istat* mfc letrtdf Ja n!{i « potonino má te * MnrttHm » pcčtitattjem na don xa cek» Iste 24 K, psi lete 23 X te sa Mri fcsta 6 %., -- ?-íx,rrxsru: tov«* jsgsKtafte 33 K. — íwbíb» ec poiišia mu 9ymra!ltvo B8So*eaa5resa OcjpaSarja" v Marisca. Ust »a tfopoitga do odpovedi. —■ Odfe „Kai®!i3fce$a Hfifecmiegs (toeSh«* ste- vfr Bas brez siofc^a» oareáitae. — PowmcaH Sií? stanefo, fes »fcsagajo 4 atranl 49 vtau, ce 8 »žraaeh M v!«. — (Jre&abtvos Itaofta eeata Stcv. 5. — EcSopbf m ne wsftsfc. — DprnaRni KowStai «tato K?» 8, tpnfaw* bmoMw, tosendB fea nliaiaaetfe, £« tosjsrte s« pia&iie od enoatops« psSSiwwte sa .esferal K 1*60. Zs vaStaafae ogtasa primeren pensad, V edde&n ,SSr,Sa &*»»&£** sía»¡ htseí». SV — feaerktl ae ipr*¡ea*|o do tortea opeMasj Kffsapslí ra&Jar-iiacfj« rc potetss ptoite. List ljudstvu ¥ ¡pouk in nabavo. Le ío nodo íli. wol!» pristaši, br.mo sijajno zmagali! & A akai 11 volit? Bodo žo brez mene tudi opravili!" Taka skušnjava ta utegne obhajati 28. novembra, leo bi mor;'i iti volit, posebno če bo treba napraviti na volišče-ir-koliko daljšo pot. Morebiti te bodo tudi nasprotniki skušali pregovarjati, da r. je doma ostaneš in i. • greš volit. Prijatelj! Ti si bil nevoljvn, ko so ti odvzeli 20% tvojega kronskega denarja, ko so zamenjali 4 krono samo za 1 dinar, se hudu.ieš nad verižniki in izvozničarji in veletrgovci, ko se na škodo ljudstva zalagajo z milijoni. Zadnji čas si» te posebno zadeli neznosni krivični davki, Kaj je vzrok, da so se take krivice sploh mo -ole zgoditi? Vzrok je ta, ker j'<> v državnem zboru skoro polovica poslancev takih, ki zastopajo koristi bogatih milijonarjev, izvozuičarjev, verižnikov in ve-letrgpvcev, ne pa koristi ljudstva. Ce bi naši poslanci tudi radi kaj storili za ljudstvo, saj težko kaj dosežejo, ko jih je samo 18. vseh poslancev pa je blizu 300. Kakršni so poslanci, taki so tudi ministri. Kai more storiti minister dr. Korošec sam proti 17 drugim ministrom? Sicer so tudi zlasti v srbski kmetski radikalni stranki poslanci in ministri možje, ki podpirajo naše poslance pri njih delu za kmetsko in delavsko ljudstvo, a toliko jih le ni, da bi zastopnikom bogatinov bili kos. Dokler bo nasprotnikov kmetskega in delavskega ljudstva polovica ali več, se za kmetsko ljudstvo ne bo dalo mnogo ali nič doseči. Ker zdaj so vse državo tako urejene, da držav ne vladajo več kralji in cesarji, ampak ljudstvo se samo vlada po poslancih, ki jih voli v državni zbor. Samo tiste postave veljajo, ki jih sklenejo poslanci, saino tisti davki se naložijo ljudstvu, ki jih določijo poslanci, šole, zakon, razmerje do cerkve se tako u-redi, kakor sklenejo poslanci. In pri tem odloča zmi-rom večina. Ako v prihodnjem državnem zboru sklene večina poslancev n. pr. brezversko šolo ali civil-n zakon, manjšina proti temu ne more nič, ker je ve-feina tako sklenila. Ako sklene večina poslancev, da ne bomo Imeli samouprave za Slovenijo, ampak samo eno osrednjo vlado v Beogradu, poslanci, ki so v manjšini, n« morejo tega zabraniti. Ako večina po -slan cev sklene, da s» največ davkov naloži kmetske-mu in delavskemu stanu, milijonarjem in vojnim do -biekarjem pa malo ali nič, lahko manjšina proti temu samo protestira, zabraniti pa ne more, ravno ker je manjšina. Gre se torej slednjič samo za lo, al dobijo t prihodnjem ustavodajnem zboru večino naši poslanci ali pa poslanci liberalne (demokratje ln samostojni) in socijalnodemokratske stranke ter komunistov. Vsi ti so nasprotniki kmetskih oziroma delavskih koristi in strupeni nasprotniki vere. Tudi o veri se bo govorilo v prihodnjem državnem zboru, zlasti o ve -ronauku v šoli in o zakonu, Ako zmagajo nasprotniki, imamo takoj brezversko šole in civilni zakon, ki se ne bo sklepal v cerkvi ■ od duhovnikom, ampak v občinski pisarni pred županom! In ne do smrti, ampak samo na nekaj let. Ali dobijo naši poslanci v državnem zboru ve čiri o ali ne, je odvisno od vsakega glasa, ki ga bo dalo naše ljudstvo. Tudi od tvojega glasa! Ako ne ^reš volit, bo morebiti ravno tvojega glasu manjkalo, da dobimo mi premalo poslancev. Potem bi bil ti so -kriv, če se v naši državi sklenejo take postave, ki so škodljive kmetskemu in delavskemu stanu, ki delajo krivico sveti Cerkvi in tlačijo vero. Na tvoji vesti bi bilo potem, če bi se tvoji otroci vzgajali nekrščansko, brez veronar.i-ra 'in če bi vsled tega vera tudi v tvoji iiiši zmirom bolj pojemala in hirala.. Ce imaš volilno pravico, imaš tudi volilno dolžnost. Ce iz lastne krivde ne greš volit, zanemarjaš svojo dolžnost in gro-šiš proti sveti Cerkvi, preti svojim otrokom, proti samemu sebi. Tvoj vzgled bo vplival morebiti tudi na druge, da ne bodo šli volit iti izvoljeni bodo veri, Cer kvi in kmetskemu ter delavskemu stanu sovražni poslanci, ki bodo sklepali slabe, veri, Cerkvi, kmetom, delavcem, obrtnikom in sploh nižjim in srednjim stanovom Škodljive postave. Sodnji dan boš tudi od tega odgovor dajal ali si šel leta 1920 na volišče in kako si volil! Le tm b*ti* šil vsi naii piistail fteiit, se bomo laike otresli tietlk pesldaseT i» iaiaistrev, ki so nam zsmsajali 4 kres« sa 1 ¿kar, ki isa as® eá vzeli \ 20 ki s» z zaščit« varižolštoa Mkrivi velike draginji', j ki so sais heteli cslpžlti take vkaim davke! nm bo šftl volit« s ten izdaja svoje laattk« bi fiilinti korktf, inbtja ereia a tre í a, izdaje ver« !■ Cerkev, ki }• supretao straike keieje uiitti. ŽENE IN DEKLETA. Spravite simia ms e \n tirata v$2 m ifsllšie! Očetom zrn 28. november» Očetje! Ali ste že pomislili, o čem boste 28. novembra odločali? O usodi svojih otrok! Poslanci, ki bodo 28. novembra izvoljeni, bodo odločali, ali ss bo v šoli še naprej poučeval veronauk ali ne! Naši nasprotniki varajo ljudstvo in pravijo: Saj se v drž. zboru o veri ne bo govorilo! Kdor tako govori, je al: hudoben, ki hoče ljudstvo s tem zapeljati, ali pa ne-vednež, ki ne pozna postav. Poglejte postave v raznih državah: povsod boste našli med glavnimi postavami tudi šolske postave, ki govorijo tudi o tem, ali se veronauk poučuje v šoli ali ne, ali otroci gredo k sv. maši in k sv. zakramentom ali ne. Zakaj se n-3 Francoskem, Italijanskem in mnogih drugih držav ni otroci ne učijo veronauka v šoli? Zato ne, ker gla<' ne državne postave tako določajo. In kdo je delal ie glavne državne postave? Poslanci, ki jih je ljudstvi izvolilo in poslalo v državni zbor. Ce bi na Francoskem, Italijanskem in v drugih državah imeli večine krščanski poslanci, bi veronauk in križ ostali v šoli! Kako bo pri nas v Jugoslaviji? ProtikrSčanske stranke so že večkrat pokazale rogove. Znan vam je protiverski šolski načrt, ki so ga skovali liberalni protikrščansl i učitelji, profesorji in ga je liberalni minister Davidovič poslal med svet. Ta šolski naJ-t hoče odpraviti veronauk iz višjo gimnazije, in sčasoma tudi iz drugih šol, vzeti hoče sv. Cerkvi vse pravice do šole, krščanskim staršem pa dovoljuja, da smejo sole zidati, plačevati in popravljati, govoriti pa ne bi smeli pri šoli nič! Verni stariši so proti tem«; načrtu protestirali in liberalci so ga potegnili za se da nazaj! Pri nas na Slovenskem smo tako srečni, da i-rnamo za šolstvo krščanskega poverjenika. V Bosni pa je poverjenik za šolstvo liberalec Grdič, prep n vida 1 dijakom srednjih šol vstopiti v Marijine dru* e Kdor postane član Marijine družbe, je iz šole izklju Če" V Vojvodini je liberalni šolski minister Pi ibue vič nasio il z vso ljutostjo proti veronauku v šoli. Odpravil je veronauk v višjih razreiiih srednje šole Cerfri je odvzel Sol® i« jih spremen« v tteiisiafto Se lf in zdaj bi rad uropal š® šolski zaklad. V Novem Sadu so katoliški gimnaziji o«- | lovico poslopja. Mestna uprava t Somboru j« featoti SEemu samostanu odvzela šolsk« sob«. Pred kratkim je imelo „Društvo jugoslOTaua»irit profesorjev" zborovanje r B®ogradut Ko so «upravljali liberalni profesorji e srednjih šolah, se sklenili, ua se odpravi veronauk na višjih srednjih Šolal» ko! c-bvezen predmet. Ce pogledate program® nasprotnih strant, asj deta v njih to: .V programu liberalne (demokratke stranke beremo: „Šolstvo se mora v vsi državi enakomerno razviti. Zasebna učiteljišča so nedopustna.K Po liberalnem programu bi morala vse šole v držav) urejevati edino osrednja vlada v Beogradu, Mi ne bi l imeli za šole svojega poverjenika, učitelje in šolsko 1 nadzornike bi določala naravnost osrednja vlada. !A' i zakaj pa hočejo liberalci, da naj šole ureja samo o-, srednja vlada v Beogradu? Zato, ker upajo, da bode v Beogradu imeli večino protiverske stranke ia da bodo tako s pomočjo osrednje vlade lahko pregnali .veronauk iz šole. Dalje pravi liberalni program: Zasebna učiteljišča so nedopustna." To pomeni, da j se morajo vse samostanske šole, kjer se vzgajajo l o-j oče učiteljice, zapreti. S tem v zvezi je tudi, kaio so-, di program liberalcev o cerkvi. Takole pravi: „Kle-j rikalizem (to je katoliška Cerkev, op. ur.), ki ga vodi šel v italijanskem Rimu (to je papež, op. ur.), bomo preganjali, dokler ga ne preženemo iz Jugoslavije- Treba ga