ZL Hltllll. I ifrtHrt. t »Hririttl I. Mravji lfli. Hl. Ml i^^^ MBB ^KF Hi UH Hl V jHJ HHH HH Hi w iHHi ■■ Vi ^^ ^B^F H « iM|i Mi Afifeo-Ognfca: m NemOJo: Mfe Ijto **p*J s*f»c*. • K «h- eda tato maprtj .... K «■-Stoteta . . . . T «•— » A«*** ln m taft ddfcfte: • ■•■■• • • • • • M0c«l© fefto npnl . . . . K 7O>— ^JP"*"")*"*10** tmufcji se nj prfloU a odfpvor đoptailca alt nutka ImhI it ■&■*!» jo pmbHcMa progoni «■ steer 1 mm visok ter »UnUk* pm**?: mWp» 12**, dvakrat po lifta, trikratpo IO**. talsao (sosli unister) *> vol, prte ta sabvsfe (enak prostor) » vlnarjev. M v^čjfli taMidkOi po dogovor«. HM miMI Mj ■#*§•*• «iMhi vt«M W M BaknalcL fHI lta MBt fHmtm ***** lm ***«" leitfji u tt otrest tfUk« tztrtti. MKir+*M Tiskara««« tsUloa *t 90. .Slovenski Narod« vdjs V MvMfaali dostavljen na dom ati če ae bodi ponj: cdo leio naorej . . . . K 58-— I četrt leta nsprej , • * . IT 15-»* pol teta...... »■— I na mesec.....K **— Posamezna itevllka velja 30 vlnarjev. Dopisi ntj sa frankirajo. Rokoplsl se nevratajo. Cređalslvot Kaallova mUoa iL 3 (v L aadstr. levo), telofta *. S4 Sportokns. Dve leti je takrat trajala vojna epernih snžnjev. Hrabro 50 se borili, hrabro so podlegli. 60.000 jih $e oble-iealo na bojnem polju, dni£e je da! Cas-ams pribiti na križ. Gledalci so se? vr-Hili domov in bili naprej, kar poprej. jedni tfospodarji. drugi su>nii. l'porni vodja je izgubi! bitko, imetek. življenje. Svojo moško čast je rešil. Skoro dva-tisoć let poznejc so porabili. zlorabili Tuesrovo ime zato. da uresničijo najbolj krvave sanje o proleterski diktaturi Nemčija še ni mirna. Z osromne-2* poxort5ča se dvisa dim. Pod pepes iom tli in mestoma 5e dvi^rne ognjen subelj. Wilhelmshaven. Bremen, Po-aranj... Sen o proleterski diktaturi Se " dosanjan. Vedno se Še naideio tlsoii tteoči ljudi z ni£in £ivljenUu ki bi se i 2 orožjem v roki povspeli na vi-% da bi samo 2a ne kaj časa z a kupa mrtvih trope! videli v ob-Ucno deželo, kjcr oni jospoduicjo, rngi nosijo bremena... Kako pravi komunistični manifest? lavci vseh dežela, združite se! Ni-ir nirnate izgubiti, a pridobiti imate :U Malokatera beseda je Dila (vedc ne\ećc) tolikokrat in tako kri\po imijena, kakor ta-Ie. »Pridobiti ivet« »Ekspropriacfjd«. Danes, ko Je v jsa?' sredi pri vseh strankah. moderno r * ti vojne dobičkarje. je ekspropria-prav poljaden pojm. Marx ie go-I o procesu, ki požene vse delavce opolno oba boza nje, dokler ni ves raždelien v dva tabora. Tu inalo-ilni lastniki. tam vsi drnsi... Od xa do danes je poteklo 100 iet in » $• Je «ta#sacs#- pripetiki. Već hio od vseh prememb ie pa spo-< »je, da je razvoj stvari ravno dru-;* «.Ne v obu boza nje deiavca m kopi-j«1!'« imetka, ampak v nasprotno smer ^ razvija ivet — in se bo po volni s idi ko večio brzino, kolikor potrebnejše ?e združevanie U«dii. kolikor gioblie so Ttf-vJUic rane, ki ilh ie treba izlečiti. N 1 produkcija mora 6 hitrim kora-kom pritl do onesra rar\oja, kakor an-?^ ka. Podjetja v last naroda, v ?a*t S kih slojev; deloma potom delnic, đt ma potom direktne ndeležbe delav-■# ; zasebni kapital pod državnim bp. ^orstvom, iako, da fe i^koriščanje ^l/*-.dh slojev in srednjega stann irkliu-čir ■' \ Lloyd Oeors:e je med vojno na rs ačfn postavi! yso an^legko produk-tin pod trajni državni nadzor in sasro-tovfl Easebnemn kani tala samo tako-xv ii pnemi dobiček. ?. 1. 49r obresto-- e in mafhen delež na dobičku, ski^-akrog1 6 odstotk^v. s čemnr je ob-em plaćano tuđi podietnikovo tio sotrudništvo. Mi secamo sedaj aSe 5 po veleposestvih. Zemlja je božja *Jt arodova, in vsak inta tlo nje prn-Ak . toda v redu, in ne vsak do vses:^. ^azr ak Ie vsak do svojega defa. Naš t bi se za komunistično ^bd(>lova-polja zahvalil, saj inu je že sitnosti »JTmajnU dovolj. Delavec si je pred k> sradil orjranizacije. ki so mo osi-ivale Življenje, zdravjc, zcs!u:>ek. *a branile pred konkurenco, a zidal si -*■ ađl svo?e MŠe, To je vzra*;t v soci-o, ▼ skupno človekovo društveno ■■i\ jenfe na temelju zasebna lastnine. To je propad marksizma, komunizma. Ko so pred leti 1793, 1830, 1848 in ?87I, Prancozi stresaJi s sebe jar em tu frih avtokracC, so enkrat tuđi Nem-r* .rali. Vstali so. kakor zaspanci. >Sch]afmiitsenrevoiiition< so |o nazvali 5ami. Poznefe /e a žirokih mskih step za-^Sial oni znan! stepni veter. ki požrc travo in posoši vodo. Boljsevizem je 2arežal skozi razbite okna in pož^sne strehe. Pod carskim sistemo^n se je rodila ta strasna volja, oničtti vse. In bit so. Iz šinn in močvar, vrdolž rek in potokor, i2 derevnje in predmestja. \r. hlevov in delavnic in izpred Kremiievii? ▼rat se je zbrala črn Uudi. ki nišo imeli irgubiti nid a pridobiti vse. Njihov naj-večik sovražnik je reć. Na čelu so ljud-jm — fanatiku teoretiki, arrivisti. trib»-ni, gollutL nord profi:knikl — kdo ve. Studenti, Undstvo \% zhetta* vlačmre, žumalisti, advokati, popi zdravnikL Vsak drogi je fid. Za njimi mužik, delavec iforodovol — vse, kar Je prej stremio, kidalo sne*, vozilo s trojko, nosilo bremena, stlalo kosti za cara-ba-tjn$ko ob Zoltem morio, v Tfirkestann. pod Plevna v Karpattb in ob Belto. Da si vzemo svet a ne« da ga razdefe s drnjnmt nesro da ra obdrže, zmrcvarijo zdevija da sa prevržejo, da si «aiiEO hišo nad flavo in se radojejo isker... ItaaoMa )• moral biti carski prttist Ce ćit2§ spomine knera-revolucijonarja Kropotkina, Sele nekoliko razumeš, kako ves dru)? je bil ruski svet pred dve-ma generacijama in s kak.^^o strašno silo je brez vsake^a prohoda telebnil v kratkem roku 60 let iz ^amodržavia v nekako konst:racijo in končno potom mobilizacije vseh ljudi v popolno ra?-su!o. Iz carskcffa terora v terrr ulice, r rudeči teror, v teror r.coJR .vornc slepe. >rlahe mnse, ki misli, da se bori xa svobodo. kadar pali, pleni. mori. za-pira, 5|li tbnržnazijo-T v numerirano delo, ^aljapina k pcii't, l^lctno Ucvof* ko v prisilni zakon 2 vsemi in kmeta v nek agrarni falansierii. ki »e pori od poizkusov naivečjesra fantasta. Ko b^-mo zanikavali. da ic vsta!o iz krc^, £«,-c-tov rodi mnoffo rcož, ki so MU ;x-"::. AH tam, kjcr be moraio ženiii vr-r'M v oklopnih avtomobilih in pLk^v^ * vc-je oborožene sarde na debeto % rublii, brzptiskom tvomičarsko »proti pri-pravljenimi. tam ie radi ženijaino*t neimenovanih orsranizatorjev.. ki s!ede Lrnjina in Trockcmu. prekratka in prc-majhna, da raztraie sve- Polzkus, postati movens svetovne revolucijt. se doslei ri p^^re^il. Po co-Ii zeme^ski obli čutino «!cor riekaj. ka-kor Spansko bolezen v adih. Toda to ni boljsevizem. Raztili so 5e oK*o\i, od-prla se vrata, in s s\tojo novo svobodo ie ne veino, kaj početi. Nismo še sho-dili. ker se doslej nisrno učili. Prohlc-mov je pa pred nam! več za vsak dan. nego prej za ćelo leta Socijaliziranje, valuta, ureditev države, ustave, naših pravic b?a^ovneg:a prometa in xopet m zopet: Pravic svobode, Tecca je tre- t ba mnojro. mnosro- V NentčUi so bili Rusiji sosedje, a r» anfranlem državnem nstrofr brat« ranci. Zciezna roka, bajenet, policiia, Landrat. To zunanje ojaodje je vzđrže-valo red, kazalo vsemo svetn oni način "vladanja, ki jra zovejo >kai2erizem< Kaizer, to Ie moč. to je volja csTe£a naroda, gospodariti vsem drarim. podjarmiti si svet, brez onega ruske^a mi-losrdja, brez ruske indolence. Tako ho-čem, tako moraš. Ko je kajzer poklic^l svo|e čete — Mrank ne pozna^n nobe-nih več, samo Nemce! — je Šel za nfim ves narod. Se Ie dve leti poznele, ko je bit neuspeh kritičnemu ocesu že jasen. so se šde začuli pni kritični glasovi s strani neodvisnih socijalistom. Prei ie srlasov^nie zn vojne kredite bilo so-fflasno, takrat. ko so Belgija in Srbiia đćLidlo svo|o srćno kri vampirju... Prišei je polom. Za polomom po-trc*. Izffinfl je kaj^cr in Jcajzerizem. iz-KiniM so Landra« in hofrati. feldmar-sali in fcldfcerilni, narod te tuđi v Nem-čiji vzel upravo v svoje roke. Toda že je tu reakcija na to osvoboienje. To pot cd zdolaj. Mesto sinov plemiških obitelji s starimi imeni Ijudjc podobni kakor v Rusiji, \z Berlin-Osta, iz pred-mesti;, lukanl in kanalov, iz delavnic kaSem. rovov, saterenov; ljuđje z roč-nimi ^ranatami in pu-'karrm s krvavo podpJutirni oćmi. Ljfpdje, ki nimajo iz-ffubiti ničesar, a pridobn? bvet. Clovefc človeku volk. Ta narod 5užnje\* je vkljuh termi doživel drugi pot svo-o Svhlafrn-itzei-revolutTon. VkDub razvalinom kralie-vetra jsrradu in raznih bombardiranih kasam, vkljtib stotisočem, ki ^o «=:e hrabro borili do berlinskih nlicah. Sr? rta-cus je vsta! priti svojcnui ttočiteljii. NemSki Sparta cus mn ;e Iizal roko, srla-soval zanj in še Ie. ka je Foch pornal h'indenbnr^ra in Kalzerja, ko sta defav-5t\'o in mesčanstvo posknsila ^družer.o. rak rat se je pri-plazifa bestfia. takrat ie sele zletela baklb na ??lcrne. Ne. Spar^akovski komunizem v KemčiJi ni to, kar ie ruski l*ol.i^evirem. ampak samo kopija. Manjka mu misti-cizem, manjka mn ona, rekel bi, ver-ska blaznoM, s katero drve mase mu-žikc^' za svofimi uviraći. Liebknecht in Poz;« L«xemburf: sta stara revolucijo-narca, ki sta se s. nekak§no težavo po-vspela do izvajanja svoje teorije, brez onegra o^rrja vere. ki fe pol »i^peha. Samo temni instinkti mase, ki je ždeta po okopih v dijabolskem ognju ali pa doma med skrajno bedo in lahkim dobičkom oscilirala, samo ti temni instinkti so iz-vabili berlinski mob pred brandenbor-Ska vrata, v novi boi — za lak sa koca? Na to vprasanje ni ođgorora. Da-nes šc tli povsod. in ponekod bukne zubelj iz pepela. Ali v principu je borba odioćena. Spartactts Je sopet pod)e-sel. TncĐ med muni Vse Ie še razdragano. Ie polahko se zopet zazidavaio razpoke, Kakor po potresu. Toda ta odgovornosti, čut za red se vraća, kakor se vrača bolniku zdravje v izsuše-ne ude. Hulskanja nabili arrivistov in trib!jnov ne nosijo pečata rne^Kmi^ma. fanatizma, slepe vere v idol, ampak ramo slabe^a pos:i«jtk^. rancune, out-siderstvn, v brijem slaćnfu demonstracije \7. nestri>nc>.ti a!i pa maščevanja radi n7aljenos.M. Le malo iili Je. ki mi-slijo idealno. Toda ti ne huiskajo. Tako se pola^oma povraća čas, da moramo apelirati na vse 'razumne dele naroda: Oćr>ri oči in izžer-i od sebe dn-!ia poži.f;a in nereda, duha odpora za v;,ako ceno, duha brezmefne^a e?oi7-ma, ki c:a zirodi vejnj. ker sloj, prišel )>■ čis, da ?i podamo roke in da jfre-inr* skupno rn pojoč na zgrradbo velike svoje hiše. Jnjroilavila bo tak^na. kakor si 10 .•^radimo, (ile^mo, da bo vj& vse njene otroke doma dovolj dela in kniha in toplega prostora. Istina 0 Mnrfflora. L!. k. u. — O ncnirrih v Mariboru, ki so se pripetili ZJ. ianuarja 1919« Ko ;e bila tam kaj američka misifa »xxlpol-kovnika Milesa. je. rad no poro-čiio: Izza razpađa Avstrije ic xMaribor pod upravo ljubljanske vlade. To slanje, ki odgovaria etićnim rn ^ospodar-skoprometnim potrebarn dravske do-lirie, je bito uradno priznano &y nem-ško-a\ sirijski vladi z noto državnega tajnika dr. Brtuerja t dne 22. janzarja 1919, ki je obljubi! imenom te vlade, da iOC ho-o?. czemJiu, *cr>ravlianem ro fiub-finski vladi, iivrtevala aobenih ćinov državne sile Oloheicsrechte). Fod ju-jroslovansko upravo nastopivši red v Mariboru pa ni pogoti'j riirbulsr.tnim elementom, ki .Tlorabljajo narodne cure, izkir^ajo ro vsaki ceni izzvatl socijalne nemire tuđi v fu^oslovanskcm ob:noč-I;i. Ko je 27. jamiarja Ivjo poto\v.Ia ameriŠka komisija podp. Mflesa sVozi Maribor, se ie zdel tom ccmeTftom tre-notek prin?eren. da Maribor siloma iz-tr^ajo jujfoslovanski upravi. Iuproslo-vanske oblasti so bilo o priprarah Lolj-ševisti^Irih elemenrov noučoir^, ven-Jar se z ozirom na značaj ainenško misi?e, ko ?e napovedana manifestacija zavze-]a nacnonolno preH-er^. ^kleni'e dopustiti j<». dokler se ne zp:ode nasilja. Oe-nera! Maister kot zapovedmk maribor-skev^a voja^ke ra noveljstva je ^7. janu-t.rja dopoldne izdal ukaz, da se naj ob-ćinslvTj dopusča neoviran izraz mišljenja in manifestiranja. Zlasti naj se rro-preči v&ako fervoprelitj?. Ta ukaz kaže r a z li Ic o med nnstona-njem ju^oslovanskih oblasti i n nastopom Ncmccv n a K o r o š k e ni. kjer se vsaka izjava ^ a J u g o s 1 a v i J o prepre-ćuje z nasiljem. To prostost <"O Poranili elemen;:. ki žele nemir ro vsa-ki ceni in ki so iim prišli n.i pomoč deti ner^igkesra meščar.stva. Vsled napada na i)olicijo in vojake, ic prišlo do krvo-litja. Deželna vlada ie nemudoma nved-la najstrožjo preiskavo zaradi tej^a ob-žalovanja vrednesra do^odkn. Ta pre-iskava je Dodala na^topno sliko: Ko ic ameriška komisija 21. jaiiiiana ik> 12. opoldne že zapustila mestno ^i^o, *c množica, Ki se ie nnhniatn prtd njo. brez puvods napadi* miicii^k^a ko» mi^arja Scnekovića. Kobila %zl Ie na tla in jra tam tofkla po elavi. Iztr^ain mn je revolver. Policijska straža »o Sene-koviča resila smrti, mno/jja i>a je potiska !a njo in n.i r>omoč prihileli vod vojakov bolj in boli proti 7\ću nie^tiie Iiiše. Nato ie množ'ca ćemnsko n;;r)adla vojake, jih suvaia, iim ptiuvala v obraz tn se jih lotila brahialno. hoteč jim izvlti 4>uske iz rok. Tedai ie it demonstrira-joće množice poČ'l stre! iz rcvolvcrja na vojake. Stre! je ZiiJel baionct pod-desetnika Vincenca Pini^ria tako. da je odstreljen kos s silo priletd v giavo desetniku policifs?:c straže Antonu Puč-nikn. Potem se je ođdal !z m no žice na vojake Še en stre!, ki Ie šel nimo u$es desetnika Lovretica Slohca. Policijski stražniki, ki so bili z volaki vred hudo cgroženi. m> večkrat pozvali množkc oaj se omakne, sicer se bo rabilo orož-je. Ko pa so se oddali streli in se je množlca nrvata z vojak! za orožle, so voiaki v skrajnem siiobrana naposleJ sami začeli streljati, iu sicer nalprej v zrak, ko m je množica Se boli rriti-skala ter je eri dvflist zaklicaf: »Mch t weic,hen. dcr Sie* ist nnseric so osrrelili nekateri v smrtni ne-varsosti sini brez posebnsaa po- velja med napadake. ki so e-e zaobrnili v be^ isele, ko so ležali :nnoj?i ranjeni na tleh. Tu deianski stap je potrien po ćeli vrsti 7. a n e s i I i v i h p r i č , kojih izpovedbc so viadi na razpolasro. Vse to je dokazano lem holj, ker so jugosiovan.skirn. red vzjržujoćnn oMa-stim sovražni indivi.iai že ves dan napat!a!i pesamezno invgrućah jugo^lo-vaiiske vojake s psjvkami in z dejan-skimi nLSiistvi, pljiivjJi proii njim in navlas izjavl;ali, da b •> ta dan konce jugoslovanski upravi in da bodo pobili vse J u 3 o s 1 o -van e. Ka/ne okolnosti priCajo, da so se dcinonstrantje^h^teii oolastiti mestne hiše. /,ana5ali so se na pri-s»otnost anicr. komisije, misleč, da bodo oblasti o\ irale pri cnergič. korakih. Pri-i::/i:j\\'j\ to '/iU2£O lit: . k«h >v, da je trjjoveC Reintried cb 1. popoIJne brzojavi! v Celovec, da ic »Maribor z o-pet ne niski-.:. Brzojavka se je Inhi-birs'^. Uiavne^a nap-iJafca na J-r^misar-ja .?r. Seneković-. l»r^zpc»M.-m»'Ra '»ik-toria Tajnlkcrjo. Ie policija ze aretirala in pri njem na^Is ^enokoviču odvzeti revolver, v l*ct:r^:; irianjka en naboj. Na licu mesia 50 na$H tri polne in en JTStreljen revn^ tr^»i rabo;. /* agilna ic tuđi izjava nemske^a reditelia Černeta naprsni nadredarja ćetovodii Aleksandru FiJiočiču. ko so se začela nemška nasilstva. da ne more več jamčiti va. mir, videč. da hnćejo Nenici zanetiii nemir (Unruhe stiften). Priča profesor Bračun rotrjuie: Ko so Nemci 2e be-žalt so poizkušati posamezni vodje rnno^ico še za nov boj pobodriti in eden je tožil: »Aaf diese felge B^nde ist kein Verlass . . . statt dte nar Man-dehi zu entwaffnen . . .« » Vf?cla sTiitra na tej podlaja ir. še na oeli vrsti drutjih noročil za ujjetov-iicvo. dp. so hoteli dne 21. Januar ja ne-zadovoljneži v Maribom nasilno odstraniti sedanjo nređbo. Poool-noma odobrava postopanje lokalnih oMastr, zlasti ^apovednika generala M a i s t r a. Vendar mora oblastim Dii-pomniti. nai o d s 1 e \ ne dopu-5 č a j o nobenesra zbiranja, za-kai popuštanje se zlorablja in rodi sadove. kakor je bil do-jiodek dne 21. ianuarja v Mariboru, na važn jirf kri^isču rteječ moćno industnj-ski kraj. smaJrajo neki elementi za pre-l:odno točko, da zanetijo poJSar brezmise Ine prekucije tuđi v Jugoslaviji. Mi smo svetu in ■"^sti ententi kot elementu miru do!/T7i. da tecra ne dopustimo. Prcbivatstvu hoćemo poskrbeti pravično ravnanie v sociialncni pogledu fn holiM položaj, k.ikor je v Nemški Avstriiu rlasti glede prehrane. Ne moremo dovolf osrorčeno obsoja-ti profe^oricv r.emSkfli .ravodov, katere M«in, uvažujoč rra\ice maniSin, Dustili odo rte. dasi ti fjudie nsm noprej nfso l>rivcščiii srednjih ?o1. sedaj 75a so to Dor-!fStl?ivost ponJaČali s tem. da so it b n z o mladino n a sr n a I i na ulico v n a s f U e za brezimna cresla ir? prevrat. doč*im so se sami p o s k r i-I i. Vlada izreka raničevanje tem l.i'Jem in po^ivMc šolske r.b!asti, naj rtrtfženejo politiko prevrata iz ^clstva. Vse oblast? $0 pozvane, da n o s I n j e j o energična p a v s e-skozi nravično. Ultlrncr Gradcu. Li. k. Ko se je Izvedelo, da ic nem-.šIvO-bLajcrska dežolna vladu v Gradcu konfinirala ninosro Slovencev, iili postavila pod posebno pisemsko cenzuro in iim prepovedala rabo telefona, je Ijub-Ijanfka ćežemn viada ncmiiuoma ujfo-\arjnla te- zapreriia z rep^esalijami. nra"':a ^':ad.^ ie od^ov^rila. da so <*rne-jitve naiožcne Ic devetim prhkim S!o-ver.ceni ri da so to rfedijrfich OoRen-rr5ns?rč.trc!n ^ejren dic nnerh^rtcn hhili-??en Gewaltinten iler Slovenon in Mar-b'in: souie ?e^en dic Auslicbuns: von Rekrulcn in strittfffen Gehicten und dic nach dortseits verfii^te Briefzensir. Die Landcsre.irienin^ ist bereit, di^se Massrej?eln sofort aufzuheben, sobald die Voraussetzun^en hiefar vorhanden sind.« Ljubljanska vlada se s tem ni mogla zadovoljiti, ker smatra vzdrže-vanje mira in reda v Maribora za po-polnoma notranjo stvar kraljevine Sr-bov. flrvatov in Slovencev. — Dnnes Je deželna vlada za . Sloveniio. potem ko je o do^odku obvestila osredujo ^ lađo v Bcteradn, z ozirom na nujno potrebno pomoč v- Gradcu tn^čim roja-kom, t^mo?nii vladi brzojavno poslala natopni altimatoin; »Stališče tamošnje vlade, da |e upravičena. razveljavljenje na ozemlj«. katero upravljamo mu storjenih ukre-pov ali zaradi vzdrževanja reda usda-aih naredeb izsiliti s tem, da konrniia ali internira nedolžne JuRostovane, fie nasprotuie samo mednarodnim načelom, maiveč tuđi naziranju dunajske državne vlade, ki nam je še 22. jann-arja po državnem tajniku ta. zunanje 5tvari, dr. Bauerju, uradno brzojavila, da nemško-avstrijska vlada na ozem-liu. katero upravljajo Jujsoslovani. do sklepa miru ne bo nveljavljala nikakš-niii državnih vladarskih pravic. S tem je tiunajska vlada tuđi s svoje strani priznala zakonitost tačasne ju^oslovan-ske uprave v ozemlju, katero 50 za* sedli Ju£osk>vani. in nima nubene pravice, posezati v našo uprava Tem mani je v to upravičena nj ej podreiena graška deželna vlada. Zatorej prisilni ukrepi graške dežclne vlade zoper po-samezne v Gradcu 5tanujoče Slovence rimajo značaja represivnih odredeb, temveč so z^olj čini izzKrajoče sarao-voljnosti. ki nas silijo. da sežemo p«fc rcpresaliiah, če ne pojde drucača. Ce ne prejmemo do »utrt, v i?onc-deljek, opoludne uradnega obvestib, da so persekucijski ukrupi v vsem ol^sej« preklicani in vse uvedene persekucije ustavijene, se borno videli prisiljene, da že jutri posežemo po enako tehtnlh ukrepih zoper ljubljanske Nemce,c Brez obzira in protekcije. Tako ne gre već dalje-Ljubljana trpi pod istim pojavom, kakor rsa nie^ta. kakor n. pr- Zagreb, *ili p» Tiirih, Pariz. Berlin, Brao, ah kjerkoli Vojna, je poznala eelo VT»t«i ljudi r meota, jih prenapolnila, natrpa! la, — stanovanjska kriza ie tu. Ne smeuo ei prikrivati, da stojimti< pred sočialnim ^rašanjem perece raž-nomir no preseno* ti<- Dotlej pa treba 1 zacasnimi sred-stvi pomagati, kolikor se r sodanjih razmerah da, da se odpomore vsaj oni vnebovpijoei potrebi, ki dela etorinam sodržavl janom življenje neznosno* kvari zdrarje in ž*vce in noti mirni razvoj življenja, gospodarstva in naše« ga upravnoga aparata- JPr*v*si J*< §th} Stran 2. »SLOVENSKI NAROD1 4k 8. fcbrcarts 191». 