TI odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčic ŠT. 39 • LETO 51 - CEUE, 26.9. 1996 • CENA 250 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Častilci Sai Babe na Kalobju Kdo je mama Alojzija? O lovcih na duše in strahu pred neznanim v reportaži na strani 16. GOSPODARSTVO Ko direktor ni direktor. Stran 6. ROGLA Brez zlorab na smučiščih. Stran 8. KRONIKA Štiri nove žrtve na sloveniki. Orožje v otroških rokah. Stran 32. Bankrot davkoplačevalcev Predlog nove davčne zakonodaje buri duhove. tema tedna na strani 7 Na poleži psihiater s sojenja Josipu Šimiču, ki je obdolžen umora pred gostilno Čuk v Velenju. Stran 32. MOS 96 Vse o sejmu na straneh 10,11 in 19. 2 DOGODKI Za sodelovanje z obrtniki »Posluh je, saj država pričakuje še hitrejši razvoj in večji delež malega gospodarstva v skupni pogači,« pravi dr. Drnovšek Predzadnji dan 29. MOS je Celje obiskal pokrovitelj sej- ma predsednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek. Po ogledu sejma se je skupaj z mini- strom za delo, družino in so- cialne zadeve Tonetom Ro- pom slabo uro zadržal v raz- govoru z vodstvom OZS. Predsednik OZS Miha Grah je opozoril na odprta aktualna in za slovenske obrtnike najbolj pereča vprašanja - možnost zborničnega partnerstva z vla- do, finančno (ne) disciplino v državi, paket nove davčne zako- nodaje, delovnopravno zakono- dajo, reformo pokojninskega si- stema ter letos odprto vprašanje dela na črno - hkrati pa se je zahvalil za sodelovanje ter predlani sprejet obrtni zakon. »Slovenski obrtniki, kljub optimističnemu pogledu na- prej ocenjujemo, da se nekate- ri ključni ukrepi v državi spre- jemajo prepočasi. Sami smo polovično izpolnili obljubo o 60 tisoč novih delovnih me- stih kljub temu, da država ni izpolnila vseh naših zahtev iz začetka devetdesetih let,« je dejal tudi predsednik UO OZS Stanislav Kramberger, gene- ralni sekretar OZS Anton Fili- pič pa je dr. Drnovška pozval k oblikovanju medresorske skupine (vključno z OZS in GZS), ki bi delala na razreše- vanju vprašanj dela na črno, . vključevanju OZS v delo vla- de, kadar gre za vprašanja ma- lega gospodarstva, ter nena- zadnje za zagotavljanje plačil- ne discipline v državi s spreje- manjem zakonodaje, ki bo v nasprotju z obstoječo ščitila upnike in ne dolžnikov. Dr. Drnovšek je slovenske obrtnike potolažil, da se raz- prava o (morebiti najbolj »spornem« iz paketa nove davčne zakonodaje) zakonu o davku na dodano vrednost še- le začenja, nekatere pripombe OZS nanj sam že zdaj podpira, spremembe pa so vsekakor še mogoče. Hkrati je obljubil tu- di posredovanje v tistih resor- nih ministrstvih, kjer obrtniki doslej niso naleteli na posluh. Minister Tone Rop je pozdra- vil pobudo OZS o razreševa- nju dela na črno in obljubil, da se bo zavzel za ustanovitev medresorske komisije, hkrati pa poudaril, da bodo v mini- strstvu še naprej preganjali za- poslovanje na črno. I. S., Foto: SHERPA Dr. Janez Drnovšek: »Sejem se resnično dobro razvija in splošna ocena je, da je odraz uspešnosti našega gospodars- tva. Kljub temu, da je slišati nekatere kritične pripombe s strani OZS, je treba ugotoviti, da gre za resnično hiter razvoj, k čemur je prispeval tudi splošen položaj v državi. Še so težave (finančna nedisciplina, ki bolj prizadene obrtnike kot velike), nekatere objektivne, sam pa pričakujem nadaljnje izboljševanje razmer. Z OZS smo se dogovorili, da bomo skupno razreševali odprta vprašanja. Po moji oceni je vlada posvečala obrti kar veliko pozornosti, saj je to področje, ki se bo tudi vnaprej najbolj hitro razvijalo - v Strategiji razvoja malega gospodarstva je predviden porast iz zdajšnjih 30 na 45 odstotkov novoustvarjene vrednosti - politična volja in pripravljenost za sodelovanje sta in prepričan sem, da bodo temu primerni tudi rezultati.« Dr. Janez Drnovšek s sodelavci si je ogledal 29. MOS, za krajši čas pa se je ustavil tudi v razstavnih prostorih: domače in umetne obrti ter hiši stare obrti, v Informacijski pisarni OZS. kjer si je ogledal zbornično predstavitev na Internetu, v prostorih sejemskega generalnega sponzorja Kovinotehne d.d. Celje (na sliki). Aera. Klasja, kjer je pokusil najnovejše biskvitno pecivo, ter v mednarodni dvorani E. Srečanje ukradenih otrok v okviru praznovanja Krajevne skupnosti Dolgo polje je bilo minulo soboto pred I. Osnovno šolo v Celju tradicionalno, že šestnajsto srečanje taboriščnikov - ukradenih otrok. Na srečanju, ki se ga je udeležilo okoli 250 tistih, ki so bili med drugo svetovno vojno kot otroci odvzeti staršem, je predsednik Društva taboriščnikov-ukradenih otrok Janez Štiglic poudaril predvsem pomen nekaterih zakonov, s katerimi je lani Slovenija »ukradenim otrokom« priznala status žrtev vojnega nasilja. Prizadeti z določili iz teh zakonov niso povsem zadovoljni, kar so med srečanjem, ki se ga je udeležil tudi župan Zimšek, še posebej poudarili. Sobotno srečanje je bilo združeno z osrednjo proslavo 32. obletnice obstoja KS Dolgo polje, med srečanjem pa so ob obeležju ukradenim otrokom, ki je pri I. OŠ, položili tudi venec. N.M.S., Foto: GK V Vojniku - prvič Vrsta prireditev ob občinskem prazniku, 4. oktobVu v občini Vojnik so za da- tum praznovanja občinskega praznika izbrali 4. oktober, praznične slovesnosti v Voj- niku in ostalih krajih nove občine pa se začenjajo že ju- tri, v petek. V Zidanici Črešnjice pri- pravljajo jutri, v petek, ob 14. uri spominsko srečanje briga- dirjev ob 50-letnici graditve ceste Frankolovo-Črešnjice, v prostorih šolske telovadnice v Vojniku pa se ob 16.30 uri začenja občinski turnir v ko- šarki. Tudi sobotno dopoldne bo v znamenju športnih pri- reditev, na vojniškem streliš- ču se bo ob 9. uri začelo tekmovanje v streljanju z zračno puško, istočasno pa bodo pri Lovskem domu v Vojniku odprli strelišče in pri- redili tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. V okviru sobotnih prazničnih priredi- tev bodo ob 14. uri slovesno odprli nove podružnične šol- ske prostore v Socki, dve uri zatem pa blagoslovili obnov- ljeno notranjost župnijske cerkve v Dobrni. Sobotne pri- reditve bodo zaključili s pri- reditvijo ter odprtjem razsta- ve starih fotografij pri osnov- ni šoli v Novi Cerkvi. V nedeljo ob 16. uri bo v Modrem salonu Zdravilišča Dobrna slavnostna seja Ob- činskega sveta Vojnik, uro za- tem pa bodo v hotelski avli odprli razstavo letošnjega Ex- tempore. Slovesno bodo odprli tudi dva prenovljena cestna odse- ka. V ponedeljek ob 16. uri 1,4 kilometrski odsek ceste v Ho- mec, za ureditev je bilo treba odšteti okoli 6,5 milijona tolar- jev, v sredo ob 16. uri, pa tudi nekaj več kot kilometer dolg cestni odsek od Lipe do turi- stične kmetije Goršek, kjer so bila ureditvena dela v vredno- sti 7 milijonov tolarjev konča- na že poleti. V torek priprav- ljajo v Vojniku dan malega gospodarstva v občini - začeli ga bodo ob 10. uri s srečanjem s člani Gospodarskega intere- snega združenja iz Žalca, opoldne bo v občinski sejni sobi brezplačno specialistično svetovanje obrtnikom in pod- jetnikom ter predstavitev po- slovne borze malega gospo- darstva, ob 17. uri pa v Kultur- nem domu Vojnik še srečanje s podjetniki in obrtniki. Predračunska vrednost no- vogradnje podružničnih šol- skih prostorov v Socki je bila 84 milijonov tolarjev, polovi- co denarja je zagotovilo Mi- nistrstvo za šolstvo in šport, preostanek denarja pa sta v enakem deležu obljubila celjska občina in krajani. Po reformi lokalne samouprave je aktivnosti za gradnjo šol- skih prostorov prevzela voj- niška občina, V Socki bodo s sobotno otvoritvijo šole pri- dobili tudi prostore za pred- šolske otroke ter večnamen- ski prostor. Prireditve ob občinskem prazniku se bodo v Vojniku in okoliških krajih nadaljevale vse do 12. oktobra. I. STAMEJČIČ PO DRŽi Referendum 8,] UUBUANA, 19. ser bra (Delo) - ReferencJ spremembah volilne • nodaje bo 8. decembra] roki za opravila, ki so p^ na za njegovo izvedb( bodo začeli teči mesei prej. Tako se je odločil d ni zbor. Volivci bodo t odločali le o treh (od pr\ štirih) referendumskih šanjih. Državni svet prei kombinirani (pol večj pol proporcionalni) si; več kot 43 tisoč volivcev večinski sistem in ski| 30 poslancev čisti propcj nalni sitem. Za izboljšanj poslovanja UUBUANA, 19. sep bra (Delo) - Vlada je spi sveženj ukrepov za izbi nje poslovanja izvozn pomagala pa bo tudi pri strukturiranju podjetij, ] vsem tistih, ki so oziroii bodo prišla v last sklac, razvoj. Sklad naj bi še I dokapitalizirali s 3,5 m dami tolarjev, dodatno p bi mu odobrili še 3 miU tolarjev jamstvenega kaj za posojila, ki jih najem poslovnih bankah. Vstop v Nato ii prednost UUBUANA, 20. sep bra (Delo) - Predsedni de dr. Janez Drnovšel zvezi z vključevanjem S! nije v Nato povedal, d dokončna odločitev o pi krogu razširitve spr spomladi prihodnje lel tem pa v obeh domovih r riškega kongresa poteka prava. Senat je že podpr venijo kot eno od štiril žav, ki naj bi se prve vklj v Nato. Pokojnine višje 3,1 odstotka UUBUANA, 20. sep bra (Delo) - Upravni o republiškega zavoda Z2 kojninsko in invalidsko: rovanje je sklenil, da se 1 pokojnine s 1. 9. poveča 3,1 odstotka. Za-pokoj, uveljavljene med 1-1 31. 3. 91 velja 2,02% zviš Daljše spanje S' oktobra UUBUANA, 23. sep bra (Delo) - Ure bomo i letnega časa premaknil zaj šele v nedeljo, 27.10 Referendumi s| pred ustavnin sodniki UUBUANA, 23. sep bra (Večer) - Ustavno » če naj bi ponovno razsoj' rokih izvedbe volilnih rendumov. Presodilo ali je državni zbor ravn^ tavno in zakonito, ko p rendume o volilnem sist razpisal za 8. decemb^'' tavnemu sodišče se mreč pritožila sociald^ kratske stranka. 24. seja Občinskega sveta v torek, 1. oktobra 1996 bo ob 8. uri dopoldan v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, 24. seja Občinskega sveta Mestne občine Celje, na kateri bodo obravnavali naslednji dnevni red: pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov občinskega sveta od 31.1. 1995 do 23.9. 1996 in potrditev zapisnika 23. seje občinskega sveta z dne 25. julija 1996; pod točko 4-a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge in pod b) vprašanja, pobude in predlogi; pod točko 5 - poročilo o poteku reorganizacije Centra interesnih dejavnosti Celje; pod točko 6 - predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: - podatki o sejninah nadzornih in upravnih odborov skladov in drugih pravnih oseb, ki delujejo pod okriljem občinskega sveta; pod točko 7 - potrditev odločitve Začasne strokovne komisije o podelitvi priznanj Mestne občine Celje na 29. MOS 1995 v Celju; podtočko 8 - odlok o ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov Mestne občine Celje - prva obravnava; pod točko 9 - koncesijski akt o podeljevanju koncesij za izvajanje gospodarskih javnih služb v Mestni občini Celje - prva obravnava; pod točko 10 - poročilo o varnosti Celja pred visokimi vodami; pod točko 11 - sanacijski program za zmanjševanje onesnaženosti vodotokov s komunalnimi odplakami na območju Mestne občine Celje; pod točko 12 - idejni projekt rekonstrukcije Mestnega gradu - knežjega dvorca v Celju ter poročilo o realizaciji sklepov občinskega sveta pod 3. točko dnevnega reda in gradivo k 6. točki dnevnega reda, ki ga bodo svetnikom posredovali kasneje. DOGODKI 3 Med stiskami in napredicom v soboto so praznovali v sentjurski občini sobotno slavnostno občinskega sveta.skate- 0 proslavili praznik obči- posebej opozorili na Ine naložbe ter podelili tošnja občinska priznanja. Lino v času hitrih spre- mb, ki malim ljudem ni ^•Ijolj naklonjen.