HZ. itifllfeL ifftBjfc* f toni, 11. Hfi HM. Uli. teto. »Sfovusld Htrođ* THpi po p#Mlf u Avstro-Ogrtko: cek> lete stapaj atprej • K 2fr— pol let« . ^7^. . . lfr— četrt leti . . • . . 6-50 na mcscc m . • . . 230 u Ncmfljo: cdo leto niprej . . . . K 30*— n Ameriko in vse druge đežele: ćelo leto naprej . . . . K 35.— Vpra§an]e« glede Inseratov se na] priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Vprvmlitr* (apod* drccitfc lcv©X laoltoTm mlic« £L 5, Ulefoa iLSS. Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vio., za dvakrat po 18 vln., za tnkrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvaia vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošfljajo naročnine, reklamacije, inseratl Ltd, to je administrativne stvari. <——— PosamezmA itovUka »elj« 10 vtaarl««. ——• Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozlra. Jturpšam tiskaru« tUttoi *t ti. .Slovenski Narod1 velja v LJvblfanl na dom dostavljen: edo leto naprej . . . • K 24*— pol leta „ • i • • • • 12'— cctrt leta n •£;'. • • • 6*— oa me sce m * • • • 9 2*— v upravništvu prejeman: ćelo leto naprej . , • . K 22*— pol leta „ . • . - » 11'— četrt leta „ • "• *'}, • 550 na mesec „ • • •"> • l'9O Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraČajo. Uredništvo i Snaflova «Uc* it 5 (v priUlčju levo,) telefon *t 34. M nasjb iet iri $?. im'n. BOJI NA SOŠKK FRONTI. — NAŠI LETALCI NAD LADJEDELN1CO V TR2IČU. Dunaj, 15. maja. (Kor. urad.) Uradno se poroča: [talijansko b o i i š č e. Včeraj popoldne so se razvili v vec odsekih živahnejši artiljerijski boji, ki traiajo tuđi danes. Ponoći so obložili naši letalci ladjedelnico Adria pri Tržiču, kolodvor Červinjan in druge vojaške naprave izdatno z bombami. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Zapadno od Sv. Martina je vr-gla naša artiljerija sovražnika iz njegovih sprednjih jarkov ter odbila več protinapadov. [talijanski šunki se-verno od hriba Sv. Mihaela so se ponesrečili, Mesto Gorica je stalo zvecer pod ognjeni. Tuđi severno od tolmJnskega mostišča so vdrle naše čete na več mestih v {talijanske jarke. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fmL ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 12. maja. Na trentinski fronti artiljerijski boji, ki so se zvišali v odseku Col di Lane do večje ljutosti. V bovški kotlini je poskusil sovraž-nik včeraj dva napada na naše nove policije, ali bil je vsakokrat z našo artiljerijo in z našim infanterijskim ognjem takoj ustavljen in odbit. Na Kraški planoti delovanje z minami. Sovražnik je vporabljal tuđi goreče tekočine, ne da bi nam provzročil škodo. Popravljena italijanska uradna po- ročila. Dunaj, 13. maja. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana: General Cadorna je poročal 4. majnika: »Dva lastna zrakoplova sta obstre-ljevala v minuli noči sovražne za-kope baterije in bivališ^a v Rubijah, v Mirnu in v Biljah v Vipavski dolini in znano letališče Ajševico vzhod- no Gorice. Eksplozivnih bomb so vrgli v teži do 2000 kg in so se dosegli očividno izredni uspehi. Ko sta se zrakoplova vračala, je en zrakoplov padel iz dozdaj se nezanih vzro-kov na sovražno ozemlje pri Gorici, drugi se je vrnil nepoškodovan.« — V tem opisu se morajo nekatere ^malenkosti« popraviti. Ne glede na to, da so opazovale naše čete z ža-rometom le en zrakoplov, se je brez-dvomno dognalo, da bombe, ki so jih baje metali v veliki množini, nišo povzročile nobene izgube človeških življenj, tuđi nišo nikogar ranile in nišo povzročile niti najmanjše škode na blagu. Ker so metali bombe v ze-lo temni noći, bi v ostalem ćelo Ita-lijani opazovali težko, posebno še iz znatne visine, kako so ucinkovale bombe. Sovražen zrakoplov je padel zjutraj na ra\Tiini južno od Gorice dva kilometra od italijanskih strel-skih jarkov. Dejstva, da je obstre-Ijevalo naše topništvo ljuto sovražni zrakoplov, da so ga napadli naši letalci in da je kmaJu na to padlo go-reče na tla, Italijani nišo mogli prezreti. Zdaj ko traja vojna eno leto, ne bi smeli razlogi padca ostati neznani tuđi mani izvežbanim opazo-v^lcem. Ce se je privradila polagoma javnost z nekim zadovoljstvom na to, da je redkejše kot začetkoma v po-rocilih italijanskega vrhovnega vodstva pomešana resnica in pesnitev, je morala 9. maja z groznim razočaranjem beležiti, da se je vrnil general Cadorna k prvotnemu načinu svojega poročanja. Poročal je ta dan: »V odseku Tofana severno tretjega vrha je zasedel lasten odde-lek važno sovražno postojanko v visini 2835 metrov. Visina 2835 se v naših zelo natančnih zemljevidih sploh ne nahaja. Cadornovo poročilo se ozira mogoče na neko visino nekoliko južnozahodno kota 2922. Ta je bila zasedena že minulo poletje. Posadka je bila pozimi oslabljena, pred približno 14 dnevi so jo zopet ojačili. I talijansko poročilo na to nada-Ijuje: »Na Krnu so metale bombe naše drzne patrulje, ki so prišle z vrha k potoku Lepenje. na sovražne postojanke.« To poročilo je popolno-ma izmišljeno. V tem odseku ni bilo sploh nobenih akcij. Zadnji odstavek Cadornovega porocila javlja: >Blizu cerkve Sv. Martina na Krasu je povzročila so-vražna razstrelba mine nekoliko škode v našem strelskem jarku in je zasula kos sovražnih jarkov. V odgovor so razstrelili naši južnozahod-no Sv. Martina podkop, ki je zasul sovražne postojanke. Naš živahen dobro merjen topniški ogenj jih je na to popolnoma uničil.« Razstrelba za-hodno od cerkve sv. Martina je si-jajno uspela na glede na to, da je uničila znatno število sovraznikov, ki jih je pokopala pod kamni. Obup-ni napori sovražnika, da nam iztrga po naših zasedeno v sredi sovražne postojanke ležečo razstreljeno rupo, nam to dokazujejo. Poizkuse smo krvavo odbili. Za odgovor po sovražniku razstreljena mina, ki je ležala daleč od naše postojanke, ni tej nič Škodovala. Zlagano je poročilo o uniČenju ali tuđi le izdatni po-škodbi naših postoiank po tej sovražni akciji. Tako ostane od celega laškega dnevnega porocila 9. t. m. resničen le prvi stavek: »N;i celem pozorišču trajajo kljub slabemn vremenu top-niški boji dalje.« Ta stavek je očividno Cadornov, vse drugo je pa pač sestavljeno le na poročilih podpo-velinikov, katerih besedam večino-ma manjkajo dejanja. Italijansko bojlšče. Iz vojaikega razmertrivanja k poročilu generalnega štaba 15. maja: Včeraj so se razvili v več odsekih živahni artiljerijski boji, ki so dobili v zapadni polovici italijanske skupne fronte značaj posebne intenzivnosti. V vzhodni polovici so se pridružila še infanterijska podjetja, ki so dosegla že prav pomembne uspehe, čeprav so ostale le posa-mazne akcije, tako pri Sv. Martinu, na Kraški planoti in severno Tolmi-na. — Iz Italije prihajajo porociIa o velikem premikanju v razvrščeva-niu sovražnika in o naglem doposi-Ijanju čet iz reservoarjev, nahaja-jočih se v notranjosti dežele. Boje zadnjih treh mesecev označa oficijelni italijanski komentar za »napa- dalno presijoc, da se razbremenijo franeozi. Ta označba sovražnega armadnega vodstva je obenem ubož-no spričevalo za nje, ker »presija« ni mogla doseći znatnih rezultatov, dasi je bila izvedena s precejšnjirni silami; zasedenje vrha Col di Lane je izgubilo svojo veljavo v njihovih bojih s krvavo zavrnitvijo vseh po-skusov sovraznika,da bi dalje prođi-ral; v nasprotju s to dvomljivo pri-dobitvijo so izgube sovražnika: predaja močno utrjenih sprednjih pozi-cij na obeh straneh Marterja v Su-ganski dolini, izgube ozemlja blizu Sele in Sv. Martina, na Kraški planoti, pri Tolminu, potem na Rom-bonu pri Bovcu, s katerimi se je tak-tični položaj Italijanov v najvažnej-ših bojnih prostorih poslabšal. Ali je bilo napadalno delovanje Italijanov dejansko usluga storjena Fran-cozom, to naj preišče zgodovina. Mi sodimo, da je izvajalo sovražno ar-madno vodstvo to »presijo« pod pritiskom impresije. Italijanski ministrski svet. Lugano, 15. maja. Včerajšnji ministrski svet se je pečal z vojaškim in mednarodnim položajem, kakor tuđi z onimi gospodarskimi vpraša-nji, katera je sprožil franeoski trgov-ski minister v svojih pogovorih z ita-lijanskimi tovariš!. Potem je poročal Salandra o svojih vtiskih, ki jih je dobil tekom svojega najnovejšega bivanja na fronti. Razven tega se je bavil ministrski svet z raznimi od-redbami, ki zadevajo kraje, po vojni poškodovane m merijo na boljšo preskrbo vojnih invalidov, končno z olajšavami za italijansko rudniško industrijo. Voinl sfrošk!. Lugano, 15. maja. Finančni proračun vojnega ministrstva za poslovno leto 1915/16 se povišuje z dekretom za vojne stroške za zo-petnih 330 milijonov lir in za potrebe družin vpoklicanih vojakov zopet za 70 milijonov. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V Italiji so vedno še upali, da jim Angleži znižajo prevoznino na Iadjah, ali te dni je došlo iz Londona sovernoitalijanskim listom poročilo, da gradba novih ladij ne bo zadošča-la za vse potrebe, mnogo ladij pa ni mogoče niti zgradi ti radi prepirov med naročniki in Iadjedelnicami, ta- ko da Italija naj bo pripravljena, da se prevoznina zvisa. Marconi in industrijalec Crespi sta bila zopet v Londonu radi pre-voznine, ali zopet sta se morala prepričati, da je ves trud zaman. V južni Italiji se vedno bolj qb-čuti pomanjkanje premoga. Sardin-sko mesto Sassari je moralo popolnoma ustaviti plinovo razsvetijavo. Luzzatti se v »Corriere della sera« zopet bridko pritožuje, kako angleške uvozne prepovedi škodu-jejo številnim panogam italijanske industrije. Luzzatti svari, naj se od-nošaje do zavezniških držav ne krši brezobzirno. Italijanski uradni list naznanja, da so stavljeni na dispozicijo dva generala in štirje štabni oficirji italijanske armade. Draginja je v Italiji neznosna. Od marca 1915. do marca 1916. se je povišala cena kruha za 6*3 odstotke, moke za 3*2, testenin za 17*5, gove-jega mesa za 47*1, slanine za 29*8, olja za 22'5, mleka za 10*8. Cena najglavnejših živil je torej v ome-njeni dobi poskočila za 19*6 odstot-kov povprečno. Sklepi italijanske delavske zve-ze 12. t. m. se obračajo pred vsem proti onim odredbam vlade, ki delo-ma odpravljajo zakone v varstvo de-lavstva, potem proti vporabl vojnih vjetnikov za kmetijstvo in proti izže-manju delavstva potom visokih cen za živila. Posvetovanje je kazalo globoko nezadovoljnost tovarniških delavcev s sedanjimi razmerami in hrepenenje po miru. Italija je znižala starostno mejo za višje pomorske Častnike, ker novi značaj pomorske vojne zahteva velike telesne in duševne napore, katerih se v starosti ne more prema-govati. Počasi zapuste vsi starejši poveljniki svoja mesta. V Milanu bo v četrtek sestanek zastopnikov največjih čašniskih pod-jetii, da se posve tu je o papirnem vprašanju. Listi, ki so obsegali osem do deset strani, so se omejili na štiri, pa hočejo znižati obseg še na dve strani. Italijanski listi poročajo, da je postavljeno novo veliko vojaško letališče v Ponte San Pietro pri Ber-gamu v svThu obrambe sovražnih zračnih napadov na Bergamo in Bialan. jRrivnpstni mor »Skrivnostni mož^. to je imenovanje, ki so je Francozi nadeli seda-njemu prezidemu že v tistem času, ko je postal prvič minister, to je leta 1887. in vse njegovo življenje in javno delovanje priča, da je to imenovanje zaslužil. Do avgusta 1914. še Francozi sami nišo prav vedeli, da nosi Poincarć le eno samo misel v svoji glavi in da pozna njegovo srce le eno samo hrepenenje: premaganje Nemčije in obnovitev franeoskega političnega in kulturnega prvenstva v Evropi. Poincare1 je na Francoskem znan in priznan kot intelektuvalec v nai-popolnejšem smislu te besede. Za znanosti in umetnosti se tako živo zanima, kakor za politične in gospodarske stvari. V njegovem najožjem krogu so igrali znanstvenik! vedno veliko vlogo. Toda iz njegovih malo-številnih spisov se to ne da spoznati. Politične zmožnosti se sodijo na-vadno po političnih dejanjih. toda Poincare ni nikdar vodil takih političnih kampanj, kakor svoje dni Leon Gambetta ali dandanes Georges Clemenceau ali Aristide Briand, ne more pokazati organizatoričnih de-janj. kakršne je na primer izvršil Ju-les Ferry in ni provzročil ne ene tako odločilne akcije, kakor Waldeck-Rousseau, ki je položil temelj socijalni republiki. Poincare je bil odličen advokat, odličen financier, odličen parlamentarni govornik in odličen minister, toda vedno uprav ekstremno rezerviran. Glasova! je pač za ločitev cerkve od države in za posvetno solo, toda storil ni v tistem velikanskem boju ničesar. Pri socijalni zakonodaji je pač sijajno pojasnil svoje individu-alistično stališče, a storil ni ničesar proti tej zakonodaji. Stal je dostikrat sredi največjih viharjev, ne da bi se ganil. vedno »skrivnostni mož«. V starosti 33 let je postal prvič minister in bil je dvakrat finančni minister in enkrat naučni minister. Drevfussova afera, ki je razbila vse stranke in provzročila političen in parlamentaren kaos, je vrgla tuđi Poincareja za nekaj Časa iz javnega Življenja, kajti zahteval je revizijo procesa in si s tem nakopal mnogo nasprotnikov. Sele Waldeck - Rous-seau je uredil razmere in potegnll se-boj tuđi Poincareja. Leta 1906. je postal Poin^arć zopet minister. polerr ministrski rredsednik in končno po ljutih borljsh predsednik republike poglavar države. Marsikdo se bo čudil, kako je bilo mogoče, da je pri volitvi predsed^ nika republike prehitel Poincarš vse svoje tekmece, zlasti ker so bili med njegovimi nasprotniki ravno najme-rodajnejši možje poslanske zbornice. Poznavalec zgodovine tretje franco-ske republike pa se temu ne bo čudil, zakaj izvolitev Poincareja je popoi-noma v soglasju z načeli, ki se jih pri takih prilikah držita senat in poganska zbornica, ki skupno volita pogla-varja države. Leta 1879. je bilo Izpraznjeno mesto prezidenta franeoske republike. Za to mesto je takrat kandidiral mož, ki se je izkazal velikega tako v vojni v Ietih 1870. in 1871,, kakor rudi v miru, ki je bil nad vse popularen v ćeli Franciji in je imel v parlamentu največjo veljavo. Ta mož je bil Leon Gambetta, duša republikanske stranke.A kaj je storila ta stranka pri volitvi predsednika franeoski republiki? Izvolila je za predsednika — Julesa Grevvja. Znani zgodovinar, bivši franeoski minister zunanjih del Gabrijel Hanotaux prayl9 da je bila ta izvolitev »le triomphe de la rćserve et de T anonymdt«. Takrat ustanovljeno načelo je ostalo v veljavi tuđi pozneje. Prezi-dentje Sadi - Carnot, Feliks Faure, Fallieres, vsi so bili diskretni možje, ki se nišo nikdar silili v ospredje, ki nišo nikdar vodili hrupnih agitacij in volilnih ter parlamentarnih kampanj, do katerih pa je imela večina vendar popolno zaupanje. Na Francoskem je pač tako, da pridejo ekspresivni, drz-ni ljudje, agitatorji in borilci pač lah-ko na površje, ker je parlamentarna veljava odvisna od števila glasov, ki jih kdo dobi pri volitvah zase in za svojo stranko in da postanejo lahko ministri, a pri volitvi za prezidentsko mesto ni doslej še noben tak kandidat zmagal. Mnogo pač vpliva tuđi to, da prve politične glave na Francoskem ne sede v poslanski zbornici, nego v senatu. Čim je Poincarć zavzel prezi-dentsko mesto, so razmere nanesle. da je moral pokazati, katera je njegova vodilna politična ideja. Na Francoskem je zadivjala borba zaradi vprasanja, koliko časa naj traja aktivno vojaško službovanje, ali nai traja tri leta ali dve leti. Socijalni de-mokratje pod vodstvom na predvečer svetovne vojne umorjenega ge-nijalnega, a nikdar doslednega Jaure-s& bi bili takrat najraje razdrli ves vojaški organizem in morda bi se ]im Stran .f. .SLOVENSKI NAKUU*. dne 16. maji 1916. 