28. štcv. peQal t Ljubljane na stotine armdnl-fcov, častnikov, poduradnikov, del&v« ott, pomoinih moći, ki so potrebne pri poverjealitrUv pri žotosnlat, t ts#Ii uradili, podietjlh ta drngod. V«i ti organi n&to samouprave morajo m sedaj potikatl po hotollh, je*ti po foatilnah. stanovali po dva in po tri dalati na-poto sebi la drugim- Pri tam imajo svoje pohlatvo po dežaU, ali pa v Tr* sto, na Dunaju, t Gradcu, aoproge to ideca aiv* v tujlni ali pod okupacijo, denar gra na raa strani pofttna in prometna zvesa je slaba* rodbina Upostav* IJena morda slabi prehrani, večji dra* g\n\l- Državna blagajna, kf je seđaj na&a blagajna, Je potrebna varstva- Pe-Bar ne sine brez potrebe skozi okno. Icakor v Avstrljl- Toda uradniku ali po-iDoini moči, ki sedi tu in mora v go* stiino, pa še del mesečne plače pošilja rodbini, moraš i zp laćati dijeto, si cer ga izpostaviS ne samo stanovanjski, am-pak tuđi želodčni bedi. Za enkrat torej ne preostane drugo, neg-o poseči po sredstvu, ki ni sumo &a političnih ozirov itak najpametnejo. ampak ki je naravnoet čin najbolj priproste samoobrambe: V Ljubljani živi Toć »totin rodbin. ki jih je zasejala zanjka A vb tri ja med nas. sami karani m* oni prošlu!i nemški most do Jadrana- Samo rodbin bivših častnikov, od oborsta do lajtnanta. je nad sto, a nam nepotrebnih uradnižkih, od raznih hof-smtov doli, je več sto- Poleg tega i majo oni ravno najboljša stanovanja, moderno stdana, zračna, evetla, z balkoni, ko-palnicamL mnogokje z vrtovi. Poedine *»ebe stanujejo v 4—6 sobah, nektera stanovanja so že od 1914. zaprta, samo pohiitvo se dolgočasi v njih- Deželna trlada je izdala naredbo, da so ta stano vanja porabijo in da jih morajo nepo-trebneži ostaviti ter napraviti me^ta našim ljudem in njihovim rodbinam-Hestnl magistrat je bil vsled razmer prisiljen, da naredbo deželne vlade izvrši. Tako je včeraj in danes nad 10C TOdbin a vs tri jakih oficirjev dobilo •tužbeno odpoved- Te dni pridejo na-dalnji na vrsto. Razume se, da prizađetim ta naredba ni baš prijetna in vse kaj drugega ko dobrodošla* Tuđi je prav verjetno, da bodo naši severni soeedje Avatrijd sagnali zopet svoj tevtonski halo vri-scali o nacilja in kulturi ter slično- Pa ne pomaga niS. Ako bi ml hoteli u^a-njati narodno nestrpnost, — bilo je do-volj časa za to. Vsak ve, da nam ni bilo iđo tega in da ni nikdo na evetu svojih riednih sovražnikov tako z rokavicami fcoiai, kakor ravno mi. — toda vsaka , stvar ima svoje me je- Da bi mi spali taa oeati in da bi naša država metala [ototisoće skozi okno samo zato, ker se jpar sto rodbinam Avstrijcev ne ljubi riti domov, ker je pri nas bolje, ceneje tato mimeje, — to ne gre- Naredba dežolne vlade rn tavrSiln] ipostopek mestnega magistrata po* »dravljamo vsled tega kot prvi začetek vojevanja naše stanovanjske mizerije. kot ukrep Btedenja narodovega denarja in zdravja in kot korak h konsolidira-nju na znotraj. Da se pri tem znebimo ludi še ljubeznjivih eosedov, ki so ostali tu v pričakovanju, da se vrnejo stari čaši, — nam ne bo izvabilo niti ene Molze- Seveda se je bati enega: Mnogi od njih so v dolgih letih svojega tukaJH-njega već ali manj nspesnega delovanja dobili znancev pri nas samih, K njim bodo zdaj lete li, rotiii, prosili in tar-nalL nektari, da se jim do voli odlog. mesec, dva, >dokler bo še šola<, ali pa »dokler se ne uredi to ali ono< Iskali bodo protekcije, sklicevali se na Petra ta Pavla, prosili obzirov, sahtevali u sebe izjeme- S tem ne bo niC. Skupine njih dobe vlak, ki jim popelje pohištvo preko jneje, — seveda brez živiL kar se razu-«6, — in neizprosno se morajo držati odpovednega roka. Za nikoga*, pa tud! prav nikogar ne srne veljati prijatelj-Istvo ali svaštvo, botrina ali knpčija-[Služba ni družba. Ali izvedemo to nuj-mo mero hi ero in bres vsakega obzira to protekcije, ali pa oškodujemo i dr-šavno blagajno i stotine rodbinskih oćetov in celih rodbin. Za Ljubijano saorajo priti še druga mesta in trgi, čim prej tem bolje* Stanovanjska beda bo itak samo ikloma in v najnujneje ublažena, in samo, ako Uvedemo, kar amo začeli, brez sentimentalnosti in obzirov, kakor nam to narekuje trda potreba« Ot dirani reformi. V Tprašanju agrarne reforme vlada do danes še velika nejasnost Na-men teh vrstic je, izzvati tozadevno Javno debato in pripomoći k razjasne-flja situacije. V Agrarni reformi moramo bistve* no razlikovati med vprsJajem polje* delstva in vprtsanjem gozdarstva. Predvsem spiošni vidiki V smisla danainjih zahtev maf Ima vaak Človek molooit pridobiti ti zemljo, viak. kdor čuti v sebi potrebo po posesti zemlje lit voljo Jo obd e lova ti. - Sirom naSe jnffosfov&nske domovi-ae imamo toliko aeobdrianct zemUe. U U fahko redila Uuđl, ki Jo bodo obde-lovali. da rešitev tega vpralanja ne bo tetka. Naj se konstatira, katera poae-stva so prikladna za obdelovanje in nlso obdelana. Posestnike take zemlje naj se pozove, da jih pod državno kontrolo glede načina razprodaje, glede kupčev in mogoce tuđi cen, rasprodajo, Vsak si bo lahko pridobil velik kos. Saj Je znana, kako težko je ponekod z raz-prodajo. kako mala zanimanja ponekod, da se ćelo sa slepo ceno dostikrat ni mogoCe znebiti ali v najem dati kake dobre zemlje. Ne kratimo torej danes po nepotrebnem posesti takim gospo-darjem, ki efektivno obvladajo tn vo-dijo s\\;jo posest. Daljni vidik mora biti: povzđig-niti ali vsaj vzdržati dana-§njo produkcijo. Tozadevno imamo upoštevatl razne faktorie: izrabo člove>kih moči in zmožnosti, izb, ljšanje. produkcijskih pogojev. Premala zemljiSča so pustila de-lavno silo obitelii, ki jo je obdelovala ncfzrablieno. Nepreglednost zemljišća vsled nje^a raztresenosti, nizka cena jrospodar^kih pridelkov, vsaj v raz-merju proti industrijskim proizvodom, v zvezi z visakimi davki, visoko obrest-no mero denarja itd.. to so bili vzroki. kl so posamič ali skurmo ubijali gospodarski položaj nasetra zemljedelskejra stanu. V Čast našemu kmetskemu stanu bodi omenjeno, da je bila mnlomarnost v Rospodarstvu le redkokdaj vzrok propasti kmetove. Glede velikosti posestva se je čulo že najrazličnetša mnenja. Medtem tuđi to, da naj ima vsak samo toliko remlie, kolikor io more z la-stnim fizičnim de-lom svoie obitelji obdelati. Ćulo se je t'idi stališče, da naj vsak vsaj to producira, kar zemeljskih produktov konzumira. Vsa ta mnenja ne odjrovarinjo niti našim toVnbim razmer^m, glede raz-merja zernlie t>rott Številu našega ljudstva, niti modememu socitalnemu razvoju in so povsem nevzdrfna. Imeti moramo torei brezdvomno fudi večja posestva, ki bodo hranila in-dus tri jalno delavstv*o in ljudstvo po mestih, kj bodo producirala pridelke za eksport, koji ima za nas življenjsko važnost Poglejmo si gospodarja na kakem večjem posestvu. On mora biti polje-delec Živinorejec sadjerejec gozdar, žagar, trgovec vsaj za svoie lastne pridelke itd. To so velike zahteve, tu treba duševnega dela in če naj takemu po-sestniku ohranimo v svrho povečanja produkcije zmožnost elobokejšei^a pre-udarka, ga moramo oprostiti manuelne-«ra dela vsaj v toliko, da mu damo priliko k duševnemu delu. Da oa bo njegova delavna sila v gospodarstvu iz-rabljena. potrebu je do volt veliko po» šest. Možnosti In prilike izrabiti vso svojo fizično in duSevno moč v streirn ljenju po povečanfti ftrodukciie. ne sme-mo nikomur Kratiti. Nastalo bo torej vprašanje, kje da naf bo mela v dolo-čitvi m?ksima!ne veltkosti posameznin ka tenori i posestva. V tem ozini so poj-rrH že dovnli razbistreni. Saj so vsa velika, rudi največja eozdna In poliedel-ska posestva ra^deljerta na posamezne «rosr>odarske enote In na teh primerih l2hkrv vidimo, kake površine s primer-nim trndom posamezniV lahko pregleda in obvlada. Tuđi klasična dela gozdne literature nam daio tu izčrpljiva pojasnila. CRobert Miklitz, forstliehe Maus-haltiTngskunde in dr.) Le v krajih, kjer vlada jo posebne razmere na primer, da se potrebuje svet za raz\itek mest industrij, nasel-bin, se bo mosrlo kršiti gori označeni princip. Da preidem na gozdno vpraSanje, naj omenim, da moramo biti tu posebno oprezni, ker si moremo malokje tako hudo In trajno škodovati, kakor v tem vprašanju. Predvsem je gotovo, da se e n o t n o maksimalno velikost za gozd-no posest ne bo moglo določiti. Oozd v slabi le?i, z malim prirastkom da manj posla, bo moral torej ostati v večjcm kompleksu, kakor gozd v dobri legi z velikim prirastkom in mogoče intenzivno izrabo. Treba torej razločevati, kje da leže posestva. Tako je posebno v naših planinskih gozdih prirastek vsled neugodnega položaja majhen, medtem ko je v slavonskih rsvninskih gozdih donos srozdov velik. Voditi nas bodo morale tu skušnie gozdarskih avtoritet Moramo si biti dalje v svesti, da je gospodarjenje na malem gozdnem posestvu združeno s si Inim i težkočami. Posebno na gozdnih posestvih v s:or-skih in skalovitih krajih se pojavi faktor, ki odločilno vpliva na rentabillteto gozda. Treba je ne samo les producirati, tcmveč ga tuđi privesti do konzu-ma. Treba zadosrne posesti, ki opra-viči in omogoči transportne naprave, ceste, žage itd. in neobhodna je tam združitev duševnoga dela z zadostnimi gmotnirrri sredstvi. z zadostno velikost-]o posestva v roki enega gospodarja. Enako je s produkcijo lesa, s po-spesevanjem produkcijske zmožnosti gozdnih tal. Da se ta smožnost očuva in pospeSf. treba mnogoterih, globoko premlslierdh ukrepov; da se prldobl » manHanfe gozđne produkcije, tako kakor tuđi mala posest ne M moefa v srtoiirm sadostitl dradai frirtmjii kt vpllvajo otttoOteo m 0m6m rućui sociialisacije da država pre-vz.ane v svojo last gozdove se mi zdi tidjncsrečnejM. Država, ki ne bo mogla niKaar brezplačno razlastiti gozdnih po^e^tev si bode nakopala veHkanskc doigove; k tem boae podra^ila denar in otežkočila razmere na denarnem trgu, ko bode veiidar naš kmet uojuo potreboval po ceai denar. Ker je obrat pri državi vsku spiošnih ćioveških slabost ih vedno dražji kakor pri posamez-nem sospodarju, v posestva investirani tieuar državi ne bode nosil obresti, ki jiži bodo morala phcevati država za spokojem kapital. V tem oziru torej izgledi nišo ugodni. Ostane razdelitev med ljudstvo. Iz predležečega je vide ti, katere meje razkosanje posestev ne bi smelo prekoračiti, če se naj občuva splošno državno korist. Načini razdelitve so mnogoterL Za državo vsekakor najbolji je dotičnu ki provzroča najmanj težkoć v obratu, ki se najbolje prilagodi naravnemu razvoju. Tu bi mogla država, ali od države za to pooblaščeni, pod njeno kontrolo stoječi konzorcij prevzeti vlogo posredovalca. V splošnem pa se čuvajmo nevar-nega sprernljevalca globokih proble-mov. Id so danes na dnevnem redu — zavisti: »Ne želji svojega bližnjega blaga«. Zahtevajmo pridobitno možnost za vsakogar, ki je zmožen in marljiv, odpravimo privilegije in pojdhno brez zavisti ravno, trudapolno. pa hvaležno pot. ki vodi proti sospodarskemu pro-cvftn posameznika. S tem bodemo koristili sebi naši domovini tn državi. _______________________________lug. KoroSho SlovenOo. (Nekoliko odgovora)« R&znn lajtnanta Graberja, na oe* gax surovosti v njegovem nestvarne« odgovoru ftploh ne reagiram, epravil se je nadme ▼ doeti dostojnejai oblik! nek drug tak znanstvenik koro&ki dr-W(utte), ki kakor Je videti, menda ni oficir — nemški ali avstrijekl — nanv reć . . - tudl ne ▼ novi uniformi . • m Moj članek ni bil malo obeeien, v»aj tuđi Koročka Slovenija ni i-nflirm^ A bil je — naj m mi oprosti Io no-skromnost, — pregledan ia straren- Vzbnditi eem hotel pod tem naslovom predvsem zanimanje sa koroSke Slo-venoe in kraje, kl so izvenkoro&kim Slovencem manj snani; ia to Ja narav* nov vsaj dalati iilete med koroška Nemčurje vedno v nevarnosti pred njl-hovimi insulti, ni bila niti v mirnih 6a-sih nobena posebna zabava, kljnb vsej prelestni lepoti koroške đežele . . • V drugi vrsti pa mi je bilo na tem, da seznanim širso publiko s jasikovno mejo, 6 katero se je pecal pred menoj mani Beg in drugi, in i njo bodočo naravno mejo med slovenskim in nemikim oasemljem, to je tako, kl bi bila najblit-ja jesikovni, tako, da bi sa sajelo kolikor mogoče malo tujega elementa- To naravno mejo zadeti ni nobena posebria nmetnoat sa onega, ki posna le nekoliko teorije o državnih tvorbah in pozna geografične razmere in jezi-kovno mejo dežele tuđi r naravi* Zato ni treba biti noben učenjak, — in tega si tuđi jaz ne domlfiljujem- KorošcJ pa ppuščajo name radi ta meje sama takozvane učenjake! In kako ti učenjak! odgovarjajo, predvsem Graber, ja znano. Govoril sem o tej mejl na enketi, ki jo je sklical vesčak ing. Mačkovšet govoril tuđi osebno z njim samim, govoril s koroškimi rojaki in glej, bilo mi je v največje zadoftčenje, da se ocrtana moja strinja po veiikem dalu s nazori teh kompetentnih moi, račun malenkostnih diferene, ki nastajajo raz gospodarsko stalisče, đilerenca, ki so z ozirom na caloto brezpomembna« kajti vsi so edini v tem. da bi preveč tujega življa na bilo zdravo sa mlado Jugosla-vijo- A sdaj poglejmo. kako še je lotil te meje drugi, 6e ne večji pa vsaj spodob* nejši učenjak dr. W-| Dolgo smo caka* lit fitiri tedni so mini li, odkar je zagleda! nafi članek beli dan in v tem časa ja premifiljeval g. W-, ali U oddal tiato svojo rad kakema lista i» sdaj }* **-gledala ta stvar v celovikUi >Fraie Stimman< » — seveda! — luč sreta pod naslovom »SOdslavIstte Gransku*-*6b9€- rradTaam moramo pribiti, ia g-W. raklamira kar ealo Koroate sm Namoa ras sfodoTinako stftittee lm smio ja ia s tam utišali svojemu taško pero-jsmnsu članka pacai ■stasnnsH Pa-tam pa, aa 4a bi sa apaacai t oatajla ai Mko aa točko saaladoval ocrtaao ma}«, pljaskaa kar ai mađlag ram, ■laril •koro kir na sraoo Ia aaiaia —vOwf • To Ja adaa najnaumaajslk Ustov I W SfTCff m I ste feaara* 6 tam Osojsldai jasarosi hoca pohiti vat nafia argumante> zgodo* vtaato in aaravnafMravaa, ia šakaj t ObmoU saai ▼ Maakla, 4a aa nala maja priblisa asa planiao G^rlico pasnlška> mu Osojslraiu jeaara, ob eegar brega v Oaoiab aoeivajo koatt >mutca oso|-skegac, — torej kočček aase kuhuma zgoooviaat Ia kaj pravi Wutte k tama? Da ssl Slavaaci is aaalava ta oeresaieae legasia aaktavamo Koraika sasat Q* dr. Wutte, oprosUta mi da vas moram reci v brk, da ja tako polamisi* ranja — nepoštena ln smetao! Ali js legenda o kralju Doleslavu resnlčna ali na, to ja čisto vseeno, reaj bi bil lahko v Oaojah pokop&n ludi casor Wi-tajski in bi pač nikomur ne padlo v glavo, reklamirati radi tega Korožko za Kifcajce is naslova kulturne z^odovine* Toda Oooje, dasi danes po ne tučene, £O staro slovenski kraj. To nam kaže njihovo krasno slovensko ime: ah da imenujete Oso je — >Ossiach« kot >ur-deutscher Ort<, — do volite mi, da se vam moramo smejati- Ali vas pri im^nu >Osoje — Ossiachc nič ne segeče v ošesih? Vaši nemški kraji nimajo tako lapih imen • . , Ako bi se Nemci z nam i hoteli pre-rekati, ali je Smartin, Sv. Tomaž in kaj podobnoga nemškega izvora, bi se dalo resno govoriti* Kventuelno bit ako bi ljudstvo danes tam več ne govorilo slovenski, privlekli na dan kake stare urbarje* Toda narod sam je poštenejši nego njegovi inteligenti: pridcvul je sam tem internacijonalnlm imenom vam neprijatno besedo >Wicdidch< (Windiscb St. Michael, Windisch St-Thomas itd.) ter ulgal tem krajem sam pečat njihove slova uske preteklo« ti, in tega jim ni mogla izbrisati niti nasilna germanizacija. Vsaj če bi vi krstili te kraje, bi se jim gotovo reklo >DeuUch St- Michael, Deutsch St- Thomas 1c itd. Vas pristni nemski narod in tuđi naše poturica vas puščajo v tem nepo&tenem boju s uma sretlim mećem — nasramno aa eadila * • • Pa kdo sa bo o tem s vaml prara-kal, ko t&s cek) krajevna imena prav gori pod Velikim Klekom kakor Gori-čiea Tafta >xnanstvena raziskavanjac tako neusmiljeno grdo in kruto dasaa* virajo? »Dia Bahaaptang 4r. Oblaka, 4ass Karntoa aiamal iarehwegs sloveniscb war, Ist nar bis su ainem gewisaca Grada ficktif« Ka to smelo ia slovasno imjavljam: Ako enkrat prisna koroaki Nemec Slovencu, da ima >bis su einem ga* wisseo Grade< prav, potem lahko Slovenac s mirno vestjo položi devet svetih priseg, da Ja govori! cisto ia popol-no resnico. In šakaj le >KU zu einem gawisoen Gradec? Zato, ker nam spričujejo ta-ko, — pravi takoj nato dr. W-, — Ur-barji U 15(!) stoletja, glasom kterih so prišli aa Korosko »angelockt durdi dia vielen brauchbaren Wasserkrafte nad den aaturlichen Ensreichtum das Landeac (aha!) — ia tuđi od bamber-ikih skofov >poslani< nemški kolonisti, ki ao vstanovili mesta in trga, ka-terih Slovenci kot agri-kulturni narod sploh nišo imeli in od koder so >§irilic ti nasabični kolonisti isvojo kulturo in — blagostanje* Tore} — g* Ws sdaj smo pa vkup z resnico! Dr- W. crta kar ćelo sgodovino od 15. stoletja nazaj in pravi, da prebivajo na Koro&kem v tr-gih »ia ad nekdajc (so. od 15- stoletja I) Nemci, >angelockt< po vodnih silan Itd. Dovollte vpra&anje: kaj pa |e bilo v teh krajih pred 15- etoletjem? To čisto dobro ve tuđi sgodovinar Wutte, vsaj stoji že ▼ vsaki šolski zgodovini, da so bili Slovenci za v 6- stoletju ar-tohtoni narod v celem elovenskem Ko-rotanu* Seveda, ako se sacne sa takega koroskega politika - učenjaka sgodo-vina žele s petnajstim stoletjem, — potem je pa£ težko s takiml gospodi govoriti. Ali pa mi pravzaprav kaj druge-ga trdimo, kakor g* Wutte? Razlika ja pac edina ta, da imenujemo mi ti sto ras-narodovanja in nasilstvo, ki je imalo slasti od 15. stoletja napraj svoj iavor v mestih, — garmaaisaeijo, oni pa — »fiirjanja kultura in blagostanja«« In pa: da se aaša sgodoviaa pričanja sama nekaj stoletij poprej nego Wutta-java in nemških kulturonoscav . . • Končno se gospod dr* W* da osmali in sa spravi na vaUkega Gumplowicza. Nič na rečem, pravi, da bi na bil oče njak, toda jas (dr* W.) ma postavim nasproti profesorja politične geografije Frldricha Ratselna — (kaj ja Gum-piowlcs proti tamu Ratzelnut Revei!), — kl pravi: >£s gibt ein Hindestmaaa voa Grensvorteilen unter das eine Macht, dia sieh nicht salbst aufgibt, aleht heruntargadrtlckt wardan kaun and aoll-c Bravo, gospod Wutte, bravo, gospod Rataall Ta >Macht< amo namreč — ssl, — naša Jugoslavijat Torafc — ta ao vaši argumnti g-profesor In doktori Ia zdaj — kar na ■drovao koaieranoo s njimil Borno vi-daU, kda ba ssi&gal! Z osirom aa ia vala argamanta aas ni — strah, dokler ja ia kaj iata praričnoati — tadl med diplomati. ohnt pv ora saaiara ia *■■" mesta aa mirovni konferead — aa sviđanje rajil morda v koroškl Jugoslaviji in — X MaaJarajttkami Galami! Sai ata ta- dl vi sin slovenska matera, — In Koroška, posebno pa nje slovenski dal, ja vendar lako lepa deiela . • • Dr. Jos. O Oblak* Dr, &ail Lanv: HoKflti ne smemo. IL A kaj sluCa) ljubUanske50i rmanć-nega svetnika Ko š I r i a, ki Je vzbo-jal veliko razburjenje v slovenski javnosti! KoSir. stare jši gospod, je tožll v p i sami tova rišem zaradi slabe kako-vosti vojnoga kruha ter je meniL da cesar takcjra kruha jrotovo ne uživa, a da bi Irncl biti kruh za vse enak. Zopet denuncijacija — zopet preki socL to pot zaradi razžaljenja majestete — toda preki sod je takrat K)dpoveda]< in je svetnika KoSirja obtožbe oprostii. Toda s tem stvar ni bila odpravljena. Boublik je predla^al. naj se razsodba ne polrdi, je dal Koširja za isti 2ločin iznova ob-tožiti v rednein uradovanju, dolocJ je druzejra »zancsljivej5ef:a« avditorja za voditelja obravnave, in KoSir Je Ml ob-sojen na šest mesecev težke iece. Iz-srubil Je eksistenco. vso kazen je moral prestati Jn sele nedavno je bila izvršena pred viš. deželnim sodom naškim obnovljena obravnava, pri kateri so vo-iaško razsodbo kot neutemeljeno raz-veJjavili. Gorički advokat dr. I r k o I i č. starosta onđotnejca »Sokola c, je služil v Ljubljani kot računski podćastnik. Med srbskim umikom je v ^ostilni nahnilil nekaj propalih individijev. kl so se radovali poraza »srbskih psov«. Dejal je. da smo vendar Slovani, da moramo imeti pač sočutje s trpljenjem srbskesa naroda ter da nlmamo vzroka veseliti se. Za ta opomin in zato, ker je dal iz svoje sobe odstraniti sUko avstnjskega ce-sarja, je odredil Boublik tuđi proti njemu preki sod. zahteval je zanf smrtno kazen io ni bilo lebko delo, IrgoUča reiitL ln ker se že sporni nj am, dovofite mi še, da se spomnim dolenjske^a d-gana Pranja Kovačiča. Kri>•-». storiena njemu, kriči po osvet!, a rr se je ne domisli nihče drujfi. Omenicti mlad cifran je prišel na pozivnice v ljubljansko šentpetersko vojašnico, jo* da nihče se ni zmenil zanj. Nišo jfa w* imeli v eviđend. Bila je krasna ponrl " S hrepeneniem se je spominjal eh -,. gozdov za Novim moetom — svoje t >\-pe, svoje ljubice — in kakor je neoi i-žen prišel. prav tako neopažen je zo' ;t mirno iz kasarne odše! — v gozđ k$»> H tolpi. Cer nekaj tednov mu je prtif-sla njegova ljubica vest da *a i$č in baje orožniki. Nič hudesa sluteč, je ciz&n na orožnttko postajo in je pros dnšno povedal sam. da prihaja zato. I je zvedel, da zsl baje iščejo. Naknad > se je ugotovilo. da je cigan dol^o isk iit dezerter, vvedli so preki sod, In ctea i zaradi zločina dezerclje obsodili i.i smrt. Vztlc očitni protizakonitosti -% Boublik dal obsodbo potrdltl! Ko so -?anu naznanili, da bo čez 2 uri usti ljen, je v zadrejri rnečkal svoj klobi ^ pokleknli pred sodiščem m s pretn ■<* ljivo ginljivim mirom prosil: »Ali nil me ne ubijajte! Saj nisem vendar stt prav nikomnr nič zlega, nikoj^r nis« n umoril —U Prosil le seveda zaman. V dvounmih slučajih, kadar se st W!o »bati« osvoboditve obtoženca, ^ nekateri auditoiii na Boublikovo po\ ^ Ije prebirati sod nikom pred posveto>-i-njem o razsodbi ferman vrhovnej?a ar-madnejra povelinlstva, s katerim se le vojaškim sodnlkom z prrožnjami ia:o-čalo, da naj obsojajo čim najostn-'s. Enkrat pa se je pojavil sođni predsc '• nik z zlatim ovratnikom (bil Je od % % štaba), kl si je odloćno prepovedal p *~ biranje tistega fermana ter se ie za> •-roval proti takemu protizakonite ?n vplivantu na vest sodnikov. Smatr^ a to za enejzra izmed najpogumnejših !i-nov avstrijskega jceneralnega štaba Priznati moram, da sem spoz / tekom tri in pol letnega svojej?a ai torjevanja vrsto dostojnih, človekol] >. nih sodnikov-častnikov, tai si nišo ^H svoje vesti pri razsodbah terorizira Po njihovi zaslurf se mi je kot za vornikn posrečilo resiti Življenje svobodo ćeli vrsti obtožencev, T !i Bou bi i ku to ni bilo všeč. Opetovano -ni je v takih slučajih oči tal, da razn . -vam napačno svoj poklič kot vojv ki zagovornik in da ni moja dolžnost. ob~ tožence »izsckavati«, nego da mori/a kot branitelj braniti predvsem vojne interese. Nisva se pogodila, in reraJUt Je bil ta, da v kriminalnih ln politi:-??ih slučajih nisem bil več določen za zagovornika. Trn v oCch so bili če§kemu fkmb-liku — Cehi in češki narod vobće. Ko-likokrat sem slišai od njega pri predlagan ju referatov: »Kaj? To je Čeh? Morda mu je cek) Vaclav ime? D& ?a ustreliti, lumpa!