OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EUPAlLETt NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK! ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commerical Printing of All Kinds ^2lXXXVII.—LETO XXXVII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 8, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 171 ^ARYivec je po dolgotraj-° ®zni umrla na svojemu do-Ivec, stara 70 let, sta- Jujoča na 19611 Killdeer Ave. J oskrbuje pogrebni zavod ®eph žele in sinovi, 458 E. 152 Podrobn Jutri losti bomo poročali 2^kaj take nesreče? v„.,.,^^®V6landu samem sicer ob Priliki treh Pfazn, dni, ko se je tudi hn„ Delavski dan, sicer ni ^ tlifi Gne smrtne nesreče na ci Л ; pa jih je več v okoli-ki huda je bila nesreča, lju J® primerila v Fairview par-2^° se je zgodila? Skupina let h starih 15, 17 in 18 v predmestju Lake-jHQb'i' izposodila star avto-pa J ' obiskala gostilno, potem to кц slepo Pozno Vozarila naokoli. Bilo je zvečer. Na ostrem ovin enem parku je stari avto TV ---------- enda odpovedal, oziroma (lANG КШК JE ZA(EL Z BOMBARDIRANJEM KITAJSKE ТА1РБН, Formoza, 7. septembra—Otok Quemoy je bil napaden že štirikrat. Kitajski komunisti iz celine so ga napadali, dva ameriška oficirja sta izgubila življenje. Čiang Kajšek je začel s protiakcijo. Bombardiral je kitajska oporišča, ki so služila kot izhod komunističnim oddelkom, ki so napadali otok Quemoy. čiang Kajšekovi piloti, ki so'' bombardirali, so se ob povratku o svojih akcijah izražali zelo zadovoljivo. Kitajsko nacionalistično časopisje se razpisuje o tem bombardiranju in pravi, da se bodo komunisti desetkrat premislili, predno bi napadli Formozo samo in okoliško otočje. Vendar pa splošni politični položaj še nikakor ni jasen. Ali gre komunistom na Kitajskem samo za živčno vojno, ko poskušajo z manjšimi napadi na otočja, ki so pod oblastjo Čiang Kajšeka, ali pa pripravljajo v resnici pravi vojaški napad na Formozo? bil, ® katero je voznik vozil, рОђоу ^"^^velika, zato se je avto obrnil in začel goreti, dve rt Тгце izmed petorice, let_ st^ komaj 15 in 18 lačiv. t zgoreli, in na enak je m na staf Zgorel ttidi neki 17 let mlada moška, ^jiju voznik, sta ušla v bo jj, poškodbami, a voznik se Dietji zagovarjati radi pro-^^b°jstva. Na kraju ne-ležalo V Clevelandu zboruje Poljska narodna zveza. Zasedanje bo trajalo tri dni. Poljaki so iznesli zahtevo, da naj Združene države dajo Čiang Kajšeku na For-mozi na razpolago ne samo navadne in vodikove bombe, marveč vse razpoložljivo atomsko orožje, da bo Čiang Kajšek v slučaju napada Formozo tudi lahko branil. (Na občnem zboru "Poljske narodne zveze," sestoječe iz Po-jakov, ki ?ivijo v Ameriki, sta nastopila z pozdravnim govorom tudi ohijski governer Frank Lausche in župan mesta Cleve-landa Anthony Celebrezze.) ece kos,* bitiL . * bi pomagali, "■ P'«kih steklenic. prihiteli več raz- Adi ^пацег je 1st Kancler Konrad Nemčija- — tlade l3U(jgi se je obrnil na nemško govqj. ^ ® posebnim radijskim slovii ^ tem govoru je na-Co2e besede tudi na Fran-^'^^uer je še vedno pre-' ^ bo prišlo do francosko- ke reai^^ absolutna potreba vsadke. evropske zunanje poli- zbližanja, ker je to Ce bi 4. Propadi politično stremljenje Francozi vedo, da (iji, tj ^ ° Velike odmeve v Nem-^0 ^Gvi pa bodo šli na ško-"iice kvarne posle- ^^enauer označil z eno ^mški nacionalizem bo ^ se vršijo volitve po ®^avijg J^^'^ških provincah, so ko oddajajo svo-^јб: дј. pred važno vpraša-nemško-francoski skupnost v zapa ^ njeno skupno \ proti. Zunanje poli- \ je torej tudi ^ ^.^^^^■žnejše in se hočejo tega vprašanja ^ ^avno pri volitvah. Ol-i, UBIT PRI v! O, 7. Sept.- Зе bil dirke z avtomo- patfigg 40 let stari Louis 8^'^ kolo ° %ed vožnjo odle v^'^fftobii od dirkajočih 1... in ga zadelo narav- V bolnišnici V Euclid-Glenville bolnišnici, soba št. 621, se nahaja Mr. John Ušeničnik iz Neff Rd. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi se čim preje zdrav vrnil na svoj dom. Popravek V dopisu Mrs. Angele Mezner iz Chicage, ki je bil priobčen v Drilogi Progresivnih Slovenk zadnji teden, se je pomotoma navedlo ime Frances Vider, da je šla na obisk v starp domovino. Mrs. Vider se ni podala na obisk, pač pa Mrs. Frances Vidmar, kar 1'pamo, da se vzame v blagohotno naznanilo. Vatro Grill urednik odvetniške revije Za urednika glasila mesečnika odvetniške zbornice okraja Cuyahoga je bil imenovan Vatro J. Grill, odvetnik in predsednik Ameriško-jugoslovanske tiskovne družbe. Uredniško mesto pri omenjeni reviji je honorarno, ni plačano. Mr. Grill je prvi pomožni prosekutor na mestnem kazenskem sodišču. Dr. Sheppard hoče na prosto! Odvetnik William Corrigan je kot zagovornik dr. Samuela Shepparda, ki je pod obtožbo umora prvega reda radi smrti svoje žene Marilyn, naznanil, da bo zahteval oprostitev svojega klijenta proti položeni varščeni. Zagovornik trdi, da je dr. Sheppard v smislu ohijske ustave upra zahtevati oprostitev do dne,a, Ku se začne obravnava proti njemu, kajti ustava do predpisuje svobodo pod varščino za vse slučaje, razen takih, kjer je "dokaz krivde jasen in je verjetnost, daje obtoženec kriv, velika." V primeru dr. Shepparda pa da so vsi dokazi zgolj okoli-sčinski, ne pa direktni, torej ne odgovarjajo temu, kar pravi državna ustava. Pomočnik državnega tožilca John Mahon, ki zastopa proseku-cijo, je v tej zvezi izjavil, da korak dr. Shepparda pozdravlja, pod pogojem, če je obtoženi zdravnik pri volji nastopiti kot priča, кл- zelo rad bi stavil nanj nekaj zelo tehtnih vprašanj. Posebno zaslišanje o predlogu, da se dr. Sheppard izpusti na prosto proti kavciji, je določeno za petek. Zaslišanju bo predsedoval okrajni sodnik Edward Blythin. Stalingrad-Conventry MOSKVA, 6. septembra — V zadnji svetovni vojni sta bili mesti Stalingrad v Sovjetski zvezi in Coventry v Veliki Britaniji naravnost simbol. Mesto Stalingrad se je uprlo Hitlerjevi armadi in kljub temu, da je Hitler dal poveljniku nemških čet pri Sta-lingradu nalog, da mora mesto zavzeti tudi za ceno "do zadnjega moža," se Stalingrad ni vdal. S tem je bilo tudi končano Hitlerjevo prodiranje na vzhod. Po nemškem porazu pri Stalingradu so se Nemci začeli umikati in je bil Stalingrad "začetek konca" Hitlerjevega poloma. Mesto Coventry v Veliki Britaniji je bilo po nemškem letalstvu silno bombardirano. Hitler je rabil celo izraz, da bo Veliko Britanijo "coventriziral," to je, porušil do tal. Oboje mest je sedaj stopilo v ožjo zvezo. Mestna uprava obeh bo izmenjala obiske. šE EN DESETI BRAT o. MARSEILLE, Francija, 7. septembra—Nikolaj Levicky je star 25 let, po narodnosti Belo-l us. Ker ni hotel živeti doma, je šel v svet. Mislil je, da bo zanj dobra služba mornarja. V mesecu avgustu leta 1953 je odšel z britansko ladjo "Lier Bre-tagne." Ladja je odplula iz italijanskega pristanišča Genova na poti v Argentino. Levicky si je preskrbel že popre je argentinski potni list. Ko je bil z ladjo na Atlantiku, je prišla vest, da je argentinska vlada njegov potni list razveljavila. Ko je ladja dospela v Argen- POLEG ATOMSKE DOBE—TUDI DOBA STARCEV V Rimu so zbrani u& ni možje, ki se bavijo z ljudskim gibanjem. Kako se rodimo, kako umiramo, kakšno starost doživimo. Vprašanje je vsekako važno, ker je 70 držav poslalo svoje zastopnike na to zborovanje. Starostna doba se pomika vedno višje. O tem ni več dvoma! Ameriški zastopnik Lynn Smith, ki profesor sociologije na univerzi Florida, je podal glede Amerike zanimiv pregled. V Ameriki, posebno v Floridi in Califor-niji, je nekaj mest, kamor se zatekajo upokojenci, prev-žitkarji, sploh ljudje, ki so stari nad 65 let. Skoraj četrtina prebivalstva teh mest je stara. V Floridi je na primer mestece St. Cloud, kjer ti stari ljudje tvorijo skoraj polovico prebivalstva! Začetkom tega stoletja je bilo v Ameriki okrog štiri odstotke prebivalstva starega nad 65 let. Danes je takih že nad osem odstotkov. Ena tolažba je ta, da tre-notno živi v Združenih državah med sto tisoč ljudi le sedem takih, ki so stari 96 let ali pa več . . . Posnemanja vredno! CORVALLIS, Ore., 6. septembra—Policaju Jessu Howardu je na srcu ameriška mladina in njena usoda. Kako preprečiti, da se ta mladina ne klati po ulicah, kako pa ji tudi preskrbeti primerno zaposlitev? Jess Howard je s privoljenjem svojih predstojnikov organiziral privatni posredovalni urad za delo in službe. Pri tem mu je šlo izključno le za mladino. Zbral je naslove delodajalcev, ki bi znali zaposliti mladino in se je na lastne stroške na njp obrnil s prošnjo, da mu poročajo če in kadar bi se lahko pri njih zaposlila mladina. Zbral pa je tudi naslove mladine in se nanjo obrnil, naj se mu zaupa in kadar jo bo obvestil, da je za njo kako mesto prazno, naj gre takoj, ko dobi to sporočilo, ker služba je gotova. Jess Howard pravi, da je njegova akcija rodila lepe uspehe. Eisenhower je napravil iz ameriškega delavca zopet-pozabljenega moža BOGATI ŠE BOGATEJŠI, REVNI šE REVNEJŠI WASHINGTON, 7. septembra—CIO in AFL sta izdali ob priliki Delavskega dneva skupno spomenico, v kateri se pečata z uspehi sedanje republikanske administracije in predsednika Eisenhowerja. Republikanska administracija je izročila navadnega Amerikanca nazaj v pozabi jen je, le da je mogla