112. Stev, *$?: Cena prempea je zopet posko-*Čfla in sicer do neverjetne visine. Karcttlski pgemog mešane kakovosti na vagonih*V Genovi stane 250 do 255 tir tona, američki premoć 215 do230 1ir. Opspodarske razmere Italije so vodno slab$e, kakor poročajo zlasti listi iz južM Italije. N Kataniji spo usta\£jeni v» obrati vsvilamah, tm tisafe'delavcev je hrez kruha. Var-nostne razmere so vedno sumljivci-se. Ziasti v Siciliji se je poviSalo šte-v4k> brigrantov. MW *iM pnfi mzatniteon h- jEvujD ilaijjaiifl ptiHunkib uluii. Dunaj, 15. maja. (Kor. urad.) C. in kr. ztmanje ministrstvo ie izro-čilo misijam zavezoiških in rrevtral-nih ch-žav danes nastopno »cirkular-no verbalno noto«: C. in kr. zunanje miaistrsrvo ]e mogk> dne 22. marca t. 1. pri akreditiranih zastopmkih zavezniških in ne-vtralnih držav na c. in kr. dvoru protestirati s poadarkom proti torpediranju hospitaiske todje »Elektra« s strani sovražnega podmorskega čolna. To sicer ni bil prvi slučaj, da je sovražni podmorski čoln v avstrij-skih vodah napadel mirne ladje. 2e dne 12. febntaria t 1. je izstreiil ne-daleč od Punte Planke brez prejšnje-ga svarila torpedo na parnik »DanieJ Erno«, družbe »Ungaro - Croata«, ki se je izognil unićenju samo s spretnim manevrom. Kapitan parnika je videl, kakor so stevilne priče s prise-go potrdile, periskop čolna m tir torpeda. Dne 28. februarte. t. 1. je lanci-ral neki podmorski čoln, ne da bi se bilo videlo periskop, istotako blizu Punte Planke torpedo na parnik »Zagreb« iste družbe. Ladja se je mogla izogniti strdu, katerega tir je opazo-valo na krovu obilo oseb. samo s hitro obrnitvijo. Dne 5. aprila t. 1. je bil na parnik »Daniel Erno« znova lan-ciran torpedo od nekega podmor-skega čolna, tuđi tokrat brez svarila, ki je potem eksplodiral na bližnji skaini obali. C. in kr. vlada ni objavila teh dogodkov, ki k sreči nišo bili združeni z nikako škodo, v splošno vednest, omejila se je na to, da je obvestite 12. in 28. februarja na lokalne parnike o izvršenih atentatih vlado Zjedinjenih držav, ki je vprašanja. ki so nastala iz bojev podmorskih čolnov, ponovno porabliala za posredovanje pri centralnih državah. Ker se množijo napadi sovraž-nih podmorskih čolnov na nedolžne in s laško konvencijo posebno zaŠči-tene ladje in vzpričo okolnosti, da sovražne države nišo prisiljene, kakor centralne, braniti se proti sra-motnemu nacrtu izstradanja celih na-rodov, se mora pripisati uničevanje mirnih ladij, katero ne more na nikak način pospesevati vojnih ciljev so-vražnikov. samo slepi razdevalni besnosti. Ta razlaga se potrjuje se-daj z barbarskim činom, izvedenim na avstrijskem parniku »Dubrovniku«. Ta la-ćja, last družbe »Naviga-tione a vapore Ragusea« je bifa 9. maja t. I. ob K). uri 30 minut dopol-dne v kanalu Narente med Sv. Juri-jem na otoku Hvaru in rtom Oomena na polotoku Pelješcu od sovražnega podmorskesa čolna bre^ vsakega svarila uničena z dvema torpednima streloma. Prvi torpedo Je zadel par- bilo tuđi marsikaj posrećilo, da se ni Poincare sicer z veliko diskrecijo, a tuđi z veliko eneržiio ustavil njihovim namenom, vedoč, da brez krepke armade Francija ne pomeni več dosti in ziasti nič proti Nemčiji. Malo časa pred izbruhom vojne se je Poincarć mudil v Rusiji, kjer je bil sprejet z največjimi častmi. Ni bila tajnost, da je pri tem obisku šio za utrditev in poglobljenje franeoske-ruske alijance. Poincarć je bil pač priznan, da je jako vwet za zvezo med Francijo in Rusijo, a ko se je mudii na Ruskenx takrat se ni slutil, da padejo .kocke tako kmalti. Za veliko vojno Francija v av-gustu ni bila zadostno pripravljena. Kako bi bile sicer mbgie nemške armade tako čudovito hitio prodreti čez vso Beigijo in tako daieč na Francoskpu.da^sp že vidcli pariška vrata. Rpincare" je moral poznati ne-prij)ravljenost arjnade^ a vendar se je odločil/zaVojrib.Ali je zattpal v za-veznici Rusijo *in Anglijo ali je šel na slepo srečo.v vojno — to }e pač rudi skrivnost, te*a sSrrVnastne«fi moža. Francija je tekom zgotlovine dozi vela že velike katastrofe: po sterfet-ni vojni, po doaia£m vojnah v 16. sto-letju, ob koncu vladanja kralfa Ludo-vika XIV., đoifvtia tovazgo po porazu Napofeona I. fn po porazu Napo-leona III., a prefiia^ala jih je vse z izredno eneržijp. Kako bi pa bffo z njo, če bi jo tiići v sedanji vojni za-dcla kaka kata*lrpJb(U PJ^č sedaj še ni nik na strani krmila in je imel za po-sledico, da se je začela ladja s spred-njim delom hitro potapljati. Vse ose-be na krovu so hi tele v rešime čolne, ki so biK spuičeni v voda Ko so hoteli ti Čolni odpluti. Je eksplodiral drugi torpedo, ki je priftel iz iste sme-ri, kakor prvi. Vsled eksplozije je bil rešilni čoln s krmila z vsemi osebami vržen v zrak in se je rmzbil. Drugi čoln s 16 osebami je plul proti kopne-mu in sprejel potoma dva ponesre-Čenca. Barke, ki so prihitele na po-moč, so resile Še nekaj oseb iz vode. Na ladji so bih' v trenotku torpedira-nja poleg posadke parnika, ki je zna-šala s kapitanom 19 mož, potniki v jednakem Stevilu, med njimi dva duhovnika in več žen in otrok. Tri trupla utopljenih žensk so že pokopana. Od posadke in potnikov se po-grešajo štiri osebe. Por3čilo »Agenzia Stefani« z dne 10. t. m. priznava dejstvo, da je bila ladja potopljena, in označa za provzročitelja italijanskim pomorskim bojnim silam dodeljeni franco-ski podmorski Čoln, dostavlja pa, da je bil parnik transportna ladja in na-ložen z vojnim materijalom. Ta na-vedba je izmišljena in služi očividno namenu. da se pokaže potopitev za orravičeno. Ladja, majhen lokalni pamik, dolg 51 metrov, prostora 480 ton. ni mo^el umevno imeti na krovu ne čete ne vojnega materijala. Istotako se to ni zgodilo na neenem prej navcdcnUi panikov. Sicer po- sadka podmorskega čolna. ki je ostala, po običaju sovražnih podmorskih čolnov. za časa torpodira-nja koiikor moroče oddaljena in po-vsem pod vodo, ni mogla konstatirati, katere osebe in kak tovor je vozil pamik. Ako se predstavila zavratno ob-streljevanje male ladje že samo na sebi za brutalen nasilni čin, kateri je povsem neopravičljiv/ v nasprotju s človečnostjo z mednarodnim pravom, tako je mogel drugi torpedo na že potapljajoči se parnik, obdan z resi lnimi čolni, imeti samo namen, preprečiti rešitev oseb, katerih življenje bi se bilo lahko ohranilo. To početje se da označiti samo za pre-mišljeni umor. Če tuđi italijanska vlada v svojem poročilu, gotovo svesta si, da naznanja javnosti sramoten Čin, posebno poudarja, da je bila franeoska bojna ladja, ki je izvršila dejanje, za-devra vendar odgovornost za to ita-Hjansko vlado, ker je podmorski čoln, za katerega se gre, operiral v z\cz\ italijanskih pomorskih bojnih sii. C. fn kr. vlada se zavaruje na najostrejši način proti navedenim zločinom, katerim so enaki samo oni, katere so zagrešile ententne države v tej vojni. — Prost poslani-Štvo, naj obvesti o tem svojo vlado kar najhitrejse. Zapadno bojišče. BOJI NA ANGLEŠKI IN FRAN-COSKI FRONTI. Berolin, 15. maja. (Kor. urad.) Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Na mnogih od se k ih fronte je bilo obojestransko delovanje artiljerije in patruij živahno. Sovražne poskupe, zopet zavzeti naše na novo zasedene pozicije pri Hulluchu, smo, v koiikor se nišo razbili že v našem artHjerijsketn ognju, v bfižinskem boju odbili. Na bofišču ob Maasi srao brez tezave zavrnili franeoske napade na zapadnem pobocju Mort Homma in pri gazdu Caillette. Vrhovno arraadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 13. maja p o p o 1 d n e. Na Ie-vem bregu Mase nepretrgoma to^ povski boj v odsekih gozda pri Avo-courtom in visine 304. Čez noć smo nekoliko napredovali ob visini 287. Na desnem bregu so obnovili Nemci včeraj proti koncu dneva napade na naše jarke jugovzhodno od Douau-monta. Kljub silnemu obstreljevanju predno so se prrčeli sovražni nasko-ki, se naša crta ni nikjer omajala. Vse napade smo zavrnili z resnimi izgubami za sovražnika. Druge po-skušene napade, ki jih je nameril sovražnik tekom noči proti našim pozicijam severno od pristave Thi-aumont, smo tuđi s svojim zapornim ognjem in ognjem strojnih pušk za-držafi. Pri Epargesu se ni mogel razviti neki močan nemški izvidni od-delek, ki je bil po bombardiranju na-menjen proti našim crtam. Iz gozda pri Parroyu in pri Ban de Saptu precej silno grmenje topov. Na ostalih delih fronte je bila noč mirna. 