226 Ocene in poročila || Reviews and Reports P o osamos v ojitvi Slo v enije je f esti v al začel izgubljati pomen. Do leta 1999 je bil or g anizir an v nek olik o drug ačni obliki, pozneje so g a zasenčili drugi pr o - gr ami in prir editv e za otr ok e. R azsta v o sesta v lja deset panoje v , ki obisk o v alca s pomočjo po v ečanih f ot ogr afij in spr emlje v alneg a besedila popeljejo sk ozi zgodo vino f esti v ala, v se od njego vih začetk o v pr ek o obr a vna v anih t em, sodelujočih ustv arjalce v (Iv an P otr č, F r ance Be v k, Br ana Jur ca, Nik o Gr af enauer , Des ank a Mak simo vić, Leo - pold Suhodolčan in št e vilni drugi), sodelo v anja otr ok, podeljenih nagr ad, r e vije Otr ok in knjig a v se do zat ona in k onca f esti v ala. V r azsta višču Ar chi vum so bili poleg panoje v na og led tudi originali v vitrinah, med k at erimi so posebej v eli - k o pozornosti prit egnile originalne lutk e (R ado v edni T aček, Z v ezdica Zaspank a, Z v erinice iz R ezije), mogoče si je bilo og ledati tudi zbornik e f esti v ala, posame - zne nagr ade, v abila, zah v ale , nagr ajene knjige in podobno. Na otv oritvi so s v oje spomine na f esti v al strnili nek at eri nek danji sodelujoči, medt em k o so se št e vil - ni obisk o v alci spominjali t e ali one podr obnosti f esti v ala, ki je nek oč pr ežemal k ulturni utrip Maribor a in širše ok olice. Gor dana Šö v egeš Lipo v šek (P okr ajinski ar hi v Maribor), mag. Nina Hriberšek V uk in dr . Andr eja Er dlen (Mariborsk a knjižnica) Glaserjev festival v Malečniku z razstavami Pokrajinskega arhiva Maribor in Nadškofijskega arhiva Maribor (2022–2024) Na pobudo župnijsk eg a upr a vit elja župnije S v . P et er pri Mariboru – Ma - lečnik dr . Sebastijana V alentana v Malečnik u od leta 2022 prir ejajo Glaserje v f esti v al, pos v ečen duho vnik u Mar k u Glaserju. Glaser se je r odil 21. aprila 1806 na Smolnik u v R ušah. P o pos v etitvi v duho vnik a leta 1829 je k ot k aplan služ - bo v al v župniji S v . Bar bar a v Slo v enskih goricah, k ot k aznilniški k ur at v Gr adcu t er nat o med let oma 1838 in 1843 k ot d v orni k aplan in k onzist orialni tajnik pri sek a v sk em knezošk ofijsk em or dinariatu. T uk aj je delo v al k ot r ef er ent za slo - v enski del šk ofije. Leta 1843 je postal župnik pri S v . P etru pri Mariboru (danes Malečnik), kjer je ostal do smrti 9. decembr a 1889. Le ta 1859 je bil imeno v an za častneg a k anonik a mariborsk eg a st olneg a k apitlja in k onzist orialneg a s v e - t o v alca. Bil je pr edan past or alni dela v ec in pridig ar . Cen il in pospeše v al je ljud - sk o omik o in izobr azbo. Le ta 1844 je pri S v . P etru or g anizir al ljudski misijon, medt em k o je leta 1868 ustano vil deklišk o šolo. Skr b zanjo so pr e vzele šolsk e sestr e iz Eggenber g a pri Gr adcu. Ob t em je skr bel za obno v o cer kv enih sta v b in dal posta viti križe v pot na Gor co. Bil je tudi pesnik in pisat elj. Pisal je tak o v nemščini k ot v slo v enščini, v ečinoma nabožne pesmi in zgodbe. V zgodo vino se je še posebej zapisal k ot Slomšk o v sodela v ec in pomočnik pri selitvi sedeža la v antinsk e šk ofije v Maribor leta 1859. 