« je pou- Jil slavnostni govornik, jjtjurski župan Jurij Malo- opozoril je na težave v jitjurskem gospodarstvu, jjfilne za severovzhodno lovenijo ter na rekordno ne- jposlenost, ki ne raste več, jtudi upada ne. Med novi- j pridobitvami je omenil zaključeno veliko naložbo v telefonijo, začeli so z gradnjo doma upokojencev, končali s prvo fazo vodovoda v Hrast- ju, začeli pa s prvo fazo grad- nje podvoza za potrebe Hru- ševca, s podhodom. Prav ta- ko je spomnil na opazne do- sežke šentjurskega športa na področju nogometa, malega nogometa, košarke, atletike, šahistov in alpinistov. Na po- membne pridobitve v šent- jurski občini je v govoru opo- zorila tudi predsednica ob- činskega sveta Tatjana Oset, ki je spomnila še na družine brezposelnih delavcev, bo- jazni hribovskih kmetov, sti- ske mladih ter upadanje šte- vila rojstev. Med slovesno sejo so pode- lili letošnji plaketi občine, pi- sna priznanja občine ter priz- nanja za učence in dijake. Naj- višje občinsko priznanje, pla- keti občine, sta prejela Jože Palčnik in Moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev. Palč- nik, pomočnik generalnega direktorja Telekoma, je v šentjurski občini pomagal pri uresničenju enega največjih projektov telefonije v tem de- lu Slovenije, po šentjurskem modelu pa se že zgledujejo tudi drugod. Šentjurski Moš- ki pevski zbor Skladateljev Ipavcev pa praznuje letos 50- letnico uspešnega delovanja ter nadaljuje tradicijo Ipavče- vega zbora iz 1. 1886. Pisne pohvale za učence osnovnih šol in dijake šent- jurske srednje šole so prejeli Ana Plemenitaš (Dobje), An- ja Žgur (Dramlje), Boštjan Bercko (Hruševec), Janez Kranjc (Planina), Rok Dimec (Ponikva), Saša Jagodič (Slivnica), Sandra Lubej (Šentjur) ter Gabrijela Lor- ger (smer kmetovalka-gos- podinja) in Janez Krivec (smer kmetovalec). Za kulturni program so po- skrbeli pevci mešanega pev- skega zbora iz Jakoba pri Šentjurju, zapeli pa so tudi pevci Ipavčevega moškega pevskega zbora. Sobotno ob- činsko praznovanje so nada- ljevali na vrhu Resevne, kjer so predali namenu nov raz- gledni stolp. BRANE JERANKO Pisna priznanja občine so podelili krvodajalcu Francu Romihu iz Slivnice, poveljni- ku gasilske zveze Stanku Ar- tičku. Čebelarskemu druš- tvu Šentjur, Planinskemu društvu Šentjur in Knjižnici Šentjur. Težko delo reševalcev Pol stoletja Reševalne službe na Šmarskem Reševalna služba v Šmarju jv petdesetih letih opravila iliko delo, je med petkovo liastitvijo 50-letnice njene- ^ delovanja spomnil direk- itdomačega Zdravstvenega loma, dr. Janez Čakš. V teh (tih je bilo rešenih veliko ■^en), je dejal šmarski žu- mJože Čakš, ki se je reše- akem zahvalil v imenu žu- pamspetih novih občin, po- i^i, kjer reševalci iz nja pri Jelšah delujejo. Petkovo slovesnost so začeli prostorih šmarskega Zdravs- nega doma, z odprtjem Btave o delu reševalne služ- Ujer so prikazali vozila ter Igo opremo, predstavili pa I se tudi na starih fotograf i- ^ Med slovesnostjo v šmar- ®ikulturnem domu je vod- reševalne službe Jože Go- bec opozoril na velik napre- dek reševalne službe ter po- men človeškega dejavnika, ki ga ne more nadomestiti niti najsodobnejša oprema. Po- memben je tudi delež zdravni- kov in sester, je dejal. Ko je govoril o sodobnih pripomoč- kih (trenutno imajo pet reše- valnih avtomobilov), je ome- nil, da je bilo vsako vozilo svoj čas pomemben dosežek tehni- ke, nato pa je zastarelo. Danes so sicer zadovoljni, zato se je zahvalil pokroviteljem, ki so pripomogli k dobri opremlje- nosti. Direktor Zdravstvenega do- ma je med govorom povedal tudi, da so reševalci pogosto prvi pomagali, celo pri poro- dih. Zaradi težkih delovnih obremenitev le redki dočakajo redno upokojitev. Ob slovesni priložnosti so podelili praz- nična priznanja, med kultur- nim programom pa je nastopil moški pevski zbor iz Šmarja (pod vodstvom Bibijane Hro- vat), mladi harmonikarji pod vodstvom Romana Drofenika in flavtistka Urška Hrovat. Slovesnosti so se udeležili številni gosti, med njimi pred- stavniki reševalnih služb iz štajerskih in koroških krajev, direktorji zdravstvenih do- mov, predstavniki celjske bol- nišnice, Rdečega križa in poli- cije, pa tudi Rdečega križa iz Pliberka na avstrijskem Koroš- kem, s katerimi šmarski reše- valci prijateljujejo. Za pol stoletja reševalne službe v Šmarju so podelili praznična priznanja Francu Janžku, Matevžu Petku, An- tonu Anderluhu, Stanku Pezdevšku, Marjanu Vrečku, Francu Dečmanu, Dragici Mavrin, prim.dr. Milanu Žuntarju in reševalni službi iz Celja. V šmarskem Zdravstvenem domu so za 50-letnico izdali tudi knjižico o preteklosti in sedanjosti svoje reševalne službe. BRANE JERANKO Šmarski spominski kelih Šmarska občina bo imela v prihodnje stalno spominsko darilo za podeljevanje ob najslovesnejših priložnostih. To bo, po odločitvi občin- skih svetnikov, stekleni kelih svete Barbare; ki ga je obliko- vala akademska slikarka Janja Lap. Gre za kelih s kipa ome- njene svetnice, iz začetka 16. stoletja, iz podružnične cerk- ve pri Šmarju pri Jelšah, ki je vzbudil občudovanje na od- mevnih prireditvah. Strokov- njaki ga prištevajo med naj- lepše gotske kipe na Sloven- skem. Občinsko darilo bo jav- no predstavljeno decembra, v času Barbarinega sejma, naj- večjega na tem območju. • B. J. Agrarne skupnosti brez vrnjenih hektarjev Zveza agrarnih skupnosti Slovenije je v nedeljo na Ljubnem ob Savinji pripravi- la shod, na katerem so od zakonodajalca zahtevali po- daljšanje roka za ustanovi- tev agrarnih skupnosti, od resornih ministrstev pa pos- pešitev in pocenitev postop- kov za vračilo premoženje agrarnih skupnosti v Zgornji Savinjski dolini. V dolini je pet večjih agrar- nih skupnosti, ki še ni dobilo vrnjenega niti hektarja od nekdanjih 2.700 hektarov po- sesti. Pred tremi leti so na- mreč sprejeli zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupno- sti in vrnitvi njihovih pravic in premoženja, v zakonu pa so predvideli vrnitev skupnega premoženja približno dva ti- sočim vasem. V Zgornji Savinjski dolini je namreč nastal zaplet potem, ko je ljubljanska nadškofija vložila denacionalizacij ski zahtevek tudi za nekdanja po- sestva agrarnih skupnosti. Va- si ležijo ob robu cerkvenih posesti, tik pred drugo svetov- no vojno pa je ob agrarni refor- mi cerkev dobila v last tudi posestva agrarnih skupnosti. Dravska banovina je kmetom sicer posesti vrnila, vendar za- radi začetka vojne to ni bilo vneseno v zemljiške knjige. Tako danes cerkev uveljavlja lastništvo nad lastnino agrar- nih skupnosti. US PO SVETU Prvi povolilni zapleti Volilna komisija v Bosni in Hercegovini še ni sporočila uradnih izidov predsedniš- kih in parlamentarnih voli- tev, ko so se že pojavili prvi zapleti. Največ preglavic v skupnem tričlanskem pred- sedstvu države - Izetbegovič, Zubak, Krajišnik - bo kot kaže povzročal prav zadnji politik, predstavnik bosan- skih Srbov. Krajišnik ima na- mreč kar nekaj pomislekov že na samem začetku delo- vanja predsedstva. Pravi, da se boji za lastno varnost, saj poslopje predsedstva BiH v Sarajevu ni varno in bi zato sestanki predsedstva morali biti v kakem drugem kraju. Po njegovem mnenju bi naj- bolj ustrezala Dobrinja, ker je ob medetnični meji. Pred- sednik predsedstva Izetbe- govič odklanja vsako drugo lokacijo, prvo srečanje pa bi po njegovem mnenju lahko izvedli šele potem, ko bo us- tavi BiH, določeni v Dayton- skem sporazumu, prisegel tudi Krajišnik. Ta ima pomi- sleke tudi glede predsedova- nja v predsedstvu. Zahteva namreč, da bi se vsi trije člani morali pri predsedova- nju zamenjati vsakih osem mesecev. Prav tako pa se je izrekel proti temu, da bi bil Izetbegovič avtomatično pr- vi predsedujoči, ker je pač na volitvah dobil največ glasov. Zaplete bo verjetno spet re- ševala mednarodna skup- nost, saj je njen predstavnik Bildt že napovedal, da se mora kolektivno predseds- tvo države sestati najkasneje v štirih dneh po uradni konč- ni potrditvi izidov. ZDA proti Galiju v New Vorku poteka 51. s zasedanje Generalne skupščine Združenih naro- dov. Čeprav je na dnevnem redu kar nekaj zelo pomem- bnih tem, pa tokratno zase- danje poteka v senci razha- janj ob imenovanju novega generalnega sekretarja ZN. Sedanjemu, 73-letnemu egiptovskemu diplomatu Butrosu Galiju namreč zad- njega decembra poteče man- dat. Kljub velikim kritikam njegovemu delu, predvsem s strani Združenih držav, pa bo Gali kandidiral še za en petletni mandat. Washing- ton je že zdaj odločen, da prvega moža najmočnejše svetovne organizacije v dru- go ne bo podprl, še več, ame- riška veleposlanica pri ZN Albrightova je že napoveda- la, da bodo ZDA uporabile pravico veta (ki ga imajo kot ena od petih stalnih članic Varnostnega sveta). Po mne- nju ZDA Združeni narodi po- trebujejo človeka, ki bo kore- nito reformiral organizacijo z East Riverja. ZN se namreč otepajo s hudimi finančnimi težavami, saj jim je 185 dr- žav članic dolžnih približno tri milijarde dolarjev. Ni na- ključje, da kar polovico te vsote dolgujejo najbolj kritič- ne in najbolj glasne Združe- ne države Amerike. V Was- hingtonu so potrdili, da go- vorice, da se bo odnos Clin- tonove administracije do Ga- lija po volitvah spremenil, ne držijo. Mnogi so namreč me- nili, da je kampanja proti Galiju samo poskus utišanja republikanskega kandidata Dolea, ki ZN predstavlja kot nekakšen trn v peti ZDA. Jelcin je hudo bolan Bolj ko se bliža operacija srca ruskega predsednika Jelcina, vse bolj prihajajo na dan podrobnosti njego- vega zares slabega zdravs- tvenega stanja. Čeprav je ob napovedi operacije izgleda- lo, da bo ta zgolj rutinska, pa kot kaže le ne bo tako pre- prosta. Jelcinov zdravstveni konzilij je namreč potrdil go- vorice, da ima predsednik te- žave tudi z drugimi organi, zato bo operacija zanj precej zapletena in tvegana. Pred- vsem naj bi šlo za notranje organe (ledvice, jetra...), ki pešajo zaradi predsedniko- vega prekomernega uživanja alkohola. Še bolj pa je jav- nost pretreslo priznanje ru- skega kirurga Akčurina, ki bo najverjetneje vodil opera- cijo, da je Jelcin doživel srčni napad med obema krogoma volitev junija letos. Ker se predsednik ni pojavljal v jav- nosti, so v njegovem kabine- tu takrat trdili, da gre za prehlad, sicer pa da Jelcin počiva od naporne predvolil- ne kampanje. Ta srčni napad je bil že tretji v enem letu, te dni pa je prišla na dan tudi novica, da naj bi Boris Niko- lajevič prvi srčni infarkt do- živel že pri 19. letih. Čeprav se po vsem tem v Rusiji že odvija nekakšen boj za ob- last, pa ima vsa predsedniš- ka pooblastila, vključno s t.i. jedrskim gumbom, premier Černomirdin. Napetost med - Korejama že tako slabi odnosi med Severno in južno Korejo, ki sta tehnično še v vojni, od- kar se je njun konflikt med leti 1950-53 končal le s pre- mirjem, so se te dni še po- slabšali. Več deset Severno- korejcev je namreč z vzhoda pri kraju Kangnung skušalo vdreti v svojo južno sosedo. V spopadih je umrlo najmanj 20 napadalcev, iskanje preo- stalih Severnokorejcev, ki so se do južnokorejske obale pripeljali kar s 34-metrsko podmornico (menda je bila izdelana v nekdanji SFRJ), ne da bi jih pred tem opazili, pa se še nadaljuje. Več kot 650 tisoč južnokorejskih vo- jakov je v pripravljenosti, na jugu je tudi 37 tisoč ameriš- kih vojakov, ki skupaj budno pazijo na več kot 250 kilome- trov dolgo, z bodečimi žica- mi obdano mejo s Severno Korejo. Pjongjang ima sicer prek milijon vojakov, vendar pa je njihova bojna priprav- ljenost zaradi obubožanega gospodarstva ter velikega po- manjkanja hrane in goriva na zelo nizki ravni. Politični analitiki menijo, da bo zad- nji incident precej ogrozil možnost za dolgotrajen mir na korejskem polotoku. Damjan Košec, POPtv □ DOGODKI KOMENTIRAMO Rad bi... pa mi ne pustijo! Pričetek novega šolskega le- ta je, v skladu z nov(ejš)im političnim sistemom šolarjem in staršem prinesel marsikate- ro novost - med njimi tudi nekaj takšnih, ki bodo šolar- jem omogočile kvalitetnejše, staršem pa cenejše izobraževa- nje. V začetku letošnjega šolske- ga leta je slovensko šolsko jav- nost razburkala novica, da ima kurikularni svet namen zmanjšati obseg ur iz predme- ta glasbena vzgoja v tretji tria- di. Ob tem se porajajo številne burne razprave na temo, kaj otrok z glasbeno (ne)razsvetli- tvijo izgubi, kaj lahko pridobi, predvsem pa - kar nekaj »stro- kovnjakov« meni, da se pov- prečen štirinajstletnik ni spo- soben odločiti, katera veja umetnosti ga najbolj zanima. Naj bi pa se bili ti štirinajst- letniki povsem sposobni odlo- čiti, kakšna naj bi bila njihova poklicna usmeritev za vse živ- ljenje... In ker je, kot kaže praksa, za tovrstne odločitve v takšnih le- tih vseeno še prezgodaj, se ti- sti, ki ne vedo natančno, kaj bi v življenju počeli, ponavadi - če le imajo možnost - vpišejo na gimnazijo. Prva tri leta minejo hitro in kaj kmalu napoči skrajni čas za odločitev, kam in kako na- prej. In kot vsa leta, tako tudi letos od novopečenih četrtošol- cev, bodočih študentov, letos spet kar padajo vprašanja, kot so: »Kam naj se vpišem? Kaj naj potem delam? A je ta in ta smer težka? Lahko kombini- ram ta dva programa?