13. maja zvečer. V Cham-pagni precej živahno delovanje obo-jestranskih artiljerij v okoli:i Pros-nesa in Vel. St. Hilaira. Na levem bregu Mase se je zmanjšala sila ob-streljevanja čez dan. Zavrnili smo napad na naše pozicije zapaino od visine 304. Ob severovzhodnem po-bočju Mort Homma se je popolnoma ponesrečil poskušen sovražni nenad-ni napad. Na desnem bregu Mase in v Woewru je bil dan razmeroma miren. Z ostale fronte n! poročati o nobenem važnem dogodku, ražen o običajni kanonadi. V noči na 13. t. m. je vrgela neka naša flotilja. obstoje-ča ie 10 letal, 43 bomb na kolodvoru v NantHloisu fn Brieullesu fn na ta-bori^če v okolici Monfaucona in Ro-magna. Isto noč je vrglo neko naše letafo 11 botnb na zrakopfovslri han-gar pri Metz-Frescatyja. 14. maja po pol dne. Južno od Rove-ja smo zavrnili nenadni napad na neki naš jarek v gozđu Lo-ges. Iz okolice Verduna ne poročajo 0 poteku noči o nobenem važnem dogodku, ražen o silnem obstreljevanju v okotfei Mort rtotnma. Na ostali fronti je bila noč mirna. 14. maja zvečer. V Argonih smo pri Fille Mortu zažgalf dve mf-nl, ki sta razdejali neki nem§ki strei-ski jarek. V okolici Verdiina stre- 1 janje topov s presledki; nikakega infanterijfekega delovanja. Na ostali fronti je potekel dan mirno. Belgijsko poročllo. 13. maj a. Dan je potekel ob belgijski fronti mirno. Nekaj artilje-rijskega delovanja v pokrajini severno od Steenstraeta. 14. maja. Po mirni noči in mir-nem jutru je narasel artiljerijski boj v okolici Dixmuidna in severno od tega mesta zopet do velike sile. No-benega dogodka na ostali fronti. ANGLESKO URADNO POROClLO. 13. maja. Včeraj ponoči *e iz-vršil sovražnik po silnem obstreljevanju naših jarkav med Sommo m Maricourtom tri napade, od katerih je bil eden uspešen. Sovražnik je vdrl v jarke, a smo ga takoj zopet prepodili. Videti je bilo nekaj mrtvih Nemcev v žičnih ovirah. Izgubili smo tuđi enega vjetega. Na ostalem delu fronte artiljerijski boji in boji z možnarji iz strelskih jarkov. Naj-silnejsi je bil ogenj pri Hebuternu, Souchezu, Carencvju in pri Hohen-zollernskem okopu ter v odseku St. Eloi. Delovanje sovražnika z mina-mi pri Wytshaetu. Spor Joffre-Ca«te!nau. Iz Berolina poročajo po ženevskih vesteh: Clemenceau, ki se je ravnokar vrnil s fronte, konstatira v nekem članku, da vladajo v franco-skem vrho\Tiem poveljništvu spori, ki jih oštro kritizira. V parlamentu, ki se zopet sestane v četrtek, bo pri-šel spor med Joffreom in Castelna-vom na razgovor. Kabinet Briand stoji zopet pred važnnni odločit-vami. Ponesrečen franeosk] zrakoplov. Toulon, 15. maja. (Kor. urad.) Agence Havas.) Neki franeoski zrakoplov je ob obali Sardinije padel v morje. Posadka, obstoječa iz 6 mož, je utonila. Izstradalna vojna. V »Daily Telegraphu« pravi dr. Dillon naravnost, da Anglija nikakor ne more zmagati v tej vojni in da bi bilo kruto to prikrivati ljudstvu. Naj-hujše varanje samega sebe pa bi bilo domnevanje, da je mogoče centralne države izstradati in potem premaga-ti. Dillon priznava, da je angleško brodovje izgubilo vsega skupaj 3 mi-lijone ton. Amerika in iustiflkaciie na Irskem. Preko Beroiina poročajo iz New Yorka, da so v Ameriki mnenja, đa je šla Anglija pri udušenju vstaje na Irskem predaleč. Anglija naj bi se bila zadovoljila s tem, da uduši vsta-jo in da ustreli enega ali dva voditelja. Kar pa so storili Angleži na Irskem je vse Amerikance, tuđi one, ki nišo Irci, užalostilo. Kako mislita Wilson in Lansing, pri tem nič ne za-leže. Od dne do dne je boU jasno, da bo morala Amerika nastopiti proti Angliji tuđi zaradi angleške blokade Nemčije in določil glede konter-bande. Iz netnške Vzhodne Afrike. Havre, 15. maja. (K. ur.) Belgijski kolonijalni minister sporoča, da je neka belgijska brififada zasedla Kigali. glavni kral provincije Rtianđ* v Nemški Vzhodni Afriki. London, 13. maja. (Kor. urad.) Kakor poroča Retiter iz Mošev (Vab, Afrika) z dne 11. t. m. je sovražnik včeraj obnovil napad pri Kondoa-Irangiju, pri čemer se je posluževal nekega topa s križarke»Kdnigsberg«. Vsled izbomega nastopa naših čet Je bU odbit; 50 mrtvfli, med njimi 2 Ev-ropejca smo našli Angleške izgube so majhne. Doraneva se, da Je bil nemški vrhovni poveljnik v. Lettow-Vorbeck pri napadu navzoč. Topovi generala Deventra so se izborno ob* nesll. __________ Grey o vojnL AngleŠki minister zunanjih stvari, Qrey, je 10. maja v pogovoru z londonskim zastopnikom v Chicagu izhajajočega lista »Dailv News« med drugim glasom poročila korespon-de ne ne ga urada izjavil: Prusko tiranstvo v zapadni Evropi vštevši Angleško se ne bo vzdt* žalo. Zagotovilo ministrskega pred-sednika Asquitha, da bosta Belgija in Srbija obnovljeni, se izpolni. Pogodbe, ki smo jo podpisali, da sklenemo mir samo dogovorno z našimi zavez-niki, se borno do konca strogo držali. Mi in zavezniki se borimo za svo-bodno Evropo, za Evropo, ki ne bo samo obvarovana obvladovanja enega naroda nad drugim, nego tuđi obvarovana pred razsajajočo diplomacijo in vojno nevarnostjo, obvarovana vednega rožljanja s sabljo. Mi se borimo za enakopravnost, za zakon, pravico, mir in civilizacijo po celem svetu proti surovi sili, ki ne pozna nobene omejitve, nobene sile. Kar Pruska namerava, to je pruska nadvlada. Uoče od Pruske oblikovano in obvladano Evropo. Odstraniti hoče svobodo svojih sose-dov in nas vseh. Izjavljamo, da bi bilo življenje v takih razmerah ne-znosno; to izjavljajo tuđi Francija, Italija in Rusija. Borimo se tuđi proti nemški misli, da je vojna koristna, da, da je že-leti, da se vedno ponavlja. Mi želimo trdnega miru v Evropi. Nemška fili-zofija meri na to, da pomeni zago-tovljen mir propad, izkvarjenje in žrtvovanje heroičnih lastnosti člove-škega značaja. Če naj obvelja taka filozofija kot trajna moč, potem pomeni večno skrb in nemir, vedno rastoče oboroževanje in oviro razvoja človeštva v okviru kulture in človeč-nosti. Sodimo, da bi se morali prepiri med narodi poravnavati po drugih metodah, ne po vojni. Take drugačne metode so vedno uspešne, če ie vo» lja dobra in ni želje po napadu. Mi verujemo v mednarodne konference. Po razpravi o nemški izjavi, da ne pritrdi konferenci o avstro - ogr-skih zahtevah napram Srbiji, je Grev nadaljeval: Uvažujte ti dve metodi za poravnanje mednarodnih prepi-rov, metodo pogajanj in metodo vojne v luči sedarnih bojev. Ali ni ne-srečnost vojne metode končane* dokazana? Industrija in trgovina sta vrženi z reisa, življenska bremena so težka, na milijone ljudi je ubitih ali pohabljenih, goreče so\Taštvo je po-večano in poglobljeno, stavba civilizacije ogrožena. Konferenca, ki smo jo mi predlagali ali haško razsodišče, ki je je predlagal car, bi bilo prepir v nekaj tednih poravnalo in vse te nesreče bi ne bilo. Vrh tega bi bili šli na daljšo pot ustanovitve trajne pod-lage mednarodnega mira. Na poročevalčevo vprašanje Če misli Grev, da bi mogli nevtralci pomagati do miru, je odgovoril Grev, da se mora po tej vojni provzroČena krivica premeniti v pravico. Zavezniki ne morejo prenesti miru, ki bi ne spravil v red krivic te vojne. Če se mi prfbližajo Ijudje z mirovnimi na-sveti. naj mi povedo. kak mir rmajo v mislih. Povedo naj. na kateri strani stoje. Če na primer mislijo, da fe Belgija nedolžna na napade in da ji je bila storjena neizrečena krivica, ki se mora zopet popraviti po tistih, ki so jo storili, potem naj to povedo. Prijazni nasveti, ki so zgol abstrakt-ni in ne poskusijo narediti razločka med pravico in krivico v tej vojni, so brez učinka in nepošteni. Z odločnostjo je potem Grey pre-rekel trditev, da je bila pred vojno koalicija proti Nemčiji in da je bila Nemčiji vojna vsiljena. Skliceval se je na ItaKjo, ki je prav ob začetku vojne odklonila nemško stališče v tem oziru. Poročevalec je potem omenil izjavo nemškega drž. kance-Iarja, v kateri je bila Belgija imenovana zajezje. Grey je odgovoril, da je bila Belgija zajezje, ki je varovala Nemčijo, Francijo in evropski mir, a Nemčija je hotela imeti zajurišano in razđejano zajezje. NemSki drž. kancelar je pri-znal storjeno krivico in Je obljubilt da obnovi Beigijo takoj, čim bodo doseženi vojaški nameni Nemčije. Zđaj