Poštnina pliJ&na^v^gfdldvTi? MarIBor; čefileR 13. akrila 1035 Stev. 8£5 leto Vit. (XIV.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Goapoaka ut. 11 / Tolafon UradnlHvn 2440, uprava 2466 Izhaja razan nadalja In praznikov vaak dan ob 16. uri / Volja maanSno prajaman v upravi al pa polti 10 Oln, destavljan na dom 12 Din / Oglaal pa aanHcu / Oglase aprajama tudi eglaanl oddelak Jutra” » Ljubljani t Poštni Sokova! račun SL 11.406 JUTRA! 99 Renegatstvo kot demoralizacija Znanstvena podlaga potrebe borbe proti raznarodovanju. •»Narodnost je značaj kolektivne in-[četa demoralizacija prehaja tudi na vse dividnalnosti, ki lahko živi po več tisoč ostale življenjske fur.kcije. Znanstveno tet.Ta značaj je kakor osebni značaj in »aikor čisti razum vdelan kot nekaka d u-*evna zakonitost v človeka, ki ima do nJe dolžnosti kakor do vsega, kar je bilo položeno vanj. Prva in najelemen-terr.ejša človeška dolžnost je zvestoba samemu sebi, je volja in pripravljenost, biti resnično tisto, kot kar so te zamislile neznane usodne moči, in živeti za misel, ki je v tebi, čim točneje in čim verneje. V tej volji se križata vdanost in Ponos, zbranost in pogum. Zvestoba čistemu razumu, ki je zakon tudi tvoje Umstver.osti, je n u j n a; prestopek zoper nit ni greh, marveč bolezen!« — Te besede je napisal Josip Vidmar v osmem Poglavju svoje knjige »K u 11 u r n i problemi slovenstva« in služijo naj nam za izhodišče pri poizkusu pokazati javnosti s prstom na pogubne posledice renegatstva, ki se je pri nas polotilo za casa bivše Avstrije najširših plasti in ži-vi še dandanes kljub štirinajstim letom pripadnosti Maribora in sedanjega štajerskega obmejnega ozemlja k Jugoslaviji! Prestopek zoper narodnost je bolezen! Ja bolezen ni fizična, temveč psihi-c n a in s tem moralna. Kdor zataji svojo narodnost, kdor se zaradi materialnih dobrin ir. o s e b n i h koristi mda za nelcaj drugega kakor je, je moral-®o bolan, moralno deiekten. S tem koralni, ki se mu je sprva zdel morda nepomemben in- neškodljiv, nasprotno, čete koristen, je odvrgel moralo svojega enačaja, porušil je temelj svoje osebne etike in postal podzavestne dovzeten za vsako drugo nemoralnost, v prvi vrsti za vsako drugo Izdajstvo. To je temelj, na katerem sloni tolikokrat povedna resnica, da je rer.egaistvo d e m o-ralizacija, da so n. pr. nemčurji demoralizirana plast našega naroda. In sa-[j10 tej demoralizaciji moramo pripisati, je zlasti tam, kjer je pokojna Avstrija naš živelj najbolj raznarodovala, vsa-118 stranka bridko spoznala nezanesljivost takih pristašev. Tako so naši bivši stejerciianci in ostali renegati bili po jjevratu po vrsti vse: komunisti, socia-'sti, kmetijci. mdičevci, radikali, demo-mti, klerikalci, Nemci ali pa celo vse ^enkrat. Saj so nam dobro znatii prime-r*> ko je Imel en sam volllec po tri štiri strankarske legitimacije v žepu! .Jodn ta pri narodnosti in stranki za- dokazano je n. pr., da so se berlinske prostitutke rekrutirale in se še rekrutirajo v prvi vrsti iz nasilno ponemčenih poljskih plasti ali njihovih potomcev. Prav isti pojav zasledimo pri z 1 o č i n-c i h najrazličnejših vrst. Izhajajo v veliki meri iz renegatov in njihovih potomcev. Toda po take primere nam ni treba hoditi predaleč, najdemo jih več ko preveč pri r.as doma. Okolici Maribora in P t u i a sta pozornlcl tolikih krva vih zločinov, pretepov, ubojev In umorov, kakor nobeno drugo ozemlje v Jugoslaviji, isto velja tudi za naše Prekmurje. Doslej vzrokov tega pojava še nihče ni znanstveno preiskal, a gotovo je, da bi prišel do osupljajoče ugotovitve, da je tega krivo v največji meri prav nekdanje odnarodovanje, ponemčevanje, in s tem splošno deiuoralizlranje! Alkoholi- Obiski v Rimu v luči tiska AVDIENCE NEMŠKIH IN AVSTRIJSKIH DRŽAVNIKOV PRI PAPEŽU IN MUS* SOLINIJU. VPRAŠANJE KONKORDATA. POSVETOVANJA O PAKTU ŠTIRIH POSVETOVANJA O ZADEVI «ANSCHLUSSA«. RIM, 13. aprila. Nemški podkancelar von Papen In minister Goring sta bila včeraj v ločenih avdijencah sprejeta pri papežu Piju XI. Goring je obiskal v sprem stvu nemškega poslanika von Hassla ministrskega predsednika Mussolinija in konferirai z njim polni dve uri. Bivanje avstrijskega zveznega kancelarja dr. Dollfussa v Rimu so registrirali fašistični Usti s kratkimi noticami. O njemu ne po-ročrjo nobenih podrobnosti. VATIKAN, 13. aprila. Včeraj dopoldne je sprejel papež v avdijencl von Papena in Goringa. Von Papen je bil pri sprejemu oblečen v svečano papeško dvorno obleko tajnega komornika In je prispel ob 10.20 v spremstvu svoje žene v Vatikan. zenvje tu šele sekundarnega pomena inioba sta bila takoj odvedena v notranje je bolj posledica kakor v z r o k. j vatikanske sobane. Ob 10.45 je prispel z Ozemlje, na katerem beležimo največ j avtomobilom v spremstvu svojega adju* zločinov, se namreč točno krije s pedro- • tanta Kolinerja tudi minister Goring. — čjem centra nekdanjega štajercijanstva,! Avtomobil je bit okrašen s fašističnimi in s področjem ptujskega Omigovega de-; Milerjevimi emblemi. Na svojih sestankih ; lokroga in delokroga mariborskih razna-; «t:J razprr-’hala Papen in vatikanski dr-j rodovalcbv. : ?aVnl tajnik kardinal Pacelli o problemu, kardinalu Pacelliju, pri katerem se je mudil v avdijencl nad eno uro. Papen je prejel od papeža med avdijenco zlato spo minsko kolajno svetega leta, njegova žena pa rožni venec iz jantarja. PARIZ, 13. aprila. Rimski dopisnik agencije »Havas« piše o rimskem obisku Papena in Goringa, da je gotovo, da je bilo načetih v razgovorili Papena z vodilnimi vatikanskimi osebnostmi več vprašanj, tikajočih se nemškega katoli-čanstva in njegovega stališča napram Hitlerjevemu režimu. Res pa je tudi, da sta se ministra Goring in Balbo, kj sta oba znana strokovnjaka v letalstvu, raz-govarjala o zrakoplovnih zadevah obeh držav. Značilno je, da rimski uradni krogi niso niti z besedico demantirali dejstva, da so se bavill Mussolini, Papen in Goring v svojih razgovorih tudi s paktom štirih velesil. Francoski krogi pa naglašajo, da ni verjetno, da bi bila Papen in Goring kvalificirana pogajati se v tako važnih zunanjepolitičnih vprašanjih kar na lastno pest. Zatrjuje se, da je sporočil nemški zunanji minister baron von