« — i^cs, ni bile kJ:ko obraniti si roke neokrvavljene v taklb razmerah. Imena Masarvk, Kramaf, Machar, KlofaČ so povzročala Đoubliku narav* nost napade besnostL »Lumpje, sodr-ga, iidajalci! Os tud nost in sramota Je biti Ceh in takoj bi izstopil iz tega pro-kletega naroda, če bi le vedel. kako.« V tem smislu je izzvenel refren njegovih narodnopolitičnlh razpravljanj. Silno je mučilo Boublika* da po zakonu ubeglih vojnih ujetnikov nišo kaz-novali kot dezerterie, nego le discipll-oarno. Slo mu te naj več za vojne ujet-nlke, ki so bili na fronti delavd fn ki so utekali preko bojne crte k Italija-nom. A Boublik bi ne bil Boublik, Će bi ne bil iznaiel genijalne pomoči. Autoritativno si je stvoril sam preverjenje, da vojni njetnik. ki Je utekel k sovraž-nUra, tega »seveda« ni storll Ie zato, da M iz ujetnistva ušel. nego da so-vražniku izda avstrffske no*;*f)*?.nke fn vojne tajnosti. Torej; vojni ujctuik, ki skuša pobegniU k sovražoika. sacreii 261 ilEV« jmjovlama t*mxr *m ******* t*i*. Stran & v Tsaken atnčafr tiočia ma đrftmtf Tojnl sili, spada torej pred preki sod tcr zasluži le smrtno kaže«. Po ten receptu je bila potem rasaičuo us* mrčena ćela Trsta vojnih sjetnikoT. — dokler ni to na Ehi-naju zbadiio nevolje in straha pred re-torzijo (L j. pred istim krvološtvom na ?a£ki strani). Določilo se je tedaj, da se mora vsaka smrtna obsodba vojnih ujetnikov predložiti cesariu w potr-ditev. Pismo Iz Maribora. Vse smo pričakovali od naših štajerskih Nemcev. Pa da si bodejo pro-slulcga Jicnrika Wastiana Še enkrat za politične^a vodjo postavili, tega pa ne. Mj se nismo nikdar za nepomembno osebico VVastianovo, tega >moža brez pokliča«, kakor ffa mariborski solidni me^čani imeniijejo, radi pecali. Ćelo takrat. ko so Ka nemški listi pod uplivom Einspinnerjevim trgali ter jra je firma Leuschner & Lubenskv neusnti-Ijeno prianjala radi nekih knjie ki jih *e zmanjkalo v trgovini in so se našle v stanovanju Wastianovcm. sr> slovenski listi taktno molčali. MolćaJi smo tuđi takrat, ko ie sodišče Wa^tiana oprostilo in ie tista oprostitev bila tako sijajna, da »e mariborski župan dr. Schmiederer spre?e! na novo voljenoga podžupana z besedami: »Sie wcrdcn doch wissen, was Sie zu tun haben.« — MolčaJi smo tndi po tem. ko je vsl»:d tega ta patron položil državnozborski ln obćinski mandat >n se pogreznil ▼ zdo zaslađeno privatno temoto. Nje-rovj rojaki so sra gotovo poznali in ma zato ie leta 1913. pripravili politično smrt Al* sedaj oa ne moremo !n re sme-mo molčati. Ta moiićek, ki ni Še nikđo svojem ie bO vojak, in je vedel kaj ga Caka, cf ne cboga vojaka na patrulji. ampak ga eelo z grdim psovanjem napade. Gerstmajrer pa znan mož po svojem Jeziku. }t storil t/> nanako. da se je s pijanim vojakom špuslil v prepir in pr! tem izgnbfl življenje. Nikier ni najti no-benega nac!jonalnega motivi na naš! strani In vendar se Je drzni! pastor Mahnert na pokopaliSčti hujskati proti OHUvflosti Jugoslavije, kakor če bi ta blia v kak^ni zvezi 9 smrtjo teh ne-rodnih ljadij. Kako pa bi si Nemci želeli gospodarstvo v mestn !n okolici pokazali so dovolf leta 1914, ko Jkn ga ni bilo večle era bave lu sreCc. kakor če so mogli po testah opUuvali in opsovati zvezane in od žandarjev tirane rodoljube; ti luna-ki ki so se vsi po vrsti od dr. Orosla do W?s>iana bali vojaike službe, kakor hudič križa ter so s notMočjo pritiskanja kUuk tuđi hrabro oprostili se preli-vanja svoje drasocene krvi Tako Je bilo tud! preteklo ieto. Med letom so se pod varstvom policije mazali slovenski napisu nato ie poći! stre! v nišo Ciril-Metodove tiskame, kier je zborova! narodni svet. dan za di em so se pobijale Sipe in bogve. kako đa!eč bi šio tako dalje, Če ne bi fcila Slovencev pravočasno potrpežlji-vost minila. Danes Je ta mir In rerf. mesto je postalo to, kar bi moralo biti od nckdal oJaCiTa se je že trgovina in aprovlzacija funkcijonira, kakor nifioli poprej. Ni več* mogoće, kridatarjem, Id W vohall oVoli »rotov^a« založiti de-narle n naknp dragih h« in lepih so* rir, tradniki si ne hodijo nakupovat vil. a mesto pa tuđi ne dela dolgov. kakor pod Schmiedererjem, ko «e Je samo pri aorovizaciji napravilo deficita rad 1 milijon, a mcSčani ražen rotov. Ikih gospodov. so MN pri tem to&>^#^ Pametni Mariborčani so zadovoljm r novo nred!tvi!o občinsldh razmer ni gotovo j€ Wastian najmanje v&Kneam »afttevati kakšno izpremembo. Ce pa takl možje s svojim omadeževanhn $«-tom hočejo ▼ boj proti poštenim slovenskim možem in osobito Drod na§c-mu volaštvn. potem Jim kličemo: Ne-ltajte Vi, častivrednl Bnirasi, inaC« se mi ***e €taritk ***** IMstvo » *** ne bočno prevzenali odsorornosti. de nara ne bo več pomiriti nai* slove«-duh maa, ki leže okoii Marflxmi In Ptnja. Apeliramo na mirne in poštene Nemce in ne na m tri ran ta Wastiana in njegovo nizkotno khko. Ferdtand SeMI: Rod na] se potegne pravična državna meja med lugoslafijo in Italija ? (Dalje.) Razvodnila od Trbiža (Žabaice) preko Triglava in Snežnika tuđi v mi-nolosti ni bila nikdar politična meja. Zlasti v južni polovici to ni bila, kajti ondi, to je med Nanosom in Snež-nikom, je prevažna prometna pot, ki vodi iz vzhoJnoalDskih in obdonavskih dežel do Adrijanskcga morja ti v Italijo. Med obe planoti je namrec pri Postojni vrezan prelaz (menda nek-dania nadzemeljska struga Fivke). ki vodi od Ljubljanske kotline proti glavni kraSki razvodnici oh VremŠici. Ta raz-vodnica je prehodna na obeh koncili Vremšice: r.a severozapadnem pri T^az-drtem in na jugovzhodnem pri šem-petru. Cestni prehod pri Razdrtem vodi v Vipavsko dolino in dalje v Italijo, služi pa dandanes ?e lokalnemu prometu. Prehod mimo Postoine ori ^empetru pa je velevažna nrometna pot, ki od-pira irhod na štiri strani. Poslužuje se £a polejc državne ceste tuđi glavna, dvotirna železnica. Na razvodnici pri Sem^etru se ceplta cesta in železnica na dvoje: edna veta vođi od tu v vcle-važno pristanl^ko trsrov^ko mesto Trst, drntra v slično, le manjke mesto R e k a. Od pro«:e ^emoeter - Trst se odceplia pri Dlvači stranska železnica in vadi preko vso Istre v nristanlvko mesto P ti 1 j , in od Še niže in bliže rnoriu ležeče točke pri NabreJini je speliana Železnica v Gorico in da!je v 11 a I! j o. Nekdanja rimska država se ni no-sluievala za prohod iz Italiie v obdo-navske dežele toliko prehoda pri Po-.stojni. temveč vi?e Iežečeca prehoda med HmSko in Tmovsko Dlanoto pri Colu in Podkraiu (797 m), Dandanes se ondešnii prehod rabi samo v domaćem prometu. Odkar je % rimsko državo nehal politični vnliv Italije na obdonavje, so ves čd"5 bili vsi triie nrehodi čez raz-vodnfco v območfu Slovencev. k\ so ondi naseljeni nad tisoč let kompaktno ob obeh stranen razvodne crte Triglav-Sneznik, tako da ćela tretjina sloven-skega naroda biva ob nie jadranski strani. Ob vseh irprememTjah, ki so se v tisočletni zjjodo\ini vršile, se nikdar ni kazala potreba pa tndi ne možnost, da bi se tu postavila državna tneja. Dandanes, pri ouromnem projnetn, ki sre ob normalnih razmerah mimo Sem-petra ▼ Trst ▼ PuR, Gorico in Italijo in nasprotno, bi bila državna mela, ki bi v bllžfni Trsta prekfnjala promet, ne-znosna ovtra. Promet s Trftom je bi! pred vojno že tolik, da so zaradili leta 1906 drujfo železniško zvezo s Trstom, ki prekorača razvod je Trijclav-Snežnik pri Podbrdu do podzemskf poti s prodorom Bon. Bistrica - Podbrdo. Ta železnica teče od Podbrda nadalje veči-del po ozemliu Goriske mimo Gorice proti Trstu in dokazuje objednem s prej imenovanimi proframi, ki vodiio od Sempetra proti morja, da s nromet-neia s t a I i S č a tvorijo Kranjska, Goriška, Trst in Istra ne-ločljivo enoto. Z voja§ko - obrambenega slališča je treba na razvodnici i riglav-Snežnik. kakor $ prometne** ločiti severno alpsko polovico od južne srednje-gorske. Razvod je v Trij^lavovcm vele-gorja v istini pomenja ogromen, težko prehod en zid. Sosednli oddelek v Idrijskem srednjem ^orovju in do Nanosa je prehoden le po gorskih cestah (čez Podbrdo, čez Škofji vrh pri Cerk-nem. pri Spodnji Idrijl, preko Hotedra-fAc* in pri Podkraju). Južna polovica razvodnice Triglav - Snežnik pa je po-tesrnjena preko široke kraške plan ote in nanjo nastavljenih viSin srednjejjor-skejra značaja, tako da nima kar nič oblike normalne razvodnice na vlada-jočem corskem irrebenu. Zlasti pri važnem Železniškem orehodu Dri šem-petru se prostira zemeljsko povrsje še široko ob obeh straneh razvodnice v istih oblikah in v isti visinski izobrazbi. Na Krasu niti iehko ne zapazimo, da stojimo na razvodnici. Pri Šcmpctrti teče feleznlca v viSini 590 m preko razvodnice na odprti projri ob ne-snatnem dvlgu. Od Občin (303 m) pri Trstu se cbtfime železnica na 40 km dolgf poti do razvodnice Ie za 290 m, na enako dolgi poti od Logatca (481 m) ob Ljubljanski kotlini se dvigne ćelo le za 110 m! Ko je (po poroČilih časnlkov) italiianski častnik s svoiim oddelkom po 29. oktobra 1918 zasedaf okupacijsko ozemlje do razvodnice, je priSel Se preko Loiatca, to le 40 km od razvodnice pri Sempetrn. Ko sa Je ondi ostavlja! srbski častnik« mu Je odjfo-vorit da se ne zaveda, da je prekoračil razvodnično demarkacijsko crto. Ta del razvodnice oač ne more biti poseb-neca strategfćneca pomenaf Ako kđo imeirale razvodnieo Tri-idav - NaiKM - Snežnik prirodno nejo ItaOle, tedaj smemo npravlčeno pooda-riti. da ji manjkalo svojstva sa tako naziranle. Gorenja SoSka dolina z Borcem leži na adrijanski strani razvodnice, torej bi oripađla It&ILH. Tođa kdor stofl v Đorcn sredi med ite^tiC- da ttoii ▼ Italttl. »oteko ne, ako stoti na lađranU rtnuri razvodnice pri Sempetrn bi Aopem kraftem sveta v siloviti kraški trarJL Istina Je, da se v Julskih Alpa* prostira ob obeh straneh razvodnice isti alpski twt — ne ta na tei strani ItalQa« na druri pa alpska priroda. In pri Sempetrn imamo Isto-tako na obeh straneh razvodne crte daleč na okoii Isti kraški svet V Alpah pa kakor tuđi na Krasa biva ob obeh njenih straneh isto ituroslovansko ljudstvo. Treba le iti 50 km daieč od razvodnice proti zapadu, dokler zadenemo na strnjeno italijansko naselitev; ondi pa čutimo na Bene^ki ravnini, da smo v istini na italiianskih tleh. Ondi biva itaillansko ljudstvo s svojo srovorico, fivojimi šeq;ami in svoiim poljedel-stvom, onđi vlada milo italijansko ped-nebje. (Dalje prihodnhčj Mnm prefeklostl. Učitelj z debele nam ri$e: »Slovenski Narod« priobčuie v svoji 24. Stevllki nkrožnicn, ki Jo je povodom ureditve učituljskili plač razposla-lo poverjeništvo za lik in bojročastje vsem vodstvom, ljudskih in ravnateljstvom mcsčan.skih Sol. Činjenica, da je okro'nica za^la v Javnost, izziva par odkritosrčnih be-sedi. Okrožnica je pi«.ina v tonu. kakor tla bi se bila z ureditvijo učiteljskih plač izkazab učiteljstvu kaka milost. Kdor to misli, tem« povemo. da odloc-no odkbnfamo vsako milost! S tem. da 50 se uređi!e n*;e plnče. !e narod storil le svojo dolžnost, katerc se će-sctlctja in dcsetletja nf zavedal, kar ^e sedai bridko maščuje. Odloćilni kro^i so pać spoznali, da bomo kot svobođen narod rnora!! tekmovati 7. druscimi na-roiii in da bi moral narod v boju za ob-stanek TH>dIcči. ako se ne bi dvi^ni! na visio stopnio kulture. Okrožnici opominfa učitetjstvrr. rat »odsld. ko je rečeno ma^criialnih skrbi, posveti kar najinfcnzlvneie vsc svoje moči svojemu vlsokemu »n nciz-rečno važnem u zvanjn*. Javnost bi mosla \z tej?a sklepali. Ja učiteljstvo doslej teora ni storilo. Narod je closle! omafovaževal sofo, včaslh ćelo nirzel nčiteljstvo. Učiteli-5tvo na je klinbovalo narodu: dasi se-strnd?»no, raztr^ano in nrezirano, se ie trudf'o, da povzdiene IjTidsko izobrazbo. Kdor Je tako nnrvcn. da misli, da so vsaj takozvani kufturnf de!avci znali ceniti nesebično, požrtvovalno delo acf-teHstva. mj bere dela nabili naibo!!5iTi pripovednikov! V naši literaturi kar mrgoli učiteTjskih karikatur. »Domovina, ti si kakor vlačuRa: kdor te ljubi, 5ara zasmehuješ!« Baje tuđi nekaterim uradnikom in nrotesoriem ni prav. da so se uredile tičrfrijsfce- p'fače. Uiiton, da fe to neraz-TH'lo-erTf, ki je 4tr??c redko, pač samo prehodno. Po našem mrTcnju je bil članek ozi-rems. dopis namenien le za interno upo-rato pri očite?jsVfh konferencah. Zakaj in po česravi zaslneri ie našel svojo pot v i>olitične dnevnike, ne vemo. Čtitinio pa vso ponizevnlno5t očetovsko stro-srcjra n-'ulca: »KtipiI sem ti nove hlače, da ne bo* vc~ kaza! snmofef Olej, da ne serfes v mlako'« IJČitelistvo tnd\ v naihiiišin časih ni đef^To svojemn stanu nečasti Heb^o je. ko ie bilo vsled krivde prefsniili narodovih vod i te! »cv napol mrtvo \n vrnutee^ 5e zaničevano, pa bo de!.??o tndt oad na slovensko čitalni-co in akademično društvo »Triglav. =■- PovrjtCilo za Ciradec. Prav-^aprav je stvar nerazmnijivn. ire-daj Šc. poraženi in razbiti, m Nemci v Gradcu up*ijo internirati oniroma koiiriiurati naše ljudi, ki jih ie sila raz-ner šc zadržala v tem tevtonskem Knezdu z našim imenom. Pri tem pra-vijo, cia je to »Rachc fflr Marbur#<. Ker fmo torej zavriiili jedno nesramnost* prm iz »nm^čevanja« prizadeneio dru-ko. Na^e dijake, ki si sami ne žele dru-?.ega, da se čim prej rešijo mesta prc-napetih profesorjev, vlaćiis: v lodnastih krilih in s preveliki'mi čevlji. špisour-Karjev in razsekljanih buršakov. piva in or- pameti, ki se razliva po »'fasrblat-tuc. te naše dijake toref, ki so y Gradcu samo, da absolvirajo zadnji sen.e-ster. *o žanr!i. da se masčuleio. ker nismo ncmškim knfonisrom v Mariboru dovolili uranjati v naši kraljevini av-stri.isko frankfurtarstva Zadeva krici po odpomoči. Mi povsem zau»>arno v vlado in smo tTdno prepričani, da bo varovala nas usrled in interese, će praski pursarji s svojim Wohlfahrtsaus-schussom vred takoj ne rzpuste r;»ših ljudi in sicer povsem in bre« nadallnih rradle^ovanj, te neba, da se med domaćim* Nemci — sai Jih Je še nekai tu, in to ravno primernih — izberc Jednako *tevila kakor naših v Gradcu, in da nh doleti ista usoda, ista konfinaciia. Ce so že začetkom vojne bili samo neši konfinirani, naj bodo sedaj vsaj tuđi oni — Ljubljanskim konfinirancem treba odvzeti svobodo kretanja, dopisova-nja, telefoniranja itd.. sploh vsako mcž-nost občevania z občinstvom. Končno še nekaj: Ako Nemce ne sreća pamet — saj imamo tu še Ko-čevje in Celie in Maribor. Kar Se v rasi kraljevini, se^mora brez;x>£O»no udati ali pa oditi. Škiljenje preko meie bo sedaj p?enchak>! Da ti srospodje ob-: le^ajo Amerićane In jim lažejo o našem barbarstvu, je z niihove.fra stali^Ča sicer razumljivo, toda tega resno vendarle ne morejo zahtevati, da žrtvujemo mi svoje obmejne brate njim na ljubo njihovim manjšlnam. nas talim potom pan-^ermansJce kolonizacije! Izpustite torei naSe, ali pa... nulo za draffo! (Notica je bila napisana, predno smo doznali za ultimatam Oradcu,) = Radić — »seljački kralj bez krune«. Neki dun. smok od »N. \VIener Journala« je zopet Jobil intervju ođ Sfepana Radića. V svojem listu jra opisuje v izraziti, kakor so svoječano po-nižni komorniki govorili o nemških vladariih. »Kadar on govori, angelji molče.