je zatreti." Ali ne pomenijo take besedi v programu naravnost boj katoliški Cerkvi, ki g* i-menujemo kulturni boj? In če napovedujejo libaralci boj Cerkvi, ali menite, da bodo pustili veronauk in križ v šoli pri miru, ako zmagajo? Povemo še, d» je ta liberalni program sestavil in govoril tisti dr. Gr Žerjav, ki so ga hodili Samostojni lansko leto 23. novembra v Ljubljano pozdravljat. S tem Žerjavom in njegovim programom bodo šli samostojni tudi v dr žavnem zboru, Če jih bo kdo volil. Ker so z liberai-.V giode šole istih misli, zato tudi samostojni v svojem 5 lastnem programu o šoli niti besedice ne zinejo. Socijalni demokratje pravijo v svojem volilnem i programu: „Zahtevamo šolsko reformo, ki naj pred-\ vsem osvobodi šolo vseh vplivov cerkve." Torej vero-I nauk iz šole! Cerkev nima pri šoli nič govoriti, Ta- 1 ko hočejo socijalni demokratje in komunisti! Starši, ali boste pustili, da take protiversk. stranke dobijo večino v državnem zboru? In da polen : s protiverskimi postavami usužnjijo Vaše otroke raz- 2 nim brezverskim šolskim ministrom, nadzornikom irr učiteljem, ki lahko napravijo iz Vaših otrok brezverce! Tu ne smemo biti malomarni in brezbrižni! jSuec glas lahko odloči! Edina rešitev je, da gredo v s 5, prav vsi na volišče in volijo poslance Kmetsice zvezt' oziroma Slovenske ljudske stranke, koje šolski program pravi: „Od države terjamo, da prepusti verski vzgojo starišem in njihovim namestnikom (učiteljem), ki so jih sami izbrali ali vsaj pripoznali; šolan?i se uravna tako, da ne bo nasprotovala verskim načelou otrok, oziroma njihovih staršev. Da se to omogoči, zahtevamo, da smejo v okviru splošnih' zakonitih določb vsi svobodno snovati šole in da stariši sami svo bodno izbirajo šole in učitelje svojim otrokom! I« ®mml\ ite, ia ka e« ▼•lite? die 28. »evenbra aSvisaa ali nm%mlm Vai ii Taiik etrek. ZKagati »ara fcričanaka »trukr, t j. Zvtz«. Da ke te »egeč«, r> ■■■■ H - vali*ni Kmatefc^ zr*®z& ofc ris H priliki: aa si^elh sestanki*? * sliodih, ▼ vesel« dražbi, na gei !i »odlagi mora odmeriti krivična osebna dohodnina. C grdem ovajanju in medsebojnem zavidanju ter ,ti ravanju dohodkov svojega bližnjega danes niti še ur ¿ovorim. To sem v javnosti ponovno povdarjal in :ot ena najgrših naših napak grajal. Krivda je tudi v tistem svoječasnem pohlepju po vojni podpori. Nohtne ženska ni mogla nikdar dovolj napovedati, koliko jf mož ali sin dnevno pridelal in zaslužil, da bi do1 rc utemeljil« svojo zahtevo po zvišanju podpore. Vi: mislite, da takšne pismene napovedi in zahteve ! ar izgine j o sobni dohodnini ponovno v imenu Jugoslovan kluba v finančnem odboru. Med vlado demokratov in socijalistov, ko je bil finančni minister dr. Veljkovič, se ni v zadevi osebno dohodnine za zboljšanje in pravično odmerjanje zgodilo prav nič. Sploh jo ta doba za našo drža» o in za naše ljudstvo najneugodnejša. Vladalo se je brez parlamenta in odločevali so deloma beograjski ban -Kirji in absolutisti, kakor sta dr. Žerjav in njegov zaščitnik Pribičevič. Demokratski poslanci m demokratski ministri pa so na državne stroške potoval? pr celo mesece izven države. Ker nismo hoteli .revu tak Snih razmer, klicali smo ljudstvo v obrambo in v boj pvoti tem škodljivcem. Po Štajerskem in Kranjskeir se je vršilo vse polno shodov, kjer smo sklepaii reso lutnje proti demokratsko-soeijalistični vladi in v zade vi osebne dohodnine. Vsa ta borba je imela delni uspeh, da se je čo fi: prisiljenega v zakonu o proračunu za leto 1020— 21 finančni minister Stojanovič predložiti, da ¿a o a v kaprosta svota 1600 K zviša na »200 K. Pri razpravi o proračunu sem v smislu s*.tipov na shodih, posebej še v smislu sklepa na vebken shodu ob orlovskem taboru predložil in zagovarjal, da sc davkaprosta svota zviša na 10.000 K. Po doi gih raziasnjevanjih in razpravah je dr. Brezig:r predlagal, da se složimo na svoto 7200 K. Vsi člani Tinancijskega odbora in tudi direktor dr. Konjov';; !:«• zastopnik finančnega ministra se je izjavil, da sprejme ta predlog, ako jaz odneham. Da pridobim vsaj približno to, kar sem po nalogu svojih tovarišev-po -stancev moral, sem se uklonil in tako je v finančnem odboru bil sklep na svoto 7200 soglasen, odobrila ga ie tudi vlada, odnosno zastopnik finančnega ministra. Toda tukaj se spet pričnejo v škodo ljudstva demo -kraiske neodkritosrčnosti in intrige! Demokratom ni bilo do tega. da se v par!arion-tu razpravlja o proračunu, demokratskemu finančnemu ministru pa ne do tega, da bi izvršil naš soglasen sklep in olajšal slovenskemu ljudstvu bremena. Finančni minister je torej šel raje k svojim tovari -šem v klub, kakor pa. pred parlament. In v demokr. klubu so določili tri bankirje, da so ti odločevali v imenu demokratov, ali izpremembe finančnega odbora odobrijo ali ne. Tukaj so bankirji rekli, naj le naši rudje plačujejo in znižali so svoto 7200 K na 4800 X. S tem so dali tudi brco svojim lastnim demokratsVrr zastopnikord v tinancijskem odboru, dr. Pucu in c r Brezigarju. oustili ju na cedilu in udarili ljudstvo. Finančni minister pa je napravil še eno neiskrenost in nedoslednost. Ko je odbor razpravljal, odpravil so ie minister na pot v Bosno in Črnogoro, n amesto da bi bil pri sejah. Z dr. Lorkovičem sva se dogovorila, da proti temu najostrejše nastopiva v o l- „Kmetijski list" na laž postayijen. „Kmetiiski list" je v številki 41 z dne 7, okti -bra pisal o škandalu pri Kmetijski družbi, ki da je slovenske vinogradnike oškodovala za deset milijo -nov! Našega poverjenika za kmetijstvo, kmeta Jai a. in dr. Verstovšeka napada tako: „Sredi meseca avgusta je imela Kmetijska družba silno ugodno ponudbo in sicer po 26 nemškoavstrijskih (okroglo 10 naši i) kron za kilogram galicfe. ki jo je hilo treba nemuo . ma sprejeti. Družbeni tajnik je od družbenega pre l-sednika g. Jana zahteval dovoljenje, da smo kupči o po tej ugodni ceni takoj skleniti. Toda predsednik e dovoljenje odklonil, češ, da mora zadeva priti pr= \ sejo, ki pa ne more biti pred dnem 16. septembrom. Glavni odbor je potem imel čez nekaj tednov sejo. D tična tvrdka, ki bi lahko nabavila družbi galico, } a seveda takrat ni bila več vezana, ter je že davi o pred sejo sporočila, da stane kilogram galice že : 8 nemškoavstrijskih kron. Danes je c'ena modri gal i v Nemški Avstriji že nad 40 nemškoavstrijskih kro ! Ostano tedaj dejstvo, da bo po krivdi Kmetijske dražbe ves nepotrebni izdiitek z > naše vinogradništvo 1 ta 1021 znašal v Sloveniji blizu 10 milijonov nam-Skoavstrijskih krou. Odgovoren za to ogromno ško< o jo družbeni predsednik." Koliko je na tem resnice? Vodstvo Kmetij si e družbe za Slovenijo odnovarja v „Kmetovalcu" št. 10 na ta lažnjivi napad sledeče: „Ze začetkom julija je Kmetijska družba zaslodovala ceno galioi na svetovnem trgu. Iz Nemško Avstrije je bilo sicer par ugo- dnih ponudb zasebnih tvrdk, ki pa niso mogle zajaiv-čiti prostega izvoza iz te države, ker jo avstrijsk vlada potom svojega Warenverkehrsbureau na Dun; -iu prevzela v svoje roke ves promet z galico, v kol kor prihaja v poštev za Izvoz. Od tega urada pa j« prišla še le v zadijem času ponudba na galico, in sicer po 50 avstrijskih kron za 1 kg, t. J, nad 20 jn goslovanskih kron. Ponudbe po 26 namškoavstrijskih kron julija meseca (torej) ni bilo mogoče smatrati resnim, ker ni bil zajamčen izvoz iz Avstrije in so nam bde lanske in letošnje izkušnje pri dobavi modre palice iz Nemške Avstrij'e dobra šola, da se od tam ni zanašati na pravočasno dobavo ,tega blaga. Družbeni tajnik je prve dni septembra opozori! predsednika g. Jana na prvo resno in ugodno po -nudbo. Ker se je šlo pri tem za večmilijonsko kupčijo je bil mnenja, da mora o tem odločiti družbeni odbor. Na pripomnjo tajnika, da ni mogoče čakati na od borovo sejo, je takoj sklical odbornike, ki se nahajajo v Ljubljani, da o tem odločajo. Dne 6. septembra je bil ta posvet, 7. pa je bila lcupčijska pogodba sklenjena tin podpisana. Družbeni predsednik (Jan) ie torej storil vse korake, da se sklene čim ugodnejša kupčija in ni torej ničesar zamudil. Družbeni pred Sednik kakortndi tajnik nista hotela sama sklepati tako velike kupčije., da se jima ne pripeti to, kar se je zgodilo družbenemu generalnemu ravnatelju, ko je glavni odbor i ¡/.veljavi! žo sklenjeno kupčijo z modro galico. Odgovornost za tako veliko svoto mora pač boru. To sva tudi izvršila in finančni minister se je čutil prisiljenega izjaviti, da ga demokratski in ni -ster Draškovič in direktorji in načelniki obvezno nastopajo, Kako je po svojem povratku g. finančni mster Stojanovič držal svojo obvezo, to sem pove tal zgoraj. V tem položaju je Jugoslovanski klub storit * obrambo ljudstva zadnje korake: meni je naročil, da sestavim spomenico za ministrskega predsednika- in .inančnega ministra. Tu odločno pov dar jamo spe; o-sebno dohodnino V imenu kluba sva šla — ja;: m poslane«? dr. Holinje« — ter izjavila, da mora kini izstopiti iz vladine večine, ako ostane omenjeni S;ojanovičev proračun neizpremenjen. Seveda smo si zagotovili tudi, da gredo Hrvati z nami in radiknH bi nas gotovo podprli, Ker v parlamentu torej ni bilo razprave, me rekli, da mora ministrski svet. o tem in celem proračunu odločevati. V trenutku, ko to pišem, še o oseb-ii' dohodnini odločitev ni padla. Gotovo pa je. da se eksistenčni minimum zviša vsaj na 4800 K. Na polovico poti. Dosedaj opisano prizadevanje lahko o/.nat ms» kol polovica poti do popolnega vspeha. Najhujše zapreke so podrte in nadaljevanje do popolnega vspeha bo v bodoče nekoliko lahkejše, kakor pa dosedanja borba. Kaj smo bistveno dosegli? Dosegli smo v glavnem sledeče: 1. Neobdačljiva svota se je zvišala od ¡*60 K na 4800 K, to je več po številu in še bolj po valuti r teakor v Nemški Avstriji in na Češkem, kjer imajo naprej isti dohodninski zakon. 