japanarjev. Investicijski stroški bodo znašali okoli 70 milijonov dinarjev. Od tega bo dala gospodarska organizacija 28 milijonov dinarjev, za ostala sredstva pa bo zaprosila posojilo iz splošnega investicijskega skladu. Podjetje bo moralo zboljšati organizacijo dela in povečati storilnost z doslednim uvajanjem plačila po učinku. Pomembnejša gradbena dela na območju občine bodo naslednja: — dograditev stanovanjskega bloka Elektro-strojnega podjetja Grosuplje z 8 stanovanji; — gradnja 4 stanovanjskih hiš Kmetijskega gospodarstva Grosuplje z 12 stanovanji; — gradnja stanovanjskega bloka Dolenjskega gradbenega podjetja Grosuplje z 10 družinskimi in 7 samskimi stanovanji; — dograditev šole osemletke na Grosupljem; — gradnja pove železniške-, postaje na Grosupljem in v Dotitem-polju; — ureditev prosvetne dvorane na Grosupljem. Poleg navedenih del sc bo pričelo z gradnjo okoli 30 privatnih hiš, dokončna ureditev šole v Šmarju itd. Za navedene investicije bo na razpolago: 40,701.000 dinarjev iz občinskega stanovanjskega skladu; 6.000. 000 dinarjev posojilu iz hranilnih vlog pri KB Grosuplje; 9.000. 000 dinarjev posojila pri Mestni hranilnici Ljubljana; 13.000. 000 dinarjev iz dela hranilnih vlog in rezervnega sklada DOZ, Za pravilen potek planiranega prometa morajo skrbeti predvsem trgovinske gospodarske organizacije, ki morajo povečati produktivnost dela z načrtnim izpolnjevanjem sistema nagrajevanja po učinku, z boljšo organizacijo dela in z večjo delovno disciplino. K hitrejšemu napredku in izboljšanju poslovanja trgovine naj pomagajo organom delavskega samo- bilo nujno organizirati servisno službo za opravljanje manjših mehaničnih storitev, kar bi ugodna vplivalo na turistični razvoj. Vse obrtne gospodarske organizacije bodo morale skrbeti za izboljšanje kvalifikacijskega sestava zaposlenih. Povečati bo treba predvsem število vajencev, ker je pomanjkanje kvalificiranih obrtnih e u delavcev ena glavnih ovir za izbolj- upravljenja tudi potrošniški sveti, Sanje obrtništva. V ta namen je tre- 1. • I ! L X.. „1 t > im, n tl L .. nnirlr nt i n n i i\r i m o rim i čn « X I X I i L' O ki jih je treba še nadalje utrjevati. Posebno skrb je treba posvetiti strokovnemu izpopolnjevanju trgovskega kadra, kar je predvsem naloga trgovskih gospodarskih organizacij samih in zbornice. Nadaljevati je treba z evidenco in kontrolo cen, zlasti pri osnovnih živilskih in kmetijskih proizvodih, s čimer se bo tudi omogočila nadaljnja stabilizacija tržišča. Za potrebe trgovine v letu 1960 je predvidenih iz občinskega inve ba poiskati najprimernejše oblike stimulacije za vajence in za učne mojstre. Več skrbi je treba posvetiti tudi vključevanju ženske mladine v stroke, ki ustrezajo njihovim sposobnostim. XI. poglavje Komunala V komunalni dejavnosti se predvidevajo predvsem dela na vodovodih, kanalizaciji in ureditvi novega pokopulišča. Dela na izgradnji oziroma re- sticijskega sklada 2,200.000 din in iz konstrukciji vodovodov se bodo vr-investicijskega posojila KB Ljubija- — na 8,000.000 din. Tu sredstva so predvsem namenjena za dovršitev zgradbe paviljonskega sistema. Vlil. poglavje Trgovina Obseg blagovnega prometa se bo v letu 1960 povečal na območju občine Grosuplje za 8*/« in bo znašal 378 milijonov dinarjev. Predvideno povečanje bo doseženo s povečanjem industrijske in kmetijske proizvodnje, na drugi struni pa s povečanjem osebnih dohodkov. Da bo trgovska mreža sposobna