« »Desettisoči \*i morali bdeti nad njegovo fflavo in Ra čuvati«. »Radić je Brutus in Napoleon. ljudski tribun In pesnik. govornik in bohem. Ali bo kon-Čal na predsedniškem stolcu, ali pa n* — vislicah. Popularen je. da reci moremo, on je nekronani hrvatski kralj.c Tako hudo sicer ni. tod.i neokusno hvalisanje dunajskeza §moka ute^me povećati bolno fantazijo tega poiitičnega uevrastenika in mu res §e boli stopiti v glavo, nej?o je to za nj dobro. Ker na predsedniškem stolcu Radić pao ne bo svrŠiL ostane samo še — ne ravno vislice. dovolj je* če se ta človck preživi z dobo, ki je. kakor sedanja. jedina zmožna, da dvigne podobne ne-urejene, a ocjene karakterje iz obične mase do političnega značenja. Na Hrvatskem se sedaj prvikrat udeležuje-jo široke mase poiitičnei?a življenja; prej se je žanje Ie malckcTo briga], niti volifne pravice nišo imele. Sedaj pri-hiijajo na politično pozomico brez Sole, brez vzgoje. brez organizacije, opija-njene z raznimi nerazumljenimi gesli, potresene v svetovneni polomu, sfKTial. nezadovoljne, v svobodi, kl ne čuti ni-kake brzde reda. Ni čuda. če gledr.mo s skrbjo. kako se razni politični špekulanti polaščajo nezasltižepejra vodstva v tem delu naše domovine. Radić !e rred njimi morda najopasnejši. Najslab-ši gotovo nL = Zveza narodov. General hvruts Je pred kratkim izda! broSiiro- »The league of nations. A Drocrrair nte for the Peace Conlerence^ (Zveza na-rodov. Program za mirovno konferen-co.) V njej pravi: Mfrovna konferenca mora smatrati samo sebe za predhod-nico Zveze narodov in izdelati njeno funkcijo, organizacijo In program. Načela Zveze: Nobena zmagovita država ne sine anektirati teritorija, nt katerem živi drag narod. Vsi osvobojeni narodi si morajo sami osnovati vlado po volji svoie većine in Zveza jih mora v tein podpirari. fmska. Poljska, Češka in Jugoslavija so v to sposobne. Kavkazija. Tmnskaspija* Mezopotamija, Libanon, hi Sirija nišo sposobne, so pa dovolj srde zm notranjo avtonomijo do neke KCla 9pd madaotstvo« katere veletft ksot mandatarske Zvezo. Oborožanje se ziaža. Zveza bo nadzorna oblast jnd vsemi državami. toda ne srne postali kurator, niti ostati samo društvo za debate. Osnovati se n;ora meddržav* no sodišče z Izvršimo močjo is stidim konferenca. Wilsonova ide/a o resnični iedna^ kopravnosti napreduje. Ako zmaga sa« mo ideja o popolnem samoodločevanjii, je to jedna od največjih prtdobHev. vredna vseh prošlih bridkosti. Za natni pridejo na vrsto istečnejši narodi, kojih zadaća bo. razviti se od naroda »avtonomnega« v samostaien. Protestni shod flkademične Omladine proti Italijanom. V nedelio 2. t- m- ob 10. dopoldn* se ie vržil t veliki dvorani Mestnesra doma protestni ehod Akodemične Omladine proti zasodbi iuffoslovanskih kra* iev po Italiianih ShoLepa naša domovina«, nakar ft© \& mirno in dosto.ino vršil po mestu obhod, pri katerem so se prenevale narodn« pesmi in se ie pri vladi izrodila smf-ieta resoluciia Končno so se zborovalci pred Prešernovim spomenikom mirno razžii«__________ Javen shod Zveze Jugoslo-vanskih železničarjev. V nedelio, 2. t- nt ob 2* Donold*n# se le Tršil v veliki dvorani hotela > Union 5 iaven shod. ki ea ie sk li cal a Zveza iueoslovanskih železni6ariev k dnevnim redom: Osemnrni delavnik in socijalna demokracija- Predsednik zbo* rovania ie bil sr D e r ž i 2. ki te raiia»-nil namen eborovania. Se§, da ie od mo-ciialnodemokratično strani iiri no Dro-ari vest. da ie bila Zveza itumloraa«' akih železničan'ev proti upeHavi ofieiih urneara delavnlka Da se ovrže to trdi-tev. ie Zreza povablla sodrnee in slaslC Btrokorneea tainika ff> Kopača, nj . danažnie sborovanieu a niti ođflD T*o^ vabliencev se ni odzval PO vabi ln- Nottf ie na podlafi đeistev dokazat, da tm \m tndi ZJZ trudila za doseiro oaenraraeca delamika, kar ie končno tndi đoteclan1 V Istem raiisla so covorili tuđi tnu' Skerianec Eeižar. Ros?li6 in dnuri. n»-vaiaioč posamezne slnćaie hniakani* od strani socijalnih đemokratov ln do-vdariaioč nuino potrebo sa etapni na* f toi> Eer ni bil nih^e povablienih sod-ialnih đemokratov navzoft ie tprerov^-ril par beseu sođrutr ft. Kitek- V »rojem obiektivnem govoru le porđarfa! stališče soc. dem naoram uvedbi osem-nrneffa delavnika ter iztarli. da ie \% znanstvenih ozirov treba biti pri uvwđ-bi osemurneea delavnika selo opres-nim- Glede intemaciionale. ki k» dto-paeira soc- đemokraciia. ie pa iziavliaL da ie to treba raztuneti tako. da mora narod sele takrat. kadar dovrši svoto notranio konsolidaciio, etopiti v med-narodne stike z druerimi narodi- Kon&> no se 1e dotaknil fe državneea prorra-ma ▼ istem smisla, kakor internacijo-nalnih odnošaiev. ter isiaviL da se radi prestopkov in crAhov posameznikoT nm more obsoiati stranke. Predsednik c* D e r ž i č ae te zahvalil za ta isvaia« nia ter povdarjal. da če bi tso «oo- dem. stranka držala teh principor, bi ne ob-ptofalo nikako nesporazumiienie in st-kak bof Koncem zborovania le btl» ppreieta še na?ledn!a resolueiia: JucoslovaDRki selezni^rii. ebrani na shodu, dne 2. svečana 1&19 t dvom-ni hotela >Union< v Liubliani. kongta-tatiraio. da ie bila Zveza 1ncx>slov- že-iezničariev prva in edina železniČarskA orcranizaciia. katera se ie takoi po ra«-plasitvi naredbe o osemuraem delar* niktL ki ie bila pomanfkHiva. ravze!^ za o?emurnl delavnik rudi na železnl-cah- Preds^dstvo ZJZ ie notom deputa-cli pri vladi in Doven'enižtvu sa promet do.«9£rlo. da se ie osemurni delavnik Splosno železnicarsko druitvo< med tem. ko i« ZJZ smotreno delala. huiskala železni-carstvo k nepremialionim deianiem* Obsojamo to dema?oeiško delo vy>-diteliev >iSplošne»8 železničarskpera đru.5tvftkax«li. da v**-ni do reene pomoći žele«niškim nslat-bencem. pač pa. da bi kovali iz slabeff* položaia železniskih OBlužoencev politični kapital. Vse obsođbe vredno le tako đeianie ▼ času, ko bi bilo DOtrebno skupno delo vsejra 1ucro«Jovanskeffa železni carstva Iziavliamo. da stoiinio slei kot rflrV'T na stališčn mirne ivpeltavo osemnree-era delavnika za vse čelezniške ualuf* bence da pa bodemo proti vsaki tosa-devni dema^otnii odločno nastopili- Resolueiia ie bila soirlasno z odo-bravaniem spreieta. nakar ie prodsed-nik zaključil sborovanie. Žensko irprafanie — sredstvo za stranko* Sociialna demokracija fe aklieala sa včerai popoldne javen shod ▼ Most- . nem domu Otvoril sta, ie sr- ini* StebJ, rekoć. da ima shod naroen. da w*» ieastvo o noložaia. W * tek. da trate masisimi todi teoo* 2«pat !• mm Stran 4» •&0VENUC1 NAROD«, šm 3 fcbfttfjl iitt. 2* ttev. auli. ki Mhtom. & *rld»fe Ml nM dell človeake družbe đo »aatopstva ta veljave- Uda. da bo prihodnii sbod bo-He obiakan. Gdč. š t e b i i e t a ie izva> jala, da šahtova đemokracUa. đa priđe glasneffa lindstva do veliave- Svetovna vojna ie odprla oči tndl naSemn ien-etvu- 2ene pa še nišo poredale, kal pravzaprav eahtevaio. Vae politično stranke na Slovenskem ao se i stavile sa žensko volilno pravico, ali ženske ae nišo Se odsvale. Skraini čas Ie in za-muditi se ne srne nobene prilike Ne teli. da bi bile žene od veza ne iz svoie-sa delokrosra, to te crospodinistva in materinstva, ali želi. da bi svoi đelo-krog razširile in bile informirane o veeh vpražanfih- Boi i se. da borno imeli tuđi v Jueoslaviii oborožen mir in da bodo Bociialnopolitična vprašania zapostavljena- 2eno mora zanimati vse. da ve. odkod prihala zlo- Novo živliente pa moramo dati državi mi sami Zavze* ma se za enakost plačiln z močkimi in sa primerno zastopstvo- V £ol.<=kem ev©-tu ni nobene učiteliiee- Pr tuđi parne se ne offlafiaio za svoie pravice 2enskam treba politične izobrazbe. Samo boc demokracija priznava fednakopravno^t Žensk a moškimi- Treba Ie orsr^nizaoi-je- G^ 6r Korun pravi, da ie sramota sa Liubltano, da ie prišlo na shod tako malo žensk flrilo iih ie 180. kakor tih je nekdo našteO. bavil se ie s potrebo preureditve družabnesa reda, pedanti ie kapitalisti oen. ki ima na vesti rudi Bvetovno voino nočeio pa do^e^i nove-ea družabnean reda z revoluHio in t>o-iiri. marveč vefina ima vladati v člo-veški družbi, treba orcanizaeiie. da do-biio to večino in T>nrlnTner>tnrnim potom se uvede nov družabni red- Pravi, da se v principu lo^iio foo demokrati« od >liberalcev< in >klerikaleev«. ker ti imaio demokratizem Ie n* paniriu. G dr. Lem ež ie razpravlial o načelu fu-mopomoci. poudariaio«* potrebo ženske oreanizacMe- JDS in \TLS imata na pro-fframu žensko vol i Ino pravico, ali no-bena Se ni sklicala nobenecra ženuketra škoda, samo soc dem- Fe brtea za £pti-stvo. ki se mora oreranizir&ti novi državi- Sođrpjsr Inž- 8 t e b 1 pravi, da ie vol-nA razširila ženski delokroe in era po-srlobilrv Ali ženske ne zrmio ceniti svoie sposobnosti in ne zahtevnio ennkeira platila z moškimi Ženski manika sa-mozavosti. to iei treba d?.ti. Predaednik sodr. C e 1 e š n i k ie zakliufil shođ % apelom, nai se pridno vpisuieio t «oo« dem- stranko Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na3 mlnlstrsk! pređsednik proti Italijanom- Spth. L februarja. (Lj. k. a.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Ministrski predsednik Protić je izjavil bel-gradskemu dopisnika milanskega »Se-cola« v kratkem razgovoru: V tem Času se nahaja Italija, kakor sem trverjen, še vedno v velikem protislovju. Italija še ni odklonila londonske??a dogovora, kl ie tako protiven narodnostnemu načelu, katero je stvorilo novo Italijo. Redi vam moram, da žali ta dogovor naš narod, pravičnost in istotako naše skupne interese. Zahtevajo od nas, da nai idemo na mirovni kongres brez ka-kih tajnih dogovorov, a v prvi vrsti brez londonskega pakta. Pravičnost skupni interesi in zmemost zahtevajo. da pripada zapadna obal Jadrana Italiji, a vzhodna Jugoslovanom, Albancem in Grkom. Smatram, da v Italiji ni znano, da imamo pri zmasrt na Piavl tud! mi direktne in indirektne zasluge, tako na fronti kakor za fronto. Na5 narod je v resnici znatno pripomojsel k razsulu Avstro - Ogrske ter je tekmo-val v tem, da se jo prisili, zaprositi za mir. — Tuđi Pa5ić je pristaš li^e naro-dov. kJ bi morala po njesrovih Izjavali dopisniku »Press Assodation« reSiti teritorialna vprašania po 5elii prebival-cev in ne na podlaci stratesričnih krite-rijcv. O ju5:oslovanskern vprašanju je Izjavil prvi delegat Srbije, da upa. da bodo velesile priznale to stallgče. Cas-nlkar je nato odgovorit, da zasledttfe Srbiia iste strate^fčne aspiracije, ko zahteva zase Banat. Banat, ie reket Pa-sićt je Srbiji potreben. da protežira svoje interese preko Donave in določi-tev meje bi bila zelo lahka. ker je ro-munski Banat ločen od srbskega. a oni del, kfer sta pome§ana oba naroda, zelo majhen. Na bot^arski meH ?e!f Srbija tako rektifjkacljo, ki bi varovala solunsko železnico nređ everttualnimi napadi Bolgarov. Srb! so istotako pripravljeni, da napravilo Moravo plovno m da zprade kanal med Moravo In Vardarjem, ki bi tvori! izvozno r»ro-metno progo za osrednjo Evtopo. Ven-dar na PaSić ne ve za mnenje Đolgar-ske v tem vpraSanju. • Praga. 1. februarja. (L. k. n.) Če-slov. tisk. urad javlja: K namestitvi g. Ivana Hribarja poslanikom kraUestva Srbov, Hrvatov in Slovencev pišcjo »Narodni Listy«: Kakor smo pozdravili slavnostni akt poverila francoskega poslanika, tako pozdravljamo z enakim veseljem tuđi današnji poverilnl akt di-ptotnatskega zastopnika Jugoslavije in ga sprejemamo s tem večjim zaupan-jem, ker je bii za poslanika bratske države imenovan mož, ki je ob svojem slovesn iz Ljubljane tako lepo mogel Disati o sebi in o nas. List navaja nato Hribarjevo poslovilno pi^mo, in pri-pominja: Jasno je, kaj če§ki narod pri-Ćakule od Ivana Hribarja. CeSki narod želi. da nadali uje politiko, ki nas Je trajno spajala in ki ie že ooprej dolo-čila. da se mora ta obe državi. Cehosto-vasica republika fn kralfestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor brat brata zvesto podnirati. Doslej obema državama ni bilo mogoče. da bi bili odloče* ▼ali o sebi In si zacrtali svoja pota. svoje zveze in območje. Se Ie po pod* irisa zapisnika mirovne** posveta ▼ P*-đm teste ote drlavl v ***** oteta met odločcrafl o mM ki ttnt piMo tadi trenotcJc ka bo mocočo udejstvlti vsc obljube ia upe Unskih praikih. 4»-najskih la ljubljanskih posvetovani. O poslaniku Hribarju vemo, da so te ta razvoj bratskih odnoiajev med ■aiim narodom in Jugoslovani odkrttosrčno in lojalno trudit »Venkov« pUe: Juso-slovanska vlada ni mogla odposlati boljšega moža kot svojega zastopnika v naSo republiko neto je Ivan Hribar. Ves potek včeraišnje slavnosti je potr-dil. da odgovajja njegova izvalitev tuđi želji češkega naroda, kl pri tej prt-likl ni izrazilo samo Hubezni do njegove osebe, tein već tuđi do Jugoslavije, ki jo zastopa. »Večer« piše: Pri včeraj-šnji sprejemni ceremoniji jugoslovan-skega poslanika Ivana Hribaria v Pra-gt. se je v Narodnem glcdališču govorilo tuđi o tem. da posetiio člani Na-rodnega gledaliiča Ljubliaco. Na pozdravni nagovor intendanta Sokola je odgovoril poslanik v češkem ieziku, in opozoril na to, da so bili Cehi zlasti Slovencem toliko v Dolitičnem kolikor v knitnrncm oziru vzor. Izrazil je upan-je. da bo moda bela Ljubltana v kratkem pozdraviti člane Narodne^a gleda-lišča v svoji sredini. Ravnatelj Smo-ranc ie zahvnlil poslanika na laskavi oceni v;metniških usnehov Narodnega gledali^ča in dostavi!, da je nrepričan. da se bo mogla poslanikova želja Že v kratkem izpolnitl. • Budimpešta, 31. januarja. (Lj. k. u.) čehoslov. tisk. urad poroča: »Nova uprava« v Novem Sadu priobčuie na-stopno objavo: PooblašČeni smo izjaviti v imenu armadne^a višjega poveli-nika vojvode Vojnovića, da se Srbi iz Banata ne bodo umaknili, temveČ da bodo franeoske Čete zasedle Ie ozek pas med srbsko in romunsko armado. Pri te$ priliki opozarjamo Drebivalstvo Banata In Bačke, naj se otrese svojih najivnih pričakovanj, da bo morda mirovna konferenca na današnjem položaju kaj izprcmenila. Ako M se Ijndstvo vdajalo tei nepotrebni iluzHi, bi bilo srbsko vojai»tvo in srbske civilne oblasti prisiljene, poseči k strosrim odred-bam. Na mirovnem posvetu je pričako-vati samo natančne doloJirve mef. ki pa se bodo v jrlavnem krile z danaSn^o demarkacijsko Crta srt^ke armade. O kaki izpremembt ne more biti govora. Totilon, 1. febmaria. OJub. koresn. nrad.) Agence Havas noro^?: Prestolo-naslednik - regent Aleksander ?e ^o-spel por>oldne semkaj in je popoldne nadaljeval potovanje v Pariz. Neodređena domovino. IZ TRSTA. V Trstu postajajo razmere v go-spodarskem oziru vedno boli neznos-ne, in to radi nesrečnega menjalnega ključa med liro in krono. Pošta do* stavlja v kronah oddane denarne po-šiijatve v lirah neveljavnih serij, tako da imajo Uudje pri vsaki liri najmanj 50 vin. izgube. Ziviia spet rastejo v ceni in ćelo aprovizacijska komisija je povi-šala cene nekaterim živilanu V gostil-nah so se daj cene kot so bile med vojno, oziroma tik pred prihodom Italija-nov. GulaS stane 5 do 6 kron, pečenka 10 kron. mala porcija fižola 2 kroni, kos kruha takozvane »bigec 2 kroni. Uvože-nega zmrznjenega mesa se ne dobi več. Goveje meso stane sedaj po 16, 18 in 20 kron kilo. Teletina 28 do oO kron. Razburjenost ljudstva zlasti delavstva je razumljiva, sosebno Še, ker hočejo Italijani uvesti nizke i talijanske mezde. Velike mase ljudstva so brez za^lužka. Đrezposelnia z rod binarni vred je 60 do 60.000. Vse podpore so ustavili. Kr*de se vse vprek. Dan na dan se vršijo naj-drznejše tatvine in ropL Lopovi hodijo po privatnih stanovanjih, preoblečeni v bersaljerje ali karabinerje, češ. da imajo nalog preiskati stanovanje slede orožja; gre pa seveda za tatviuo ali rop. Taki doRodki se ponavljalo vsaki dan. Karabinerji ne poznajo ne mesta ne ljudi in tatovi imajo vsled tega po-polnoma odprto polje za svoje delo-vanje. Ljudstvo sovraži karabinerje in tuđi laško vojaštvo kaie osle za nj i mi in svari prebivalstvo pred njimi. La*>ko ženstvo je silno navdušeno za »fratelle« odrešenike, 20. t. m. je izbruhnila stavka delavstva v ladjedelnicah; vzroK slaba aprovizacija in nizke pteče. Popcldnc okoli treh se ie delavstvo zbiralo v ulici Madonina prei delavskim deblom. V delavskrn domu st je vrSilo 2boro-vanje, ki je M^idi šc bolj ra/l>up!u. De-lavstvo je sito obljub in hoče dejanj. Vsled tega so bilo konsignirani karabinerji in vojaštvo ie s strojmeami zapr-lo ulice. Karabinerji so presanjali mno-žice, med tem ko je ta klicala: »Abas-so lf Italia, gli Uali.iru, abNasso \t pi-gne. Viva Trieste libera!« Sele čez par ur se je posrećilo karabin eri em. napraviti red in mir. Oblast je dovoUla drugi dan na 21. t m. zopetno zbor ovan je delavstva v delavskem domu. da l/ve leta kako so se končala pokajanja. Obenem pa je zagrozila, da bo naj-strožje postopala, ako se bo kalil javni mir in red, V nedeljo, dne ^S. t m- so Italijani topet zborovalt VrsU se je ta dan shod eksekutive itttiianike aocUalističn« stranke. Na shoiu •» te* WP sodruti: Lavrenčič, Cernivc, PasiH. Ttmiar in drugi Tuntar je nov dar jal, da mora ft enkrat beležlti svojo neomajoo naanrul* j stvo napram vsem teiictan.»m mcICan* ! skih tmperijalistov. f r«vi nadalje, da \ se moralo i talijanski socijalisti kot socijalisti in Italijani zope rutavi ti fcnperi-i iallstlčnim tefam drumh narodnr. kd ■ kor tud! lastnega naroJi. Ne fno-^-tev tržaško priataniršče no bvoU eeo-crafftki poziciii- Te?n stremlienia i>a-Ape.^vateliica ho^e biti noflebna komi-Pita pri eovernaforntu kl ie seat.ivila snomenico za(!f»vaio?o r>romet ft ^eško-6lovaškr> državo, z NomSko Avfttriio. z Mad/.ar-ko in Jncrnslavilo* VnoSteva okolnost da v bivši Avstro-Offrski ni eedai nobene oSorožene voisk^, marveč doluiVio gospodarske miaiie franeoske. anerleške in ameriMce. ki bi tako lahko pomacMe Trstu o k^terem seveđa meni ia da bo pf'rl Ttaliio in za katpreea ^ahtevaio med lukrmi nrimat Vse to italiiin-Ko prizadevnnie kažp. da. ni r»rarnr\ trditov. da Tr^t pod italiianako oblačilo no bi u.^neval. IZ POSTOJNE. Polasoma se italijanske oblasti vjrnezdujejo v našo javno upravo. Najprvo je bilo clavarstvo na vrsti, sedaj so se spravili nad naSe avtoiic;mne ob-čine. 24. t. m. je pozval tukajšd.i ci\1lni komisar inaior CavalH Rerema k sebi ter mu naznanil, da bo moral tekom prihodnjlh dni izročtti občinski urad italiianski vojaSki upravi. Pri tej pri-liki mu je poved:il, da bo {talijanska uprava v kratkem prevzela vse tukajš-nje javne urade. Civilni komisarijat ccl. okr. Postojna, je izdal dne 18. t. m. na v$a županstva sledeči odlok: »Njegova ekscelenca jruvemer Julijske BeneČije je odredit, da morajo biti vsa poročila naslovljena na civilni komisarijat fn jcu-vernatorat. pisana v italijanskem jeziku. Od prvega svečana naprej se bc»de moralo župane In jterente, ki se ne M temu ukazu pokorili, odstavftl.t POITALIJANCEVANJE N(V TRANJSKE. V okolici Št. Petra na Krasu so Tta-lijani postavili krajevne table in kaž^-pote v italijanskih barvah, na katerib so označeni kraji v laških spakedran-kah in v nemščinl. Nikjer ne vidiš slo* venskesra imena. Tako na primer so nabili table s sledečimi napisi: »Palizza (Palitsche), per Postumia (Adelsberg), per Terra - nouva — Bisterzza (Dor-nezz - Feistritz), Terena (Dorn), Ra-ehirnig itd.