1 V okvir u f esti v alsk eg a pr ogr ama ar hi vistk a iz Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Ma - ribor mag. Lilijana Ur lep in ar hi vist iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor mag. Jur e Maček že tr adicionalno pripr a vi v a priložnostno r azsta v o o zgodo vini Malečnik a in ok olice. R azsta v e so r ezultat plodneg a sodelo v anja in v sebinsk eg a dopolnje - v anja obeh ar hi v o v t er po v ezo v anja z lok alno sk upnostjo, še posebej z župnijo S v . P etr a pri Mariboru t er tudi z malečnišk o osno vno šolo in nek at erimi lok alni - mi društvi. Pr edsta v ljeni originalni dok umenti in r epr oduk cije ar hi v sk eg a gr a - 1 Slo v enski biogr af ski lek sik on: https://www .slo v ensk a-biogr afija.si/oseba/sbi201702/ (do - st op: 31. 5. 2024). 227 Letnik 47 (2024), št. 1 di v a, ki se odlično v klapljajo v r epr ezentati v en ambient in bar očno opr emo Gla - serje v eg a salona z g alerijo v Malečnik u, ned v omno približajo kr ajanom pr et ekle dogodk e in pripomor ejo k boljšemu pozna v anju pr et eklosti Malečnik a. Glede na zanimanje in odlično obisk anost dosedanjih r azsta v sem pr epričan, da k ar kličejo po nadaljnjem r azkri v anju dr obce v iz nek olik o pozabljene, a izjemno bo - g at e kr aje vne in cer kv ene zgodo vine Malečnik a ozir oma njego vih pr ebi v alce v . Prv a r azsta v a leta 2022 z naslo v om Ko zgodbo o pozabljeni malečniški preteklosti pripovedujejo arhivi je prik azala bistv ene k ulturnozgodo vinsk e in geogr af sk e značilnosti Male čnik a t er nek at er e pomembnejše izsek e iz kr aje vne in z njo od nek daj t esno pr eplet ene cer kv ene zgodo vine. Ob t em je k ot u v odna prir edit e v 1. Glaserje v eg a f esti v ala posk ušala obisk o v alc e seznaniti še z lik om in delom Mar k a Glaserja, ki je dal v času s v ojeg a službo v anja kr aju neizbrisen, še danes dobr o pr epozna v en pečat . Naselje Malečnik, v neposr edni bližini Maribor a, na le v em br egu Dr a v e in na obr obju Slo v enskih goric, kr asita bar očna župnijsk a cer k e v s v . P etr a, po k at eri je kr aj v pr et eklosti tudi nosil ime (Šempet er), in gotsk a podružnična cer k e v s v . Marije na Gor ci. P od cer kvijo s v . P etr a se nahajajo gr obnice ozir oma k atak ombe. Obe cer kvi ponujata že od daleč dobr o pr epozna vno v edut o Maleč - nik a. T ak o pr et eklost k ot tudi sedanjost kr aja sta močno po v ezani z vinogr adni - štv om, s sadjarstv om, kmet ijstv om. P omembno v logo je odigr alo tudi šolstv o, pr ed v sem r ed šolskih sest er . R azsta v ljeni originalni dok umenti in r epr oduk cije f ot ogr afij so se v eda le majhen del, iz bor gr adi v a. A vt orja s v a namr eč želela ne le za prv o r azsta v o, am - pak tudi za obe naslednji, iz brsk ati iz f ondo v obeh ar hi v o v pr ed v sem dok umen - t e, ki se čim bolj neposr edno nanašajo na Malečnik in njego v o bližnjo ok olico. V P okr ajinsk em ar hi vu Maribor hr animo v r azličnih f ondih na st otine in st otine dok ument o v o Malečnik u. Nemogoče je imeno v ati v se f onde, ki v sebuje - jo pisno ali f ot ogr af sk o dediščino malečnišk e pr et eklosti. Zar adi s v oje vr edno - sti in star osti bi izposta vil le Zbir k o listin. V njej najdemo najstar ejše listine z omembo Malečnik a ali bližnjih kr aje v . Prv a seg a v let o 1519. Gr e za naznanilo o por očnem pismu mariborskih meščano v , v k at er em je omenjen vinogr ad, ležeč pod S v . P etr om na Zgornjem T r čo v sk