Neurath po rimskem poslaniku von Hasslu italijanski vladi, da bodo sledila Renegatstvo je demoralizacija. in kdor j zanima v enaki meri hitlerjevce kakor ga pospešuje ali ustvarja, je zločinec pred i ,:UciI sveto stolico. Središče vsega pa je javnostjo vsega človeštva, kdor vzgaja; bij razgovor o konkordatu. Pruski, bavar v njem svoje otroke je pa zločinec i Skj j„ hadenski konkordat se tičejo naj-: nadaljnja pogajanja o Mussolinijevem na. tudi napram svojemu lastnemu potom ; večjega števila katoličanov v Nemčiji,! Črtu po diplomatskem potu. Kar se tiče stvu. Nasprotno pa pomeni boriti se ] dočlm ustvarja konkordat z »Reichom« ‘ rimskega potovanja zveznega kancelarja proti renegatstvu —boriti se z2 moralo j velike težave, ker bi se mogel smatrati človeštva, za etično zdravje proti bo- j jj0{ pofK)jn državni zakon in ne kot med-lezni. Problem je torej dosti globlji kakor i narodna pogodba. Mogoče bo to vpraša-se splošno misli, in dosti usodnejši ka- i „je olajšano z Izvedbo centralizacije v kor se zavedajo celo .trinogi r.aši javni j Nemčiji, na kateri se trenutno Intenzivno delavci. In če je dolžnost oblasti in dr žave boriti se proti demoraltzaeiji naroda. potem je prav tako in že zaradi tega tudi njena dolžnost boriti se proti renegatstvu in ga zatreti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Pri nns smo v tem oziru neskončno mnogo zamudili. Štirinajst let smo puščali to’ vprašanje v neoiar, prepuščali smo ga razvoju časa, r.aj- ga sam reši. Posledica je ne le to, da se morala tega našega ljudstva kljub ostrim kaznim sodišč ni prav nič poboljšala in da Jc zločinov še skoral vedno več, temveč tudi ta, da to ljudstvo danes zaslep-'juje puhli blesk nemškega hitlerizma in da ruši našo samozavest in uničuje delo in prizadevanja zdravih javnih narodnih delavcev In uspehe štirinajstih let! " —V'-=' dr. Dollfussa, so pa pariški politični krogi mnenja, da gre tudi za vprašanje sklenitve avstrijskega konkordata, ne glede na to, da se je čutil dr. Dollfuss z ozirom na naraščanje narodnih socialistov v Av- dela. Nemški krogi pravijo, da je načelna točka teh razgovorov organizacija katoliških strank. Rim, 13. aprila. Včeraj ob 10, ur? dopoldne je sprejel Mussolini v avdUenci av- str®. primoranega osebno obvestiti italijanskega ministrskega predsednika O nevarnosti priključitve Avstrije k Nem- ČUI. BERLIN, 13. aprila. Merodajni krogi Francija le preveč obzirnosti napram Poljski in mali antanti. Pisanje Italijanskih listov napravijo vtis, da Mussolini želi nadaljevanje pogajanj. Politični krogi smatrajo, da se bodo pred stavniki štirih velesi! sestali im konferenco v Rimu takoj po vrnitvi Mac-donaida iz Washingtona. DR. MAČEK PRED SODIŠČEM. BEOGRAD. J3. aprila. V poudeljek 24. t.jn. se bo pričel pred državnim sodiščem za zaščito države proces proti zagrebškemu odvetniku dr. Vladimirju Mačku, ki jc obtožen, da jc deloval kot avtor znanih lirvalskili punk-tacij za razkosanje naše države. Senatu bo predsedoval dr. Petrovič, pri-sedniki pa bodo sodniki dr. Bubunj, dr. Gradnik in dr. Stamcnkovič. MUSSOLINI DEDIČ AMERIČANKE. _________ __ RIM,’13. aprila. Bogata Američanka Odurna vsek-n* 'raiico3kega memo- j VVoodova je zapustila Mussoliniju zelo Nov konflikt v Aziji ttARBIN, 13. aprila. Odnošaji med ^vietsko Rusijo in Japonsko so po-*talI Še bolj napeti, ker so Rusi zo-j®* odvlekli 20 vagonov čez svojo me« * Mandžursko zunanje ministrstvo je oslalo sovjetskemu generalnemu kon s "atu izredno ostro noto, obenem pa Če*Se z^rale mnogoštevilne japonske v te okrog ravnateljskega poslopja 0(l ^dno-kltajskih železnic. V smeri - Licikarja korakaio močne japonske *aht Dro^ rus^1' me^’ Japonska vlada bark3, ^a vrne’° sovjeti ves vozni Pravi:^arbin Times« pišejo, da se pri bredli Sov*e*sfca Rusija na vojno in da javlja odpeljanje vagonov nava-Jn° tatvino. pijanski tisk in rimsM načrl lavij^L ^ aprila- Italijanski tisk ob teforn1"3.0 paktu vc!f SH le one < uogato zbirko umetnin, glede katere želi, listJh ff ’ ki so !z§,e v francoskih | da bi bile razmeščene v palači Vcnezia.j WASH1NGT0N, 1-3. aprila. Fiuanč ... . k« „ --------- ... . --------------------- gftflOO 5ebne& ne po!tyzefn nobenega po- j Mimo tega mu je zapustila tudi gajanja uoan.ia glede n -daljnjih po- i dolarjev, s katerimi moro razpolagati »n izražajo bojazen, da ie imela c o lastni volji. sirijskega zveznega kancelarja dr fussa. Vatikan, 13. aprila. Po 20 minutni avdl-jenci pri papežu se je podal Goring k Doi!-1 na WilheImstraUe izjavljalo, da ni Pa-penov in Goringov obisk v Rinm v nobeni zvezi s pogajanji o ustvaritvi dl-rektorija štirih velesil. Pomen sestanka Macdonalda z Rooseveltom PRIPRAVA ZA SKLICANJE SVETOVNE GOSPODARSKE KONFERENCE. BOLJŠAN.IE KONJUNKTURE. ROOSEVELTOVA POLNOMOČ. POVA- BILO MALI ANTANTI. velika stabilnost, kakršne doslej še ni bilo. Zlasti so se dvignile cene pšeni- LONDON, 13. aprila- Tukajšnji lisk presoja izredno povoljno izglede bodoče konference med Macdonaldom in Rooseveltom. Verjetno je, da sc bosta oba državnika zavzemala za to, da se po možnosti čim prei sestane svetovna gospodarska konferenca. Ta se namerava doseči na ta način, da bodo konferenco voditi odgovorni politiki ili ne strokovnjaki. Maedonald bo zastopal v Washingtonu stališče, da se mora izvesti kot prvi pogoj gospodarske osvoboditve izdatno znižanje carinskih zidov. Listi smatrajo za samo po sebi razumljivo, da sc bo vprašanje vojnih dolgov razpravljalo skupno z drugimi važnimi gospodarskimi problemi. Na političnem področju konference bo podrobno obravnavan in raziskan splošni položaj v Evropi, da bi se tako ugotovilo, koliko bi mogli Arne rika in Anglija sodelovati pri reševanju problema, ki ie nastal Jz mirpvufh pogodb, da bi se tako preprečila razcepitev Evrope v dva nasprotna in celo sovražna tabora. ni krogi sl obetajo od bodočih gospodarskih pogajanj in razgovorov zelo ugodite rezultate. Na borzah se čuti ce in bombaža. Cena bombaža je poskočila v zadnjem času za 15 centov pri bali. Cene pšenice so zrasle v Chicagu za septemberski termin na 52.5 centov. WASH1NGT0N, 13. aprila. Kakot poročajo listi, bo prejel predsednik Roosevelt o priliki gospodarskih poga-janj 7 drugimi državami posebno pol-nomoc. ki mu dovoljeva, da bo smel v primeru potrebe na lastno pest odge diti plačilo obroka vojnih dolgov. k! zapade 15. junija 1.1. Polnomoč mu bc dala tudi proste roke’ glede sklepanja novih trgovinskih pogodb. VVASHINGTON. 