pa pravi nemšld kancelar, da je status quo ante nemogoč na vzho-du in na zapadu. Z drugim! beseda-mi: geodvisaost Belgije bi bila uoU čena, kakor neodvisnost Srbije in Crne gore, če bi zavezniki ne mogli pomagati. Vse to povemo Nemčiji: Pripo-* znajte načelo, ki je povsođ poudar-jajo tišti, ki ljubilo svobodo. Dajte narodom pravo svobodo, ne tako imenovano svobodo, ki je prusko ti-, ranstvo dodeljuje kot miloščino pod-t vrženim narodom in dajte odSkodni-* no za storjeno krivico, v koiikor se more sploh odškodovati. Grey je potem poudarjal, da je bil temelj angleških zbliževanj v zad>-njih letih ta, da je Angleška stvarjala dobra razmerja in napraviti konec prepirom drugih sil. Dogovor s Francijo in z Rusijo ni bil sklenjen iz so-vražnih namenov proti Nemčiji ali kaki drugi državi, nego Ie z namenom, ustvariti trajen mir. Z ozirom na nemško trditev, da je Angleška edina prava ovira miru, je izjavil Grey: Nihče ne želi miru bolj, kakor mi, toda mi želimo mir, ki ustanovi pravičnost in obnovi spo-štovanje do mednarodnega prava. Francije, Rusije in Italije ni treba nič siliti, da vztrajajo v vojni. Te vedo, zakaj vodijo vojno, da namreč ohra-nijo to, kar je njihovim narodom naj-dražje. To vedo in to jih dela odločne in nepremagljive. Čisto nemogoče je, dati izraza, našemu občudovanju za junaštvo naših zaveznikov. Kakor je veliko naše občudovanje, tako veliko bo tuđi naše pritrjenje skupni stvari. Iz nemških virov prihajata dve pojasnili. Eno pravi, da mi zadržuje-mo zaveznike, skleniti mir. To meri na naslov nevtralcev. Drugo pravi, da uvažujemo mi separatni mir z Nemčijo in imamo namen, pustiti zaveznike na cedilu. To meri na naslov enega ali drugega zaveznika. Vsako teh pojasnil je popolnoma neres-nično. Ko je poročevalec vprašal, če je Grey zapazil trditev nemškega drž. kancelarja, da hoče Angleška razbiti združeno in svobodno Nemčijo, je odgovoril Grey: Nikdar nismo bili zavzeti za tako blaznost. Mi ne želimo nič takega in nemški drž. kancelar ve, da nič takega ne želimo. Nas bi veselilo, je bi videli, da je nemški narod svoboden, kakor želimo sami svobodni biti, kakor želimo, da bi bili tuđi drugi narodi svobodni v Evropi in po svetu. Med prvotne nauke politične vede spada in zgodovina to izdatno uči, da se z despotizmom in grozovitostjo od zunaj ne da ubiti duša kakega naroda. Mi se rudi ne mislimo lotiti take brezkoristne blaznosti pri kakem drugem narodu; mislimo, da bo nemški narod, kadar bodo uničene sanje o svetovnem gospodstvu, ki jih je vzgojil pangermanizem, sam zahte-val nadzorovanje svoje vlade. V tem leži upanje, da se ustanovi svoboda in narodna neodvisnost Evropo, zakaj nemška demokracija ne bo kovala vojnih načrtov, kakor je koval nemški militarizem vojno, ki se naj vrše v prihodnjem času. Če se ne nauči človeštvo iz te vojne, da se je vojnam umikati, potem bo ta boj brez koristi. Nemci so na stežaj odprli vrata vsakemu napadu na človeško življenje. Poraba strupenih plinov in takih stvari v vojni je bila našim pomorskim in vo-jaškim oblastvom že pred mnogimi leti priporočena, a so jo zavrgla, ker bi bila preveč strašna za civilizirane narode. Nemci so prišli s svojimi pre-mikajočimi se minami na široko morje, kar ogroža vojskujoče se države in nevtralne. Prišli so s svojhni mo-rilskimi Zeppelini, ki ne delajo nobe-nega razločka, a provzroče vojaško škodo Ie slučajno, prišli so s podmor-skimi čolni, ki uničujejo ladje in mo-štvo nevtralnih in vojskujočih se držav. Z enakim zaničevanjem postav in usmiljenja so prišli nad nedolžne narode z invazijami, požiganjem in zaplenjevanjem. Prišli so s strupeni-mi plini in gorečimi tekočinami. Ves svoj znanstveni ženij so porabili za uničevanje človeških življenj. Izsilili so, vpeljatl te stvari za splošno vojno porabo. Če se mora vojna nadaJjevati, potem se morajo narodi v prihodnje varovati samo z vporabo vseh unl-čev^lnih sredstev, ki jih morejo izumiti, dokler bodo pomočki in iz-najdbe znanosti končale s tem, da bodo uničile človoštvo, kateremu bi morale služiti. Nemci trde, da njih kultura vse druge tako prekaša, da imajo pravico, jo vsiliti vsemu druge-mu svetu. Odlični delež na kulturi, ki se je pokazala v tej vojni, bo tako uspešno klanje, da provzroči popol-no uničenje. Pruski mogočniki rmajo očividno Ie en nazor o miru: hočejo železni mir, kt ga naloži nemška pre-moč drugim narodom. Tega ne razu-mejo, da svoboden mož in svoboden narod raie umne, kakor da bi se pod-vrgel taki Častjlakomnostl in da ne fcore priti prej konec vojne, dokler ne bo premagana in opuščena ta ča-* sjtilakomnost 112. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 16. maja iju*. Stran S. Vojna z Rusije NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaf, 15. maja. (Kor. urad.) L radno se razglaša: * Rusko boj Uče. Nespremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štab« pi. Hoier, ImL BeroHn, 15. maja. (Kor. urad.) IVVolffov urad poroca: Veliki slavni stan: Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROĆILO. 12. maja. Dne 10. maja zvečer so napadli Nemci po silnem artiljerij-skem ognju v pododseku pri Jakob-štatu severno od kolodvora Selburg; uspeha nišo imeli nobenega. V noči na 11. maj so po silnem obstreljeva-njo te pokrajine zopet pričeli napadati. Ob izhodu iz vaši Epaku (3 km jugovzhodno od Avgustinhoia), ki je razdejana od sovražne artiljerije, traja boj. Jugozapadno od Medum-skega jezera so Nemci tuđi napadali, toda brez vsakega uspeha. Na več drugih odsekih okolice Jakobštata in Dvinska živahno delovanje sovražne artiljerije. Severno od Zirina, severovzhodno od kQlodvora Bara-novičev (32 km), je nemška artiljerija obstreljevala pristavo pri Osta-Išini in vas Bojari (5 in 3 km). Naša artiljerija je razpršila na več krajih sovrazne delavce, ki so utrievali pozicije. V pokrajini vzhodno od Kol-kov pri Novem Aleksiniecu smo za-vrnili sovražne poskuse približati se našim jarkom. 13. maja. Ob Oginskem preko-pu Je razvi!a sovražna artiljerija proti odseku naše pozicije nasproti kraju Telehani zelo živahno delovan;*e. Južno od Pripjata so sovražni izvidni odđelki zelo živahno delovali, tako da je prišlo mestoma do bližinskih hojev. Jugovzhodno od Kolkov in Novo Počajeva, 18 km jugozapadno od Kremenjeca, |e poskusll sovražnik rribližati se našfm jarkom; zavnrili smo gpa. Nlkofaievlč vrhovni povelftiflc »Times« poročajo. da je neposredno pričakovati imenovanje veli-kega kneza Nikolajeviča za vrhov-, netoa poveljnika reskih čet na evrop-stah frontah. Stihomltnov. Ruska vojna cenzura Je prepove-iala časopisom prinašati podrobnosti o Suhomlmov! aferi. Zatrjnje se, ja je Suh omi \nova soproga takoj po njegovi aretacij! izgfnfta Iz Petrogra-ia in |e popolnoma neznano, kam se e obrnila. Ruske fzmišliorfne. Tz vojnega poročevalskega sta-*ia poročafo: Ruski list »Rječ« piše 2. t m.. da so bili pri armadi princa Leopofcfa Bavarskega avstrtjski ćastrrtki zaradi udeležbe na nekem Tefepu med avstrfjskimi m nemški-mi vojaki od nekega avsfrijskega ptMJskega seVi krparfja v prflog enostranskfm i* ?reso*n, vse skie-nje na možnosti miru, kf naj se po-javijo vsled posredovanja dri»gih, ali vsforf cffpfomatičnfti aff bančrto-tehnlčniti umetnosti brezpogojno IkodrSvI. Kdor rru^H drnsrače, ta ne pon» Angftje, ta grreši na po*rtvo-▼ahiostl našega vcllkeffa naroda in je kriv smrti m pohabRonja motm njerovih sine*. Mtr ptMe §e !e po veliM zmaa, v Šmarju 25. do 29. ioni ja v Brežicah 1. do 3. Jnlija, v Kozjem 5-, 6. julija, v Sevnid 8., 9. julija, v Šoštanjti 22. in 23. nxa|ay v Velenju (pri rudokopu)) 24. maja, v Slovenjem Gradcu 25. in 26. maja, v Marenbergu 28., 29. in 30. maja, v Ljutomeru 1. do 4. junija, v Ptuju 6. do 10., 13. do 17. junija, v Onnoža 19., 20. in 21. junija, v Rogatcu 23. in 24. junija, v Konjicah 26. do 30. junija, v Cmureku 22. do 26. maja, v Radgoni 3. do 9. Julila, v Maribora 10. do 17. julija, 25. đo 27. JnKja^ v Št. Lenartu 18. do 20. julija, v Siov. Bistrici 21. do 24. julija. Dnevne vesti. — Termin za podpisovanje IV. vojnega posofiia Podališan, D u n a J, 15. maja. (Kor. urad.) Po včerajSnji provizorični ugotovitvi so dosegle dosedajne subskrfpcfje na IV. vojno posolilo približno isto vsoto, kakor pri prvem štetjn III. vojne-g a p o s o j i 1 a. Mnoga poročMa pa še nišo dospela. Ker prihajajo sub-skripcijskim poslovahricam še neprestano nove prijave in ker mno£e sub-skripcije na temelju hrpotekarnih po-sojii radi s tem zvezanih formalitet še nišo mogle biti izvršene, in ker se konečno tuđi subskripcife društev ter druge skupne subskripcije še le vrši-jo, so subskripcijske pošlo-valnice nujno zaprosile, daše termin podaljša. Fi-nančni minister je z ozirom na ome-njene okolnosti tej želji ustregel in Jfe dovolil, da se smejo subskrip- 6ij£ na I& valno uosoliU ijan 4. .MAJVfci^Kj NAKUU*. OiM 16. maj« 1*16. 