em V r hu. Drugi d v e listini sta iz let 1539 in 1574. V obeh so omenjeni vinogr adi ozir oma posestv a v Malečnik u ali v njego vi bližini. Ohr anjenih je tudi nek aj ščitnih pisem za vinogr ade in zemljišča v Maleč - nik u iz let 1791 do 1794. Listin in ščitnih pisem zar adi njiho v e star osti in nepr ecenlji v e vr edno - sti nismo r azs ta vili. Za obisk o v alce smo pripr a vili list e z naslo v om in s kr ajšim izsek om iz v sebine listine t er jih opr emili s QR -k odo. S sk enir anjem k ode so obisk o v alci do bili možnost dost opa do celotnih r egest o v in digitalizat o v listin, obja v ljenih v Virtualni ar hi v ski čitalnici. P osebno vr ed nost za Malečnik ima pr a v got o v o še osebna zapuščina ozi - r oma osebni f ond Glaser Mar k o (1783–1883), pr a v ta k o ohr anjen v P okr ajin - sk em ar hi vu Maribor . Med dok umenti v f ondu izst opajo del Glaserje v e k or e - spondence s šk of oma Ant onom Martinom Slomšk om in Jak obom St epišnik om, diploma za br at o v ščino Pr es v etleg a sr ca Jezuso v eg a 1835, sinodalni zapisnik župnije 1783/ 84 in 1785/86 , v eč Glaserje vih pisem br atu t er njego v e r ok opisne beležk e, r azpr a v e in sesta v ki. P okr ajinski ar hi v Maribor je za r azsta v o med drugim prispe v al situacijski načrt r egulacije Dr a v e pri župniji S v . P et er pri Mariboru (1845), načrt viničarije in gospodarsk eg a poslopja v vinogr adu župnije S v . P etr a pri Mariboru v kr a - ju H r enca (1842), cenilni zapisnik za vinogr ad v ur adu T r čo v a pri Malečnik u (1794), sesta v ek Mar k a Glaserja o t eža v ah zar adi neenotneg a slo v ensk eg a čr k o - pisa, Glaserje v o pismo br atu (1840) in posmrtno pesem Mar k a Glaserja za Ma - tijem P a v eom, učit eljem pri S v . P etru pri Mariboru (1857). Iz Zbir k e f ot ogr afij in r azg lednic smo pr edsta vili nek aj zanimi v ejših podob kr aja z začetk a in tride - setih let 20. st oletja. P osebej je izst opala zanimi v a f ot ogr afija odpr eme zv ono v 228 Ocene in poročila || Reviews and Reports med prv o s v et o vno v ojno z malečniškim župnik om,s k aplanom in z v aščani ob v ozo vih iz leta 1916. Izmed r azsta v ljenih dok ument o v Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Maribor v elja omeniti cer kv eni r ačun župnijsk e cer kv e s v . P etr a (1748), zapuščinski in v entar po leta 1639 umr lem župnik u Juriju Bor ečiču, dopis Mar k a Glaserja šk ofijsk e - mu or dinariatu o obno vitv enih delih na cer kv enih sta v bah (1870), službeni list Mar k a Glaserja in Glaserje v o pridigo ob blagoslo vitvi križe v eg a pota na Gor co (1847). Osr ednji t emi 2. Glaserje v eg a f esti v ala v Malečnik u leta 2023 sta bili k u - linarik a in pr ehr ana. Ob t ej priložnosti sta oba ar hi v a pripr a vila r azsta v o K o o zemlji in kruhu spr ego v orijo ar hi vi, medt em k o je višja ar hi vistk a Špela V aladži - ja iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor izv edla k aligr af sk o dela vnico. Na njej so se učenci malečn išk e osno vne šole naučili zapisati v k aligr af ski pisa vi poimeno v a - nja tipičnih malečniških jedi. S pomočjo r azsta v ljenih ar hi v skih dok ument o v , ki pričajo o pride la vi, pripr a vi in uži v anju r ane v r azličnih zgodo vinskih obdobjih in tr enutkih, smo želeli obisk o v alce opozoriti na pomen domače