« ali pa želje kot so: »Študirala bi zgo- dovino, ampak ne bi delala v muzeju in šoli. Bil bi antropo- log, a ne bi hodil po terenu,« ali - najpogostejša: »Rad bi bil zdravnik, vendar ne morem videti krvi...«. Takšne in podobne trditve dajejo vedeti, da je nekje v vse bolj razširjenem in aktivnej- šem slovenskem šolskem siste- mu (ali pa z današnjo genera- cijo bodočih izobražencev) - nekaj hudo narobe. Če dijak četrtega letnika gimnazije ni sposoben sam v roke vzeti raz- pisa za vpis na fakultete in iz njega razbrati, kam in kako se lahko vpiše... Ali če, po drugi strani, ko ga vprašaš, če na šoli niso izvedeli nič o vpisih na fakultete, študiju in možno- stih za poznejše delo, pove, da se je sicer udeležil zanimive predstavitve študija, ki jo je v lanskem letu organiziral KŠCR, da bo šel na oba infor- mativna dneva, vendar pa ve, da so stvari na predstavitvah popolnoma drugačne kot v praksi... Da sicer imajo na šoli prijazno psihologinjo, ki pa ima uradno ure v času, ko imajo pouk, med odmorom pa je pri njej takšna gneča, da jo resnično nočejo obremenjevati še s tem... Vprašanje, ki se ob vsem tem postavlja, je, koliko današnjih gimnazijcev (in tudi dijakov zaključnih letnikov drugih šol) bo zaradi takšnih in po- dobnih (ne)zagnanostih vse številnejših strokovnjakov celo življenje kot poklic v prošnje za službo navajalo naziv, ki pri vpisu na fakulteto sicer pome- ni priznanje, pri delu na njej (razen pri piflanju) ali pozne- je, v življenju, pa si z njim ne bodo mogli ravno veliko po- magati? Skratka, koliko današnjih srednješolcev v naši deželici bo sfaliralo na faksu in celo življe- nje ostalo, na primer, gimna- zijski maturant? In zakaj? NINA M. SEDLAR Liicvidnost še prvi problem Po treh sušnih letih prekinjeno investicijsko mrtvilo - Spremembe v vodstvu celjske podružnice Agencije za plačilni promet Gospodarstvo celjske regi- je letos še vedno pestijo lik- vidnostne težave, povečuje se število plačilno nesposob- nih podjetij in povprečni zneski blokacij. Na osnovi takšnih gibanj lahko priča- kujemo tesen poslovni izid gospodarstva ob koncu leta. O gospodarskih gibanjih sta v ponedeljek na novinarski konferenci celjske podružnice Agencije za plačilni promet nanizala nekaj podatkov Du- šan Drofenik in Uroš Gori- čan. V celjski regiji število podjetij še vedno narašča, prav tako število ugaslih pod- jetij. Po zadnjih podatkih je v podružnici registriranih 3.418 podjetij iz gospodarstva, od tega skoraj 90 odstotkov v za- sebni lasti. Število družbenih podjetij se je avgusta glede na lanski december zmanjšalo od 230 na 204, delno zaradi last- ninjenja, delno na račun steča- jev. Na območju 15 občin be- ležijo stečaje 56 podjetij, samo v občini Celje 24. S 15,5 odstotno stopnjo bresposelnosti se celjska regi- ja uvršča nad republiško pov- prečje in je na četrtem mestu za Mariborom, Mursko Sobo- to in Sevnico. V obdobju ja- nuar junij je bilo povprečno 13.035 brezposelnih oseb, kar je 5,9 odstotkov več kot v ena- kem lanskem obdobju. Najbolj pereč problem v na- šem gospodarskem okolju os- taja likvidnost podjetij. V os- mih mesecih je imelo likvid- nostne težave 537 podjetij s ■ področja gospodarstva regije, povprečni znesek blokiranih sredstev je znašal 7.049 milijo- nov SIT. V primerjavi s pov- prečjem leta 1995 se je število blokiranih podjetij povečalo za 100 podjetij oziroma 23 od- stotkov, znesek blokad pa za 29 odstotkov Kar 84 odstot- kov blokiranih podjetij je v zasebni lasti. Avgusta letos je povprečni znesek blokade pr- vič presegel 8 milijard SIT. V blokiranih gospodarskih pod- jetjih je bilo zaposlenih 8588 delavcev, od tega 80 odstotkov s področja industrije. Z naj- večjimi likvidnostnimi težava- mi se poleg industrije srečuje- jo podjetja s področja finanč- no tehničnih storitev in trgovi- ne. Bolj spodbudni so podatki o razmerju med prejetimi in vr- njenimi posojili in krediti. Za- dolženost se je povečala le na področju gostinstva in turiz- ma ter v financah, najvišjo stopnjo definanciranja pa be- leži trgovina. Ugodni so tudi podatki o investicijski porabi. V stavbi celjske podružni- ce Agencije za plačilni pro- met je od 1. julija letos tudi sedež Davčne uprave, vodi jo Zvezdana Gržina. V podruž- nici Agencije je na šestih lo- kacijah zaposlenih 212 ljudi, dokler bo Agencija delovala v takšni obliki kot doslej, pa se bodo v Celju po zagotovi- lih Drofenika in Goričana trudili, da bodo plačilni pro- met izvajali korektno in v dobro uporabnikov. V osmih mesecih je bilo na območju gospodarstva celjske regije za investicije porabljenih 8.577 milijonov SIT, pri čemer niso upoštevane naložbe v av- tocestno omrežje. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je investicijska poraba v osnov- na sredstva povečala za 161 odstotkov, višja je že od celot- nega obsega porabe sredstev za investicije v letu 1995. IRENA BAŠA Direktor celjske podružni- ce Agencije za plačilni pro- met Dušan Drofenik s prvim oktobrom odhaja na novo de- lovno mesto, poslej bo po- močnik generalnega direk- torja Banke Celje. Za direk- torja celjske podružnice Agencije je že imenovan Uroš Goričan, na mesto njegove pomočnice pa Silva Krajšek, Nov slanovanjski blok V Žalcu Po nekaj letih je občina Žalec zopet dobila nov sta- novanjski blok s 30 stano- vanji na Bevkovi 5 v Žalcu. Na krajši slovesnosti minuli konec tedna ob odprtju, je zbranim spregovoril pred- sednik upravnega odbora stanovanjskega sklada ob- čine Žalec Peter Gomin- šek, nato pa še žalski žu- pan prof. Milan Dobnik in nato razdelil ključe petim stanovalcem. Te so razdelili v skladu z razpisom za ne- pridobitna stanovanja obči- ne Žalec. Vselili se bodo tisti, ki so že doslej imeli v najemu stanovanja stanovanjskega sklada, pa imajo sedaj večje družine oziroma presegajo cenzus za upravičenca so- cialnega stanovanja. T. TAVČAR Boljši pogoji za radeško zdravstvo v Radečah so v soboto urad- no odprli vrata novega zdravs- tvenega doma. V njem je na 800 kvadratnih metrih površi- ne prostor za splošno, gineko- loško in otroško ambulanto, za dve zobni ambulanti, labo- ratorij in patronažno službo. Dežurno zdravstveno in reše- valno službo bodo radeški zdravstveni delavci organizi- rali v sodelovanju z laškim zdravstvenim domom. Po besedah radeškega župa- na Janeza Zahrastnika je od- prtje novega objekta pomem- bna pridobitev za vse občane in zdravstvene delavce, ki so do zdaj svoje delo opravljali v nemogočih pogojih. V pregle- du zgodovine radeškega zdravstva pa je dejal, da je bilo dokončanje gradnje novega zdravstvenega doma in predaja objekta namenu glavna naloga občine Radeče. Kot je znano, je občina Radeče zašla v nezavi- dljivo in na videz brezizhodno situacijo. Po eni strani so imeli zgrajen novi objekt brez teh- ničnega pregleda, po drugi strani odločbo zdravstvenega inšpektorata o prepovedi dela v starem objektu in upravičene vse glasnejše očitke občanov, naj občina vendarle preseka »gordijski vozel«. Ker bi repub- liška inšpekcija stari zdravstve- ni dom avgusta zaradi dotraja- nosti zaprla, so se Radečani odločili za nelegalno vselitev v novo stavbo. Novi objekt je bil praktično zgrajen, v starem pa je bilo delo ne samo nemogo- če, temveč tudi nevarno. Novo poslopje radeškega zdravstvenega doma je trbo- veljski Rudis zgradil že v začet- ku lanskega leta, vendar je stavbo zaradi neporavnanih obveznosti investitorja po raz- padu stare laške in oblikovanju nove radeške občine zapečatil. Vodstvu radeške občine je v mesecu dni uspelo priskrbeti denar za odpravo pomanjklji- vosti, ugotovljenih pri tehnič- nem pregledu objekta, in pri- dobiti uporabno dovoljenje za novi zdravstveni dom. Župan Janez Zahrastnik se je ob tej priložnosti zahvalil tudi dr. Dunji Piškur Kosmač, državni sekretarki v ministrstvu za zdravstvo, za pomoč pri razre- šitvi tega problema in razume- vanju po ustvarjanju normal- nih pogojev za delo osnovne zdravstvene dejavnosti. V Ra- dečah se bodo lahko zdaj v večji meri posvetili drugim pe- rečim vprašanjem, ki tarejo mlado občino, kdo bo poravnal dolg do Rudisa, ki zdaj znaša že 40 milijonov tolarjev, pa bo- sta vodstvi laške in radeške občine reševali v sodelovanju z ministrstvom za zdravstvo. Foto: GK Novi Zdravstveni dom v Radečah je odprl Milan Pečnik, eden najstarejših delavcev radeške- ga zdravstvenega doma. Inflacija do fle\ odstotkov UUBUANA, 18. J tembra (Večer) - Mgg^ mer je med gibanjem te in inflacijo, nekonkur, na cena kapitala in ved odstopa gospod^ zbornice od kolektivne godbe za gospodarstvo bile glavne točke pogo, med predsednikom v] dr. Janezom Drnovš^j nekaterimi ministri in širjenim upravnim oc rom gospodarske zbori; Zadnja inflacijska gib; napovedujejo inflacijo osem do devet odstotke nezaposlenosti je prer menil, da ne raste več i sicer nižja od povprečj Evropski uniji, njegovi govorniki pa, da nezapo nost praktično ne upadji da število zaposlenih v j podarstvu ne narašča. Odpoved pogodbe UUBUANA, 18. J tembra (Večer) - Upr; odbor Gospodarske zbo ce je po pogovorih s ] mierom sprejel sklep o povedi kolektivne pogo za gospodarstvo. Ugota namreč, da gospodan ne bo zmoglo še eno prenašati visokih obrei nitev dela po sedanji ko tivni pogodbi, zato se odločila za odpoved vjd du z zakonom tri mes pred iztekom njene v^ nosti. To pomeni, da bo' veljala le še do konca It za naslednje leto pa M! potrebna nova pogajanj. Sindikati ogorčeni UUBUANA, 20. si tembra (Delo) - V ZSSS ogorčeni zaradi skli upravnega odbora GZJ odpovedi splošne kolek ne pogodbe. Po bese< predsednika Dušana moliča razumejo omei no potezo kot grob na] na socialno partnerstvo kot dokaz, da je za delo jalce socialni sporazum mrtva črka na papirju KNSS-Neodvisnost men da gre za politično pot< pred volitvami, s katero lijo okrepiti položaj ZLSJ Tudi predsednik vlade Janez Drnovšek je dejal, jih je GZS presenetila z < povedjo splošne, kolektiv pogodbe. Vlada želi ohrž ti krhek socialni mir in v doseženo stopnjo dogo^ janja med socialnimi P' nerji, je poudaril. Štamcar v Slovencu UUBUANA, 18. S' tembra (Večer) - Časo Slovenec ima novega odi vornega urednika, Štamcarja, ki je zamer Janeza Obrezo. Štamcai prišel na to mesto iz Ml^ ne, torej iz medija po^s' drugačne politične usm' tve, kot je Slovenčeva, ^ je odločitev zbudila pf^ presenečenja. DOGODKI 5 Slcnrljencem .fba in plakete i, okviru občinskega praz- na Mestne občine Velenje odelili občinska prizna- /in nagrade. rr\) Mestne občine Velenje Sprejela Šolski center Ve- . q\) 30-letnici Gimnazije J'je in za vsesplošen več- etletni prispevek k uspo- Kijanju mladih, od poklic- 1 do višjega šolstva in s večje izobrazbene ravni v ^ ter Center za vzgojo, jljraževanje in usposab- .je Velenje za izjemen jd in uspehe pri vzgoji in pbraževanju ter usposablja- li invalidnih otrok in mladi- plakete Mestne občine Vele- e so prejeli Anton Seher za gorski uspeh pri opisovanju ifldovine velenjskih premo- Jijev in s tem Šaleške doline, jel Seme za vidne dosežke I področju recitatorstva, re- jnin drugih kulturnih zvrsti, organizatorstva srečanj na 05ki gori in osrednjega lika jllca Mraza Moški pevski ifT Društva upokojencev ^nje je plaketo prejel za več iil30-letno kakovostno pous- jijanje zborovskega petja, še jsebej slovenskih pesmi, za jjev Sloveniji prejel števil- ipriznanja. Območna obrt- azbornica Velenje pa za 20- (no uspešno povezovalno in izvojno vlogo na področju iiiitniJtva v občini. US ........m ..................................