2. Oblasti odmerjajo davek v mnogih slučajih bolj obzirno iu pravično, kakor so to delale dozdaj. S. Ta davek plačujejo od zdaj naprej vse pokrajina izven Crnegore, Srbije in Makedonije, ker se je ukinila znana madžarska novela, ki je določevala do 10.000 K prostost. i. Odbori za presojanje se lahko sestavijo drugače, da bodo lahko zastopali res ljudstvo posamezni zastopniki. Kaj je treba še doseči? Da bo osebnodohodninski davek pravičen, p i« treba doseči še sledeče: 1. Davek se mora razširiti popolnoma na vse pokrajine brez razlike in predpisovati enakomerno v posameznih slučajih. Imam pa skoraj prepričanje, da je ob sedanjih velikih kulturnih in gospodarskih razlikah v posameznih pokrajinah to do popolnosti doseči težko, ker tudi davčna oblastva povsod po svoji vzgoji in svoji tehnični izobrazbi tega izpeljati niso zmožna. Zato naj se osebno-dohodninski davek določi kot eden izmed onih, s katerim bo razpolagal «o doči pokrajinski zbor. 2. Davčni zakon sam se mora precej izpreme-niti, da bo uvaževal resnične pridobninske razmere I osebej v določbah o presojanju kmetskih dohodkov bo treba novih, pravičnejših in tudi za ljudstvo jf: s -lih in razumljivih določil. 3. Davkaprosta svota (eksistenčni minimum) tega davka p mora zvišati, dokler obstoji sedanja ¡ovrednost denarja. Tako sem podal kratek pregled naše borbe < lem davku. Lahko trdim: borba je bila težka, zaide vala veliko truda, dela in znanja, končana pa še ni. Sklepne opozarjam čitatelje na, svoje razprave o ose bni dohodnini v „Slov. Gospodarju" in na dr. Zunnvc knjigo o osebni dohodnini, da si bodo znali vsaj malo pri napovedi pomagati. Gledo tega davka, kakor drugih takšnih zadev pa velja stara resnica: pravica se pridobi in zmaga le v trdi in vztrajni borbi; zato pa le bistrite glr-vr seb' in drugim, da se boste boljše branili! prevzeti več odbornikov, ne pa predsednik sam. Se manj, da bi družbeni tajnik sam prevzel nase tako od govora ost." Omenimo še, da urejuje „Kmetovalca", ki je Samostojno tako na laž postavil, liberalec Rado Lah, k, mu samemu ni bilo najbolj po volji, da je moral objaviti to pojasnilo. Pa je moral! Tako je s tisto desetmilijonsko škodo ki jo . Kmetijski list" lažnjivo očita Kmetijski družbi. Za kal pa se je Samostojna tako zagnala v predsednika Kmetijske družbe in njen odbor? Zato ker ]e predsednik in ves odbor naš. Samostojni pa bi radi dobili Kmetijsko družbo v svoje roke, da bâ jo izrabili svoje strankarske namen'e in lovili z njo prist'Sc, k: kor so jih lovili pred dobrim pol letom s koruzo. Da to dosežejo, zmerjajo in lažejo čez sedanji odbor in predsednika družbe. Nalagati hočejo ljudstvo, kako da je sedanji odbor družbe in njen predsednik za nič da bi ljudstvo v kmetijskih podružnicah in v Kmeti -ski družbi ne volilo več pristašev Kmetske zveze, ampak liberalno samostojne trgovce, gostilničarje, kmetske oderuhe in venžnike. „Kmetovalec" iim je dal krepek odgovor. Se krepkejši odgovor za to laž pa njim bodo dali naši možje .28. novembra pri volitvah v ustavodajni zbor in pozneje pri vo'i va' v Krni tijske družbo, kjer mora zmagati in tudi bo zmagala lista Slovenske kmetske zveze! P ¡stali, zbirajte zrn tmIMni skladi 4. »M timbra l&tt? 8 L • T ® IS 9 K r C '.? P o f» V. R ¿tra» pollfftni ®|l«4. TsT^tsIaira. Na& regent Aleksander seje «a lil m«kaj dai na GrSkem v Atenah, kjer so pokopali prrAkega kralja Aleksandra Regenta je •pranoljai na tem potovanju vojni mlaister .lova-oviti. - Pogajanja mod Jugoslavijo in Italijo radi jadranskega vprašanja se bodo začela 7. t. m. v Rapalii pri Genovi i j^J^ Avst ifa. Po Avstriji in na Madjarskem 8« moča© iri g'banje aa vrnitev ekscarja Karla n* avstrijski preste! — Povsod po Avstriji je že zakrila silo poaiankanje moke in kraka. Avstrijski državniki že beračijo okrog po streiu za knhom vedno glsdno avstrijsko republiko. Radi slabe prebrane je že bilo po večjih avstrijskih meetih več štrajkov. — Avstrija bo prevatla Koroško v «vojo upravo 5. t. m., ko se umaknejo ii Koroške naši uradniki in orožništvo. Avstrijska uprava na Koroške as bo nekaj časa pod nadzorstvom enianfcne plebiscitne komisij». Po več koroških občinah so že uvedli rekvincije živeža in živine. ItstlfJka. Miljonska rudarska stavka na An- yle£kem je že končana in pričnejo stavkarjf 5. t, na. zopet z rednim delom. -^s-ij OfSka Mesto umnega grSkega kralja Aleksanira je izvolila zbornica admirala Koadnriotis za ^časnega vladarja Grške, dokler ne zasede prestola postaven dedič grflke vladarske hiše. 1 C - Rtisij*. Boljše vižka vojska se bo sedaj lotil« napadov proti generalu Wrangln, proti katerem so že vrgli Rusi 32 divizij pod poveljstvom Kamenjava. Enkrat so kaje beljSeviki Wraagla že pcrairili. ^ _ laieiila V Zedinjenih državak se vršijo se-iaj volitve za novega predsednika. Meato WUeeaa »o predrl pri trii volitvah repnblikanee Harding. i« nmtB, Volilni shncH KZ. ¥ nedeljo, 7. novendva: 1 ožje, zjutraj po aaaši. I m e n o, popoldan. 8 t. Vid pri Ptuju, po rani maši* i, e s k o v e o, po ponni »»91, Za rri, po raci mali \ Sv. Trojica v Halozah, po rani maši. 1 a t e n i n a, po rani maši, govori minister I. i-ifflSkar. Konjice, po večernicah', govori dr. K. Ver-■«terrfcak, , TeKarje, po rani maši. Dobrna, po večernicah. Stranice, po rani maši. 2 r • č e, po rani maši. Sv. M a r j e t a o b P e s n i c i, po večernicah »avori Roškar. Trbovlje, po rani maši. Sv. Križ pri Ljutomeru, po rani magi Slomškovi dvorani. C ven pri Ljatom srn, popoldne ob drek g "i Sv. LanartnadPivolo pri Hočab ob 11. ari, >o sv. maši. Sv. Lesart nad Laik i a po «v. maii. T ras >ko po rasi «ali, Piiek Horaserker pri Celja po rnni aaJi Dobrna, po vcoersiaal». flladkagora pri Šmarja, po raai «2»ii. 8 h V i «i pri Gr ebdnais po Ttčorniaah. Ho4ft pri Maribcra, po raai otoii. Varherg pri Ptajn, po večemionh. V nedeljo, dne 14. novembra: L i m b o i pri Maribora, ob 9. ari. Š m a r j e pri Jcli&fe v župaišša po raai maši. O rit če pri Flor Verka ob trea ^a pol dno (Sladkajo«, S/. Peter, Sv. Ema, Zibika). Podsredn po rečorniooh. H v. Peter pod Sv. goram1, po raai mii. H v. L o tren a oa Pob« rja, po raai maii. C i r k e v o e pri Pragerskom po ranam sv. opravila 5>a župana Goljatn. Petro v i e, po rani maši. Galioija, po vederaioab. Ormož po raai maii. Velika. Nedelja po poini maii. Sr. Lonart (Cretkovci) popoldne ob treh 1Rv. Marto pri Ptuj«. ) Središča po večarnioah. Sv L o v r e n a na Dravskem polja po pozni maši Majšperg, po večernicah. J ss «i tp. V 01 i 1 n i shod S K Z v Brezju se je vr->Sil na dan Vseh svetnikov in je prav lepo uspel. U lele/ili so se ga v obilnem številu možje-volilci in sle- dili izvajanjem govornikov iz Maribora. Posebno zanimanje je vzbudil s svojim poročilom o samostojne-žih in njih zabavljanju g. Florjančič Jakob od Smi-,.iavža, ki je vso samostojno lorbarijo na lastna ušesa slišal v RaČah in jo je že tam primerno zavrnil. G. Florjančič je povdarjal, da mora vsak zaveden kmet spoznati, da samostojnim ni za drugo, kakor za j-azcepljenje kmetov. Shod je pod vodstvom posestnika Maher Jurija sprejel pet resolucij, glede vojašt-a, carine, ženske volilne pravice, cen in regulacije Drave. Nekaj sooijalističnih (komunističnih) zapel j ua-cev je šlo od shoda jezo hladit v gostilno. SKZ koraka zmagi nasproti. Zadnjo nedeljo, dne 31. m. m. je /.boro-rala Slovenska kmetska zveza v Framu v gostilni g. Stampll. Kandidat domačin g. Cerne je žalibog obolel tako, da mu zdravnik ni dovolil govoriti na shodu žrtvoval pa se je toliko, da je vstal, shod otvoril in zaključil. O programu Slovenske kmetske zveze in o nasprotnih strankah Je govoril dr. Franc Jankovič . javzoči so bili domači volilci v velikem številu, ki c o kazali mnogo zanimanja za politična in gospodarska vprašanja. Nasprotniki so se vedli mirno in dostojno. Vsled tega ni prišlo do nobenega snora ali do kakega spopada. Tako bi se morali shodi vršiti vse-lovsod. S t. .1 a n ž n a I) r a v s k e m p o 1 j u. V ne -■eljo dne 31. pret meseca se je vršil tukaj volilni shod Slov. kmetske zveze, ki je bil obiskan številno tudi od pristašev Samostojne. Govornika iz Maribora evizor Barle i i ekonom Golob, sta v daljših govorih razvila političen in gospodarski program naše