pomagati bogatašem in bogatemu poslovnemu svetu! KoHko obljub je snedel Eisen-"*" hower: tino, Nikolaj Levicky ni smel stopiti na suho, marveč je moral ostati na ladji. Ko je ladja pristala v Marseillu v južni Franciji, so mu tudi Francozi povedali, da ne sme iz ladje! Nikolaj Levicky je tako prebrodil Atlantski ocean sem in tja osem krat. Z ladjo je prevozil 95,000 milj, ne da bi smel kdaj stopiti na suho! Končno so se ga usmilili Združeni narodi. Na njihovo intervencijo je dominikanska republika, ki leži v Karibskem morju, dala Nikolaju Levickyu svoj potni list in s tem dokumentom Levicky nekako "po svetu varnejše hodi." Izjava de Castriesa HANOI, 6. septembra—Francoski general Christian de Castries je bil poveljnik znane trdnjave Dien Bien Phu. Ko je trdnjava padla, je prišel de Castries v komunistično vojno ujetništvo Nedavno je bil de Castries izmenjan. Priznal je, da so komunistični Kitajsci materialno res podpirali komuniste iz Indokine, s. tem pa še ni rečeno, da bi bili komunisti v Indokini odvisni od Kitajcev. Ti so obratno popolnoma samostojni in imajo le enega političnega in vojaškega vodite Ija, to je njihov Ho Chi Minh. De Castries je tako potrdil, da je Ho Chi Minh še pri življenju in s tem pokopal razne kombinacije, da bi Ho Chi Minh ne bi bil več živ. Leta 1952 je obljubil, da bo pomagal ameriškemu delovnemu človeku in da bo odpravil tiste določbe Taft-Hartleyevega zakona, ki ovirajo delo delavskih unij. (Prvotno je bil imenovan za tajnika za delo v federalni vladi unijec Durkin. Durkin se je pogajal z Eisenhower jem, njegovimi svetovalci v Beli hiši, in je prišlo v nekaterih točkah Taft-Hartleyevega zakona, ki naj se spremenijo, tudi do skupnega sporazuma. Ta sporazum je vsled indiskretnosti, ki pa je bila naj-brže namerna, prišel predčasno v roke newyorskim bankirjem, ki so v svojem časopisju začeli s silovito borbo zoper nameravano revizijo Taft-Hartleyevega zakona. Bela hiša je tedaj tajila, da bi bile že konkretne točke imenovanega zakona s konkretnim sporazumom, kako' naj se spremenijo. Tajnik za delo Durkin je vztrajal na sporazumu. Vsled zadržanja Bele hiše je nato odstopil.) Tako CIO, kakor AFL kažete s prstom na to, da gospodarsko stanje v republiki ni zadovoljivo. Eisenhower je v svoji volilni kampanji obljubil federalno pomoč, če bi bila ta potrebna, sedaj tc- potrebe noče videti in federalno pomoč odklanja. Vse naj se popravi samo od sebe! Tisti, ki opozarjajo na gospodarsko nevarnost, naj so po Ei-senhowerju krivi preroki. Delavski zastopniki v tej točki obsojajo Eisenhowerja in imenujejo tako ravnanje za brezvestno, za cinično. "Blagostanje"—volilna parola Republikanci so otvorili volilno propagando in najavili, da bo sedanje gospodarsko stanje, katerega oni imenujejo blagostanje, volilna parola. Smo pač v po- NAGCI POD OGNJEM! HII-LSDALE, 111., 7. sept. — V tem kraju se nahaja kolonija oziroma tabor, kjer se zbirajo in zabavajo pripadniki kulta nagote. Včeraj so na tabor, ko so nekateri člani igrali žogo, padli streli. Na srečo ni bil nihče ranjen. Šerif je aretiral dvoje dečkov, ki sta priznala, da sta od dala par strelov na zbrane nag-ce. polnem blagostanju . . . Zanimivo je, da po njihovem mnenju ne komunizem, ne McCarthyzem ne bosta pri volitvah med volilnimi parolami! Atom v civilni industriji V Shippingportu, Pa., se je položil temeljni kamen novega podjetja, ki bo produciralo električno strujo na atomski pogon. Ameriške družbe Duquesne Light Co., Westinghouse Electric Corp. in Komisija za atomsko energijo so se sporazumele, da postavijo skupno tovarno, ki bo stala 45 do 50 milijonov dolarjev. Delo bo končano v letu 1957. Principielno bo pogonska sila mesto dosedanjega premoga — uran. Pridemo tako do prvega ameriškega podjetja v privatnih rokah, ki bo gnano po atomski energiji. Ker je bila do sedaj zvezna komisija za atomsko energijo pri-viligirana lastnica atomskih iznajdb, obstoječih atomskih naprav, je tudi ta komisija nujno morala sodelovati pri novem podjetju. Vprašanje je, kaj bo s ceno električni sili, ki jo bo produci-rala atomska energija. Ali bo nižja, ali bo višja od dosedanje in kakšna bo kapaciteta te produkcije? Za enkrat gre gotovo z velikim poskusom atomske energije v ameriški civilni produkciji. Ta korak je važen in bo imel lahko nepredvidljive posledice v ameriškem gospodarstvu. vesti Redna seja Redna seja društva sv. Ane št". 4 S.D.Z. se vrši nocoj v dvorani št. 1 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Vabi se vse članice, da se gotovo udeleže. Po seji se servira okrepči-la. ZA ODPRAVO DISKRIMINACIJE! WASHINGTON, 7. septembra —Na ameriških šolah se je začelo s šolskim poukom. Šole, ki so do sedaj izvajale politiko ločevanja po plemenih, se morajo orientirati do spdbe ameriškega vrhovnega sodišča, ki je izreklo, daje ločevanje otrok na šolah po plemenih protiustavno. Predsednik Eisenhower se je skupno ,s podpredsednikom Nixonom obrnil na ameriški poslovni svet, kakor tudi na ameriško delavstvo s pozivom, naj se skupno dela, da diskriminacija končno odpade, ne samo na šolah, marveč povsod tudi ko gre za sprejem delavca črnca v službo. Predsednik Eisenhower pov-darja, da bo Atnerika spričo svoje naraščujoče industrije itak rabila strokovno izobraženo in kvalificirano delavstvo, četudi v rezervi. Drugi moment je zunanjepolitičnega značaja. Ko se poteguje Amerika v zunanjem svetu za Tako washingtonska kakor clevelandska vremenska napoved za Ohio je ta, da je vročina z vlago končno premagana. Mrzli val je že zajel vsaj severni del Ohio. Najvišja temperatura dneva bo 82 stopinj, najnižja 53 stopinj. Na Atlantiku, vzhodno od obale Floride, se je pojavil ponovni orkan. Ta se bliža obali Floride in je prebivalstvo opozorjeno na nevarnost. Ko so bili zbrani podatki o smrtnih nesrečah za časa zadnjih praznikov, so najavili, da je bilo v teh treh dneh na cestah do smrti povoženih 364, skupno pa je prišlo ob življenje poleg nesreč na cestah, naprimer pri kopanju, ob požarih, itd. 539 ljudi. V tej številki so zapopadene vse nesreče. . Na Manili na Filipinah je osem zastopnikov zunanjih ministrov osmih držav, med katerimi so tudi Združene države, podpisalo pogodbo o skupni obrambi južno-vzhodne Azije. Indije, Indonezije in Burme, torej najpomembnejših južno-azijskih držav, pri tem bloku ni zraven. Dosedanji governer . države New York, TPhomas Dewey, je dal ameriški javnosti na znanje, da on v nobenem pogledu ni več politični kandidat za katerokoli politično mesto. Umaknil se bo \ zasebno življenje. Dewey sicer sam ni povedal, povedalo pa se je iz njegove okolice, da se je Thomas Dewey moral udati željam svoje družine. Imperial State Building v New Yorku velja za najvišjo stavbo na svetu. Sedaj pa javlja železniška družba New York Central, da bo svojo železniško postajo v New Yorku nadomestila z novo v obliki nebotičnika, ki bo še večja od Imperial State poslopja, torej najvišja stavba na svetu. enakopravnost in svobodo, pride nasproti komunistična propaganda in s prstom pokaže na ameriško plemensko diskriminacijo, češ: Pometajte najprvo pred lastnim pragom! * Z odpravo diskriminacije gre sicer naprej, vendar počasi. V Philadelphia i je javno kopališče, ki je bilo do sedaj odprto le belim kopalcem. Uprava kopališča je ukinila prepoved dostopa črncem. Okrog 20 črncev se je pojavilo v kopališču. Večina od njih je le plačala vstopnino en dolar, šla do kabin, nato pa kopališče zapustila. Obratno tudi beli kopalci niso bili zadovoljni z hovo gesto kopališke uprave. Kopališče ima kapaciteto, da sprejme kakih štiri tisoč kopalcev. To število je normalno za vroče dni. Kljub zadnjim vročim dnem pa je prišlo na kopališče vsega skupaj le kakih 700 ljudi. Beli kopalci ne marajo črne družbe. Nemci in oborožitev LONDON, 7. septembra — Britanska vlada je predlagala, da se naj vrši dne 14. septembra v Londonu konferenca prizadetih držav, na konferenci pa bi se vršilo vprašanje ponovne obro-žitve Zapadne Nemčije. Poleg znanih držav, ki naj bi sodelovale pri skupni zapadnoevropski obrambi, naj na to konferenco pridejo predstavniki Velike Britanije, Združenih držav in Kanade. Na splošno se lahko reče,,da so omenjene države za to konferenco in je le vprašanje, če je čas prikladen. (Britanske delavske unije so izglasovale resolucijo za nemško oborožitev.) Na lovu Poznani Mr. Frank Kramer, ki je do pred letom in pol vodil gostilno Kramer's Lounge Bar na E. 185 St. se je 3. sept. podal na jago v Cody, Wyoming. Tam bo v družbi šest drugih lovcev, med katerimi je tudi Lou Gale, ki piše športne članke za pri Cleveland Plain Dealer, lovil srnjake, jelene in medvede. Na jagi bodo snemali tudi filme, katere bodo imeli za spomin in jih seveda tudi pokazali svojim prijateljem-lovcem. Vrnejo se koncem septembra. Obilo sreče, fantje! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_____________________________ For Six Moiillis—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ..$10.00 - 6.00 . 