opraviti planirani promet, je poleg nianjšili adaptacij obstoječih lokalov predvideno tudi povečanje obstoječega prodajnega prostora z zgradbo paviljonskega sistemu, ki ho predvidoma dograjena že v letošnjem letu. Na tu način se bo izboljšala preskrba prebivalstva predvsem s sadjem in zelenjavo, mesom, mlekom in mlečnimi izdelki. Trgovina mora skrbeti, da bodo hnele prodajalne na zalogi čim popolnejši sortiment blaga in da se hode pravočasno prilagajale spremembam v strukturi potrošnje, ki so odraža v povečanem novpraševa-Dju po trajnih potrošnili dobrinah. IX. poglavje Gostinstvo in turizem Promet v gostinstvu sc bo predvidoma povečal za 5,9 °/o. Od tega v družbenem sektorju za 7,2V«, v privatnem sektorju pa bo ostal promet v višini preteklega leta. Na povečanje prometa bo vplivalo povečanje osebnih dohodkov, povečanje gostinske kapacitete in porast turističnega prometa. Gostišče »Grosupeljčan« na Grosupljem bo povečalo svoje kapacitete z dograditvijo prostorov za menzo, ki bodo lahko služili tudi za večje zabave. Pri Taborski jami se bo uredilo novo gostišče, ki bo nudilo -gostom poleg hrane tudi prenočišča. V občini je treba pričeti s pospeševanjem turizma, ker so dani za to naravni pogoji. V ta namen bo re-novirana tudi okrajna cesta Grosuplje—Taborska jama. Povečanje gostinskega in turističnega prometa bo zahtevalo izboljšanje kvalifikacijskega sestava delovne sile, ureditev sanitarno tehničnih naprav in deloma tudi preureditev gostinskih lokalov, da bodo imeli kulturnejši iu sodobnejši videz. Kolektivi pa bodo morali poskrbeti za kulturnejšo postrežbo gostov. X. poglavje Obrt Vzporedno z ostalimi gospodarskimi panogami se bo povečal tudi obseg obrtne proizvodnje in storitev, ki bo predvidoma porastel za 9,1 "/o. Od tega v družbenem sektorju za 10,7°/«, v zasebnem sektorju pa za 1 •/«. Na povečanje obrtne proizvodnje bodo vplivale predvsem novo rekonstrukcije obratov in povečanje kapacitet v pomembnejših obrtnih podjetjih. Tako bo Elektro-strojno podjetje Grosuplje zgradilo livarno in razširilo svoje delavnice. Splošno mizarstvo Grosuplje bo povečalo obratne prostore z dograditvijo nove- šila v Šmarju, Paradišču. Cikavi, Sela in na Grosupljem, delu na kanalizaciji pa se bodo nadaljevala v zapadnem delu Grosupljega. Na Grosupljem se predvideva tudi gradnja novega pokopališča in postavitev bencinske črpalke. Dela na elektrifikaciji bodo obsegala obnovo 2 km nizkonapetostne mreže. Za rekonstrukcijo vodovoda na Grosupljem in v ostalih naseljih se bodo črpala sredstva iz sklada Vodne skupnosti okraja Ljubljana v znesku 5,000.000 dinarjev. TRETJI DEL " EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZA LETO 1969 XII. poglavja Amortizacija Vse gospodarske organizacije obračunavajo in plačujejo amortizacijo po obstoječih predpisih. Krajevna opekarna Boštanj obračunava in plačuje amortizacijo toliko časa, kolikor časa med letom obratuje. Tako izračunana amortizacija znaša 70°/» polne amortizacije, ki je predpisana z zveznimi predpisi. XIII. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev • Kmetijske zadrugo plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po stopnji 2°/o. Te obresti gredo v sklad osnovnih srčdstev zadruge, ki jih plačuje. XIV. poglavje Prispevek iz dohodka Kmetijske zadruge in Kmetijsko gospodarstvo Grosuplje vlagajo del dohodka, ki ustreza prispevku iz dohodka: 75 % v svoj sklad osnovnih sred- 25«/o v občinski investicijski sklad. Prispevek iz dohodka odvedejo komunalne gospodarske organizacije v celoti v občinski investicijski sklad. XV. