0fr visk du» «wen sobot, nedelj in praznikov. ^ daily except Saturdays, Sundays and Holidays. PROSVETA ___ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LET0__YEAH XXXIV. Uredniški in upravniiki prostori: M97 South Lawndale Ave. „ Otttoa of Publication: 1M7 South Lawndale Ava. Telephone, Rock weU 4004 Cena lista Je $6.00 •t etile Avil JmnuÄr* '»». «I Cm post-ofne« •i UÜCI«o. niinou. undT ttw Act o< Coagr— of Much s. 1ST». CHICAGO. ILL* TOREK. IS. DECEMBRA (DECEMBER IS). 1942 Subscription $0 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 246 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in aection 1108, Act of Oct 3. 1617, authorised on June 4, 1918. Ameriške čete zasedle japonsko bazo na Novi Gvineji ff > Japonske bojne ladje pognane v beg.—Zavezniški letalci bombardirajo ostanke Rom-melove armade, ki so pobegnili iz Libije v Tripolitanijo. Britske podmornice pbtopile dva osisčna transporta, tri pa poškodovale.-— Rusi okupirali strategične hribe ob reki Don. Moskva poroča, da so Nemci izgubili 250,000 vojakov od začetka ruske ofenzive Melbourne. Avstralija. 15. dec. -Ameriške in avstralske čete so iz voje vale prvo veliko zmago z okupacijo Bune, japonske baze na vzhodni obali Nove Gvineje, te glasi poročilo iz glavnega stana generala Douglasa MacAr-thurja. Okupacija je sledila topniškemu bombardiranju japonske vojaške posadke. Poročilo dostavlja, da so zavezniška letala preprečila izkr-osnje novih japonskih čet pa Novi Gvineji. Dve japonski križar-ki in trije rušilci, ki so skušali izkrcati čete, so bili pognani v beg. Bombe so' potopile več manjših japonskih ladij z vojaškimi četami vred v bližini obrežja Nove Gvineje. To je že druga zavezniška zmaga v operacijah proti Japoncem v zadnjih dneh. Prva je bila, ko so avstralske in ameriške Čete zasedle Gono. Pred okupacijo Bune so zavezniške čete presekale japonsko bojno črto na ozkem pasu ozemlja Nove Gvineje. London. 15. dec.—MočAi brit-ski vojaški oddelki so udrli \i iibije v Tripolitanijo, kamor so ostanki Rommolove ar- blolfcrr-v tmhtstt tfskem pre made. Poročilo pravi, da Nemci beže pred Angleži kot zajci. Zavezniška letala mečejo bombe na bežeče nemške vojake. Mnenje prevladuje, da se bo Rommel ustavil pri Misurati, mestu, ki je oddaljeno tristo milj od El Agheile, ali v Tripolu. Rommelova armada ima samo 60 tankov. Osma britska armada, kateri poveljuje general Bernard Montgomery, prodira naprej proti Tuniziji. Kairo, Egipt 14. dec.—Pričakuje se, da se bodo ostanki razbite Rommelove armade, katere *> britske oklopne in motorne kolone s podporo bojnih letal Pognale z utrjenih pozicij pri E1 Agheili, Libija, ustavile na ozkem pasu ozemlja med Tripolitanijo in Tunizijo. General Bernard Montgome-r.v. poveljnik britske osme ar-ma(ie, je začel ofenzivo zadnjo soboto. V to Je vrgel dve diviziji tankov in tri pehotne divizije in' pognal osiščne čete v beg. London. 14. dec.—Vojaški krofi' sodijo, da je general Walther Nt'hring, vrhovni poveljnik krnske oborožene sile v Tunlzi-i'- 'zgubil polovico tankov in toot ornih vozil v naskoku na po-2k'J<: britskega in ameriškega vojaštva pri Mejez-el-Babu. Na-je bil odbit. *'<»rotilo agenture Reuters Pfavi. fja ]cic jjupj razbitih nem-tankov na ozemlju pri Me-)<> < I; v > tk delu mesta in pobili čez petsto sovražnikov. Nemške izgube v letalskih transportih so ogromne. Uradno poročilo pravi, da so Rusi uničili 407 nemških letal, med temi 225 transportov, v tednu od 6. do 13. decembra. Berlin. 14. dec.—Vrhovno poveljstvo poroča, da so Rusi izgubili 153 tankov, ko so skušali prebiti nemško bojno črto med Rževem in Veliko Luko. Vsi napadi so bili zdrobljeni in Rusi vrženi nazaj z velikimi izgubami. Na kavkaški fronti se položaj nI spremenil. Waahlngton, D. C.. 14. dec.— Ameriška bojna letala in ladje so pognala v beg enajst japonskih rušilcev, enega potopile, štiri pa poškodovale, poroča momarlčni department. Nov japonski poskus glede ojsčenja oborožene sile na Guadalcanalu, največjem otoku Solomonove grupe, se je Izjalovil. Vest iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja pravi, da ameriška in avstralska letala bombardirjo japonske pozicije pri Buni, Nova Gvineja. Japonske čete so koncentrirane na ozkem pasu obrežja. Cungklng. Kitajska. 14. dec. — Kitajske čete, ki branijo provinco Junnan, so vrgle Japonce, ki so skušali prekoračiti reko Sal-ween, nazaj, pravi uradno naznanilo. To dostavlja, da zavezniški letalci bombardirajo japonske zalagal ne črte, ki vodijo na fronte. Tengčung, glavna Japonska baza v južnozapadnem delu province Junnan, Je bil tarča bombardiranja iz zraka. Sol* v Illinoišu zapirajo vrata " Chicago, 14. dec. — Skoro U soč ljudskih šol v Illinoišu Je moralo «apreti vrata zaradi po-mar./kanja učiteljic. Alde» B. Mills, podpredsednik Zveze šolskih odborov, Je dejal, da Je mnogo učiteljic pustilo službe in sprejelo'pozicije v vojnih Industrijah z višjo plačo. Dsije Je rekel, da položaj sliči onemu i prvi svetovni vojni. Kakor tak rat, tako ae Je tudi sedaj pojavilo pomanjkanje učiteljic v podeželskih krajih. tajno orožje General Arnold napovedal napade na Tokio Waahlngton. D. C.. 14. dec.