13. aprila. Ameriš-ka vlada se trenutno bavl s predlo* gom. da hi se poslalo vabilo tudi mali antanti, da pošlje svoje zastopnike nt svetovno gospodarsko konferenco v Washingtonu. TEŽAVE FRANCOSKE VLADE. PARIZ, 13. aprila. Francoska vlada je nenadoma v zelo težkem položaju. Socialni demokrati so sklenili zahtevati od vlade, da zniža državne izdatke za 10 odstotkov, ker bodo sicer glasovali proti predlogu. rrrrr?ryiyyr)irr/r ^Marlborsklf': TV. M'Wil o' r u7®e'IV." 1933. Dnevne vesti Dr. Rudolf Ravnik petdesetletnik Jutri i na Veliki: petek,-14. t. m.--, poteče : SO|let,vkarjiej;bil^Yi Glinjali:pri-Borovljah >■ na], Koroškem j rojenj zhanifnarodni1 borec, [sedaj|jmtibo!rski, odvetnika'g-, dr. Rudolf |Ravrii‘k.|Čudno naklfučje*je pač,'da pada 'rij^bva’^petdesetletnica5 na dan, praznika ai^kakor^daje to simbol usode na-šega lužnega .Korotana in njegove inteligence, ki' jedila pregnana z rodnih tal. ‘Ime dr." Rudolfa Ravnika je pri nasdo-volj.zhano in menda' ni človeka, hi ga ne bi'cenil,‘'J in to .brezi ozira na nekdanje strankarske razprtije, ki so potegnile tudi, njega v svoj vrtinec.'Rojen kot ome-njeno 14. aprila 1. 1883. je prišel po končanih” študijah v Celovcu in v Pragi v "Ljubljano, odtod v Ptuj in potem kot koncipient-% k pokojnemu odvetniku dr. vfiemežu ■ v5 Slovensko Bistrico. V Ljub-Mjar.ije imel:že boje s takratnim nemškim* predsednikom sodišča, ker se ni hotel vdati, da bi s svojimi predstojniki govoril nemško. Tako.vztrajen in dosleden borec’za pravice maternega jezika je ostal dudi v Ptuju in vi Slovenski Bistrici. Zlasti neustrašno je -bilo njegovo nacionalno delo v Slovenski Bistrici, kjer ;je",stal na čelu Sokola ir. mu priboril v boju z okrajnim glavarstvom,vse pravice. Slovenjebistrioani ■ se še sedaj spomi-I npijo, kako je po zaslugi dr. Ravnika moral mestni ’ stražnik L 1912. znova lepiti po -mestu lepake Sokola,' ki jih je bil prej - potrgal. Bil'je marljiv vedno in povsod. Dan za. dnem, nedeljo za nedeljo so ga ! videli vsi shodi v slovenjebistriškem o-; kraju, in starejši kmetje g-ai še sedaj o-; biščejo, ko pridejo v Maribor. Pri zna-! n ih usodnih dogodkih v Rušah 1. 1914. je , pa bil dr. Ravnik zastavonoša mariborskega Sokola. Po osvobojenju^se; je jubilant udejstvo-vallna vseh' področjih. Bil je prvi predsednik naše Glasbene Matice in delavni vodnik in odbornik, zlasti pa tudi še podpiratelj raznih drugih narodnih društev. Pozneje se je z dobrimi in iskrenimi .nameni Jotil politike in pri zadnjih -pred šesto jan u a rskih volitvah mu je manjkalo prav malo glasov, da ni bil izvoljen za narodnega poslanca; bil pa je poslanec v prvi mariborski oblastni skupščini, kjer je v upravnem odseku s pridom uporabil vse svoje obsežno pravno znanje. Zadnja leta se je na. škodo narodnega življenja ob meji odtegnil javnemu delovanju, prepričani pa smo, da prične ob 501etnici zopet uporabljati svoje sveže sile za tiste‘‘-ideale, ki so mu bili vedino najvišji cilj življenja. S tem seveda še nismo povedali vsega, saj to ni nekrolog, temveč samo skromna počastitev za storjeno delo in vzpodbuda za nadaljno. Zaenkrat mu samo še kličemo: Še na mnoga, mnoga leta! Notarsko Imenovanje. Po predlogu prat-.Vosodnega ministra je imenovan za notarja v Mareniberfcu narodni poslanec Karel Gajšek, dosedaj notar v Kranjski gori; na njegovo mesto pa je postavljen Fran Penko, notarski pripravnik in vršilec dolžnosti notarja v Maretnbericu. Pravoslavni velikonočni prazniki. Pra-ivoslavna cerkvena občina obvešča svoje' vernike, da bo danes na Veliki čet-r-tekt,ob 18. uri v pravoslavni kapeli črta« nje 12 evangelijev. Jutri na Veliki petek bodo ob 1630 uri večernice. Na Veliko soboto bodo večernice prav tako ob 16.30 uri. Na Velikonočno nedeljo pa bo zjutraj ob 4, uri procesija m jutranje opravilo, po katerem bo sveta maša. Na Velikonočni ponedeljek bo maša ob 9.30 uri. Kongres nabavljalnih zadrug. V mesecu avgustu bo v Banji Luki kongres u-radnilških nabavljalnih zadrug iz vse države, katerega pripravlja poseben odbor. Kongresa se bo udeležilo nad 200 delegatov. Cvetlični srečolov. »Narodna, odbrana« !vi Mariboru priredi v soboto med 17. in 19. uro ter na. velikonočno nedeljo dopoldne velik cvetlična srečolov s 500 dobitki. Dobitki so lepe cvetlice v lončkih, ki bodo razstavljene v palači banovinske hranilnice. Srečke se bodo prodajale po dinarju- in bo zadela vsaka številka. Srečni dobitnik bo lahko takoj dobil svoj dobitek y razs4a.v»cin prostor#. Za razveljavljenje prepovedi nočnega ■dela sV> pekarnah. Obrtniške korporacije i-zfSubotice im;Novega Sada so obrtniški zbomiči'fv]fNovem|Sadu poslale resolucijo, vv katerifzh-tevjo, da se razveljavi prepovedfnočnega"* dela v pekarnah, ker •je|praksa pokazala,* da-je ta.nairedba škodovala^ prodaji pekovskih proizvodov. Olepševalno, In tujsko-prometno društvo za Maribor In okolico bo imelo svoj letošnji‘ občni-! zbor v sredo 19. aprila ob 18. uri v restavracijskih prostorih Grajske fcleti*z naslednjim dnevnim redom: poročila društvenega odbora, poročilo preglednikov računov in sklepanje o ab-solutoriju ter raznoterosti. Ipavčeva župa JPZ ima v nedeljo 23. tm. ob 10.'uri dopoldne v prostorih mariborske Glasbene Matice (soba št. 6) redni-letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabljeni so delegati vseh včlanjenih društev k polnoštevilni udeležbi! Mestno kopališče bo na veliko soboto od 8. do 15. ure odprto. Čez velikonočne praznike ostane zaprto. Namesto cvetja na grob pokojnemu g. Miroslavu Pučeliku je daroval g. Karel Goldsohmig, industrijalec v Framu za revno framsko šolsko mladino 100 Din. Enako stai v isti namer.