-HI..................-- , . ^ , .......... Tudi obrtniki v politiko Četrti kongres SOPS v Celju, novi predsednik dr. Gojko Stanič Na četrtem kongresu Slo- venske obrtno-podjetniške stranke - Stranke centra, ki je bil prejšnji petek v Celju, je okrog 50 članov stranke izvo- lilo novo vodstvo in sprejelo prenovljeni program stranke. Za novega predsednika so imenovali ljubljanskega pod- jetnika dr. Gojka Staniča. Po besedah dosedanjega predsednika Slovenske obrt- no-podjetniške stranke Boga Rogine, so stranko ustanovili pred šestimi leti in danes zdru- žuje že več kot štiri tisoč obrt- nikov in^ podjetnikov iz cele Slovenije. Danes so trdno odlo- čeni, da uredijo svoje vrste in da z začrtano usmeritvijo zač- nejo sami odločati o rezultatih svojega dela. Menijo namreč, da država male podjetnike in obrtnike potiska na stranski tir in da bi s prihodom v parla- ment lahko marsikaj spreme- nili. V začetku leta so ustanovili Obrtno-podjetniški forum, ki je državi med drugim ponudil tudi model reševanja podjetij, ki gredo v stečaj z odkupom, vendar država zanj ni imela posluha. »Sprva smo upali, da stranka ne bo potrebna, ven- dar smo kasneje spoznali, če hočemo normalno delati, mo- ramo o pogojih dela in gospo- darjenja tudi soodločati,« je do- dal Rogina. Osnovni cilji SOPS so uvelja- viti čimbolj enakopravne pogo- je gospodarjenja za izvoznike in uvoznike, za obrtnike in pod- jetja, za banke in zavarovalnice ter spodbujati podjetništvo in zaščititi ii^inike. Sicer pa se bo SOPS zavzemala za decentrali- zacijo odločanja, za partnerstvo zaposlenih kot delničarjev in vlagateljev kapitala ter za redno izplačilo pokojnin. Med drugim se bo SOPS po besedah Rogine zavzemala za ohranitev sloven- ske blagovne znamke in dobre proizvode ter za dobro plačilo svojih delavcev. Žal to ne gre brez politike, so ugotovili člani SOPS na svojem četrtem kon- gresu v Celju. HHiHimnHiliiiiiiiiii SM Republikanci protestirajo Republikanci Slovenije so na ministrstvo za notranje zadeve poslali javni protest, ker jim v upravnih enotah posameznih občin predstojniki uradov za notranje zadeve povzročajo težave pri zbiranju podpisov podpore listam kandidatov. Menda se člani stranke ne smejo zadrževati v javnih prostorih, natančneje hodnikih občin, ker naj bi bilo zbiranje podpisov propagiranje stranke. US Kandidata ZLSD Na internih volitvah, ki so bile 19. septembra na Ložnici pri Žalcu, so člani ZLSD, območne organizacije Žalec, potrdili kandidata za volitve v državni zbor. V 4. volilnem okraju bo kandidatka mag. ekonomije Dragica Povh, v 5. volilnem okraju pa ing. kmetijstva Srečko Čater. Volitev se je udeležilo 40 odstotkov volilnih upravičencev, kandidata pa sta bila izvoljena soglasno. IB OblSMehiiciRKS V petek je Območna organizacija RK Slovenske Konjice počastila visok jubilej te organizacije. V uvodnem delu je predsednica Območne organizacije RK Slovenske Konjice, dr. Olga Čanžek, podelila priznanja dol- goletnim aktivistom RK. Diplomo je prejelo osemnajst aktivi- stov, osem jih je prejelo srebrni znak, šest pa je dobitnikov zlatega znaka. Štirje so prejeli še posebno priznanje ob jubileju, saj so že nosilci zlatih odlikovanj. To so dr. Marta Šlibar, Olga Fijavž, Angela Peček in Aleš Capi. Na osrednji prireditvi je bil slavnostni govornik podpred- sednik RK Slovenije, prof. Jure Gartner, v kulturnem progra- ^mu pa je nastopil New Swing Quartet. Obiskovalci so si lahko ^v avli kulturnega doma ogledali tudi skrbno pripravljeno > razstavo s prikazom delovanja Območne organizacije RK. " Praznovanje pa so zaključili z avkcijo likovnih del, ki so jih ■prispevali člani konjiške likovne sekcije. Avkcijo, katere celoten prihodek je namenjen Rdečemu križu, sta vodila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič in Tone Gašperič. | J.H.1 Kdo bo iztržil največ? Seje žalskega občinskega sveta postajajo vedno bolj »tržno zanimive« Seje žalskega občinskega sveta so silno zanimive in humorne, na trenutke celo groteskne in ironične. Zad- nja seja je bila zopet svojevr- sten dogodek. Glede na to, da se je minuli petek iztekel rok, do katerega so pobudniki ustanovitev novih občin službi za reformo lokalne samouprave morali predložiti ažurirane in uteme- ljene predloge za spremembe občinskih meja oziroma za us- tanovitev novih občin, so žalski svetniki na dnevni red najprej uvrstili točko oziroma pobudo sedmih krajevnih skupnosti za ustanovitev novih občin. Pobu- do so svetniki kasneje tudi po- trdili, občinski svet pa je parla- mentarni komisiji za reformo lokalne samouprave tako pra- vočasno dostavil svojo odloči- tev, ki pa pri ustanavljanju no- vih občin ne bo odločilna. Dnevni red je v nadaljevanju popestril župan Milan Dob- nik, ki je svetnikom predlagal sprejetje sklepa, da se iz ob- činskega proračuna začasno krijejo stroški cenilcev in od- vetnikov oškodovancev ob ce- lotni trasi avtoceste, saj števil- ni oškodovanci tega zneska ne morejo naenkrat plačati. Oškodovanci so odklonili ce- nilca, ki jim ga je ponudil DARS, saj so menili, da ne bi bil objektiven. Svetniki so tak- šen sklep sicer sprejeh, vendar pod pogojem, da župan od DARS zagotovi akontacijo v višini 20 tisoč DEM. So pa svetniki tokrat že med sprejemanjem dnevnega reda umaknili predlog odloka o zaključnem računu občine Žalec za leto 1995. Župan je ob tem povedal, da je imel nadzorni odbor 9 mesecev ča- sa za pripravo vsega materia- la, ves ta čas pa jim je bil na voljo tudi občinski oddelek za finance. Predsednik občin- skega sveta Franc Žolnir je kot vzrok za neobravnavanje te točke dnevnega reda nave- del, da člani nadzornega od- bora za svoje delo oziroma zasedanja ne prejemajo sej- nin, gradiva, ki je menda že pripravljeno, pa svetnikom ne bodo izročili, vse dokler jim sejnin ne bodo izplačali. So pa svetniki potrdili pred- log »strokovne« komisije, da se njihove sejnine iz sedanjih pet tisočakov povišajo na 3 odstotke županove bruto pla- če, kar po izračunih znese dobrih enajst tisočakov. Kandidati DeSUS V ponedeljek je bil v Velenju volilni zbor 5. volilne enote Demokratične stranke upokojencev Slovenije, ob čemer so objavili tudi listo kandidatov za volitve v državni zbor, ki bodo 10. novembra. To so Jurij Šumej, Dušan Burnik, Jožica Subotič, Anton Delak, Franc Lenko, Anton Resnik, Jože Šuhel, Rozika Hribar, Ivan Gornik, Peter Črtomir Gorjanc in pa Viktor Settl. Navedeni kandidati so bili soglasno sprejeti med 64 kolegi iz stranke, vsi pa so na zboru predstavili program, ki ga bodo zagovarjali v državnem zboru. Nov lastnik Jelšingrada? Šmarski dvorec je nujno potreben obnove Ali bo v prihodnjih dneh prišlo do prodaje šmarskega dvorca Jelšingrad? Gre za 1. 1990 prodano poslopje, kjer naj bi zgradili razkošno igrišče za golf, dvorec pa bi služil kot hotel. Nova lastni- ka v kulturni spomenik nista ničesar vložila, zato se je za- čel podirati. Zdaj se je pojavil nov interesent, ki pravi, da bi začel z obnovo še jeseni. Dvorec Jelšingrad, v bližnji okolici Šmarja pri Jelšah, je po drugi svetovni vojni služil za dom onemoglih, nato pa je precej časa sameval. Leta 1990 ga je Zdravilišče Rogaš- ka Slatina, ki ga je dobilo od občine, prodalo dvema po- slovnežema, Georgu Zečevi- ču ter Dimitriju Djokiču. Po ugotovitvah strokov- njakov celjskega Zavoda za varstvo naravne, in kulturne dediščine, univ. prof. dr. Iva- na Stoparja, Lojzeta Cvikla iz Ljubljane, Biotehniške fa- kultete in avtorjev idejnega načrta prenove je dvorec da- nes v poraznem stanju, po- trebno je nujno ukrepanje. To so opazili tudi okoliča- ni ter drugi, ki jim za usodo kulturnega spomenika ni vseeno, zato so zahtevali potrebne ukrepe. Nov inte- resent za obnovo Jelšingra- da naj bi dvorec kupil ter prenovil. Gre za Franca Pel- ka z Bleda, lastnika gradbe- nega podjetja za obnovo starih objektov, predsedni- ka tamkajšnjega občinskega sveta. Pred dnevi je prišlo do pogovora v Ljubljani, med Pelkom, (tudi zemljiškok- njižnima) lastnikoma Zeče- vičem in Djokičem ter šmar- skim županom Jožetom Čakšem. Lastnika sta pri- pravljena dvorec prodati, Pelko kupiti in obnoviti, tudi za ceno naj bi se že uspeli dogovoriti. Občini za dvorec ni vseeno, po zakonu o vars- tvu kulturne dediščine pa ima predkupno pravico. Tej so se občinski svetniki v če- trtek odpovedali in se tako odločili za prodajo dvorca. Pelko naj bi bil pripravljen vlagati tudi v golf igrišče, BRANE JERANKO □ GOSPODARSTVO Gorenje je globalno podjetje Predsednik GZS Jožko Cuk na obisku v Gorenju, kjer so odprli Zavod TCL, laboratorij za preskušanje in certificiranje v četrtek so predstavniki Savinjsko-šaleške gospodar- ske zbornice pripravili sre- čanje s predsednikom Gos- podarske zbornice Slovenije mag. Jožkom Čukom. Po sre- čanju so v prostorih velenj- skega Gorenja svečano odpr- li še Zavod TCL, laboratorij za preizkušanje in certifici- ranje, V svojem uvodnem govoru je Čuk izpostavil probleme slovenskega gospodarstva, ki mu mačehovski odnos bank nikakor ne olajšuje dela, ter opozoril, da se stopnja konku- renčnosti slovenskih podjetij nenehno zmanjšuje. To naj bi bila posledica vse močnejše tuje konkurence, ki na prvo mesto postavlja potrošnika. Čuk je nadalje spregovoril tudi o prekinitvi splošne ko- lektivne pogodbe, ki po njego- vem vse preveč buri duhove javnosti. »Čudi me, da so jav- nost in sindikati tako reagirali, saj se je vse to pripravljalo eno leto. Že lani smo namreč resno razmišliali ali odoovedati ko- lektivno pogodbo ali ne. Ker so nam pogajalci na drugi strani dali moralno obljubo, da bo kolektivna pogodba spremenjena in da so priprav- ljeni na ustvarjalni dialog, smo takrat popustili in se za odpoved nismo odločili,« je povedal Čuk in opozoril, da imamo v primerjavi s tujino glede na naš način življenja in našo produktivnost dosti višje bonitete, ki so nasledstvo nek- danjega sistema. »Slovenija je dosti višje od evropskega pov- prečja, le-to pa od ameriškega ali japonskega. Prav zato je potrebno delovati globalno, in Gorenje je globalno podjetje,« je dodal. Za boljši pretok blaga Po kratki diskusiji z gospo- darstveniki so si prisotni ogle- dali nov laboratorij za preiz- kušanje in certificiranje, ki jih v svetu sicer poznajo že 25 let. Osnovno poslanstvo TCL je omogočiti čim bolj prost in stabilen pretok blaga električ- nih gospodinjskih aparatov na svetovnem trgu s pridobiva- njem certifikatov na osnovi priznavanja TCL preskusov in meritev priznanih neodvisnih institutov ter tako pridobivati in ohranjati zaupanje kupcev slovenskih proizvodov po vsem svetu. »Znano je, da je celotna zgo- dovina TCL najtesneje pove- zana z izvozno naravnanostjo celotnega Gorenja, saj že na samem začetku 70. let ni bilo mogoče izvažati brez ustrez- nega znaka, ki je potrjeval, da izdelek ustreza predpisom do- ločene države. Prihodnja us- meritev TCL je kompatibilnost