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)_________________ For Six Months—(Za šest mesecev)________ For Three Months—(Za tri mesece) ______________________ _$12.00 - 7.00 - 4.50 Ejilercd as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Ciovelaud, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. CiGAVl SO NARAVM ZAKLADI? (2) - V Ameriki gotovo obstoja silno važno, mi naravnost trdimo zivljenslio vprašanje, ali naj se ameriški naravni zakladi kot je voda, ležišča surovin, recimo gozdovi izkoriščajo v interesu privatnega kapitala ali pa naj ti naravni zakladi služijo splošnosti. O Tennessee Valley Authority se ravno v današnjih dneh mnogo govori. Gre za naravni zaklad vodnih sil, kako se te izkoriščajo v produkcijo električne energije z vsem, kar je s to produkcijo v zvezi. Ali po načelu kapitalizma ali po načelu splošne blaginje. Stvar zahteva jasnih vpogledov in ne dopušča nobene demagogije. Zato tale objektivni pregled: Bila je ideja pokojnega Franklina Delana Roosevelta, da se splosni naravni zakladi Amerike dajo na razpolago v splosni ameriški ljudski dobrobit. Franklin Delano Roosevelt je v letu 1933 napravil veliki zgodovinski poskus, da je v petih ameriških državah, katere namaka reka Tennessee z vsemi pritoki, postavil na noge federalno kontrolirano podjetje, kako naj se izkoriščajo te vodne sile, ne da bi šlo izključno za privatni dobiček. Ko pa govorimo o reki Tennessee v zvezi s tem poskusom, bi lahko govorili, če bi slo z istimi poskusi še naprej, tudi o reki Mississippi in Ohio, če haj namreč bo izveden program tudi v d.&žavah, ki jih namakajo te reke. Moramo namreč povdariti, da potreba rodi potrebo. Ko je šlo prvotno za izkoriščanje te vode v splošne namene, so nastale druge potrebe, ne samo, kako napraviti jezove, da bi zbrana voda nato gnala elektrarne. Tudi kako napraviti te reke plovne. Tudi, kako iztrebiti malarijo iz tega porečja. Tudi, kako izkoristiti novo nastali položaj. V krajih, kjer je bilo svoječasno močvirje in kjer so se vodne struge regulirale, je bilo na tisoče in tisoče akrov bujne plodne zemlje naravnost prikladne za letovišča. Roka podaja rokb in večkrat si moramo priznati, da veliki dogodki privedejo do velikih pomembnih slučajev prav za konkretno privatno življenje. Človek se pač zna obrniti in izkoristiti novo nastah položaj. To velja dobesedno za v^e območje TVA, ki obsega države Tennessee, Kentucky, Virginijo, Severno Caroline, Georgijo, Alabamo in Mississippi. To delo TVA je imelo naravnost revolucionarne posledice v življenju prebivalstva omenjenih držav. Električna energija, pro-ducirana po izrabi omenjenih voda, je privabila številne industrije ravno v te države. Tam, kjer je pred Roose-veltom bil pridelek, s tem pa tudi zaslužek le pri koruzi, bombažu in tobaku; tam, kjer je bila nepismenost več kot splošno znana in se je govorilo o "hribovcih," tam cvete danes ameriška industrija. Tam se dviga standard življenja, ki je posledica velikega industrijskega razvoja ravno vsled pametne izrabe enega največjih naravnih zakladov, vodne sile. 1,600 novih industrijskih podjetij se je naselilo v te kraje. Če je bil pred TVA narodni dohodek na glavo v številkah vzeto 44, je sedaj preko 60. Gremo naprej, da se bo ta narodni dohodek celo podvojil. Če so bile v te*h krajih ameriške farme tako zaostale, da so bile komaj v treh odstotkih oskrbovane po elektriki, je danes 90 odstotkov teh farm že "razsvetljenih." Pet milijonov ljudi, kar znači tudi nekaj, je direktno odvisnih od TVA. Ni več običajnih povodnij, ker so se struge rek regulirale. Nastala so umetna jezera, ki imajo sama na sebi ogromno vrednost. Povdarimo tudi, da se je zvišalo ribogojstvo, važen gospodarski element, ki ne služi samo športu, marveč prav konkretni trgovini. In če« bi bila cela Amerika taka, da bi se naravni zakladi izkoriščali pod skupno federalno kontrolo? To je važno vprašanje. Sedanji predsednik Eisenhower je pri volitvah leta 1952 svečano obljubljal, da bo TVA podpiral, ga celo razširil. Spričo ogromnega obsega te narodne organizacije nastajajo vedno nove potrebe, s tem pa se pojavlja zahteva pa novih elektrarnah, na splošno po novih tovarnah. Toda že leta 1953 je isti Eisenhower dejal, da TVA pomeni socializem, ki se plazi v ameriško gospodarstvo. Tega pa on ne mara.... L. C. Seja na vrtu EUCLID, Ohio — Članom in članicam društva Cvetoči Noble št. 450 S. N. P. J. naznanjam, da se je na zadnji društveni seji sklenilo, da se prihodnja seja vrši v nedeljo, 12. septembra ob 2. uri popoldne in sicer pri Joe Mačerolu na 26525 Char-don Rd. Sejo smo premestili zato ker je še od zadnjega piknika ostalo nekaj zemeljskih dobrot, ter bomo iste pospravili v prosti naravi predno nastopi hladno vreme. Takoj po seji se prične prosta zabava in balincanje. Tudi članice ste vabljene, da pridete na sejo skupno z vašimi možmi. V nedeljo popoldne ima vsaka žena nekaj ur prostih torej, vam bo mogoče priti na sejo in zabavo. Upam in pričakujem, da se seje in zabave udeležite v čim večjem številu tudi tisti, ki niste bili na zadnjem pikniku. Pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. Na svidenje! Mary Dodič, tajnica. Pridite na dobro kosilo in piknik CLEVELAND, Ohio — Ženski odsek izletniških prostorov S.N.P.J. se ta teden zopet pripravlja, da vam posetnikom dostojno postreže v nedeljo popoldne, 12. septembra. Listki za kosilo gredo hitro izpod rok. Če se ne motim, jih je pri članicah odseka le še malo na razpolago. Torej, kdor želi kosilo, naj kar hitro pokliče našo tajnico F. He-nikman, IV 1-0015 ali predsednico A. Tomle, PO 1-3549. Servi-rati se prične ob 1. uri popoldne. Naše kuharice so si zamislile servirati pečene mlade kokoši z vso prikuho, po kosilu bo še kava in jabolčni ^triiđelj. V^e tb bo za malo ceno $1.50. Kaj morete to napraviti doma za tako nizko ceno ? In po vrhu se boste še lahko naplesali, pogovorili s prijatelji in najbrže tudi malo zapeli. Ako bo lepo vreme, se bo servirala južina zunaj na vrtu, v slučaju dežja, je dovolj prostora za vse v dvorani. Kosilo se bo serviralo samo onim, ki bodo imeli listke. Tisti, kateri ne boste imeli listkov, boste lahko kupili vložke (sendviče) in morda še kaj drugega. Vabljeni ste vsi in vse. Godba bo dobra. Hrana tudi. Potem pa še nekaj. Naše članice so darovale precej ročnega deal, tako da bo na listek za kosilo še lahko marsikateri srečen, le obdržite polovico vašega listka. Odsek namerava za prihodnjo sezono nabaviti nove mize, in sicer zelo moderne, ki bodo stale precej denarja. Za malčke si bomo nabavile veliko "sand bakso," da se bodo mladim mamicam kolena malo ohladila za časa piknikov. Torej, vidite, da ne delamo za svoje žepe, temveč za olepšavo in izboljšavo izletniških prostorov. Na svidenje, torej, v nedeljo popoldne na farmi S.N.P.J.! Zdravo! Eva Coff, članica. PeMetnica gospodinjskega odseka farme S.N.P.J. CLEVELAND, O. — Pravijo, da vsako gospodarstvo potrebuje žene-pomočnice, pa so sklenile naše marljive žene, da formirajo gospodinjski odsek in tako pomagajo pri upravi izletniških prostorov društev S.N.P.J. in bodo v nedeljo 12. septembra praznovale že 5-letnico svojega obstoja, na farmi društev S.N.P.J. Tihe, skromne ^ so te naše udarnice in se prav nič ne ponašajo z ogromnim delom, ki so ga izvršile v tej pet letni dobi. Nakupile so razne predmete, s katerimi je znatno olajšano delo društvenim delavcem, kadar imajo svoje piknike, zbirale so denarno pomoč za vpostavitev oken v paviljonu, nabavile lične mizice in stole, prispevale k graditvi nabiralnika za vodo in še nešteto drugih potrebnih stvari. Za ta svoj praznik bodo pripravile obed, s katerim bo prav vsak zadovoljen. Servirati se bo pričelo ob eni uri popoldan in cena za istega je samo dolar in pol. Za ples in veselje pa bodo skrbeli Grabnarjevi fantje. Odzovimo se klicu naših pridnih udarnic, da jim s tem izkažemo spoštovanje za njihovo veliko pomoč pri izboljšavi našega lepega zadružnega vrta. Na svidenje v nedeljo 12. septembra! Josephine Tratnik. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE Za Adamičevo ustanovo Ob triletnici nenadne smrti ameriškega pisatelja Louis-a Adamiča sta darovala za Spominsko ustanovo Louis Adamič vsoto deset dolarjev Mr. in Mrs. Michael Chok iz Euclida, Ohio. Hvala obema! Zavedata se važnosti te ustanove, ker sta narodno zavedna in napredna Slovenca, pa tudi dobra Amerikanca, ker želita, da Princeton univerza dobi vso Adamičevo literarno zapuščino. Posnemajte taka dobrodelna dejanja. Veselica društva št. 37 A.B.Z. CLEVELAND, O.—Ker podpi-društva št. 37 ABZ!