stranke, proti kateremu so samostojni zaslepljenci, na čelu jim župan Jakob Golob, zamanj tiskali tehtnejših u-irovorov, ker je marsikateri samostojnež odobraval na <°rt naše samouprave. Tudi samostojni kmet (Alojz .'ric ni vedel nič pametnejšega, kakor zagovarjati krušnega očeta Samostojne, dr. Žerjava. Motili so si-t er govornike, a se je vršil shod kljub temu šo dostojno, kar si naj štejejo tukajšnji samostojneži v malo čast. Shodu je predsedoval naš odlični pristaš Anton Golob, posestnik, ki je s svojim možatim nasto -pom veiiko pripomogel za mirno zborovanje. Gornja Polskava. Dne 1. t. m. se je tukaj vršil volilni shod SKZ, katerega se je udeležilo veliko Število naših zvestih somišljenikov. Shodu je predsedoval g. Martin Koren, posestnik in župan. G. poslanec Pišek jo govoril o nedelavnosti sedanjega parlamenta, o krivcih, ki so povzročili neznosno draginjo, nadalje tudi o uspehih, katere so dosegli poslanci SKZ. Opozarjal je na važnost bližnjih volitev in navdušil navzoče, da se gotovo udeležijo važnih volitev v ustavotvorno skupščino. Za njim je govori! g. A- Gojčič, kmetski sin, o nasprotnih strankah ter zavrnil prav krepko par socijalnih demokratov in sa-mostojnežev, ki so hoteli shod motiti. Shod je poka zal, da so naši somišljeniki trdni in znaftajni, se ne dajo od nikogar premotiti, kar bo prineslo na dan 28, nov. sijajno zmago. V L 0.5 a h se je vršil na dan Vseh svetnikov nad vse pričakovanje lepo uspeli shod naše Slovenske kmetske zveze. Shodu jo predsedoval načelnik 1 rajevne organizacije naše SKZ. g. Anton Grosek. Kot prvi je v lepih besedah obrazložil program naše SKZ župan iz Ponikve in bivši deželnozborski poslanec g, Jekob Vrečko. Za njim je govoril o težnjah ña-Sega kmetskega ljudstva in o razdiralnem delovanju raznih protiverskih zgagarskih strank vladni komi -sar g. dr. Josip Leskovar iz Maribora. Ko je še v kratkih besedah opiral način tokratnih državnozbor-skih volitev urednik Stupan, je predsednik zaključil shod, ki nas je uveril v prepričanju, da se nahaja o-gromna večina naših vrlin župljanov neomejeno v ta-) oru naše Slovenske kmetske zveze. Shod, kateri se je vršil v nedeljo dne 81, oktobra po večernicah pri Sv. Jerneju nad Ločami, Je v vsakem oziru prav dobro uspel. Shod je otvoril in prav spretno vodil vrli kmet g. Cvahle. Na shodu je kot prvi govoril g. Jakob Vrečko, župan in bivši de-žolnozborski poslanec, doma iz Ponikve, V poljudnih besedah je obrazložil program naše Slovenske kmet ske zveze in velike zasluge naših poslancev za naše kmetsko ljudstvo. Za njim je govori urednik Stupan o raznih protiverskih strankah, in o njihovem kvar -Invem delovanju. Shod nam je porok, da bo v krat -kem za vselej odklenkalo raznim zgagarskim stran -kam v prelepi šentjernejski župniji. V Cadramu se jo vršil v nedeljo zjutraj po rani maši shod naše Slovenske kmetske zveze, kateri je bil jasen dokaz, da versko iu narodno zavedni župljani prelepi čadramske župnije odklanjajo z vso odločnostjo pogubonosno in razdiralno delovanje raz- ih zgagarskih in brezverskih strank» Shod je otvoril in mu predsedoval gerent g, Anton Leskovar, Govoril jo na shodu vladni komisar mariborski g. dr. .losip Leskovar. Stevilini poslušalci so z velikim zanimanjem sledili govornikovim izvajanem. Nad vse lopo uspeli shod je najboljši dokaz, da v lepi čadraoi-ki župniji ni prostora za razne zgagarske in proti -versko stranke, ki poznajo našega kmeta še le takr it !:o so bližajo volitve. Volilni shod, kateri se je vršil v nedeljo dne 31. oktobra na Ponikvi, je bil v vsakem oziru zelo zadovoljiv. Na shod, katerega jo otvoril in kaj spretno vodil ugledni g. Zličar, je prišlo lepo število najuglednejših mož iz cele župnije. Kot prvi je voril domačin, župan in bivši deželni poslaneo gosp. Vrečko, V daljšem, lepem govoru je obrazložil program naše Kmetske zveze. Za njim Jo govoril »rod-nik g. Stupan. Poslanec g, Pišek Jo v polfvdneru govoru orisal za naše kmetsko ljudstvo škodljivo in razdiralno delovanje raznih protiverskvi liberalnih Strank v Narodnem piodstavnl&tvu v Beograda» L&-po uspeli shod je porok, da se nahaja ogromna veja-&a versko in narodno zavednih župtjanov prelepe župnije, v kateri je tekla zabelka na.ie^i nesmrtnega škola Slomška, v taboru naše krSčiniiko Slovansko kmetske zveze. Sv. Križ nad Mariborom. Zadnjo ne -deljo je pri nas zborovala ob obilni udeležbi obmejnega kmetskega ljudstv a naša Slov. kmetska zveza. Dobro obiskanem shodu je predsedoval domači g, župan Filip Galunder, ki je podal besedo bivšemu ininistm dr. Jankoviču, ki je v navdušenih besedah razvijat program Kmetske zveze in pobijal nam nasprotno stranke. Govorniku je ljudstvo navdušeno ploskalo,-Dr. Jankoviču je sledil v besedi Goleč iz Maribora, ki je govoril o volilni dolžnosti. Oglasil se je k be -sedi tudi mladi Urbas, ki je povdarjal in zavračal nekatero najnovejše samostojno liberalne izmišljotine o naši stranki in naših voditeljih. Svetokrižkl shod je javno dokazal, da je naše vrlo slovensko obmejno ljudstvo neomajeno organizirano in navdušeno za Kmetsko zvezo, ki je edini spas za našega Kmeta — trpina. T i n j e. Shod SKZ se je vršil pri nas dnj oL oktobra. Po službi božji se je zbralo k zborovan n e-■o število zborovalcev, ki so z odobravanjem po ;tn šali govornika. Naša župnija je vsa v SKZ, ki nam je s svojim dosedanjim delovanjem najboljše poroštvo, da se bo za naše koristi potegovala tudi v novem u-siavodajnem' drž. zboru. Šmartno na Pohorju. Na dan Vseh svetnikov smo se zbrali k lepo obiskanem shodu KZ. X'a shod je prišlo tudi nekaj samostojnežev, ki so hoteli, najbrž po naročilu od zgoraj, shod razbiti. Ko ve jim to ni posrečilo, so jo osramočeni odkurili. Surov nastop samostojnežev je našemu ljudstvu poka -¿al, kaki ljudje se zbirajo v Samostojni. Mi se hoče-¿no zdaj za volitve še z večjo vnemo pripravljati, a-giiirfiti hočemo od osebe do esebe, od hiše do hiše; Tudi žene in dekleta, ki smo videle, kako surovi da znajo biti samostojneži, bomo storili vse. da pri nas je zmaga samostojna, ampak naša krščanska Slov. kmetska zveza. Sv. Jakob v S 1 o v. g o r. Dan 1. novembra o bil za naše farane dan veselja v prav posebnem omenu. Kmetska zveza je priredila shod; videli smo nase vrste in si lahko mirno rekli: razven par ljudi, ki ne vejo in ne razumejo, kaj je življenje, ki jim j» vse eno, kakšna bodi naša bodočnost, je cela župnija v taboru Kmetske zveze. Tako napolnjena od pazljivih poslušalcev še gostoljubna hiša g. Peklarja ni bila menda nikdar. Prelep in poučljiv govor našega priljubljenega in zaslužnega bojevnika za kmetske in delavske koristi je vse navdušil, da so z gromovitimi živijo-klici vsi kakor en mož mu dali zaupnico in mu obljubil, da bodo volili s Kmetsko zvezo. Spoznali smo, da je samo program Kmetske zveze nam v kfc rist in srečno bodočnost. Veliko je pripomoglo k lepi zmagi Kmetske zveze odurno in pobalinsko obnašan-ie dveh samostojnežev, ki sta s svojimi neumnimi besedami vzela samostojnim marsikaterega pristaša in vse dvomljive nagnila na našo stran. G. Gangl od Sv. Jurija, ki je hotel svojo samostojnost za tisoč X cele prodati, jih je za svoje oslarije takih slišal, da' t)i bilo drugega človeka sram, ostati še med poštenimi ljudmi. O našem Ludviku Dolajšu pa se ne splača govoriti; smo vedeli že preje, kakšne snovi je največ v njegovi glavi, na tem shodu pa je v resnici najlepše dokazal, da je vreden glavar svojih samostojnežev. O eiiem smo prepričani, če ima Samostoj-ia povsod take ljudi za pristaše, potem si bo dalo slovensko ljudstvo dokaz popolne propalosti in nezrelosti, če bo le količkaj volilo s Samostojno, ki bo nosila na njenem čelu večno napis, da je izdajalka slovenskega kmeta in viničarja. G. Dolajš bo sicer zopet treskal z glavo v zid svoje hiše, ko bo to čital, pa mi hočemo biti resnični. Enoglasno sprejete resolucije so sledeče: 1. Izreče se zaupnica g. Roškarju in 7, njim celi Kmetski zvezi, v katere škatljo bodemo pri volitvah spustili svojo krogljico. 2. Zahtevamo najobširnejša samoupravo Slovenije. 3. Država naj nastopi odločno proti židovskim trgovcem posebno še onim, ki tržijo z obleko, obuvalom in živili. 4. Zah -tevamo osnovanje regimentov po pokrajinah, naših slovenskih fantov naj se ne meša med Arnavte in Srbe, kjer nimajo slovenskih podčastnikov in ne katoliških duhovnikov. Vsi nedostatki, ki so se dozdaj pokazali, se naj odpravijo, da se s tem ugodi upravičeni želji naših lantov-vojakov. 5. Odpravi naj se irožarina na sol, petroloj, sladkor in druge vsakdanje, za življenje potrebne reči, kakor se je na pritisk dr. Korošca odpravila za vino in jabolčnik. Zahtevamo prost izvoz vina, jabolčnika in žganja. 6. Vlado v Beogradu poživljamo, da nikakor ne .sme priznati plebiscita na Koroškem in naj z vsemi močmi zahteva revizijo glasovanja; kar je na desnem bre-«!U Drave, pa naj ostane brez vsega naše. 7. Vlada naj so odločno loti viničarskega vprašanja ter ga naj reši sporazumno s kmeti in viničarji v obojih korist in prospeh. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Volilni shod dne 31. oktobra se je ob mnogobrojni udeležbi sijajno izvršil. Velezanimivo, prepričevalno poročilo našega kandidata ministra Roškarja je bilo z velikim navdušenjem sprejeto. Sklenili smo vse storiti, da bo naša župnija kar največ glasov oddala za kandidatno listo Slovenske kmetske zveze. Za takega kandidata, kot je Roškar, je pač lahko agitirati. Potem so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Za samoupravo Slovenije. 2. Proračun naj vedno odobri drž. zbor, 3. Za osebno dohodnino veljaj za podlago čisti (tobičok 10.000 K. 4. Z našimi vojaki se naj postopa i^rs-n 4 4. novembra 1920 fciov«SVo. i. Protest zoper slepar stv a aa Koroške« loroSka južno Drave pripadaj Jugoslaviji. Vlada de- j laj na to« 6. Vlada naj bolje skrbi za obmejne kraje. \ .7» iioper Žide. 8. Ka hitro napravo železnice preko JHov, gorlo. S r, Aotoi t Slov. goricah. Volilni j »£Kxt aadnjo nedeljo po večernicah j» prenapolnil vsa j prostor» ▼ župaišču. V srce j« segale beseda kandi- -iata Roškarja. Prelep je povdarjal pomen kršdaast-ut naših dneh in opisal srečo, ki nas čaka v naši Jugoslaviji, de si jo hočemo priboriti z dobrimi vo-Mtvami. Kmetska zveza pri nas stoji kot en mož za RoSkarjem in za našimi kandidati. 28. november mora biti dan sijajne zmage načel in kandidatov Slov. kmetske zveze. Župnik Gomilšek še razloži, kako a- ; aptirajmo za naSo zmago. Resolucije so bile iste spre- 1 jote kot pri Sv. Benedikta. Sv. Urban pri Ptuju. Volilni sito 1 Slov. kmetske /.veze, ki se ie vršil dne 1. t. m. po rani mar ii, je stal v znamenju živinske surovosti samostojnih kmetov Simoničevega kalibra, Shod se je imel vršiti v prostorih Klemenčičeve gostilne; mahoma je bUa «abita gostilna in se je udeležilo zborovanja precej -¿nje število samostojnežev. Ko je govornik iz Maribora, ekonom Golob, otvoril shod in predlagal posestnika Ceha predsednikom, so zagnali samostojni suro-veži, katerim je načel oval general, harmonika-fabri -kani in „kmet" Simonič, tako huronsko vpitje, da ie bilo vsako zborovanje onemogočeno. Simonič v divji in nad vse surovi obliki je predlagal pro(tipostavno samostojnega Koglerj'a predsednikom, ki se je Skliceval na hrupno izvolitev ter zavzel z nerodnimi besedami svoje mesto. Ker je bil shod v gostilni onemogočen, smo se zbrali, okoli 150 po Številu, v veži žu-pnlšča, kjer nam j'e govornik v daljšem govoru rae-»lmačil naš program. Naši pristaši so se brezizjemno zgražali nad surovim in živinskim postopanjem sa -»ostojnežev; s svojim nastopom so si samostojneži od bili marsikaterega pristaša. Naše vrste so sklenjene bolj kot nekdaj in bomo na dan 28. nov, sijajno pobili samostojnega zmaja z našo volilno zmago, ki bo ustavila obenem tudi Simoničeve mite, katere dobiva od Samostojne lažistranke. — Shod KZ je dokazal surovost samostojnih in pametno vedenje naših pristašev., Bog živi naše pristaše pri Sv. Urbanu. J i r s o v o i. Tu se je vršil v nedeljo, dne 24, t. m. sestanek somišljenikov KZ, ki so si ob tej pri -liki ustanovili svoj krajevni odbor. Zborovanje se je vršilo v hiši uglednega našega pristaša, posestnika Janeza Kurbos, na Gomilah. Načelnik krajevnega od bora KZ za Vurberg, g. Janez Rašl, nam je obraz -loži! pomen organizacije ter obširno orisal program naše stranke. Navzoči samostojneži niso motili v nobenem oziru. Sestavil se je sledeči odbor: načelnik Janez Kurbus, posest,; podnačelnik, Bračič Janez ; tajnik Tomažič Ignac, posest.; odborniki: Krojzl Leopold Janez Bezjak, župan, Ceh Alojzij, Rojko Matija, ivurbos Franc, Cizerli Martin, Preložnik Jožef, Furbas Franc in Pivec Janez. — Naši vrli možje so s tem pokazali svojo odločnost, ki ne bo nlikdar dopustila, da bi se v Jjrsovcih šopirila advokatska in liberalna Samostojna. Bog živi naše vrle Jirsovčane! Kapela pri Radencih. Naš kandidat Franjo Zebot se nam je predstavil dne 1. novembra na zborovanju Kmetske zveze. Razvijal je v poljudni besedi program naše stranke. Prav posebno smo odobravali njegova izvajanja glede samouprave Slove * cije. Med nami ga ni človeka, ki bi se ne navduše -val za to, da dobimo Slovenci to, kar nam gre. Le samostojni in demokrati, kakor sta uskoka Zemljič iz Radenc in Nemec iz St. Jurja so navdušeni za po -polno gcspodstvo iž Beograda, Našemu lepemu shodu je predsedoval ugleden posestnik Divjak. Ob koncu «o nas posetili tudi nekateri gospodje samostojneži. \ bili so lepo mirni. Zborovalci so izrekli popolno za | upanje naši krščanski stranki — Kmetski zvezi. Vsi | bomo delovali za njeno zmago. Ljutomer. SKZ je zborovala dne 31. okto- < ! ra po prvem cerkvenem opravilu pri nas. Velika te- ; ^vadnica je bila nabito j olna zavednih mož in mla- i deručev. Shodu je predsedoval predsednik krajevne \ KZ, ugleden tržari g. Jakob Dajh. Prvi je dobil be- ¡j sodo kandidat za ustavotvorno skupščino Fr. Zabot • iz Maribora, ki je v obširnem govoru razvijal pro - S gram SKZ in nam je povedal v živi besedi, kako r?/.- -,iku.jemo dobre stranke od slabih. Za njim so še govorili bivši deželni poslanec dekan g. Ozmec tes. posestnika Lipovec in Novak. Z viharnim odobravan -^em so sledili mnogobrojni zborovalci izvajanjem govornikov in so se sprejele te-1 resolucije: 1. Zahtevamo samoupravo Slovenije, 2. izrekamo zaupnico K. ■Z. in dr. Korošcu, 3. zahtevamo, da se uvede dave^ \ na volne dobičke, a kmeta in druge sloje se naj raz- \ bremeni. • 1 \ Ivajnci pri Radgoni. Naš kandidat F. Zebot je priredil dne ol. oktobra v naši vasi volilni \ shod, katerega smo se udeležili vsi vaščani in tudi i sosed ;e. Govor, v katerem nam je razvil program K. ; Z., smo vsi odobravali, celo taki, ki so bili do sedaj na nasprotni strani. Posebno navdušenje so vzbudila govornikova izvajanja, ko nam je omenjal, da K. Z- zahteva, da moramo Slovenci dobiti svojo la3;uo deželno samoupravo. Govoril je na shodu tudi g. Je-iebi6. Predsedoval je shodu načelnik okrajnega za stopa, odličen naš voditelj Trstenjak. Živijo Kmelska zveza! V P r e k m u r ] u je bil v nedeljo, 31. oktobra v Murski Soboti shod Kmetske zveze, ki je bil v kljub neprikladnemu prostoru in neprimernemu ča-i f-1 rto^ro biskan. Govoriia sta dr. Hohnjeo m L j ude-vit Pintarič. Popoldne je bil prav dobro obiskan shod B o g o j i n i, kjer so govorili dr, Hohnjoc, Božidar. Sever in domači g. župnik Baša. Na praznik Vseh svetnikov je bil shod v Tj i S i n i. Ogromno število ljudi je z zanimanjem sledilo in splošno pritrjevalo govornikoma: dr. Hohnjecu in Ljud. Piniarieu. Po § 4. shodnega zakona so shodi volilcev od dne razpisa volitev, kjer se ima govoriti z oairom na volitve — če niso pod milim nebom — popolnoma prosti. Ti shodi ne spadajo med določbe shodnega zakona. Za take shode na primer ne velja, da prihajajo nanje odposlanci političnega oblastva, ki jih tudi raz pustiti ali sicer ovirati ne morejo. Shod se lahko skliče: 1. kot javen in vsakomur pristopen, 2, kot javen, a omejen na somišljenike ene stranke, na član« kake organizacije, U. kot omejen le na vabljene goste. Od sklicatelja zavisi, če hoče, da se voli predsedstvo. Sklicatelj določi reditelje, On daje ukaze gle- \ aidate dodamo že sami. Mi se kmetom le čudimo! de reda na zborovanju, če pa se je volil predsednik, - bi vendar samostojneži poznati avstrijske oficirje, jih daje ta. Kdor se upre sklicatelju, predsedniku ali reditelju, zagreši prestopek, za katerega ga glavarstvo kaznuje z globo do 200 kron. Kdor so neupravičeno udeleži zborovanja, ki je omejeno na vabljene ali na določeno skupino volilcev in ga vkljub pozivu ne zapusti, se kaznuje z globo (io 200 kron. Kdor pa prepreči zborovanje volilcev (bodisi javno ali ne), s tem, da vanj vdere da izrine navzoče ali da se silo upira formalnim zaukazom rediteljev, n. pr, da ima iti ven, se kaznuje od sodnije z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Co pa se je to zgodilo po dogovoru več oseb, ga zadene strog zapor do šestih mesecev. Deželna vlada je glede shodov odredila tole: Shodi volilcev, ki se vrše samo zaradi dogovorov za volitve v ustavotvorno skupščino, se smejo pri rejati brez predhodne prijave pri pristojnem politič -nem oblastvu, ako se ne vrše pod milim nebom. Domača poiifiKa. Uboga Slovenija t i (Kmetski dopis iz Slovenskih goric,) Ko sem čital v listih izjavo liberalnih oziroma samostojnih zaupnikov na shodu JDS v Cel"u, „da ? ne rabimo avtonomije Slovenije, ampak da zahtevamo pokrajinsko samoupravo z lastnim središčem za šta- j jersko volilno okrožje", mi je solza žalosti kanila z i očesa, ker sem spoznal, da je naša nasprotna stranka izgubila ves čut za narodno edinost Slovencev. < Star pregovor pravi: „Kdor je slab gospodar v lastni hiši, ne moro biti dober sosed svojim sosedom." Slovenec, ki trga svojo lastno zemljo na kose, ne ; more imeti moči, da bi združevalno vplival na naš , troimenski narod. Izgubili smo Primorsko, ostalo še nam ie Prekmurje; izgubili smo Koroško, ostal še nam je blejski kot, Gorenjsko, in namesto da bi se -daj gledali