Ameriška o vi ima L it *11 a f AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 139 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER e CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, JULY 17, 1952 LETO LIH —VOL. on Pilofa-velerana sla sporočila, da sta videla ponoči formacijo osmih "letečih krožnikov" Predmeti, ki so žareli v oranžno-rdečem siju, so leteli nad Virginijo z brzino 1,000 milj na uro. — Prizor sta opazovala letalca 10 do 12 sekund. MIAMI, Fla. — Dva pilota-veterfana od Pan-American Airways družbe sta sporočila, daj sta videla v torek ponoči v zraku v bližini Norfolka, Va., osem ogromnih “letečih krožnikov”, ki so leteli z brzino 1,000 milj na uro. Pilota W. B. Nash in W. H. Fortenberry sta izjavila, da sta videla šesj; teh čudnih stvari, katerih vsaka je merila okoli 100 čevljev v premeru, leteti v formaciji kakih 6,000 čevljev pod svojim letalom. Vsi ti objekti so žareli v ognjeni oranžno-rde-či barvi, podobni žarečemu oglju. Šestero teh “stvari” se je obrnilo proti zapadu, kjer sta sel jim pridružili še dve taki “stvari”, sta izjavila letalca. Vseh osem objektov je potem šinilo kvišku do približno 10,000 čevljev višine, nakar je v daljavi ugasnil njih žar. Pilo'ta sta povedala, da sta o-pazovala celotni manever teh čudnih stvari 10 do 12 minut. Pilot Nash, ki je star 35 let in prvi oficir pri P. A. A., kjer je zaposlen kot pilot že 10 let, je-rekel, da sta on in njegov tovariš prepričana, da je bilo vseh osmero objektov inteligentno' kontroliranih. “Dalje sva pozitivno prepričana, da bi nihče oc nas pilotov ne mogel prenesti in preživeti strahovite centrifugalne sile, ki bi ji bili, podvrženi ljudje v notranjosti teh objektov, ko so slednji delali svoje1 slikovite obrate. “Na podlagi opazovanja, kako> so te stvari letele in izvajale obrate in na podlagi drugih poročil, ki sva jih brala, čutiva, da imajo te stvari svoj izvor na drugem planetu, ne na zemlji”, je rekel Nash. “če bi videla te objekte posamezno in vsak zase, bi si pomišljala govoriti o njih, da naju ne bi kdo označil za fantasta,” je rekel Nash. “Toda videla in natančno sva jih opazovala oba.” em“a £ZTo Barkle*b0 Udjslarejš Telefon: EX 1-9717 ŠOLA (slovenska sobotna) ima prihodnjo soboto redni pouk. VEČNO ŽIVLJENJE (molitvenik) v boljši vezavi so včeraj dospeli. Razpošiljamo najpreje tistim, ki so naročili po pošti in že poslali denar. Ta prva pošiljka še ni zadosti za clevelandske interesente. Zato naj ti še nekaj dni počakajo, dokler ne sporočimo na tem mestu, da se molitvenik lahko dobi v naši pisarni. LEGITIMACIJE imajo v pisarni Erich in Marta Kernbach. PISMA imajo v pisarni: Božo Božič, Erika Malgaj, Kertelj Stojan, Dominik Lovšin, Oreh Ida, Gorenšek Franc in Kastelic Jožefa, Elka Pretnar. Napad na rudnike kralja Salomona TEL AVIV, Izrael. — Pet izraelskih stražarjev, ki so stražili rudnike kralja Salomona, je bilo ubitih. Ubili so jih Arabci iz bližnje Jordanije. Omenjeni so bili člani skupine, ki je stražila rudnike bakra, v katerih se ni delalo že 3,000 let, Pa je vlada sklenila, da jih boi zopet odprla in poskusila izkoriščati. ; i I J. ! Vremenski prerok pravi: mmmn Danes večinoma oblačno, ter vroče in soparno,,popoldne med grmenjem dežni prši. Dežni Prši in vroče ponoči. Važni dnevi svetovne zgodovine __________________________’ Dne 17. julija 1763 je bil rojen John Jacob Astor, ameri aspirant za nominacijo na konvenciji v Chicagv Podpredsednik računa na svoje dolgoletne izkušnje, na svojo popularnost in na svoja leta. WASHINGTON. — Alben W Barkley, sedanji podpredsednik, je najstarejši in politično najizkušenejši mož, ki se bo z drugimi vred potegoval za demokrt-sko predsedniško nominacijo. Barkley, ki je star 74 let, se udejstvuje že od leta 1905 v javnih uradih. Leta 1912 je bil izvoljen v poslansko zbornico, leta 1926 pa v senat. Preden je postal podpredsednik, je bil 12 let voditelj demokratov v senatu. Nedavno je izjavil, da pričakuje, da bo lahko še trideset let služil ljudstvu. Leta 1949 se je Barkley, ki je bil vdovec, poročil z 38-letno Mrs. Carleton Hadley. Barkley je stara sablja in izkušen mož na političnih konvencijah. On je bil tisti, ki je leta 1944 imenoval Roosevelta za ponovno nominacijo. -----o------ Novi grobovi Pogreb Frances Petkovšek Pogreb Frncos Petkovšek se vrši v petek zjutraj ob 9:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152, St. v cerkev sv. Marije Magdalene na Vine St., Willowick, O., ob 10:00 uri in rato na Calvarija pokopališče. Ely Klisuric Včeraj zjutraj je preminul po dolgi bolezni Ely Klisuric, v starosti 60 let, stanujoč na 15019 Hale Ave. Rojen je bil v Žum-beraku, na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Tu zapušča žalujočo soprogo Mary poprej Palovic, sestro Mrs. Milo Raplenovich, v starem kraju pa brata Petra in sestro Marto. Bil je član dr. HBZ, srbske zveze in machinist union of N. Y. Central železnice. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 11 uuim jac0D AS1;or, ameri-juri iz Mary A. Svetek pogreb-ški kapitalist in največji trgo-' nega zavoda, potem ob 11:30 v vec s krznino (kožuhovino) Umrl je 29. marca 1848. cerkev Marije Vnebovzete in nato na Calvary pokopališče. V MARI0NU NI PRAVICE! MARION. O. — Ker je Pravi ca slepa, ne bomo morda zdaj nikoli zvedeli, kdo jo je ukradel, v Marionu, Ohio. Tukaj so namreč neznani zlikovci ukradli devet čevljev visoko in 150 funtov tehtajočo so ho Pravice, ki je bila vlita iz kositra. Stala je, zavezanih oči ter s tehtnico v eni in z mečem v drugi roki na vrhu sodnega poslopja. Pravica oz. njena kovina je vredna $9, če jo bodo prodali za staro železo. ALI BO MIR V KOREJI? Med delegati Zdr. narodov so različna ugibanja katerih središče je spet — Jakob Malik ZDR. NARODI, N. Y. — V gl. stanu Zdr. narodov je zavladalo upanje, da bo prišlo do neke vrste preloma v mrzli vojni. Vsem se dozdeva, da se bo nekaj zgodilo, dasi nihče ne ve, ali bo dobro ali slabo. Obrat bo morda prišel v obliki poteze svetovnega komunizma, diktirane iz Moskve. Nekatere visoko stoječe osebe pri Zdr. narodih so uverjene, da bo morda že v avgustu nastopil mir v Koreji, čeprav bi bil to nervozen mir. Ako se bo to zgodilo, bo to popolnoma v skladu s svetovno politiko sovjetskega komunizma. Mnogo oči je zdaj uprtih v gL sovjetskega delegata Jakoba Malika, ki bi bil moral že odpotovati na počitnice v Sovjetijo, pa je še vedno tu in izgleda, kakor da pričakuje važnih navodil. — Pojavljajo se znamenja, da bo Sovjeti j a retirirala ali se umaknila — čeprav morda samo začasno — od hazardne igre v Koreji. Z Malikovim odhodom ne bo tu nobenega visoko stoječega sovjetskega diplomata pri Zdr. narodih. Malik je bil ključna o-sebnost v mnogih sovjetskih potezah. On je bil tudi tisti, ki je v imenu Kremlja vodil preliminarne razgovore, ki so dovedli leta 1949 do končanja berlinske blokade. Možno je, da se korejska zadeva, ki je bila silno draga stvar tako za Kitajce kakor za Sovjete, ne smatra več za vredno skr-oi in denarja. Nad milijon ameriških dijakov je zaposlenih s pridobiivenim delom WASHINGTON. — Urad zaj cenzus je naznanil, da je skoraj četrtina dijakov ameriških višjih šol ali High schools tekom preteklega šolskega leta delalo pri raznih zaposlitvah. Rekordno število dijakov pa je bilo doseženo v vojnem letu 1944, ko jih je bilo zaposlenih 2,300,000. Dve smrtni obsodbi na Češkem DUNAJ. — Češki uradni radio je sporočil, da sta bili izrečeni v premogovnem okrožju Moravske Ostrave dve smrtni obsodbi v procesu proti devetim