112. ttev. sprejemati še do v ključno torka 23. maja. — Mestni deUiškf lice] je pođpi-salin plačal 1000 K IV. vojnega po-sojiia in sicer skupno 700 K in ena učenka posebej 300 K. — Umri ie na Dunaju tamkaišnji mestni poveljnik generalmajor Ri-har K 37 v. Imovina izkazuie 1977 K 28 v dohodkov in 1239 K 23 v stroškov. Knjižni tond je imel 745 K (M v dohodkov in 1608 K lb v stroškov. gotovina tega fonda je znasala 1357 K 02 v. Bilanca za ieto 1913/14 izkazuje v knjižnem fondu 9207 K 90 v aktiv in 3100 K pasiv, torej prebitka 6107 K 90 v, bilanca društvenega imetja pa 1336 K 07 v ( aktiv in 236 K pasiv, torej prebitka I 1100 K 07 v. Iz računov za leto a 1914/15 posnamemo: Promet: Do-hodni 6990 K 07 v. izdatki 6379 K 59 vin.Društvena gotovina: Oohodki 1479 K 98 v. izc!atki 1059 K 52 v. Knjižni fond: Dehoaki 2566 K 57 v. izdatki 2470 K 07 v. Bilanca: Knjižni fond: Aktiva S674 K 83 v, pasiva l?0O K. Pru.štveno imetje: Aktiva 10o5 K 46 v, pasiva 143 K. Knjige so bile pregledane, ker pa je knjige pregleda! sarro en revizor, se določi za drugega revizorja g. prof. Znpančič, ki bo poročal pri prihodnjem ob-čnem zboru, rakar sele bo mogoče dobiti računske zaključke. — Pri volitvah sta bila nato izvcllena v odbor prof gcr. K u č a r in V e s e -njak, za namestnika pa prof. ge:. LokovšekinNardir. Končno je bil stavljen rujni predlog. da se naj zavzame društvo slovenskih profe-serjev za. to. da 5e zopet otvori gori-ška slov. gimnazija in slov. moško in žensko učiteiiišče, ki so vsled vojnih dogodkov prenehali s poučevanjem. Tuđi naj se obrne društvo do begun-skega odbcra. da za te šr>!e narnen:e-ni denar poklonilo dijakom. ki bodo te sofe obiskovali — Zaćrusa r:o5ti!^:čarjsv. krč-marjev, kavarnariev, ž^anietoč.Tikov in izkuharjev v Ljubljani je imela včeraj popoldne v gostilniških pro-storih g. Fr. K a v č i č a na Privozu svoj 25. redni občni zbor, ki ga je vodil načelnik zadruge g. Kavčič. Iz Ietnega poročila, katero je podal g. Pintar, pn.snair.emo: Lani febru-arja meseca je imela zadruga sesta-nek zaradi enotnega postopanja pri zvišanju cen jedilom. Koncem aprila je zadrucra podala na trgovsko ministrstvo prošnjo proti nadalnji konfiskaciji slada ter enako prošnjo meseca maja na vojno i ;inistrst\o. Intervenirala je tozadevno tuđi trgov-ska in obrtniška zbornica. Zadruga sama je ponovno intervenirala glede policijske ure za vojake, glede dobave moke gostiiničarjem. nastopala v posameznih slučajih v prilog zaostalim po v voino vpoklicanih in proti umazani konkurenci. Dne 30. decembra 1. 1. je imela zadruga izreden občni zbor glede cen živil v gostilnah. Posredovala je nadalje pri podel.ie-vanju koncesii. Teh ie bilo na novo danih, oziroma razširjenih na dediče 14, popolnoma ugasnilo je 12, preno-sov je bilo 11; v zakup se je odđalo brez prenosa 9 obratov, namestnike so dobili 4 obrati. Obrate je ustavilo 9 gostilen in izkuhov. Članov ima zadruga s Šiško vred 284 s koncesijo, danes ne izvršuje obrt 19 gostilničar-jev, 84 je članov zakupnikov, skupaj 368 in sicer 130 moškin in 154 ženskih. Vajencev je bilo 21, oprosčenih 11. Umrli so tile člani: Ćehun Te-rezija, Pavšek Roza. K o r b a r Tomaž, Krapez Marija. B i z j a k Franc, Anzlin Franc in B e v c Jakob. Clani počaste vnh spomin s tem, da se dvignejo s sedežev. Svojo pe-tindvajsetletnico praznuje zadruga s humanitarno službo ter je pristopila kot Član k Rđečemu križu. Premože-nje zadruge se Je zvišalo za 192 K, prcnioženje mojstrske holnilke blagajne za 1.344 K fn premoženje bolnf-ške blagajne članov za 4916 K. Kapital, s katerim razpolaga zadruga, znaša vsega sknpaj ^3.476 K ^9 v. Zadružno premoženje zna5a 7310 K 06 v, premočenie mojstrske bolničke blagajne pa 14.751 K 41 v. Pohodkov Je fmela zadruea v preteklem letu 3334 K 71 v, izdatkov pa 3249 K 46 v. Račune sta pregledala revizorfa ££• XrJXto*&£X£AJM trn se do dow* čilu g. Križa padeli odboru abtolu-torij. Zadružni Intruktor g. Steika je vriporočaJ, da nai zadruga podpiše vojno posojilo ter je storila zadruga po inicijativi načelnika g. K a v č i -č a sklep, da podpiše 2000 K IV. vq|-nega posojila. Proračun izkazuje pri btroških 2368 K, primanjkljaja 768 K, ici se pokrije z doklado 3 K. Pri volitvah, ki so se nato vršile z vzkli-kom je bil za načelnika zopet izvoljen g. Praii Kavčič, za njegovega na-mestnika pag. Tonejc. V odbor so bili izvoljeni gg.: Belič Ivan. B o-1 e Jakob, P o 1 a j n a r Karei, Križ Peter, K r a p e ž Franc, Mrak Va-letin, St r i t a r Ivan, S t e p i č Peter; za namestnike gg.: Banko Ignacij, S o k 1 i č Matko, K r v a r i č Franjo in Tavses Karol. V načel-stvo po:ioćniške bolmške blagajne sta bila izvoljena ?. Tonejc kot odbornik m g. S t r i t a r kot namest-nik, v rauzorstvo te blagajne ^pa g. Macek kot odbornik in g. Sare kot naniestnik. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena gg. V r sf n -cot in i enente, za namestnika pa g. M i k o 1 i č. Končno je sklenil občni zbor poslati oster protest pivo-varni >-Union« in zastopništvu pivo-varne »Goss-, da ne bosta dajali vec privatnim odjemaJcein celih zabojev piva, docini ga gostilničarji Ie z veliko težavo dobe. — Ohčni zbor bolnlške blagajne članov zadruge gostiiničarjev v Ljubljani se je vršil snoči po občnem zboru zadruge pod predsedništvom g. K a v č i č a ter posnamemo iz poročila tajnika g. Pintar ja, da se je v preteklem letu priglasilo 61 bo!ni-kov, niud njimi 27 moških in 34 Ženskih: 19 članov je dobivalo podpore za skiipaj 490 dni. Članov je imela blagajna 270, v vojno vpoklicanih je bilo 25, umrlo je 8 članov. Dohodkov je imela blagajna 7454 K 62 v. izdat-kov 6231 K 82 v. Premoženje blagajne znaša 14.751 K 41 v. V 10. letih svojega poslovanja je izdala bolniška blagajna 1S.000 K podpore, 4500 K pogrebnih podpor, 3600 K za oskrbni-no v bolnišnicah, 17.000 K za zdrav-nike in nad 8000 K za zdravila. Odobreno. Za revizorja sta bila izvoljena £g. Anton P o g a č n i k in Josip S c h r e y f za namestnika pa gospod Legat. — Dolocitev novih prodajnih cen za nađrol^no prodajo koruznih mlin-skJh izdelkov. Z ozirom na novi pred-pis za izmlevanje, ki je stopil v ve-Ijavo dne 8. maja 1916. 1., ie določila kranjska deželna vlada za nadrobno prodajo koruznih mlinskih izdelkov naslednje prodajne cene, in sicer: za koruzni zdrob 84 v. za koruzno moko 52 v. za koruzno oblodo 52 v. — Meso v mestn« aprOvizaciji. Ju-ri .se bo zopet prodajalo goveje meso v mestni aprovizaciji v cerkvi sv. Jožeta. — Z^odaj! Prve rdeče jagode je dobil včeraj nek tukajšnji gespod iz St. Janža ra Dolenjskem. Teden Rdečesa križa v Št. Petru na Krasu se je sijajno cbnesel in je vrgel 22?^2 K 10 v, kateri znesek je bil poslan v LjuMJano. Na Colu nad Vlpavo je bilo po rrizadevanu ljudske sole podpisane-£a 4. avsrriskesra vojnega posojila N000 krer. Teden Rdeče^a križa je prinese- lepo s\roto 350 kron in čez .^0 letnih članov z udnino 4 K. Smrtne nezgode. 