- darovala namesto cvetja na grob g. Ivanu Vidmarju vsak po 100 Din g. dr. Mihael Stajnko in g. Franc Majzel, oba iz Maribora', za kar se darovalcem iskreno zahvaljuje šolski upravitelj v Framu. Mariborske prireditve. V mestu, kakršno je naše, -kjer je vse delo omejeno mia skoraj vedno eno in isto občinstvo, bi bil potreben v vsem sistem. Le na ta način bi se namreč preprečile kolizije, ki škodujejo sedaj tako često temu ali onenm O-vprašanju koncertov smo govorili že zadnjič. Popolnoma napačno in kvarno je, nanizati vse koncerte kar v enem mesecu okrog prvega, med tem ko so sredi sezone pozimi potekli meseci brez koncertov. To pa velja tudi za razne druge večje in pomembnejše prireditve, a ozirati bi se bilo pri tem treba tudi na naše gledališče. Zadeva bi se -naj uredila tako, da razni nastopi društev ne bi motili važnejših gledaliških premier, saj vemo, da se je tudi gledališče kadarkoli se je moglo, rado oziraio na večje in splošno pomembne društvene nastope. Za letos je rešitev tega problema sicer nemogoča, vsekakor pa naj bi se našla v jeseni. Za to so potrebni predlogi, in mi jih bomo radi objavili, ker le z deba-to bomo lahko našli vse zadovoljujoč izhod! Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Daivi ob 7. uri je kazal toplomer 7.0 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 6.8 stopinj nad ničlo, barometer je kazal pri 13 stopinjah 738.7, reduciran na- r.ičlo pa 737.1; relativna vlaga 91; vreme je oblačno in rosi; od včeraj na dattes je padlo 34 mm dežja. Vremenska napoved pa pravi, da bo vreme zelo oblačno in da bo najbrže deževalo. Kino Union. Pripravlja se velikonočni »šlagerski« program »Grofica Monte Christo« z Brigito Helm, Rudolfom Forterjem, Lucie Englisch in Oskarjem Simo. V četrtek in petek radi norme zaprto. Grajski kino. Za velikonočne praznike veliko veselo iznenademje: »Carjev valček«, krasen zabaven film prominentnih filmskih starov: M-artha Eggert, Willy Eich-berger, Paul Horblger, Hansi Niese, Sz6ke Szakall. Glasba za to veselo sijajno opereto je od Johanna Straussa. Tai najnovejši film je izredno dobro uspel ir. se lahko vsakomur prav posebno priporoča. Pripravlja $e druga velika opereta »V žaru puste«, krasen film v žanru »madžarske rapsodije«. 2epar na Glavnem trgu, Žeparji ne zamude prav nobene prilike in so tako izkoristili tudi gnečo, ki je te dni pred prazniki na Glavnem trgu. Danes dopoldne je spreten žepar izmaknil Heleni Rudlovi iz Studencev denarnico z 280 Din. Rudlova je prijavila tatvino policiji. Huda nesreča. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je včeraj popoldne doletela 34-letnega hlapca Ivana Mu-mla huda nesreča- Ko je vozil drva, je padel podvoz, ki mu je razparal trebuh. Hudo ranjenega so spravili v bolnišnico, kjer je bil operiran ju upajo, da bo ostal živ, ", Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Joseiovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja', ki imajo svoj vzrok v. slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Velikonočne pince šartdj, mlečni kruh, potice, kakor vsakovrstno luksuzno pecivo in prvovrstni rženi kruh Parna pekarna Schmid Jurčičeva ulica St. 6 nas). Rungaldier & Co. Sam se je vrnil. Poročali smo včeraj, da je -pobegnil iz tukajšnje jetnišnice kaznjenec Stanko Zelič. Zelič pa se je sinoči sam vrnil v zapore in skesano prosil, naj bi ga radi tega ne kaznovali. Poskusen samomor. Na svojevrsten način si je skušala včeraj popoldne končati življenje neka Marija M. na Teznem. Ko je bila sama v sobi je popila večjo količino petroleja, pomešanega s steklenimi drobci. Ker ji je postalo kmalu nato zelo slabo, so domači poklicali mariborske reševalce, ki so obupanko prepeljali v, bolnišnico, kjer so jo rešili prostovoljne smrti. Aretacije. Preteklo noč je policija aretirala Marijo P., ki jo imajo že dalje časa varnostni organi na piki radi tihotapstva. V zapore so romali tudi Matilda A., ki se je vlačila po mestnih gostilnah in potepuh France L. ter neki Rudolf §., ki se je lotil svojih staršev in jim grozil s sabljo. Sejem za živino. Na sejem 11. t. m. so prignali 528 glav živine, in sicer 13 konjev. 7 bikov, 174 volov, 312 krav in 22 telet. Kupčija, je bila srednja, ker so cene živine nekoliko poskočile zza zadnjega sejma. Prodanih je bilo 230 glav. Cene so bile sledeče: debeli voli 5 do 5.50, poldebeli 3.50 do 4.50, voli za rejo 3 do 3.25, biki za klanje 3,25 do 3.5*0, klavne krave debele, 2.75 do 3.25, plemenske 1.50 do 2.50, krave za klobasarje 1.25 do 1.75, molzne 1.50 do 2.75, breje 1.50 do 2.75, mladat živina 4 do 5 in teleta 4 do 5 Din kg. Cene mesa so bile naslednje: volovsko meso I. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6 do 8 Din; meso bikov, krav in telic 4 do 6; teletina I. vrste 10 do 12, II. vrste 6 do 8; svinjina sveža 10 do 16 Din kilogram. Današnji živilski trg je bil vkljub slabemu vremenu založen v znamenju velikonočnih praznikov, čprav je ves dopoldne rosilo, je bilo na trgu živahno vrvenje, ki g,a: je opaziti ponavadi le ob tr- žnih dnevih pred velikimi prazniki. To pa so znale izkoristiti okoličanke in kme- tje, ki so cene blagu nekoliko zvišali. Nad draginjo so se pritoževale revnejše matere, ki ne morejo v teh hudih časih preskrbeti svojcem takih praznikov, kakor bi si jih želele. Pa tudi marsikatera druga gospodinja se je vračala s trga manj obložena kakor prejšnja leta. Ker se stara navada, da niora biti velikonočna miza pri vsaki hiši pogrnjena, hudo upira današnji krizi, je bila kupčija na današnjem trgu vendar živahna in dobra. Kmetje so pripeljali 7 voz zaklanih prašičev, 3 voze krompirja in 5 voz jabolk. Bogata izbira je bila na perutninskem trgu, kamor so-prinesle okoličanke nad 200 piščancev, kokoši, puranov, gosi in rac. Cene perutnini so precej poskočile in so prodajali kokoši po 25 do 40 Din, purane po 30 do 60 Din, gosi in race po 30 do 50 Din, pair piščancev pa po 20 do 35 Din. Debro so se preskrbeli s prekajenim mesom tudi mesarji. Prodajali so gnjati po 17 do 25 Din, klobase po 3.50 do 6 Din, govedino po 6 do 12 Din, teletino po 10 do 14 Din, svinjino po 12 do 16 Din in slanino po 13 do 15 Din kg. Zelo dosti je bilo na današnjem trgu mleka, sladke smetane in masla. Mleko je bilo liter po 2.50 do 3 Din, sladka smetana liter 10 tto 12 Din. Primanjkovalo pa ni zelenjave ir. je bilo na trgu precej motovilca, regrata, glavnate salate ter hrena. N® trg so prinesli okoličani tudi precej sadnih sadik In cvetic,, , Narodno gledaiijie Četrtek, 13., petek 14. in sobota 15. aprila: Zaprto. Nedelja, 16. aprila ob 15. uri: »Orfej V podzemlju«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri: »Grofica Marica«. Gostovanje ge. Marice Lubejeve iz Zagreba ter gdč. Ksenije Maje in g. Bojana Pečka iz Ljubljane. Ponedeljek, 17. aprila ob 15. uri: »Ste li razumemo?