« Vojaštvo prirejt v Postojni redno predstave In zabave. V zadnjem času so začeli prirejati plesne zabave tuđi po vaseht h katerim vabijo domača de-kleta in fante. češ, da jih bodo dobro pogostili, a prijaznim vabilom se Ie redko kdo odzove. V nekaterih vaseh so se zgodili slučaji, da so fantje punce, ka ter e so se uđeležile teh zabav, pretepli. Knez VVindischsrraetz je daro-val 10.000 K za reveže občine Planina pri Rakeku, ter ilm dovolil brezplačno nabiranje drv. Italijani pa ne puste no-benejca v gozd. Prebrvalstvo je razbur-3eno radi odloka. s katerim prepovedu-je italijanski civilni komisar slovensko uradovanje v občinah. KAKO UTEPAJO NAŠIM OTOOKOM ITALUANŠČINO V GLAVO. Ker nišo hoteli otroci ▼ Matenji vaši poha jati k pouku italijanščine, so jim pričeli v soli dellti hrane. V nekaterih vaseh pri Sežani so jim dajali ćelo denar. V teh Solah poučujejo italijanski častniki na sledeči način: na tablo ra-ni^ejo »evviva Italia« in otroci morajo to brat! ter se naučiti pravilno izjrovar-jati. Ako nočejo, jih kaznujejo. V Sel-cah na Krasu so se častniki večkrat slikali ^lcnpno z otroci ter te slike poslali v Italijo. OĐffOD LAHOV Z REKE. Zasrebške »Novosti« so poročale te dni: Kljub dementiju italijanskih ča-sopisov je vendar gotovo, da obdrže Italnnni na Rckj samo nosađko dveh bataljanov, da pridelo Srbi na Reko in vstopiio srbsfci čr.stnikl v vse komisije, Italitnnski oficirji in vo:aki so pripove-dovali Ijudcm, da odidejo z Reke 2. svečana In hujskaio proti Srbom. Zadnje čaše so hodili Italijani po vaseh od hi Se do ht§e in vabili narod, da naj se izjavi sa Italijo. — {fgliianske čete so se timaknlle pri Zametu, pri K*stru \n Klani, postavili so samo par straž. Z Reke je odšel kakor že znano, en bata-Ijon »arditov«. na Su^ak pa je orišlo ojačenie 100 mož Italijanski vojaki so govorili po RelcU đa odidejo okupirat tuđi Crno goro. »ZOODOVmSKA PRAVICA« ITALI-JANOV DO PRIMORJA. Italija hoče »vol pohlep po sloveti-»Wh krafih na5ew Primorja «temelje-varl med drugim tuđi t rKodovinsklra pravom, Ce5, dt so bili oni poprel f«v spodarjl tega ozcmlja. kot Slovanl to hnajo tako samo oni !n nfkdo đruip pravico do njejra. To mnenje propajrJ* rafo Slasti v svtfstn časopisla ter vx!m-Jajo na ta način v Ualij^nskcm Bcdstvu 1 MPttCflOb TCđOBIft JkUBM^ ■■•■Je O noiater v Eavijanju to potvarjanj« ret-mce kot ItalijanL Ker ne morejo dni-gaće sa«ovarjatl svojega kratesa im-perlalizma. sa skušalo zasovarjati z zavijanjem zgodovinskih dejstev. Ako zasledujcmo Ie povrino z?o-dovino prtmorske^i prebivalstva. vidimo, da so bili najstarejši posestniki Primorja Iliri. Na vzhodu Jadranskeza morja so prišli t njim! v stik Rimljani, na severozapadu pa so jih presnati Kelti. Pnhod Keltov je bil nasilen. Ke-daj je to bilo. ie sporno. Ko so prišli v drugem stoleriu Rimljani v stik s Kelti, je bil to £e mircn narod. Ba§ v tistem Času, ko so Kelti vdrli v scverni del Primorja, se je začela na »uru Jadranskejia morja grška kolonizacija, ki pa ni bila bosve kako mnogoštevilna. Tako Kelti na severu. kakor Iliri na vzhodu, so se romanizirali, ko so prišli Rimljani v te kraje. loda dasi je bil rimski vpliv zelo moćan, vendar ni bil tako silen, da bi bil iz primorskih nokrajin nopoinoma izlišni] ilirski jezik in značaj. Slovanska k( Ionizacija, ki !e rastopila v 6. in 7. stoletju po Kr„ se opira pri mestnSh imenih skorai vedno na ilirska in Rrška Imena in nikdar na rimska. (I^iaros — Hvar. Kuriktikć — Krf, Trofirunon — TroerlrV Povdarjati je tndi treba, da so Rimljani sprejeH dosti ilirskih rnestnih imen, med tem, ko so dajiaSnju italijanska imena po-znejšecra izvora. Razcvit dalmatinskih pristanhških mest spada v rimsko dobo, dasi nobeno teh pristanišč ni bilo ustanovljeno od Rimljanov. Vsa so sta-rejšesa izvora. Najvažncjša izrrememba pa je nastala v 6. m 7. stoletju s prihodom Skv vanov. Zasedli so vse Primorje ter se na dežeJi pomeSali z romanizovanimi Iliri in Kelti, ki so večinoma sprejeli njih jezik, tako, da je bilo koncem 6. stoletja u-stvariena že kompaktna sJo-vanska jezikovna oblast Romanizirane Ilire so imenovali Slovani Vlahe. V hr-varkom Primorhi so se Vlahi obdržali do 17. stoletja. Romansko narečje se je obranilo ludi 5e pri Cičih v Istri. Na de*eli so prodirali Slovani dosti na^lo, med tem. ko je bil njih pohod v mestih mnojro počasnej^i. S pomeša-njem romaniziranih Keltov z Lonj^o-tardi in Slovani je nastalo furlansko narečje. -Tato tuđi nareč:e »schiavetto« pojavijajoče se v bujskem okraju v Istri, ni laško narečje, ampak je to skaže-na hrvaš čina, polna la^kih izrazov. Prvi posestniki našega Primorja — kolikor moremo zasledovati v zv?o-dovini, — so bili tore! Kelti in Iliri, ka-tere so podjarmili Rimljani. Rimska kultura v teh krajih pa ni bila toliko silna, da bi bila mogla dati poznejšim Slovanom izrazitega obilježja, kar se vidi zlasti iz tega, da Slovani nišo sprejeli niti rimskih krajevnih imen, ampak so se naslanjali pri imenoslovju edlnole na ilirsko-keltsko in jfrSko terminologijo. Za Rimljani so bili torej gospodar-li v Primorju Slovani in italijanska kolonizacija je mnogo poznelša. Danes se izigravajo Italijani kot direktne potom, ce in naslednike Rimljanov, dasi je celemn svetu znano, da so Italijani po-polnoma druff narod kat stari Rimliani. Rimljani so imeli svojo lastno kulturo, svojo lastno zgodovlno in literatura od katere se je raevijala poznejša italijanska čisto nezavisno in samostojno. SmeSna je torej trditev italijanskih 5o-vinlstov, da so Rimljani in Italijani eden in isti narod. Kako bi bilo tndi mogoče. da bi se bil tišti narod, ki je izginil po prihodu Slovanov v primorske kraje naenkrat po preteku par stoletij poJavfl pod dm-Kim imenom? Kako bi bilo mogoče, da bi se Italijani, ki se smatrajo za direktne naslednike Rimljanov. naenkrat pojavili poteni, ko so ti njihovi predmk! že popolnoma izjriniH pod vplivom slo-vanske kulture? To je nezmisel, ki ga mora spoznati vsak otrok. Razumljivo je, da se oprijemljejo v*ake še tako majhne in slabe bilke, da bi dokazali pravico do posesti naAih krajev, zato so se zatekli rudi k zavijanja zjfodovine in se ne strašilo niti takih argumentov, kot je »direktno potomstvo po Rimljanin«. Seveda jim to ne more ničesar koristiti, kaiti mi bhko pokažemo na naSe zavedno ljudstvo, bivaj oče na tej zemlji, pokažemo lahko na svojo kulturo in na može. ki so tako v našem političnem, kakor tuđi Hterar-nem življenju Urali veliko in odloČilno viogo. Kje pa so Italilanl iz Primorja, kl bi bili za italijansko kulturo zna^il-ni? Ali je Primorje, ki je po njih mne-rju italijanska narodna posest, rodiln italijanske^ GrejrorCiča. Krilana, ali jim je dalo italijanskega Erjavca, Strek-Ija i. dr.? Ml jih ne poznamo in itali-fanska literatura tuđi ne, Kie pa je po-tem tista Ia§ka kultura, kje je zjsrodo-vinska pravica Ttaliianov do Primorja, čc v teku tolikih stoletij n:so zino^li nfti cnejra moža. ki bi bil za {talijansko literaturo vsaj malo značllen? Lahi fcrađelo. Trcrir. 1- februaria. HA- leor- ur.^ Dalmatinski dopisni urad t>oro£a: V selu Prepalnici ie okoli 800 italHan-skih voiakov. ko vsaki dan brezobzir-no izsekavaio obeinske in zasebne t?o-zdov« ne slede na lastnike In debe'ost debel V naikraiiem času bo na ta način postalo eelo PreDatniea rola nnstt nia. GozdoTl, ki so iih Mliaki leta rsraialL bodo popolnoma izrinlli. Is Poli«. Kanltann Kazariiu Snnrn so postavili ItalHanl na pokopaliMn epominsko plofteo Satiro me it boieval na itaiiianski »tranL bil viet in kot de-lerter obeSen- Snomin^ki crovor nm ie roToril p€anik San Bene! li prošlav* Haio6 ea kot vellke^a istrakesa mučenika- Povoda! 1e med đmrim, đa 00 rab-Hn- kl ra 1a obeslL oficiril in volaki priredili banket 5RBSKI VOJAK UBIT. i Neki srbski narednik* topničar, Ie I mctfca decembra obiskal v Kobarida profefa nanca. SrbskJ vojak se Ie ko javi! pri prihodu pri italijanski oblasti tam so ira zaprli in od takrat sa ni nih čc ve£ videl. Pozneje se je izvedelo. di Ie bil ta narednik od italijanskih voja kov v Mlinskem ubit Laska naitilia« fieporina. 31 ianuaria- CL\ k* or-Dalmatinski đop. urad poroča: Na bc žični dan lani ie prišlo 10 italiianaki! voiakov z mestnim povelinikom ▼ gta-novanie župnika don Ferda Mrakoj-čiča in preiztaknilo vso hišo Zaplenili so mu revolver. Driieli žuDnika in era odvedli pred mostneea povelinika Mil-!a. sina pod^dmiralovesra Potem eo 2a odvedli ▼ Šibenik in ea, zaprli v voia-žko iečo. Pozneie eo ea z oboroženim spremstvom odimali do šibenišketra škofa Pappafave- Tam so mu pričo ita- -* liianskefira višiesra voineera kaplana Rsrniniia povedali. da ^a bodo takoi iz-Dustili iz ieoe- Raemini mu ie rekel da mora še nekoliko dni ostati v Šibeniku, da se reži ueled italiianske voiske, ker bi raoerU sicer reci. da Italiinni za-piraio broz vzroka nedolžne liudi« Po^ tem ao žunnika izpustili. toda več dni ni sinci odDOtovati iz Šibenika* V tem ie nn.znanil škof Par»pafava župniku, da ie premoščen v Rasli ne. naislabšo faro one škofiio Laska sToboda. Split 1. februari^ (Li. k. u.) Admiral Milio je izdal novo naredba ki se glasi na-stopno: 1. V zasedenem ozemlju, označe-nem v pogodbi za premtrje, je strosro pre-povedano. uvažati, porazdelievati In proda-jati vse časopise v kateremkoH ieziku in ki se tiska v ostalem področju bivže Avstro-O^rske monarhije. 2. Guverneriu je pridržana pravica, da zakonito ustanovljenim ui priznanim oblastim podeljuje v posamez-nem prlmeru dovoljenje za uvoz natanKo naznačenih časoplsov. Pač pa ostane 50-časno v veljavi preooved o porazdeljevanju In prodaian!u teh časoolsov. 3. Kdnr krii to odredbo, se mu zapjenilo časopis! in bo kaznovan z zaporom od treh mesecev do 2 let. Derali !. februarja (LI k. u.) Itali-jtnske okimacirske oblasti so razmutile tu-kajšnji odbor Narodnepa Veča. Začetkom Januarja $0 razmutili občfnskf odbor In kot sfnđaka imenovali renegata Grubisischa in kot civflnejra komisarja bivšega avstH)ske-ra kotnlsaria in konf!denta Pradnvanija. Nato so priCefl Izvafati M?nc prelsVave in are^rati školaj ^•^o |pte!i^enco. Večfnnm-t so ifh ndvecfli v £?b<»nfk. Sploh se Italijan? vedef« Vw ?os»>odarH. Šibenik. 30. Jannarja. (Li. k. 0.) TtaW-»anf prelskujejo vsakerra potnlka. k! prfhaja \r. Snlita, v Lavino. Perkoviču in na kolodvoru v Siben;ku. Pri nreiskavi oostonafo zelo brutalno. PotrMV! se moraio potiolno-ma slefi. Tzvrete nišo niti ženske. Na po-5tah u^tavTiaTo vsc časopise \z Zagreba« Splita in Belsjrada. Trofffr. St. ff»T»n^Hn- (IA kor vtr) Pr! žTjnanii p^a Sratoka ho naRH TtP.lf-iani c?las. ki i«*r11a žJeosnnfe T>ftr>ira?i-te&* derjnria- Fdino s tesra ri\7.\o&* pr> nriieli žnr»n?ifi in ra T-r>r«S«li. odkođ iirift ta o?la3 in sa do đanes nišo izpn-stili iz zapora. SlovansH svet. Vestrpnost ali imperilalizem. Praam. 31. ianuaria- (Lj. kor. nr.) fBrexži?no-) Kakor poročaio. io odDO^ slala ukrajinska vleda po proelafoni »dražitvi vzhodno Galicii© z Ukraiino, v Varšaro ultimatum, v katerem lahte-va, da se Poliaki takoi nmakneio z nkraiinskeara ozemlia. V nagprotnem primeru nastopi med Ukraiino in Poli-eko vojno stanie. ćeJkl PoŽtm. Požuti. 2. februarja. (LJ. k. tO Cefco- slov. tisk. urad poroča: SlovaSki tlsk. urad se 2. t. m. preseli v Požun In uraduje v po-slopjn ministra za SlovaSko. »Slovenski Dennlk*, kf ie doslej fzhajal v Rnzamberlra. se tud! preseli v Požtin. Milom ili silom- Praara, 31. ianuaria. CLf. kor* ur-V fBrezžicno.) Vsled nesoelaeia erleđe mesd eo delavci brnske elektrarnioe zaprli raestu električni tok* Mesto ie brez Inči. Cestna železnica ie morala obrat ustaviti. Prafa, 2. febrnarla. (LJ. k. u) Ceho-slov. tisk. urad poroča: Med čehoslovaSkim in poljskim vrhovnim povelinigtvoni se Je dogovorilo, da premirje, ki se fe prvotno sklenflo Ie «a 24 ur, nočenši z dnem 31. januarja ob 2. ponoči, traja za nedoločen čas dalje, dokier medna rod na komisija, ki od-potuje v Tešinj, ne sklene pogodbe. Pari«. 1. februaria- (Li. kor. ar-> Glasom dun kor- urad a poroda Aennce Havas: Iz 10 zastonnikov veleeil dolo-?«ni odbor ie sprefel v^erai popoldne aahtev© ifikliučnesa porobila do katNeoe Freit 26 štev. .SLOVENSKI NAROD*, šm 3. fcbrurja !•!§. Stnafc Pressec so odnosial! aaieriikf kaplta* listi svoieca zauonika im Dunai. dm 8 top i z merodainimi kroči ▼ stike sa* radi ustanovitve konsorciia sa izrabo vodnih fi! v Nemški Avstriii. Pogaja-nia se prićno že orihodnie dni. ^ pf?** 3k ianuaria (hir kor. «r.> fBrezzieno.) Kakor s© poroča. so se ias-iavile ententne vlade DriDravlienr. kreditirati dunMski občini poslana civila, tako da, zač&sno izostane namerav&no dolarsko posojilo dunatsko obcine. • Pariz. 31 januari*. (Li. k. u.) Arei. Pariz. i. fobruaria. (Li- kor. nr) Glasom dun kor. urada poroča Aeence Havas: V včeraišnji seii zbornice ie očitalo več internelantov vladi, da ie ♦lala leta 1914 ukaz. nai se franeoske ćete umaknejo 10 km za meio: a tem fe bila maihna kotlina brievaka prepu-ščena sovražniku brez boia* Viviani. ki ie bil takrat ministrski predsednik, ie lakoi povzel besedo in ie izrnzil svoio z^đovolinost, da ie vsled sklepa pre-mina prost obvezo molčHivosti in da ume o te* ptvari eovoriti. Onozarial fe na to. da ie generalni štab v svoiem tštratesričnem na^riu vnapre! dolotil umnknitev za 25 km in ie oznaoil in-čtrukciio. ki io ie dal takrat da bi se oemil veakemu napada s franeoske >trani- Viviani ie prebra! brzoiavko. ki io ie poslal takr/un^ma franeoskemu veleposlaniku v Berlinu Pavlu r'ambo-nu in v kateri ffa ie- obvestil o teh d\-feTX>ziciiah, da ne bi ni on li francoski vladi na nohen način Pod tiketi odgovornosti- Hoteli smo. ie izvaial Vivia-ni. da ne bi. ako bi nastala katastrofa, nemški listi nx>2H porablii niti nai-raanišeffa ohmemezi do^odka za nre-tvezo. Hore!i smo. da bi stala Franciia ako bi bila obpoiena boievati so. na uodlaci svoiesra dobreea prava dalec od vsake laži- Ako bi bil oporekal ce-nerMisimus. bi ^e bili odrekli koristim naših odredb Potem ie prebral Viviani povelie takratnesa voineffa ministra Messimiia in maršala Joffra. ▼ katerem le bilo poizvedovalnim četam prenove-rinno prekoračiti raeino crto v razđalii 30 km. da bi ee prenustila Nemcem od-irovornost za povražnoati- Ko so Xemri na/DovfHlali voino. ie aneležki krali re-siitai francoski vladi snričo niene?a vedenia. Jli smo. ie nadalfeval VivianL žrtvovali ?TC*ovncmu mini naivečio žr-tev. ki se ie kdai žrtvovala s tem. da smo odprli nage meie. da varuiemc ftvoie dobro pravo Veliki flicerišlci narod ie to upoš^eval- Preisnie američan-sko veleposlanstvo ie iziavilo. da ie nepotrebno eovoriti o vrrokn voine, ker ie dala Frpnriia pravi doka?: za to. \ iviani ie končal z iziavo. da era iako veseli da moro tako covoriti o vpraža-niu. o katerem ie m'eerova vest tako ae-lo nnenzimna- Zbornica te vzela izva-iania Vivianiieva z velikim odobrava-niem na znani© in ie tiklenila. da iih da iavno nabiti- Budimpešta 31 iannaria* fLi kor-r»r.) Cehoslov- tiskovni nrad poroča: Danes dopoldno se ie povelinik fran-roske pos^dke zslasil pri oerrsld vladi in sporocil, da bo od d;ines naprei me-sto Atpi(\ thvho tako etro^o z.isedeno. kakor Kolo?- Francos'd Častnik ie bi! imenovan povelinikom mesta Arad. Osem iir dc!a. New Tork. 2. februarja, (Ljub. koresp nrad.) Reuferjev urad poroča: Vodst\ro tekstilnih delavskih organizacij je svoje elane, Id Jih ie približno en miliion. pozvalo, da naj v ponedeljek brez ozira na ugovor dcJođajalcev tivedejo oscrnumi dc-lavnik. Pariz. 31- januari*. (XI- k. nr.) V ?mlBlu pocodbe za premirio 2 dne 15-ianu^na t. 1- ie zasedla 38. diviziia pod i'ovelistvom generala Hirschanerja wec?*o K^hl na dosnem bregru Rena- Berlin. 1. februaria- (XI kor- nrJ) Olasom dnn kor- nrad;i poro^aio onol-danski listi: >Timesc iavljaio iz Wa-shinertona. da ie komisiia poslanske ^7>oniice za priseh'evani© uarodno resila zakonski narrt ki zfibraniuio pri-^elieva-nie v Ameriko za dobo štirih let 7M> podnisaniu mirovne posrodbe. Komisiia ie dobila porobilo, da v Evropi caka nekai stotisoč lludi. da se vkrcnio ▼ Aineriko. med niimi tuđi mnouro Xem-«"-cv- Zakonski nričrt v.«ehuie mne^o iz-iem za cotove o^ebe* Tuđi te ne nana-^a na Kauado. Novo Fundlandiio in M?hiko. Frankfurt ob Meni 31- ianuaria-CL\. kor- ur.) Čeho^lov- tisk iirad po-ločat Kakor iavlia dopisni nrad >Euro pa Prei=«< iz Washinartona, se domneva . ameriškem ministrstvu Ka zuniinic pivari, da z ozirom na naraSeaioti boli-"ovizem no bo prišlo do konference na utokih Prinkioi in da io voiafko nosre-clovanio v Ru&n'i neizoeribno- Dokler bo razkraiaioča *»ila ruskeea boli^evizma rja delu ni moiroce misliti ca traien lmr. Goniio brzoiavko ie franeosk« cenzura na mnogih mestih črtala- Paris. 1- februaHa. CL\- kor- ur.) Johoslov. tisk- urad poroda: Z BaHta-na prihaiflio ve«ti. da ie beda na BaT-nu veliko večia kakor kie drusrod v Kv*ropi. Vsled teera odpomie djisifi loeriskegra Rdečeza križa na Balkan. tia naiđe način za njednarodno pomoć Zato ee bodo za Belkan porabila v Ita-iiji oakopićena živila. Amsterdam 1 februaria- CLi. kor-ur.> Glasom Cehoelov- tisk- um da poroča >Te!eer&afc. da so r BehdU ost** Iq Nemce sedai spravili v 1ed#. Uvedena ie prpiskav*. iz JukkeffA vzrok* m NIMM iMhRICI. _ Cekfre^. l. februari*. (IA kor. nr.) T}«kovml vad koro4ke«& 4etebiMW odbora poroča: Ameriaka misiiu ie obiskalm nafprel Velikovec kier io ie neniško prebivaL»tvo iskreno pozdravilo. Iz Celovc* ie ▼ lorek nbiskala Kotmaro ves. Grahitani. se peliala do moatu er. Ane in nato po ovinku nazai v Celovec V petek 1© obiskala Vitri-nie. fiodiše. .škofi^p. Lo?a vee in Vrbo« Preko Bol ta ka in PodkloStra ee ie pe-liala američka mifiia do iuliianske de-uiarkaciiske čn& Amerikanci eo kovo-rili s št^vilnimi liudmi na katere ^o slučaino naleteli na cesti, kako sodiio o raunerah- DeputaHi ni«o spreiemali. ražen r Vrbi. kier so p*» iim predstavili za^topnike obline. \ t\koiićah ie poiz-kusal župan, i^^aziti ~; iio prfebivalptva v znilslu lueos.ov c.n.skj» maUke deklaracije od 1. 1917. (T^ ia d& zadnii čas spal- Op. ur) • Pariz, 31. januarja. (Li. k. u. Brez-žično.) Dalmatinski dopisni nrad poroča: Potrjuje se vest. da bj Wilsnn od-potovai 15. februarja iz Franeoske v Aineriko. kjer bo predsedoval kongresu. V Ameriki br> ostal Ie malo časa ter se bo vrnil v Kvrono na mirovno konfe-renco. Njegova odsotno^t iz Pariza ne bo trajala dalje kot 3 tedne. L!oyd Qe-orire bo odpotoval na Ancleško, kamor j:a zoveio državni posli. Iz istih razlo-kov se bo vrnil tuđi Orlando v Italijo. Mirovna konferenca se bo kljub Wilso-novi odsotnosti nadalievala. Većina rosameznih odborov je tfoličfina In bodo priceli z razoravann o radnih rro-blemih, ki spadalo v njihov delokroc. Curih. 1. februarja. lU. k. u.) Će-hoslov. tisk. urad uoroču: »Cnrrlcre della Sera« poroča, da se io Italija od-Dovedala svojim asoiraciiarn po dalmatinski obali, Pariz« 1. iebruarja. (Lj. k. u.) Asen-ce Havas poroča: Predsednik Wilsr»n, ministri Anclije, Franclje In Italije ter zastopniki Japonske so se včeraj ob 3. popoldne sestali k seji. Zaslišali so za-stopnike velesil« ki rvorijo mcdzave;ni-ško komisijo, določeno za Poljsko. Spc-roCili so i ini svoje nazore, ki so si jih ustvarili, potern ko so zaslišali zastop-nike Poljske in Cehoslovaške republike elede obratovanja v industrijskem okolišu tešinskeni. Na podlaci poročila, ki sta xa v imenu svojih tovarišev podala Noulens in Botha, so ministri zveznih držav skleniii, odposlati za-stopnike v Tešinj, da zagotove v sporazumu s Čehoslovaki in Pol jaki mirno obra rovanje v tem okolišu, dokle r mirovna konferenca ne reSi prepornej^a ozemlja. Delegati so nato poshišali iz-vajanje romunskih in jugoslovanskih interesov in pravic do temešvarskejja Banata. Romunsko vlado sta zastcpala Bratjanu in Misu. n^šo vlado pa Vrum-bić, Pašič in Vesnić. Pariz. 1. februarja. (LjiiK l.cre^v. v.r.) Accnce Havas poroća: Prva ?cia tretje^a zasedanja sploSnega odseka za prehrano, ie bila v soboto pod predsedstvom ministra Clementela. Raznio tri val i so organizacijo ozemlja na levem brcsiu Rcna, ki so ga ra-sedle ententine armadc- Ukrenil Je vsc potrebno, da se razdele fivila med vojne vjet-nike, kl so Se ostali v Nemčiii. Pariz. 1. februari* (Lj. k. c.) Agence Havas poroča: Komisija za mednarodno delavsko zakonodajo se ie dopoldne sestala k seji. Minister za javna dela }e otvori! sc-io t govorom, kjer ie dejj!. da br> konferenca imela naloco ustvariti rnednarodni delavski temeljni zakon !n zagotoviti njegovo izvedbo. TLsl predsednika te komisije ie bil izvoljen Oompers. Bern. 1. februarja. (Lj. k. u.) »Ti-mesc pišejo, da so korespondenčni krojri nastopne^a nazora o zvezi nsro-dov: Zveza narodov zavzcma v programu konference prvo mesto. Po-inenia varstvo za teritorijalno nedotak-Uivost svojih Članov, progresivno zmanisanje oboroževanja, nadzorstvo nad zasebnfmi oodjetji oboroževalne industrije, organizacija prisilnih sred-stev zoper narode, ki bi samovoljno hoteli motiti svctovnl mir, fn odpravo tajnih zvez. Pariz, 1. februaria. (Huk kor. ur.) Glasom dunaj. koreso. urada poroča -Petit Journal«, da se voraSanle Banata reši na ta način, da dobi Srbija rrej-kone del Banata severno Don.ive do Železnice. ki vodi v "feme^var ostali đel 3anata oa Romtinlja. Rom::ni so bajc priDravljeni. dati Srbiji pr-sebna stratcicična jamstva za or:i del Banata, ki leži blizu Đeterada. Parit, 1. februaria. (Lj'rbli. koreso. urad.) Glasom dunai. Voresp. uradn poroča Peuter: Knkor se čuje. je vrhovni svet skk-nil. razveli a viti z Pomunijo sklonjeno tatno pogodbo, po Va'cri naj M Ronra;ii;j dobifn Bnmat in Tami^var. Pf*risE. 1. f«bnmn*a- (IA Vor« nr> Feuteriev "urnd poroča: Od'n^i^-v mi-ro^TK* konforoTf*? cle^o nrm^kih koln-n!i. M*zonotnTT»He in Sfrii© ie provizo-rlčna in pertni ne 2a^^fiv^ đni^ffa. kfl-kor da sprefrr« to AdT^?if«v država, ki 1e r% t^m naiMli fc^ro^irarri Mandat z* Mezoontamiio ne lx> DonKl'l anerk*-f;Vt vIaHi. ki bo odeovorn*. za upravo v UM čozeli- Iz Avstriie, Madianke, Nemale, Turske. Organizirao huj»4aak. DmnmU 2. februari«. (LJublJ. koresp. urad.) Ukrajinski tiskovni vrad poroća: Punajski narodni demokrati to danes priredili veliko manifestacijo za zdraieuje z Nemčijo. Po končanem zborovanju so u4*» Icženci Mi pred Mcstno hi5o. Neki sovornfk se fc ?ooininja1 frtev marlboTikTh dojod-kov z dne 27. januar}*. Med njegovim Iz-vajanjem |e množica zabtcvala. nuj *e v snak »oialU razleti Crna zastava. Dniiri govornik !• Mipov«ds)l veliko manllestaciio ta mariborska frtv«, kl bo v tredo. Nato !