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek Iz osebnega dohodka Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev je predpisan s posebnim odlokom. XVI. poglavje Družbene obveznosti v pavšalnih zneskih Družbene obveznosti v pavšalnih zneskih bodo plačevale tele gospodarske organizacije: 1. Gostilna »Pri mostu« Grosuplje; 2. Gostilna »Pri Grosupeljčanu« Grosuplje; 3. Gostilna »Pri postaji« Grosuplje; 4. Gostilna »Majolka« Šmarje; 5. Gostišče Vidom-Dohrepolje; 6. Elektro-strojno podjetje Grosuplje; 7. Splošno mizarstvo Grosuplje; 8. Obrtna gradbena delavnica Grosuplje; 9. Mesarija Grosuplje; 10. Mesarija Šmarje; 11. Pekarija Grosuplje; 12. Čevljarska delavnica Šmarje; 13. Valjčni mlin Grosuplje; 14. Apnenica Dobrepolje; 15. Stolarna Dobrepolje; 16. Krajevna opekarna Boštanj. XVII. poglavje Občinski prometni davek od potrošnje alkoholnih pijač Občinski prometni davek od alkoholnih pijač je določen s posebnim odlokom. XVIII. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek od prometa z izdelki in storitvami je določen s posebnim odlokom. XIX. poglavje Občinska doklada na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj Občinska doklada na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj je določena s posebnim odlokom. XX. poglavje Občinska doklada na dohodek od kmetijstva Občinska doklada na dohodek od kmetijstva je določena s posebnirr odlokom. XXI. poglavje Prispevek v okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih zavarovancev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih zavarovancev prispeva občina 80e/o od splošnega prispevka, ki ga plačajo kmetijski proizvajalci. i a trakta, Apnenica Dobrepolje pa zgradila novo apnenico. Zaradi vedno večjega avtomobilskega prometa je treba v letošnjem letu piistopiti k organizaciji mehanične delavnice, kjer bi se lahko vršila kombinirana dela avtomehanike, nvtoclektrike. avtotapetništva in avtoličaretvn. V kolikor pa ne bi bilo mogoče v doglednem času ustanoviti večjega mehaničnega podjetja s kombiniranimi storitvami, bi XXII. poglavje Občinski proračun Sredstva občinskega proračuna bodo znašala 122,800.000 dinarjev bodo zagotovljena i/. naslednjih virov: 1. 50*/o skupnih virov dohodkov 91,405.080din 2. posebni občinski dohodki 41,395.000 din Skupaj 122,800.000 din XXIII. poglavje Sredstva skladov 1. Občinski investicijski sklad Razpoložljiva sredstva v letu 1960 bodo znašala 23,861.000 dinarjev in bodo uporabljena: za osnovna sredstva — zn Kmetijsko gospodarstvo Grosuplju 4-000.000 din — za investicije v trgovino 2,200.000 d iti — za investicije v gostinstvo — za investicije v obrt — za turizem za obratna sredstva za obratne kredite gospodarskim organizacijam 8,000.000 din 3.122.000 din 574.000 din 5.965.000 din Skupaj 23,861.000 din 2. Občinski stanovanjski sklad Razpoložljiva sredstva v letu 1960 bodo znašala 44,701.000 dinarjev. Uporabljena bodo: — za stanovanjsko izgradnjo 32,201.000 din — za šole 8,500.000 din — za komunalno dejavnost 3,500.000 din — za plačilo anuitete LRS in ostali stroški 500.000 din Skupaj 44,701.000 din 3. Občinski cestni sklad Razpoložljiva sredstva bodo znašala v letu 1960 1,933.000 dinarjev. Uporabljena bodo: — za investicije 200.000 din — za vzdrževanje cest IV. reda 1,463.000 din — dotacija Komunalni upravi Grosuplje 270.000 din XXIV. poglavje Končne določbe Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 01/1-31-13/1-60. Grosuplje, dne 9. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Tonq Janežič 1. r. OBČINA LJUBUANA-SIŠKA 348. Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Lj ubljana-Siška jo na svoji 16. redni seji dne 24. maja 1960 na podlagi 1. odst. 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 25/57) sprejel ODI.OK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ljubljanu-Siška, v pioizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti, in sicer v volilni enoti št. 8, ki jo sestavljajo sledeče gospodarske organizacije: »Unitas«, »Elcktra«, »Karoserija« — obrat Vodnikova 89, »Institut za elektro-zvezei — obrat Feriti, obrati »Ljubljanskih mlekarn« in »Emone« na področju občine, »Mesnine« Vodnikova 290 in poslovalnica »Tovorne konzerv Vič«, Celovška cesta 43 ter v volilni enoti štev. 12, ki jo sestavlja »Železniško transportno podjetje Šiška«. V volilni enoti štev. 8 je prenehal mandat odborniku Janežiču Stanetu, v volilni enoti štev. 12 pa odborniku Oblaku Francetu. 2. člen Volitve bodo v torek dne 26. julija 1960 3. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana in na krajevno običajni način v navedenih volilnih enotah. Štev.: 01/1-08-2/2-60. Ljubl jana, dne 25. maja 1960. Predsed ni k občinskega ljudskega odbora: Janez Nedog 1. r. RAZPIS Komisija za personalne zadeve Stanovanjskega sklada občine Ljub-Ijana-Centcr razpisuje NATEČAJ naslednjih delovnih most v Direkciji Stanovanjskega sklada občine Ljubljana-Center: A ZA SLUŽBO SPLOŠNIH POSLOV za 1. Sekretarja — Pogoj visoka strokovna izobrazba oziroma 10 let prakse na odgovarjajočih vodilnih mestih. 2. Vodjo pisarne — Pogoj srednja ali nižja strokovna izobrazba s 3- oziroma 5-letno prakso. 3. Pravnika — Pogoj visoka strokovna izobrazba s 5-letno prakso. 4. StenodakBiografa I/B — Pogoj srednja ali nižja strokovna izobrazba s prakso. 5. Strojepisec II — Pogoj srednja ali nižja strokovna izobrazba z 2-letno prakso. 6. Kurir — Nekvalificiran delavec. 7. Snažilka — Nekvalificirana delavka. R. ZA KREDITNO-VARČEVALNO SLUŽBO za 1. Referenta za varčevalno službo — Pogoj visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba s 5-letno bančno prakso. 2. Referenta za posojila — Pogoj visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba s 5-letno bančno prakso. C. ZA PLANSKO KOMERCIAL-NO SLUŽBO za 1. Referenta za plan gradenj in program uporabe sredstev —- Pogoj visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba s 5-letno ekonomsko prakso. 2. Referenta za informacije in ekonomsko propagando — Pogoj visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba z ekonomsko oziroma publicistično prakso. 3. Referenta za prodajo stanovanj — Pogoj srednja strokovna izobrazba s 5-letno komercialno prakso. D. ZA TEHNIČNO SLUŽBO za t. Glavnega nadzornega inženirja — Pogoj gradbeni inženir s pooblastilom in 10-lelno prakso visokih zgradb. E. ZA SLUŽBO RAČUNOVODSTVA zn 1. Računovodjo za sredstva sklada — Pogoj visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba s 5-letno prakso. 2. Računovodja lastnih sredstev sklada — Pogoj srednja izobrazba s 5-letno prakso. 3. Finančni knjigovodja — Pogoj srednja izobrazba s 5-letno prakso. 