in delali z vso močjo, da bi si zacelili rane in zbirali novih moči za osvoboditev izgubljenih udov, si hočemo šo razkosati ostalo telo. Srce Slovenije, Kranjsko z Ljubljano, naj bo del za se, Štajersko s Prekmurjem, naj se priklopi — Varaždinu! Liberalci pišejo: „Poudarja se, da je tudi v Medžimur m in okolici Varaždina močna struja za pridruž tev k „podravski pokrajini^" To sicer radi verjamemo, a proti pridružitvi odločno protestiramo, ker je i z kiju -ceno, da bii so varaždinsko okrožje z Meclžimurjem priklogilo Mariboru ali Celju, ampak nasprotno. In tedaj bi pri nas zavladale zagorske razmero! Uboga Slovenija kam ploveš? Tebe, najlepšo hčerko matere Jugoslavije, hoče raztrgati in prodati lastni brat — verižnik, za skledo leče politične premoči. Zato je nasprotna stranka sprožila to misel in pri tem nesrečnem, razdiralnem delu jo podpirajo vsi samostojni liberalci, nemčurji in stari avstrijski petolizci, veri -žniki, mešetarji in vojni dobičkarji. Dolgo časa sem bil nasprotnik plemenske avtonomno in zagovornik centralizma, danes pa, ko sem spoznal, da je idealni centralizem celo našim inteli -gentnim krogom samo krinka za njih sebičnost, sem postal drugega mnenja. Prišel sem do prepričanja, da se moramo mi kmetje in vsi dobromisleči Sloven_ ci združiti in zjedindti na geslo: Slovenijo — Slovencem! Zgraditi si hočemo svojo hišo, ali skopati svoj grob. Stanovati hočemo pod eno streho, ali leči v eno slovensko jamo. Nikdar pa ne bomo pripustili, da bi bledele naše kosti po raztresenih grobovih kranjske ali podravske pokrajine. Toda na smrt še Slovenci n'e mislimo danes. To misel prepustimo našim liberalnim samostojnežem, ki hočejo ••azbiti domovino. Mi moramo zmagati in ve -sel lo nas bo, če bo tudi zmagal srbski m hrvatski kmet, ter si postavil „svojo kučo" brez liberalnih raz diralcev in samostojnih kimovcev. Najprej so mora vsak zase otresti teh ljudskih pijavk, potem bo Šele zavladal mir in bratska ljubezen pod jugoslnv sko streho. Mi Slovenci se dobro zavedamo, da s to idejo ne slabimo narodnega jedinstva države, aihpak nasprotno — da jo krepimo in jačimo. Kakor ima v nemški državi Bavarec prostor poleg Prusa in Sak -sonca, tako bodo tudi v Jugoslaviji imeli prostor Srbi, Hrvati in Slovenci. Naš prevzvišeni kralj naj vlada Srbe. Hrvate in Slovence — sovražniki države pa naj poznajo samo — jugoslovansko pest. In , ki ga vodi šef (poglavar) v italijanskem Rimu (to je papež, Op. ured.), Lomo preganjali, dokler ga no poženemo iz Jugoslavije. Treba ga.je zatreti." Ali menite, da bo Samostojna branila vero in .Gfickm^ čo jo njen šel (vodja) preganja in hoče zatrefi? Drofenik — kmetski prijatelj. Leta 1909. se je pustil sedanji glavni govornik Samostojne stranke voliti v odbor Kmetijskega društva v St, Juriju ob ju. žni železnici in je po njegovi izvolitvi „sladkomilo ". kakor je njegova navada, govoril, da bo vse storil, da se društvo povzdigne. G, Droienig je govoril, mislil pa kot bivši štajercijanec in najhujši sovražnik kmetske organizacije čisto drugače. Z dvema drugima odbornikoma vred je brez sklepa se je Šel k sodišču v Celje in napovedal konkurz društva. Nemčurski sodniki v Celju so Drofeniga opozarjali, da ni vzroka za konkurs, a on je toliko časa pritiskal in cel dan nadlegoval sodnike, da so se končno udalu Se pri obravnavi so sodniki izjavili, da je konkurs popolnoma nepotreben, da bi lahko zadruga, ako bi le pol leta dobro poslovala, primanjkljaj, ki ni znašal niti 2000 K pokrila. Drolenigu se Je šlo zato, ubiti kmetsko organizacijo in oškodovati zavedne slovenske kmete. Ako bi zadruga naprej delovala, bi lahko sedaj imela, kakor druga zadruge, katere so tudi pred vojno težko izhajale, lepo premoženje in bi kmetom po nizki ceni oddajala kmotijske potrebščine ter us -pešno delovala proti blagovnemu oderuštvu. Danes se dela Drofenig velikega prijatelja kmeta, ker dobi mastno plačilo za vsak shod in ker mnogo zasluži z razpečavo blaga Ekonoma, v srcu pa je mešetar, kateri gleda le na svoj dobiček. &Pela« „Sam» tejiik" v Fruu, Zavedea slovenski kmet iz Frana nam piše: Mislili smo, da bo shod „Samostojne" dne 24. okt. kaj večjega, a izpadel je slabo. Nekaj načih zavednih mož, aekaj socijalistev, a samostojnih pristašev iz Frama — nobenega. Govoril je nek No rak iz S ov Bistrice, od začetka še precej gladko, a ko so rao od ene strani naši, od drnge socijalisti začeli mešati njegov naučen govor, je prilei is tira. Pokazalo se je jasno, da tukajšnje ijndstvo ne mara te nove liberalne stranke. Ko so heteli voliti krijevni odbor in vabili za pristop, je večina zapustila gostilno, ostalo je le par kmetov iz Planin, učitelja Skrbinšek stari in mladi (seveda „kmeta") in par navadnih pireev. Samostojna bi si pač lahko prihranila to pot v Fram ter ostala kar na Planici. Mi bomo pa peskrbeli, da v Framu ne dobi nobenega volilca. Mi ostanemo vsi zvesti Bfcši krščanski ljudski stranki, kmetski zvrzi. Bahače in nerazsodneže pa privoščimo „Samostojni". s*Samostojni ptoU ienski U volilni p avid Samostojni vedno trdijo, da je njim samo le za kmetski stan in njega blagor. Tako govorijo, a delajo v elikokrat njemu v škodo. To se je pokazalo zlasti takrat, ko so liberalci in socijalni demokratje hoteli dati volilno pravico samo študiranim gospodičnam in tovarniškim delavkam, ne pa tudi kmetskim ženam in dekletom. Kmetska zveza se je z vso silo potegovala za volilno pravico kmetskih žen in deklet in vsak , komur je mar, da bi kmet prišel do moči in veljave, oi moral isto storiti. Saj z glasovi kmetic bi se število kmetskih glasov podvojilo, kmetski stan bi s tem dobil dvakrat toliko zastopnikov in torej še enkrat večjo moč v državi. In vendar so samostojneži delali na vse kriplje zoper to, da bi ženske dobile volilno pravico. Zakaj pa? Kako je to mogoče, saj bi potem \endar kmet imel večjo moč v državi? Da so bili zoper žensko volilno pravico, je bil vzrok samo to, ker so se bali, da bi ženske volile krščansko misleče mo-žo za poslance, ne pa liberalnih samostojnežev. S tem so se izdali, da niso krščanskega, ampak proti-verskega mišlienja ter so obenem pokazali, da oni Lolj sovražijo Vero, kakor ljubijo kmetski stan; rajši bi izdali kmetske koristi, rajši bi videli, da bi kmet imel polovico manj zastopnikov, samo da ne bi bilo krščanskih zastopnikov več. To so izdajalci kmetskih koristi, ne pa bojevniki zanje. Sram bi jih moralo biti, ako bi bili sramu zmožni. Tudi slavni resnicoljub in lažnjivi kljukeo Schnuderl se je na shodu v St. Janžu na Dravskem polju dne 15. 8. t. 1. ostro izrekel zoper žensko volilno pravico. Ženske namreč malo bolj samostojno mislijo, in se ne bi dale tako od samostojnih lažnjivih kljukcev farbati, kakor mnogi samostojni možje! Hotel je celo s sv. pismom dokazati, da ženska nima volilne pravice, ker to pravi: pod oblastjo moža boš. „Vsled tega", je rekel, „žena ni več ko mož in tudi ne bi smela imeti volilne pravice." To vam je modrost! Ker žena ni več kot mož, ne sme voliti. Ubogi samostojni možgani, kaj vse morate prekuhati! Ta Schnuderl bi rad z ženskami delal, kakor so pagaoi delali, niso jih imeli za enakovredna bitja, njihova igrača so bile, pravic in svobode niso imele. Tako menda uči Schnuderlova pesia vera o pravicah žensk, krščanska govori drugače. Schnuderl se boji zaradi ženske volilne pravice prepirov, ki bi privedli do lo- čitev zakona, Ce ne bo drugih vzrokov (pijančevanje, surovo ravnanje, nezvestoba itd.), potem bode malo ločitev. Vsak naj drugemu pusti prostost, pa bo mir. Prigovarjati na dobro stran je dolžnost, silili pa ne, in so tudi ne more. Ali misli Schnuderl, da bi morala žena vsako še tako napačno ali pa zlobno mnenje ali voljo moievo ubogati? To bi bilo pesjo raemerjo, ;e pa krščansko, ali pa človeško. Lepa bodočnost se obeta ženskam pod samostojneži! Kako nežen je g-Schnuderl do žensk, kaže njegov stavek: Ko bi moja žena hotela vplivati na mene, da bi volil po njeni želji, jaz ji dam tako brco, da bi zletela čez Ocean v Ameriko, da bi se nikdar več ne vrnila. Čudovito fino, vitežko, zelo samostojno obnašanje, ffako bi se menda poravnavala različna mnenja po predpisih pe-sje Schnuderlove vere in manire. Kaj pa, g. Schnuderl, če bi se stvar zasukala, pa bi vam vaša žena tako brco dala? Ne vem, če bi vas v Ameriki z veseljem sprejeli, ker tam zelo spoštujejo ženske in s< jim dali volilno pravico. Morebiti pa bo slovensko kmetsko ljudstvo s samostojci naredilo po vašem receptu ter jim dalo pri volitvah zasluženo — brco! Socijalisti proti veronauku v šoli. Socijalni da mokratje so izdali poseben- proglas za volitve. V «tem proglasu pravijo: „Zahtevamo šolsko reformo (preo-snovo), ki naj predvsem osvobodi šolo vseh vplivov cerkve." Torej katoliška cerkev nima pri šoli nič več govoriti. Tudi njen služabnik, duhovnik ne sme ve5 v šolo. Kdo jih bo učil veronauk? Otroci tudi ne bodo hodili skupno k sv. zakramentom, ne k sv. mašil Rastli bodo brez vere, brez vzgoje. Posledice za to pa bodo nosili stariši3 ki jih