na tehničnem področju z zah- tevami Evropske unije. V no- vih pogojih poslovanja bo laž- je realizirati povpraševanje na svetovnem trgu,« je povedal Čuk in zaposlenim zaželel us- pešno delo v prihodnje. Sicer v velenjskem laborato- riju izvajajo tipska preskuša- nja na reguliranem in neregu- liranem področju na osnovi varnostnih predpisov, izvajajo informativna in funkcionalna preskušanja ter skrbijo za izo- braževanje in svetovanje na področju obvladovanja slo- venskih ter evropskih regulati- vov. Za področje certificiranja nudijo storitve vsem, ki se za- nje zanimajo, izdajajo certifi- kate v skladu s pridobljenimi pooblastili v Sloveniji ter izda- jajo TCL certifikate o skladno- sti za neregulirano področje. Poleg tega v laboratoriju še izobražujejo in svetujejo ob- vladovanje sistemov kakovosti po standardih serije ISO 9000. BOJANA JANČIČ Mag. Jožko Cuk je odprl novo pridobitev v Gorenju. Ko direktar ni direktor Celjsko okrožno sodišče zavrnilo predlog za začetek stečajnega pKJ^topka ^ v podjetju Obutev Okrožno sodišče v Celju je konec avgusta zavrnilo pred- log za začetek stečajnega po- stopka nad dolžnikom Obu- tev d.o.o. iz Celja. Predlog je v imenu dolžnika vložila za- časna uprava. Predlog je začasna uprava (direktor Štefan Frumen, ra- čunovodkinja Martina Perti- nač in vodja komerciale Dani Kojnik) vložila 6. avgusta, ste- čajni senat pa je ugotovil, da predlagatelj ni zakoniti za- stopnik dolžnika in zato zavr- gel predlog za začetek stečaj- nega postopka. V bistvu je problem v tem, da so na prvi seji skupščine družbe Obutev d.o.o. , ki je bila 5. avgusta, družbeniki za- vrnili predlog o začetku ste- čajnega postopka. Hkrati so se vzdržali glasovanja in s tem zavrnili tudi predlog, da se za čas do imenovanja direktorja družbe na podlagi izvedenega razpisnega postopka imenuje za vršilca dolžnosti direktorja Štefan Frumen. Zaradi tega je sodišče ugotovilo, da Štefan Frumen ob predlaganju začet- ka stečajnega postopka ni več direktor in s tem tudi ne zako- nit zastopnik dolžnika, pa tu- di druga dva člana nista člana začasne uprave. Začasna uprava je predlog za začetek stečajnega postop- ka utemeljila z navedbami, da se stanje podjetja slabša, saj dolgovi že presegajo več kot polovico osnovnega kapitala, da se izguba povečuje, da ne morejo nabaviti surovin, da že tri leta ne izplačujejo regresa, da imajo pri Banki Celje najet kratkoročni kredit v višini 4 milijone tolarjev in da od leta 1993 ne plačujejo najemnine za najete delovne prostore na Teharski. V podjetju Obutev je 43 za- poslenih, vendar trenutno de- lajo v upravi, skladišču in pro- daji, medtem ko so vsi proi- zvodni delavci na čakanju. V naši redakciji se je pretekli petek s sklepom Okrožnega sodišča v Celju oglasila pred- sednica sindikata v podjetju Obutev Alenka Himme- Ireich, ki je med drugim pove- dala, da delavci, ki so doma, preprosto ne vedo, kaj se do- gaja v podjetju, pa tudi o skle- pu sodišča jih ni nihče obve- stil. »Delavci smo proti stečaju podjetja, ker bi radi delali. Ve- čina gre za starejše delavce, s kar nekaj leti delovne dobe, ki se bodo verjetno težko zapo- slili kje drugje. Mi si želimo samo to, da bi se v podjetju na podlagi razpisa našlo pravo vodstvo, ki bi nas rešilo,« je povedala Alenka Himme- Ireich. Mimogrede je bilo omenjeno še, da je eden naj- večjih upnikov podjetja celj- ska občina in da delavci upajo, da se bo dalo nekako dogovo- riti... URŠKA SELIŠNIK V bivši Eterni spet pognali stroje Nova ekipa je optimistično razpoložena in prepričana, da bo končala agonijo ^ Sredi minulega tedna so spet pognali stroje v nekda- nji Emovi tovarni posode. Sedanja vodilna ekipa na če- lu s prekaljenim gospodars- tvenikom Marjanom Osole- tom namerava izvoziti sko- raj tri četrtine svojih izdel- kov. Podjetje, ki ga je po stečaju za 12,9 milijonov DEM-kupil Celjan Janko Turnšek, poslu- je pod novim imenom EMO ETT, v podjetju nameravajo oživiti proizvodnjo in v os- mih letih poravnati kupnino. Zaradi zamud pri dobavi plo- čevine, kupujejo jo na Slovaš- kem, je novi lastnik ob zago- nu proizvodnje zaposlil 80 delavcev v pripravi. Ko bo proizvodnja povsem stekla, bo delo skupno dobilo prib- ližno 240 delavcev, ob stečaju Eter ne je zaposlitev izgubilo 450 ljudi. . Prekaljeni gospodarstvenik Marjan Osole, nekdanji di- rektor zreškega Uniorja in človek, ki je s svojimi izkuš- njami pomagal tudi pri oživi- tvi proizvodnje libojske kera- mike, je skupaj z lastnikom prepričan, da bo mogoče z učinkovito organizacijo proi- zvodnje in zmanjšanjem vseh stroškov donosno izdelovati posodo. Zaenkrat bodo v proizvodnji uporabljali še sta- re stroje, prav tako še ne raz- mišljajo o selitvi na novo lo- kacijo v Štore. Tovarna naj bi ustvarila na mesec milijon in pol DEM prometa, na tuja tr- žišča pa nameravajo prodati približno 70 odstotkov svojih proizvodov. Tečaji Lekovili delnic se rastejo v zadnjih štirinajstih dneh se na borzi največ trguje z delnicami Leka. Pred kotacijo delnic Leka na borzi se je sicer že trgovalo s to delnico in to po različnih tečajih. Najbolj je tečaj porasel nekaj dni pred objavo datuma kotacije na borzi, ko se je gibal tečaj za eno delnico okoli 12.000 tolarjev. Enajstega sep- tembra se je začelo s temi delnicami trgovati tudi na bor- zi. V desetih trgovalnih dneh je bilo z delnicami serije A za 1,16 milijarde tolarjev, z delni- co serije C pa za 36,5 milijo- nov tolarjev prometa. Tečaj pri delnici serije A se je gibal od 13.200 do 17.000 tolarjev za delnico, pri delnici serije C pa od 13.000 do 16.400 tolarjev za delnico. Skupno je bilo pro- danih oziroma kupljenih v teh desetih trgovalnih dneh 77.374 delnic oziroma lotov. Za večje nakupe so se po podatkih, ki so bili objavljeni v časopisu Finance odločili tuji skladi. Po teh podatkih je newyorška družba Oppenheimer&Co ku- pila 26.500 delnic, londonski sklad Daivva Europe 17.800 delnic, Pictet pa 15.000 delnic. Delnice so kupili še trije tuji skladi, vendar manjše količi- ne. Seveda se lastništvo delnic zaradi vsakodnevnih nakupov in prodaj spreminja. Blagajniški zapisi z nakupnim bonom se slabo prodajajo Denar ali kapital (če gre za dolgoročne naložbe) se seli v naložbe, ki seveda ob enaki varnosti prinašajo večje dono- se. To se seveda še kako vidi pri blagajniških zapisih Banke Slovenije z nakupnim bonom. Pred to situacijo, ki je sedaj (mislim predvsem na trend ra- sti tujih valut) so se blagajniš- ki zapisi dobro prodajali, pa tudi cene nakupnih bonov so bile s sedanjega zornega kota visoke. Na zadnjih treh avkci- jah so bili povprečni tečaji za blagajniški zapis z nakupnim bonom okoli 99,5%, pa vendar ni bilo pretiranega navdušenja za nakupe. Sicer je pa z dono- si tako, da se v bistvu pravi donos naložbe lahko doseže šele pri realizaciji posla. Pri vrednostnih papirjih je tako, da je težko doseči pri naložbi maksimalen donos, velikokrat je investitor lahko zadovoljen z optimalnim^donosom. Obveznica Banke Celje 2. emisije Ponovno obveščamo vse, ki jih zanimajo naložbe v obvez- nice nominirane v tuji valuti (marka), da poteka javna po- nudba druge emisije obveznic Banke Celje s 7,5 % obrestno mero. Če želite prodati delni- ce podjetij iz javne prodaje (serija G), se zglasite v CBH, d.o.o., Celje ali pa pri okencih Banke Celje. Delnice podjetij odkupujemo po dnevnih ce- nah. Prav tako še vedno odku- pujemo amortizacijske načrte, ki jih je izdala Pošta Celje, sedaj Telecom Slovenije. Piše: Bojan Gradišnik Minister Drogon ja x gospodarstveni Klub podjetnikov 2 rog je sinoči v prostorij, tela Evropa v Celju prip, prvo jesensko delovno s nje. Tema pogovora so rezultati ekonomske p ke, asociacij ski sporazi; Evropsko unijo ter izho( za leto 1997. Srečanja. udeležil tudi minister za podarske dejavnosti Kj, Dragonja. Slovenske banll med evropski konkurenco Septembrska izdaja nančne revije The Ba vsebuje dve pomembni vrstitvi vodilnih pošlo bank v Evropi: Top 500 E peans in Top 100 Centra ropeans. Glavni kriteri uvrstitev je višina kapi Najvišje uvrščena med slovenskimi bankami je va Ljubljanska banka, za 28 mest izboljšala s lansko uvrstitev in se u\ na 397. mesto. Sledita ji renjska banka in SKB1 ka. Med 100 srednjee\ skih bank se je letos uvi pil slovenskih bank, na višjem, 20. mestu, je I Ljubljanska banka. Na seznamu je tudi Banka ( in sicer na 48. mestu. Odobreni programi Agencije Agencija za prestruktu nje in privatizacijo je di odobrila 1259 progr4 lastninskega preoblikovj V zadnjih dveh mesecil program odobrili nasled podjetjem s celjskega obr ja: Hmezad Golding Ži Razvojni center IRRI Celj Rek RLV Velenje. Druge glasje Agencije pa so v njih dveh mesecih dob mozirskem Elkroju, Hm( Kmetijstvo Žalec, IKI Ljui ni Celje ter M^dnarodm podjetju Zlatarna Celje. S turizmom dob pol milijarde dolarjev v prvem polletju je slov ja z inozemskim turi23i po podatkih Združenja Z' rizem in gostinstvo zaslt dobre pol milijarde dola oziroma 10 odstotkov vet v enakem lanskem obdo Letos se je zmanjšal od gotovine in čekov od tujc< vseh ostalih postavkah vizni priliv porasel, d^ ustvarjenega deviznega pička od iger na srečo i® prodaje blaga tujcem vi stocarinskih prodajalnah konsignacijah pa sta se iz' čila in predstavljata sKi več kot četrtine deviznega služka. Občutno se je pov la prodaja domačega blag storitev tujcem, za 7 od- kov več denarja pa so na P vanja v tujino odnesli državljani Slovenije. TEMA TEDNA B Sita država in banlcrot davicoplačevalcev ^dlog nove davčne zakonodaje že buri duhove med obrtniki - Dražja hrana in storitve - Višjo davčno stopnjo imajo samo še Danci y Sloveniji je pripravljen ^jog nove davčne zakono- ie, predvidoma naj bi za- veljati v začetku leta 0. Kaj prinaša nova zako- jdaja, so podrobneje govo- litudi na letošnjem medna- i^em obrtnem sejmu. Za jdjetnike oziroma drobno ^podarstvo je pomemben jjdvsem zakon o davku na xlano vrednost, ki bo sodeč J razpravah v času sejma jležen še številnih pretre- % 5 predlaganim zakonom naj i v Sloveniji nadomestili se- jnji enofazni prometni da- 1. Po sedanjem predlogu bi ji davčni zavezanci vse prav- (in fizične osebe, ki imajo [jji letni promet od dveh mi- jonov tolarjev. Davčni zave- jnci bi bili tudi državni orga- iali organizacije ter organi Aalne skupnosti, če nastopa- ) na trgu. Po predlaganem jkonu se davek na dodano Kdnost plačuje od vsakega jmta blaga, od vsakega mii ter od vseh storitev, ki »opravljene v Sloveniji, po mi davčni stopnji 20 od- stotkov. Najpomembnejše pstitve se nanašajo na sto- te socialnega, človekoljub- (gain humanitarnega pome- a, zdravstvene, izobraževal- e in nekatere transportne Britve, zavarovanja in poza- irovanja ter finančne stori- f. Davek na dodano vred- Kt bi se obračunaval in pla- 'val mesečno oziroma trime- :ii;ssmsmmmmmi^^^ Nagrajenci 29« MOS Briljantni ceh OZS Celjanu Viliju Pozniku - Na Celjskem ostalo še 9 sejemskih priznanj /IVlodri dvorani E Celjske- jejnia so v sredo zvečer jglili osrednja priznanja \lOS. Gre za tradicional- 2late, srebrne in bronaste , oZS, priznanja Mestne jine Celje in posebna priz- Celjskega sejma d.o.o. ,05 prvič pa so se v OZS lupili tudi za podelitev Bri- fltnega ceha, ki ga je pre- peljan Vili Poznik. dobitnike priznanj so pri- jyili poseben sprejem, v Iturnem programu pa je na- ipil ljubljanski oktet Deseti j[ Nagrajence so pozdravi- V imenu Mestne občine Ce- župan Jože Zimšek, pred- jnik OZS Miha Grah in di- (tor Celjskega sejma d.o.o. jg. Franc Pangerl. Prvi dobitnik briljantnega lia, izdelanega v obliki pr- [la, je Celjan Vili Poznik, ki v letih od 1979 do 1993 fjel preko 40 priznanj za kovost svojih izdelkov in ovacije. Slovesnost ob pode- fipriznanj pa so v OZS izko- i tudi zato, da svojemu mu, Francu Vidergarju, ki os zaokrožuje 30-letnico de- V svoji priznani gostilni v idršah, podelijo Srebrno ilaieto OZS. VJjantni ceh za Mljantne izume 1'Obrtni zbornici Slovenije I se letos prvič odločili za »ielitev Briljantnega ceha S. Najvišje zbornično priz- nje je za svoje dosedanje b in številne odmevne do- ike prejel Celjan Vili Poznik. Jed leti 1979 in 1993 je ViU oziroma njegovo dru- podjetje Medicinska fma Poznik prejelo kar 41 za kakovost izdelkov "lovacij. Več kot tri desetlet- ^ Vili Poznik posvetil raz- ^ izdelkov, namenjenih in boljšemu počutju, se lahko z nazivom )'ator leta in medaljo dela, je vsa možna priznanja • ^rez dvoma je briljantni : prišel v prave roke, ViU pa je povedal: »Lepo človek dobi priznanje, l^ntni ceh je nagrada in - anje ne samo nam in na- sodelavcem, ampak tudi riim svetovno priznanim J ^^rijakom in univerzitet- Profesorjem, s katerimi P^^o. Veliko stvari smo aili vseh teh letih, na za- srno se ukvarjali s plasti- ko, turističnimi spominki, pa namakalnimi programi, po- tem smo prešli na medicinsko opremo. Na tem področju raz- vijamo aparate za široko po- trošnjo, kot so na primer el- magi, do najbolj profesional- nih aparatov za fizikalno me- dicinsko terapijo, predvsem so to aparati za razgibavanje, na- zadnje smo razvili aparat za tako imenovano vakuumsko terapijo. Trenutno imamo še dva nova aparata, ki ju bomo predstavili na sejmu medicin- ske opreme v Ljubljani, zaen- krat naj ostaneta poslovna skrivnost. Strokovnjaki nam za naše izdelke priznavajo vr- hunsko kvaliteto, žal pa smo morda preveliki zanesenjaki, vso našo energijo usmerjamo v razvoj, premalo pozornosti pa namenjamo trženju.