k ulinarične de - diščine, neločlji v o pr eplet ene s kmetijstv om, z gospodarstv om, v er o v anjem, s sociologijo, z antr opologijo, etnologijo in nasploh z v sak danjim ži v ljenjem. Za - gota v ljanje ustr ezne in do v oljšne pr ehr ane ni bilo v selej pr epr ost o, ampak po - gost o t eža vno in k omplek sno. T o se je še posebej pok azalo v primeru nar a vnih nesr eč, v ojn ali drugih pr elomnih dogodk o v . Obdobja pomanjk anja in r acioni - r anja obr ok o v so spr emljala naše pr ednik e še do neda vneg a. P ost opki pridela - v e, pripr a v e in uži v anja hr ane so bili od nek daj od visni od širšeg a družbeneg a k ont ek sta in r azmerij t er po v ezani s št e vilnimi deja vnostmi in panog ami, k ot so kmetijstv o, sadjarstv o, vinogr adništv o, industrija, tr go vina, k ultur a, šolstv o, medt em k o je nanje vpli v ala tudi politična in družbena ur edit e v t er se v eda na - r a vne danosti. Ob t em r azsta v ljeni dok umenti posr edno izk azujejo odnos v sa - k okr atne polit ične oblasti do kmečk eg a pr ebi v alstv a, poljedelce v in pr ehr ansk e ozir oma ži vilsk e industrije. Za spozna v anje pr ehr ansk e t ematik e je tak o v P o - kr ajinsk em ar hi vu Maribor k ot v Nadšk ofijsk em ar hi vu Maribor na v oljo pr ecej ar hi v sk eg a gr adi v a. T o so ur barji, in v entarji, da v čni zapisi, k atastri, obr ačunsk e knjige, načrti gospodarskih poslopij, f ot ogr afije, jedilni listi, št e vilni r azg lasi in na v odila oblasti it d. Z r azličnih družbenih plati os v etlju jejo v ečkr at trno v o pot od zem lje do kruha t er prik azujejo v sak danje ži v ljenje, neločlji v o po v ezano s pr ehr ano in k ulinarik o. Še posebej dr agoceni so stari r ecepti. K ot zanimi v ost naj na v edem v P okr ajinsk em ar hi vu Maribor ohr anjen r ecept za slo v ensk ogorišk e pog ače ali giba nice iz 30. let pr ejšnjeg a st oletja, ki nazorno pok aže kr aje vne po - sebnosti pri upor abi sesta vin in pri post opk u pripr a v e kv asenic. Načini pridela v e in pripr a v e hr ane so se t ek om st oletij spr eminjali, u v elja - v ljale so se no v osti, pri čeme r je marsik aj star eg a ut onilo v pozabo. V 19. st oletju so k širjenju no vih idej in znanj o kmetijstvu in pripr a vi hr ane prispe v ali tudi duho vniki in r edo vnice. Na t em podr očju so se udejstv o v ale zlasti malečnišk e šolsk e sestr e. Z or g anizacijo r aznih t ečaje v so širile znanje o gospodinjstvu in gospodarstvu. Iz f ondo v in zbir k P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor so bili na r azsta vi pr ed - sta v ljeni načrt stisk alnice z vinsk o kletjo in s hladilnico pri cer kv eni viničariji v P ernici [P ernitzen] pri S v . P etru (1811), ur bar mestne župnije S v . Janeza Krstni - k a Maribor z vpisom kr aja Nebo v a pri Malečnik u (1571–1583), zemljišk a knjig a ozir oma pr ot ok ol zapuščin in cenit e v pr emoženja župnijsk eg a imenja S v . P et er pri Mariboru (po 1820), r ecept za slo v ensk ogorišk e pog ače ali gibanice, načrt za pr eur edit e v pr ost or o v v gostilni Božič v Malečnik u št . 