— General Henry H. Arnold, vrhovni poveljnik armadne letalske sile, je dejal, "da ima Amerika tajno orožje, s katerim bo zadala usodne udarce sovražniku." General je govoril pred skupinami vojaških letalcev, ki so se izvežbali na letališčih v Te-xasu. V svojem govoru je namignil, da vo tajno orožje bojna letala novega tipa. "Mi bomo kmalu demonstrirali učinkovitost tajnega orožja," je rekel. "Uverjen sem, da bosta Hirohi-to in Hitler presenečena. Tokio bo čutil posledice novih napadov iz zraka." Arnold je omenil bombe, ki eksplodirajo, preden padejo na tla. Učinek teh je strahovit, ker porušijo vse, kar se nahaja v bližini. Dalje je rekel, da ameriške tovarne producirajo štiri tisoč bojnih lefal vseh vrst mesečno in da se bo produkcija povečala v prihodnjih , mesecih. Amerika Ima po enem letu vojne- čez milijon letalskih častnikov, pilotov in mehanikov in velike število teh jo v akcij! na tujih frontah. . ' . Delavski department skuša odvrniti stavko Chicago, 14. dec. — Spravni biro federalnega delavskega de-partmenta je naznanil, da bo skušal odvrniti stavko 4500 u-službencev čiksške nadullčne železnice, Dr. John R. Steelman, načelnik biroja, je dejal, da bo skušal navezati stike z uradniki unije in kompanije. Unija je zapretila z oklicem stavke, ko Je bila njena zahteva glede zvišanja plače za devet in štirinajst centov na uro zavrnjena. Če ne bo dosežen sporazum, bo stavka o-kllcana prihodnjo nedeljo. petain se udal hitlerjevemu pritisku Mariai naznanil formi• ran jo novo' francoske armade POGLOBITEV KOOPERACIJE Z NEMČIJO London. 14. dec.—Maršal Henri Petain se je po radijskih poročilih iz Vichyja ln Berlina udal ' Hitlerjevemu pritisku in zagotovil diktatorje, da bo organiziral novo francosko armado. Odbor borbenih Francozov, kateremu načeluje gênerai Charles de Gaulle pravi, da je Hitler zahteval od Petaina konskrlpcljo 400,000 francoskih delavcev za vojna dela v Nemčiji. Hitler je obljubil, da bo izpustil nedoločeno število francoskih vojnih u-jetnlkov, ki se nahajajo v nemških taboriščih. Govornik na berlinski radlo-postaji je dejal, da Pierre Laval, načelnik vlade v Vichy ju, konfe-rira z nemškimi vojaškimi voditelji v Parizu o poglobitvi kooperacije med Francijo in Nemčijo. Odobren je bjl program, ki uključuje tudi nove protlžldov-ske odredbe in pbdvzetje korakov v soglasju a Hitlerjevim "novim redom". Radijsko poročilo lz Vichyja pravi, da je Petain poslal Hitlerju pismo, v katerem ga je zagotovil, da bo formiral novo armado v interesu \ytrnosti in iS* ščite Praneije in njenega kolonialnega imperija. Hitler je, ko ao njegove čete zasedle Toulon, glavno mornarično bazo ob Sredozemskem morju, naslovil noto Petainu z izjavo, "da upa, da bo Francija ustanovila armado, katere poveljniki se bodo pokorili ukazom načelnika države." Petain je obsodil britsko- ameriško agresijo proti francoski severni Afriki in izdajstvo nekaterih poveljnikov, ki so odgovorni za okupacijo vse Francije po nemških četah. Med temi poveljniki je admiral Jean Darlan, ki je skočil v zavezniški tabor, ko je opazil znamenja, da bo osišče poraženo v tej vojni. Pariška radiopostajs, katero kontrolirajo naciji, Je sinoči na- Domače vesti Smrtna nesreča pri rudnUni Ely, Minn. — Dne 10. dec ae je pri delu pri rudniku .»mrtno ponesrečil John Klobučar, sUr 45 let in rojen tukaj, Ko so odstranjevali neke opore, mu je izpodletclo ln padel je 20 čevljev v nižino. Tisti rudnik, Chandler po imenu, ne bo vrč obratoval, ker je izčrpan. Klobučar zapušča ženo in otroke. Našli so obešenega Chicago. — Dne 12. t. m. so našli 46-letnega Avgusta Peska v-spalnici njegovega stanovanja na naslovu 2028 James st. obešenega. Njegov sin George Pesek je povedal policiji, da je%fcil njegov oče že dalj časa silno po* trt, ker ga ni nihče hotel vzeti na delo. Da 11 je bil Slovenec, nam ni znano,, toda Ime zveni slovensko. Dva poneerečena prt delu West Frankfort, 111. — V noči od 9. na 10. decembra je dvigalo pri delu težko pobilo rojaka Johna Majdiča. Pobit je bil na glavi in takoj so ga odpeljali v bolnišnico. Njegov tovariš J. Kočevar je bil pa lahko pobit, Majdič je član društva 319 8N» PJ. i Is Clevelanda Cleveland, — Dne 12. dec. je v bolnišnici umrla Helena Rose Ponikvar, stara 28 let in rojena tukaj. Zapušča starše in dve sestri. Nov grob na aapadu Mullan, Idaho, — Dne 8. decembra Je v bolnišnici umrl Frank Vidic, star 54 let in doma lz Poljan nad dkofjo Loko na Gorenjskem, Njegovi tukajšnji sorodniki niso znani, v starem kraju pa zapušča hčer, brata in sestro. : ' • ♦ * Cez sto nemških , častnikov ubitih pri eksploziji London, 14. dec. — Radijsko poročilo is Moskve pravi, da Je bilo čez sto nemških častnikov in vojakov ubitih, ko je eksplodirala bomba v gledališču Rex v Parizu. znanila, da je že 110,000 francoskih delavcev odpotovalo v Nemčijo ln dobilo delo v vojnih industrijah. Odbor borbenih Franeozov trdi, da se nahaja v Nemčiji okrog 75,000 francoskih delavcev. Mihajlovič za napad na Sofijo Reprisalije za masno klanje srbskih kmetov London. 14. dqc,—General Dra-ža Mihajlovič, poveljnik četnl-škc armade, je pozval jugoalo-vansko ubetno vlado, naj apelira na poveljstvo britske in ameriške letalske sile, paj začne bombardirati Sofijo in druga bolgarska mesta. Doznava se, da položaj Miha J-lovičeve Četnlške armade Je trr den ln da je zdaj močnejša nego je bila kdaj prej. General je za bombardiranje bolgaraklh mest po zavezniških letalcih, da se tako maščuje masno klanje prebivalcev srbskih vasi. Večino njegove armade tvorijo kmetje. Mihajlovič Je uverjen, da bi letalski napadi na bolgarska mesta ln mesti drugih satelitov osišča pridobili aimpatije ljudstev v prilog zaveznikom. Požar uničil vojaško središče Cez sto ljudi zgorelo Si. Johna, NevafundlandUa. 14, dec.