171etni posest-rikov sin Fran Stangelj iz Gotne vaši je hotel s svoiim bratom Hletnim Alojzijeni 300 kilogramov težko kolo spraviti z vrta. Ko sta kolo postavila in je hotela spehati ven. se je nrevrnilo in i'bib Alojzija, Franc pa ima težke poškodbe na glavi. — Po-sestnik Josip Vidic iz Smolene vaši ie sel z voli na polje: šel je pred vozom. Vola sta se splašila in vrgla Vi-dica na tla; prijel se je za oje vola pa sta ga vlekla dalje. Vidic )e dobil tako težke ix>škodbe, da jim je podleeel. Umrla Je v Krškem, dne 12. t. m. učiteljeva soproga. gospa Ivana Rosman. Dosegla je visoko starost 81 let. Pokojnica je bila v mestu in okolici znana kr»t skrbna in dobra žena. Marsfkdo, ki je hodil v krško me-sčansko solo. se ie bo spomfnja! tudi kot ob^e priljubljene dljaš-ke gospodi-nje. V dnlsn* dobi Hfi let ie stanovalo pri ntej mnoiro diiakov, ki jim Je bila kakor mati. Da ie v sili vsakomur rada pomaeala, n tem bi v Krškem tn v okolici marsikdo veđei povećati. Bod? blagi pokojnici ohranjen blag spomin \ Umri |e !5. t. m. v Mariboru stolni pro*t prelat Karo! Hribovšek v 70. letij svoje starosti. \z Kromerfža na Moravskem se nam poroča: Vest, da prfde sem ne te slovenska temveč tntfl ftalilanska ghnnazija rt Gorice, se tuđi tu vzdr-žtrje, fn sicer se bode baje za di)ake ustanovfl nekak konvikt. S poukom se r>rične menđa pričetkom Junila. Naše mesto hna že CeSko in nemško ter tuđ! knezoikofovt> elmnazffo; po- pravnico in fflasbeao sofo, bode torej potem glede šolstva tekmovalo z mnogo večjimi mesti. Teden RdeČega križa nam je prinesel več prireditev in koncertov, najznamenitejši je bil oni »češkega kvarteta« z Dunaja, nu-deč krasen umetniški užitek. — Zdaj gostuje tu češko gledišče Iz Brna in vprizarja operete; prlhodnji mesec priredi »narodno divadlo« iz Prage nekaj opernih predstav. Ker tu ni gledišča, vrše se te prireditve v kon-certni dvorani. Tako imamo naknadno svojo sezono. Vreme je bilo krasno pomladansko; »teriaci« pa so nam prinesli nekoliko novela mraza. Knezonadškofijski park je prekrasno šetališče. Baje dospe v kratkem olo-muški kardinal knezoškof tu sem v svojo poletno rezidenco. x. Suzne stvari. * Promocija nadvojvode Fride-rika za častnega doktorja lvovske filozofske fakulle. V stanu vrhovne-ga armadnega poveljništva se je izvršila 10. t. m. promocija vojnega maršala nadvojvode Friderika za častnega doktorja filozofske fakulte Ivovskega vseučillšča. Rektor vse-učilisča, profesor Twarclowski, je poudarjal v svojem nagovoru, da so neizprosne izkušnje grozile, da vrže-jo lovovsko vseučilišče z viška pol-nega dela v prepad uničenja, da je valovje izbruhnile svetovne vojne preplavilo skoraj vso deželo in glavno mesto ter zakrilo vse domači kulturi posvećene naprave z grobno tišino. Sedaj smemo po zmagovitem pohodu naše armade zopet delati kot poprej, preiskavatj, učiti zvesto narodnim tradicijam prošlosti in trdno zaupajoč v bodoenost. Vseučilišče se zahvaljuje vrhovnemu poveljniku ju-naŠki se boreče armade. da se je monarhija, katere zgodovinsko poslanstvo je v uresničevanju ideje vse narode monarhije v enaki Ijubezni okle-pajoče pravičnosti, mogočno mogla zoperstaviti pretečemu sovražnemu navalu. Promotor profesor Dembin-ski je izročil vojnemu maršalu diplomo z nagovorom, v katerem je izva-jal: Veliki uspehi v vojni imajo svoj izvor v delu, ki je bilo dovršeno v miru, v znanstveni in tehnični moči, v smotreni organizaciji vsega življenja. Dejanja so izraz moralne moči zbrane energije, resne vzgoje, prave izobrazbe, utrjene volje in politične samozavesti. Ta vojna je v svojem koncu boj idej in sveto\Tiih naziranj. Zmaga pred Lvovom je bila zmaga sveta. Niste si stali nasproti dve ar-madi. temveč dva sveta. Svobodni individualni, politični in narodni razvoj ob pclnem upoštevanju državne misli in državne avtoritete, to so ideje sveta, ki ie bil vedno svet našega duha, ki mu pripadamo mi in mu vedno hoćemo pripadati. Nai-globljo zahvalo izrekamo za resitev ravno te ^culturae ingenii nostri«. Nadvojvoda Friderik je sprejel diplomo in se je zahvaljeval za njemu in tako vsej po njem poveljevani arma-di s strani vseučiliŠča izkazano po-Častitev s tem večjim veseljem, ko *?e cvet akademične mladine sedaj v teh težkih časih bori v vrstah armade z nikdar obnemagujočo vnemo in ima odlicen delež na njenih uspehih. Zelezna zavest dolžnosti. globoko pa-triotično mišljenje in visoko duševno stališče akademične mladine v vrstah naše armade se ne more prehvaliti. Nadvojvoda je zaključili Filozofski fakulti Ivovskega vseučilišča in vsem drugim akademičnim mestom želim po zmagoslavrno končani vojni, na katero sedaj brezdvomno uspešnem zaključku bodo imele vse vede odli-čen delež, nadalien hiter, krasen pro-cvit! * Padel ie na italijanskem boji-šcu nemški radikalni poslanec dr. V. Pollauf. Služil je v armadi kot nadpo-ročnik avditor ter se je nahajal zadnji čas v Gorici. Pri nedeljskem ob-streljevanju mesta ga je zadel drobec granate. Posl. Pollauf je bil 40 let star. V državnem zboru je zastopal dunajski okrai VVahring. * Zaslužek dunajske pevke. Ravnateljstvo dvorne opere na Dunaju je s pevko Selrno Kurz sklenilo pogodbo, glasom katere bo ta pevka za 70kratni nastop v letu dobila plače — 196.000 K. * Zaplenjeoa Premoženia. Dež. sodišče v Inomostu je zaukazalo za-plembo premoženja knjigovodje Kle-mena Albertinija in odvetniškega kandidata dr. Ernesta Vivante v Tri-dentu zaradf veleizdajstva. * Nov srbfkl poutlčni teđnik. V srbskem jeziku ne izhaja zdaj niti en časopis več, Pač pa Javljalo ogrski llstt, da je začel v Genovi v Svici iz-hajati nov politični tednik »La Ser-bie«, ki bo v franeoskem jeziku za-stopal srbske Interese. Glavni urednik mu bo profesor bivšega belgraj- I skega vseučililča dr. Lazar Mar- * Ustavfien nemški list V U& sku na NemŠkem izhajajoča »Volks-zeitung« je od vojaŠke oblasti ustav, ljena. Zapovedujoči general pravi v dotičnem odloku, da je »Volks-zeitung« izredno težko žalila Javne oblast?, pisoč ironično, da bi areto-vanemu poslancu Liebknechtu ne bil padel niti las z glave, če bi se bil bavil z oderuštvotn. * Otrok v peči. Marija Hofbauer iz okolice Ljubna na Zgornjem Šta-jerskem je od 1. 1903. že štirikrat rodila nezakonske otroke. Prva dva otroka sta umrla. Pri tretjem porodu ni Marija Hofbauer poklicala babice in je vsled tega tudi ta otrok umri. Tedaj je'bila Marija Hofbauer obso-jena na tri mesece. Februarja meseca je zopet rodila, Skrila je otroka naj-prej v škrinjo in ga potem vrgla v peč. Obsojena je bila na štiri leta ječe. * Petrolejski mlJijonariL Vsakdo se Še spominja. kake strahovite cene je bilo minolo zimo plačevati za pe-troiej. Posiedica tega so bili milijon-ski dobički, ki so izginiii v žepe de-narnih mogočnikov. Pripravljajo se, pa še druge stvari. Vse očitneje se kaže, »da heče delniška družba« Fanto & Ko., ki je v tesni zvezi z »Bodenkreditanstalt« osredotočiti v svojih rokah kar mogoče vrelcev in tovarn. »Tagespošta« pra\i, da ie družba »Fanto & Ko.« med vojno silno obogatela. Med vojno — ko IJudje dostikrat še jesti nišo imeli, pa so morali petrolej tako drago plaćati, da še nikoli kaj takega! * ObritI prasec. Na Nemškem !e zdaj zasebnikom strofo prepoveda-no, klati prašiče doma. A vzlic temu je hotel neki posestnik v Udestadtu zaklati svojega dobro reiene^a pra-šičat ter meso in mast zase porabiti. Da bi tega nihče ne zapazil in da bi ga duh parenja ne izdal, je prašiča dobro »nažajfaU in ga po vseh pra-vilih brivske umetnosti obril. Doslei je šio vse dobro in mož se je vesele-ga srca lotil izdelovanja klobas. To-da sosedie so zaduhali, da dela klo-base in so 2a hitro ovadili. Seveda mu je oblast zaplenila prašiča oziroma meso, mast in klobase in vrh tega priđe mož še pred sodišče. * Brada v anglešk! armadi. Omoženi Angleži so res obžalovania vredni. Najprej je vlada obljubila, da omoženi sploh ne bodo poklicani na vojaško službo. To ie bil vzrok, da se je vse polno samcev hitro oženilo, kar je med ženstvom obudilo veliko veselje, zakaj nikjer na svetu ni toliko neporočenih deklet, kakor na An-gleškem. Potem je oženjene moške presenetil lord Derby z naznanilom, da bodo sicer že poklicani na vojaško službo, a sele potem, ko bo samcev zmanikalo. Zdaj je šla tudi ta obljuba