uradnikom in inženirjem tamošnjih rudnikov. Ostali so dobili zaporne kazni. Obtoženi so bili sabotaže, radi katere so nastali v rudnikih požari, v katerh je zgorelo več premogarjev. KONEC SOVJETSKIH SLEPARIJ Vlada je prepovedala na-dalnje izdajanje publikacij sovjetske ambasa de v Washingtonu. WASHINGTON. — Vlada Zdr. držav je 15. julija ukazala Sov jetiji, naj preneha s publiciranjem svojega Informacij, bu-letina kakor tudi ostalih propagandnih publikacij, ki jih izdaja sovjetska ambasada za ameriške čitatelje. Državni department pa je istočasno suspendiral ilustrirano, v ruskem jeziku tiskano revijo “Amerika”. Ameriška vlada je v kratki noti obvestila Sovjetijo, da je ona sama kriva teh odredb. Državni department je v svoji noti izjavi, da je Sovjetska zveza navzlic vsem dogovorom in sporazumom in kljub vsem ameriškim protestom tako ovirala cirkulacijo “Amerike”, da se je ta cirkulacija znižala od 50,000 izvodov v letu 1949, na 13,000 izvodov v tem letu. Glavna publikacija Sovjetske ambasade v Washingtonu je bil njen magazin Information Bulletin, ki ga je izdajala ambasada za ameriške čitatelje v tej deželi, kakor je izdajala ameriška ambasada v Moskvi revijo “Amerika” za sovjetske čitatelje. Sovjetski Information Bulletin je slikal razmere v Sovjetiji v rožnih barvah Dočim se je morala “Amerika” izogibati vsem političnim vprašanjem, je bil sovjetski Buletin poln komunistične propagade. Vprav v svoji zadnji številki jd trdil, da sta bili samo po zaslugah Sovjetije uspešno zaključeni vojni v Evropi in na Japonskem. Helikopterja prvikrat pristala na svojem poletu v Evropo PRESQUE ISLE, Me. — Dva velika helikopterja, ki sta letela tako nizko, da so letalci videli’ kopajoče se ženske na sipinah, sta v torek tukaj pristala. Helikopterja sta na poletu v Evropo. Leteča “mlina na veter” sta preletela iz svoje baze pa do tu 496 milj, ki sta jih preletela v štirih urah in 20 minutah. V njuni bližini je letel velik armadni helikopter, ki je nesel 2,000 funtov gasolina. Spremljali sta jih tudi dve veliki amfibijski letali, ki sta nosili mehanike in nadomestne dele mašinerije. Polet helikopterjev v Evropo je nadaljen nov in ogromen poizkus, ki bo prinesel nove vidike in možnosti. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Velik požar v hlevih Maližca v kraju blizu Clevelanda V ponedeljek se bo pričel v Chicagu zbor demokrafov Invokacijo in molitev bo op ra vil čikaški katoliški nadškof, kardinal Stritch. CHICAGO. — V ponedeljek ob 11:30 dopoldne bo v Chicagu otvoritev demokratske predsedniške konvencije. Program ko-vencije za ta dan bo sledeč: Frank McKinney, predsednik dem. 1 nar. odbora, bo poklical delegate k redu. Invokacija in molitev, ki jo bo opravil čikaški nadškof, kardinal Samuel Stritch. Pozdravni govor delegatom, ki ga bo govoril čikaški župan M. H. Kennely. Poimensko klicanje delegatov, ki jih bo klicala Mrs. Dorothy Vredenburgh, tajnica dem. nar. odbora. Govor illinoiškega governerja Stevensona. Resolucije in začasna pravila. iešenih je bilo 150 konj-dir-kačev, dva pa sp morali radi poškodb ustreliti. CLEVELAND. — Na Thistle Town dirkališču pri Clevelandu je nastal v torek požar, ki je povzročil na hlevih in drugih napravah okoli 180,000 dolarjev škode. V hlevih je bilo 150 konj ki so vse srečno odvedli na varno, razen dveh, ki sta se v zmedi in strahu zaletela z glavama skupaj ter si zlomila tilnike, da so ju morali ustreliti. Na pozorišče požara so prihiteli gasilci iz mnogih okoliških krajev, katerim se je končno posrečilo omejiti in pogasiti požar. Važna seja— Nocoj ob osmih bo važna seja društva Sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Razpravljalo se bo o Jednotinem dnevu 3. avgusta, zato naj članstvo pride v obilnem številu. Pozdravi— Iz države Tennessee pošilja pozdrave Mary Fink s Hecker Ave., ki je šla obiskat svojega sina. Victorja, DDS., zobozdravnika v Memphisu, Tenn. Sinko je— Mr. in Mrs. Frank Anzelc, 987 E. 76. St., sta dobila sinka. Mati, katere dekliško ime je bilo Mol-ly Pirc, je v Glenville bolnišnici. Velika Britanija ne more odslovili "rdečega dekana" Anglija je pokazala, kakšna je demokracija v akciji. — Takšne akcije so zmožni samo veliki, politično zreli narodi. LONDON. — Poslanci obeh zbornic parlamenta so silno raz- Iz bolnišnice— Mrs. Jennie Jerič je srečno prestala operacijo v Doctor’s Hospital. Zahvaljuje se za obiske; v bolnišnici, pozdrave in cvetlice. Sedaj se počuti že dosti bolje in je spet na svojem domu na 18202 Marcella Rd. Seja— Društvo Naj sv. Imena pri fari Marije Vnebovzete ima v nedeljo 20. julija ob dveh pop. molitveno uro, nato pa sejo. Člani so prošeni, da prineso prodane listke za “Katoliški dan.” Seja— Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ ima v petek ob 7:30 zvečer sejo v AJC na 20713 Recher Ave. Težko bolna— Mrs. Josephine Golobič, 6212 Carl Ave., je bila zaradi težke bolezni prepeljana k svojemu sinu Franku na 241 E. 270 St. — Prijateljice jo lahko obiščejo ali pa pokličejo na RE 1-5060. Na obisk— Mrs. Rose Drobnich iz Madrida, Iowa, je prišla na obisk k svoji sestri Mrs. Anni Blatnik na 6304 St. Clair Ave. Prav tako so obiskali naše mesto tudi Mr. in Mrs. Joe Zibert iz Des Moi- Najstarejši in najmlajši kandidat CHICAGO. — Gen. Eisenhower in Richard M. Nixon sta najstarejša in najmlajša kandidata republikanske stranke za mesto predsednika odnosno podpredsednika v 96 letih strankine zgodovine. — Eisenhower je star 61 let in je kot tak najstarejši nominiranec republ. stranke za predsednika, Nixon pa je star 39 let in najmlajši nominiranec te stranke za podpredsednika. 1000 MILJ V DVEH URAH SAIGON, Indokina. — Tukaj je pristalo angleško jet letalo poi 1000 milj dolgem poletu iz Manile, katerega je izvedlo natančno1 v dveh urah in osmih minutah. Letalo je na potu iz Anglije na Japonsko. Dne 27. julija bo Katoliški dan. Proslava v parku društva Sv. Jožefa št. 169 KSKJ (bivša Močilnikarje-va farma) v Clevelandu. NAJNOVEJŠEVESTI NEW YORK. — Tukaj sta ko-lidirala globoko pod finančnim distriktom dva vlaka podzemske železncie, ki sta bila natrpana potnikov. Ranjenih je bilo kakih sto oseb in nastala je skoraj panika v temnem in vročem tunelu. PITTSBURGH. — Jeklarska pogajanja so tam, kjer so bila: na mrtvi točki. Nihče ni z mezincem mignil, da bi se premaknila v to ali ono stran. CHICAGO. — Predsednik Truman je snoči zahteval, da ne sme biti nobene “izdaje ‘New deal’ ali ‘Fair Deal’” na demokratski konvenciji v Chicagu. WASHINGTON. _ Predsednik Truman se nahaja za nekaj dni v bolnišnici v svrho splošnega zdravstvenega pregleda. Toda tudi tam ne miruje in je podpisal včeraj 37 predlog. . LONDON. — “Rdeči dekan” je snoči ponovil svoje obdolžbe, da se poslužuje Amerika bacilov v korejski vojni in je izjavil, da se Rdečemu križu ne more zaupati, da bi zadevo pošteno preiskal. — On je v komunistični liniji na celi črti. jarjeni nad komunističnimi ak- nes, Iowa, in Mr. in Mrs. Cecil tivnostmi “rdečega dekana” H. piket iz Dawenport, Iowa. — Do-Johnsona, toda hkrati priznava- brodošli! jo, da ne morejo ničesar ukreni-' Na počitn;call_ Lri1 njemU’ rt P4avri Mrs. J. Pestotnik in hčeri Ann itS5 ta Virginia so „a počitnicah in žavljan. (Le kdaj bomo slišali tako izjavo o državljanih Sovjetije, Jugoslavije in ostalih “ljudskih demokracij”? Vred.). Premier Churchill je izjavil, da svoboda govora vsebuje tudi vse umazane, lažnive in strupene besede, ki so izrečene, “ampak na splošno jih bomo raje prenašali kakor pa prepovedali”. Churchill je odklonil zahtevo po posebnem tribunalu, ki naj bi sodil 78 let starega “rdečega: dekana”. Kakor znano, je stari rdečkar rekel po svojem povratku iz Kitajske, da se Amerika poslužuje bacilov v korejski vojni. Kot dokaz je predložil 12 čevljev dolg zvitek pergamenta ali platna s kitajskimi hierlogli-fi,ki jih seveda ni bral, in storijo o kitajskih otrocih, ki pobirajo s palčicami bacile. . . Pred zbornico lordov je govoril nadškof Canterburški, neposredni predstojnik rdečega dekana, ki je rekel, da mu je dekan sicer trn v peti, da pa ne more proti njemu ničesar ukreniti, ker ni kršil nobenega zakona. . . — (Takšna je demokracija v akciji! Ured.). Izdelovalci zdravil na stavki RAHWAY, N. J.