« Znižane cene. — Ob 20. uri: »Pri belem konjičku«. Znižane cene. Zadnjič. Velika noč v gledališču. Popoldne ob 15. uri uprizore Offenhachovo klasično opereto »Orfej v podzemlju«. To bo obenem poslednja uprizoritev te zabavne in melodijozne operete. — Večerna predstava bo Kalmanova opereta »Grofica Marica«. Pri fej predstavi gostujejo kar trije igralci. V partiji grofice Marice nastopi priljubljena bivša članica našega gledališča ga. Marica L u b e j e v a. Kot kontesa Liza nastopi simpatična članica ljubljanskega gledališča gdč. Ksenija Maja, barona Zsupana pa bo igral ljubljenec ljubljanskega občinstva g. Bojan Peče k, ki je pred kratkim slavil 251et-nico svojega umetniškega delovanja. — Na Velikonočni ponedeljek se pai ponovi popoldne zabavna in uspela Preradoviče-va komedija »Se 11 razumemo?« zvečer pa bo nepreklicno zadnja uprizoritev privlačne revijske operete »Pri belem konjičku«. Razen pri »Grofici Marici«, veljajo pri vseh predstavah znižane cene! Ukradeno kolo. 'Janku Rakušu, organistu pri Sv. Marjeti ob Pesnici, je včeraj popoldne, ko se je mudil v Mariboru, odpeljal neznan kolesar izpred neke hiše na Aleksandrovi1 cesti kolo vredno 800 Din. Petindvajsetletnica Glavne hranilnice pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah Dne 1. t. m. je imela glavna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah svoj šest in dvajseti . redni letni občni zbor, s katerim je zaključila pet in dvajset let svojega zadružnega delovanja. Ustanovljena je bila namreč po inicijafivi notarja Franceta Stupice v času, ko je strankarska nestrpnost izločlia vse napredne zadružnike od sodelovanja pri posojilnici pri Sv. Lenartu y Slovenskih goricah. Kako potreben in važen je bil ta korak, je pokazalo dosedanje delovanje te zadruge, ki se ni omejilo le na dajanj« posojil in hranjenje denarja, marveč j« bilo usmerjeno tudi v nacionalno in gospodarsko povzdigo tako trgaš kakor širše okolice. Brez tega zavoda ne bi bilo meščanske šole pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Zaivod je namreč kupil iz sekvestiranega premoženja »Schulve-reina« njegovo šolsko poslopje ter g® daje sedaj meščanski šoli brezplačno v uporabo. Zavod pa je kupil tudi nemški Društveni dom in ga preuredil in prezidal v »Sokolski dom« katerega sedaj ne uporablja samo Sokol, marveč je na razpolago tudi drugim društvom in za vise večje prireditve. Zavod je pa podprl med drugim tud* svetolenarški avtobusni promet, in to z« v času, ko drugod sploh še niso sanjali o autobusnih zvezah. S trikratno zvezo z Mariborom je pomaknil trg in s tem ves okraj, ki je bil sicer popolnoma odrezali’ k sredini našega prometa, to je k Mati* boru. Samo s pomočjo tega zavoda in z njegovo trajno podporo se je naposled trg še elektrificiral in s podeljevanjem potrebnih sredstev je nastala pri Sv- Lenartu cela vrsta zgradb. Zavod pa 0 podpira samo šolstva v trgu, marveč vsa društva, ki so potrebna v prospeh «* prosvetni razvoj. Brez tega zavoda s _ napredek trga sploh ne bi dal zamish®- V zadoščenje za to svoje delovanje! zadružni odbor lahko ugotovil, da zaupaj nje njegovih vlagateljev tudi v lanske zadružnem letu ni upadlo, marveč lahko ponaša, da se pri višini hram' vlog pet miljonov dinarjev to stanje k J izplačilu dveh milijonov šesto tisoč ni zmanjšalo, marveč zvišalo se za petdeset tisoč Din, tako da izkaže rac ski zaključek stanje pet milijonov.sto & deset tisoč dinarjev! f\ 'V M iat r i :t>; o r u,-dtre f3r TV.1* 1933, > Mafojorsfcl Hv Et-fi-RWI1C^aiiffa ** S?raiT3; Vojvodina in vojvodinski Slovenci' PODOBA NAŠE ZELENE VOJVODIN E. — VOJVODINSKO LJUDSTVO. — ŽIVLJENJE SLOVENCEV. Večna, nedogledna ravnina. Morje va-lrica, slovenska pesem. Po. osvobojenju lujočega zlatega klasja, ogromne poljane visokih koruznih! stebel z velikimi in mnogoštevilnimi klasi; med temi poljanami, ki se razprostirajo daleč brez rek in potokov, umetni, vzorno razporejeni kanali, ki ob suši napajajo žejno zemljo, ob povodnjih pa oddajajo prekomerno vodo v kraje, kjer: zemlja trpi radi suše; Solnce, ki v zlatem žitnem morju vzhaja in zahaja, obseva belkaste naselbine, ki so po obliki in številnosti v velikem nasprotju z našimi slovenskimi naselbinami (vasmi, trgi in mesti). Tako selo (vas) dosega skoro v vsakem primeru od 4000 pa do 18.000 prebivalcev. (N. pr. Ada, v našem smislu navadna vas, edino kar ima sadjarsko šolo, ima dobrih 18.000 Prebivalcev; Kničanin, navadna vas z osnovno šolo dobrih 6000 prebivalcev.) Poleti neznosna vročina, brez zelenih šum z osvežujočim zrakom, brez zaže-Ijene hladne sence, brez okrepčujočih gorskih studencev s hladno vodo; pozimi stalni močni vetrovi, ki neovirano dreve po goli neskončni ravnici in sega-io človeku do kosti in mozga. To je Vojvodina, naša jugoslovanska žitnica, zemlja, kolikor bogata toliko čudna radi pomešanosti raznih narodnosti v vsem mogočem šarenilu. Tu živijo Pomešani: Srbi, Šokci, Bunjevci, Slovaki, Malorusi, Švabi, Madžari, Romuni in Cigani. Radi pisane zunanjosti narodnih hoš, stila in barvila hiš, posebno paradi raznolike govorice bi to zemljo lahko flazvali — jugoslovenski Babilon. V Vojvodini pa živi tudi precejšnje število Slovencev; sliši se slovenska govo- so naši slovenski železničarji zavzeli odlična mesta v železniških upravah, pai je nekaj časa subotiška železniška direkcija bila torišče slovenstva in vse važnejše postaje so bile zasedene po slovenr skih uradnikih in drugih nameščencih. Tudi vi drugih panogah državnih služb je našlo v Vojvodini mnogo Slovencev kruha, posebno precejšnje število veterinarjev. Orožniške postaje so še dar.es pc-lme Slovencev in prav tukaj bi bilo trebalo kaj storiti, da ti ljudje ne pozabijo materinščine, temveč ohranijo jezik, a da se pri vsem tem potrudijo s pravilnim učenjem srbohrvaščine. Uradništvo, kjer ga je,več, živi v slogi, iskrenosti, prijetni, družabnosti, pa govori lepo slovenski in