—Najmanj sto ljudi, med temi mnogo ameriških in kanadskih vojakov, ji zgorelo v poža ru, ki j« nastal v dvorani poslopja Kolumbovih vitezov sad njo aoboto. Dvorana je bila spremenjena v vojaško središče. Nadaljnjih sto oseb Je dobilo t*fk* opekline v požaru, 'k\ Je uničil središče, Koliko amerl ških in kanadskih vojakov Je med žrtvami, še nI ugotovljeno. Doslej so dognali identiteto 100 žrtev—03 moških in sedmih žensk. Rešilni oddelki Iščejo nadaljnje žrtve med ožganimi podrtinami poslopja. Okrog 600 ljudi se je nahajalo v dvorani, ko Je Izbruhnil ogenj., ■1" ■ ■■ ■ ■ ■"'. Amerika podpre pakt med Turčijo in Rusijo Ankara, Turčija, 14. dec. — Tu trdijo, da bo Amerika podprla nov diplomatičnl pakt, ki ga skleneta Turčija in Rusija, in prevzela vlogo posredovalke v slučaju nesporazuma med državama. Amerika bo zagotovila Turčijo, da spoštuje Integralnost njenega ozemlja in da ji bo pomagala, če bo napadena. Izboljšanje odnošajev med Rusijo In Turčijo se že opsža kot posledica pogajanj glede sklenitve novega pakta. Rudarji in kompa• je se ne morejo sporazumeti I Washington, D. C , 14. dec. — NotrsnJI tajnik llarold L. fckee, ki Je tudi koordinator za kurivo, lxi morda skušal Izravnati nesporazum med rudarsko unijo UMWA in premogovnimi kom pauijami. Pogajanja glede obratovanja premogovnikov šest dni v tednu so bila pretrgana. Predstavniki obeh grup so informirali Ickean o nesporazumu. Delovni leden v premogovni Industriji je sedaj 19 ur. •e pon s Vif* Senator priporoča ustanovitev Udov* »ke legije Wa*hlngt4»n, 1). C, 14. dec,— Hmnator Aleaender Wiley, republikanec is W»econaine, Je suge-rirel ustanovitev židovske legije, katere člani naj bi ae borili na strani zaveznikov proti nemški sili v Afriki. Senator ae Je Isre-kel tudi za ustanovitev Italijanske legije, katero naj bi tvorili nasprotniki MuMM>lmijevega fašističnega rehma. vojaške avtoritete zapre-tile z akcuo Vladni odbor določil plače za izurjene delavce VODITELJI UNIJ ADF PROTESTIRAJO Detroit. Mich.. 14. dec.—Vojaške avtoritete ao sapretile, da bodo storile korake proti onim, ki so odgovorni za "divje" stavke v tovarnah Bohn Aluminum * Brass Co., ki so zavrle produkcijo. Grožnjo so Izrekle na konferenci z voditelji avtne unije, včlanjene v CIO, katere so ae udeležili tudi representantje spravnega odbora federalnega delavskega departmenta. Stavke so bile oklleane v znak protesta proti vojno-delavskemu odboru, ker še nI sankcioniral dogovora med unijo in kompa-nljo glede zvišanja plač. Na pritisk vojaških avtoritet in voditeljev unije je bila "divja" stavka, ki je izbruhnila sadnji Četrtek, preklicana. Voditelji unije so dali zagotovilo, da se bodo vsi stavkarji vrnili na delo. Vojno-delavskl odbor je določil maksimalne plačt za iadelo-valce orodja In druge izurjene delavce, ki so uposleni v vojnih induatrijah v Detroitu ln okolici. Maksimalna plača je $1,65 na uro, Odlok odbora krije vse delavce, ki «o uposleni v vojnih industrijah v okrajih Wayne, Oakland, Macomb, Monroe. Wash-ten aw In OeheffW. Tf okraji uključujejo Detrpft, Flint, Pon-tlac, Monroe, Ypsilanti in Mount Clemens, A Odbor Je naznanil, da bo kmalu odredil javna zaališanja glede raztegnitve odredbe na druge industrijske okraje v Mlchl-ganu. Avtne unija kritizira odlok odbora glede makalmalne plače za izurjene delavce v vojnih Induatrijah, ker ne uključuje provizije glede minimalne plače. Lea Angeles, Cal« 14. dec.— Voditelji enajstih unij mednarodne zveze strojnikov, včlanjene v Ameriški dela veki federaciji, so sklicali masne shode v znak proteata proti odloku voj-no-delavskega odbora« v katerem se Je Izrekel proti zvišanju plač. Izjavili ao, da bodo okll-csll stavko v letalskih tovarnah na zapadu, če odbor ne bo revidiral svojega stališča.} ? Član francoske komisije aretiran Rim, 14. dec.—General Paul Doyvnt bivši vojaški poveljnik v provinci Haute Savoie In načelnik francoske komisije za premirje, Je bil aretiran na ukas ¡.¿valove vlade v Annecyju, mestu v bližini švicarske meje, se glasi vrht iz £eneve. Vzrok aretacije ni znan. Angleii razdejali elek* trarno na Norveškem Ijondon, 14. komandotl" truno centralo dre. — Angleški ao razdejali elek-| v (llornfjordu, Norveške, pravi radijsko poročilo lz Moskve To bssira na vesti, je prltle iz Slockhoima, Aved-aka. "Komandotl" so se po izvršitvi čina ukrrali na pernlke, ki ao jih pripeljali na norveško fbrežje Angleški vojni urad češtita Mihajloviču London, 14 dec. - Doznava se, da je antf laiki vojni urad napra-sil jugoelovansko vlado, naj v njegovem imenu čestita generalu Mihajloviču na uapehth, ki Jih je njegova četniška armada do-Mtgla v borbi proti oalični okupacijski sili v Jugoslaviji. Glasovi iz naselbin N.rocnma ta ZáruitT» driavo (ism Chirapa) la lanado SSJ» na tote. 1100 aa pol Iota. II SO a« ¿otri lote* ^ Chicha i» Cicero 97JO aa c*Jo Mo. SS.7» aa pol lote; «a inoaomstvo 10« lohaniirftrr ralo«: for tha Unitod States (excopt Chicago) and Caaoda S4-00 por yoar. Chicago and Cicero S7.S0 por yeer. íoroign imahlii 00J0 por roer. Caaa oalssrr po dogovoru — Rokopiai dopiaov la noaarotonih ¿lonkov so no vra¿a)o Rokopiai litaran» vsobine (értico, povosti, émTpaaatf ltd.) so vrn^o pottljatelju lo v slu¿e|u. te |0 prilottl M as lov na vso, kar ima stik a listom t PROSVETA 2SS7-M So. Lawndale Avo.. Chicago. Illinois Datum v oklepaju na primer (December 31, 1S42), poleg valega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovile Jo pravočasno, da aa vam list ne uatavL __ Poročilo se glasi, da je japonska radiopp^taja v Tokiju oddala ob obletnici napada na Pearl Harbor svarilo v angleščini za Američane, naj ne verjamejo svoji vladi poročil o zmagah na Pacifiku. To zmage so izmišljene, je rekla japonska oddaja, in ameriška bojna sila na morju in v zraku je brez moči napram silnemu bojnemu aparatu Japoncev, ki prej ali slej pokosi Američane. Američani še danoa ne vedo, kako slaba je njihova armada in mornarica, čas pa je, da se prlhaja magnezij toliko v poltev, ter je eno tretjino lažji kot alu minij. Tudi v drugih pogledih je magnezij boljši kot aluminij. V začetku vojne so izdelovatelji aeroplanov spoznali boljšo vred nost magnezija in so začeli porabljati magnezij, 'samega ali v zmesi z drugimi kovinami, aa oljne tanke, pod, particije, in strumentalne plošče in druge de-e. Zaloga magnezija pa začet coma ni zadostovala za hitro ra stočo produkcijo seroplanov. Hi tri razvoj proizvodnje raagnezl-a pa je vse to spremenil. Magnezij je sedaj na poti, da postane kovina bodočnosti. Druga raba magnezija za časa vojne je v izdelovanju užlgalnih bomb. Izdelovatelji streliva porabljajo skoraj ves preostanek zaloge. Magnezij gre za izdelovanje razsvetljava I nih krogel aa nočno streljanje, žarnega prahu In razsvetljevalnih ognjev, pa se rabi tudi za nočno fotografira nje in za Izdelovanje užlgalnih bomb. Občinstvo ni do sedaj slišalo mnogo o magneziju. V naravi se magnezij ne pojavlja v kovin ski obliki. Kovina J* tpzmero-ma nekaj novega. Prvič Je bUa izdelana v kovinski obliki s pomočjo elektrolize iz ene njegovih soli in to 1. 