—Vsled stavce izdelovalcev zdravil je ustav-izdelovanje Ijeno izdelovanje penicillina, streptomycina in cortisona. Na Strukel, lastnik gostilne na~6220 so si ogledale Thousand Islands na meji med Zdr. državami in Kanado, odkoder pošiljajo pozdrave svojim prijateljem in znancem oz. znankam. Dobro so balinale— Pri tekmah Gospodinjskega kluba SDD na Prince Ave. je 29. junija dobila prvo nagrado Mrs. Rose Vatovec, drugo pa tajnica kluba Stella Mahnič. Čestitamo. V bolnišnico— Elaine Lokar, najmlajša hčerka Mr. in Mrs. John Lokar, 50 E. 214 St., Euclid, O., lastnika L & M Tobacco Co., je morala za štiri tedne v St. Vincent Charity bolnišnico, ker je dobila pljučnico, želimo ji naglega o-krevanja! Iz bolnišnice— Mary Lou Zulic, hči Mr. in Mrs. Anthony Zulic z 21706 Ed-gecliff, Euclid, se je vrnila iz bolnišnice, kamor je morala, ko je dobila napad polia. želimo ji naglega okrevanja! Izgubljene stvari— Na KSKJ farmi ali pa na 160 Saranac Rd. je bila izgubljena moška Gruen ura in srebrni rožni venec v “platine case” Pošten najditelj je prošen, da pokliče UT 1-1910. Obisk domovine— Dne 22. julija bo odpotoval na parnika Saturnia na obisk za sedepi tedni v domovino Al stavki je 1600 uslužbencev pri tukajšnji Merck and Co. farmacevtski tovarni. Opeklinam je podlegla CLEVELAND. — Mrs. Sophia Schnerer, stara 91 let, je v bolnici podlegla opeklinam, ki jih je dobila v četrtek, ko ji je električni vibrator, katerega je rabila za zdravljenje kostne bolezni, vnel obleko. Dne 27. julija bo Katoliški dan. Proslava v parku društva Sv. Jožefa Št. 169 KSKJ (bivša Močilnikarje-va farma) v Clevelandu. St. Clair Ave. Potoval bo v Trst k svojim staršem, zakoncema Strukel. ki sta stara 77 oz. 74 let, katerih ni videl že 29 let. Zakonca Strukel starejša bosta praznovala zlato poroko, pri kateri bodo navzoči tudi osatli otroci Anton, Julija Pacor in Emilija Testa. Brat Anton bo šel nasproti Alu dc Genove v Italiji. Narodne noše— Liga kulturnih vrtov vabi na veliko manifestacijo vse skupine narodov, ki imajo svoje vrtove, za nastop v nar. nošah dne 3. avgusta, ko se vrši tako zvani “One World Day” Natančneje bo še poročano. g:in Ameriška Domovina Mi t-HV, —i /m-ivi» »j>■ c-/m [%j—•■«<>rvt» +ent£sr-. •117 St. Clair A ve. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. <^^^>83 No 139 Thurs., July 17, 1952 V duhu ameriške tradicije Pravijo in pišejo, da skoraj ni na svetu kaj podobnega kot so ameriške politične konvencije vsaka štiri leta. Veliko je na njih “otročarij”, kar komentatorji radi sami poudarjajo, veliko je zakulisnega početja in političnega pritiskanja, ne manjka niti podkupovanja in podobnih nečednih reči, vendar so prav te konvencije na poseben način močan izraz vseh tistih tradicij, ki so za Ameriko tako značilne. Na konvencijah pridejo skupaj tisoči in tisoči Amerikancev iz vseh držav, iz vseh stanov, ver in ras, ki nujno prinesejo s seboj najrazličnejša politična naziranja, čeprav vsi predstavljajo eno in isto politično stranko. Svobodno si povfe-do v obraz, kaj mislijo drug o drugem, posebno pa o predstavnikih nasprotne politične stranke. Zlepa ni take prilike in takih zborovanj kjerkoli na* svetu, da bi toliko po-udarjano “javno mnenje” moglo priti do svobodnega izraza. Toda nas zanima zlasti ena plat teh konvencij. Neki komentator, ki je med konvencijo republikanske stranke napovedoval njen potek in dostavljal svoja mnenja, je dejal: Še nobena konvencija ni napravila name tako izrazitega vtisa, da je v Ameriki “religioznost” še zmerom del' našega javnega udejstvovanja in da še ne mislimo Boga ^ pregnati iz svoje srede. Tu bi človek lahko hitro postavil nasproti naš znani pregovor: Ni vse zlato, kar se sveti! Brez dvojbe! Saj smo na drugi strani dovolj upravičeni, da izražamo bojazen spričo napredka materializma in sekularizma v Ameriki. Kaj vse se godi po naših univerzah, v vzgojni in zabavni literaturi, na zabaviščih, v filmu in še marsikod. Kdor bi sodil Ameriko le pod vtisom tega, kar vidi na takih mestih, bi kar obupal nad njo. Saj mora propastr , doglednem času, kot je propadlo nekdanje rimsko cesarstvo, ki se je pred svojim koncem udajalo prav takim materialističnim nagonom kot jih tako vsiljivo postavlja pred oči vsega sveta današnja Amerika. Zdi se, da je današnji “American way of life” že popolnoma zavrgel misel na Boga in na kako odgovornost pred njim. Kdor je količkaj pazno sledil poteku republikanske konvencije, je moral hočeš nočeš vsaj do neke meje popraviti tako mnenje, če se je kdaj ukoreninilo v njem. In nobenega dvoma ni, da v tem pogledu demokratska konvencija ne bo dosti drugačna. “Religioznost” ameriškega ljudstva je prišla živo od izraza na različne načine. Vsaka seja se j,e začela z “invokacijo”, po naše rečeno — z molitvijo. Vsi zborovalci so spoštljivo poslušali besede predstavnikov raznih ver, ki so v imenu Amerike klicali Boga in njegov -blagoslov na konvencijo in njene zaključke. Ko je kardinal Stritch molil očenaš, so tisoči ponavljali za njim Gospodovo molitev. Tudi razni govorniki — začenši z MacAr-thurjem — so prostodušno in kot samo po sebi umljivo navajali stavke iz sv. pisma in se sklicevali na Boga. Ves teden konvenčnih zborovanj ni izzval niti enega primera, da bi se kako pokazala slaba volja ali poskus udariti po verstvu. Ameriško načelo o “ločitvi Cerkve od države” je znano. Res je, da ga skuša gotov procent Amerikancev v toliko predrugačiti, da bi se glasilo: Ločitev države od Boga — toda naše politične konvencije in razne druge prilike v ameriškem javnem življenju dosti jasno dokazujejo, da tak poskus še ni blizu kakega resnega uspeha. Največja tarča pri omenjenem poskusu je seveda kato-ličanstvo. Tega se neki Amerikanci najbolj boje. Brez-božneži in drugoverci. Včasih ima človek vtis, da mora zdaj zdaj izbruhniti pravo preganjanje katoličanov v Ameriki. Saj to je že kar usojeno katoličanstvu, vendar za sedaj Amerika te podobe še davno nima. Uradna Amerika je vsekako^še daleč od tega, kar počne na primer njena “prijateljica Titova Jugoslavija. Nikakor ne smemo omalovaževati poskusov brezboštva, ki se širi med nami v raznih oblikah, materializmu in sekularizmu, tudi njegovih uspehov ne. Mnogo mnogo škode je že napravila in še več je bo. So pa, hvala Bogu, na delu tudi močne sile, ki v mnogih pogledih te uspehe sproti zajezijo in jim vzamejo ost. Jezuit Fr. Lord citira ameriškega pisatelja z imenom Louis Bromfield, ki je s konvencije za “International News service med drugim napisal naslednje: “Toda med vsemi osebnostmi, ki so se doslej pojavile na konvenciji, :e bil; najbolj ginljiv in poln vtisa pojav majhnega belolasega moža Njegov obraz je kazal izredno ljubezniost in čudno NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI Malo po čikagi Preminoči tijeden sam se nekaj dni po Cikagi klato. Že de