7 (1935), seznam zadru - žnik o v VINO ZA Iv an Cank ar S v . P et er pri Mariboru, upr a vičenih za k ontingent mok e v letu 19 50, za v ar o v alna polica Kmetijsk e zadruge S v . P et er pri Mariboru (po 1945), na v odila Ministrs tv a za tr go vino in pr eskr bo za poslo v anje z mesnim f ondom (1949), seznam za oddajo masti pri Naba vnopr odajni zadrugi S v . P et er pri Mariboru (1946), sodni spis zoper nek aj pr ebi v alce v Zimice pri Malečnik u 229 Letnik 47 (2024), št. 1 zar adi črneg a zak ola, nedo v oljene pr odaje in k u - po v anje mesa in ži vine (1950), f ot ogr afija k uhar - sk eg a t ečaja v samostanu šolskih sest er v Mari - boru (1930) in nek at eri drugi dok umenti. Izmed gr adi v a Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Ma - ribor in nek at erih zasebnih zbir k kr ajano v Ma - lečnik a bi izposta vil upodobit e v s v . Neže z ja - gnjet om iz sr ednje v ešk eg a r ok opisneg a k odek sa, slo v esni meni iz leta 1910, f ot ogr afiji šk of a Dr - žečnik a s sk upino duho vnik o v pri obedu in ma - lečniških šolskih sest er s t ečajnicami k uharsk eg a t ečaja v župnišču v Malečnik u (1932), tabelo gor - ninskih dajat e v in male pr a v de župnije S v . P et er pri Mariboru (1755), zapuščinski in v entar po pok ojni Mariji Ješo vnik (17 43), k uharsk e r ecep - t e male čniških šolskih sest er , opis hude lak ot e (1813–1816), Slomšk o v zapis o bont onu pri jedi, postno posta v o za let o 1929 in Slomšk o v o pridi - go o Jezusu k ot vinski trti. V letu 2024, r azg lašenem za Maistr o v o let o, je 3. Gla serje v f esti v al pot ek al pod geslom Domo - vina. Dom. Sr eča. P os v ečen je bil patriotizmu in domoljubju. K ot soor g anizat or k a f esti v ala je t o - kr at so delo v ala Slo v ensk a matica, medt em k o je častni pokr o vit elj bilo Ministrstv o za obr am - bo R epublik e Slo v enije. V P okr ajinsk em ar hi vu Maribor in v Nadšk ofijsk em ar hi vu Maribor so ohr anjeni št e vilni dok umenti, ki tak o ali drug ače pričajo o odno su posamezn ik a do domo vine, dr - ža v e, lok alne sk upnosti ali o njego vi pripadnosti domu in lastnemu nar odu. Oba ar hi v a sta t okr at prispe v ala s v oj delež z r azsta v o Amor patriae (ljubezen do domo vine) in z učno ur o, pos v ečeno gener alu Maistru, za učence Osno vne šole Maleč - nik. Pri r azsta vi sta nam t okr at z nek aj ek sponati prisk očila na pomoč še malečnišk a šola s s v ojim ar hi v om in ar hi v župnije v Malečnik u. Izbr ani dok umenti, nastali v obdobju r azličnih drža vnih tv or b, ki smo jim pripadali Slo v enci od sr ede 19. st oletja napr ej, zgo v orno os v etljujejo pr elomne dogodk e v nar odo vi zgodo vini. V v sak okr atni drža vni tv or bi so drža v ljan i ob r azličnih prilo - žnostih in dogodkih, t o je drža vnih pr aznikih, jubilejih v lada rsk e r odbine, izr ednih dogodkih, še pose bej v v ojnih r azmer ah, izk azo v ali s v ojo pripadnost t er v danost drža vi in oblast em. V eli - k okr at so t o se v eda počeli po nar ek u v ladajočih, a pogos t o tudi iz lastneg a pr epričanja, iskr eno in z v sem sr cem. Znotr aj t eg a nestalneg a in stalno spr eminjajočeg a se zunanjeg a političneg a okvir - ja so po drugi str ani slo v enski nar odni budit e - lji v se od začetk o v nar odno stneg a za v edanja in pr ebujanja v sr edini 19. st oletja post opoma gojili s v ojo intimno odločit e v za slo v enstv o t er si pri - zade v ali za post open r azv oj in napr edek slo v en - sk e k ul tur e, jezik a, pesmi, lit er atur e, šolstv a in s Obiralci grozdja na cesti v Malečniku (Vir: SI_PAM_1693, št. 5872)