—Ker podpisani nisem še nič kaj dobrega zdravja, ne bom dosti pisal. Gre se za proslavo 52-letnice našega društva, katero obletnico bomo obhajali s plesno veselico v soboto 11. septembra. Ta veselica se bo vršila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in se bo pričela ob 8. uri zvečer. Odborniki bodo skrbeli, da bo dovolj in dobre postrežbe, ostali člani pa naj od svoje strani pomagajo k uspehu prireditve s tem, da se udeležijo veselice in pripeljejo s seboj tudi svoje prijatelje. Naše društvo šteje z mladinskim oddelkom vred približno tisoč "članov, zato pač smemo pričakovati, da bo dvorana polna. Društvo Sv. Janeza Krstnika, št. 37 ABZ, vedno rado pomaga potrebnim članom, zato je pa dolžnost vseh, da pomagamo društveni blagajni, da bo odkod jemati .Ako se nas udeleži veselice vsaj 500 članov in članic in vsak žrtvuje za okrepčila in zabavo, recimo, dva dolarja, bo že nekaj ostalo za našo blagajno. Torej, čla^i in članice, ne po-zabitq naše veselice v soboto, 11. septembra. Pridite z družinami in prijatelji, da se skupno pozabavamo. Kaj se ve, koliko nas še bo na slični veselici prihodnje leto! Privoščimo si zabavo, dokler je čas. Zdaj se tudi nihče ne more izgovarjati na neugodno vreme, kajti v tej sezoni ni vreme niti prevroče niti prehladno. ' Lepo bi bilo, da bi na našo zabavo prišli tudi tisti, ki radi pojejo. Včasih so pri kakšni taki prireditvi dobri pevci zasedli kar po štiri ali pet miz, pa se je glasila naša pesem, zdaj od ene mize zdaj od druge. To je bilo veselje! Ne vidim vzroka, da bi se take zabave ne mogle ponoviti. Na našo veselico so vabljeni tudi člani ih članice drugih društev ABZ v Clevelandu in okolici. Ob prilikah sličnih prireditev njihovih društev bomo skušali od naše. strani naklonjenost povrnili. Da bodo tudi plesalci prišli^na svoje, garantira orkester Johnnya Pecona, ki bo igral na veselici. Na svidenje torej na večer 11. septembra! Pri tej priliki naj mi bo dovoljeno, da se zahvalim članom in članicam za cvetlice, kartice in obiske v bolnišnici. Iskrena hvala vsem! John ITstar, predsednik društva št. 37 ABZ. —NEW ERA, glasilo ABZ Kalifornija je bogata dežela. Tako bogata, da jo zavidam. Ne zastran sebe pač pa zavoljo naše stare domovine. Tako lepa pa tako revna. (Čitam večkrat razprave o našem narodu, kako si je po svetu iskal kruha—a vendar ne spravi toliko skupaj, da bi mogel vsaj nekako živeti v svoji lastni domovini. Vse mogoče razprave čitam o tem, zakaj je bil narod prisiljen izseljevati se. Podtika se največ političnim razmeram, ker to je najložje. Tisti je kriv, ki vlada, pa mirna Bosna. Človek ne more druzega, kakor pomilovalno nasmejati se. Ni namreč treba, da greš v naši stari domovini od sela do sela in , poizveduješ, zakaj, kako. Dovolj je, da se ustaviš v svoji rojstni vasi pa boš našel razmere, ki pode ljudi po svetu. Velike družine in majhna polja, pa ne v kakih bogatih prerijah. Velika večina vseh naših starokrajskih kmetij je po visečih krajih. Je tako. Hribi so navadno zaraščeni z lesom. Kolikor je doline, ni priporočljiva za obdelovanje, ker pridejo poplave. Torej ni druzega sveta, kakor tisti, ki je malo vzdignen in seveda viseč. To pa pomeni, da gre polovico vsega gnojila doli po hribu. Pisal sem že v enem članku, kako na gosto je naseljena naša stara domovina. Če dodam še, viseča polja in dolinice ob rekah, ki so vsaj dvakrat v letu poplavljene—pa imam vzroke, zakaj se naš narod izseljuje. Vedeti morate, da navadna kmetijska hiša nima prostora za več, kakor enega. In še ta se težko preživi. Jih je pa pri hiši—kaj bi rekel. Povprečno po pet. Lepa je, zemlja naša—ni pa bogata. Nekaj premoga in lesa—to bi bilo vse. Da bomo vedeli, kaj je to, bogastvo enega kraja ali ene države, je treba pogledati samo našo Kalifornijo. In ni treba, da naštevaš vsemogoče stvari. Vzemi samo olje ali petrol je, kateremu pravijo črno zlato. Petrolje ni od včeraj, ampak bi rekel skoro od nekdaj. Da je to resnica, nam kar živo priča studenec petrolja v sredini mesta Los Angeles. Greš nekega dne do njega, nasloniš se ob železni plot in gledaš v plitko jamo, katera ima nekako v sredini kar cel kup kostij, seveda premočenih in očrnelih od petrolja in asfalta. Znanstveniki so preiskali te kosti in pronašli, da so vse od živali, ki so bile na tem svetu pred več tisoč leti. Ko strmiš v to davno preteklost, je samo prav, da se malo ozreš po stenah, koder so naslikane živali, katerih kosti so v črni jami. Sirote so iskale vode in zašle v olje. Samo ena noga se je malo udrla—pa je bil boj na življenje in smrt. Žival je rabila vse svoje moči, da bi se izkopala do trdne suhe zemlje. A vse zastonj, čimbolj je napeljala svoje moči, toliko bolj globoko se je vdirala. Bil je strašen boj, ne samo med živaljo in naravo, pač pa tudi med roparsko druhaljo, ki je stražil^, v okolici jame in planila na vsako žival, ki se je zmotila in zašla v jamo. Žival je lezla počasi v jamo, zakaj materijal petrolja je gost, da se na videz vidi, kakor drugi varni svet v okolici. Še več. Narava je bila tako hudomušna, da je na-metala dračja in listja na petrolje, kar je vse lepo ostalo na vrhu, ker je bilo prelahko, da bi se vdiralo. Rekli smo, da je petrolje črno zlato. Je tako. Resnično zlato je izgubilo svojo prednost, ker je po večini že izkopano in porabljeno Na njegovem mestu je danes petrolje, ki je tako potrebno, kakor vsakdanji kruh. Ne morete si misliti večjega vdarca, kakor bi bil ta, ko bi nekega lepega dne odpovedalo petrolje. Res je, da ga je moderna doba našla, pripravila in porabila. Ni pa s tem rečeno, da je bilo petrolje nepoznano v zgodovinski preteklosti. V starodavnih razvalinah mest Urin Kaldeja najdemo opeko, kate- ra je bila delana oziroma prevlečena z asfaltom. To je bilo nekako štiri tisoč let pred K. rojstvom. A tudi kalifornijski oziroma ameriški Indijanci, so rabili petrolje za vse mogoče namene. Don Caspar de Portola je bil prvi beli človek, ki je odkril petrolje v Kaliforniji. To je bilo po zgodovinskih podatkih dne 3, avgusta, leta 1769, to je le nekaj tednov potem, ko so Španci prvič pridrli do zapadne oblake kalifornijske. Ni pa s tem rečeno, da se je začelo s tem letom bogastvo v petro-Iju. Treba je bilo čakati še blizu sto let vse do leta 1859. V tem letu so namreč blizu mesta Titusville, Pa., z vrtanjem ustanovili prvi studenec petrolja. Med pijonirji petrolja je bil Lyman Steward, ki je kasneje ustanovil Union Oil Co. v Kaliforniji. Dokaj kmalu je prišlo do razvoja petrolejske industrije v jugoza-padnem kraju San Joaquin, to pa zato, ker je petrolje prihajalo na vrh, da ni bilo treba nič vrtati zanj. Eden izmed prvih začetnikov je bil Thomas Harvey, ki je zajemal petrolje in ga prodajal farmerjem za kolomaz. To je zanimivo za nas, ker se boste gotovo spomnili na stari kraj in na svoja otroška leta. Od časa do časa je prišel v vas človek, črn kot cigan in nekako masten kakor špeh ter vpil po vasi nekako tako:—Ole-kupile-kar se je razumelo;—kupite olje. Rekli so, da so bili ti prodajalci petrolja iz Ogrske, zato niso govorili razumno naš jezik. Ta Harvey je bil v resnici prvi človek, ki se je zanimal za petrolje. Izvabilo ga je v Kalifornijo petrolje samo —tistih par vrelcev, ki so iz zemlje stiskali petrolje na vrh. V letu 1862 ali 1863 se je ustanovila prva družba za petrolje. Da je bila najdba petrolja velike važnosti, nam priča članek v Wilmington Journal marca 17. 1866, ki piše— "Nobenega dvoma ni, da je petrolje v ti deželi. Če dosedanje najdbe ne varajo, ne bo treba čakati dosti mesecev, da bo County Los Angeles znana vsemu svetu po svojem petrolju. Torej tako znana, kakor po svojih oranžnih nasadih.- "Družba Pioneer Oil Co. je začela z delom in je dala oglel? v liste, ki se je glasil:—"Delničarji so zdaj pripravljeni, da bodo zalagali trgovske ladje in druge s petrol jem za mazanje in kurivo." Najdb petrolja se je kaj hitro razširila po vseh naših državah, posebno zato, ker so strokovnjaki izjavili, da je v kalifornijski zemlji več olja, kakor v vseh ribah, kar jih je v morju. Ustanovljenih je bilo več družb za izkoriščanje petrolja. Toda bile so bolj špekulativne in se vsled tega niso obnesle. Glavni razvoj velike petrolejske industrije je prišel kasneje. Tako je vrtanje v kanjonu Pico leta 1875 pokazalo tako bogastvo petrolja, da je bila kar na mestu ustanovljena prva tovarna ali "refinery." Glavni razvoj za industrijo pa je prišel s tem, da je znani petrolje-ski magnat Doheny dne 4. novembra leta 1892 izvrtal prvi dober vrelec v srcu sedanjega mesta Los Angeles. In šlo je potem tako naglo, da so v nekaj mesecih imeli 69 pump, ki so pošiljale dragoceno tekočino v refinerije. Zanimivo je vedeti, da so bili vsi ti začetni vrelci najdeni v rezi-denčnem oddelku mesta Los Angeles. Kaj naj rečem o razvoju te velike industrije? To, da je bila vsa najdba zlata malenkostna proti petrolju. Vsako leto ga dobe iz zemlje v takih količinah, da so številke že brez pomena, ker so naravnost astronomične. Ni pa s tem rečeno, da gremo proti koncu teh velikih naravnih zalog. Zakaj pridobitev petrolja se veča od leta in nikakor ne kaže, da zaloge že pojemajo. Kdor pride v naše kraje Kali- fornije, bo videl spotoma na tisoče visokih stolpov, eni leseni, kar je starejših, drugi jekleni. In v vsakem stolpu je kolo, ki je seveda tako napravljeno, da ima cisto ravnotežje. Mora biti gotove teže, da teče enakomerno. To kolo gre noč in dan. Čisto enakomerno poteguje petrolje iz srca zemlje in ga pošilja skozi gotovo mašinarijo, katerega izmeri m pokaže, koliko petrolja je priteklo. Petrolje se ne zliva v posode, ampak je zvezano z velikinu cevmi, po katerih gre daleč do refinerije. Tam ga kuhajo, pf'' meroma tako, kakor žganje v st^ ri domovini. Stroji v teh stolpi so avtomatični. Goni jih elektrika. Da so taki stolpi nad vrelci, јб vzrok ta, ker so v prejšnih časi rabili tak stolp za vrtanje. lo se je od vrha in sicer tam, je padala velika utež na jeklene cevi, katere so rušile polagom^ vse, kar je prišlo vmes. Utez je potegnila vrv, v