« Za pregledno in Icakovostno predstavitev Med dobitniki bronastega ceha OZS je tudi Območna obrtna zbornica Celje. Zvonko Jutršek, predsed- nik Območne obrtne zborni- ce Celje: »V Celju imamo 1.800 obrtnikov, ki so tudi čla- ni naše zbornice. Naš razstav- ni prostor na MOS je bil nagra- jen, vseeno pa mi je žal, ker se po moji oceni na njem pred- stavlja premalo naših članov. Čeprav smo v zbornici dovolj zgodaj poskrbeli za obvešča- nje, mi je žal, da na našem razstavišču ni nekaterih po- membnejših obrtnikov s svoji- mi izdelki, zato si za prihod- nja leta želim še večji, bogatej- ši razstavni prostor. Bronasti ceh je lepo priznanje, zato upam, da bo odmeval med našim članstvom in se bodo prihodnja leta še bolj množič- no odzvali. MOS je iz leta v leto boljši! Če se le spomnim sejemskih začetkov, bi rad čestital vsem, ki delajo na njegovih pripra- vah, saj se celjski MOS brez sramu lahko primerja z miinchenskim sejmom.« Edini dvojni nagrajenec Firšt Rototehnika iz Mozirja je letos edini od L740 razstav- ljavcev, ki se je med dobitnike sejemskih priznanj uvrstil kar dvakrat. Za svoje izdelke re- gulacije ogrevalnih sistemov so bili nagrajeni s Priznanjem Mestne občine Celje in Srebr- nim cehom OZS. Franc Firšt: »Nagrajeni smo za izdelke regulacije ogreval- nih sistemov, ki jih izdeluje- mo za domači trg in izvoz. Dlje časa že izvažamo, najprej smo delali za italijansko fir- mo, pred tremi leti pa smo začeli sodelovati tudi z uve- ljavljeno nemško firmo. Prihajamo iz okolice Mozir- ja, v obratu, ki ga vodi žena Elizabeta, nas je zaposlenih 25, sodelujemo pa tudi s pre- ko 30 kooperanti. Če bi zago- tovili še plačilni red v državi, bi bilo seveda boljše, vseeno pa ocenjujem, da z našo dejav- nostjo ne smemo ostati vezani samo na domače tržišče. Slo- venija je premajhna, vse je dovoljeno uvažati, trgovci ozi- roma posredniki niso kontroli- rani glede atestov in podobno. Če bi bilo na tem področju več reda, bi domači proizvajalci zagotovo lahko več prodali, ta- ko pa smo vezani na izvoz. VeUko sodelujemo na sej- mih in za MOS lahko rečem, da je vsako leto boljši. V slo- venskem merilu nima konku- rence in je glede obiska, zani- manja kupcev in tudi konkret- nih poslovnih dogovorov in sklenjenih poslov - na splošno torej, najboljši.« Kovinotehna živi s Celjem in sejmom Kovinotehna d.d. Celje je na letošnjem sejmu dobila priz- nanje Celjskega sejma za dol- goletno partnerstvo, prispe- vek k razvoju sejma in za stro- kovno sejemsko predstavitev. Predsednik uprave Kovino- tehne d.d. Aleš lic: » Sam se smatram za starega Celjana in resnično živim s tem sejmom, tako sam osebno kot tudi Kovi- notehna. Celje je v času sejma popolnoma drugačno mesto, daje pravi svetovljanski vtis in prepričan sem, da je vsakemu Celjanu v zadovoljstvo, da ima- mo ta sejem v mestu ob Savi- nji. Ni slučaj, da je MOS postal osrednja sejemska prireditev v državi, vanj je vloženega ogromno entuziazma. Dobiti priznanje na takšni prireditvi je po eni strani velika čast, na drugi strani velika obveznost. Mi na ta sejem ne prihajamo samo zato, ker je v Celju, mi s tem sejmom in mestom resnič- no živimo in se želimo tudi aktivno vključiti v dogajanja. Sejem je vsako leto na višjem nivoju. Upam, da se bo takšen trend nadaljeval in da bo sejem še naprej v ponos Celju in tudi Sloveniji. Kovinotehna se tru- di, da bi stopala v korak s trendi v svetovni trgovini, ti trendi so takšni, da se trgovina vedno bolj ukvarja z intelek- tualnimi dejavnostmi. To po- meni inženiring storitve, zuna- njetrgovinski servis, finančne storitve, do blagovnega prome- ta in trgovanja z blagom. Vse- kakor bomo na sejmu sodelo- vali tudi prihodnje leto. V tako majhni državi kot je Slovenija bi pomenilo zamuditi takšno gospodarsko prireditev izgub- ljanje razvojnih priložnosti ali pa popolno zagledanost vase. Takšne napake si Kovinotehna ne sme dovoliti.« Štedilniki za univerzitetne profesorje Anton Ježovnik iz Žalca se ukvarja s ključavničarsko de- javnostjo, na letošnjem sej- mu je za ročno izdelani šte- dilnik na trda goriva v zidani izvedbi prejel bronasti ceh. Anton Ježovnik: »Že vrsto let se ukvarjam z izdelavo zi- danih štedilnikov po naročilu. Za običajen štedilnik porabim brez montaže približno 100 ur, zadnje čase pa se ljudje odločajo za izdelavo celotnega kuhinjskega niza, to pomeni, da štedilnik na trdo gorivo kombiniramo z elektro pečico in tudi pomivalnim koritom. Vse je v zidani izvedbi, za takšno delo pa je potrebnih tudi po 200 in še več ur. V zadnjem času je v svetu in pri nas moderen tako imenovani bio program, ki priznava samo štedilnike na trdo gorivo, ste- klo keramične plošče in elek- trični štedilnik. Drugo je no- stalgija ljudi, privlači jih čar nekega starega izdelka, prijet- na domačnost, ki jo ustvari zidani štedilnik. Zmotno je mišljenje, da naše štedilnike vgrajujemo samo v kmečkih gospodinjstvih, naši kupci so tudi univerzitetni profesorji. Poznajo nas po vsej Sloveniji, delno smo že prisotni na av- strijskem tržišču, pogovarja- mo se tudi z Bavarci. Prizna- nje, ki sem ga dobil, je moje drugo, leta 1992 sem na sejmu dobil zlati ceh. Vsako prizna- nje je seveda dobrodošlo, ker je to potrdilo naše kvalitete in spodbuda, da nadaljujemo po začrtani poti.« Rogaške orgle za Japonce Orglarska delavnica Škrabl iz Rogaške Slatine se je na letošnjem sejmu predstavila s sobnimi mehaničnimi or- glami, izdelanimi na povsem enak način kot so narejene velike orgle. Zanje so prejeli zlati ceh OZS. Direktor in lastnik Anton Škrabl: »Zlati ceh je zame in za naše podjetje velik podvig in pomembna moralna spod- buda. Na sejmu sodelujemo drugič, zagotovo bomo prišli tudi prihodnje leto, poleg tega se predstavljamo na glasbenih sejmih v Grazu in Frankfurtu. Izdelujemo klasične mehan- ske orgle, namenjene cerkvam ah koncertnim dvoranam. Ide- ja o tem, da se začnem ukvar- jati s to dejavnostjo, se mi je porodila pred dobrimi deseti- mi leti. Ob delu sem obiskoval glasbeno orglarsko šolo v Ma- riboru, odkrili so me v mari- borski škofiji, me poslali na šolanje v Nemčijo in po nekaj letih šolanja sem začel s samo- stojno dejavnostjo. V Sloveniji sta dve orglarski delavnici, po- leg naše v Rogaški Slatini še škofijska orglarska delavnica v Mariboru, dva ali trije fantje se ukvarjajo še s popravilom orgel. V podjetju je 19 zapo- slenih, vse dele orgel izdeluje- mo sami. Orgle razvrščamo po številu registrov, en register ima 56 piščali, za ene povpreč- ne orgle porabimo dva do tri mesece, en register novih me- hanskih orgel velja približno 10 tisoč DEM. Pri izdelavi or- gel uporabljamo različne vrste lesa, med njimi grenadil, to je črn les, iz katerega izdelujejo tudi klarinete. Naše orgle zve- nijo širom po Sloveniji, ene največjih so v cerkvi v Murski Soboti, na seznamu pa je 32 izdelanih orgel. Poleg tega na- še orgle zvenijo v okolici Du- naja in po Nemčiji. Trenutno delamo orgle, samo malo manjše od tistih v Cankarje- vem domu, delamo jih za Ru- sijo, za prihodnje leto imamo podpisano pogodbo za izdela- vo orgel z Japonci. V Rogaški Slatini zdaj ustanavljamo šo- lo, kjer se bodo naši delavci lahko izučili in dobili prime- ren naziv. Šolo razvijamo v sodelovanju z dunajsko šolo.« Umetnost gladkega betona Roberto Šket iz Teharij je dobitnik bronastega ceha Obrtne Zbornice Slovenije za baročno ograjo in grški ste- ber iz vidnega betona ter za izredno gladko in kvalitetno strukturo. Roberto Šket, s.p.: »Ukvar- jam še s cementninarstvom, zidarstvom in fasaderstvom. Izdelujemo betonske izdelke po naročilu in tudi serijsko. Večinoma iz belega vidnega gladkega betona, plastificira- nega betona, kulir, pred krat- kim smo začeli izdelovati tudi štokane stvari iz belega beto- na. V podjetju so trenutno za- posleni trije delavci, v kratkem, ko se bomo preselili v novo delavnico, pa bomo zaposlili predvidoma še šest ljudi. Izde- lujemo 400 različnih artiklov, največ baročnih ograj, ki jih montiramo tudi na terenu. Si- cer pa različne betonske izdel- ke, od robnikov, plošč, kami- nov, kompostnikov, toplih gred, razne vinogradniške in vrtne stebre, 40 vrst cvetličnih korit, fontane ter druge ce- mentne izdelke in zidarska de- la po naročilu. Želim si, da bi bil tudi zunanji razstavni pro- stor tako urejen kot v halah. Na celjskem sejmu razstavljamo vsa leta, sam zadnjih sedem let in zdi se mi, da je za obrtnika iz celjske regije sramotno, če ne sodeluje na tem sejmu. Na- grade sem zelo vesel, zato se bomo drugo leto za predstavi- tev na sejmu še bolj potrudili.« Unikati iz barvnega stekla Podjetje Kreativ iz Rogaš- ke Slatine je dobitnik srebr- nega ceha Obrtne Zbornice Slovenije za celovito predsta- vitev izdelkov iz barvnega stekla, ki so plod dolgoletne- ga dela in izkušenj cele dru- žine Sajko. Franc Sajko, s.p.: »Ime pod- jetja je tudi naša blagovna znamka. Izdelujemo umet- nostno steklo oziroma unikat- ne izdelke iz kristalnega ste- kla. Zaposlujemo 24 ljudi, v zadnjih enajstih letih pa smo dosegh vehke uspehe. Imamo tradicijo, ki smo jo nadaljevali iz preteklosti štajerskih gla- žut. Vesel sem, da so naši iz- delki znani skoraj po celem svetu, in jih prodajamo celo na Japonsko. Polovico svojih izdelkov izvozimo, največ v Avstrijo, polovico pa prodamo na domačem trgu in moram priznati, da nam dela ne manj- ka. Priznanje smo prejeli za svoj uspeh, tržno zanimivost ter kulturni in umetnostni iz- gled naših izdelkov. Na sejmu smo stalni gostje, svoje izdel- ke razstavljamo že vrsto let, letos pa smo prvič kandidirali za to priznanje. Vesel sem, da lahko sodelujem na največjem sejmu v Sloveniji, poleg tega pa sem tudi z njegovo kvalite- to zelo zadovoljen.