• šJa nuiožica pred Riiitstrstvo zunanjih ikrili Dttevs)! ti|>ft.4r. Đw 4b M- •p^ l^si sfMfi wswrilt 4s 9e bmbiAs viMbi včeraj poslala vabilo, ea| Nemska AvstrUa dcloCi zastopoUta za aovi aemild odbor držav, kt po nacrtu *ačA*n« ncinike ustave stopi na mesto dosedaalega sveznega sveta. Manifestacija ie potekla popolnoma 4o-stojuo in mimo. Ko se io mnoiica vračala, je čraa zastava, ki so jo adeleženci zboro-vania fahtevali, 2č plapolala nad Mestno bUo. Komedija In mmnmmnt. Gradec 2. februarja. (LJ. k. u.) Dun. k. urad poroča: Društvo SOdmark Je graško prebiviitstvo bilo pozvalo, nai se ob 2. popoldne zbere na Freiheitsplatzu, da u zova r-]a zoper slovenska umorstva v Mariboru. Vsled dogodkov v Mariboru in vsled neprestanih nasilbiev iii tlačenja, ki ga Slovenci izvajajo proti Nemcem na Spodniem ^tajerskem. do rkrajnosti ogorčeno, je prebi valstvo me sta in okcllce brez razlike stranke in stam prihittlo na tisoče, da s tem pokaže, kako zelo so£uotoma ^o nadleiovali ća^tnike Na Glavnem trffu so bili zo-pet covori. nkar te ie većina po^lučal-tov rnzkroDlla. Dunui 1. fobruaria* (hi kor- nr.) Ceho^lov- lisk urad r»oroča: Nemžko-«v8frii-*ka knmisiia f*»d vodstvom »ek-ciiske^ra načelnik* dr. Rihardm 8chiil-lerrA ie dine^ od po to vala v Bern in Pa*-ri^- Poviiiiil in if> Hoover- Dornov ti rad? Pariz, 2. Hl>ruarja. (hl k. u.T >rTcho de Pari.-.« poroča iz Amsterdama: Ccsar Viljeiii lo Ebertu poslal pismo, kjer Ka Dro-si za dovcfienjc. da so srne vrniti v Ncm-či]n. Sporoča mu, da sprcime vsako bivali-ščc, ki se mu Ra uakaže Pbert rnu je odso-voril. da o tem ođločn edinole narodna skapSčina. Pred potomom? Mor.akovo. 2. februaria. CLI fc. u.) KaVor poročajo listi, se je znani bavarski vešč?.k r:a narodno - Rosnodarskcm polju, Potthoff. v javni seji o gospodarskem po-Io2aju Nemčije izrazll fakole: Ako ne za-čnemo tilcoj in sp1o$no delati, utejniemo čez noč imeti državni bankerot. Imamo že nad ?no irtilijard dolsov. Denarja nimanio več, marveč Ie. še papir. Pri ttrejevaniii bođo&tosti* Berlin. 1. februaria. (hi. kor- ar.} rfehoslov* tisk. ui-ađ ooro^-a: Pri poga-janiih vlade z prizadetimi krosri se i© izkazafo. da se prođukciia premoca ne dt, monopolizirati« X*ridi teca so iede-lali nafri za ccntralizarifo vseh premo-sovnih obratov v nemški državi. •*- Berlin. 2. februarja. (LI. k. .u.) Dtrn. Je urad pore ča: Z ozirom na razne povorice in znake, da Snartakcvska skupina namera-va ponoviti puc, fe vlada ukrenila vse potrebno, da morebitne nemire vduši v kali. Berlin. 1. februaria,* IM kor- ur.) Cehoslov tisk« urad ror^t'n: Itodarii v Kakson^kih Dremoarovnikih *o zaradi odklonitve onkratne drAsrini^kf! ciokla-fle začoli stavkati. V kolr.skem okraiu irrozi nova stavka čelezriičarlev- Tuđi v tVGrciceh cementi na Porenskem ie izbmhnila .snlo^na ^tfivka- Berlin. 1- februaria (TA- kor. nr^ Kakor poroča >Ber1iner ZHrunff nm .Mittaar<. crnilo ^kod«> ki po io povzro-ćili KTiariakovriki nemiri n? S miliionov mark Moffoco zna Ja. tuđi 10 miliionov. Italija. Trdovratni Lahi* Cnrib# *»1. iamiaria. (lA- kor. nr.) č-ehoslov- tisk- urad poroda: GIafoib vesti iz Pariza bo vsi ooizkusi. od\T-niti Italiio od londonske posror©i i>ri-l^ravliena ::a koncosiie nanram Nomški Avetriii kot pa Jucroslaviii in vztraia posebno na t'vrmh zahtovah po Ja-dranu* U »Monitore iialo - slavo«. V Milanu je začela izhajati pod tem naslovom revija za propagando trgov'Mrili, industrijskih in intelektualnih ocjno^2-jev med ItaLjo in slovanskiini deželami. Sotrudnikc in acenciie ima v slavnih središčih Italije in slovan&kih tlcžcl. Prva številka prina5a raziiiotrivanjc o potrebi prometa n:cd Ttalijn in CeJio-slovasko. Poljsko. Ukra.iino itd., prinaSa tuđi dva Članka, polna podatknv o tr-sovskih odnoSajili z Rusiio, oo.scbno s severno. (Čc bi Italljani bili pametni in nas pustili politično v miru. 1*1 nam tr-srovski stik z Itaiiio bil dohrodosel, njim pa še bolj. Toda Trst Italijanom ne bo nikdar služil kot »\Tata na iztok--. zato tuđi »Monitore« za enkrat r.e bo nspel). ♦ Pariš. 1« februafia. (Lj. k. uO Če* hoclov« tiek urad iavlia: >T«zdd«< pn» if>€a iz Rima: Don Li vio Borgheae |6 imenovan poslanikom v Beogradu- Razno. Vedmo d*H! AmzterMvm. 1. februaria. (hi. k u^ GUsom čehosloTa^kecra tlak- orada p#-roć» >8tondard<. da •# i# T Haacn oanovaU i>od basIotooi >InternAfiioa»' \m€ •oartakovska skuoiiia. iz katere mri bi iibla •uranka apartakovoev sa va# BolaiMtalu^ ** B8ff«k J. febrftarfa. (U k. .«.) OUso« Usta »LohalatiMigf te Ie v Ubavi toar-caio veći« itevilo ivadsko - đaaskfb det U •o skupno s nemSkimi prosto voli«Umi pol-id že aačele prodirati proti bol|l«vUcoow U stoje v baltiških polcrajinah. it Bern. I. Jaamaria. (L|itbl|. korefp nrad.) Glasom dunaj. koreso. orada poroča Švicarska brzojavna acentura: V petek po-poldne Je bila nadaljnja ohcijalna seja dcle-sirancev inednarodne socijalistjčne konfe-rtnee ped predsedstvom Braotinsovim. Sklonilo se je, da se kongres vrSi ves tetJea In da to delegati v suboto razstancjo, da se moreio nemški člani udeležiti narodne skttp-ščtne^ Kongres se otvori v penedeljtk do-poldnc. Otvoritveni ^ovor bo imel njegov predseJnik Branting. iidansko. 1 februari* fLi- k. ur> Čeho^lov- tisk- urad poroci: Za prod-etoie^« američko iran^pone iivii se v edanbkern pri^tanibou vr.^e biroe ori-prave Oblastva so v *krteh. kdo bo raz'ožil pornike ia vodil promet v pristanišnu CnHeraJ. ?31. ianuaria- (JA. kor ur«) Čeho^Iov. tiRk- urad r>oro?a: Ententne čet^ »o ^cdai ^a^odlo v?© f!el*5 mosta- Me^to Carirraf? ie ra^delieno v tri dole. Francosi prevz/imeio Stnmbul io Orki del mesta. ki zečenia pri Peri t^r Kar|ik6i Chia«8o t- fcbruaxia. (IA- !:or. ur^ Gla.-om <^clio.slov tisk- urada p^roča Bureau Knrooa Press: Vse kaže. da ae ie monarhistični prevrat na Portueal-fikeru popolnorna i?:mlovil in da ie kon-^an- Li Av^ira ie dospela vest. da fo bili TOonurhi.sti rudi r>ri Affuedi in pri Seiru s i?;"ki;ni izenbami poraženi. (iospofisuno, KAKO SI MISLIJO CEffl RESITI VALUTNO VPRASANJE. Marsikdo misli, da je mogoCe resiti valutno vprašanj* z odredbo vlade, da je vlada v tem oziru vsernogoCna. Navadno si predstavljamo rešitev tega tcžkcga vpraSanja na ta na^in. da bo vlada nekejra lepeca dne dekretirala. da je avstrijska krona vredna samo 2i) ali 30 vinarjev in da bo s teni stvar končana, Pri tem pa se pozabi, da je denar del narodne?ra premoženja in vrhutesra merilo za vrednost vseli drugih pred-metov. Izprememba nominalne vredno-5ti denarja bi povzročib, da bi se vsc tržne cenc izpremenile, kar bi imelo se-veda nepregledne posbdicc. To naj bo uvod oma povedano. V tem članku se nočem spustiti v teore-tično razmotrivanje o pomenu denarja za narodno gospodarstvo, ampak naj preidem takoj na praktično rcSi-tcv valutnega vpra^anja, kakor si jo mtslijo Ceh i. ćehi bodo stavili odSkodninske za-htcvke na mirovni konferenci ter za-htevali od Nerncev in Mažarov pri-meme odškodnine, s kat ero bodo mogli u$tvariti lastni fundirani denar. Vendar se pripravliajo že sedaj na to, da bodo sami brez tuje pomoči nadomestili stari malovredni avstrjjski denar z novim. ki bo krit z zlatom in ki bo imcl enako veljavo kakor inozemski. Ne od vladne naredbe, ampak od nstvarjanja novih gospodarskih d o b r i n ter od konsolidiran ja industrije, obrti in pdjedelstva priČa-knjeio rešitve. Predvsem hočeio zunanjo tr-Kovino tako urediti, da bo akcivna. Forsirati hočejo za vsako ceno produkcijo industriiskih pridelkov, n. pr. železnili pridelkov vseli vrst, strojev, posebno poljedelskih strojev, nadalje i/delovanje stekla, porcelana, kemičnih ter tekstilnih predmetov itd. RaČtinajo, da boda tekom ene.^a leta toliko producirali, da bodo izvozili za 3 t i r i m i 1 i a r de Masa. Na vsak način bodo morali tuđi neka? uvoziti, posebno sirovine za predilnice ter sploh za tekstilno industrijo. Mislijo. da ne bodo izdali zn nvoženo b!a?o vec kakor eno miijardo. taka da bi znasat njih saldo izvoz tu približno tri miUardc K. Ta svota Jiin bo zadostovala, da si nakupijo toliko zlata, oziroma istovred-ne predmete, s katerimi bodo fundirali svoj denar. Da olajšaio Čehi trgovino % inozemstvom. Hstartovijo d e v i % u o c e n-tralo, Ki bo dajala vsakemu impor-terja denar na razpolaso, s katerim piača b!a£o, kapljcno v inozemstvu. Obratno pa bo moral vsak eksporter ođstopiti .svoje terjatve napram ino-zeinstvu t€i devizni centrali. Ker bodo Cchi napram tujini imeli več terjatev, kakor iiiozem^tvo napram njim, bo ttm $ki denar v inozemstvu nalmani toliko vrcelen, kakor tuji denar n. pr.: iranco-ski ?H an^Icški. Francoski in an^IeSki denar pa sta fundirana. Sedaj se mora sicer plaćati za zlato v privatnem nrometti nekaj čez nomineino vrednost. V kratkem času pa se pričakuie, da izsine azio na 2lato, na vsak način pa se bo to zsro-dilo. tako.i, ko dobi Trancija veliko vojno odikednino od Nemčije. Ker bo češki denar enako vreden anijleškemu ali franeoskemu. se bo njegova vrednost tuđi v ozemljn češke republike tako povzdisrnila, da bo papirnati bankovec ravno toliko vreden kakor zlat denar. Ko se oa to zgodi, je valutno vprašanje na ĆeŠkem reieno, ker bo češki desetkronski bankovec ravno toliko vre^ den, kakor desetkronski «iat Na kak način boce torej resiti Co» ika valutno vprašanje? OmenjeiK) ic da boce eksportirati ta štiri miljar'ie in-dasrriiskega bla^a. Da se bo mo^lo to uresničiti- so potrebne velike predpri-prave. CeSka bi morala organizirati svolo indostriK). Ncntika iu Itiitria. r kolikor se I« nahaja na Če5kem ozem-IJu, bo morala priti ¥ čeSke roke. ali im se popoJiKnna podvreči stremljenju če-šktt- siBMtftt tramkft idttfti. Vf^^Ui to trtba apfwiiac4o, da bodo fc*» strttsld delavd dovoU aprovtziooirani Hi da ne nastanefo vsled morebiteefa pomanjkanja živil delavski upori. Država sama bo morala organizirati produkcijo industrije in imetl vpliv na ce~ ne ter na Izvoz in uvoz. Le na ta način bo mozoče povzdigniti prođvkdlo tako kakor si žen češka država, ker ćrugaće ne bo mogla brvositi a štift miliarde blaga. Iz vsega tega se vi« da uoče resiti češka država valutno vpraianje na ta iiađn. da povzdlg»e produkcijo industrijski!! prooulrtov. V to svrho hočejo uvesti državno kontrolo nad produkcija to je, hočeio socijalizirati podjetništvo. Pozitivni prođuktlven na* črt bo prinesel Cehom ozdravljenje denarja In ne morebiti kaka naredba. Dobro bi bilo. da bi se tuđi mi lotili takega nacrta. Tuđi pri nas je mogoče marsikaj napraviti za povzdigo produkcije, posebno industrijske produkcije. Posebno industrijsko vpraSanje je ena najtemnei* ših točk našega jeospodarskega vpra-šanja. Sedaj nimamo Se slovenske Industrije, ako si ie ne v najkrajšem čas« ustvarinio, zamudimo lepo priliko — in desetletja bo treba tlačaniti tujcu-Nem-cu tako. kakor smo do sedaj. — Ceho • slovftifca vaitfta. Na đuaai-ski borzi se je te dni raznaiala vest, da hoće čeho - slovačka država v kratke« uvesti svojo lastno valuto. Novi denar b* napram kroti i v rtzmcriu 1 : 1 ▼ karsa. Krona bi potem napram Čeho - slovalkl valuti kmalu izknzovala dlsajtio. — Piionlsko piro bo craelie. b Plznjii poročaio: V tukaišnji trsovski sbornlci te je vršilo dne 29. januarja zborovanje pivo-varnarjev iz PIznja in Budjejevic na katerem se je sklenllo, da se bo oddajalo plztnj-sko pivo od 1. februarja dalje sa 40 K ■** hektolitru cenejle. 0 učenju !u]lh lezlRov. Čudno, da se ne o ari ari niheo i« ^trcnovnia.ških krocrov. da bi nam TM*~ 1- nil ^tali^Ce triode učenia toiUi teslico v. Kar imamo svoio driavo. ie to v prazan ie aktualno- — Gotovo ie, da a« moramo nolee nadera đriavneca ieii-ka očiti še enesa kolturneira. Treba nam \o spodbute po toiem leziku. — Kultura, ki nam tete ic vira tuieca to-zika mora oploditi na$» 4ova&» Inrt-taro. da postane rodovitna. da se ran-viia pama iz sebe Čnva|o< si »vof rmmr eai. ne da bi oodleela tuienra vuliv«. amr»ak da raste iz svete lasta* kali oploiena po đoorem somenu tuieara jesi ka in &c rajBvun, ▼ veliko domaco dre-vo g pristnim domamim tadiei»> Da ta iezik ne bo namdčina. o Um ne dvomi nihfe* Divia krutost b kateiti se nara 1e usilieval nemaki iesik. nasilni enačai metode, ki naa ie v««o1«rr%-la ▼ Soli. v uradu in y iavnosrf In sura*« vost sredstev te vieoie rodili ao ori na-i gem narodu odoor in sovradtvo do vaa-' ca. kar io nemžkeea. da eo nam nem* čketra vpliva ni bati tam, kier driina© meie in §e nismo ponolnoroa podle Kli. kakor n- pr- na skraini koroikl in nor-da kje na f taierski meii Kad narod Ie po veliki većini ©dklonil. irveličan bUl j>o nemaki kulturi in nima telia ae fir dalje pod vreći vplivu nemflkeaTa iert-ka. Le v rnaletn delu nainlžuh. n«i»-obražeuih eloiev riči še tu oa tam rane« nie. da v našem icaiku ni iste moči kakor v nemdkem in da brez teca ne bi moarli izhaiati Kier pa 1« iola trof \rpliv z materinsćino le malo uveHavV I a, tam ni več, teara nmenia* Vzbudila se le Ijobezen do m^rerin^eine in ožive! narodni ponoe* P&ć na se dnti potreba po zn&niu Se enesa kulfarneara festka* Zato se mora dati aarodm nađoaaatU* ia nemški iesik- Kal pa nai bo ;o Aauoznastilo? Ali mar italiianščinaf Seveda. ker nam le naibiižia!? — Nikakor ne! — ItalUan-ska metoda vzffoievania in potuioevar nia svoie^a ooseda. našeea naroda, le bila sicer do sedai mani nasilna, zete pa bo!1 zavratna in torei navarneiša- — Nevnrnei'a pa ie bila tuđi sato, ker aa naš narod če lažie priuči lačćlne neeo nemšćino. S tulim jezikom se nartite ruieffa daha in v kratkem podleže tođl značaj tuiemu vplivu- K temu prali opa^no^t §e z druare strani- — Kakor ječimo že dane» pod larmom aemSk» obrti ip industrije, tako tičimo ie oi srednieea roka pod italilansko itmei-nostjo in klani amo se 1i % Deoporeklii-vo 8TK)žtliivoerio V cerkvi, na ulici ta na trtru nam rovori i talijanska upo^ dabliaioča umetnost na odra pa sve«! italijauska opera. Vsa ta umetnost pm nam izpreminia naše narodno taatvo in bistvo- Treba le le Se mania laKino in obiel nas fe italilanski zna&ai: padol bo list za ltetom % narodnera đreream in nazadni© nam bodo odrezali Tele. nam ucepili tui cepič in đrevo bo rodila tui sad- — Slovenec se nauči iarraie lar sr-inc. To vidimo na meli kier rsalc .Slovence govori iezik svoieca soseda. Ce bi uvcdli ladčino fte v naJe dole. natf lahko Italiiani v par letih sajamejo koi elane »neodre&enec Italije- PrikuDliivoat in aribčnost italiia*-3ke«ra iezika nam ie nevaroeisa neće nom^ki iezik- Baš tako nevarna pa Ia tuđi italiianaka umetnost. U vpUvs na nas. ne da bi čntili kedai in kako- — Za oboie nam ie treba protiuteži nr ne iz ha i amo ne samo % maieriničilio, ne $onio z domaco umetnostio* Prra proti-utež nai bode Iranooski lesik. Franoa-šcina nam ni nevarna* da bi a« i nio navžili duha tuieffa naroda* Pać pa ie to kulturni iezik, ki ima vse&traiMto r as vi to literaturo, is katere lahko sa~ iemamo in fli iibiramo. ceaar hoćemo im rabimo. — Moderna franooaka literav tura ie oploiala literaturo vaeh evropskih iezikov- Vsi literati eo aaieniag iz nie. tuđi mnoffo naaih« Vaaka veaa je v francoski kniitevnoad razvita-Ako bode nai diiak rabU kniiJCO bodM v kateri vodi koli U Francoakeca al jo bode lahko nabavil So pa tuđi vade, ka nišo v nobenem drueem jeziku tako ob; delaue nego v franooščinJ. Ne bilo b» tako lahko v lem obziru pomot! iakati t laačini Zato ne spada v naie arednfe, ne v naše niiie sole itaUi*nacina; V arednie ne ker nam orHBafonndLjr lfuđske iole ne, ker nam % Italtjhžiigli iasikom nreti nevarnoal ponmvaola 5nn 6. jLcrvEtmn nahop- +* a. fcfcmi^ mii. 3B. Stfiffa oMb tro OflEuriA ssbi ^e BrssGoeStDa les* i istneia; kdor na bi imel več llubeml 4o —gtejttae. tema bo ta baš tako glu* •ml* Ne ugovariai mi nihfe. da šino *<*• sedi Italiianom ia da eo praktični oziri. ti nam velevaio. da se niihovesa iezl* ka učimo. Ta lurovor ie selo po ©eni Ti praktični oziri so prar ničeTi in daleo «*e odtehtaio nevarnosti. ki nam od la.* tečine Dreti — in će res so, ted&i srovore iramo zato. da uai se ooučuie lavina fcot neobvezen predmet na trjrov^Uh. im pa na drucih kolali A trsrovec ki zna francoSčin alučaiu. da bode prosta luka- Todai pa bo tam velial francoski in ansrl*\škt ie-/?ik već nero laščina* Tržili borno p Francoii. Ansrleži in Amerikanci- Zn ristc kupone, ki Uh borno imeli z Itali-fo. nam bode znanie tch iezikov aađo* ■»tovalo- Ij&h ie naihniši in ostajif* mor-da nad aovražnik. Da bi *e nie^oveffa jezika mi učili, bi Ie niemu koristilo-Milosti od njega nimamo prositi: kar na nam si cer ima dati. nam bo dal brc* znanja niecoveffa iezika Xam se nic-aroveira iezika ni treba u^iti: nai Da ^e »n našega uč-i- Ima za lo i«te razloso-Iz trgoTskih ozirov bi nam DOtem kazalo tuđi. da so i sto tako učimo srbine* — Znanje sovrnžnikovesra iezika v Briprostem ljudstvu ie Ie sovrašniku v korld. Zato ne smerao ^voiih otrok učiti tega iezika. in tO'lai ne ^pada la-*£ina ne v lindsko. ne v raci<\m^ko solo in no na o/itoHUGe. Zla^ti kor s* vifte tičitelii'čii: kilai ptno že kai slikali • laškem vzormom šo]*[vn? Kai w nam ie od nieca n'iti? K-*kn io itp.lnanska oedasoffikik i talijanska metodiku ? Na mednarodnib pedagoških kcmrresih fera Ttalžia se precei klaverno ulosro đo]^ro osle« in dojilo brezobrazno neslane cnvMase. ko pridonio kot tu i ci oMudovM niib narn-vne in ;unotnišk^ kra^ote. h knteritn ^eved^ dana^nii la^ki rod kai malo prispov;!. Naš nčiteli pa ima mnosro zatezale if franrn-kil>. amorikaii^kih in an?!o-•^kih kn i i::- fVsa moderna podacosika »e t*r« izvor«) %nto h{ mu znanie tf»h iezikov mnogo već koristilo Ansrie&n-na bi ^e zaradi ^orodstva z nem^Oino •rdaj 5e Iažie učili, dokler še raamo nekoliko nemški FrancoSrina Te if»«ik dmVimalov. Na Tseh poliritT.'ih in dirlora,iti,"nih. Da Tseh cnanstrenih in socialnih .^vetov- Tjih konsrrpi=iih ?^ ?, nio lahko izhaia- 5jTcza narudov. ki \e na vidiku, io \*o gotovo npoštevaU v prvi vr«4i- Izobr«- žc?n Srb. Rus. Poliak. Ceh srovori fran- «oski: nri na bi se nai učili italiianš^i- no morda zato. da e© cd svoiiu bratov *adi T" tem obziru boli oddaliuiemo ? S •fnj'j očcino in anslesMno izb&iaš po ,«©lcra svetu- — NBJ-i dijaki. ki i im Ho- iBacf> ^ole ne bodr> nudilo vsesa, bodo IflkaJi »uveiia v Svici in na Franoo- rakrin, ne pa v Iiuliii. ki ie do sevani ▼ Franci io v n-anke. v^ei o/j iSlovencev do Hnsov in Bolararor in od Baših pe»nikov in umeinikov ranoiri od •Snbiea Jurila, od S+rltaria, A^kerra rio Levstika VI. in Zupančič^- Cg čuvamo evojo narodnost, oe umorno Dovabiti tndi ^voie uroemosti Todi ona ie del n^eea bistva- V tem o?>2irn 1e »krajni ras. da se ođtesmemo la.^kenm vplivn. ki na« zc oklepa sto-le^ia- Proncntnao tnio tnnetnost, da nai-•fwno temelie ptoii l&stni. na katere nain Je zidati, da .*i HFtTiirnno zffradbo *rrofo narodno tUBetno^iti- Z malizni Iz-temami ie t>ri nas rse žfc na tem politi 'mic. — tuie in stoletia staro Niti no a vi nlso narodni. Naše cericve so slikali Italiiani. na naSUi trsih stoie l«i^ki spomenik!. Dašo hiš^ 30 v i^^lh" inskem t«! florraini ^ ropar ▼ frretorni voinl ^!