rakom žvižerat in tudi oženjeni morajo k vojakom, prav kakor samci. A še ni dovolj razočarani. Najno-vejša naredba določa namreč, da k vojakom poklicani sploh ne smejo nositi brade, ampak morajo biti obri-ti. Kaj pa bodo žene rekle? Trdovrstno se vzdržuje govorica, da je za nakup varnih in priporočlji-vin srečk z zajamčenirni dobitki (do 630.000 kron) seda} že radi tega najugodnefši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju '4000 frankov popolnoma zastonj. — Opo-zarjamo na današnji zadevni oglas ^Srečkovnega zastopstvac v Ljubljani. Dana^nj* list obsega 6 strani. T^đajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Las(fi!na in fisk »Narodne tfskarne<-.. Za boleče ude je vteranje z Fel-lerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. Elsafluid prava dobrota. Poživljajoči fluid pospeši obtok krvt in hitrejše pretakajoča se kri zopet hitro prinese toploto, gibljivost in prijeten občutek v boleče ude. To svojstvo »Elzafluida-< številni zdrav-« niki roudarjajo in ni ga boljsega bole-čine pomirjajočega vteralnega sredstva, kakor je le-ta. Pri tem pa je to izborno domaće zdravilo tudi jako poceni, kajti mala steklenica stane Ie 42 vin. Po pošti pa se seveda ne po-šilja manj kot 12 steklenic, ki stanejo franko kamorkoli 6 K, 48 steklenic pa 20 K. Edino pristne Ie pri lekar-narju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 238, ffrvaško. Kdor trpi na revmatiz-mu, protinu ischiasu, ima večji del! tudi težave pri izpraznjenju telesa. Opozarjamo Ie na Fellerjeve milo od-vajajoče rabarbarske krogljice t znamko Elzakrogljice, ki se Jih lahko obenem naročf z Elsafliridom. 6 škat-ljic stane franko Ie 4 K 40 v in svetu-lemo, da imate obe 'zdravilni sred-stvi vedno pri rokah. Fellerjeva pristna mentolska stogla z zn. Elsa se prijetno uporablia zoper migreno in se za 1 K lahko poleg dopošlje. (JA 112. Slev. »SLOVENSKI NAKUli*, one 15. maja 1916. Stran 5» tmrli so v Ljubljani: Dne 12. maja: Franc Šturra, agistratni oficijant, 65 let, Turjaški fg 2, — Marija Možina, čevljarjeva ena; 51 let, Marije Terezije cesta i:. 12. — Janez Šulen, posestnikov iiD-htralec, 45 let, Radeckega cesta |r. 9. — P&l Hornyak, honved, y re--ervni vojaški bolnici v Marijanišču. Dne 13. maja: Trančiska Srrnik, rosestnikova ž^na, 37 let, Sv. Jer--eja cesta 44. — Ivan Selak, bivši -jjar-hiralec, 54 let, Radeckega ce-«ia 9. — Feliks Šegatin, čevljarjev 1% I leto, Jeranova ulica 5. FoH spreten te zmoien ¥•* jeilkOT, preTzame zašto pst vo v atelfefn ali rttaiira tndl na domu. Star |e 23 let, signrnega gastopa. Ponudbe pod „A. B. T. " 1583 na na upravniStvo »Slov. Naroda«. I Ako naročite ____ in to nemudoma storite, I sre*ta ffsfTi;skqa rdečga hnži ] I rrečkfl Barske?! rdefegs krizi I l refti bafcwtžtwske bmfckt ' Hsfeitiii filf 3° o iBili. sreft ft leta 1830 1 fofcitii list 4° o ggrrt. hip, srcžk iz I. 1884 Kesefni ob-rrt zi nrt petsreUiz. dcbifuih Ih itov S3ma 5 krtu. —~ 12 Jretenj vab !tto, fhTii debftkf 530*000 L ~~^ dobite igralno pravico do dobitkov ene turske srečke v znesku U 4.000 franko? popolnoma zastonj. Pojasnila ln Igrmlni nadrt poiilja br*zpla&BO Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana. §r Izb«rm» se J« «baesl« za ▼•- ~ F Jake ▼ vojski in ajpl«fc mm T«av kec* k°* najbolji bol oblažajoče mazanja {>ri prehUjenjn, reumatizma, gihtn. I nAaend, prsni* vratni lm bolaati I I T hrbtn I I Dr. Richtar-Jft I Sidre-LinimenUs £$r» Jidro-faln-EipilIer. Stcklenlca kron. - 80. 1 40, 1— I Dobira §• ▼ lekunah sli direktno ▼ Dr. Richter-ja lekarmi „Pri zlat«m ltvn"f 1 Pra^a, I., Elizabetom ce*ta a. "^ Vk Dneva« rausavAilljABje. v$bz'!"2 rofavic in ra^novrstnih parfemov Potrtim srce« fiaznanjamo, da je na Sa ljubljenka, gospodična Oipil do«, so vrU ▼ goct'lal n* pošti" »a Josoaloak •MIm dražba 190 leplh smrok> Smreke stoje tik za trgom Jesenice ▼ najbliini blizini tukajšaega kolodvora. Gospodarski odbor Jesenice. OVES se fiadomesti z melssnfmi I krmi li, ki jih razpoSil a I deželna centrala krmil. I Ljubljana, TurjaSki trg I St. 3, v vrečah po 50 kg. I Cena je K 35 — za 100 kg. I PRVA pi MED10U DROGERUA parfumerija, fotografična manufaktura itd. 1374 Ohlastn koncesiionirana prodaja stop. Ustanovljena leta 1897. Snton I^ane Ljubljana, Židovska nllca 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. Jtfodni salon £)fitaka Storoat, £jabljana, Stan trg St. Velika, zaloga dunajsk'h damskih in deklišhh Siamm/^ou. ćPoPrttvila točno in najceneje. Zalni klobufo v veliki isberi. Za poletno sezono priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Presernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo izgotoiljei illik za gospode in dečke ter mične novosti 309 v Konfekciji za to in deUice. Ceniki zastonj in franko. NeNovono sobo kabinet s kuhinjo, BV ItU mina StrSBka. 1575 Ponudbe na upravo. »SIov. Naroda« pod „aoMovaao/1579". Dojilja (•MBUbwaa) mlada in zdrava z obilnim mlekom 1&ČO mesta v družino. Cena zmerna. Ponudbe pod „dojilja" 1584 na upravo lista Uf M gostilniška koncesija pod dobrimi pogoji. Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. 1587 -^------------ -------------------—----------------------------■ Kontoristinja s pisarniško prakso, veŠča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, nadalje korespondence, knjigovodstva, strojepisja in brzopis ja se takoj sprejme. Ceni. prnudbe pod y,Kontorl8tln]a 500" 1593 na uprav. »Slov. Naroda« popolnoma samostojnega, eyent. korespondentinjo (Ie prve moči) veš* ega korenspondence in strojepisja, se sprajme takoj-Ponudbe pod yvkoresponđent/ 152711 na upravn. »Slov. Narodu«. 1527 VINA belega, rudečega, kakor tuđi več bek to (Sli^rovke v™fogi Ivan Ogrin LaTerca pri M^J«al»mjMaa>a 1533 Knplm po visoki cenl kostanjev orehoT |esenov LES Ponudbe s ceno in množino (koliko vacjonov) je poslati tvrdki : J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej). :: Na ponudbe brez cene se ne ozlra. :: ■A iZBIRO pošilja tuđi na deželo: Kiasne 2652 BLUZE plaftče. joplce, fcrlla, kostume, noćne halje, peri I o. modne pred aiele.iportaeklo- u Zelosolidna tvrdka: bake in steuukv. M. Krištofič - Bučar L|aUiaaa. »Uri trg •. Lastaa alia. Fine otroške oblekce i! in krstne oprave. ■■ I SUvorka — tropinovec — biinje ec : pelinkovac — rum — kognsri • v BaJlMlIil kalMftiti m iffel pe alsklk đaevnlb eeaab pri tvrfti Ornmmer & Korapa ______Hnbl|ana, Sodna nllca stev. 3. 13T7 MODNI SALON Rozi Fabčič, Rimska cesta 6. Ccnjenim damam in gospicam priporočam veliko izbero slamnikov modelov in raznega nakita. Postrežba točna in solidna. Postrežba točna in solidna. ZDRAVA ERI! I Kri je splošna hranilna tekočina, iz katere za- l'ema telo hranilne snovi. Ce nima kri dovolj hra- I nilnih snovf, oslabe vsi udje, in tako se potem noraja ceia veriga različnih bolezni, ki nam ogrene I življenje. To zlo verigo je treba predreti in to je mogoče doseči Ie naeni točki: v hranjenju krvi in njenem izboljšanju. Jaz sem po doigoletnem preiskavanju spisal knjigo, v kateri kažem, kako In na kak način se kri in soki izboljšajo, kako se povzdigne prehra-njenje in kako se obvarujemo bolezni ali jih od-pravimo. 529 Popolnoma zastonj po§!iem vsakemu ta dragoceni spis, kdor Ie pi3e ponj. Tuđi nudim vsakomur priložnost, da se prepriča, na kak način je to mo2nof ne da bi Ie vf-narja izdal. A pišite takoj! Eksped. Iekarne ori opf ri, Budimpešta VI, odd. 456. A- i" £ Sfaberne )*{es1ni trg št tO. Prodaja I ka bolfša moč se sprejme tako] ali pa pozneje v trgovino s specerijsliim masom. Ponadbe na tvrdko Ivan Perdan w Ljubljani. 1427j Sfiodtil satotj^ SUariia Sohi - £jubjfaqa, Židovska ulica št. 8 ođprto sMadišče nasproti stev. 7 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusueje nakitenih svilenih klobukov in slamnikov, redno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovr stnihtovarn in najmodernejšega nakita. I Popravila po želji. Zahu klobuki vedno v zalogu Zunanja naročita obratom pošte. Vriznano najmzje cene! Priznano najnizje cene!