bodo otroci še manj ubogaii in na staro dni še slabše z njimi ravnali, kakor se zdaj že pogosto godi! Ce se bo kakem socijalistu na staro dni od otrok slabo godilo, naj se nič ne pritožuje, saj je sam glasoval za stranko, ki hoče- vreči veronauk iz šole. i Kmetsko stranke na Hrvatskem. Tudi b» Hrvatskem skušajo razni liberalni mogotci pridobiti kmetsko ljudstvo z raznimi kmetskimi strankami, kakor to pri nas skušajo,liberalci s Samostojno kmetijsko stranko. Voditelj Hrvatske ljudske stranke doktor Simrak je na zboru zaupnikov Kmetske zveze v Ljubljani opisal kmetske stranke na Hrvatskem tako : Pri nas imamo mnogo kmetskih strank. Pred tremi dnevi smo dobili še eno novo kmetsko stranko, ki ji načelujo siromašni milijonar in kapitalist dr. Poljak. Ta ustanovitelj stranke pravi, da doslej demokratska stranka (liberalna) ni dosti storila za kmeta, zato se hoče on pobrigati za siromašne seljake. A mi na Hrvatskem vemo, da porabi ta gospod na leto več za parfum za svoje lice, nego mnoge hrvatske vasi za sol (Smeh). Druga „seljačka stranka" (kmetska) pri nas je Hrvatska zajednioa. Ta stranka misli, da je mogoče reševati razna kmetska vprašanja, n. pr. vprašanje agrarne reforme na ta način, da gre skupaj z grofom Eltzom, ki ima 33.000 oralov zemlje. Tretja kmetska stranka pri nas so radičevci. Ta stranka danes sploh ne vodi kmetske politike, ampak samo državnopravno politiko. Skozi 15 let svojega do lovanja ni pokazala nobenega smisla za kako gospodarsko organizacijo med kmeti. Današnjo svojo politiko gradi ona na nezadovoljnost širokih mas, ki je po sledica svetovne vojne, Med kmeti Širi Radičeva Stranka fraze, s katerimi obeča zlate gradove, če -« prav dobro ve, da se sedanji položaj hrvatskega kme ta da izboljšalti samo z uspešno vstrajnim delom kmetskega zadružništva. Spremenljivost Radiča v politiki je znana. Ko so Hrvati leta 1902 in 1903 nasprotovali Srbom, ki so podpirali znanega Khuena Hederwarya* tedaj je radič pisal, da imajo Srbi bolj prav nego Hrvati. Ta čas ni bil on niti Hrvat niti katolik, nego Slovan in vsekrščan.Leta 1913, ko so Hrvati streljali na bana Čuvaja in Skrleca, je napisal knjigo, v kateri jih odvrača od atentata in revolucije in jim pri -poroča pot postavnosti. Leta 1914 je spesnil novo habsburško himno. Hrvatska kmetska zveza je danes e-dina, ki vodi res kmetsko pol tiko, ne s frazami, ampak v prepričanju, da je mogoče priti do politične svobode samo preko prosvete in gospodarske svobode* Tfdtnskt novice. Pozor bralci! Danes priobčujemo članek o osebni dohodnini. Opozarjamo na njega vse naše pristaše, posebno pa še agitatorje, ker vsebuje mnogo gradiva za volilni boj in je dokaz, kako vstrajna je naša stranka v obrambi ljudskih koristi in kako težavna je ta borba ____________ Viaiiarji Slefesskih joric, poior! Da začnemo ¡rončno s prav resnim delom za zboljšanje težavnega viničarskega življenja, pridite vsi na do čarsfti sk«d, ki bo v nedeljo 14. novembra 1920 po rani sv. maši (ob Vž^) v telovadnici narodne šole ▼ Ljstiimeru. Poročali bodo viničerski zastopniki in naši delavski kandidati iz Maribora o vseh važnih viničarskih zadevah in jahtevah. Nikogar ne sme manjkati, ki si hoče priboriti v pošteni viničarsiki organizaciji boljše me<>to v človeški drnžbi! Vini a H, vsi v enotno »inirarsvo cr?an zae jo! Vabi Vas Vaša „Viničarska zveza". V Cel a se bo vršil v nedeljo, dne 7. t. m. gospodarski shod, na katerem se bi do določile nove cene mleku. S sedamo ceno pač ne more izhajati nobeden kmet, ko trgovci najnujnejšim atmm 6. ILDfSNS «68 PO DAR - — m MéWhiKW» V*.......— m i 4. ae venet» UM. »oapodarskim potrebščinam dnem» povišujejo cene? 'fortj kmetje in gospodinje, ki vam je na tea«. da bodo vaši dohodki tadi t pravičnem raz merju z naraščajočimi izdatki, vsi na shod. Na vsak način pa morajo biti številno zastopane v»e bliiuj« obeine! Začetek ob d. ari ▼ Narodnem doma! Urek in minister dr. KoroSeo. Zadnjo notic« » ..Gospodarji!0 pod ravnokar omenjenim zaglavjem popravljamo v toliko resnici na ljubo, da je bil Urek pr* mariborski vnovčevalnici pred vojsko in ne med vojsko. Vs» drugo pa, kako ga je pognal dr. Korošec «d vaovSevalnice radi računov, pa ostane in je resnica, Sicer pa na našo tozadevno obdolžitev gospod UreS «olCijo in s tem potrjujejo sami neljubo jim za-aevioa Prava sika iasksfa boljlevštra T neke» ¿vedskem listu se popisuje današnja sovjetovska Ruska s petimi vprašanji in odgovori: 1. Kaj znači en Žid na Ruskem? En žid na Ruske», to je Ijadski komisar. 2. Kaj dva Žida? Dva Žida, to je Ijadski komisariat. 3. Kaj načijo trije Židje? Trije židje tvorijo občinski zostop. 4. Kaj pa 99 Židov in en Rus? To je sovjst. 5. A k?j •9 Rusov in pa en žid? To je pa rdeča armada. ti a» Podpisani Jožef Vernik, posestnik v Jarenini izjavljam, da izstopim iz s Sara* stej ne kmetijske stranke-, ker sem spoznal, da Saaaostcjna nas knaet* samo za nos vodi. Studi se osi, ogabna gonja gosjpedov okoli Samostojne, ki jo uganjajo proti ferilanski kmetaki stranki (Kmetski zvezi) in njenim voditeljem. V naših krajih smo sedaj prav jasne spoznali, da je Saaaostojna največja aaeproiaiea kmetskega stanu, ker le širi sovraštvo tb neslogo aaed kmetsko ljudstvo. Samostojna napada in se bori sano proti krščanski stranki, sramoti katoliške može, zato jo lahko imenajeme — liberalno stranko. Pri nas r Jare-je odstopi! od „Samostojne" predsednik njenega krajevnef a odbora g. Šumenjak, njemm sledim jaz in še več drugih. V taki dražbi kot so samostojnejši, ne maram več biti. Odslej komo zopet vsi »vesti prištasi Kmetske zveze. .iaren;aa, 2. novembra 1920. Jožef Vernik, posestnik. Simi»itoinfi klnsiSan«. Znani kričač Mermolja vlači sedaj na shode Ha mostojne nekega Lipovščaka od Sv. Marjete ob Pesnici. Mož je tudi „govornik". Dela se strašno pobož -nuga. V Ljutomerh se je dne 31. oktobra na „kmet -skem taboru" ob začetku govora hlinil s tem, ua je vzel klobuk z glave, se globoko priklonil in zaklioal: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Med govorom pa je tak» nesramno napadal može krščanskega nazlranja, posebno duhovnike, da mu je g. vladni komisar od vzel besedo. Zborovaleem se je nastop samostojnega prerodu stuiiil. Naši govorniki nastopajo rek murskega slovenskega ljudstva kandidirata a programa Slov. kmetake z vase Jožef Klekl, rednik „lovili" in voditelj slovenskih Prekmur-ev, in Božidar Sever, gerent v Dolnji Lendavi, h Horoikt. Črna. V nedeljo 31. oktobra se je vršilo pri xas zborovanje »sapnikov naših organizacij, na caterem je obširno poročal o delovanju poslancev Jugoslovanskega klaba in o programu stranke ¡adrsvizor Vladiarfr Pušenjak. V nedelo dne 31. t. m. se priredi pri naa še volilni shod. Kožica Volilni shod, katerega so »klicale jrščanska organisadje pri nas, je bil kljub tama, la se je vršil popoldan, Jako dobro obiskan, V elikem števila «o bili zastopani kmetje, delavei m obrtniki. O programu stranke in o delu v tonštituaati sta govorila kandidata M. Steblovmk a Vladimir Pušenjak. Sprejela se je z navdušenjem ozolucija, katera opozarja vlado protidržavno hujskanje nemškutarjev v Meiiski dolini in za Uteva. da vlada energično vsa prizadevanja za »pripojitev Mežiške doline k lačni Nemški Avstriji atre. Prraljc. Kakor navadno, tako je bil tudi volilni shod, ki se je rršil zadnjo nedeljo, jako fobro obiskan. Prihiteli so na shod poleg kmetov • adi naši vrli delavci. Govorila sta na shoda kandidat kmetske zveze Martin Steblovnik in ielavski tajnik Jožef Stabej o programu stranke ! a o važnih delavskih vprašanjih. Pri nas opažamo zadnje tedne prav živakno vrvenje. Koroški Slovenci kakor tudi slovenski uradniki iz cone A irihajajo prisiljeni radi nemškega terorja k nam ti od nas v svojo domovino oziroma si poiščejo bivališče na sosednjem Štajerskem. Dobili bomo k nam sodnijo za Možiško dolino, dočim pride v GuoI pri Hrastniku. Nedeljo, dne 10. m. m. so bruhali komunisti z balkona poštnega poslopja žveplo in ogenj nad duhovščino. Nalašč zato najeti so-dragi, vneti zagovorniki tretje internaeijonatks", so vabili mimoidoče m» svoje zborovanje, ki je stalo, po stari navadi' rdečkarjev, v znamenju „večnolepeg« " zabavljanja. Razmerno jo pa bila ost vseh govorov naperjjenn manj proti draginji in današnjim žalostnim razmeram, kakor pa proti farjem, ki so edini povzročitelji vsega današnjega gorja. S prav neumnimi pri «podobami so hoteli duhovščini predbacivati da je s svojimi verskimi obredi in mol't vami podaljšala svetovno vojsko: to baje radi tega, ker so naši (Inho • -iiiln molili za avstrijsko .,zmago", italijanski in drogi pa za zavezniško. Da so se rdečkarji od sovražnikov ravno tako mirnodušno dali voditi v svetovno klai je kakor naši, jo sodrugarski govornik vodoma pozabil* Peklar se je osmešil, ko jo oštel g. župnika, zakaj m, predno je dovolil rekvizicijo zvonov, prišel vprašat hrastniških rudarjev, ki bi to nikdar ne bili pripustili. Skoda, da nismo vedeli med vojno za to vi, o-ko instanco, ki bi s svojim mogočnim upiivom b