^sil iz Srbiie Re*imo to narodno jJTnotnost. kajr ie še iTnatrv). — fo t\<> "Iaira, ki tra ni već. pa v?ai spomin na Mfcfto ^taro narodno nmetni^lco blastr in %m'tmtA sa nleca. — Tuđi na tem polin oomo dobili veft sDodbuie do francošči-u! in aneleš^ini c*?eo no lavini 1*^^-ni^ke reprodnkeiie antrleškeara izvora so za polovico <*eneio neso T«c:flr:ke-^emškc pa so eeneie neco italiianske-. *i tor^i i?5emo učitelier med tniimi narodi — in t^h nam ie treba — idimo k mo1<«tru. n** i>a k onenra. ki §el© hoče ©ostati. Niti 1a--»ka opera ni tr*»ba. df> bi nam b!!a vzor. Bo1ie.da se podvržemo v tem tvozlodu >^keoni in rnskemu vulivn. In Cd odu« ^Umo nemščino s važnimi v^rokf, m \ ec Tzrokov. da bi ee učili ln^r-inc. ki nani ie se nevarneisa. da^ez n\o r«z->»rodimo- Kopnio fmio dolžni hvnJf* Hvoilna esve%odkelie» Ie bTaležnoeti še se moramo i niimi bliži© sesnaniti* "Stvar dostojnosti Je, da spo-znavamo niihoTO literaturo, nub bistvo in njiTi taalmg* mm sretorao kvitnro. Sposna-vaino fik ki 00 nas onvobočili! A to nišo bili Italifani? — Uredna* t u*ir sole fraaeefi«iM ia aiurleSeine! Ne ho-tiimo s dežia pod kap! Dnevne vesti. — Dr. Koroiec — teta! ot£a« tr-ga Sairlft. Občina trs Smarje pri Jd-žah imenovala je Jk. Koroict č*»t*m Po naredbi kr. ministrstva za pravo-vodstvo z dne 5. Januara t. L št. 151« ima naša država službeni naslov: Kralj estvo Srbav, tirvatov fm ^lovcnccv. Nllrak Jm* nasfov v občevanju dr^avnth uradov. bodisi med seboj. bodisi ^asebrikL ni dopušten. Istotako ie zabranjena kratica ^HS v urad.iciTi f^^ćc-^^l^^'^l. i! orArom na ta sklep je doloCila NaroJna vlada, da se bo imenovala Ottelej: Oe/clna vlada za S ! o v e u i i o. — Unđni list fzSIa je št. 45. urad-nč£a lista deže?ne vlade za Slovvnijo, kraljestva Srbov. Hr%T a tov in Sloven-cev. Objavlia med družini sieJeče naredbe: DobrcKlelni zavodi na £taicr-skem se prevzameio v držav. r.pravo. Predpisi o vojnih daiahah se izpritae-ne. Zj stvarno detiu-bitizaciio :ft astn-ftovljena gospodarska kontLs'j^ Clanom trgovske obrtne ^bormzc se podaljša poslovna doba itd. — Proti oemč^r-kim sodiin;f*zn. "f-nu!o nedeljo se ie vrSil v Lap»jr?u rri Slov. Bistrici Johro obiskan shod Kme-ćke zve^e. na knterern sć» ^-horovalci ! ogorčeno prote?tira.i proti o*>Jržaniu nemških. n-.iroma ncti ćurskili soanikov j ua okraini scKiniii v Siov. His«rici. Zbo i rovaLi so odh.s:n > z.ah*.av; U vd Narod-j ne vlade, da doscdar*r JnikL- takoj j nado mesti s slov»-?ji.KInil. — Ta javen j šknncla! ie zopet tnkri\'ilo ivil-viCir-j *tvo. ki se je zadn*i ćas na mnogih kra-j *ih pokapalo v zelo !ieT»isbi lači. NarotJ-!ii svei v Slov. Bistrici je To*1a! -;nver-.teništvu za pravosodstvo v T.iubliani p.ir oKNirm> iiteme1»eni>. vl»>;-r. \' Uaicnh je jasrk> očrtal ćloseuanj^, Ju£osfa%ri'i sovražno delovanje vsch s.odmkov v Slov. Bistrici, in rmji^^o zahtcval i.U-hovo odstranitec Nerri'tirsrci sodniki pa so si branili pete pri m/isih gospodili. Post&U čez noč »Slovenci* in vlada yh ni odstranila. Ojrorćeaie slovenske^a Hudstva nad tem omalovaževanj^ni nu-5e narod, probnfe pa se k povc3alo še s tem. da so poverili ten nfrr:škut*T*jem ce!o ponp'.*no r:is!:5ari;.i pri«! v političnih procc5ih proti nemčurjCT!. torej njihovim po'itićuin! ?omi^Ifcrik:>rn. Pa bi b^lo Iji!d*.t\-o še bo!i ra?Iw3ve::o, so r:>-s'ali minuli reden ^e revera renegat4A-sodnika na okrajno sodntjo v Slov. Bistrici, tako da so seciaj ::a Jadniji i »ie nemški sodniki, I ncTi->kr oticijal, Slovenci pa so samo ©ncijmii. Ta skandal se morn ta kot odstrani t?. — ŠčurkL Začinje dni »c je poizkit-šitla širiti po mestu Kovorica, da ie ir-bnihnUa v Beogradu rcvoltuija. Ja je dinastija o obrata domaćina-Slovenca. Na tein rodilnem mestn so se tekom let meniavalc razlićne knna-citete, toda vedno je imel srečo Ie »Ve-mec. Danes seveda, ko je politični prc-obrat to zahteval. so vendar našli Slovenca za to mesto, čera\Tio hi sra bili I&hko ^e da%rno dobili. Ker pa Slovenci upravi te železnice nlv* bili simnrftfčni. ostalo Je tako. da ime; Ncmec predpra-v*!co. Veliko štcvtlo n*»fi!i vrlih fanfov Slovencev se bo še cofo ■. o dancs ^po-tr.intalo, kako je obratno vodstvo v prvih mesecih zapostavlialo domaćine, ip. kako Jih ie pri tem sinbo plačeva !o. Ni tuda, da w> se tako po.^sto meni3va«i. Pa tndi ravnanje z usfuibenci ni bilo tako prijazno kakor zahteva čut oiike, zato so se dostikrat Ćuli neprijetni od-;nevi. Med občmstvom je bilo đostikrat čuti razne kritike, tako da si o&rava ni mogla pridobiti take«ra us!eda med ljudstvom, kakršnega \<\ laliko iineb, ako bi tako preveC ne ^crdal« na sv^j žep. Ker fej oa ni bilo za n?cted. ^to je ^ako po »čifotslco« napre«. saj te thina^ precej oddailen od Ljubljane, ta firmn hi se bila taft že lahko sponmiia. da ima še danes v Ljubljani nslužbence, ki so pristni Nemci, da M tih bila ođpokli-cala ▼ blaženo Nemško Avstrijo; pa se menda sa to ne zmeni! Ali je to iep*\ da so pri električni ieleznici še vedno zaposleni Nemci. naSt domači fantfe pa« alt so deloma zapostavljeni, ali pa morijo hoditj okoli brez defa. ker zaradi njih ne morejo dobiti službe? Ce je tvrdka »Siemens«, na Donaja že sredi novembra I. I. odpustiia vsc tnjerodce. med temi tndi enega Slovenca, ki ie prav iz Ljubljane, bi bilo nmestno tndi pri električni železnici, da stofi Isto! Za vzjfled naj fi bo južna žeteimca. kl je tud! privatno podtetje. Na to opozar- — Vcč o teta pritodnjie, 1» dobiroo po* trebne informacije. — Uradrikl pri KraaMd kra*k) št TCdno aećejo inati ilovenid. 27. fr- nnarja t 1. ie blafafnik Kranjski; hra-ntlnice pri spreieman u strank L'ovoril samo nem$ko ter kliub ra&dm /ahte-\ttin ni bate) ^nati s!ovensko.Stranke so se zaradi tega iictaktiičga nastopa nraJHka KranjSKe h.ran»Inico htjo raz-bu*,ale. Kaj smo .'^ veJno v Av*tr;;i"? — Iz Podrošćijm V ^a^nnisth ie l>ilo objavljeno, da se bo pri raztfelitvi vele posestev oziralo v prvi vrsti ua legilo-narje. Opozarjali W njerodajr»e faktorje na to. da ^e ie na kon*>ki fronti že od 10. decembra 19i5 i.aliabl prvi bata-Ijon ljubliansk?e i pošpulkii ki so ga tvorili možje, ki so ob ćasn »plošne desorsantzacije vstopili prost(r,oiino v naŠo vojsko, da brcn.io u^irc^.'ino. ' e«n možem «re v pni vrsti zasluga, tiani bili so prvi in edini na ineiniku naše domovine. m«it»r,.> preic k«iVi«r je mi^ia prva lovila rj ^orriko to m) mero-dulni faktorji ob prav em času nvažn-iejo! — Ni ube/nik. Pomotoma je bif objavljen v našem listu meJ nbežniki enoletni prostovoliec strelec jo;:o Moi-k u r, ki se nahaja od 13. decembra »918 v bolniskt o-krbi juRosi^'anske I»oiniš- ; niče v Ljubljani. i — V'isokoMiic^TD tehnikom. Gl&aotn .-klopa na ćtećtfinku dne 2. t- in. nauro-šim vac tovarile tehnike, da mi n e m «-f! n m a po dopisnici taviio ic oodatk^: ime in naslov, viookošnlski odd^lek in lotnik (sr.me?ter>. iioložrn^ irnitf* fko- j lr#kviif). do F^dai cibir*kovano ^ol<»- Xa-arsli^ uai naznaniio, bi-li hoteli ©Msko-vrtti poniožno seininarne kur«e v Liub-Hftui koil f-o imftio v kratk«m otvoriti-!zr«v.r»o se vabilo v tnk(» iziuvo tuđi tze~ od^ii iu prvolotniki- — M ^oklie. Liub-li&r ;„ Bloiwoisova. ce^jta 7/1- — Zopet rtmrtna ncsreen z «rož-jem« V ^oboto poT>oldn© eta ne na Rimski ce .-*pn>žil in ie krn^la xadelu v fflavo lulernrcra diiska Hinka KoČnranav rodom s 5taif»rsk^ji;i- Mlftdeni^ ie bil talroi ronev Niearf>vo tranlo h*> prepeliali v mrtva^nu-o k Sv. Kri5tofti. V «obi =10 huie ua^li pri niladini- — Med potio v boinL^niro nairla* V soboto nonoldnf* ie seatletno Berto Svaiarer nirna- mati peliala v dežeino bolnižnieo. ki i i ie pa že v mestn med t>©tio umrla* Truplo teklić© so iwwpe-liali t tnrtvašnict> k Sv. KriStofn — Umri \e r LinbUani za.^^i*!!! urednik. £ed«*i ćrnoToinik et. Jo»ip H *-drava? Prisadetl rodbini na«^ ea- l'mrl \e r La^cali na Goreniekera rnani poeestnik in arostiinirar cr. Ivan Lejrat v starosti 51 let. Prizadcti rodbini na3ja5ke oblasti in domovine, očivjdno po\'sem dmjrač-no. Dočim so naši vodilm vojaškl kro^t i sodi!], da se bo ob vpnkllcu petih rojst-nih lctn?kov dab vscw skupaj nabrati ; v naju^odneiSem primeru kvečjemu ka-kih 600T>—7000 novincev. je !c - teh do 3. februaria vojasko tiluzbo nastopilo ie izdatno več nego 1ODO0 mladeničev. To 1 <■ te vilo pa je v hipu. ko to pišemo, že j prav znatno večie, ker se od ure do tire pomnožuje v vsakem nabornem okoušu. V primeri s tem nad vse ra^veseljivim , uspehom je število tistih nerazsodni-kov. ki se odtezujejo vojaSki službi ali kl so zapustili sroj vojaški oddelck, tako neznatno, da resno ne prihaja v no^tev. Ako trđi tCorriere della sera« z dne Z?. lamiarja, da se Je od vseh I vpoklicancev od rvalo komaj 20 odstot- I kov in da se vsi drajd odteettjeio vt>ja-ški dol/nosti s pobesrom. govori zavest-n«> neresnico. da'W nas svetu orikazal kot jujpslovansko pleme, ki Ka sprico njegovih neurejenih notrauiih razmer sploh ni treba upostevatf in či*ar «ahte-ve oo ohranitvi niezoveita ozemlja se smcfo zanejTiajiti brez vsakojake opasnosti. ODGOVOR NA ULTIMATUM GRADCU Iz Gradca Je danes pravočasno prisel odgovor. Štajerska defefna vlada je javila, da nišo njeni članl prisotni. Vsled teza prosi 2a odio« in obljublja, da se bo vršila seja v Gradce drevt na-kar đajo takoj odicovor. NadeJamo se, da sreča naše sosede pamet, sicer treba Jutri tevrim xn*ai*. Svaka stta 6c (INTERVJU Z DR« KRAMAKEM. Haas, 2. februarja. (Ljublj. koresp. r urad.) Ceho-slovaSld tiskov. urad poro-i ^a: Bivši dnnajski poročeralec lista ! »Times« v Pariza je imel s čeho - sla-vaSkhn ministrskim predsednfkom dr. Kramafem poiovor. Ministrski pred-sednik dr. Kramaf je poročevalcu ob-j razložit okolnosti, katerim se ima za-j hvaJiti za svoje uomilo5čenje. Vojaška i stranka, je rekel dr. Kramaf, me je lio-j tela na vsak način usmrtiti. Cesar Fran I Josip, ki je bi! vzlic vsem popakam po-' stenjak, ^e je branil. rodoisati smrhio rb^odbo. Tuđi grof Stiirjrkh, moj dol-sroletni prijatelj, je đe!oval za moje po-miloščcnie. nrav tako crof Burinn. Pol ure. preden ic Iiotel storiti odloČilni korak zaine, je bil crof Stlirjrkh umorjea. Cesar Fr^a Josip ie nato 7bolel in vo-jaska stranka ic pospešila mojo pravdo, da hi od vladarja debila potrdilo smrtne ohsodbe, ko je ležal v agoniji. Cesar Karei Da ni motrel začeti vlade s smrtno obsodbo. Kmaiu potem se je proicla-sila amnestija. O političnem ustroiu Srednje Evrope je izjavi! dr. Kramar: Germanizem še ri mrtev. Ncvarnost zrnerne veja^ke socija?^tične ali me-šcanske renuhlffrc; še ni ndstranjena. : Najprvo inorajo zavezniki pomagati ' Rusiji, preden debi Nemčija Rusiio v svoio oblrtst in preden organizira boli-^evizem. Proti rusko - nemški zvezi od Rena do Vladivostoka bi hila zveza na* rodov brez mo^i. Za našo drža\*o so dobri odiiošaj! do Poljske in pravična rešitev ji!coslovan5kc«:a vprašanja flv-ljenjski pokoji. Naša pot do morja gre preko Reke. ČEŠKA IN KRALJEVINA SHS. Belsrad. ,"?. februarja. (Ljuh. kor. urad.) Semkaj je prispelo od:>oslanst\*o ! čeho - slovaske republike, ki bo uvedlo i dogovore z juzoslovansko vlado o pro-; rizorni trgovski pogodbi med obema državama. BIVŠI CESAR MORA PROĆ. Budimpešta« 3. februar]a. (Li. kor. i urad.) Čeho-slovaškl tiskov. urad poro- čn: Kakor doznava ^Pesti Hirlap^ \z rajboIjSeju vira, ie državni kaneler đr. Renner posettl bivšega cesarja Karola ! in mu naznanil sklep državnoga sveta, j da se pozivlje, naj zapusti Eckartsau. • Bh'Sl cesar naj se presetf ali v Amstet- j len ali naj odpotnic v itioffem^tvo. Dr- i žavni svet je to sklepi! radi teza, ker delajo vi§ji Častniki in dostojanstveniki v okolici cesarjevi protircrohicijonamo propagando. Is JDS. •- Ljfltooter. LindafJ sHoS. JDS, priredi v nedeljo dne 9. ^cbmaria ob 9. ari dopoldnc v slovenski ioli v Ljntomeni ljudski shod. Govori dr. Ve-koslav Kskorec in dr. Fr. Kosina. SomiŠljeniki, agitlraite ra obalno ude-ležbo Zfiuvje. — TaSav za šemakt* hurii«Bo bo v«-dil r. dr. Aloin Žale-kar. sdravnik sa §&ndke bolezni- Ta teć«i. ki je dosta* pea emmo šenskam ie zamlSlien tako, da dobilo v niem §&nf in dekleta pe» trebno zaanie iz uetroia cloveka, pose-be1 ženskim telesa in da se seznanijo a doloraniem šen^ke«ra orsaĐisiĐ& zla~ eti z ozirom na materinstvo. Temu pr-venm več ali mani teoretekemu tepali! bi eledil draso teto praktičen te^ai. ki nai bi sesnanil nače ionstvo s praktičnim nefieoTanleza boinika (bolnl&ka po-. ura: © neei idrarectt doienčka* 6- in 7. ura: o pra-▼em načina naravno prehrane in o nje-nem T>omenn sa doien^ka. 8. in 9 ura: o uiĐotni t>rebrani in nieni vrednostt: a roleku. 10* ura: neara holnesci doienc-ka. 11- in 12- nra: kako čuramo dojen*-k^ bolfzni? Opozariamo na ta tocai vse naše ženstvo. tndi ono. ki ni ma otroTc Opozariamo elasti tuđi a^iteliif-o. da hodo v**dele podučiti đekleta v viSilh rorrodih. Uplsovan^ ▼e»k dan od 11-do 1. raznu ob rede 11 ah in oraznikih v Simon Grofforži^ovi kniižnici« Prva ara v torek ob sedmi ori svefrr v reaJkh Rdtaro. I« ffledaliSke pisama X penede« liefc. 3. febniarla zvećer ob HS* >Mam-Bclle Nitoncliec sa >A< abonement. — V tor^k. 4 februiiria zvečer ob %£* Ivan Cankar: >Jakob Ruda« za *B« Rbonpiacnt. — V eredo 3- februari a t- 1-popoldne ob 4- >Mairtselle Nitoncho< \t,-ren abonementa. NA§£ PESMI V ŠVICI Hrvatska operna pevka Maja de Stroczi • Pecić in njen soproz pijanist Bela Pecić sta že nekaj mesecev pred koncem svetovne vojne izletela v Švi-co. da seznanjata ondi mednarodno c>I>-činstvo z jugoslovansko pesmijo. Priredila ste več koocertov, na katerih je pela odlična na5a umetnica tndi nekaj slavenskih pesmi. Na prvem koncertu v Carina dne 13. janaarja sta oba priredit clj a žela pravcat triumf. »Nctie Zfi* richer Zeitunsc z dne 16, jan. poroča: »Navdašeno ploskanje pobioštevilno prisotne slovansfee kolonije se je združilo s krasnim! cvettičnimi darovi v prai>?L?^^° fiPo^teemu nmetnl$ke- f fjevali za. ne tanko pozabnt vpozleđ v psiho starega in nelzrabljenesra (jugo-slovanskcjcaj naroda ter se radovali nad njegovo resno, rastečo umetnost-jo*. Na tem večeru sta bila zastopana tuđi slovenska skladatelja L a j o v i c in P a v č i č, prvi z Zupančičcvo *pes-mijo o tkalcu^, drujri z 2upančičevo ^Uspa^-anko*. Zsnimivo ie. da se zdita nem. curiškernu kritiku obe tf pesmi ; ~ze!o krotki m malo narodni«, Lajovt-čeva peseni mu je vfr_ancosko operno orijentirjna«. Pavčičeva oa >Dod moč* nfm romantičnmi vplivom*. Najbolj m us:a?ale skladbe Čeha Vit. Novaka, Rusi Aratola L jad ova (Otroške pe-smO, dalmaiinskcea Hr\'ata Ante D o-hronića in Srba Petra Konjovi-ća. Umetni!;n sama nam poročata: Sretni smo. da Vam možemo faviti, da i::M7t je n?r>Jelo več prvirn našim Istupom »i internacijonalnrm danas Zflrichu izvoištiti tis^oi jujroslavcnskol pjesmi pri'/nnn.ie. ravno ostalim kultMrnim na- i rodima. ŽiviH Slovenci!« ( _____________________rr. O—r. Dru^vsne vesti in prireditue. I t ^-* Slovenska Matica. Odborova s»e-; ta .^Iot. Viaric«1 bo v črtrtok. dn<* B. t*±-\ I>ruaria ob <5- Tveč*»r v društvenih nvo* | storih. r>nevni red: 1. Porobilo taini- koro. 2- Slučajnosti, I # — Društvo «loTOi«fcfli obrtnikom \? iinelo v četrtelc. dne $0 iannarla 1919 ob > por>o!dr?£» svoio prin v Mestni pr,-j »veto val ni ci. Načelnik: copnod Frau-i fhetti Kncr^lnert v obširnih besedoh i vazložil volik doto^ti društva obrini- Ikov^ Društvo slnžilo bo Ie interesom obrtništva, skrbelo ea i>ovzdlfiro ift raz-voi obrti v ćeli Slovp.niii Z;i tninika , društva involion ie bil srospod Mar* j t i n č i £. klfučavničarski moieter. rs i blaj^oinlka pa sro^nod Fran Stare. ] đ!ikai*i?ki moiđter« Dništ\"o bo »krbelo t j vsak om ozim xa intorese članov. čla* narina v amesku 12 K letno lobirala se bo od »Hanov po radrueah Društvo fw* j izdaialo *vo\ strokovni Hst ki bo prU j na^al članke f> v?;eb Danoerah obrti, nri-I našal članke o nainovei^ih napredkih ■ na T)olra obrti. Z osirom na narodbo , Narodne vlade radi vueliave 8urnocr» delavneffa ćasa ie aavzelo dništ^-TO tta-li^će. da nikakor ne kaže raztesniti to r:ar^dbe na panojro obrti- Ker s«»daTM; čae mora biti za nfts čas dela> da bomo : motrli proekrbeU prvič na» same « nai* \ T>otrebneM3iTnii ^tvarmi. & DOtsnoie pa ; konkurirati z druaimi na ronili. Nai1©!-nik sroAiKid Franchetti ie ODOzori! 1foi»-vcm šefe. da nai sleda vsak obrtnik na to. da bo orea-nisiran v društvu- KatH t »edaniih Časih ie niot'na oreranizaciia obrtni kov ona sila. ki bo dovadla nado obrt do viška razvoja in napredka- — V Toplicah \0 dne 26. janu.\ria praznovalo bralno in persko druSivo Vnrinikovo glavnp^t ter vpri/orilo igro •Znponov.v Micika«. ki ie izborao nspela- — IlediH ofcčiti ebor ak^cmi^n^ra $ drn^tva ^ioven.skih tehnikov nm Dnnain «© ie vrsil dne 34- r»rosinca r- 1. Irvo-Hen je bH elAde^i odbor: eand. Jn* Sta-ntslaT Koslič, predsednik: aba. in» Stanko Sonc, podpredsednik: G&zd. Inc^ Voiteh Pajrina, tainik; stud- ine. Felike Lobe, bljureinik: stnd- inff- Joše Černi-tw, kniižničar; eand. inar* Viktor Klad-nik in eand mff- Frane Miklave«. pre-?lednika. Za Eas*or>nil"a draSira vrt Narodni Tl«di in drtifirib T»ornih đm-štev se ie isvoljl eand. arh- Fr&noeli Rregar-_____________________________ Poizvedbe. ProŠBta. Kdo ismed Tračaločib sa r?cini^oT i % Kosite ve kai sporočiti o Francu Aleksičo. ki ie shiUl pri 87* pešpoBcn- Vlet ie bil okoli aprila 1915. leta v K&rnatfh in se ie nahalal v Sast* ni^kero taborn v ruske Azii. Jesenice na Seri pri Brežicah, Do-lenisko Zsrubil se fe poroPrvi prstan r no-trunio vrećo F M. 17* I 1918 Kaiditeif nai ffa vrne nroti dobri nasrradi na Pri-to« et- 4. pritlično- Zcuhil «e ie ofrogki bobrov ovral-itik. Pošteni naidltoli nai sa odda T Jane« Trdinovi ulici št. X I- A^revlsaclia. 4- Državnim vpokofeneem (fnđi ni ih vdovam in sirotama se "io ođdaiafo po zružani ceai prav dobro milo in pralni pra^ek vtorek. sredo in eetrtek 4-, 5- in 6 t- m. od 1. do £• Mre popoldne v Gradišću št« 2, !• stop-nice, pod pritlićie. Na vrst© ao r torek stranke od A—J. v ?redo od K—P in ▼ četrtek ostale. — Prinese nai se drobi*. LMcti oređnBtoo. G- dopisnika, k! ie poalal mito^bo o obupnem položaju učiteliskih nenzio-nistov na Kranjskem. prosimo, đa na« isti prispevek ^^)osHe pisan 8 crnilom in da nai redakeiil rasodene rroie imo G. dopisnik članka >Slov« zavod ima liomško niadnike< \m v članku, kl Ie si« eer rplo na mestn. preveč osoban. Prođimo, nai članek kral«« in 6rrame^ ponovi brf?K napadov na drusro oeebe. nego na krivce« Vobčo prosimo, du vcak «t- dopisnik imenuie redakciii svo-ie ime. da piše s crnilom samo ca fl. fftran. ▼ »tvari pa đa ee drži detetev in d* vkliub mno?okrat npravičem ?veti iezi ne opusti tona. ki ie iedino piiroe-ren za resnega ^loveka in reggn list, Izdajated in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastfltaa in tfek »Narodne ttekarae«. 25. StCT. »SLOVENSKI NAROD«, dne a. fcbntarfa 1910. SbM'T. finiffo fl •IW¥1« ** neaotaiai ffaBBfssi FilKifi K obleka pri Iv. gram. Dmjata cesta 9 L dr orliće. u\2 ih\rTii\]int !5če primerne službe Pi-fU!iiullj£iU smene ponudbe pod .Ta-c tu 1404* im uprav. SI. Nar. OmriS) 10 • moSki zJrt1sk1 snknjlč tem-rlUUu šl. no sive barve le malo nošen. Naslov pov* upr. SL Nar. 1403 HCHrifl-Tn f IT P°Poln°™» nov, se vsled DBULltl ili idi, smrti lastn-ka p-> ugo- .ini ceni proda. BesaFik & Rotaae. Ljn-bljan*, FnaCefo aabrežje sl i 1422 ^fnila W dvovPreZna kočija, polkri-nullfl dC. ta kemija, otrovi viuičck »n banja za otroke. Poizve se St Vid pri Ljubljani it 6«. 1406 M (ODserflorfer) sr^t0; ve* gospodov nm brano* Kje, pove jpr. »SI. Nar* 1391 %M]ji doiga salonsk.i in kratka (*or-rfUiiiJu, 5kih strelcev) z jErmenjcm in portopeejl se ceno proda Ogledati se moie okoll potdncva v Hrenovi ulzafenega na posfednji potl, šc več Jih Je sočutUo z na mi nrebridko izgubo. Zalivaij jjemo se najiskreneje vs«n za časteče spremstvo; osobito se zahvaljujemo: gg. zastopnikom narodne vlade SHS in župenstva, povelini*tvu II. vo'n. okrožjt, darovak^m vencev, o?o-bito generalu Majstru, Stacijskemo poveljstvti Ljubljana in Sp. Dravojjrad, čast spreved spremljajoči duhovitim gg. Častnikom garnizije, govorniku đr. Pogačn.'ku in 5npnlkti Iz CerneĆ za tola-žilne besede, topničarskf mu poveljstvu Ljubljana, Maribor. Ce!Jc in Sp. Dravogjad, srbskemu oddelka pod vodnom generala Smiijanića, rastopmku nadporočnikn I. bitnice 12 Crn.č, gg. pev cera za ganljive žalostinke in vsem, ki so spremili predrageg* v tako mnogobrojnem številn k zadnjemu počitku. Vnzenica, 1. svečana 1919. , Rodbini Wldmayer-Klarman. | Caii^fca i^Jba^ Mto li ■•»• ■PB Pmp ilm konverzacijo. Naslov pove opr. >SI. Nar.« 1416 IKaiai dh*? nov. in etedllnik na pro R9i PiH daj. Peljnska cesta št 1? prftikj«, tfesa«. ________ H* Hmšm nlMfa event umenjam tan) IlaPfflI wHni ogljikovo kislino L Ra^elf, a«#ajvl4aa? Vi^fealka. H35 Crrda U* IcniKn pll^ast rdeč prt rlullB R. zavese in 'onfena r ^ >" OfTi^ra. Kjf, pove upravni5tvo Sloven-ske?a Naroda. J427 T2«n9lfifin dobro o^ran«ene. kakor tu-IdfUiJLjIlf, di tambur^ike rarti'.me, kapi .tihi - Metetfora" podražotca na Kraaj&keM. ______________13^5 IMir na ^ncm orfr ^urcvo olie se Hui'JI cea« proda, lst tim se r-ods tur! štćđitint in se fprefrrie Eljnčivo!-cirskl Tajeaec. — Fnnc Ravfcar, M^r fe rciezije c. 6. M2i Ctfofl iilfi v or'S nalmh zabos h * JlCid JjjlU 1430 koT>nd3V pro Ja po 64 vina*jev 1 komsd pri ostanem prevzemariu ali pličilo naprej Eci. Sap-vaai. Rogarec Sp Štajersko. 