skoro edno leto, kak sam bio tam nazadnje. Pa čeravno je tu v Ameriki tak jako vse podvržene spremembi, se kakpa tri-milijonski varaš, kak je Čikaga, v ednom leti zato ne mogeo na glavo postaviti ali pa zginoti. Kda sam prvokrat vozo s svo-jov karov v Čikagi i se zvijao po 41. cesti mimo tistij tovarn i pe-trolejskij čistilni^ mi je vsikdar prišlo na miseo, kak so se mogli naši ljudje, šteri izhajajo iz čerensovske, beltinske i torjan-ske fare v Prekmurji, tu za stalno naseliti. Kak so mogli dišeči zrak bogatij njiv i lepi; travnikov spremeniti s tem smradom nafte i gasolina Liki takše misli se ti spremenijo v lepše kda pripela ta velka cesta do mičigenskoga jezera i voziš več milj po lepom zelenom, parki ob vodi vse do sredine velkoga varaša. Tiste dneve je bila v Čikagi velka konvencija republikanske stranke. Vulica, v šteroj stoji ,hotel, kak je bila v njem konvencija, je bila okrašena z ameriškimi zastavami. Delegat j e so hodili po pločnikaj. Na prsaj so nosili znake za svojega predsedni-škoga kandidata. Vsešerom: po vulicaj i po irgovinaj i po sa-lonaj je bio guč samo od toga, što de zvoljeni. Jaz sam med temi ljudmi tiiiinec. Na miseo mi je pa prišlo, ka je od tej konvencij odvisno, kak-še de moje bodoče življenje: od bodočega predsednika Amerike de zvekšega odvisna usoda sveta — eli de se znao postaviti proti komunistični nevarnosti i rešiti Ameriko i ves svet od te nejvekše nesreče. — Poiskao sam bulevard Ogden. Po njem naj leži najdem moj čikaški dom pri žižkovij na Larrabee St. Pa sam ne prepozna te ceste. Nekda je ružila starodavna kara po njoj, zdaj je pa lepo zglajena z asfaltom i vozi bus namesto kare. Šo sam dele i prenočo zvuna Čikage. CHICAGO Na gostuvanii smo bili 5. julija. Oženo sc je Steve Grosko, sin Mr. i Mrs. Matjaš Grosko. Vzel si je Lucille M. Panozzo. Pri zdavnaj i sta bila v cerkvi sv. Antona. Naše čestitke i vse lepe želje! Ženi se Frank Foys P. N. 3, USN, sin John i Mary Foys. Jemlje si Ruth Kuta. Pri Zda-vanji bota v cerkvi sv. Adalber-ta 26. julija. Obiskala sta nas v Čikagi Mr. i Mrs. Joe Šoštarič iz Arizone, i Prišla sta k sestri od Mrs. Šoštarič, to so Mrs. Lebar, mati Mary Balažič, tajnice društva sv. Križa. Vsi so bili veseli svoje tetice. Stanovali so pri Mrs. Magdi Žižek. Nazadnje so se odpelal! ešče v Cleveland z Mr. i Mrs Steven Kelenc, Mrs. Žižek i Mrs. Mary Balažič. Tam so obiskali svojo rodbino i prijatelje. Na obiski so tu pri Mr. i Mrs. Martin Balažiči Mrs. Ana Koren iz Clevelanda. Žeiemo, ka bi se kak najbole počutili med nami. Tu ostanejo do drugega tijedna. Iz Hamiltona je bila na obiski Miss Mary Ritlop, doma z Dolnje Bistrice. Obiskala je tu Dolnje Bistričance. Stanovala je pir Mrs. Žižek. CLEVELAND' S počitnic sta se vrnila Mr. i Mrs. Steve Markolia. Počitnice sta prebila pri Mr. i Mrs čiček, šteriva sta si lani na lepom kraji zvuna varaša kupila lepi dom. Nemreta prehvaliti, kak je pri Čičkovih lepo. povedal. Vsi uradniki našega društva so rojeni v Clevelandu in krščeni pri istem kamnu, tako tudi Rev. L. Baznik, Rev. Baraga in Rev. Tomc, ki so vsi naši člani. Velikokrat se ti naši duhovniki udeleže naših sej, zato bi bilo praVj da pridete tudi drugi plono številno. Zadnja seja je bila dobro obiskana. Udeležilo se je 34 članov, upam, da nas bo tokrat še veliko več. Očetje, ki ste katoliškega prepričanja, povabite svoje sinove, naj vstopijo v naše društvo, kjer i-majo priložnost za gojitev športa in pridobitve šolarine. Od članov so trenutno bolni: John Pirnat, Joe Ulepič, Frank Zupančič, Martin Dule in Eli Dučič. Naj jim ljubi Bog skoraj vrne zdravje! Z bratskimi pozdravi Louis Erste, 3815 Schiller Ave. Romanje v Lemont Drugi den sam po telefoni po-pitao, kak je pri žižkovij. Pa se je ne oglasila Magda, liki nekši možki. “Jaz sam Joe Šoštarič. Prišli smo iz Arizone i smo gostje pri Žižkovij. Ve smo trije tu na obiski, samo pridite zato, ar je vaša soba za vas pripravljena” Napovedao sam se za večer, ar bi rad šo na obisk v Lemont. Brez mape sam te vozo na zapadnoj strani varaša i se ravnao bole po kompasi v avti kak po imenaj vulic. Tak du-g bom v toj smeri vozo, ka pridem na 83 cesto, te pa že najdem Lemont. Na križišči malo pred Lemontom, tam kde navadno vsakšega šoferja zaprva premoti, sam jaz dobro znao, kama je trbej zavinoti i sam prišeo za obed na amerikansko Brezje. (Drgoč dele) Cleveland, O. — Hitro se bliža čas, ko bomo skupno pohitele k naši materi Mariji potožit in odkrit ji svoje bolečine. Zveza oltarnih društev priredi svoje običajno vsakoletno romanje 15. avgusta. Naj se vsaka prijavi pri svojem oliarnem društvu. Pri našem oltarnem društvu je smrt pobrala letos že šest članic. Naj uživajo mir, ki ga svet ne more dati. Spomnimo Se jih v svojih molitvah! Ne pozabite, da molimo za vsako umrlo članico dva večera pred pogrebom in pred pogrebno sv. mašo. Naša dolžnost je, da se teh molitev udeležimo. Poskrbimo tudi, da bodo naše obveznosti do društva vedno poravnane. Sestra Josephine Pomembno zborovanje Chicago, 111.—Ameriški prijatelji Antiboljševističnega bloka narodov (American Friends of Anti-Bolshevist Bloc of Nations) so priredili v nedeljo 6. julija ob 3. popoldne v Shopin School Auditorium v Chicagu veliko protikomunistično zborovanje. Govorniki so povdarili, da 'živi danes ves svet v negotovosti in stalni napetosti radi komunistične nevarnosti. Mnogo svobodoljubnih narodov je obsojenih na počasno umiranje za železno zaveso. Ti narodi bijejo tiho in neopazno toda vztrajno borbo na življenje in smrt. V tej borbi so ti narodi povezani v podzemsko organizacijo A.B.N. (Anti-Bolshevist Bloc of Nations), ki ima namen, da se na terenu bori proti komunizmu in za osvoboditev zasužnjenih narodov. A.F.A B.N. pa hoče opozarjati ameriško javnost na komunistično nevarnost in zbuditi zanimanje in pomoč med hafhi za borbo teh narodov. Mr. Wm. Knaus je orisal razmere na Hrvat-skem in trpljenje hrvatskega naroda pod Titovo diktaturo. Mr. Olaf Millet je govoril o Estoniji, Mr. Alfred Bumanis o Latviji in državni predstavnik Hon. Anthony Olis o Litvaniji. Govorniki so prikazali razmere v Baltskih državah, ki so ftulturna Jj/^ronika ------m cuunu lepoto. Ves njegov pojav je izražal dostojanstvo in graci-'joznost, ki te je morala do konca obvladati. To je bil kardinal Stritch, čikaški nadškof, ki je opravil molitev pred tretjo sejo konvencije. Njegova molitev sama je bila naj-lepse sestavljen spis, ki sem ga kdaj slišal, polna dostojanstva iskrenosti, spoštovanja in preprostosti. Kardinal je cove k majhne postave, pa ko je prihajal na govorniški oder ogromne dvorane, je vsak navzoči Amerikanec živo čutil, oa je to mož, ki nekaj pomeni. Res je bil njegov prihod v Prodam zemljo v Prekmurju En oral prvovrstne zemlje na Gornji Bistrici, Prekmurje, po najnižji dnevni ceni. Pišite na BOX N. RR 5, Hamilton, Ontario, Canada. Gustinčič pošilja pozdrave iz Trsta, sestra Gertrud Češek in Kalifornije. Hvala! Njima in tudi vsem drugim, ki vživajo svoje počitnice, želimo mnogo m dobre zabave ter srečen in zdrav povratek. Pozdrav! Apolonija Kic. Dvor Baraga št. f3!7 Kat. borštnarjev Cleveland, O. — Prihodnji petek je tretji v mesecu, ko ima naše društvo običajno svojo redno sejo. Imeli jo bomo tudi tokrat. Naš predsednik se zelo trudi za napredek društva, to boste videli jeseni. Naš novi župnik Rev. L. Baznik je tudi član našega društva. Udeležil se je zadnje seje 20. junija in nam veliko koristnega in zanimivega vse drugačnih okoliščinah kot na primer MacArthurjev, toda napravil je