ta odvalila težku bremena rekvlzicij od naših ram. Hvala Bogu, da so bili govori namenjeni zabavi in ne resnemu premirjeva Gospodje od tretje, kmrlu \ Hm hn od»!.onknIo! ¿Atim Pare. IC ISvIn^reisIti «nIteti v. Post". • iti se moran-o na svojo noge, je nagla: al predlagatelj narodbe za takojšnjo izvolitev občinskih živinorejskih odborov, ker državne podpore bodo prej ali slej prenehale. Živinorejske zadruge, ki s s o-firai majhnimi deleži ne spravijo vkup niti svote zadostujoč: za n :up enega plemenskega bika in ki /.a-to ča". lo na državno podporo, naj so opustijo: to so V resnici je društva (menda z letno članarino; op. moja) — je nagi ¡'t šal drug vdeleženec, ki pa ni pobi -I al oddaje bikov za dvotretjinsko ceno iz državnih sredstev privatnim posestnikom, oziroma zasebnim bi-korejcein. To so napačni nazori. Kmetski stan tvori temelj vsake države in za njegov napredek so in bodo vsikdar dolžni skrbeti \si sloji človeške družbe. Podpore za povzdigo kmetijstva bi se mogle črtati le v državi norcev ali v predpo -topnih razmerah, nikdar pa v kulturnih državah. I-ste se morejo deliti sicer v različnih oblikah, direktno dj; indirektno, več za eno in manj za drugo panogo, v višini oitgovorjajoči različnosti krajevnih razmer toda delile se bodo na veke in sicer v tem večji meri, čim bolj bo številnost človeške družbe iz-mozgovalo utrujeno kmetsko zemljo. Živinoreja predstavlja nekak medčlen raeel surovo zemljo in kulturnim človeštvom; živina prebavi gotov del zemeljskih plodin in jih poda nato v finejši, lažje raztopljivi o-bliki omehkuženemu, kulturnemu človeku — je torej nekak hlapec člo eka, komur pripada tudi plačilo ; kdor uživa živalske proizvode, je tudi dolžan skrbeti z; napredek živinoreje, — kulturna država je dolžna deliti podpore za živinorejo, dokler ostane en sam dojenček ali otrok še navezan na uživanje >.i -valskega mleka in dokler bo en sam človek še užival živalsko meso ali se oblačil v volneno obleko. Preso-jairao logično in dajmo vsaki kmetijski panogi mesio, ki ji po njeni praktični važnosti za človeški rod pri-stoja: po lei važnosti razde-'imo prispevke, Idi jih človeška družba, zbrana v državi, svojim rediteljem, živini in zemlji poklanja. Država mora deliti živinorejskim združenjem , naj bodo to zadruge ali društva, redne, po zakonu določene vzdrževalne podpore, primerne njih ietv.im režijskim stroškom. Od dobre živine imajo hasek ne ]e kmet, marveč tudi delavec in bogataš; najboljša živina nudi svoje proizvode v zvišani meri, ter vslel tako nastale nadprodukcije cenejše za delavca, in nudi finejše proizvode za izbirčne želodce bogatašev . Danska je štela leta 1910 skupaj 12G0 živinorejskih društev z 1464 biki, za katere se je izplačalo dun-skd h K 219.798 državne podpore; ter 520 kontrolnih društev, krterim se je Izplača» danskih K 119.575 državne pod ore. Podpore so že v živinorejskem zako. lin sistemižirane; tozadevna določila radi živinorejskih društev se glasijo: 1. Društvena pravila morajo biti odobrena od kmetijskega ministra in morajo vsebovati uujiopfiia «¡oloči! i: a) da žMnozdravnik preišče l ika d.<»j--at • •, leto; b.) da načelst o ali poseben odbor pregleda •vsaj onkrat na leto 6rc*le vseli članov n . licu mesta; c da se krave članov licencujejo z zadostnim razumevanjem in strogostjo. 2. Državna podpora se izplačuje za gotov 4". bika, ki mora biti preaiovan na kaki drž /ni razsta- vi uli na kliki od države auovtmcijomra»i ktneiijf-e o-društveni razstavi; tudi mora bik, dokler ni dose el potomstvene, premije, doseči vsako leto premiio na ca ki kmetiiskodruštveni razstavi ali — po izpolnjenim k letu — hiti vsaj spoznan premije vreden na k. ki državni razstavi, izvzeto če posebne okoliščine jo o-nemogočajo, kar mora potrditi predstojnik razstav e-gbra fenbin in v nedeljo godba 86^ GOSTILNA RUr 889 DR9ZEI SiglsK DROZE! TOVARNA Z* S^IRfT C^ ©BOáE a DRIliBU RAČJE IC MI wdke nji« mi ajjieJsKtio w poynwfta. žatc®e ar, ihekta* i« erebjáijA». fts« »mera». PMteašb» toé«». m mmi imbor ifAjsU trg t grata (B»tfl). OBLEKO. fferaat. ia Mjfiftejée. Toéao la mhiao ¿vio. Dcbro bi&gs. Ceupi» aur tssbo pri: s.L(ia08t,T %?BBrr!?B. Msrfbor, l'SBüsi&a elšfi* it. 15, (pri slateai Miki). 401 J«rs| Jik^aik ¡SKiar M «árafew, »i^fcor. 0s»n- iS&e« »mi 8, «e m T te) gtecko «p»-M. SS4 Sa a»; S» dMbaol PohiStfo ynniAW se T$nme «stil-lUiJ^m ak Pocnslbo naj h biagoTolij» poiUti b» J. M. hotel Beograd. SlOTenjgradee. 936 GOati tilO 3»ndb» pod „Bati" f«it«s leiaic, Šmarja pri $40 Kupi mm* Pitrslijska karti ire t sabojem, plavamo po 68 K ¡»oaasieioe po 20 K., rs it» želei-siika postaja. Sercr k Kom., Lja- bllsisa. S 77 Suhe gobe laneno seme, kemoo ter Tse druge deielae pridelke kupnje trgovia» s 8&m?m Sever k Sosap., Liobijams. 840 u, ščetine, staro železo, caaje raiko raooiuio f a MjTišjiis «^a&ii, ;] KAREL BI M, POUČANE. -------------- | Eupiui sledeče Rbvaii. Btiico, oialo Tilj, g.sd, posestvi?, č?tndi i hribifa, edeapglsojirmsais ('oig^ef)' «rg -K M; rihar t. i. 12. »r» «n iá 34 * • I«, «re. ^ Lepo popestro sa ipoéa^e» Mssai'»» '/«%« 4 ' oralov mulle •£ «egs 1 m»lf" vinograd» «mojo živim, • premičnine m ¡míx m Jona kron pr«<í ptaéüa. «HbíMI ¡ta apnbTsi£Ho pod „Vgrnipi »«¿i« v Jn(foi!avi}!.3 * Kdor »i ieli nabaviti p i« maso haloiko vin« M! naj bt»g)T)li poelaHt; „ftor-' Lal^ke trgovine z rintm Am Korenjak i a drog pri Sv. Ba?«ws v Balotan. Pozor mlinarji! Dobro ohranjen valjiai % valjar,i 476 krat 217, vtim fe rabi, i« no oeni proda; »tr -¡jEnreka" ea iiSfeojo paro Panl PJnesr, P4oj, ž* p p»st»jo It. 24. W Prvovrstno feiaog,« m ' »kse sa moške is Se»sk» »bSei debeli hladni cajgi, nuni bark»r: farbarski trobi, žameti ** Uti ter vse i svljarske potieMSiss» dospele i* se dobijo po B>|aiiij: i enih v trgovini Seajair, M Nedelja. Istotan te kapnjt^a poljaki pridelki po sajboljiik nah. Prepriia na naj rmk m SIS Cepljene trte kakor tudi belo escapljea« irn ■ nico ima v sal gi Antoa Siodr ■ trinar v Jnréincih pri Ptnjm. s ; Nova higa ^t Smetaaova ul. 50, dvgn JT i Vil «i. m pabiUvo »i Droržak pri g. Nidorfar, ?ibj(-ŽaSes. ' :¡ «5 i M« I Ar saDe8,iiv iB ?fiHS ; večjo d'Užiao »s ap?. me. Ponadbe ns Piter iioro i Pattinja 44, 8r. Jurij v Slor. g 944 I Dva volarja h | tri hlapce upre^am se itčojo Plača o d govorn, prono stino-anje karjs in po!j?. Prednost imajo pro«; z več daSmskimi a'eia»»k mi me rai k»t ri dobe za vsak dan^ o! žajno dnino. Vatop *akoj tlim pozneie s 1. januarjem. Pornid ia poslati na Knesoro o^krboli-v Konjiii&h. 9.- Pošteni, tfb^tti (!flla?Bkimi močai, ki te rasa m' na poljsBa in vini) -ra^l le, : se sprejmejo s 1. februarjem : 1. marce«. Vprs§» ee naj v p piroi V. Blanke. Ptui. i« r Al ni^ ki bi čival r,t trf H I UJdC. »ini)) dobi st 1 delo. Naslov v npravnittva. 9 Kovaškega n?enc 14 do lfl let Btarega, »prejme Fer očak, ko rai ki mojstsr v Si t cab 9 ŽEPNI KOLEOflQiEK 2RI.EÍ01921 CElfi K 7-50 CESA r 7-50 jZOALfi IH ZSLOZiLa TISK SV. i\m y MARIBORU. p-.-'p. rola s m., Je ixt'e-'ke. ■m^mmEstm ^ 'i fwmmnt MSBmMtam'- Pristaši! Zbirajte za vulilni sklad -•-Si S T, O V TC X * K I S O S P O » A K 4 »»va^ra^ftŽfl, Rayno so driEU lEHflNLN&fflffilttUl: ©a; s KaSum S BJS ] 85;* »iSsiassi j SSS>i aa D m*» P®?s3J&BS5L SSSTovfea gvs&a Slavnema občinstva vljudno naznanjam, da preselim svojo zalogo kotlov ia ▼ •ja&mslEe misee v st#jo iiisa AtJEKSANDRO TI CISTI U (v hiši lekara8 pri „Anglija varuhu" pri { glavnem kolodvoru. Delavnica ostane začasno še v VojašKifiki ulici. Is® stari fcaker, meM&s, da in svlusc pa aaj?Išji ceni "3M6 \ > . -V . -V' ;>£ ~ t/ • -' H ¡¡p» -'A... S si • S «bi Mi ¿foU*» ¿ttega «eai kopiti naj pcide v trge^a** §pfi g^Mfas o«11 lik topa» t Mjw« '5 T taleči j« t«£m r «¿Ihti filpti «k&seh: kak» ia rsjave - pšstee, tishavtea, Maieviot, '*sai»vfBiE8 rrte, swSfca irt v g*a*!i® stite» as te laitee, «rafa«, *a§a?ic8; _ iti. K«r šmum ¡*v* 3L ---«k«vi (gumbu«) M Avravi Ca«i«ž » i «»■^«^¿¿^»^»'¡Sil _ , , „ ... .. g T s»J»«i. a>rklat m THilu jinuu. Postrežba teku ta Mlifaa. Kolodvorska ulStt 35, aaipsrtti „stara Tišlerjeve gostilna". ; K ! csfiiecip ptssesteitoDffi svoje laJIte zateče m» proevnflnllt POLJEDELSKIH kot: titl«, mlatilnioe «o fciri pog«», »» viioi, S*. tife^ trij»jja ali žit»« od- Urdalk«,' tlMBoreuuce, iivreto» «um »Mas». rtiMsia« ttJiai, robb&^fe •v«4f« i» tudi »tiijjft, kakor s)ik» tsfn, rc*mc«mi*«i zvirtfjgpm» ginge, giteji.ijpo 6rpalk« iiTratae poflirk«»« i »«paniiiikc * vehimi M o i H» 1, wwbi š*tt®, kotle a» X'- "j ipaaje kukati i» «»¡¡m t« prcTPžnjcfc n:ett%c. fi^azais» t«£i isrrratne seutri Li I fcce ali »«paiatcrj«. Osktbin «Ihsct*»«!. c*šc ter TeakoTr^toih itrojer. Postteiba^ t -1 - —.....!"*■ — — - tt rDS 'P ioKdM. Ka pifsieca vpir/E^jd dajem odgovor. ISARM BILJEŽMI ■mO,LE i C® fi-. CENA K 12'— S POŠTNINO K 15 f ¡1 rmmm I.H SV. IRIi MAS1B0R, KOROŠKA CESTA ŠTEV. 5 -------— shirali!« 2 tB ikVNMfiiAikMIM H^tMOM ^^.-S.lfirt . J4MNMI- 3 ¥f?iliii:ii sklad S S, ....."v- TT•TP' im s.. Vfeite t-iroitvo» (ki: TitW Siijfcci: / s,4*