4. Likvidator računov — blagajnik — Pogoj srednja strokovna izobrazba s 5-letno prakso. Prošnje za razpisana mesta, opremljene z življenjepisom je treba nasloviti na Komisijo za personalne zadeve Stanovanjskega sklada občine Ljubljana-Center, Ljubljana, Cankarjeva ul. 5, soba št. 43. Razpisani rok traja do 30. junija 1960. Za mesta, ki v tem roku no bodo zasedena, sc razpis podaljša do zasedbe mest. Komisija za personalne zadeve Stanovanjskega sklada občine Ljubljana-Center VSHtlNA 346 Odlok o proračunu za leto 1960 občino Grosuplje. 347 Družbeni plan za leto 1960 občine Grosuplje. 348 Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Ljubljuna-Siška. Razpis delovnih mest v direkciji Stanovanjskega sklada občine Ljimljana-Center. Zaključni računi gospoadrskiU organizacij za leto 1959. Zaključni račun trgovine z barvami In laki »PLAVICA«, Ljubljana, Wolfova 12 V poslovni dobi 1959. je razpolagalo podjetje z naslednjimi obratnimi sredstvi: lastnim skladom obratnih sredstev 131.000 din ln stalnim kreditom 7.409.000 din ter d>-iovnimt sredstvi v znesku 974.000 din. Prometa Je bilo ustvarjenega 71.903 ooo din. kar Je za 30.40 % več od lanskoletnega, pri Isti delovni sili - 7 oseb. aKTiv a BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Znesek 7.8 p Nh/ 1 v otiMrt Vk* v 'W dir 4t M a/ 3. d<'F1» vkf v nor din A Osnovna sredstvi A. Viri osnovnih »redstev 626 l. Sklad osnovnih sredste« 991 L Denarna sredstva »anov t Drugi viri osnovnih sredstev alb sredstev 348 B Viri sredstev sltupnt B sredstva 1 kupne porabe porabe l Sklad skupne porabe 87 t Drugi viri sredstev 1. Sredstva skupne porab« L Denarna sredstvu skupnr * skupne porabe - porabe 56 C. Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 131 C. Obratna sredstva 1 Drugi viri obratnih t. Skupne obratna sredstvi 7 379 sredstev 7.409 D Rezervni sklad D izločena sredstva In drugi skladi i Denarna sredstva rezerv i Rezervni sklad ln drug- nega sklada tn drugli skladi 725 606 • Viri nerazporejenih i Denarna sredstva nera» sredstev 117 porelenih sredstev E Viri sredstev < obračunu ln druga paslv* E. sredstva * obračune 4 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 1 Kupci -n Irutff »enatv* 5 746 i» Dobavitelji Ir drug« 4 439 4 Drinz#. *kttv#> 33 obveznosti • Hnicp nnsl v# 975 ’*' 13 874 S K tl 0 H 1 14.874 Računovodju •»ledseomk UO i> rektor Kugovnik Elka Mnlan Ivan Pogačnik Kristo Zaključni račun podjetja »JELKA«* les. industrija, Begunje pri Cerknici AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Zap Znesel« ta p N»Z V LioMriVKr ■ ono dir Naziv posirjvkt v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev i Osnovna sredstva 20.417 l Sklad osnovnih sredstev 7.57» 1 Denarna sredstva osnov nlh sredstev 3.410 1 Drugi viri osnovnih sredstev 15.333 B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 1 Drugi viri sredstev 990 3 Sredstva skupne porabe i Denarna sredstva skupne 14 skupne porabe - porabe 184 O Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 25 298 C Obratna sredstva 8 Drugi viri obratnih S Skupna obiatna sredstva 48.778 sredstev 8 731 o Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv ' Rezervni sklad In drugi nega sklada In drugih skladi 2.232 skladov 2.060 i Viri nerazporejenih f Denarna sredstva neraz sredstev S 139 porelenih sredstev - E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva B Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 10 000 8 Kupci In druge 'enatVe^ n or>4 m Dobavitelji ln druge 9 Orupn itrMvo 3.457 obveznosti 10 480 -i Dnie/i naslvn 3 152 s k