gotovi višini se je sprožila in padla na cev, ter jo porinila v zemljo več ali kakor je bil materijal v zemlji- j stolpi so včasih tako nagosto me sabo, da se človek čudi. Je nam reč tako s petrol jem. Vrtajo tam, koder je. In kdor je lastm toliko zemlje kolikor jo rabi en stroj in stolp, pa je imel pravico vrtati za petrolje. Kasneje so jako izboljšali pe trolejsko mašinarijo in prikaza^ so se vrelci brez stolpov. To se P ^ zapazi v krajih, koder so se po^ kazale posebno velike zaloge P®^ rolja. Tam vidiš posebno mašina^ rijo, ki je taka, kakor bi stale ve^ likanske živali do vampa v zem^ Iji in bi enakomerno zobale ne kaj. Torej rekel bi tako, da gi" ^ sta vrat in kljun teh strojev n^ prestano gori in doli. Enkrat g zamašek doli do petrolja, po e ga vzdigne in vrat s kljunom g gori. Videl sem kraje, ko je ' po deset in več takih vratov sto drug poleg druzega in vsi delali. Vsak za svojega go^P darja. Poleg živih studencev vidiš di vedno večje število mrtvih-so taki, ki dajejo premalo pe Ija, da se ne izplača pump^ ^ Včasih popravijo tak 'V^elec tem, da ga bolj globoko zavr a So tudi stolpi, ki delajo sa kdaj pa kdaj. Če se nabere do petrolja v zemlji, začno dela i pobero vse sproti. Kdor ima svet na taki koder je petrolje, je opra\^čen^^ gotovih dohodkov, pa ee pumpe ali ne. Eni dobe lega, drugi pa zopet bogate ki prihajajo v družino dan m > . , ^ J HP velike Zanimalo vas bo, da teh pump čisto pri morju in j,j tane tako, da gredo cevi ^gi-e v morje in globoko doli, ne j celo do dveh milj. Strokov so namreč dognali, da so kanske zaloge petrolja ob obali in daleč v morje. Take ce ima v naši Ameriki kaj držav. Premore jih dos Angeles sam, še več P^ ja Beach. Poprej je bil zakon se je rabilo dohodek od te ^ у cev enakomerno za vse drz naši uniji. Zdaj je pa j-glci gres sklenil tako, da gredo ^ ene države samo tisti drZ ne drugim. Zdaj so veliki tožbe. Države, ki nimajo P lejskih vrelcev, zahtevajo^^^.^ delež pred vsem za zidavo šol, katerih je vse premalo Ameriki. jpcV Koliko je petrolejskin recimo samo v County ^о8_^ geles? Nisem jih štel, aso^ da jih je nad deset tisoč. ti dajejo noč in dan mokro petrolje. Zdaj boste jo- kaj mi je pri srcu naša sta movina, ki se mi zdi je, no dekle brez vsake dote. da se živi brez ljubezni ^ šanje je kako in kako dol^ —"" ------- Salon Tivoli Imports & Beauty 6407 ST. CLAIR V Slov. nar. domu. — Odprto ob večerih v toreK, ^ petek lAS prnMANENTS — striženje VSA LEPOTIćNA Oglejte si krasne pletene P iz domovine ENAKOPRAVNOST BTRAN S •MENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1954 "Aw, •'iiko jugoslovanski center" Recher Ave. Predserinn'^^T Frank Žagar; pod-dre%^ Јое Susnik; tajnik An-KE 1 18508 Shawnee Ave., Kircher г1>1 blagajnik Theodore Slejkn ^ zapisnikarica Augusta odbor: John Gerl, PraK'k-. John Barkovich in Prank gospodarski odbor: ^Wosen • predsednik, John •■ektorii. ^ w Godec; ostali di- Gorjan„' ^гапк Segulin, Frances Joseoh 'rp"^°®®Phine Henikman in žigtnan poslovodja John ^fanppo' T , 1-9309 in oskrbnica Seje KE 1-0325 * oiesppi, vsako tretjo sredo ®®cu ob 7:30 uri. J^»*4iola Hive" št. 493 L TM Bivša Mary Bolta, P'^edserini Josephine Stwan, pod-Oovna v'Pauline Stampfel, du-;P^emiJ°%eljica Mary TekauCiC, krica Pa Mary Mahne, vra-Mary Vpb 1 ® Zigman, stražnica (a boinfxi ^ zapisnikarica in tajni-9'avan oddelka Christine {'•^nfn'a i ? E. 60 St., EN 1-4758, 128? g Л|№1са p^auline Debevec, B. t: 109 *'anc Ursi - uštev SDZ Frances Tavčar Predspri«n v * ranU Žagar; pod-dre%^ Јое Susnik; tajnik An-JCt* « Brin, 185ПД RViawn«aan; ^^včar, blagajnik Louis Јогцј ni?J®'^ikar Ivan Babnik, nad-Zupan Л T*"- Joseph Skuk, Anton pdbor- ^yoseph Drobnich bolniški 4 Josenh Grbec, Thomas Mlinar ^nton Tui. ^ušnik, spremljevalec, ffank iuP"^lak, straža Jack Subel, ŠrnitkT^'^ko, čuvaj vratar An-, Seje »Д' Sentinel Frank Meserko. Ć, V vsako četrto nede- ft ' Clair v Slov. nar. domu na 4ri dopoi^^ ' 1, ob Cleveland" It. 126 SNPJ l!dsedn Louis Smrdel, pod k'®), ta i« M ^Rdrew Curry (Koren Novak, 869 E. ?2пс} tainj'^-Andrew Curry (Koren-^-"u 4i B] Nnw .HE _ narf^^Tamovich, reditelj John Victn Joseph Gabrov- W 'iCtor flv-.-j___ Л .Ti______vr____ 1-4706, blagajnik mL, zapisnikar M,^Gruden, Anthony Yure-,®brovSpv ravnatelj Joseph % ClevBi.,"^ Rudolph Abramovich, «1?^ federacijo SNPJ f^Pj far^ in Joe Gabrovšek, kluh^B- Novak in F. Jako-A. Smith in John V ru i vsi slovenski zdrav-ri • Vodi ^^^^ridu in okolici. Dru-$2 nn P^njo skozi celo leto *1 asleni ^j^S'^ade za nove člane v C?® v n^^^Glku in $1.00 za nove y,^je spl.^j^'"skem oddelku. r?®°ldne „u vsako tretjo nedeljo ^•ait ob 9. uri v SND na St. "Cell- * '"nwoodske Slovenke" w. 22 SDZ Fannie Brezovar, Rosp Stefi Koncilja, taj-(аи •^Ve .^ickovic, 19612 Chero-St ® Fii'nm IV 1-6500, blagajni-\ zapiB%"= Sedej, 713 E. 160 V se v^anca Rose Simenc. Av ®secu V IV® vsako drugo sredo • ob 7on domu na Holmes " uri zvečer. Nobl* e" št. 450 SNPJ Frank Podboršek, (:uN^[arv"^ Joseph MaCarol, taj-Jh5.4 0 977 E. 239 St. МаЛ- 1-4099, blagajnik ki?®nčic zapisnikar John Mr, ' A^^zorni odbor; Frank «kn Yerman, Fred fede^ RPniki: za Cleveland-in farmo SNPJ Am Marti ^lub društev AJC Gorjanc in _X vsako drugo nede- V Ameriško jugoslo- centru Gospodinjska klub "Na Jutrovem" Predsednica Angela Magovec; podpredsednica Rose Vatovec; tajnica Stella Mahnič; blagajničarka in zapisnikarica Mary Taucher; nadzornice: Rose Vatovec, Antonia Rolih in Anna Kresevič. Seje se vršijo v Slov. del. dvora ni na Prince Ave. "Klub društev AJC" Ave. na Recher na Recher Ave. 2bor "Anton Verovšek" Joseph Godec, pod-Smrdel, tajnica in IV^^^fevA Mary Bozich, 19161 nai ''074 Euclid 19, Ohio, tel. Jqk' 'iaci2nrT?-P'®nikarica Anna Vad-Vw? Odbor: Anna Vadnal. ^4 JosprM? ^^ry Starman, igro- V vsak prvi petek v loo del. domu na № ®terio ггедд društev S.N.P.J ^^miius Zarnick, prvi l?jWo®^sednit f°hn Krebel, drugi Kn,® . Joseli^^^hMy Gerchman^, Ave Tratnik, 6505 j^'' En 1-0991, blagajnik ђ .iar= ..... ~ ' zapisnikar Carl sL^ovak I'^^orniki: John Kikol, ^ Slnf vr?» "'^ohn Strancar ml. vsako četrto soboto na St. Clair Ave. ♦ oa Matica" ' dom; Glasbe; Arca'd A Frank Bradach, *^"^4Kenik^(^", Podpreckedmk Ci vve., Ken ifred aricp~\"aach, Emil Šafred; , 5919 Prosser b-"Or. - Carolyn Budan, ', EdwatL Ave., posredovalni «h, %^d KeniK Josephine S- Carolyn Bu- ?ОГђј?'кагјса Emil Safred; r Mwj- Alice Misič, nad- ® Frank°"^''^^' Price Пе Pubiicijski odbor: ?''5оГ'Т»' Emil Safred, Jo-» Хоћ Valentine Mersol. rt' Ut I se šubelj. ^еСег Лvsak četrtek ob Ga. St št. 2 Slov. nar. ^ Clair Ave, Predsednik Andy O grin, podpredsednik Frank Rupert, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., Euclid, O., tel. RE 1-4488, blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary Medvešek, nadzorni odbor: Fred Martin, predsednik, Frances Julylia in Angela Ogrin. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave ob 8. uri zvečer. "Kras" št. 8 SDZ Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki; Joe Koporc, pred sednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave. ■¥ "Lipa" št. 129 SNPJ Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Frank Smole, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1.30 uri popoldne. ♦ Klub "Ljubljana" Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: Mary Japel, John Ludvik, Frank Fox; zastopnika za Klub društev AJC George Julylia, Frances Zajec, teta Frances Rupert, stric George Nagode, maršal Louis Starman, kuharica Josephine Ska-bar. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. * "Lunder-Adamič" 2t. 28 SNPJ Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor; Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND. -K "Loška dolina" Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9183, blaga j nik-zapisnikar John Leskovec, 22305 Vine St., Willough-by, Ohio, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. * "Mir" št. 142 SNPJ Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsičh, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave. -K "Naprej" št. 5 SNPJ Predsednik' Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. * "Napredni Slovenci" it. 5 SDZ Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi St. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave. M "France Prešeren" št. 17 SDZ Predsednik J. Centa, tajnik J. Zalar, 1038 E. 70 St., HE 1-7364, blagajnik E. J. Zalar. Seje se vršijo vsako drugo nedelj u v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v dvorani št. 3 SND, St. Clair Ave. ★ Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk Predsednica Apna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica- 16118 Huntmere Avenue, KE 1-7197, zapisnikarica Eva Coff, nadzornice: Frances Francel, preasea-nica; Rose Paulin in Jennie Kapel, prosvetni odbor: Mary Pičman, Josephine Levstik in Jennie Godec, poročevalki; Eva Coff in Mary Vidricii. Zastopnice za farmo SNPJ Antonia Tomle, Frances Henikman in Josephiine Vesel; za AJC: Mary Furlan; za SDD: Anna Zaic. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. ■ del. domu na Waterloo Rd. * Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay. Zastopnice za farmo SNPJ: Mary Bozic, Rose Jurman, Milka Slabe; za čitalnico: Rose Retar; za Klub društev SND: Katie Bradach. Prosvetni odbor: Frances Juretič, Ivanka Shiffrer, Mary Božič, Anna Azman in Mary Somrak. Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. * "Krožek št. 3 Prog. Slovenk" Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., RE 1-4588, zapisnikarica Gusti Slej ko, nadzorni odbor: Frances Gorjanc, Angela Ogrin in Josephine Henikman, poročevalka Vera Potočnik. Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. ■K "Na Jutrovem" št. 477 S.N.P.J. Predsednik Mike Ludvik, podpredsednik Charles Baša, tajnik Anton Traven, 11202 Revere Ave., tel. VUlcan 3-9415, blagajnik Joseph Bartol, predsednik nadzornega odbora John Samsa, nadzornika: John Lavrenčič in Joseph Rolih, društvena zdravnika dr. A. J. Perko in dr. John Folin. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. M "Napredek" št. 132 ABZ Predsednik John Tanko st., 19600 Arrowhead Ave., podpred-nik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 33595 Morris Dr., Wil-Idughby, O., tel. Wlloughby 2-4359, blagajničarka Mary Gorše, zapisnikarica Anna Prosen, nadzorniki Anthony Zadeli, predsednik, Antonia Tanko in Mary Smrtnik, zastopnik za Klub društev A.J.C., Anthony Zadeli, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter. Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na sobota ali nedeljo, se pobira na ponedeljek. -K "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Katie Bradach, Jennie Skuk in Violet Vogrin, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za iarmo SNPJ Mary Batis in Rose Jurman, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. -K Pevski zbor "Slovan" Predsednik Frank Urbančič, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 Rudolph Ivancic, pevovodja Anton Schubel. Vaje se vršijo vsak torek ob 8. uri zv. v A. J. C. na Recher Ave. + "Podr. št. 5 S.M.Z." Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Joseph Ponikvar, tajnik in E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor; Frank Kuhar, Louis Erste in Math Velikonje, zastopniki za Federacijo: Louis Eršte, John Straus in Math Velikonje, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar. Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave. ob 8. uri zvečer. -K "Ribnica" št. 12 SDZ Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, taj nik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak. 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsed nik, Edward Herbst in Frank Lun der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center John Virant, John Komatar in Louis šile, za S. N. čitalnico Louis Mrhar, športni komi$ar Eddy Herbst. Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer. * "Slov. nar. dom" na St. Clair Ave. Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrič, nadzorni odbor: Josephine Zakrajšek, predsednica, John Pollock, Anton Wavpotich, Leon Poljšak in Frank Elersich; gospodarski in finančni odbor: Frank Cesnik, Jo N. Rogelj, Stanley Dolenec, Anthony Zakrajšek in Andrew Turk man; Namestniki: Joseph Flfolt, podpred.; Josephine Stwan, taj.; Frank Mack, blag.; John Lekan, zap.;častni direktor Andrej Tekauc. Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v starem poslopju. Seje Gospodarskega odbora se vršijo po potrebi. * "Sv. Ane" št. 4 SDZ Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Frances Okorn, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Rose Hoffert, reditelj ica Mary Pristov. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. * "Svoboda" št. 748 SNPJ Predsednica Antonia Tomle, podpred. Anna Vadnal, tajnica in blagajničarka Josephine Vesel, 15317 Daniel Ave., KE 1-7492, zapisni-Matko. predsednik, Mary Segulin karica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in Rose Slejko. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Antonia Tomle, Theresa Gorjanc In Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Leopoldine Vozel in Theresa Gorjanc. Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd. blagajničarka Theresa Gorjanc, seph Okorn, Frank Virant, Janko "Svob. Slovenke" 5t. 2 SDZ Predsednica Nežika Kalan, podpredsednica Jennie Skuk, tunica Josephine Petric, 101 E. 225 St., KE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Rose Alden. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; za čitalnico S.N.D. Mary Somrak; poročevalka Rose Alden. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. ♦ St. Clair Rifle and Hunting klub Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik, Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. + Podr. št. 14 Slov. ženska zveza Predsednica Mary štrukel, podpredsednica Mary žele, tajnica Štefka Smolič, 20300 Goller Ave., tel. IV 1-6791, blagajničarka Rozi Pičelj, zapisnikarica Antonija Šuštar, nadzornice Frances Globokar, Molly Legat in Frances .Gerchman, zastopnici za Klub društev AJC. Urška Trtnik in Mary Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. ' + '"Slovenski dom" št. 6 SDZ Predsednik Joseph Golob, podpredsednik Joseph Stupica, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Anna Cecelič, nadzorni odbor: Leo Boštjan-čič, Frank Sešek in Jean Marie Cecelič, zastopnica za Klub društev AJC Frances Julylia. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Ameriško jugoslovanskeni centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer. * "Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Somrak, tajnica Cecila Subel, 1107 E. 68 St., blagajničarka Antoinette Wichich, zapisnikarica Ivana Shiffrer, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalokar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federatijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. -K "Waterloo Camp" it. 281 W.O.W. Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward RozSnce, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, bolniški obiskovalec Peter Bukovnik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar. • Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsa kega 24. v mesecu in na seji, razen če pade na soboto, nedeljo ali praz nik. * "Waterloo Grove" št. 110 W. C. Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Ernma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St. KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda. * "Washington" št. 32 ZSZ Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. -K "Zavedni sosedje" it. 158 SNPJ Predsednik John Koss, podpredsednik Charles Wick, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank in Frank Mišič. Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. * "Združeni bratje" št. 26 SNPJ Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely. Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. * "ženski odsek farme SNPJ" Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Eva Coff, tajnica in blagajničarka Frances Heinkman, 442 E. 156 St., IV 1-0015, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Anna Ogrin, Jennie Leskovec in Mary Zaman. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7^30 uri zvečer. VRATA ZA GARAŽO dobite najceneje pri St. Clair Overhead Dear Co. 4015 ST. CLAIR AVE., EX 1-9741 Točno in solidno delo vam jamči lastnik s 25-letno izkušnjo v tej stroki. Popravi]alnica čevljev z vso mašinerijo in orodjem: v dobrem stanju, se odda v najem proti primerni ceni, radi bolezni. Vpraša se na 22100 IVAN AVENUE Euclid, Ohio RE 1-6268 SLOVENKA želi dobiti naročila za kuho in pečenje peciva za svatbe, zabave ali veselice. Ima tudi pomočnico. Pokličite Ml 1-3630 NAPRODAJ DELIKATESNA TRGOVINA z C 2 licenco se proda. Nahaja se na prometnem kraju na Superior Ave. Proda se s poslopjem vred. Stanovanje za lastnika, dodatno stanovanje, ki prinaša lepo najemnino, vsa oprema in zaloga. Gorko-ta na vročo vodo, bakrene cevi in druge ugodnosti. Garaža za tri avte. Pokličite lastnika CE 1-9703 v NAJEM STANOVANJE se odda v najem odrasli, mirni družini brez otrok. 5 lepih, čistih sob, fornez na plin, kopalnica in vse udobnosti. 1016 EAST 76th STREET UT 1-6888 DVE OPREMUENI SOBI se odda v najem poštenim fantom. Na željo se ju sprejme tudi na hrano. Vpraša se na 1121 EAST 68ih STREET Dva pogrebna lavoda Zrn zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo po CENAH."'KI ЈШ VI DOLOČITE pokliči!# AJGRDINAI'-'SONS MINERAL Directors FREE! Ventil-Aire 'rrw*3 channel' LEPO OPREMUENO SOBO SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU IN MIRNEMU MOŠKEMU. SI LAHKO TUDI KUHA. Za podrobnosti pokličite EN 1-0713 STANOVANJE V NAJEM ODDA SE V NAJEM 3 LEPE SOBE ZA NOVOPOROČENCE ALI STAREJŠO DVOJICO. Za podrobnosti pokličite MU 1-7326 Zakrajšek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicolt 1-3113 HIŠE NAPRODAJ PASNOW AVENUE, od East 185th Street Lepa hiša s 5 sobami, za eno družino; klet pod vso hišo. Gor-kota na plin. Beneški zastori, preproge, garaža za 2 avta in dovoz. Hiša v prvovrstnem stanju. Cena samo $17,900. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 East 185th St.