morda na vse navzoče še vse bolj. globok vtis. Ob kardinalovem prihodu se niso dvignile zastave, niso zatrobile trobente, pa je vendar verjetno, da je kardi-nai prinesel s seboj nekaj večjega in bolj trajnega . . . bližino božjo, ki jo Amerika tako silno potrebuje v teh dneh svetovne zgodovine.” i aki pojavi nam, bivšim Evropejcem, zares pomagajo, da nam iz najglobljih globočin srca privre na dan vzklik in molitev: God bless America! P.B.A. zgubile svojo samostojnost in bile priključene Sovjetski zvezi, čeprav je ta v več pogodbah jamčila njihovo neodvisnost. Sedaj hočejo Sovjeti zatreti vsako misel na samostoj n ost in deportirajo ljudi v množicah v Sibirijo. Mr. Milan V Blažek je prikazal razmere na Slovaškem, kjer se slovaški na rod junaško upira komunistič. nasilju. Borbo Ukrajincev proti komunizmu, razne akcije podzemskih organizacij in -stal ne čistke v samih komunističnih vrstah v Ukrajini je lepo prikazal Mr. William Diduch. O razmerah v Sloveniji je govoril župnik slovenske fare Sv. Štefana v Chicagu Rev. Leonard Bogolin. V uvodu je lepo orisal lego Slovenije, njeno razkosanost in trpljenje. Po-vdaril je, da je komunistični teror po mnenju opazovalcev v Sloveniji največji. Posebno huda je protiverska gonja, ki jo označujejo stalni napadi v časopisju na ljubljanskega škofa Vovka in mariborskega škofa Držečnika. Ti napadi so splošno znani. Mnogo je drugih napadov, ki niso tako znani, napadi na učitelje, ki hodijo v cerkev, napadi na duhovnike, smešenje vere in duhovnikov. Pouk veronauka je omejen le na cerkev. V Sloveniji ni katoliških šol, državne šole pa-uče le leninizem in marksizem kot edino priznani svetovni nazor. Tam ni katoliških tiskarn, ni katoliškega tiska, niti katekizma ne dovolijo natisniti. Ne samo to, da dosti ljudi umira po taboriščih počasne smrti, komunisti- so v Sloveniji pobili VREDNOTE Pred nekaj dnevi je izšla le tošnja zadnja, dvojna številka četrtletnika Vrednote, revije za znanost, umetnost in kritiko, ki jo izdaja Delovno občesto za -Slovenski katoliški institut in ki izhaja v Buenos Airesu. S prejšnjima številkama je revija narastia v obširno knjigo s 331 stranmi. V času, ko je doma v Sloveniji vsako katoliško kulturno delo onemogočeno, nadaljujejo Vrednote delo, ki so ga prej vršili Bogoslovni Vestnik, Čas ter Dom in Svet. Gotvo je pri Vrednotah manj delavcev, kot jih je bilo -pri onih treh revijah; novinci številčno ne odtehtajo onih, ki so šli v večnost ali ostali doma. Vendar je krog katoliških znanstvenikov umetnikov in kritkovv emigraciji in v svobodnem svetu tolikšen, da v tej prvi knjigi še zdaleka niso prišli vsi do besede ali objave; na splošne pa labko tudi rečemo, da je uredniški odbor postopal s skrajno izbirčnostjo, tako dvignil in obdržal revijo na nesporni znanstveni in umetniški višini m se s tam zavaroval pred kritiko. znanosti je treba na prvem mestu omeniti obširno razpravo Jožeta Osane “Musiča peren-nis.” Po Vurnikovem Uvodu v glasbo je to pri nas po celem četrtstoletju prvo veliko muzi-kološko delo, ki odpira glasbenemu znanstveniku nekatere popolnoma nove vidike. V literarno zgodovino spadata članka Antona Kacina “Slovstveno delo Slovencev pod Italijo v času med cbema vojnama (1918-1940)” in Martina Jevnikarja “Jurčičeva dijaška leta.” Pod poglavjem Kritika sta v kazalu navedeni samo Gerzini-čevi oceni Kalinove Črne maše in Turnškove Države med gorami. Spadajo pa nekako sem tudi prispevki o Slovenstvu v likovni umeinosti Bare Remec in Francem Ahčina; v kolikor gre za kritiko naših nazorov, tudi dr. Komarjev spis “Filozofija in praksa.” Dragocene informacije prinašajo razna objavljena pisma. Tako seznanja Fr. Gorše bralce z važnimi novimi pojavi v svetovni in slovenski likovni umetnosti, Martin Jevnikar z literarnimi razmerami v domovini, Nace Čretnik piše o študijskem tednu francoskih katoliških intelektualcev, Janez Kopač pa o modernem kitajskem liriku Pačinu. — Vsakega slovenskega kulturnega delavca mora pretresti avtobiografija rajnega prof. Turka. Z leposlovno prozo so zastopani pisatelji Vinko Beličič, Jože Krivec, Stanko Kociper in S tem ni rečeno, da posamezni Bine Šulinov, s poezijo pesniki prispevki ne bi prenesli še kak šnega mnenja_ kritike v njenem vulgarnem pomenu besede. Bolje povedano: so tu članki — pa morda tudi umetniške objave, ki naravnost izzivajo po razčlenitvi in morda po novi obravnavi. Tu gotovo ni mesto za to in kje naj se najde referent, ki bi bil vsej tej raznoliki znanstveni in umetniški tvarini kos? Toda' ravno takšna pereča, še ne do konca razčiščena vprašanja potrjujejo, kako potrebne so tudi ravno Vrednote, še večje je pa število spisov, ki so pred vsem gradivo v naši znanstveni in umetnostni zgradbi; za znanstveno gradivo so Vrednote skoraj edini zbornik, za umetnostno pa vsaj najelitnejši. Načelne važnosti in polna vzpodbud je objava predavanja, ki ga je govoril ob petdesetletnici Slovenskega katoliškega a-kademskega starešinstva dr. A-Ijzij Odar: “Slovenski katoličani in znanost.” — Iz teološke stroke ie najvažnejša dr. Josipa Turka “Theses ‘Humani generis’.” Odar jeve “Pravne novosti v stanovih krščanske popolnosti” s področja cerkvenega prava prikazujejo celotno juri-dično klasifikacijo katoliškega redovništva s posebnim poudarkom naj novejših odredb za sodobno prilagoditev novim potrebam in uvrstitev nekaterih modernih svetnih ustanov v stan krščanske popolnosti. V zgodovino cerkve pri Slovencih posega dr. Jakličeva razprava “Sv. Klemen Hofbauer in njegov vpliv na jurista Barago.” — Pravna in družbena veda sta zastopani z obravnavami dr. Iva-Ahčina “Socialna pravič- nost” ter »Božidarja Finka “Načelo zakonistosti v kazenski politiki FLRJ” (z dodatkom) in “Pravni pomen kazenskega pozitivizma.” — Iz umetnostnih okoli 15,000 zavednih antiko-munističnih fantov in mož. Teharje in Kočevski Rog sta slovenski Katyn in pričata o Titovi komunistični diktaturi. Medtem, ko so naši državniki v Washingtonu sklepali pogodbe s Titom, je istočasno Tito v Beogradu izjavil, da je socialist in komunist ter bo to tudi ostal. (Dalje na 3. atrani) Beličič, Borut, Budnik, Debeljak, I. M. D., Igor, Kalin, Rakovec, Srebrnič, Valiant, Valens in Vodeb. Na posebnem papirju je reproduciranih dvanajst slik in kipov Franceta Ahčina, Franceta Goršeta in Bare Remec. Vrednote so katoliška revija. Zakaj? Zato pač, ker se je katoliški institut odločil, da jo izdaja. Ta ali ona stvar se v reviji morda peča s problemom, ki navadno zanima samo katoličana. Toda tudi nekatoliški znanstvenik utegne postati zainteresiran na delovnem področju svojega katoliškega kolege. Našel bo vse podprto, obrazloženo in bo lahko svobodno ocenjeval dokaze. Čemu ta pripomba? Zato, ker zija danes tolikšen prepad med delom katoliškega znanstvenega delavca in delom oficiel-ne “znanosti” v domovini. Kdor je prebral Borisa Ziherla uvod v najnovejšo izdajo Prešernovih poezij — o tem je poročala tudi tržaška Stvarnost — se mora zgroziti nad tem, kakšno -nasilje izvajajo tam z zavijanjem, postavim, zgodovinskih dejstev. Večina v prvem letniku objavljenega gradiva je pa taka, da mora zanimati rudi nekatoliško usmerjenega kulturnega delavca. Tako so te Vrednote dragocen doprinos katoličanov v kulturnem delu Slovencev. Zanimivo je to — le: V svoji razpravi ocenjuje Anton Kacin lepo kar najbolj objektivno delo Jožeta Pahorja, M. Jevnikar pa objavlja dokumentarično gradivo o Jurčičevi mladosti. Istočasno, ko sta pisala Kacin o Pahorju, Jevnikar pa o Jurčiču, je napisal doma Pahor biografski