srbsko-hrvaški, oni Slovenci pa, ki so kot posamezniki razkropljeni po Vojvodini, čitajo mnogo slovenske časnike, časopise in knjige, govorijo v družini slovenski, le orožni-štvo se odtujuje materinščini in 'govori neko mešanico, niti slovensko niti srbsko hrvaško. To pa zato, ker se r.e zanima nit. za slovensko niti za srbsko-hrvaško čtivo. Slovenci so pri vseh Vojvodincih, brez razlike na narodnost in vero, zelo priljubljeni in spoštovani. Resni in točni v poslovanju, v družbi vedri, iskreni, humorni, posebno pa ž milimi melodijami naših slovenskih narodnih pesmi se kaj kmalu prikupijo domačemu društvu in sprijateljijo z domačini, ki imajo do danes najlepše besede in spomine na vsako slovensko družbo, kakor na vsakega posameznega Slovenca. F. B-a Ptuj Fantovska posurovelost. Zopet smo Primorani beležiti žalosten primer fantovske podivjanosti, ki se je dogodil po flbči od 11. na 12. trn. v Galušaku pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Domači fantje so namreč izvohali, da je na °bisku pri nekem dekletu 21 letni Franc Holc, sin kočarice iz Zagorcev. Ker jim to ni bilo všeč, so sklenili tujca iz sosednje občine naklestiti. V ta namen se je Oborožilo 6 fantov z motikami in noži. y se je odstopila občini Smolnik v razdelitev. Delitev živil se je vršila' vsak petek v lokalu, ki ga je dal g. Košenina pomožnemu odboru brezplačno na razpolago. Pomožni odbor izreka v imeinu podpore de- ležnih vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo! Strelska družina prične redne strelske vaje na Velikonočni ponedeljek ob 14. uri. Vabimo vse v ta lepi šport. Munici-jo smo pocenili. Novi strelci se bodo vedno poučili v ravnanju z orožjem. Potem bodo strelske vaje vsako nedeljo in praznik od 14.—18. ure. Sokolstvo Desetdnevno brezplačno bivanje na’ Bledu. Da seznani obiskovalce sokolskega pokrajinskega zleta v Ljubljani (Vidov dan) tudi z naravnimi krasotami Bleda, je aranžiralo Sokolsko društvo Bled večje število lOdnevnih brezplačnih bivanj z vso oskrbo v najboljših hotelih na Bledu. Prijave je poslati Sokolskemu društvu Bled najkasneje do 15. junija. Pri večjem številu interesentov se izžrebajo. Prijavi je treba priložiti 3 Din vi znamkah za odgovor. Po želji se z desetdnevnim bivanjem lahko okoristijo tri osebe po 3 dni. Poleg ugodnosti na vseh železnicah za obisk pokrajinskega sokolskega zleta v Ljubljani, je dovoljena pri 10-dnevmem bivanju na Bledu polovična povratna vožnja. Galantni kritik v škripcih. »Ta igralec je nemogoč!« »Oprostite, to je moj sin.« »Seveda pa to ni njegova krivda. Kriv: je vsega režiser s svojo nesrečno; in nemogočo .režijo. Kdo je vendar ta slabi režiser?« »Moj mož!« »Oh, če pa človek vse točno premisli,' pride do prepričanja, da tudi režiser ne more napraviti iz tako ničvrednega dela kakor je to, prav ničesar. Treba ga je' dejansko obžalovati, da se toliko muči s to silno oslarijo.« »To oslarijo sem pa napisala jaz!« Gledališka predstava v Poljčanah. Vj nedeljo je dramski odsek Sokola poi 4mesečnem odmoru vprizoril 3 dejansko; veseloigro »Pred poroko«. Čeprav je v, igri nastopilo od 12 igralcev skoro pod’ novincev, je igra, ki ima precej zamotanih prizorov, splošno prav dobro uspela. Režiser Rltonja se je z njo prav dobro predstavil. Zlasti zasluži * priznanje za izvrstno scenerijo. V igri so bili posebno dobro zaključki I. in II; dejanja, mnogo smeha' je doprinesla nočna scena. Maske so bile zadovoljive, toalete pa nekatere kar »razkošne«. — Režiser br. Ritonja je imenitno zaigral profesorja Ahačiča; njegova pojava je vselej vzbujala salve smeha. V Zagorjana se je prav dobro vživel br. Mesarič. Njegova žena (s. Zeilhoferjeva) je bila dostojanstvena Emerencija, le pretiho je govorila. FiHp br. Pučnika je bil dobro podan in izvrstno se je znašel v vlogi Jereba naš stari znanec Živko, ki mu je stala zVesto ob strani zaročenka Adela (s. Ruiterjeva). Presenetil pa nas je s svojim prvim nastopom Grčar (br. Ruter) s svojo naravno komiko. Srčkana Anči je bilaJ s. De-tiček, ki pa je včasih le prehitro in pretiho brbrala. Rogel (Žnider) je bil vi nastopu dober, le na razločno izgovorjavo bo treba polagati več pažnje. Temperamentna in očarljiva je 'bila cirkuška ja-halka (s. Arnuš). Imenitno se je vpeljat, k v krog sokolskih diletantov s. God-čeva, ki je profesorjevo ženo, zlasti v nekaterih prizorih zelo naravno igrala. Slugi Francu se je poznalo, da ima že rutino. — Ljudi je bilo precej in so se prav iz srca nasmejali. Igra jim je bila zelo všeč, zato ploskanja in odobravanja celo pri odprti sceni ni manjkalo. — Ik—r . ■ Kulturne vesti Koncert trla Fani Brandlove. Po nekajmesečnem presledku smo imeli 5. t. m. *°b&t priliko slišati v našem mestu trio *6- Fani Brandlove, ki se je tekom do-Sedanij&ga skupnega dela in nastopanja Cr‘ nas in drugod ustalil in se razvil v ^Vovrstno umetniško skupino. Koncert izvrstnega tria, ki pomeni nekako tedanji višek letošnje koncertne sezo-ile> ie bil v veliki koncertni dvorani, kjer ie tudi akustično popolnoma uveljavil. pSe tri umetnice: Fani Brandlova, Valy y Ta in Herta Reiserjeva so nam doka-I *e> da so dosegle zares umetniško ce-n°to- Njihovo globoko muzikalno občutje je orisal že program sam peethoven, op. 70; Handel-Halvorsen, .assacagha; Dvofak, Dumky, op. 90). °veštvu najbližje govorečega Beethov-ie igral trio z moško vdarnostjo in j^iPomogel do Izraza vi tisoč svetlih Hei ^ krasnem slogu je pa zazveni hudi Handlov duo (violina in celo). stae umetnici sta dokazali s tem, da je Se Ta klasična muzika njuna domena, kjer tt,! j£ra tehnična dovršenost z glasbeno res iskrenega in popolnega a 36 dvignila naposled poslu-ragjl Dvofakova Durnka, v kateri sta iz-^fitL tak° zelo globoko slovanski ko-ti;w 'n ritmika. Triu se moramo za ta 6^ £ le zahvaliti, želeč le eno, da bi ter kXa,u “Pet Pripravil tako lep ve-l°r ie bil ta. —e- raŠS "°vi »Strahovi«. Uprizoritev na Nedgj^Judranske straže v Narodnem ‘Strah • v Mariboru 10. t. m. Drama l88j i{0v*<<' ki jo je napisal Ibsen leta delo ^ Irimpetdesetletnik. je znamenito k s svojo globpko dramatično silo, odkrito realistiko in psihološko ana-litiko postala vzor in izvor moderne svetovne dramske literature. To igro so si izbrali