1808. Najstarejš in najbolj enostavni procest je oni, ki Je v rabi v Michlganu. Slana voda se črpa Iz podzeroeljf skih vrelcev, Ko izhlapi, preostane magnezijeva sol. Spušča se potem električni tok skozi so procesa Je, da 5l*P« Margaret Tynan, članica avtne unije CIO. na delu v to Bendbc Aviation Corp. v BrookJr»«. N. Y. Načelnik jezuitskega reda umrl Rim, 14. dec — Rev. Vladimir L#dochowakl, načelnik Jezult-akega reda, je včeraj umrl v Vatikanu. On Je bil nečak kardinala Ledochowekefs. prefekta propagande svete stoike. Njegov oče je bil častnik v avstrij-aJu konjenici. l*dochowski Je bil ob smrti sUr 7« let. In posledica tega _ eden izmed produktov Je svetla. srebrnasU kovina, ki se zove magnezij. Rabi se pe tudi mnogo drugih bolj kompliciranih procesov. Po mnenju znanstvenikov je magnezij peti najbolj obilni element v zemeljski skorji. Zato Je potencialna zaloga v Združenih državah ogromna. Nahaja se v morski vodi, v podzemeljskih alanih vrelcih in v kombinacijah k raznimi drugimi kovinami Poprej so ljudje poznali magneti le kot sestavino raznih lekov, kot so magnezijev sulfat, Epsom soli ali mleko magneti je. Potreboval ae je tudi za fotografiranje krt farni prah V svoji kovinski obliki pe ima k (Izvirno poročilo Prosveti.) 17. novembra 1942. Po Londonu gre povest o Churchillu in zvonovih. Pride jrzojav od generala Montgome-ryja iz Egipta. Churchill ga či-ta, prečita. Roke se mu triumfalno razmahnejo: "Zvoniti moramo, povejte jim, da morajo >otrkavati z zvonovi." Prisotni se zgrnejo okoli njega, govore mu prepričevalno, vztrajno. "Zvonenje je uradno naznanilo, da je sovražnik pristal na naiih obalah. Drugače morajo zvono-vi molčati, dokler je vojna. Take so bile državne zapovedi in ih zdaj ne moremo spremeniti." Churchill nekaj mrmra in se pomiri. Pride brzojav od generala Alexandra. Churchill vihti naznanilo: "Zvoniti moramo! Zrnata vredna potrkavsnjal Dajte vsem cerkvam obvestilo, da morajo zvoniti." Spet ga obstopijo prisotni, spet prigovarjajo, da je njegova misel nemogoča, da ju zvonenje znak Invazije, da ne smejo mešati ljudstva. Spet se Churchill uda in popusti. Pride tretji brzojav. To pot ne Iz Egipta, temveč iz zapadne Afrike. Ameriška in britanska armada se Je izkrcala in je nu zmagoslavnem pohodu proti vzhodu. Churchill razmahne svoje roke z večjo silo, kakor kdaj koli prej, bolj zmagovito zavihti papir v roki: "Zvoniti moramo! Zvoniti, pa naj bo kar hoče." Tukaj ae povest konča. Ne vemo, če so prisotni špet ob-stopili velikega moža in ga sku-šali pregovoriti, naj ohrani mirno kri. Nekaj dni pozneje govori v parlamentu: "Sama na sebi je eglptsk* bitka britanska zmagu zgodovinskega pomena in du jo jrlmerno proslavimo, so bila izdana navodila, da bodo prihodnjo nedeljo zjutraj potrkevuli zvonovi vse šlrom naše zemlje. Mislim, da bodo mnogi poslušali to potrkavanje s hvaležnim srcem." Zdaj, da vam povem, kako je bilo s tem potrka van jem. Hvala Bogu, da je bilo nekaj dni čaaa do nedelje, drugače ne vem, kako bi bilo. Ker naenkrat J»* stopilo pred uboge duhovne može, ki morajo skrbeti za svoje cerkve, sto problemov. Trideset mesecev se nI nihče zmenil za zvonove in zvonenje, zdaj pa nseti krat svečano potrkavanje. Pomislite na cerkve po mestih. Koliko jih je bilo popolnoma pot-u šenih v "blitzih". Koliko zvoni kov je bilo tako resno pretresenih in razmajanih v temeljih, da ni več varno zvoniti; koliko zvonov je treščilo Iz lin in se jih razbilo; koliko vrvi Je strohnelo v 30 mesecih, ki jih zdaj ne moreš nadomestiti in zato ne zvoni ti v cerkvi; koliko mladih fan tov, ki so pred vojno edini znali ubrano potrkavati, Je odšlo k vojakom. NI, da bi vzel kogar koli na zvonenje, pravijo, da lah* ko pokvarijo zvonove, ¿e ne vedo, kako ravnati z njimi. H V londonskem Cityju je bilo pred vojno 45 cerkva. "Row Bella" so bili najslavnejši med vsem! Deset jih Je pelo Iz lin njihov« cerkve. To vam Je bila prava svečanost, 42 city Jakih cerkva se ni moglo odzvati Chur chlllovemu ukazu. Ubožu« le žljo v prahu In razvalinah al so na preslabih nogah, da bi si upali dotakniti ae njihovih zvonov, all so jim zvonovi ubiti in počeni. Vseh deset ' Bow Iklls" je lanskega maja treščilo na tla in se reubllo Le tri cerkve so tanko potrkavale v zimsko ne magnezij veliko bodrttwet pred Skupina deklet, članic,avtne unije CIO. ki delajo v letalakl tovarni Olenn U Martin Co. v Baltlmoru. Md. Pismo iz Londona deljsko jutro in govorile svojim faranom o zmagi. Na deželi je bilo več zvonenja. Ali tudi so imeli težave, kakor mi je pravil moj stari prijatelj, kanonik z Brezja, kakor bi ga lahko imenovali po naše. "Pred vojno smo imeli v deželi 40,000 izvcžbanlh fantov, ki ao vedeli vse, kar je mogoče vedeti o zvonovih in potrka vanju. Vsak teden so se prišli vežbat v cerkev, da so se naučili za nedeljo. Pozabil sem že, kdo je vas zvonil >0 mojih cerkvah. Pu se je pri-el zglasit moj mežnar in vprašal, Če sme potrkavati v nede-jo. Spomnil me je, da sem mu )lačeval en šiling na uro za zvo-lenje. Zdaj ima delo na ameriške^ aerodromu v bližini. Časa malo, denarja dosti. Ali rad bi prišel sa en šiling, če mu dovo-im, da bo zvonil v nedeljo. Domenila sva se." "Pa to še ni konec. Policaj se o zglasil pri meni v župniji in me opomnil, da mogoče vrvi niso več dovolj