« 12 NAŠI KRAJI IN UUDJE Nov vrini center v Velenju Dobrih štirinajst dni po od- prtju prenovljene trgovine na velenjski tržnici je velenj- ska Era kupcem ponudila še eno novost, vrtni center, ki bo za kupce Šaleške doline še posebno dobrodošel, saj podobne ponudbe v tako ce- loviti obliki v dolini doslej niso imeli. Center so odprli v okviru znane Erine trgovine Vis a Vis, s čimer so zaokrožili ponudbo prodajalne, ki je bila doslej dobro sprejeta tako zaradi iz- bire blaga kot zaradi samoiz- birnega načina prodaje. Kupci lahko odslej poleg blaga iz lesnega in hobi programa, po katerem radi povprašujejo spretneži, ki si sami opremlja- jo dom, segajo tudi po celoviti vrtnarski ponudbi. Ta zajema vse vrste rezanega cvetja in lončnic, okrasno grmičevje, program za sadjarje, gnojila in škropiva, semena in čebulice, zemljo ter vrtno orodje, zato pričakujejo, da bo ponudba Vis a Visa poleg domačinov pritegnila tudi širšo okolico. Skupna ponudba Vis a Visa je sedaj na prijazen način pred- stavljena kar na 1500 kvadrat- nih metrih. Era, ki letos praznuje 45 let obstoja, je z odprtjem na naj- lepši način zaokrožila priza- devanja po posodobitvi trgo- vin, ki so jo pričeli s prenovo blagovnice Standard, zaključi- li pa ob prazniku Mestne obči- ne Velenje z odprtjem novega centra. S tem pa po besedah Gvida Omladiča, direktorja Ere, prizadevanj, kako čimbolj ugoditi potrošnikom, nikakor ni konec. RP Direktor Ere Gvido Omladič in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh odpirata nov vrtni center. Kdo varuje zaščitene ptice? Ovadba društva Radoživ zaradi neselektivnega lova Italijanov ob Žovneškem jezeru Italijanski lovec je ob Žov- neškem jezeru ustrelil zašči- teno raco žvižgavko, za lov pa je uporabljal z zakonom prepovedane pripomočke. Na problem so minuli teden opozorili na novinarski konfe- renci člani žalskega občinske- ga odbora LDS, na njej so po- jasnili tudi pripombe na nedo- voljen poseg v okolje pri Ška- farjevem hribu ter informirali javnost o pridobivanju repub- liških sredstev za sanacijo od- padnih voda in odplak. Mini- strstvo za okolje je namreč za sanacijo čistilne naprave v Ka- sazah letos odobrilo 32 milijo- nov tolarjev nepovratnih sred- stev. Polovico sredstev bodo v Žalcu dobili letos, drugo polo- vico pa prihodnje leto. Člani občinskega odbora LDS so na tiskovni konferenci opozorili tudi na pritožbo ob- čanov Škafarjevega hriba, da se z viški zemlje z gradbišč avtoceste zasipa del obale in ribnika, ki leži med Škaf ar j e- vim hribom in bodočo traso avtoceste. Po poizvedovanju pri strokovnih občinskih in inšpekcijskih službah je bilo ugotovljeno, da poseg nima zakonske podlage. »Inšpekcij- ske službe so sicer pravočasno izdale odločbo, vendar pa so bih pri svojem delu nekoliko neodločni, saj so dela prekinili šele čez nekaj tednov, ko je bila na okolju storjena že ne- popravljiva škoda,« meni predsednik 00 LDS Gregor Vovk. Meni še, da bi župan v tem primeru moral ukrepati odločneje in s svojo avtoriteto varovati interese širše skupno- sti. Po mnenju društva varuhov okolja Radoživ se podobna škoda dela tudi v okolici jeze- ra Žovnek, kjer je eden izmed članov pred kratkim med opravljanjem raziskovalne na- loge naletel na skupino itali- janskih lovcev, ki so ob Žov- neškem jezeru neselektivno streljali ptice. Kljub obvestilu policiji o početju italijanskih lovcev, ta ni ukrepala. Pri enem izmed lovcev je razisko- valec opazil uplenjeno tudi ze- lo redko in z zakonom zaščite- no raco žvižgavko, ki gnezdi ob Žovneškem jezeru, prav ta- ko pa je ugotovil, da so itali- janski lovci uporabljali ne z zakonom prepov, pripomočke za lov. Za va nastavili umetno raco, tofona pa so spuščali pos oglašanja rac. Ob tem j( društva Radoživ posnel nekaj fotografij, ki bori morebitnem postopku n dišču služile kot dokazm divo. Društvo Radoživ ji mreč inšpekciji za vai okolja prijavilo kršitev Ull o zavarovanju ogroženi valskih vrst, prepričani p da je v tem primeru prišk' do kršitve lovske zakone Ob takšnem početju ital skih lovcev in Lovskega i tva Braslovče društvo Ra( ostro protestira, od prist organov pa pričakujejo takojšnje ukrepanje. V zvezi z odlokom o d nitvah prostorskih ses dolgoročnega plana ol do leta 2000, ki so ga^ svetniki sprejeli 30. ma tos, so v LDS povedali, i občinski odbor na Ustav sodišču sprožil postop( presoditev ustavnosti j konitosti. Odlok naj [ sporen zato, ker so svti strank slovenske pomla: nezakonit način s prej vanjem v odlok vključil parcelo, katere lastni! svetnik in član SDS, m celi pa namerava zgradi sebni bencinski servis, šen sklep je po mnenju 1 nasprotju z Zakonom c janju naselij in drugih gov v prostor, poleg tej; za odlok ni bilo javne i nitve, ki je predpisana konom. Kljub temu, c ostali svetniki župana ' na Dobnika in predsec občinskega sveta Franci nirja opozorili na neza tost sprejetega odloka, upoštevala argumentov očitkov in sta ravnala v, du s politično oditi strank slovenske pomll Uplenjena raca žvižgavka ob Žovneškem jezeru (foto - Radoživ) Zaicijučena tretja etapa Za dokončno ureditev ceste na Paski Kozjak ostajata še 2 kilometra Sredi septembra so krajani Paškega Kozjaka slovesno odprli tretjo etapo posodob- ljene ceste, tisoč 900 metrov dolg asfaltni trak. Cesto je namenu predal predstavnik Mestne občine Velenje Marko Vučina, ki je med drugim poudaril vnemo, s katero so krajani sodelovah pri gradnji in hlcrati napove- dal, da bodo prihodnje leto cesto verjetno dokončno ure- dili. To so bile glasno izražene želje in načrti tudi predstavni- kov gradbenega odbora Sonje Ramšak in Tineta Ažmana, ki sta k uspehu te velike akcije največ prispevala. Tretja etapa je zahtevala veliko osnovnih gradbenih del, izgradnjo nasi- pov in odtokov, ureditev ban- kin in izjemno zahtevno asfal- tersko delo. Z več tisoč urami prostovoljnega dela, prispevki nekaterih podjetij in posamez- nikov so krajani poleg denar- nega prispevka izvedli še dela v vrednosti 15,5 milijona tolar- jev. Približno toliko je zagoto- vila še Mestna občina Velenje iz proračuna in sredstev re- publiškega sklada za demo- grafsko ogrožena območja. Posebne zasluge ima tudi iz- vajalec del Cestno podjetje Ce- lje, ki je dela zaključilo v načr- tovanem roku. Ob odprtju ceste so se seve- da Kozjačani izjemno izkaza- li. Med drugim so zbraU vse svoje oldtimerje (večina znamke fičo) in ob prijetni spremljavi muzejskega trak- torja zapeljali po novem čr- nem traku. Ob zvokih harmo- nike je kolona uradno preiz- kusila cesto, pri Planinskem domu na Paškem Kozjaku pa še dobrote iz kozjaške kuhinje Olge in Draga Ramšak. Neka- teri že menda komaj čakajo, da bi se lotili še zadnjih dveh makadamskih kilometrov. JOŽE MIKLAVC Marko Vučina in predsednica gradbenega odbora Sonja Ramšak med odpiranjem ceste. V Hudi luknji pred rokom v velenjski občini zaključujejo dela pri rekonstrukciji ceste skozi Hudo luknjo. Izvajalca, Cestno podjetje Celje in velenjsko gradbeno podjetje Vegrad, načrtujeta, da bodo zaključili 10 dni pred dogovorjenim rokom, zadnjim oktobrom. Promet skozi Hudo luknj|| tem času seveda bolj ali manj moten, včasih je treba kar precej čakati, preusmeritev skozi Vi pa zaradi preozkega mostu ni bila možna. Kljub temu, da se rekonstrukcija bliža koncu, P' dela v soteski še ne bodo končana, saj bo potrebno obnoviti dva mostova. LOJZE OJSTEP TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER V SAV. DOLINI vabi ob dnevu turizma 27. septembra 1996 vse prebivalce Šempetra na brezplačen ogled JAME PEKEL in RIMSKE NEKROPOLE. (S seboj imejte osebni dokument za dokazilo o prebivališču.) Vljudno vabljeni! ŠPORT 13 Celjsko slavje na novih stezah kipno prvenstvo Sloveni- J^atletiki je potekalo v otvoritve novih stez na '^Icein stadionu Kladivar- ^tisa. Tako v moški kot v jlii konkurenci sta zmagi li doma, žal pa so zaradi nčnih težav manjkali Ltavniki ljubljanske ^ije, zaradi prometne na Sloveniki pa v ^to niso pripotovali tek- mici mariborskega TAM. < jvi dan atletskega državne- prvenstva je bilo nadvse ^5110. Visoki gostje so pre- stadion Kladivarja Ceti- l(jer je bilo vse pripravljeno svečano otvoritev novih J na vseh tekmovališčih. '^ei dr. Janez Drnovšek (flstiteljem čestital ob novi lobitvi in pohvalil njihovo jdanjo skrb za razvoj kva- tne atletike ter jih vzpod- I k podobnim aktivno- itudi za v bodoče: Verjamem, da boste nada- jli z dobrim delom in im, da bo celjski atletski jion združeval čim več niih in pripomogel k raz- tu vrhunske slovenske at- ke,« je med slovesnostjo al premier Drnovšek. Celj- zupan Jože Zimšek je dstavil program nadaljnje posodobitve objekta in se zah- valil ministru za šolstvo in šport Slavku Gabru za pomoč in podporo pri obnovi stadio- na. Po slovesni otvoritvi so bili seveda v ospredju športni boji za naslov državnih prvakov v obeh konkurencah. Prvi dan tekmovanja so bili najbolj za- dovoljni moški predstavniki Kladivarja Cetisa, ki so vodili, pri ženskah pa so največ točk zbrale predstavnice ljubljan- skega ŽAK. Cilj domačinov je bil jasen: osvojiti oba ekipna naslova, za kar so morale v nedeljo domače atletinje na- doknaditi sobotni zaostanek 60 točk. Medtem ko so moški držali vse niti tekmovanja v svojih rokah, se je v ženski konkurenci vnel ogorčen boj za zmago. Pred zadnjo disci- plino - štafeto 4x400m - so imele Celjanke 41 točk pred- nosti in v štafetnem teku so morale paziti zgolj na postavo ŽAK. Prevelik zaostanek ali vrhunski nastop Ljubljančank bi pomenil naslov za atletinje iz prestolnice, vendar so Len- kova, Jurčakova, Klemnova in Lemekhova osvojile drugo mesto in za ŽAK zaostale za slabe 4 sekunde, kar je zadoš- čalo za zmago z naskokom enajstih točk. Toda potrebno je poudariti, da se je zavleklo tekmovanje v metu kopja, kjer pa je bila zmaga Straškove pri- čakovana, a je tudi ta discipli- na odločala prav ob koncu, saj se je Straškova poškodovala, Ljubljančanka Štorga pa ni mogla preseči svojih 51m in 38cm. Ob dveh naslovih državnih prvakov so v Kladivarju Cetisu imeli dovolj razloga za zado- voljstvo. Predvsem zmaga v ženski konkurenci je bila ne- koliko nepričakovana. Oba, ki sta po madžarskih tablicah dosegla najboljša rezultata, se lahko bogati beri točk zahvali- ta sistemu nagrajevanja, saj sta tako Kocuvan kot Lemek- hova s povprečnima časoma na 400m ovire - 52.29, oziro- ma 1.00,04 - osvojila največ točk. Lemekhova jih je za Kla- divar Cetis osvojila 1052, Ko- cuvan pa 1035. TOMAŽ LUKAČ Roman Lešek se je v družbi Gregorja Cankarja veselil novega stadiona, ugledne družbe predsednika slovenske vlade in šolskega ministra, pa še zmage domačih. Panorama prenovljenega celjskega stadiona. KOŠARKA Zmaga pred TV kamerami Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzele so že z dobro igro in čvrstim odporom na prvi tekmi evropskega pokala pokalnih zmagovalcev v Turčiji dokazali, da so dobro pripravljeni. Potrdi- tev je sledila v Idriji, kjer so v uvodu domačega prvenstva pred TV kamerami ugnali domačine tesno - 63:57. Ob polčasu so Savinjča- ni vodili za točko, nato pa so nasprotniku vsilili svojo igro in osvojili prvi par točk. Najučinkovitejši pri Polzelanih je bil Petranovič s 15 točkami, podobno kot proti Fenerbahčeju pa je spet navdušil novinec Šamanič, ki je proti Idriji dosegel 14 točk. Kovinotehna Savinjska Polzela bo v drugem krogu prvenstva spet gostovala, tokrat v Sežani pri Kraškem zidarju, ki je v uvodnem krogu ob Heliosu doživel najvišji poraz. Tesno, a zasluzeno >Pivovarji< so v premier- nem prvoli- gaškem na- stopu zado- voljili 1200 gledalcev in spravili na kolena Lito- stroj. Začeli so sicer s ka- tastrofalnim metom, saj je v prvih štirih minutah za- del le Dončič, njegovi soi- gralci pa so zgrešili kar osemkrat. V nadaljevanju je stekel tudi met in izku- šena domača ekipa je pred- nost, priigrano v prvem polčasu, zadržala do konca. Tovornik je dosegel 30 točk, pod obročema pa sta kraljevala Lisica in Vujovič, ki sta skupaj nabrala kar 27 skokov. Laščani bodo imeli priložnost za novo zmago že v prihodnjem krogu, ko odhajajo v Domžale k Heliosu, ob solidni igri pa bi verjetno bivši drugoli- gaš moral pasti. Kaličanin proti Kotniku z gostovanj pri Satexu v Mariboru so se košarkarji Rogaške pogosto vračali praznih rok, tako pa je bilo tudi v prvem krogu novega državnega prvenstva. V ospredju je bil dvoboj Kotnika in Kaličanina pod obročema. 