143 1 Dn'* z vrt m na prometnem kraja naiaje na ćetth v kakem večiem trgu vJugoslaviji biro Želcz-niče. Ceri ene ponudu; na upravni-itvo Slov. Nar. pod .Jcf^rlavija'1436* M BDIRIfl Uf ijBf preskrbi stanova n;e z dvema sobama in kuhinjo 6 ritiklinnmi ia takoi Pismene ponu-dbe pod /iloUi čerIji/1397* na uprav. Slov. Naroda.______________________ Ihftnrfiont vcSC slovenSCIne, ruSčinc n"l!l|j|jClilt in neniščtre v govoru m pi:-avi, 5eh nesta v kaki oanki ah vcčiem podjetju Pismene ponudbe rod .A&itnrijeiit'1431- na upravnStvo Slov Nar__________ mm aparat, r^^t.^Jf 1=7*2, £cfo praktiČeti, le maio rab jen, z mnogimi pritiklinami in vsem potrebnim, se ceno protfn. — Več pove Ivan KraJov«, VogrCe b. Piibtr^, Sp. Koroiko. ______________________________1430 ViHl Pr*stn0 dolenjsko y vsaki rnno-llliu, zini od 50 litrcv naprej razpo^i-i|i po dnevni ceni Jos Kođrit, posest-< nrk v Sv. Križu pri Kostmievicl Na-roći!a se izvi šijo te v naročnikovi po-sodi, tt neznanim po povzetjti. Drnda to rnni 02tk *ođbf™ avtomat rlBui tZ ISifO za gostilno z 12 raz ličnimi komadi, in jako dobra, skoraj nava Stirivrstna harmonika, pred^nt; defo. — Ravno tam le itpfjo ti! 11-neajaj« avloaobfloi •broti (paevmatike). Naslov pove oor. .SI. Nar.*______t423 Umnfmm na dežeii, na boljšem me l\UfffllllliU stut v dobrem stanju, iiitm v najcrn ali bi to kupi!. Sem vdovec star 3A let, pođkovski kovač in fzde-tovateli vozov in drugega orodja Pismene ponudbe na upr. »St. Nar« pod *ke>?ae7M15a.____________________1415 7mH1I9 M* u ***>* aIj P* proda LuiuC3Ju K. 3 in pol m leoe^a mo-čnega predvojnega sukni. N.idalie se prodasfa 2 gumiiasti cevi in gumiiast olaSČ za koto. Vprašati v Siaoa Orc-^orćičcTi allcj IU prti. desno ai S U 6 ptjp._____________________________1401 CitnnfSHFna « letnim sprtčevalom. IfftjlIlUiUUl zmožna slov. n. mškega deloma tuđi ital. jezika iSče sluZbe ko; v/^ojitcljlca k maihnim Sofo ohi-skujočim otrokom v mestu alt na de> želi. Iz^e^bana je tuđi v nlsarni. Ccnj. rnudbe pod •Vz^)tte7j?ca 1897* pviteo ležeče Nov* metU Kopi n Aartaa parcela ^Tc; L;ub!jani, najraje vbližni okolici mesta [cesta na RoŽn»k ali v Rožni dolini ■ li d nj god). Pitinene ponudbe z označ-bo cene do 8 februar ja t \. na u*»t .SI Nar« pod .Parcela za vite/1414'. Posredovalcl teključeni. 14H Telovadne ČLvije po predpi^ih vi-:*oke 12 prtvega usnja, poljubnih Ite-/ilk, razpogtiia po povzetiu rar po !C 60-— A. Jelete. Trflć, Oorcojsko 1322 lič^fa M 2 bolj priiataf fllaV ^% tf» 2^ m I kuharica in 1 sobarica) .ra boljko )bite!j v Zagrebu Nr.stop službe tak^i. 'Ufa po pogodbi. Dal'Sa poja sr Ma taje gospa F. Vr:*'tnfs. Zarreb, !f!«?n-đlijera si. 17. ' 1°>] ™ iMI friHtt noccnovnlk. Trgovina a acatcai S-tfE—a* tj^jaaM, 1031 Blnm ffvai znamke »Mf^non« dobro riidiiJI IiriJ ohrmjtn se proda. Kje pw« upravni^vo .Sit?. Nar.* 1192 vina z rokavicami In pttfumi 0 Brail«, im za reaiki ii liuazjjo. ';?•/ množini ae n.iicenef€ dobe pri L. !»•- vfUi^Jiftovska wMm it 4. li96 ifCJirlflVft^ia bilance zmožen in dopis-^DJljUlilalg nik iSče službe, nsstop takoj. Pfsmene por.udbe ns t:pr. Slov. Naroda pod . knjigovodja 1200*. nh casnlko/ no K 3 kg. Naslov te izve pri upr. Slov. Naroda. 1216 •rbskemu častniku. Naslov pove npravn. S!ov. Naroda. 1306 072 C0T3 Ma m "o^r^Ćno .Goičevo* kolo rr^dam. VeC se r«-izve v Ig. Silkf. PlaaiaUa cesta IM 4 nmjRi fraki za tsM. stroj m™ Sirolu se crq6pr#daf#. Ptsmenr pnn ribe na upr -Slof. Naroda« pod „ViSnfevi triko vi/1199'*. 1190 ifflfB! If3 dai"e tnstrnkdje v v»eh pred-UUIC llU metlh ljudske Sole v slovenskom in nemškem jeziku. Ponudbe nod .V6ft«l tca 1247" na uprav. .Siov. Naroda-. 1247 Dfflfll9i9l^9 vtSČ* Specerijske strokc. Želi rlUDOTrJnđ, kakega mesta kot blagajni-čarka takoj ali pozneje v trgovino ali kav.irno. FMsmene ponudbe na npr. SI. Naroda pod .stroka 1197*. flofefO ^' zna navac^no kuhati, šivati Ul"!l, in opravljati vsa hšna in gospodi n»s'<« deia, fcii službo. Nas*op takoi. Punudbe na naslov „L P.1253" na uprav. »Slov Naroda*.___________ lita SOll n/:r?-M.;^n" 8|rnao gospodična, poStna aradnfea. Pismene onudfce na npr. »SU Nar.« pod .po-Stna iradofct-.__________________1402 ■VnfnnaRvmi ■• IM# «• ^*^1* tFi0v- HIHĐ}IQIi|III sko podjetje ▼ primernem kratu na Stajerskem. Interesentje me-3ane stroke s primernfm kapitalom na I vpra^ajo za naslov pri uprav • Slov. Naroda*,________________1303 Drtula M« ^8 velika vinska nUUđ it. soda a 13 In 14 hi, tepa eno ali dvovprefna kopija krasen ^odbenl avtomat (firme Poper) \n 100 hl sadnega mošta. Naslov pove nprav. »Slovenskega Naroda.« 931 artmrirn k s*mosto)ea postanu UIullUI gospe a!i za gospodinfo k postamemu gospodu, želi vstopiti uobražena starci5a gospa. Ponudbe pod ,Oo«fH aja 1377* m upravoiSiro 5!ov. Naroda. ' 1377 Ojrafa a ip^iin SigT&^1"? posteljama, potem kompletna moderna oprava %m pisarao % blagajsop vse zelo malu rabl;e^o. je aaprtđaj. Pojasnila daje f. Antto Htfcer, ••ratt-Todja. Jejeaiee-Fafhie, Omtm)U: 1314 ■IM ZHlIlUlL v deln z zlatom, kav-čukom in operativni tehniki, govori nem-sko, češko in nekoliko slovensko, !če mesta po 20. febr. 11. Dopisi s podatki glede oskrbe «!i pla^e na Frtc Posch, Petrovce pri Celju. 1300 ttrniflVlMlta đrl ^cleznfce star 4? let lirOjElDB d z letno plačo 2000 K, 2 dvema odraslima otro kama, se *eli se-znanti v svrho lenltve z gospodično ari vdovo brez otrok staro 28—35 kt Ponudbc s 5liko Katcra se vrne pod šifro .JagMtovaa/IM* nm upravnifltvo SI. Nar Tajnost zajamčena. Rftni ftant»:n'o * Mi««ni 4 sobami iHttil •IdlllaUfE in pnttkMn^mi za tnkoj ali pozneje, xa> uradniško dru-^.tno treh oseb (st^rii in odrasli sin). Ponudbe na urr. *SI. Nar.« pod »mirna strarka«. Event natančnej^a pojasnila od 2-3 pop. na Sv« Petra c. St 16./I. 1239 ffl'BBTPl Pffl!!ul^fr37!l!tlllif! tak« s sveti mi podobam{v najffnejSe broin ve karte, karte s kinematograf-skimi igraid. z liubavntmi narisi, pf-• emski papir v mapah brezkonku en* Cr.o ceno rri zadubi ftlirttlav dsenmet* ger. Dtnj (Wtea) V.. Scatafertastr. 4% Cenovmk brezpiaCno. 1211 SinTuJMilia. SISII^S^ K premoženja, se Jeli re^namti v -vrho bodoč"? Jenitve z lepo mlado, Izobraženo gospodično. 3 prlmemim prem«ienjeni, staro od 18— 23 let tet neomadrŽevane pretekl.iftt. II« •••fra), kl bo alni !• pri vo? šHa, •• aw ^slra. Le fesne ponedbe r sliko, ki s- vrnc — tainost 7aianiw2nm — pod .Srećaa tođoCiost 1423" n* apr. »5tov. Nadoda . * 1423 hftnti mtik &rSSLTč Kzatti, Ooreajtto._____________ 1195 Rftfflrifa pnznano nnjboljie posilja po MIOTIJG, pofttnem povzetju t\'rdka K. A. Kregar, LjiMfi« ff, Petra e. It 21-Ml DinlBl ffffii 4o^n ohranjen ae kupi. riSlUH llllj, Pismene ponttdbt aa opr .Slovtasktgt Naroda- pod .Prttliec 1M. _____________1289_________________ Karirid na d{oi7ao in d^beTo ter sve-IU10U1 Mjke razpo&tUa toćno proti predplačUu trgovina Martin Samav Ko* Bjfce. 106$ W\i% z gostilno, kavarno ali trgovino se mm vzame v najem oziroma k\\pi. P.s-mene ponudbe pod .Obrt 1217c na upr. SI. Naroda. Viafla hania fi p^evin*. <*nbro UillUlđ BaH)i ohranjenat •• kn?]. Pi^me t r onudbe na opr, »SI. Nar" pod .fttroifca ttt!jt/!3W. V-58 lWdamilr c?nd i'Uf- iMe službe kot AlfllClHII, vzgojtelj. Nastop takoj. Cenj. i onudbe z natančrfmi pokoji na upr. .SI. Nar.« pod „JUiđeaik'llfS*. Vrstan twarnik kenbiniran za tlcklr. Muli IfSlOlfl, m plinovo razsvet!lavo nanrodij. K^n^resni trj 8. pri tvrdki Ktrol Tili. 1176 l&fetiL'f!!;* V5i *veuW se kupijo; tt mo-LcnMAUild Krtt najnovejSe izdaje. Vpra-Hti od 11—12. drp. ali od 2 —3. poo. pri tvrdki Kkaou MitloilCett ceitf. 12^3 AilldCillul I0|l2ff bo. se iiče za takoj a!i za pozneje. Pismene ponudbe pod Skfiui^.c 1337 na opravni^tvo .Slov. ^aroda*. 13^7 p3*fi]fl3 sc '^e v naiem a^ ^ ra^un ue^ul.la v kakem bolj prometnem kraju v blizini Ljubljme ali v Ljubljani. Pismene ponudbe na unr. .Slov. Naroda" pod .Blfflaa LjabljjieV1287. 1,87 SrSTBaSaOlzSS 300 metrov za perutninsko op-ajo, Je ceno na prodaj. Poizvs se v žHezoinski trgovini St. !ttfy. Yoda!k#f trg, LJaH^aaa* 1246 Ifflilfftf?3H^ ffthl z električno razsve-IHUDVfiiili SDDB Ijavo iS^ mitnir; tudi v r^o!*ci Lubljar.e. Najraie z vso oskr.^ \ Ponudbe pod nta2nlr/ll88. na upr. »bio/. Naroda«. 1188 11 yU I ili (HIIU sivo proti proviziji za potovanje po Jugoslaviji za vino. slivovko kacor vse droge stroke, Ponudbe pod »Trg. p«taJk* M zri bor na D., Štajersko, Narodni dom. 1214 ftiifffftMMftaf* « već letno prakso, ki UJIOBTUBlBjl je morala rsdl političnih razmer upustiti Nemško Avstrijo, išče službe v Jugoslaviji. Ponudbe na upravnlStva StovenaJcegm Narod« pod "Celje im^. Ritan tm •• P'0^1^*!0 v P<*«aun ne Mllfl Bi 10 metre in vagone, ka kor tudi na drobno klana, od 500 kg napre; bi se dostavlja o pol)ubno tudl na dom. Jctlp Plaata/, Dolcajska cesta it % »©• tlltoa Kia«ar._______________ 7CT tom Jntdnee '^olv^,. Dob.,e se u upravi »Riječ SHS« 2a-tTeb, flicM 40. Zapada. 1 K Preproda vnoc i ma 30 posto popusta. Šalje se samo uz gotov novac Pouzećem se ne Šalje. 803 fmtifta mniltaf inteligentna dama tEBHH PnUUi! bret otrok, stara 5 let, ima prtttolenje v lepcm kraju želi v svrho ženltve znanja x bolji im uradnikorn oS—43 let starim. L* rtsne ponudbe r.a uor. Slovenskega Narodi. dod .aUrtJta gup*J\381\________ fnfu 10 kg. mila »Dob« K 3O~— po-■UOt Silj&m P° povset}« poStnlne prosto ter franko labojiek. Pri odje-mu vtC orig nalnih iabojev popust. Dalje nudim tudi vetjo množmo selo dobrega maSčobrtega mila* ter nad 100 hekto hrastovih sodov Tvrola A. Krtfag, ijoijm. Kaflfvtti ceita is. tmm4\H* veKa slovenskega, »trn-DnjRIOiLia, Skegi In itaiijanskega jezika ka kor tudi stroj epi sja, kn j i po vodstva in korespondeoc«. J**> priaterat thtfH. najraje kot kontorittinja v ka-kem mestu s hrano Ia stanovanjem v bili. Naslov pove uprav. .Slov. Nar/ ______________________________1336 15 Irg dađlmfa ali 200§ kf mmgi dam tistemu, kl mi preskrbi stanovanje s vserai pritiklinami in z S—4 so* baml, najraje kfc v sredini mesta za takoj ali majev termin. Kupim tudi bi$o z vrtom in kletjo. Ponudbe pod ..Lepa Ilia 1*56" na upravnistvo Slo-venskera Naroda. 1256 v kovinastih dozah, lft doce poK 1& Vi doze po K 28 za tac^ oast sa ec«Ue. (evlje z letCTiaj ni tw lit Jal potfffiiti. strkavc av flaaMJe artaca* taafatao Bila« ktltaiM« ttUm trralce* kscae i« ftrce-lattaste tla«. pnl«l praftek L t i. »• ■rfaiijjfc cea««, ffsvratao Itraako viso, •travaiCar, alivtvka, tr«aiijevtc> lajai ma, kavaf (a Cajtl aaJoaettek le «slajea a. MAMT. mrmmi.__________ mu ■^ja^» as vmi a^ria. ati aa aaaiwiHaaft ai^^a HD trn sortjSM tvfSalBS, ««. kJofcčeva casta. Ittl liflon maAn ^*™ ** " atadaor. Pla. AjLltlU Divili mene ponadbe na aprt^ cižtvo .Stov> Nar.* pod ^lttjiki/ni^ ligBftBđ sketti, Rftjmj« ob felessM se viamt v najt« Ponuđbc na aajfc Slov. Naroda pod .Ttfitiaa tHT\ _^ fnh9"lfi JTrarljiva in poštena, ttfll SHiilU, alatka Gre tad* na dežita« Dopisi naj se poSiljaio na Icrti IV plitseft. DoHerUvas, Koto**. UW _____, — i ————m t+AMfftal*. • 3 aotMMrt tar pfttkHnaaal aiflOUrS!ljC iSče mirna stranka fam otrok. Ponudb« po4 »fiajao 1193* am upr. Slov. Naroda, ________________ Pariti ht)H fs tntitial nitt proda Seter ft ■§§*>, Maoljaaa, W«tf««a clica št 12.________1CT EftpfBB POftntl tsGjl 'diSS? osmi laaio aapreaaj« Naslov pove nof. *S'.ov. Narodi«. l»l Yfa^aiAajaM>k2 ajjAaBi AirttCfli S4% HaiCvBOO cTđOVHBtt be. Pismene ponudbe pod „aaatlrik* na upr. .Slov. Naroda*. 120f Dfarfa ttt* £rna »mslfii tuknja. skoro riOflu 5C. nova, srednje vehka pred-vojno blago in 1 par damakiH Cevttcv 5t. 38. Ogleda se od 2—4 pop. K|«, povj upr. Slov. Naroda. 13tt ItTtT:« tftiiar ** «*J«>l«d ta vrtnaraki IalfjEB fIlUdl pomočniic se •?■*!«««* pri srof Attemsoveai otkrbaUtvo Ot» to za zelenjađ ifi v vrtu moreU saiat napraviti. PlaCIto po dogovora, lim filtri fitih L ••10 ¥ dobf0 i<đ«i«A URI UflD iniderliCih, 10 v nm*m normaiac mere in 25 ? krtfiflCih m oro^fl. Naslov povt upfavmiMv« »SL Naroda*. 93§ HaUminaai mIm event. s hrano llčtai HINf 311 BH aa lakoj. Dam IM- Ia na željo sam. Ponudbe pod JHaH ora4alk/i2M** aa oaravaOtvo Sltvta skega Naroda. 1236 Ilpaalii9lbfi veSCa aMiHifakliii ne sfco* PIuBdJdlU ke ler tadl nekoliko aV vanja, zmofna tndi nekoliko mtmšOm v govora in iiee sttite. PIsaN-ne ponudbe pod OaMaja/INt" aa u pravni* tvo Slov. Nar. IMS Rfaj lepa, novo zidana, v TrbovQalt# Riia\ tfk radnika, se prota, Mptima [e za vsako obrt ali xa aaiibnlki. Pr|poro£a se kro|a£v, Cevlfar)«, IdjiN čavničarjn. kolarju Itd. Naaloo pove urr. .SI. Nar.« vm 100 U Irt «ti--2 WT" kdor prtskrbi ali odda v •Maca ah» novanje dveh sob ia kuhinje, boljle* na para otac olrok. Naslov povi «ps. »SL >to.«________________ flg )IHI ipilTi, pletn/h posW| t m» viani flmalcami in neresi, aiitfiaaifll z mannofnato p!o3£o in offedaloa\ 2 noćni oma i i % marmoraato ploKav mito fi 4 stolf pfiitff^ Otteda sopal Fraac Pilate, Lete« 1U Oanajama. tttt liTBflHaiMril PSjfo^tontk, _jiiovaa>> RSI«o^HHilli Kina Hl aosaKhM pa» joj, «bo hrva šč Ina se 2erl#*Pfv|Ma> oaAčfia podruCnfea v Marloofa. Nov tanCne ponođbe i aavedbo đoseo»-niefa shjlbovanja hl santevo plate r ■artoar, p+ttai treaai M. 130f kajlifiJh mtfaaa Urok«, • vofletM milllll plakao, tašta atotaakega hrvatskega »o Domikaga Jasttai v fa> voru in plsavl 2eli sedanfe nešto pre-meaiti. Cveittoelao sprejnae tudl mesto> kot samostojaa voditeljica podntfolce. Ponudbe pod ,ZaMUifa/llM» •• uk Slov. Naroda. 1271 ^■a>^^a)^a> _ jj . ML j ^^ APaBa%aavMo^a^ai ^haaiai^^.. Uudjll ZSTiMtU na^jerji lar m spedaiB« alsaraa ta vtalaiaitta iaiaaa^i sa Ittaja. Trgovsk* kl tarmisko tavi* teni gospodje i majo prednost PovhtA-oe na generalno tastopstvo avstr. r>aw nfnske druiba Mg. E f. flMMfc r|a» lfaca~aWslaa> «SvJI on mu. mi un g^^r vaaka a prodalalniUdnH profUort, v tedftt se naha)a radi fotnaa ter obe ležeći ob prometnih c*stah v ^Tpnitajl SiSkf, se vsaka za sa •ftirjt prodav Hiii imata po veC atanovag^. ae «•» bro obrestojeta In je tora] niih nakam aajftt4jia satttitev đeatrji. Pfsaicaep^ nadbe pod MSpođaJa Šlska" na opra** nlstvo »Slovenskega tUđotm* 125f 191 IKBtH f IfiHui S^SrSt !5 F£J&2 *«&*** *•€*[* aa pta» daf. Obstoll ia bis* a pekarffo laVrf stanova Inih sob« shrambe 2a moteo, hleva sa 15 gtav žhrina, trojt k*Z velikega prostora za shrambo nuvel velikega dvoriUa, 1 vrtov In skef 7 sadnega in 1 tetonjadnaga, njive, travtilka ia nafcaj ajoa4au Gleda kupn« cene in drago sa potzve pri poststnid istotam. |09| Podružnica Ljubljana. IAHRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana. ! Oelniika glavnica: K 20.000.000. •r-rEM-yj>i»A^>J*^J* ly-r>A^*>'*»llwn»«; okrog K SInOOO^OVV-. i sp"u™uiS3:-5S«ui*Atsr^iss8s«iS«-. i *^' i ««««■ *-**««. —«~pmi*■-. obrestcvaajH. D»if» — tabk* rmk 4— brei •Min u mm- rmšnšai— t nBAM! Čeke, nakazoice u akreditive na vsa to- n iMzemska aesta. torfl. Renfaii 4n* ^**!!!*}**!9**** M . _ RŽIT'"1'1 »5SS* aaJB FBaSVMB. m blag«, leže« f famik sklaAUlb. | KUPUJE Dl ^^^^StegeT ^**"*^>M<>>< " *"*' auS^u 25S?" MavaSJ-U: Borzu nartffla ia jih iminie aajkolaataejc Brzojavni «••!©•■ JADRAHaiUL • TeUfon U. S87. ^^^^______ i Stran & aJLOVPISKl W/MOP\ đpc 8. febnraTJi tStS 2». Star. [ Stam|# vlog f »maila fc—o— ■■■■•■ |—Ha ltlt E IIM" ••*-«Oavtfca X 80,000.000--. rjgS Češka lndnsM|alna banka m Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostr.ih papirjev. Vaakovratae fcančne transakcije. ' Vsskovrstne banfcne transakcije. Vaatc, kdor rad cen6 kupi potifitvo, nai se oglasi v talogl pohiitva 64* Vido Bratovi ""**§ Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. POZOR 1 POZOR! Večie šteuilo slomoreznic frpetnt konstrukcije v razirh Izveđhafc Je do$!o. Vsskdor, ki potrebu?« sfa-aaereinico, naj si jo priđe takoj ku^it, ker je povprm§?vanj» ?an»e seio no ?*©. V zalatf 90 tuđi vsakovirtn* dre?; stro«: — Trase Wf\, *al9gt fio-lfed«fakQi stro)*p. Linblfanv, Marttnova coai* a!eT. 3. *o Srbečico, hraste, liSaie odstrani prav narjo dr. Pfesch-a izrlr. r^stav. varova no „13ABA- rOUI**« aaazlla, Popolnoma bree duha in ne maže Poskusni lorrtek K 3 —. veliki K 5—, porcija ra rodbino K 12—. = Qr. L Rast*'* Crsim-ifotheke <(**), *•»* OfrUo. = Zalog« sa Ljubijano !n okulic*: Lekaraa „vrt llatm feiaM", Lfvriiljauta* Umriikm trg. 5958 W Pozor na virstveno zoaniko n9KA£Ar0aTM" IM i Medni salon sa dame in gospode V. Pfunder, Kranj (Gorenjsko) $e prfooroti sa iidelovanje najfineiSfa damskih oblek, blat, kostumov, p!t-*£«▼. ka kor tndi najfinefših moSkih oblek, puvrSRfkcv itd. Točna in hitra poslrežba. Cenc nizke. 109 nova, tebraaa K 490*— (v «•- ■ ■ m a^am ^aw ft« K 470«—) H 100 HtTOT V UII IO a MILKOJESIH, ^^ m m m ^m W LjuMIm«, fforjafisfca aHca Stav. 39. tor! Hercii! M! Vadim Vam zamifaTid cotokunaa JfjfjvslaTiJa* Vsak fcrgovee naj b: ga prodaja!, rsaka niša naj bi ga imela; saj je to semijevid naše svobodne domovine. Cena na drobno 2 K. Denar naprej. Trgovcem posljem najmanje 50 zemljevidov ra 60 kron, prosto poStnine proti povzetju. Za rečja naročila popust po doog-voni. S^e priporočam Bwt*)l! C«Hć, Vrlraika. 1129 Slike našega vtadaria : Kralia Petra : 50 X 70 om ta 35 X 48 m •e «•!>• m A« BABKA* frfovtaia iMk rSp«efad< Eongresal trg la Baaajska cmtta. 1439 af* NalveCia slovenska hranHnlca! ~WB Mu ImiMu Ijitliiub UUBUAHA, Prešemova ulica št 3 i# laMia kaaieeai lafa tftl8 »teg . . . . S M^M-OM--MMrraafa saUaia........„ aMOOiMf- ftrajcaji ftege nak dtteniic ki flh obrtsMc mMile po valfa i* BMlataa vit*e am po tefavan« ^ HraaJtsloa |t pupllarno varn«. la taiiMla lau vpal|aaia U«aa ćommtm htmiMnmm. ••vallvia fjMOltla aa lanlfitte fa »oslatla proO aiskava akraatataBl« Is afeUfataraam atfaiatavavla ialea. f paipirnia mnvaav ta abrtalkm 1 ma *ataBtvlItM WT Kreditno društvo. Svarilo. Bogatilo aa |a t% atv^ajo «1«. ćff'ar. «a al '• «o;ak 9i«rBQ^e Aađraj mm »•loltv auifi pr'vvr atafflati taf*t%rđk?1i H tnvat-elli atrr«%p% £«b*i» '* aiv^o p« r^e«« f« Ima fr«s|a C' »«9 aa«-s/B. 1419 Turske srećke! Važno! S^ojeOasni n. n naročnH;! tirtsklh srečk, kf 90 prcnehali tli bočejo prenc-bati z rrcse^Irni "xp!a^i!i, naj t s\Tho povraŠTd vjrfaftnih znerkov neraudoipa vpcfTjcjo ra8-—, vellkost 42—45 K 34*—, — Kdor varne 12 parov ma odšte-jem ocStnlno fn cnrojrrino ter 5 »/'o skorrto. Balkl garsili Aavttfl li Scravjega asnja, mo^nl Strapacai Ccrtjl št. 40-46 par K 75-. Otratol «aa!atl ćerlfl z osrnaitm! ood«lat». vetiko?* 53—?, aaargaiiaa SS.__________________4?8 Vabilo na subskripcijo. Usttnm-i se v kmtkem: gaj- delnliba dratlm „Triglav« ^M Delnice so po 5OO kroti« Vabite te. di m oaekžits subtkrlpci)e ifl da prijavljeni zneick takoj vpiačalc po poitoi nikamici na pođrnžnlco Jadranske banke ali pri Lfabijansfci fcreirtni banki v Ljubijini 1194 Za prfenvfjtJiri odber debriške dražbe .Triglav": ftu Ca*wa*» V» aevtteaai"« ▼• ^araftea* Čevlii tevarne PCter KOzina A Ko. Is ma|Baa|aaifni aavra. aaka is takavaga aaafa 1 ina|aftari ptvlmU m alaAj« «• ataa^alh Hita. I TrpelfU zimaM te naa telattte 2 fom^tstUsi poialalt aa . L K M-— sa molktv K 71*- sa Imale*. A »v » «-* Uubliana ~»^fl RfiliFii nvoiion 7nct(in!iik ^eTrotf^s"?^! iSUIliU LSIlUlII LUJlulillill 'f1 -^orttians 1378- ■! urrm a#wa«aw nivhvh a va>dno iti v vaakl mnoftol M. RANT, KRANJ ciatfvttOai JiBfloaSevaHMrtKS Bsvoantai Svajovtata) saakMa a»•• ^?SL ** ** »••••• ■—' i, 90 ^ 3S-40 „ toiletno ,» ,> ,♦ „ 1^0 „ ^ „*.*.. l„ao„ a6 „ milo z* britfe v kosrh po 50 „ „ a.....1 . 40 ^, 10 „ milni praSek............. Kg po 2 n — n- ataga aa mara pia6«O aaara^ kar aa r*fya*fl|« ataar la prati , _ Narc€)ln je nasloviti nt Jagaalovaaaka tavarao sa naito v aaatef! ' V LJUBLJAKf, dne 20. Januar ja 1919. Poverjcziik ra Javna dela fn obrt 3 _____________________■ bi. ¥. atoamoCf 1. r. Kmetska posoillnlca ljubljanske okolice v Ljubljani. obrertuje hranMne »toge po BsBi " *%1j 0/ brez odbHka rentnega davka I Rezervni zaUad nad K 1,100.000. %J '4 ' ° Ustanovljena 1.1881. |