močne, da zvonovi ne vise varno na llnuh, Moj mežnar je moral splezati na zvonik in pregledati, kako. je s stvsrmi tam. Potem sva zago lovila policaja, da se ne bo zgodila nikaku nesreča. ftele zdaj smo pripravljeni na potrkaj-nje." O trtčetrt na enajst do enajstih so potrkavali zvonovi v nedeljo. Moja hčerkica Je zaobrnila glavico in tenko prisluhnila: )11! so njeni prvi zvonovi. Zrakoplove že dobro pozna. Dan za dnem jih posluša, ko letajo nad njo proti juge^zhodu. Zdaj pa zvonovi, to Je popolnoma novo zanjo. • Vesela sem bila, da so bili zvonovi, ki so naznanjali zmago, ne nvazije. Kaj bi bilo, če bi morali naenkrat naznaniti in"azl> wo? Na to gotovo nismo bili pil-iravljeni: ni. bilo mežnarjev, ni rilo vrvi, ni bilo zvonov, ni bilo cerkva. Tri dni so poprav-Jali in se pripravljali na to po-rkavanje. Kako bi bilo v slu-ijsju invazije? Spomnila sem se zvonov med zadnjo vojno. To je drugačna povest. Povest Dolenjske in njenih belih cerkvic na gričkih. Cerkvic, Iz katerih so vlekli zvonove kakor drobje iz živega telesa. Spodaj ao stali ljudje, stare ženice In možje In otročad, drugih ni bilo doma. Koize so jim tekle po licih, molili so v obupu. Zvonovi so bili včssih stsrl, še v turških časih so Jim namenjal! sovražnika v deželi. Zdaj ao jim jih vzeli, da Jih preJiJejo v topove. Ae to ni bilo dovolj. Vzeli so temno-rdečo bakreno streho zvonika. Vitki stolp novomeške cerkve Je izgubil svojo eleganco, ko ao ga pokril s' ceneno pločevino. Bilo je dosti hudo v zadnji vojni. Zdaj je ti-aočkrat bolj hudo. Ali čaa ho apet zacelil rane. življenje bo «pet vstalo. Samo da bi že skorsj peli naši zvonovi tako glasno in tako dolgo, da bi jih slišali le po tej deželi, po vaej Kvropl. tja do uboge Slovenije. V nedeljo smo jih prvič slišali tukaj ra nekaj časa. Zače-tek je za nami, mogoče konec ni tako daleč pred nami. Dolenjka. Rooseveltova nota ljudstvu Francije Incident iz prve svetovne vojne orisan London. 14. due. — Predsednik Roosevelt je spisal osebno poslanico francoskemu ljudstvu, vsebujočo povest o incidentu, ki se je pripetil v prvi svetovni vojni. V tqj sta Hooaevelt, ki je bil takrat pomožni mornarič-n» tajnik, in neki duhovnik v bretonski vasi igrala glavno vlogo. Kako je poslanica prišla v Francijo, je vojaška tajnost. A« meriŠki urad za vojne informu-ciie ni hutel razkrili detajlev, doThneva pa je, da so letala prinesla Kooseveltovo poslanico, katero zdaj čitajo Francozi. Poslanica ima naslov "Plamen", V tej Roosevelt pripoveduje, da je v uvgustu 1. 1018 kot pomožni mornarični tajnik obiskal ameriške mornarične in letalske postaje v Bretaniji. Avtomobil, a katerim se je vozil, je podrl bretonskegs duhovnika In ga lahko ranil. tKo ga jo Roosevelt vprašal, kaj lahko stori zanj, je odklonil odškodnino. Na prigovarjanje nekega častnika, ki je spremljal Roose-velta na potovanju, je končno izjavil, da njegova cerkev potrebuje denar. Potrebovala bi najmanj tisoč frankov. Roosevelt je nato izročil duhovniku ček za dvesto dolarjev. Več, mesecev pozneje, pravi povest, je neki mornarični častnik informiral Roosevelts, da je. duhovnik s dobljenim denarjem popravil svojo cerkev in prižgal svečo v znuk hvaležnosti in v čast ameriški mornarici. "Sest ali osem let pozneje je sveča še vedno gorela," pravi povest. "Morcja gori še danes, če Je niso Nemci ugasnili." Povest je zaključena z izjavo, da Jo je spisal Franklin D. Roosevelt, ki je bil pomožni mornarični tajnik 1. 1018, sedaj pa je predsednik Združenih držav. MALO POJASNILA NAROČNIKOM PROSVETE Zadnje šaae prihajajo prltošbe aaradl počasnega tU nepravilnega dostavljanja Proavete. Neka* tevl celo krillstrajo upravo radi tega. kot da ml ne akrblmo dovolj aa to atvar. kar pa nI res. Ml akrblmo kolikor največ mogoče m hitrost In točnost odpošlljanja Proavete. Ampak tu so sdaj dru* 90 rasmere. Mi šivime v lared-nlh šaalh vsled vojne In prosimo, da bi naročniki to upoštevali In Imeli malo potrpljenj«. Za pri-mero nsj navedemo dol p Jama, ki smo ga prejeli Is gl urada Mašite poŠte, kjer pišejo med drugim tudi toiei ■"Na llaote Isurjenih delsvcev Je v armadi In veliko poštnih u-redov Jo* katerim primanjkuje lakih laveŠbanlh ualušbeneev. Poleg tega )e tudi aolo teško In v nekaterih alučajlh akero nemogoče vsdrševati tovorne avtomobile In druge odpoliUatvene potrebščine. Tranaportaclja vojnih dlvlstj In materiala le tudi po-vsročlla veliko nerodnost med poštnimi vlaki. Vse to ps bo še bolj neredno radi večjega potovanja in preva-šanja med prihajajočo božično sesono. Trud sa najboljšo lapel-nttev našega dela bo neobhodno potreben od vsekogs člana poštnega urada, ako hočemo, da bomo obdržali naš laveditivt rekord v pprerl pošte sa bošlčne praanl-ke. Torej prosimo sa sodelovsaje In male potrpljenja." Is lega Je preee) rssvldno. odkod prlhsjsjo poteškoče. Vsled tege apeliramo na naše naročnike aa potrpljenje In pa. da nas takoj obvestijo e apremembak avojlh naalevov. Skupno In spo-rasumno bomo to najlepše le vršili. PHILIP OODINA. upravitelj. aeboj valed avoje lahkote Zato je vlada garantirala precejšnje milijone za razvoj /proizvodnje J Kedanjl HIJ Je d<«e*čt letno produkcijo 427,500 000 funtov. In Umu cilju se hitro približujemo To je začetek velike nove ameriške Industrije, ki Je že daleč prekoračila tekmec« «»tiče. Com im« Council fLli. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOtA laéaja svoje publlkeetje In le I lat Preevete aa kertatL ter potrebne agitacijo evolth društev la êlanetva In sa propagando e volih Idej. Nikakor pe — aa prepegende drugth pod peentk ovganlaedj. Vaeka or-ganlaactja Ima običajne svole fleeU*. Torej egtlelertčei doptal in neanenil« drugth podpornih orgenlaeslj In n|ih društev naf se ne pošAUele lietu ljajo tako ogromno silo, da je zanje pobotanje nepotrebno. Ta nal balkanski kmet, revež, ki z golimi rokami in brez orožja, le s svojo osebno hrabrostjo že leto n pol zadržuje ogromne mehanizirane sovražne vojaške sile, nam je pokazal pot, na katero moramo kreniti. Temu kmetu b! bilo najlažje popustiti, poklekniti in poljubiti bič, ki ga tepe, pa bi se pobotal. Toda Jugoslovan, Balkanec, tega ne dela, on se rajé bori. Pred enim letom:—Pearl Harbor, Mosjtva in strah, da naša gerilja jiogine. Danes:—Afrika, Stalingrad, širjenje gerilskega gibanja, vse to so dokazi, da se zmaga približuje. Nesmiselno pa bi bilo radi tega misliti, da je vojna že kar končana—tako bi jo mogli celo izgubiti. Vi tu v Ameriki morate neprestano dvigati svoj glas, kajti nahajate se v svobodni demokraciji, kjer morete svobodno govoriti in popravljati zmote kakor hitro se pojavijo. ' Te dni se je pojavilo strašilo— pozabljena, prašna in iz arhivov izvlečena habsburška dinastija— ki naj bi se povrnila v srednjo in jugovzhodno Evropo kot predstavnik novega reda. V pismu, ki je pred kratkin) izšlo v tukajšnjih listih, sem povedal, da vas morda ne bi bilo v tej deželi, če ne bi bili morali zbežati pred Habeburžani V tej revoluciji, ki ustvarja novi svet, ni prostora za habsburško dinastijo. Ali morda naši narodi zato umirajo v boju za ideale človeštva, da bi po tej vojni izgubili tüdi ono, kar so bili pridobili v zadnji vojni? Ta vojna se mora zaključiti z mirom, ki bo vreden krvi «n 'žrtev te vojne. Podpredsednik Wallace je dejal: "Ta vojna se mora zaključiti z zmago malega človeka." In kadar bo to doseženo, bosta zavladala mir in pravica. Mi, južni Slovani, smo narod malega človeka, mi nimamo aristokracije. Mi smo dežela siromakov. Mi jokamo in hrepenimo za mirom malega človeka. A ono, za čimer danes na Balkanu padajo naši, za čimer sovjetske armade in oni na Pacifiku žrtvujejo svoje življenje, to je za zmago "common mana" in nelogično bi bilo, poskušati vstajenje Habsburžanov, ki so onkraj malega človeka. Nelogično bi bilo poskušati oživljati reakcijo v katerikoli obliki. povrnimo se, bratje ih sestre, k nam, Jugoslovanom. Ako gledam nazaj preko 24 let in pomislim na to, kaj bi bili mogli in kaj, nismo storili in obenem pomislim na to, kaj smo vendar dosegli, je obračun pozitiven in sicer zelo pozitiven. Sicer ne bi kazala Jugoslavija, razkosana na sedem delov in s silo raztrgana, povsod tako močnega stremljenja za zopetnim zedinjenjem. Zato pa, bratje in sestre, vi, ki v tej veliki Ameriki gledate kot Amerikanci od daleč v svojo staro domovino, bodite tukaj nosilci svobode in zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, a tudi Bolgarov. Od Jadranskega do Slovesnost I v New Yorkt I (V prostrani dvorani "Man-hattan Centra" je bila prire- ; jena dne 6. decembra velika svečanost v proslavo obletnice zedinjenja Jugoslavije, ki se je začela z govori ministra Kosanoviča in Franka Kerže-ta, se nadaljevala z izredno lepim umetniškim programom, v teku katerega je bila sprejeta resolucija za brzojavko predsedniku Rooseveltu in zaključila se je z ljudsko zabavo in plesom. Prinašamo danes govor ministra Kosanoviča:) Bratje in sestre! Zahvaljujem se vam, ameriškim Jugoslovanom, da mi daje-, te priliko udeležiti se proslave 24-letnice rojstva Jugoslavije. Zahvaljujem se vam, ker praznujete to obletnico in mislite na lepoto svoje stare domovine in pozabljate na vse, kar vas je de-ilo in s čimer vaa je naš sovražnik hotel razdvojiti. Mi, ki smo na žalost morali zapustiti domovino v trenotku poraza, smo morda odnesli s seboj razpore političnih, socialnih in tudi drugih načel, dočim morete vi v te j veliki demokraciji pozabiti na to m postati nosilci čiste in neska-jene edinosti Sibov, Hrvatov in Slovencev. Ako se spominjamo preteklih 24 let, ali najdemo stvari, katerih bi se morali kesati? Kesati se moramo, da - smd ' nasedli stremljenju naših sovražnikov, ki so nas hoteli razdvojiti in uničiti. Ko gledamo nazaj, vidimo, kaj smo zagrešili namenoma in kaj nehote. Vendar pa, ako vse pretehtamo, vidimo, da so vse te pomote neznatne v primeri z velikimi uspehi leta 1918. Veliko revolucionarno načelo samoodločbe narodov je ustvarilo Jugoslavijo. To načelo mora zdaj v tej vojni najti svoj zaključek. V tej vojni doživlja človeštvo največjo revolucijo vse zgodovine. Se nikdar v zgodovini ni bilo večjega prevrata nego je sedanja vojni. To ni fronta armade proti armadi ali naroda proti narodu. Vse vnadnote so spremenjene. Zdaj poznamo samo dve fronti—fašistično in protifašistično fronto med narodi, a tudi v narodih samih. Mi, Jugoslovani: Srbi, Hrvati in Slovenci, se bomo s ponosom vpraševali, dali smo grešili proti človeštvu, dali smo mi dolžniki človeštva ali je človeštvo naš dolžnik. Oni neštevilni neznani junaki, katerih imen se nikdo ne bo nikdar spominjal; ki umirajo v balkanskih gorah, so zastavonoše, ki kažejo človeštvu pot, na katero bi moralo kreniti, in dokazujejo, da je človeštvo nam dolžno. Ako bi se bili vsi narodi tega držali, bi ne bilo niti nacizma in ne fašizma. Nevarnost je, da bi oni, ki so vojno povzročili, poskušali dobiti mir. Zato pa bodite vi, ameriški državljani jugoslovanskega porekla in vsi ameriški državljani evropskega potomstva pod-jarmljenih narodov, kakor Grki, Čehi, Poljaki, na straži, da ne pride do tega, da žrtve naših narodov, ki se bore, ne bodo izdane. ' Sedanja vojna je posledica kompromisov, ki so jih demokracije delale z nacizmom in fašizmom. Skozi 20 let so v Evropi delali te kompromise. Skozi 20 let se je ustvarjal v Evropi tip demokratskega državnika, nosilca kompromisov, ki je neprestano popuščal brutalnemu navalu fašizma. Toda sovražnika človeštva—nacist in fašist—in svobodni ljudje se ne morejo pobotati. Kakor hitro je demokracija zašla na polzko pot pobotanja, je demokracija tudi izgubila mir. Zmagoslavje te politike je bil pakt v Muenchenu. ki je razkosal