roman o Jurčiču. V tem romanu mrgoli psovk na katoličane, že iz Jurčičeve dijaške dobe neresnic, ki jih je mogoče ugotoviti iz Jevnikarjevega gradiva. Nad zgodovino šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega veka si je pa dovolil Pahor ravno taka na-silstva kot minister Ziherl nad Prešernom. Ob takšnih primerih se človek šele prav zave, kako potrebno je kulturno delo v svobodnem svetu in kako potrebna je s tem v zvezi prav revija, kakršna so Vrednote. Dolžnost vseh pa je, da to delo podpre-' mo! M. M. 2LHERMKA DOMOVINA, JULY 17, 1952 Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu Address All Commnnications to THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFF ILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Zgodovina zrcala OBZOR PUBLISHING COMPANY 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. TeL Mitchell 5-4373 LOKALNE VESTI 287 kandidatov Za jesenske primarne volitve, ki se bodo vršile v Wisconsinu v torek 9. septembra, je za milwauski okraj registriranih 287 kandidatov. Registracije so bile zaključene v torek 8. julija. Od teh kandidatov jih je samo za urad šerifa v milwauskem okraju prijavlje- RADO STAUT direktor slovenske radio ure v Milwaukee, Wis. Poslušajte prvo in najistarejšo slovensko radijsko oddajo na osrednjem zapadu Ameriško-Slovensko RADIO URO v Milwaukee oddajano vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. ure centralni čas (od 12. do 1. ure opoldne poletni, odn. vzhodni čas) preko postaj WRJN (HOO k.c.) WRJN-FM (100.7 m.c.) Program vodita in napovedujeta v slovenščini in angleščini Mr. in Mrs. Rado Staut nih 76, dočim je za druge o-krajne urade (vključno poslance za 20 milwauskih dis-triktov v državno poslansko zbornico) prijavljenih 152 kan didatov. Za governerski urad in druge državne urade (vključno kongresnike in dva zvezna senatorja) pa je prijavljenih 59 kandidatov. Od teh je 151 republikancev in 136 demokratov. — Volivna komisija si zdaj beli glavo, kako natisniti imena vseh teh kandidatov, zlasti onih za šerifski urad, na glasovnico, da ne bo meter dolga in volivce postavila pred problem, kako glasovati in kje napraviti križe v tem labirintu političnih aspirantov. Zanimiv film na razpolago našim organizacijam Od “Community Welfare Council”-a za milwauski okraj smo prejeli sledeče naznanilo, ki ga ponatiskujemo v angleščini v boljše razumevanje mlajši generaciji in njenim organizacijam, ki bi želela po-služiti se na svojih sestankih te brezplačne postrežbe v javnem interesu: Community Chest Film “MA 8-0738”, a new technicolor movie, presenting actual case stories from, Red Feather files is now available for showing, according to Howard L. Peck, publicity chairman for the Milwaukee County Community Chest. The 10 minute film dramatizes the story of the Vampires, a teen-age gang that laughed at law and order, who find useful outlets for their energies at Neighborhood House. Mrs. Johnson, victim of'an auto accident, is deprived of the use of her arms and legs. The Community and Veteran’s Information service directs her to Mrs. Edith Frentzel, medical social worker, Curative Workshop. Through therapy and her own courageous efforts she learns again to do the household tasks she’d always done before. The only income Mrs. New-meyer has is from her upper flat. When her tenants cannot pay, Mrs. Julia Dolan, superintendent of Legal Aid society, makes the needed arrange- ments to restore this aged lady’s livelihood. Then there is the moving story of an unmarried girl who faces an uncertain future for herself and the baby she is ex-peting. Thrugh the Catholic Welfare bureau’s caseworker, Mrs. Ruth Loeffler, and supervisor, Miss Evelyn Murphy, she finds new confidence and makes the plans which mean a healthy, happy baby and a young woman who can meet the future with assurance. At St. Vincent’s Infant Asylum Allan C. Hubanks, executive director of the Wisconsin Service association, is cast in the role of the Information Service social worker, who directs clients ot appropriate Red Feath er agencies. The film is narrated by Geo R. Comte of WTMJ and William M. Bramhall of station WEMP. Original music written for the Community Chest’s film was composed by a Milwaukeean, Gunnar Granquist. Last year 44,000 Milwaukee POMEMBNO ZBOROVANJE (Nadaljevanje z 2. strani.) her baby daughter spends her people viewed the 1951 Red early months under the care of Sister Martina until one day she is placed for adoption and has a real home of her own. Servicemen and women relax in the wholesome, happy surroundings of Milwaukee County’s USO, just as Milwaukee service people enjoy USO centers wherever they may be. Feather film. This year’s film, “MA 8-0738”, is available without charge to clubs, organizations or other groups of 25 persons or more. A projector and operator will be furnished. Bookings are made through the film department, Community Chest, MArquette 8-0738. % “VEM, DA NI ‘MAJSKI DAN’ — TODA, KAJ DRUGEGA MOREŠ PRIČAKOVATI OB TEJ NAŠI ELEKTRIČNI NAPELJAVI?” Ne preobremenite Vaše električne napeljave. Kadar zidate ali, modernizirate, rabite “ADEQUATE WIRING”, Posvetujte se z Vašim električarjem THE ELECTRIC COMPANY AD-12-52 Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. Zedinjenih Državah Severne Amerike Sedež: Joliet, 111. Inkorp. v kri. lUbieia 14. mala 1911 Ngeslo: “Vse za vero, dom In narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNIODBOK: Predsednik: FRANK TUSHEK. 716 Raub St. Joliet. Illinois 1. podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111. 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Jollet, Ul. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111. Zapisnikar: JOHN NEMANICH. 650 N. Hickory St, Jollet, EllnoU Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duh. vodja: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O- UL Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St. Jollet. Ul. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, ni JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St. Jollet, Illinois lEk. POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH 39 Wtnehell St. Sharpsburg, MARY KOVAČIČ, 2039 W. 21.st St., Chicago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, 111. Predsednik Atletlčnega odseka: JOSEPH L, DRAŠLER. No. Chicago. HI. Pa. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio Do 1. januarja 1952 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih Izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00. $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Ufe in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vila. Poleg smrtnlne Izplačuje DSD svojim članom(leam) tudi bolniško podporo Iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije In poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski In nngimin Rojakom In rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila In navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WED1C. 301 Lime St, Jollet, HI. V starem veku so narej ali kovinska zrcala, ki so bila tako popolna, da so se v njih zrcalili obrazi prav natančno. Tisoč let kasneje so proizvajale razkošne industrijske Benetke že steklene plošče, ki so bile obložene cinkovim amalgamom. Iz Italije se je mlada industrija preselila na češko, nato v bogati Nuernberg, dokler je ni 1. 1665 __ v . , , .privabil trgovinski minister Col Nasa vlada naj se dobro zave- bert y F ^ bila da da podpira z denarjem na-Lkoraj 150 let m lna indus_ sih davkoplačevalčev to komu- L..