—KE 1-5030 Kadar nameravate kupiti ali prodati HIŠO . . . TRGOVINO pokličite za ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO: JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681 eTS rxplore the true 3 channel EX' Med Aluminum "Self Storing" Comblnatloif Storm, Screen Window DA, RES JE . . . Da predstavimo najboljša izmed vseh kombinacij skih zimskih oken in vrat, vam bomo dali ENO brezplačno z nakupom PET. če potrebujete zimska okna, POŽURITE SE SEDAJ, ker je rok te ponudbe omejen. 10-LETNA GARANCIJA PROSTA DEMONSTRACIJA NA DOMU IVanhoe 6-0693 Imamo tudi zimska vrata iz aluminija in Jalousie Porch & Breezeway Enclosures (da zaprete porč ali hodnik med garažo in hišo.) EUCLID JALOUSIE SALES 16021 Waterloo Road Fort Laurens, No. 11 in Ohio's hit parade of tourist attractions, last year drew almost 60,000 visitors, according to the Ohio Historical Society. On this site, in the fall of 1778, a detachment of 1,000 soldiers from Fort Pitt, under command of General Mcintosh, erected a log fort which was the farthest west American Army outpost during the Revolutionary War. Today, concrete markers outline the shape of Fort Laurens in the 82-acre State Memorial park which has picnic facilities and shelter house for families on outings. In the later treaties with the Indians, Fort Laurens figured prominently as a landmark for setting up the boundaries between the young United States and the lands of the Indian tribes to the northwest. CANTON SONIO Better Breakfasts—Better Grades штл Better grades, better work, better attitudes from Better Breakfasts. With vacations over, youngsters going back to school, and everyone back on a schedule, this is the time to establish good eating habits for every member of the family. For in recent studies at a distinguished medical school of a leading mid-west university, it has been shown that omitting the morning meal may result in the lowering of the mental'and physical efficiency of young women, young men, and old men during the late morning hours. The findings of the newest of these scientific tests, a study conducted with boys 12 to 14 years of age, show that maximum work rate and maximum work output were significantly less in the late morning hours when breakfast was omitted. From the teachers' observations and records, it was the consensus of the school authorities that the omission of breakfast exerted a significant detrimental effect both on the attitude and scholastic attainment of the boys who followed this practice durijig the time they were in school. _ ■ The subjects showed no significant change in body weight whether they ate no breakfast or a basic cereal breakfast so long as their total caloric intake pdr day was not changed. The quickest, easiest, and least expensive of all breakfasts is the cereal breakfast, which is as effective nutritionally as other breakfasts. Using the nationally accepted basic breakfast pattern of fruit, ccreal, milk, bjead and butter, % to % of the day's total food requirements is provided. Here's a breakfast to start the day right—baked apple, a large casserole of piping-hot oatmeal with butter melting wto it—to be topped with a liberal sprmkliyin of cinnamon and sugar; milk for cereal and as beverage, and Imt muffins. When you eat a basic cereal breakfast like t/iis, you will work better, think better, and be calmer and steadier. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEaiborn 2-3179 WANTED TO RENT PAlN'tER, family, 2 children, pets. Unfurnished 5 or 6 room, N.W, heated. Up to $75. Will decorate or will care for building. G. Apostole HAymarket 1-9376 WANTED — 3 bedroom house or apartment, unfurnished, on Southwest side, or Southwest or West suburban. Family of 4. Call Portsmouth 7-5020 REAL ESTATE DES PLAINES — 3 bedroom home, large living and dining combined, wall to wall carpeting, full basement, gas heat; IV2 car garage. Immediate occupancy. $18,800. For sale by owner. VAnderbilt 4-1423 WHEATON — 4 room frame house and bath, 3 mi. West of Wheaton. Interior partially finished. $8000. Phone 1267R, West Chicago, or see it, 647 W. Washington Good Buy — INCOME PROPERTY 3 story brick, 2-6's and 2-4's, 1-7, 1st floor gas heat. Income $210.00 month. Only $15,000. See to appreciate. SEeley 3-9896 1414 W. Cullerton ELGIN — 1 1/3 acres. 4 1/2 miles west of Elgin on paved road. 4 room house, garage, other buildings. Fruit trees. $12,000. Elgin 2126 Y 2 Norwood Park—6518 N. Oak Park Ave.—CHEAP—BY OWNER— Attractive 2 bedroom plus glazed porch. Spic modernized 1 story frame; near everything; 26 ft. carpeted living room, oil heat, basement game room, beautiful yard with garage. Asking $15,-800. Move in tonight. Key at TAlcott 3-1459 (owner) ELGIN — By own^r. Attractive brick bungalow, 4 years 0%" living room carpeted, 2 bedrboms; glazed patio, ultra-modern kitchen and dinette, 2 baths, 2 fireplaces, knotty-pine recreation room basement, 2 car garage, landscaped. Must be seen to be appreciated. Call Elgin 9545-W 2 APARTMENTS — 6 and 6 rooms. 2 separate heat units. Near school, church and transportation. $14,000. Jengel. DIvefrsey 8-0022 INCOME HOME, yellow brick, front. Wall to wall carpeting. 5 rooms, st floor, 2 up. 3 furnished basement apartment. All screened windows, oil heat, closed-in back porch. GRovehill 6-6155 or ANdover 3-5388 LA GRANGE — By owner — 3 bedroom Cape Cod. Master bedroom down. Screened back porch. Gas heat. Combination windows, Venetian blinds and awnings, carpeting. Full basement. 2 car garage. Landscaped. Priced for quick sale. FLeetwood 2-3287 7931 S. WASHTENAW — 6 room brick, 1V& baths; aluminum storms, screens and fence. Forced air, oil heat. 2 car garage. Full basement. By owner. $22,750. GRovehill 6-4043 BEVERLY HILLS — 2 bedroom brick expand., redwood natural fireplace, modern pull-down lamps, vitro lite bath, cabinet kitchen, 2 car garage, automatic heat, about $7,000 down. Owner. 9639 So. Hoyne BEverly 8-2961 NAPERVILLE 2—5 room deluxe apartments Separate oil heat Close to depot, schools and churches. I Possession soon. $25,000 — Owner. Also 5 room 2 level home 1/4 mile from Naperville on large lot 100 ft. wide, 300 ft. deep, full bath, also large room in basement for recreation room, garage, rear of lot can be used for industrial purpose, 1 level, knotty pine enclosed porch, oil heat. NAPERVILLE 196J ROUND LAKE WIDOW MUST SELL Lovely 3 bedroom, all year 'round home near lake. Living room, dining room, kitchen— some furniture can be included —large enclosed porch, gas heat, soft water, 2 car garage, large lot with century old oaks. Good transportation. A STEAL FOR QUICK SALE. Drive out today to 119 North East End Ave.. Shorewood: Round Lake Phone: Round Lake 6-4322 STKKI TLACAN Povest iz druge polovice XVI. stoletja Spisal IVAN ZOREČ (Nadaljevanje) "Če bi mogel, za Trlepovino bi jih kupil," je malodušno vzdih-nil, "da bi spet bila, kar je bila let sto in sto!" "No, le stoj, napravilo se bo. Nam je tvoj oče prodal Trlepovino, svobodno, starobitno domačijo, samostan pa tvojemu, trle-povsko samoglavnemu sinu podari svobodnjaških pravic, da za-vir ne bo, ko pojdeš snubit." Če Trlep ne bi bil Trlep, bi bil pokleknil pred dobrega opata in se s povzdignjenimi rokami zahvalil za pot do sinove sreče; tako pa so se mu le skalile v belega meniha strmeče oči. Opat jih je videl, zadosti mu je bilo, večje zahvale ni potreboval in ne pričakoval. "O, Bog vam povrni, gospod opat!" se je srečni tlačan naposled zahvaljeval. "Štepič je res zagoveden in prevzeten, še se bo rebril, premajhni smo mu." "Le molči, pregnetem ga, ne bo se branil Trlepovega sina!" Preden se je vrnil domov, je še stopil v samostansko cerkev, da bi se Bogu in Materi božji zahvalil za današnji srečni dan. V velikem svetišču, polnem tihega bilo nikogar; le pred oltarjem Žalostne Matere božje je klečala Marinka. Obraz je skrivala v roke ,rame so se ji tresle, pred Pri-prošnjico vseh žalostnih in trpečih je polagala svoje srčne muke... Odmolil je in šel. Iz hoste, ki je z vseh strani nagajala polju, je mukala goved in meketala drobnica; morda je bila žejna, morda jo je plašil sled zveri, ali se ji je tožilo po domu; po poljskem cvetju so se obešale močno onogovičene čebele in sonce je peklo prav soparno, da so metulji letali samo čisto nizko in lastovke tudi. "Bog nas varuj hude ure!" je momljal in se oziral v sivo ob-lačje, ki se je kopalo iznad Obol-nega. A ta skrb se je umikala presrečnemu občutku, ki mu ga je bilo srce polno zvrhoma. Zdelo se mu je, da ima kreljuti, tako olajšan jo je pobiral domov. Vesel je bil. Srečen je bil. Opat, glejte, ga ni preveč pestil zaradi ho-dotajev, Janezu — o Bog ga bodi zahval jen! — se lepo uravnava pot do imenitne neveste, pa tudi Kabliču ne preti posebna nevar- nost, saj ga ima samostan še zmerom na očeh ... Kje neki sta že hodotaja? Da ju le kdo ne prestreže ... In kam se je obrnil deseti brat? Gorak je grofu iz žužemperka. Vse bi zamotal, če 'bi se zaletel prehitro. "Da se le ne bi kaj prenaglil tudi nepočakljivi Janez," mu je srce že našlo sina in se mu nasmehnilo. "Preteti fant, dobro si jo ubral, na ŠtepiCevini mu res ne bo sile." IX. Trlep je prišel do Radohove vasi, ko se je ulila ploha. Vedril je pri svobodnjaku Radohu. "Ali si kaj slišal, da se spet pripravlja kmečki upor?" ga je svobodnjak