našo bratsko čehoslovaško. Posledica pa je sedanja vojna. Vsi moramo biti pazljivi, kajti pobotanje, ki nas ni rešilo vojne, nam ne sme pogubiti tudi miru. Na bojišču človeštva je prostora samo za aktivne bojevnike človeškega dostojanstva, ki se bore proti vaetn Hitlerjem. Mussoli-nijem. Hirohitom. Petalnom, Darlanovn. Frankom. Kvizlirv» fom. P« vel »rem. Nedičem itd. Ta velika demokracija sever-no-amertškega kontinenta, Sovjetska zveia. Velika Britanija in vsi Ztdinjetii narodi predstav- DOLGA "Ne smejte se, če vam povem, da ne vem tega," je odgovoril, "in navzlic temu sem prepričan o nevarnosti." * Natančno sem si ogledal moža, vendar pa nisem mogel ničesar zapaziti, iz česar bi mogel sklepati, da*je umobolen. Vprašujoče sem pogledal Connersa. Ta pa je gledal tako, da nisem mogel uganiti njegovih misli. "Boljše bi bilo, če bi mi povedali ves slučaj od začetka," je rekel "Potrpežljivo vas bom poslušal. Poznam m rs. Parton in rad se spominjam tega, da sem pomagal tej dami Povejte mi vse!" "Jaz sam ne poznam popolnoma težkoč, v katerih se nahajamo; če bi to bilo, bi morda ne sedel tukaj," je rekel mladi mož z energičnim glasom, "toda zapleteni smo ^ čudno usodo, Ko si je doktor Maitland pridobil zelo veliko premoženje, je opustil svoj posel in je živel deloma tukaj, deloma na svojem posestvu v West-chestru. Nekaj časa je rodbina tudi potovala po Evropi, in pri tem sem jih popolnoma slučajno spoznal v Londonu. Vzljubil sem miss Hortenzo in jo še danes ljubim! Ko so se Mait-landovi vrnili v Ameriko, sem opustil zastopstvo v Londonu ter prosil svojega očeta, naj mi poveri tukajšnje zastopstvo. Tudi mi smo premožni," je skromno pripomnil, "naše premoženje je skoraj tako veliko kakor premoženje Maitlandovih. Moje nagnenje do miss Hor-tenze je vsa rodbina odkrito odobravala; postal sem domač v hiši in so me smatrali že kakor člana rodbine. Popolnoma sva bila srečna; radostno «em pričakoval trenotka, ko postane Hortenza moja žena. Pred seboj sera videl svojo bodočnost jasno in solčno, dokler se ni zgodila ta nesreča. Najprvo sem opazil, da se je Hortenza izpremenila. Vedel sem, da me tudi ona ljubi, toda kar naenkrat je bilo, kakor da bi se me začela bati. Njeno obnašanje je bilo kakor vreme. En„dan me je iskreno pozdravila, drugi dan se je bala, da sem bil poleg nje. Vedno pa jt bila dobra napram meni. Nato je umrl njen oče, vsled česar bi tudi ona kmalu umrla/' "In nepričakovano je umrl," ga je prekinil Conners. "Da, skoraj gotovo ste o tem slišali. V treh dneh je umrl vsled neke bolezni v vratu. Ni mi treba popisovati žalosti njegovih ljudi, vsaj si to lahko predstavljate. Sedaj pa se je Hortenza začela drugače obnašati napram meni. To sem pripisoval njeni žalosti, čeprav se s tem Še ni dalo vse railožiti. Kmalu potem je umrl njen starejši brat. "Tudi tako naenkrat?" je vprašal Conners. "Da, popolnoma nepričakovano, na difteri-tisu." "Res? vsaj so vendar poklicali dobrega* zdravnika?" "Gotovo . Po tej drugi nesreči je postalo stanje Hortenze vsega usmiljenja vredno. Tej bolesti pa se je pridružila tudi nekaka bojazen. Edini človek, pil katerem je, kakor se je zdelo našla nekoliko tolažbe, je bila neka dama z imenom Garcia, ki je stanovala v soseščini. Ta ženska je vdova Petra Garcia, ki je imel, ko je še živel, najprvo v Londonu, pozneje pa v New Yorku majhno trgovino z drogvami. Pred par leti je mož tu umrl, in vdova si je v Westches-tru najela stanovanje. Ima sina, ki je potnik za neko vinsko trgovino. Intimnejše nista te dve rodbini nikdar občevali. Kar naenkrat pa je začela Hortenza to gospo, Garcio bolj pogostoma obiskovati. Stara dama je v resnici zelo prikupljiva. (Dalje prihodnjič.) (Se nadaljuje.) Mladi mož se je z zanimanjem oziral po sobi Conners ga je ostro in z nekakim začudenjem opazoval. Gotovo si je drugače predstavljal obiskovalca. "Jaz ne poznam nenavadnih ur," je pripomnil Conners ter s tem opozoril obiskovalca nase. "Toda midva sva pričakovala obisk, in zdi se mi, da ste vi tisti, ki je naznanil svoj obisk. Če je tako, prosim sedite. Tu je moj prijatelj ... še nimam časti, poznati vaše ime .. "Ne," je odgovoril mladi mož ter sedel na stol, ki mu ga je Conners ponudil, "moje ime je tudi brezpomembno pri vsej zadevi. Sicer pa se imenujem Charles Vining. Moj oče živi v Bostonu in je glavni lastnik neke tvornice v Lowellu, ki sem jo prej zastopal v Londonu ln ki jo zdaj zastopam tu. Da sem vas obiskal, mr. Conners, to se je zgodilo na željo miss Hortense Maitland. Ta je rekla, da boste vi to uvideli. Določila je to uro, ker je vedels, da sem bil namenjen iti v gledališče, predno je ona pisala. Pričakoval sem, da pridem v kak poizvedovalni zavod; «vidim pa, da sem se zmotil." "Ne poznam miss Maitland," je odgovoril Conners. \ 'To vidim, kajti tudi miss Maitland je vas smatrala za detektiva, mogoče tudi za duhovnika. To sta vendar poklica, na katero smo se obrnili v svoji stiski," je pripomnil mladi mož ter se nasmejal, kakor da bi se hotel oprostiti. "Čeprav nisem niti duhovnik, niti pravnik, niti detektiv po poklicu," je rekel Conners ter se tudi nasmehnil, "so marsikateri ljudje uvideli, da je boljše, obrniti se name. Kaj mi hočete povedati?" "Dolga j« zgodba in tako nejasna, da se na-tihoma ves čas vprašujem, zakaj sem tu," je odgovoril Vining, ko je postal zelo resen. "Miss Maitland je hči doktorja Henryja Maitlanda, ki je ustanovil Maitland — sanatorij, ter iznašel in izdeloval Maitlandove pilule. Rodbina je obstojala razen njega še iz njegove soproge, ene hčere in dveh sinov. Miss Hortenza je bila najstarejši otrok; zdaj je stara dvajset let. Neka gotova mrs. Parton je bila prej odgojitelji-ca v tej hiši; ta še zdaj občuje v rodbini, in njej je Hortenza danes zjutraj nekoliko zaupala o naših težavah. Mrs. Parton je potem rekla, da ste ji vi