naraščajniki Jadranske straže ter jo uprizorili v režiji g. Furijana. Predstava je bila v splošnem povoljna. Tempo igre je pa bil v prvem in prvi polovici drugega dejanja prepočasen. Zadnje dejanje je bilo v vsakem pogledu najboljše. Vdovo Alvingovo nam je podala gdč. Vera Š t u r m o v a, ki je igrala požrtvovalno in občutno; mestoma >3 bila ne-sigurna, vendar je s toplino podala težke materinske scene z Osvaldom in zelo dobra je bila v zadnji sceni tretjega dejanja. Sina Osvalda ie igral g. Franjo B u-t o 1 e n. Zamislek njegove vloge je bil globok, naraven in zaradi tega zelo prepričevalen. Uspehu je mnogo pripomogla izrazita, a ne prisiljena mimika. Oton A b e I je bil kot pastor Manders korekten, le spočetka manj siguren. Regino je Ibsen le v zadnjem dejanju krepkeje ka-rakteriziral. Je to lirična vloga dekleta brez staršev, ki po usodnem odkritju o svojem poreklu z odločno gesto zapusti dom, v katerem je preživela zadnja leta. Gdčna. Lea K r e f.t o v a jo je igrala z razumevanjem in dušo. Franjo Žižek je ustvaril s svojim mizarjem Bnkstrar.-dom komorni tip napol propalega človeka, ki zna slabosti in nevednost ljudi izrabiti v svoj prid. Poleg Osvalda je bil najboljša figura večera. Scenerija je bila okusna in v stilu. Drama je nudila enotno vase zaokroženo umetnino tudi v načinu uprizoritve, kakor v notranji tako tudi v zunanji režiji. Uspela je odlično. Navzoče občinstvo je bilo hvaležno in je igralcem živahno ploskalo. Pohvaliti je treba tokrat dijake, ki so se ves čas predstave vedli vzorno in s pazljivostjo sledili igri, J. C, Gledališče v Studencih. Že večkrat smo imeli priliko poročati o vrlih studenških diletantih. Tudi topot z velikim zadovoljstvom poročamo o novem napredku, katerega so dokazali z uprizoritvijo Ziehrerjeve operete »Miss EIHot«, delo, ki spada med najboljša iz dobe največjega razmaha operetne glasbe, učinkuje še danes z mladostno svežostjo in je bila izbera potemtakem prav posrečena. Pač pa so stali diletantje v Studencih pred veliko nalogo, katero so prav zadovoljivo rešili. Imajo že spretnost v izvedbi takih del. Oprema, kostumi, vse je bilo s skrbnostjo in s pravim umevanjem pripravljeno. Številne vloge so bile tako razdeljene, da je bil vsak igralec postavljen na njemu najbolj primerno mesto. Tukaj se je videla spretna roka veščega in požrtvovalnega režiserja R. Lintnerja. Partije so bile vestno naštudirane, podale so se že prav dostojne kreacije, ki so pričale o marsikakem oderskem talentu. Nekateri so lepo napredovali in to tudi v pevskem oziru. Podčrtati moramo posebno še zbor. Ta je imel rešiti težko nalogo. Sčasoma bo postal tudi bolj gibek v Igralskem oziru. Glasba, ki je prikupna, nudi mnogo menjave. Izvedba tega dela je bila v spretnih rokah kapelnika V. Šušteršiča. Ko bosta enkrat oba izvajajoča dela, odrski in glasbeni, postala adekvatna, potem bomo spet mogli govoriti o nadaljnjem napredku. Na odru je bilo vedno živahno, vse je igralo z vidno vrnemo. Uspeh radi tega ni izostal. Pri številni publiki, ki je napolnila telovadno dvorano, se je javljalo veselo razpoloženje. Bilo je mnogo prisrčnega smeha in živahnega aplavza. Bil je prijeten večer, kateremu naj slede še drugi. — H. D. Mali o Rasno DOBRO VINO lastnega pridelka dobite v množinah čez 10 litrov/ liter po 4.— Din, v Vrazovi ulici 9. automatski bufet priporoča za post najcenejše konzerve sardin, forel 1294 V VINOTOČ vam ni treba iti, ker dobite pri meni la. ljutomersko vino od S litrov naprej po 6 Din liter. Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova cesta 39, Koroška cesta 18. 1293 MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor, Slovenska lil. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni. U90 HALO! HALO!. Kdor hoče dobro in ceneno ljutomersko vince piti. mora v Studence v gostilno Omulec priti. Tam dobite liter vina po 4.— ih.7.— Din čez ulico, kakor tudi.ob vsakem času topla in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporoča gostilničar. 1289 ALBERT VICEL. trgovina s kuhinjsko opremo, hišnimi potrebščinami, emajlirane, pločevinasto.^ vlito in aluminijevo posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo, Maribor. Gosposka ulica 5. 1269 PRISTNO VINO 3, 4. in 5 Din liter, od 10 litrov naprej. Zrinjskega trg 6. 1274 Prodam POSTELJO novo, prodam takoj ceneno. Naslov pove uprava lista. 3000 OTROŠKI VOZIČEK. globok, prodam. J. M.. Gregorčičeva ulica 26, II.. desno. 1272 Službo dobi AVTOMATSKI BUFET išče od maja dalje mlado gospodično čedne zunanjosti. Predstaviti se dnevno od 10. do 12. ure. Grajski kino. 1295 = Pivovarna eJosipTscheligi nudi za velikonočne oraznike sovje izvrstno marčno in Bock-oivo Telefon 2335 Žive krapi (v znano najboljši kvaliteti) krapi iz Donave ščuke šilje logoše brancine skombre morske rake ribji filet prvovrstne velikonočne šunke, pristne kranjske klobase, piške za pečenje in race dobite v delikatesni trgovini Supančič« Gosposka 32 Za Veliko noč! , .Pince** najfinejše velikonočno pecivo v vseh velikostih od 10 dkg do 1 gg. Cena za kilogram povpječno Din 35'—. ..Brioche" najfinejše velikonočno pecivo v pletenih štiucah od V4kg ” do 3 kg. Cena za kg Din 20--. ..Marin mlečni kruh*' dobro in slastno mlečno pecivo, pri- ptavljeno z mlekom, maslom, jajci, retinami in limonino aromo. Najcenejše mlečno kavno in čajno pecivo. Cena za kg Din 16-— Prosimo pravočasnih naročil. Obiščite našo detajlno trgovino na Orajsicatn trgu 8. — Zahtevajte brezplačno poskušnjo! 1304 Parna pekama ScherbaUHI Za Velikonoi! Novi modeli naših prekrasnih pomladanskih čevljev 45*« Din 145 otroški čevlji na zapono iz laka, vse velikosti. baržun. imit. nubuka rjavi boks s temnorjavim okrasom. Din 145"- rjavi s fantaz. vložkom. 019125 iz laka okrašen z luknjicami. 175*- moški črni ali rjavi, lepa izdelava. Črni ali rjavi, okrašeni z luknjicami. iz laka z vložkom iz nubuka. 