^ ^ ^ msticno diktaturo m _versko tisočletna želja z oboževanjem preganjanje v Sloveniji m kakor ga ni dotlej ge no_ vsej Jugoslaviji s tem, ko pod- bena dežela pozn.ala Zakaj na_ pira Tita. |rodj k^ je bd pOVSod jn z vse.m Posebno je zborovalce na-|z^ec^ ^nese> si Je seveda želel vdušil ABN in televizijski na- rn tuc^ njeg°va dolžnost povedovalec ter dopisnik Chi- da se venjomer ogleduje v zrcalu cago Tribune Kobert R. Sie-Pn se nadzira> da more biti pogrist. Zborovanja se je name- za^es za zgledy raval udeležiti tudi član kon- ,Na dolg' P0^1 12 klasičnega gresa Hon. Rep. Charles j.lstarega veka do modernih oni Kersten, pa je bil nenadno za držan v Washingtonu. Poslal se je zrcalo glede na zunanjost in glede na svetovno naziranje je zborovanju tople pozdrave|^a vso m°č spremenilo. V pra- in mu želel obilo uspeha. daYm ?! ”ekak° e?aJ’ k° ga je lepa Helena vprašala za svet V resoluciji povdarijo zbo- Preden se ie sestala s Paridom rovalci, da bodo z vsemi moč- .ie ogledalo kaj rado proizvajalo mi podprli splošno borbo proti karikature. Treba se je bilo pre-komunizmu. Vsi navzoči prise- ceJ močno zagledati v kovinsko gajo, da. bodo branili Združe- P^0a^0> da ulsi videl zgolj izma-ne države proti vsakemu so- j Učene spake namesto svoje po-vražniku in posebno proti za- d°ke- Kasneje je postalo zrca-hrbtnemu vtihotapi jan ju komu-U0 skrajno naturalistično: vsak nističnih naukov v razne javne ^ove^’ ^ se ie P°gledal vanj ustanove, če bo terba, smo pri- Ne vldel grd°) mrliško zeleno napravljeni braniti našo državo I ^azo’v lak0 da je bilo treba vso proti vsakemu napadu Sovjet- dom^javost odstraniti, če si niške unije in njenih satelitov. kotel verjeti. Na Francos- Pripravljeni smo pomagati na-rem’v lepeg“ ',edfia ‘n rodom pod komunistično dik- ka!al,rst?’ 50 °'i- taturo, da si bodo priborili Svo- Vad,ll grde Zdravosti m Društvo sv. Družine št. 11 DSD Pittsburgh, Pa. — Na seji ; meseca maja nas je bilo na-! vzočih samo šest članov. Pre-i čitano je bilo sporočilo glavne-j ga urada naše organizacije o konvenciji. Na seji je bilo sklenjeno, da bo sklicana seja za izvolitev delegatov v nedeljo 27. julija. Ker ni nihče temu predlogu oporekal, je bilo naznanilo poslano v naše glasilo še pred junijsko sejo. Nekdo izmed odbornikov je na junijski seji vabil člane, naj počakajo na volitev delegatov, ki da bi se naj vršila na tej seji. Seveda so se člani čudili in spraševali, kakšen red je to. Tem in vsem drugim odgovar- jam tem potom še enkrat. Vsi ste vabljeni na redno mesečno sejo, na kateri bomo izvolili delegate. Vršila se bo v nedeljo 27. julija v navadnih prostorih na 57. cesti ob 9. uri dopoldne. Z bratskimi pozdravi, Tajnik. so bodo. Priporočamo, da se živ-Usta’ ^ se pravi čna vojna vodi tako, da bo vli- drbtlSce ~ namesto z zlvim sre-, v . . , brom, s pristnim srebrom. In vala zasužnjenim narodom po- , _,L . , . o-um in iim daiala unanie da glej Zd^ ]e V°stal °Ptlmist in . , , ., ’ je zrcalil tudi zelenorumene ob- si bodo priborih svobodo v svo-L„ v , ... j ., • t. vr v j raze v rožasti barvi, jih narodnih mejah. Nas pred-1 sednik in kongres naj vesta, dal Zrcalo je zašlo tudi v štorije, smo za samoodločbo narodov, pravljice in čarovnije. Salomo- Te pravice zadnje čase niso novo ogledalo, ki je bilo med upoštevali svobodni narodi in svečanimi obredi sestavljeno iz je bila izkoriščana in končno sedmerih kovin, je dajalo v mla poteptana od komunistov. Za- ju odgovor na vsa vprašanja. to naj predsednik, kongres in V “Sneguljčici” ga je kraljica iz- State Department javno pro- praševala, katera je najlepša v glase pravico do samoodločbe deželi. V mnogih krajih se de- narodov, to bo jamstvo zasuž- kleta s svečo v roki postavijo njenim narodom za železno za- predenj, da bi v njem zagledale veso, da jih Združene države svojega bodočega moža. Slabo niso zapustile v njihovem gi- znamenje je, če se ogledalo raz- gantskem boju za svobodo. O- bije in če se samo od sebe raz- pozarjamo, da je posebno zna- poči ali pade s stene, napovedu- čilno za komunizem, da se bori je smrt. če otroci predolgo stoje proti veri in da je pogazil mno- Pred zrcalom, se jim utegne pri go drugih dobrin. Naša vlada kazati črna roka ali peklenšček in vsi drugi narodi, ki ljubijo z rožički. Včasih je bila nava- svobodo, naj podprejo podzem- da> da so šibo devali za zrcalo, ske organizacije, ki bijejo te- dandanašnji seveda spada šiba žak in neviden boj proti komu-Ue ae k Miklavžu, ki jo prinese nizmu, da bodo končno dosegle hudobnim otrokom. svoj cilj — svobodo narodov. Zrcalo je tudi za znanstvo po- Zborovalci podpiramo Kersten- membno, saj je že večkrat na- ovo resolucijo (House Concur- stopilo kot vžigalno sredstvo. V rent Resolution 94 in Kersten cesarski palači v Carigradu je Amendment to the National pa bilo zrcalo skrivši pritrjeno Security Act of 1951) in apeli- na stropu in ko je prišel beneški rajmo na kongres, naj ratifi- poslanik Enrico Dandolo k cesar- cira konvencijo o rodomoru jn Manuelu, je to zrcalo na ce- (Genocide Convention), ki so sarjevo povelje skoraj oslepilo jo sprejeli že mnogi drugi na- Poslanika. Skoraj slepi Enrico rodh Dandolo je postal kasneje bene- Resolucija je bila sprejeta z ški doz in se je za ta zločin maš velikim navdušenjem in s tem čeval tako, da je neusmiljeno o- Ženske dobijo delo ženska dobi delo Luccioni’s Restaurant na 4213 Euclid Ave. išče žensko, ki bi bila pripravljena vršiti splošna dela v kuhinji in čistiti. V poštev pridejo samo one, ki nameravajo delo opravljati stalno. Šest dni na teden od 8. ure zjutraj do 4. popoldne. Nedelja prosta! Hrana in plača po dogovoru. Oglasite se osebno po 11. uri dopoldne. (x) MALI OGLASI Stanovanje iščejo Mlad zakonski par išče 4 do 6' sob. Kdor ima kaj naj sporoči našem uredništvu. —(140) $14,700 Ta cena kupi hišo z 4 spalnimi sobami v Euclidu na lepi cesti. Stranišče na prvem, kopalnica na drugem, polna klet, avtomatični plin, dvojna garaža, kompletna s zimskimi ok-nami, mrežami in preprogami. Res dober kup. Pokličite RE-1-1070. (140) Hoče hišo Rad bi kupil majhno hišo z malim dvoriščem od E. 45 St. do E. 65 'St., v bližini St. Clair Ave. Kdor ima kaj, naj pokliče EN 1-9027. (141) Hiša naprodaj Eno družinska hiša (all steel home) z dvema spalnicama na 1015 E. 62 St., po zmerni ceni naprodaj. Na razpolago je tudi oprema (štedilnik, Hot Point hladilnik, avtomatični pralnik in sušilec perila). (140) Hiša naprodaj Prazna, na 1259 E. 58 St., 7 sob in kopalnica za 1 družino. Velika klet, furnez, tri garaže. Jako čista. Se lahko takoj vse-ite. Cena $8600. Malo plačilo takoj. B. J. Hribar GL 1-2500 GL 1-9545 (142) Farma naprodaj Znana Felix Surtz-ova farma naprodaj, 135 akrov. Za pojasnila se oglasite na 19901 awnee Ave. (141) FARMA NAPRODAJ Na Route 20, Madison, skoro nova mala hiša, 10 akrov, 2 akrov grozdja, lepo ospredje, gorkota na olje, zimska okna, dobro zgrajena, septic tank, plin na ulici, dobra voda, garaža, tractor in drugo orodje. Znižano na $8200; brez orodja in traktorja $7500. Si lahko ogledate samo po dogovoru. Farma 7 akrov, hiša 7 sob na tla-kani cesti, blizu Route 20, North Perry. Dobra zemlja in dosti sadja. Se lahko takoj vselite. Morate videti. Hot air” furnez, dobra voda. Gostilna s pivom in vinom in stanovanje, en aker zemlje na U.S. Route 20, dober promet z jedjo, poslopje nedavno prenovljeno. Lastnik gre na zahod. Pokličite za sestanek. Vredna cena. Dobri pogoji pravi osebi. Najboljši kup v Lake County. _ Več poseStva