vprašal. "Da, po strani se mi je dalo vedeti, res se utegne kaj nakre-titi," se je Trlep nekoliko umikal. ■ "Velmož si med njimi, več veš, lehko mi zaupaš novice, take ali take, ti je ne porinem v očitni svet." Trlepu je povzdigovanje bilo všeč, vendar se je branil: "Imeniten stan in velika čast sta ledena gaz; spodrsne ti, sam ne veš kdaj." "Tudi žužemperškega grofa je moralo kaj spodrecati. Davi je prišel na Grundljevo, pa jo je otodile na ves splav vihral domov." "Tako se po naših njivah vsaj drevajsal ne bo za divjadjo." "In marsikomu je odleglo. Če bi bil tu ostal kaj dlje, bi stari oderuh tega, onega poterjal za dolg ali vsaj za obresti." Trlep je molčal. Trlepovina ve, kako zna grof neusmiljeno pritiskati za denarjem. "Pa je res nekrščansko, kaj počne z dolžniki," je Radoh po-prijemal prejšnjo misel. "Za eno marko dolga hoče pet fenigov obresti na teden. To da na leto dve marki in šestdeset fenigov. Za eno marko!" "Naj mu zgori jo na duši!" "Saj je nima, ta že ne! Ondan je Košutniku posodil deset mark. Pa veš, kako? Pet mark mu je Chicago, Ш. DOMESTIC HELP ŽENSKA ZA NOČNA DELA ČIŠČENJE Zglasite se ob 7. zvečer. Vpraša se pri Illinois Athletic Club, 112 S. Michigan Ave. BUSINESS OPPORTUNITY Good established RESTAURANT — 42 seats. Good going business. Only $9,000. Apply 26 E. Green St., Bensenville, 111., Phone Bensenville 1052 or 1984 Good Buy—GROCERY - DELICATESSEN - SCHOOL SUPPLIES Vicinity 2 schools. Well established trade. Selling due to illness. See to appreciate. Nice living quarters. Victory 2-0603 Good chance to buy BEAUTY SHOP in Elmhurst. Excellent location. Well established clientele. Present owner 7 years. Business in existence 25 years. Selling, leaving town. Best offer. Call Saturday and Sundays Lombard 3538 — Monday and Friday 9:30 to 4:30. dal na roko, za drugih pet mark pa vsilil konja, šepastega in slepega, ki nanj že preži višenjski konjač. Košutnik mora obresti plačevati za vseh deset mark. Nikoli se ne znebi tega dolga, saj še obresti ne bo zmagoval!" "Da, tat krade skrivaj in redkokdaj, sramuje se kraje in ogiba poštenih ljudi; ta grofovski oderuh pa krade očitno in nobena gosposka ga ne zavira!" Moža sta se menila o hudih časih in si tožila križe in težave. "Zakaj naš opat ne stopi bolj na prste?" se je Radob spotikal. "Vsaj ta bi moral dopovedati grofu, da po zorečih njivah ne bi gonil divjadi in da naših tlača-nov ne bi lovil in zapiral v Žu-žemperško vozo." "Le stoj, naš opat pazi na vse, nič mu ne uide, povsod zravnava, kar je krivo," je Trlep pazil, da ne bi katere zinil zoper samostan, ki mu je pred dobro uro izkazal toliko dobrote in milosti. "Gorje bi se ga nam bilo, če bi živeli v posvetni gospoščini!" "Tudi kmečki upor zoper menihe res ne bi bil pravičen," mu je Radoh naposled pritegoval. "Saj ga ni človeka med nami, ki bi vzdignil roko zoper samostan," je Trlep kimal in povedal, kaj sta se menila z opatom. "Glej no!" je Radoh v roko segel Trlepu. "To pa slišim rad. Janezu privoščim vso srečo, pameten fant je in tvoja in moja hiša sta si v rodu že sto let. O, Štepič se ne bo rebril, ko zve, da sam pateu opat plete to zvezo." XII. A na Štepičevini je bilo oblačno, hudo oblačno. Ančka se ni mogla premagovati, skrbelo jo je, davi je očetu povedala, da so tlačani sinoči imeli ljudsko veče in zakaj. . "Kdo ti je pravil?" je oče po-pal. Brž se je gorko zlagala, češ, Trlepov Janez ji je naročil, naj pove to svojemu očetu. Štepiča je grizlo in kačilo; za malo se mu je zdelo, da se v srenji godijo stvari, ki zanje ne ve tudi on. Nejevoljen je šel na Primskovo. V zidanici je še vina, z njim se utolaži, dobi drugo srce in pravih misli. A komaj je dobro odšel, pa se je po rebri ob Temenici približal žužemperški valpet Rupert. Ko je danes z grofom prišel na Grundljevo, se je spomnil, da bi se močno prikupil gospodu, če bi nenadoma nekoliko privohal lovišče. Tako je res preteknil hoste in dobrave, a zdaj se je hotel oglasiti še pri Štepiču, mogočnem možu v tem kraju. ZAVAROVALNINO PROTI Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čfivo priljubljene povesti Tlačani so okopavali repo, se zravnavali pokonci in opirali ob motiko, češ kaj pa ta išče tu. "Ne postavajte!" je valpet iz navade rohnel s konja. "Saj res ne postava nihče," je tlačan kimal; "plevela je prebito dosti, tudi bolhe so se že lotile repe." "Zakaj mu odgovarjaš?" mu je drugi tlačan segel v besedo. "Kaj njemu mar, ali postavaš ali delaš?" Valpet je zbol konja in se ustavil pred Štepičevo domačijo. Venkaj je pritekla Ančka. "Očeta ni doma, na Primskovo so šli," je povedala. "Kaj ni nikogar drugega pri hiši?" je vprašal ob nenadnem domisleku in lakomno pogledal všečno dekle. "Sama sem; družinčad je na polju in drugod." "Truden sem, lačen in žejen." "Bog vas sprejmi, o mili gost.!" je Ančka povabila in odprla dvorišče, da je za jahal noter. Brž mu je prinesla kruha in sira zadnje ostanke, ki jih je hiša še zmogla. A njemu ni bilo dosti do gostije, dobrikal se ji je, jo lovil za roko in ji neslanaril. Ančka se mu je umikala, a ko je postal le presiten, je morala pozabiti, da je gost in je za vpila in ga spodila. Ni se še dobro pomirila, pa se je oče vrnil s Primskovega. Dobre volje je bil, pa Ančka mu je vendarle povedala, kako ji je tuji prihajač neslanaril. Štepič je brž popal čekan in se zadrevil na Grundljevo, da bi se pritožil grofu, ali pa kar sam ustrahoval srboritega zalaznika. Na Pljuski je srečal Trlepa in zvedel, da se je grof z vsemi svojimi že vrnil v žužemperk. "Pri grofu tako ne bi opravil nič," je Trlep zmajeval. "Do opata stopi v Stično, on sam lehko ustrahuje grofa in njegove." "Pa tudi tvoj Janez bi se rad nekaj mušil pri njej!" je Štepič trdo meril Trlepa. "Če ga dobom. VAS MUCI NADUHA? Pri nas si lahko nabavit« nal-boljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Bd.—KE 1-0034 Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. ti ga spodrecam, da mu bo dosti prav za dolgo!" "Ne vem, kako misliš," se je Trlep otresal, "vem le, da moj sin ni razuzdanec!" "Za svobodnjakovo hčerjo naj ne meče oči, to mu dopovej!" ga je Štepic meril resno in rezno. "Mogočen si, mogočen!" ga je Trlep, ves bled od togo te, takisto brezasto gledal. "Imaš le hčer in veš: Kjer je ženska gospodar, je volk mesar. To pomni, o Štepič! In preudari mirno, ali bi se res preveč ponižal, če bi dobil zeta, ki so mu stari bili svobodnjaki, ko so tvoji še pokorno tlačanili." Štepič molči, gleda v tla in rdi, potlej mu seže v roko in reče: "Ne zameri, Trlep, žaliti te nisem hotel!" Tako sta se ločila v miru. šte- pič je šel svojo pot v Stično, da bi opata nahujskal zoper žužempef' žkega valpeta in da bi se mu kupil z novico o kmečkem upoiUi ki se pripravlja. Trlep je hitel mov, da bi bil že doma in da ' pomiril domače, ki jih skrbi, ka ko sta z opatom orala zaradi ho dotajev. Doma je hitro povedal vse, n® posled tudi, kako lepo se priprav Ija Janezova ženitev. Janez ni mogel reči nobene, sline je požiral, z mokrimi ocjn strmel v dobrega, pametnega očeta, nebesa sama so se' mu ° pirala na ves stežaj. Mati je brž spekla kos srnj^'f ka. "Ker je dan tako srečen, 3 rekla in se nasmehnila Janez (Dalje prihodnjič) V BLAG SPOMm OB 15. OB LETNEGA ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, HČI IN SESTRA FRIEDA LAURKH rojena KALIN Zatisnila je svoje mile oči dne 8. septembra 1939. Kako pozabit lo gomilo, kjer Tvoje zlato spi srce, ki nam je vedno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku in ne noči, tam sonce sreče Ti ne ugasne v neskončni sladki radosti. Žalujoči ostali: JOSEPH, soprog FRANCES LARICCIA, mati NINI JERKICH in OLGA WHALEY, sestn MARIO KALIN, brat Cleveland, Ohio, dne 8. septembra 1954. What a way to earn extra pay! Your interest-earning U. S. Savings Bonds never take a Дау off Underneath the newspaper you'll find a big, relaxed grin reflecting dreams of a new home... or possibly the happy retirement years ahead. And behind the smile is a pretty smart fellow . . . you, maybe ... who gets closer to his goals even as he dreams about them, thanks to U. S. Savings Bonds. Every Bond he owns is earning extra money for him every minute. Bonds earn an average 3% interest, compounded semiannually, if held to maturity —and go on earning it for as long as 19 years and 8 months. That means a return of up to 80% more than you originally paid I Whatever your savings goal, you can't find a steadier, surer way to achieve it than by investing in U. S. Savings Bonds on the famous Payroll Savings Plan. Just tell the pay office where you work how much you want to save each week. It puts that amount aside for you before you get your check — before you're tempted to spend it. When enough money accumulates, it buys and turns over to you a U. S. Series E Savings Bond. You can have your money working for you every minute. Eight million working people just like yourself are doing it on the Payroll Savings Plan. Why not sign up at your pay office today? Even play-days are pay-days when U. S. Savings Bonds are earning extra money for you T/« V. S. Government doea not pay for this advertising. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and ENAKOPRAVNOST