enkrst pomagali ln da ste zelo spretni in vajeni, razreševati take temne zadeve. Prosila je Hortenzo naj se obrne na vas, in jo je končno pripravila do tega, da je končno v resnici to storila. Ponudila se je tudi, da spremi osebno Hortenzo k vam, toda uboga deklica je faktično bolna. Poudarjali so tudi, ds ne smem napram vam omeniti denarnega vprašanja, ker ste v tem ozlru zelo občutljivi — vsled tega sem mislil, da ste duhovnik. Ženske pa se ne razumejo na take posle, in ne morem si misliti, da bi jim preostalajo toliko časa, da bi se ba-vile z zadevami drugih ljudi. Navadno ima človek dovolj opraviti s svojimi lastnimi zadevami. In tako sem hotel pripomniti, da vam je, če bi šlo za denar, na razpolaganje vsaka vsota, ki bi jo potrebovali ali zahtevali." "Vseksko je prijetno, če se kaj takega sliši," je odgovoril Conners. "In zdaj mi povejte, zakaj pravzaprav gre?" ' "Gre za to — da je moje življenje v nevarnosti," se je glasil odgovor mladega moža. "Jaz nlaem le po naravi strahopetec in tudi zdsj so moji Živci v dobrem stanju. T6da vendar ni nič kaj zabavno, če mora človek vedno misliti, da ima nekdo namen, spraviti ga s tega sveta." "In kdo ogroža vaše življenje?" Vining je »komizgnil z rameni. Stimson ni izdelal načrta za avstrijski bataljon, katerega uradni začetki so, kakor je videti, v Beli hiši. Namen predsednika, ki ga je odobril, ni podpreti Otonovega stremljenja, temveč le poslu žiti se komiteja, ki je imel navidezno najboljše izglede za nabiranje vojakov. -• Publicist Johannes Steel o saderi Otona New York, Post, 3. decembra. —Darlanizem se je rodil in bo tudi živel. Kar je pogrešeno v sedanji mirovni ofenzivi proti Italiji je to, da je osnovana na tradicionalnih načelih politike sil, po bistvu in vzorcu podobnih politiki napram Habsburžanom in napram Darlanu. Italijanski fašisti si že ližejo ustnice. Ako se jim odpre taka lepa prilika kakor Darlanu, jo bodo takoj izrabili. Zadeva Habsburžanov pa je prav za prav mnogo bolj resna nego smo mislili. Avstrijski mo-narhisti trde, da je pripoznanje Otonove legije s strani War De-partmenta le začetek in da se bo končno Oton povrnil v Avstrijo na čelu ekspedicije ameriških ladij polnih živil, ki bodo pristale v Trstu. Namen je, da bi prišel Oton z živili in obleko, tako da bi ga stradajoči Avstrijci morali sprejeti z veseljem. V splošnem ljudje mnogo prepovršno sodijo o italijanskem fašizmu. Prišlo je v modo, govoriti o italijanskem fašizmu, ko da je nekolike* smešen. To je zelo nevarno. Edina razlika med nemškim fašizmom in italijanskim fašizmom je ta, da je nemški fašizem strahovlada kladiva in kija, dočim je italijanski fašizem tiranija bodala. Jugoslovani ▼ skrbeh Jugoslovanska vlada in general Mihajlovič so zelo v skrbeh zaradi izredne ljubeznivosti, ki jo izkazujemo italijanskim fašistom. Kei* je naša pozornost priklenjena edino le na Nemčijo in Japonsko, se je moglo zgoditi, da so razmere Jugoslavije pod italijansko okupacijo ostale ne-opažene. Italija je z Jugoslavijo ravnala morda še slabše nego Nemci s Poljaki. Italijanski fašisti so torej veseli, ko mislijo, da bo morda kateri izmed njih dobil povabilo od zaveznikov, da se "darlanizi-ra" in jim kot družbenemu sloju pomaga, da se izognejo kazni. Ne glede na to, da Gestapo, kh nadzoruje laško policijo, najbr-že ne bi dovolila Italiji skleniti separaten mir, bi bilo dobro povedati še enkrat in z vso jasnostjo, da je edino upanje na upor Italije v ljudstvu, ki se edino more odtrgati od preteklosti. Mi pa ne moremo sklepati jutrišnjega miru s političnimi prvaki od včeraj. (Dalje prihodnjič.) Egejskega morja se mora ust noviti po tej vojni lepša, bolj in složnejša Jugoslavija. Ko bilo leta 1918 proglašeno zedinj nje Srbov, Hrvatov in Slove cev, je bilo proglašeno na podla revolucionarnega načela zedinj nja južnih Slovanov in to nače je bilo mina, ki je razgnala hafa burško cesarstvo. Mi smo nos ci tega načela in ga moramo oc vati. Oni, ki so proti njemu, vsi pomagači Hitlerja in Musj linija. Tudi med vas skušajo seji mržnjo in razpor. Odklanjaj spletkarjenje in take sovrai geste. Temu ne smete nases ker je proti vašemu narodu, —in zdaj govorim kot minist jugoslovanske vlade—katerim usoda dodelila, da v najtežje času njegove zgodovine pre stavi jamo narode v njegovih l jih, si moramo biti na jasne da ni naš cilj Vrniti se domi kot ministri in velike osebnos temveč le kot delavci, ki so najtežjem času poskušali, da ven domovine čim bolje vt svojo dolžnost. Mi moramo < seči čim boljšo prihodnost za n šo skupnost od Soče do Vard ja. Le tega se moramo drža Posamezniki bomo morda izg bili, toda mi nismo važni, računajte s posamezniki. Važ je le, kaj se zgodi z Jugoslavi za zedinjenje Srbov, Hrvatov Slovencev, kaj se zgodi za-j boljšanje usode naših narodov za čim boljše izkoriščanje stri nih žrtev naših narodov in ono, kar nam bo pomagalo, bomo čim dostojnejše predsU ljani v društvu Amerike, Sovj ske Rusije, Britanije in druj Zedinj enih narodov. Mi balka ski narodi in narodi vzhodne E rope, ki delimo danes isto uso in imamo podob«o duševnost Jugoslovani, Poljaki, Čehoslov ki in Grki, moramo iti skupi Mi moramo biti most med Rui jo in zapadom. Mi moramo dr žiti, a ne deliti. Naš narod stral no umira, toda to ni najhuji Najhujše bi bilo, če bi se te it ve nespametno zapravile. Kaj le narod, ki zna umreti, je sp soben, da živi. S tem završujem in s ponosu trdim, da smo mi izvršili svo dolžnost napram človeštvu. prepričal War Department, da je umestno, pomagati Otonu. Druga trdi, da je pomočnik državnega tajnika Adolf Berle podpiral Otona. PM zatrjuje, da nobena teh govoric ni verodostojna. The Up-to-the-Minuto Man Í / v : ZA LETO 1943 Vaebuje povesit članke, ruprave In agodovfnske Vezan v platno in stane $1.00 8 pofttnino NAROClLLA NASLOVITE Proletarec Ckkago.