naprodaj v vseh okolicah Lake County. Imamo kupce, če hočete prodati. CLAYTON H. WARNER Realty Broker Hardy Road Township Park Painesville, Ohio Tel. Painesville 8870 (140) je bilo zborovanje končano. L. J. SV. TOMAŽ IN MODERNA DRŽAVA —Pri nas pride .na vsakih šest oseb en avtomobil, v Angliji na vsakih 14, v Franciji na 17, v Italiji komaj na vsakih 61, v Sovjetiji pa na vsakih 75. * * * — Prvi patent na telefon je dobil leta 1876 Alexander Graham Bell. Pisatelja- filozofa F Buckley in Yves Simon, prvi republikanec, drugi demokrat,, preučujeta nauk sv. Tomaža ( ;T274). velikega katoliškega filozofa m bogoslovca, da bi tako ugotovila zmote in pretiravanja moderne države. Prvi prihaja do zaključka, da sedanji državni ustroj napada osebno svobodo, drugi pa, da mora država človeka, ki je družabno bitje, ščititi ... To ugotavljata za Z. D. A. Kaj bi šele ugotovila v sovjetski Rusiji in njenih satelitskih državah. pustošil bizantinsko cesarstvo. Moderna medicina pa uporablja zrcalo, da ga izprašuje za mnenje, kakor ga je svoj čas pravljica. Zrcalo za grlo, oči, ušesa in podobno so dragoceni prerokovalci, ki povedo dosti bolj William j va2ne stvari kot to, “kdo je najlepša v deželi”, ali kateri bo ženin. Ker je zrcalo tako izredno brihtno in se bolje spozna po no-trini človeškega telesa ko človek sam, pa mogoče ne bo dolgo dotlej, ko se bo neki neznansko brihtni vnuk teh zrcal upravičeno imenoval tako, kakor se že desetletja brez vzroka in podlage imenuje veliko ogledalo v spalnici: psiha, to je “duša”. Naprodaj Apartment za 4 družine — garaž, dobri dohodki $1800 na leto. Eno stanovanje 6 sob prazno. — Nanovo dekorirano. Nahaja se na 5416 Homer Ave. Vpraša se zdolej na gornjem naslovu ali pa pokličite za sestanek WIckliffe 3-0921. (Th) — V Južni Afriki so pridobili doslej dijamantov za eno milijardo dolarjev vrednosti. Hiše naprodaj Za dve družini, 6-6, na E. 149. cesti in Lake Shore Blvd. Za 3 družine, 5-5-4, plinska gorkota, na E. 108. cesti, severno od St. Clair j a. Dva lota, 80x210, na Spre-cher Ave., v West Parku, blizu W. 130. ceste. Emil Winovich, Broker 16004 Pythias Ave. Pred poldnem kličite IV 1-1126 Pohištvo naprodaj Naprodaj je davenport v dobrem stanju za $15. Oglasite se na 8220 Korman Ave., telefon EX 1-9059. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 17, 1952 HENRIK SIENKIEWICZ: Z ognjem in mečem Ko sem torej prišel k zavesti, mislim, kaj mi je storiti. In ti zlo/-deji so medtem odšli pod Korsun in so tam pobil: gospode hetma-ne. O, moj gospod, kaj so moje oči videle, ne da se dopovedati! Oni pa niso nič skrivali, nobe-ne sramežljivosti poznali in me že imeli za svojega. Jaz pa premišljujem: ali bežati ali ne bežati? Toda videl sem, da je varnejše ostati; dokler se ne ponudi boljša prilika. Ko so začeli izpod Korsuna voziti preproge, oprave, srebro, kredence, dragulje ... oj, oj, moj gospod — malo, da mi ni srce razpočilo in mi niso oči izlezle iz glave. To so ti taki razbojniki, da so šest srebrnih žlic za srebrnik, a potem za četrtinko žganja prodajali, a zlat gumb ali zaponko ali trepke od čapke si lahko dobil za polovico četrtin-ke. Mislil sem si torej: čemu bi zastonj sedel, naj se okoristim. Če mi Bog da, da se kdaj vrnem v Rzedziane na Podlesju, kjer stanje jo moji roditelji, tedaj jim oddam, ker oni imajo z Javorškim proces, ki traja že petdeset let, a ni, da bi ga dalje vodili. Nakupil sem torej, moj gospod, toliko različnega blaga, da sem ga mroal naložiti na dva konja. To sem imel za tolažbo v svoji žalosti, ker mi je bilo okrutno težko za mojim gospodom.” , “Oj, Rzedzian, vedno si enak! Iz vsega moraš imeti korist.” “Da me je Bog poblagoslovil, ali je to kaj zlega? Saj jaz ne kradem, a če mi je dal moj gospod trošek na pot v Rozloge, evo ga' Dolžnost moja je, da ga oddam, ker nisem prišel do Rozlogov.” Po teh besedah je dečko odprl pas, vzel trošek in ga položil pred viteza, a gospod Skrzetuski se je nasmehnil in rekel: “Ker ti je šlo tako dobro, tedaj si gotovo bogatejši od me-men, a le obdrži si še ta trošek!” “Zahvalim pokorno gospoda. Nabralo se 'e malo — hvala Bogu! Roditelji se bodo veselili in tudi ded, ki ima devetdeset let. In Javorške tudi nedvojbeno, iztožijo do zadnjega groša in jih poženo s torbami po svetu. In, gospod, tudi ti imaš korist, ker te tistega lepega pasu, ki si mi ga v Kudaku obečal, ne bom spomnil, dasi mi zelo dopade.” “Saj si se ga že spomnil! O tak sin! Ti si pravi lupus insa-tiabilic! Ne vem, kje je ta pas, ali ker sem obljubil, ti ga dam, če tega ne, pa drugega!” “Zahvalim ponovno gospoda,” je rekal dečko, ohjemaje gospodova kolena. “Kaj je to! Povej dalje, kaj se ti je pripetilo.” “Bog mi je torej dal korist med razbojniki. Samo to me je mučilo, ker nisem vedel, kaj se godi z mojim gospodom in da je Bohun odpeljal gospodično. Kar pa naznanijo, da on leži v Čerkaših, da komaj živi, ker so ga knezi ranili. Jaz torej v Čer-kaše: kakor ve moj gospod, znam prilepiti obliž in celiti rane. In že so me radi tega poznali. Tako me je polkovnik Donice poslal tja in je sam šel z menoj, da bi lečil onega po-bojnika. Šele sedaj mi je padla peza od srca, ker sem izvedel, da je naša gospodična ušla z o-nim šlahčičem. Šel sem torej k Bohunu. Mislim: ali me spozna ali ne? A on je ležal v vročiči, torej me spočetka ni spoznal. Pozneje pa me je spoznal in mi rekel: Ti si šel z listom v Rozlo- ge?’ Rečem: ‘Da.’ — A on zopet: ‘Torej sem jaz tebe v Če-hrinu pobil?’ ‘Tako je!’ — ‘Ti torej’ — pravi — ‘služiš gospodu Skrzetuskemu?” Čele tedaj sem začel lagati: ‘Nikomu jaz ne služim več’ — pravim. ‘Več sem slabega nego dobrega užil v tej službi, torej sem hotel iti na svobodo h Kozakom, a tebi, gospod, strežem in te lečim že deset dni.’ On pa je verjel in mi pokazal veliko zaupanje. Od njega sem tudi izvedel, da so Rozlogi zgoreli, da je ubil dva kneza; ko so drugi zvedeli o tem, so hoteli iti najprej k našemu knezu, ker pa niso mogli, so zbežali v litavsko vojsko. Ali najhuje je bilo, če je omenjal tega debelega šlahčiča — tedaj je, pravim, gospod, tako škripal z zobmi, kakor bi orehe grizel.” “Ali je bil dolgo bolan?” “Dolgo, dolgo, zakaj rane so se mu sicer naglo celile, a se potem zopet odpirale, ker se spočetka ni varoval. Ne malo noči- sem jaz pri njem presedel (da bi ga vragi! — kakor pri kakem dobrem človeku. Gospod pa mora vedeti, da sem na zveličanje svoje duše prisegel, da mu za svojo krivico izplačam, in to bom držal, če bi imel hoditi za njim vse svoje življenje — ker me je nedožnega tako mučil in potolkel kakor psa, jaz pa nisem noben kmet. On mora pasti od moje roke, če ga kdo drugi prej ne ubije. To pa rečem, gospod, da sem imel stokrat priliko, ker često ni bilo nobenega pri njem. Tedaj pa sem si mislil: Ali naj ga sunem ali ne? Pa me je bilo sram udušiti ga v postelji ležečega?” “To ti je v čast, da ga nisi u-mcril aegrotum et inermem. To bi bilo kmetiško, ne plemiško.” “Torej vedi, gospod, da sem tudi jaz tako mislil. Vrhu tega sem se spomnil, da me je ded, ko so me roditelji odpravljali PRIHRANITE Sl $20 NA TEJ ENKRAT-NA-LETO RAZPRODAJI ZNANIH "SEALY" HODROCIH! Exclusive 'body-balanced innerspring SLEEP ONCE A YEAR SALE! 39 $ SO ■ I Don’t miss this sensational Sealy Once-A-Year Sale! . .T. deluxe Sealy “Golden Sleep” Mattresses, 'with features you’d expect to pay $59.50 for! . . . once-a-year and ONLY once-a-year at these spectacular savings! See these COMPARE IT WITH headline values TODAY! . . ^ i '' y,, _ _ ^ 'save $20 on every purchase( \ ANY 55 95° ' #