4fuftiaitik MARIBOR, gosposka ul. 17 PTUJ, slovenski trg VRTNARSTVO IV. JEMEC Prešernova ulica. nudi: vrtnice nizke, visoke, plezalke. Prunus triloba. magnolije, Hibiscus. glecinlje. Vi-tis, Veitsohi, cepljene zgodnje breskve in marelice, dalije. kane. orjaške jagode, tulipane, Anemone Pfloks. Can-brecija. Dobi se roženko, najboljše gnojilo za ločnice, kompostno zemljo za prese-jevanje cvetlic, zelenjadne sadike, itd. 1008 Klobuke kupita na/boljše in na/cene/še v klobuiarni AUER, Maribor Vetrinjska ulita 14 Velika izbira vseh vrst moških in deških klobukov, lastnega izdelka. Pcsebni oddelek za damske klobuke najnovejše mode. Popravila točno in solidno. Cene brezkonkurenčne.l 1285 Soomnite se CMD Rudyard Kipllng: Miliionar in (Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.) »Kako pa se potem zasidrate?« jq .vprašal Dan. »To je glavna stvar pri vožnji. Ako pa res ne plava več z vodo, kaj za vraga delate z novim drevesom sprednjega jadra?« Ta udarec je zadel. »Hej, ti portugalski lajnar, pelji svojo opico nazaj v Gloncester! Nazaj v šolo pojdi, Dan Troop!« se je glasil odgovor. »Po-vrš-nicel. Po-vrš-nice!« se je dri Dan, ki mu ie bilo znano, da je eden izmed mornarjev na »Carrie« delal prejšnjo zimo v tovarni za površnice. »Paglavec! Gloncesterski paglavec! Poberi se, Novy!« Ako sc Gloncesterčanu reče, da je iz Nove Škotske, močno zameri. Dan je odgovoril enako z enakim. »Sami ste Novy, sodrga! Chathamski razbojniki! Ven z opeko iz vaših nogavic!« In sovražnika sta se ločila, toda Chatham je bil premagan. »Saj sem vedel, kako bo,« je dejal. Disko. »Se je že obrnila po vetru. Nekdo bo moral paziti nanjo. Sedaj bo smrčala do polnoči, prav tedaj, ko bomo mi po-spali, se bo začela gibati. Dobro, da nismo tukaj na tesnem z drugimi ladjami. Sicer pa zaradi Chathama ne bom dvignil sidra. Naj drži.« Veter, ki se je bil obrnil, je ob solnč-nem zahodu postal močnejši in je vlekel stanovitno. Vzlic temu ni bilo morje toliko nemirno, da bi motilo vrvi čolna, ali »Carrie Pitman« si je sama delala pravico. Koncem straže fantov so slišali pok-pok-pok velikega revolverja z pd- sprednjim nabojem. »Glorija, glorija, aleluja!« se je drl Dan. »Sedaj prihaja, tatej, z glavo naprej in zaprtimi očmi, kakor na Oueere-anu.« Da bi bila kaka druga ladja, bi bil Disko poskusil srečo, sedaj pa je prerezal kabelj, ko je »Carrie Pitman« pridrvela z vso močjo severoatlantskega vetra naravnost nadnje. Ladja »Tukaj smo« se ji je umaknila samo toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno — Disko ni hotel potratiti ves teden z lovom za kabljem — in se je hitro okrenil v veter, ko .je »Carrie« molče in srdito plula mimo, izročena milosti in nemilosti vsi sili vetra s Plitvin, ki jo je zadel ob celem boku. »Dober večer,« je dejal Disko in vzdignil pokrivalo, »kako raste na vašem vrtu?« »Pojdite v Ohio pa si najmite mulo.« je zaklical stric Salters. »Tukaj ne potrebujemo kmetov.« »Ali hočete, da vam posodim sidro svojega čolna?« je dejal Dolgi Jack. »Ven z vašim krmilom, vteknite ga v blato!« se je oglasil Tom Platt. »Vi! Slišite!« Dano v glas pa se je dvigal visoko nad vse druge, ko je stal na krmarski hišici. »Sliii-Šite! Ali v tovarni za površnice štrajkajo, ali so mar najeli dekleta, vi potepini?« »Izpustite vrvi krmilnega obračala,« je zavpil Harvey, »in pribite jih k dnu!« Ta dovtip, ki je imel okus po soli, ga je bil naučil Tom Platt. Manuel se je sklonil preko zadnjega dela ladje in je kričal: »Johnna Morgan, igraj na orgle! Ahaaa!« S svojim širokim palcem je tna Ital po zraku z izrazom neizrekljivega za ničevanja in zasmehovanja, mali Pen pa sc je venčal s slavo, ko je zagodel: »Malo na stran! Hšš! Le sem! Hoj!« Ostali del iloči je bila ladja pritrjena ob verigi; Harvey je spoznal, da se je vsled tega kratko, nemirno, skakajoče gibala: in ves drugi dopoldan pa so porabili s tem, da so poiskali kabelj. Vendar sta bila fanta edina v tem, da so bile vse neprilike nič v primeri z zmagoslavjem in slavo, in sta obžalovaje raz-mišljevala o vseh drugih lepih rečeh, ki bi jih bila lahko povedala premagani ladji »Carrie«. Sedmo poglavje. Naslednji dan so srečali več ladij, ki so vse' počasi, krožile od vzhoda v severni smeri proti zapadu. Baš, ko so se nadejali, da bodo dospeli do plitvin ob Devi, je nastopila megla in so se vsi-drali sredi zvončkanja nevidnih zvoncev. Lovili niso dosti, ali tu pa tam je čoln srečal čoln v megli in mu sporočil novice. Tisto noč, malo pred dnevom, sta Dan in Harvey, ki sta bila spala skoraj ves dan, šla izmikat ocvrte kolače. Sicer ni bilo vzroka, da jih ne bi bila vzela odkrito, ampak tako so bolje dišali in povrhu tega sta jezila kuharja. Vročina ir> duh spodaj v ladji ju je pregnala s plenom na krov, kjer sta našla Diska pri zvoncu, katerega je takoj predal Har-veyju. »Zvoni ž njim.« je velel. »Dozdeva se mi, da nekaj slišim. Ako je kaj, je najboljše, da sem na svojem mestu.« Zapuščeno,'majhno zvončkanje je bilo to; gosta megla ga je dušila; v presjed* kih pa je Harvey slišal udušeno vreščanje sirene velikega parnika; sedaj je že toliko poznal življenje na Plitvinah, da je vedel, kaj to pomeni. V misel mu )e prišlo, grozotno natančne, kako je nekoč neki deček v črešnjevo rdečem jopiču — sedaj je s pravim ribiškim zaničevanjem preziral modne športne jopiče — kako je neki neveden, poreden deček nekoč rekel, kako imenitno da bi bilo, ako bi parnik povozil ribiški čolm Tisti deček je imel sijajno kabino z vročo in mrzlo vodo, in je vsako jutro deset minut pregledoval zlato obrobljeni i®* dilni list. In prav taisti deček — ne, njegov mnogo starejši brat — je bil pokon-cu ob štirih v medlem jutru v mokrem* pokljajočem oblačilu iz povoščenega platna, ki je na vso moč zvonil za sv . ljubo življenje in to z zvoncem, ki bil manjši kot zvonec, s katerim je natakar na ladji oznanjal zajtrk; med tem pa je nekje prav v bližini drvel napi" trideset čevljev visoki ladijski rilec brzino dvajset milj na uro! NajbridkeJ misel je bila, da so na ladji spali dru ljudje v suhih, preopnanih kabinah, ne bodo doznali. da so pred zajtrko razbili majhno ribiško ladjo. Harvey venomer zvonil. a, »Da, opočasajo vožnjo za en zavr stega njihovega vražjega ladijskega jaka,« je dejal Dan in vzel Manue1. rog, »da se drže zakona: lepa tolažb nas, potem bomo enkrat vsi na dnu mo ja. Poslušaj! Prav velika ladja % (Se bo nadaljevali' Izdaja konzorcij ,Jutra. * UM Satena *"RAZVOJ RPI4 .« *“»>«•• “^»orska tiskarna d. d, predstavnik „ STANKO DETELA v/Mariboru