28 točk in 7 Kaličaninovih skokov je bilo premalo za zmago gostov, medtem ko je Kotnik na drugi strani zbral 3 skoke več in štiri točke manj. Mariborčani so si prednost priigrah že v prvem polčasu, jo nato v 27. minuti zapravili, potem pa vseeno slavili s 100:86. Rogaška Donat Mg pričakuje v drugi prvenstveni tekmi ranjeno Idrijo, ki si bo verjetno prizadevala nadoknaditi izgubljeno, točko v prvem krogu. T. L. Matjaž Tovornik v akciji Vzpon na Dobrovlje ^lesarski klub Žalec je že četrtič pripravil kolesarsko tekmo- * Vzpon na Dobrovlje. Na progi, dolgi 5,5 km in z višinsko 450 m je nastopilo 52 kolesarjev iz raznih krajev ki so se pomerili v osmih starostnih kategorijah, •govalci moški do 20 let Srdič (Velenje) 17,16 min, do 30 let ®letnjak (Velenje), nad 40 let Povirk (Ljubljana), do 50 let (Velenje), do 60 let Vidrih (Ljubljana) in nad 60 let ^ (Griže). Pri ženskah pa je do 20 let zmagala Srdič ®nje) 29,08 min, nad 20 let pa Demšak (Celje). Ob koncu "ovanja so vsi udeleženci prejeli spominske majice, za prva v kategoriji so prejeU pokale in medalje, za drugo in tretje pa medalje. Podelili pa so tudi praktične nagrade. T.T. Sijajna zmaga Polzelanov Nova dvorana in Scavolinijev skalp - Velikih 6 točk, junak Petranovič v prenovljeni košarkarski dvorani na Polzeli, ki lahko po razširitvi sprejme približno 1600 gledalcev, se je praznik začel že nekaj ur pred tekmo. Po kultur- nem programu sta prenovljeno dvorano slovesno odprla žalski župna Milan Dobnik in minister za šolstvo in šport Slavko Gaber. Po otvoritvi so v košarkarski tekmi poli- tiki premagali domačo upravo kluba, a najpomembnejše je bilo zmagati ob vr- huncu večera, v srečanju 2. kroga evrop- skega pokala pokalnih zmagovalcev proti favoriziranemu Scavoliniju Ob živčnem začetku so košarkarji obeh moštev storili precej napak, tako da smo gledali slabo in raztrgano košarko. Ven- dar to ni trajalo dolgo. Oboji so se kmalu zbrali in začel se je atraktiven boj pod obročema. Gostje so povedh 10:6, nato pa so jih Polzelani ujeli in po dveh Petranovičevih trojkah v 9. minuti povedli za 7 točk. Itahjani so se vrnili, v finišu 1. polčasa pa smo bili ponovno priče preobratu. Doma- čini so vztrajno stopnjevali prednost, ki je ob odmoru narasla na 6. točk. Kljub zaostanku so bili v taboru Scavolinija, prepričani v uspeh, dokaj mirni, vendar le do polovice 2. polčasa, ko se razlika ni znižala. Po minuti odmora, ki jo je zahte- val gostujoči trener Zorzi, so Italijani priš- li na 3 točke zaostanka, in obetala se je prava drama. V končnici pa je zablestel najizkuše- nejši na parketu, Veljko Petranovič. V zadnji minuti je najprej zadel trojko, nato izsihl Thompsonovo namerno osebno napako, zadel oba prosta meta, takoj po zaključnem pisku pa stekel v objem svojega trenerja Borisa Zrinske- ga. Slavje na Polzeli se je šele takrat lahko zares začelo. 5 TOMAŽ LUKAČ Kovinotehna Savinjsica Polzela - Scavolini - 90:85 (49:43| Polzela, 2. krog evropskega pokala pokalnih zmagovalcev; 2 tisoč gledalcev; sodnika VVeicherd, Nemčija; Harschani, Madžarska; delegat Cindriš, Hrvaška. KS Polzela: Zaletel 4, Kobale 7, Stavrov 11, Petranovič 24, Rituper 4, Rovšnik 4, Jagodnik 13, Čmer 3, Šamanič 14, Cizej 5 ; trener Zrinski. Scavolini: Esposito 18, Kuisma 2, Conti 6, Malaventura, Volpato 5, Sutton 20, Panichim 13, Pistilli, Thompson 21, Rossi; trener Zorzi. 14 ŠPORT Jelcič se je predstavil v drugem krogu državnega rokometnega prvenstva za moške je v dresu Celja Pivo- varne Laško prvič nastopil Vladimir Jelčič. Celjani so proti Delmarju visoko zma- gali, precej bolj tesno pa je bilo v Velenju na derbiju med Gorenjem in Preventom. S pr- venstvom so začele tudi žen- ske, že v prvem krogu pa je bil na sporedu lokalni derbi med Žalcem in Vegradom. Zasedenost dvorane Golo- vec zaradi MOS je prestavila obračun drugega kroga v prvi moški ligi v Tri lilije'v Laško. Preko 400 gledalcev je lahko videlo novo okrepitev Celja- nov - Vladimirja Jelčiča, ki se je predstavil v svetli luči. Ob šestih zadetkih je igral solidno v obrambi in s tem napovedal dobre predstave tudi v pokalu državnih prvakov. Po dveh lahkih zmagah čaka >pivovar- je< v tretjem krogu gostovanje pri Lisci v Sevnici, toda misli so že usmerjene naprej. Bolj kot Sevnica zanima Celjane evropski nasprotnik - Topol- čany. 13. oktober, ko bo prva tekma na Slovaškem, se bliža in takrat, ter teden dni kasneje v Celju, bo potrebno upravičiti vlogo favorita. Evropska liga verjetno ni pod vprašajem. V domačem prvenstvu je bi- la v ospredju predstava Gore- nja in Preventa. Derbi je po- stregel s kvalitetnim rokome- tom, dobili pa so ga Velenjča- ni, čeprav so gostje ob polčasu vodih za gol in imeli v vratih izjemno razpoloženega Straš- ka. Vendar Plaskan, Ilič, Se- merdjijev in predvsem Anžič niso razočarali 1200 gledalcev, kolikor se jih je zbralo v ve- lenjski Rdeči dvorani. Z novim državnim prvens- tvom so začele tudi ženske. Na začetku je v lokalnem der- biju Žalec >povozil< Vegrad. Pri zmagovalkah se je izkazala okrepitev Kostiukova, med- tem ko je pri gostjah nekdanja Žalčanka Barbara Hudej igrala sohdno, a daleč od svojega maksimuma. Razlika 11 golov verjetno ni realen pokazatelj kakovosti ene in druge ekipe. ............... ~ 1 T.L. Plaskan in kolegi niso razočarali svojih navijačev. Hudejeva, prvič v boju proti bivšim soigralkam iz Žalca, sicer ni razočarala, navdušila pa tudi ne. MKMtko Na državnem prvenstvu v lokostrelstvu v disciplini com- paund sta državna prvaka po- stala Grega Emeršič med ka- deti in Jožica Emeršič (oba Mozirje) pri članicah. Pri mla- dincih je bil Sašo Emeršič (Mozirje) 2., Roman Zupane (Polzela) pa med veterani 3. Starejše deklice Športne šole Celje so v svojem prvem rokometnem nastopu v dr- žavni ligi prvič zmagale. V dvorani STŠ so premagale vrstnice Zagorja s 26:14. Ro- kometna šola Celja vabi vse dečke in deklice od devetega do enajstega leta starosti k vpisu. Vadba je na Srednji prometni šoli. Na strelskem tekmovanju za Pokal Rečica 96 so se nastopa- joči pomeriU v streljanju s standard zračno pištolo. Zma- gal je domačin Peter Tkalec, pred klubskim kolegom Dam- janom Sajovicem in Cvetom Ljubičem (SL Konjice). Med veterani se je v streljanju z MK orožjem izmed domačinov najbolje odrezala Zora La- vrinc, ki je zmagala v strelja- nju z MK pištolo. Mali šampioni na obnovljenem igrišču Minuli petek je bila na igrišču ob IV. OŠ ob Dečkovi cesti v Celju slovesna otvoA prenovljenega nogometnega igrišča, na katerem je svoj prostor našla nogometna šolau šampion. Igrišče je vodja nogometne šole, celjski nogometaš Jani Žilnik prenovil ob pomoči IV. oj sponzorjev, tako da je sedaj primerno tako za trening malih nogometašev kot tudi za špoj) vzgojo učencev šole. Otvoritve sta se udeležila župan Jože Zimšek in Želj ko Cigler, začetni udarec pa je pripj legendi celjskega nogometa Anzi Hriberniku. Nastopila je tudi Hajdi, kar je posebej razvese najmlajše gledalce, ob koncu pa sta se v nogometu pomerili še ekipa sodelavcev nogometneš« in ekipa celjskih novinarjev. Zmagali so prvi, z rezultatom 4:2. NMS, Foto: SHERi ŠPORT 15 Zadel je Damjan Romih Šentjurčani out kljub izvrstni predstavi - Srhljivka ni prinesla sreče Rudarju ^iiulo sredo so bile odigrane tekme ^e finala slovenskega nogometne- ookala. V težko pričakovani prvi Lj tekmi Publikuma in Šentjurja ^eli več sreče rumeno-modri. Ru- j je v izvrstni predstavi klonil proti fjboru Braniku po streljanju 11-me- Era Šmartno pa ni imela težav z Iranci. ■jŠentjurju je delavnik in hladno ve- vreme preprečilo rekorden obisk, j^stava je predvsem v drugem polčasu jpvoljila 800 gledalcev, veselili pa so se j^jjČi Publikuma. Favorit pokalnega (ačuna je imel po pričakovanjih precej z »odpisanimi«, ki so brez poškodo- jiega Mata Staniča prikazali svoj maksi- 0, Odločila je boljša pripravljenost in Bišenost gostov, ki so imeli na svoji jnitudi potreben kanček sreče. Pubh- juje bil absolutno boljši le v finišu (Janja, ko so se domačini povsem odpr- [eljski trener Milovan Tarbuk je bil ob Jiiasu, ko je njegovo moštvo vodilo z . povsem miren in je napovedal boljšo D svojih varovancev v nadaljevanju. |)Oved se ni uresničila, vseeno pa je iprečna predstava zadostovala za na- aiovanje. Domači strateg Janko Benčina je go- di prepustil levo stran in onemogočil jlarja, kar se je izkazalo kot pametna jofitev. Z igro je bil zadovoljen, kajti Šentjur je dokazal, da bi z nekaj poprava- mi lahko igral celo v elitni konkurenci. »Žal nisem imel v moštvu Mata Staniča, ki je naš prvi igralec. Šporar nam je kot za stavo podajal žoge, ki bi jih naša >prva violina< znala izkoristiti, toda mislim, da ni razlogov za nezadovoljstvo. Pokazali smo, da nekaj znamo in veljamo, zmaga- lo pa je boljše moštvo,« je po tekmi pojasnil Benčina. Predsednik Šentjurja Vili Romih in nje- gov sin Damjan, ki brani barve Publiku- ma, sta pred srečanjem napovedala tesen izid, zadel pa je Damjan, ki je napovedal zmago njegove ekipe z 2:1. Resnici na ljubo bi lahko bilo precej drugače, saj so imeli oboji obilo priložnosti. Medtem, ko so Celjani zbili žogo z golove črte, rešila jih je še vratnica je bil zvezda popoldneva zagotovo domači vratar Dejan Fideršek, ki je svojo nalogo opravil izvrstno in nič presenetljivega ne bo, če se bo znašel v vratih kakšnega izmed prvohgašev. Po- nudbo namreč že ima. Emocije so igrale tudi v Velenju. Prašni- kar je že vodil Rudarja, Jarc je Maribor- čan, v Ljudskem vrtu je že kraljeval Mla- den Daljanovič, Rudarjev kapetan Jani Žilnik pa je nastopal v vlogi menadžerja, ko si je prvoligaški klub iskal Oskar Drob- ne. Slednji je zastreljal ll-metrovko, ven- dar sta pri nasprotnikih nekaj podobnega storila Balagič in Pavlovič. Šest zadetkov v rednem delii tekme je zadovoljilo zah- tevno velenjsko občinstvo, končni izid pač ne. Jarc je pokalni obračun izkoristil za prikaz napadalne igre, ki v prvenstvu sicer ni Rudarjev zaščitni znak, Velenjča- ni pa so demantirali govorice, da jim je ofenziva tuja. Era Šmartno se podobno kot Publikum prebuja, čeprav v pokalu ni imela dora- slega nasprotnika. Visoka zmaga s 5:2 proti Odrancem je bila na nek način pričakovana, dodobra pa so se razigrali napadalci, med katere sodi tudi novinec Mitja Marinček, ki se očitno dobro znajde pred nasprotnikovimi vrati, med strelce pa se je vpisal tudi na tekmi z Odranci. TOMAŽ LUKAČ Vratar Šentjurja Dejan Fideršek je branil izvrstno, a je vseeno dvakrat klonil. '^on Sešlar (desno) je bil pogosto tarča nasprotnikov, precej krat pa gaje tudi z rokama zaustavljal edini šentjurski strelec Aleš Kačičnik. Goršek je >in< bogu I. SNL je Kamberovic proti Kopru dosegel hat-trick, Goršek pa je zadel dvakrat - Rudar ne popušča ■ f^rog nogometašev v elitni konku- je prinesel prvo izdatno zmago jnov v letošnjem prvenstvu in prvi ^•^ji klasični hat-trick, ki je delo strelca lige Faikd Kamberoviča. (jJ^^nia zadetkoma je vrnitev med kralje< potrdil Andrej Goršek. j Prski trener Branko Zupan je na svoj °Jstni dan maloštevilni celjski publiki odprt nogomet, ki je v prvem ^^ su obrodil sadove, saj so gostje vodi- 5JDelno tudi po zaslugi katastrofal- Vj^^^ega sojenja Ljubljančana Goveda- ki je edini videl prekršek za 11- :i ^^ko, iz katere Breznikar izenačil na ^^ ,^ljska obramba na čelu s >plavajo- ^Porarjem je imela obilo težav, na drugi strani pa je napadalna vrsta neneh- no ogrožala slabega vratarja Hasiča in izzvala predsednika Darka Klariča, ki je Zupanu za osebni praznik obljubil torto s petimi svečkami. No, moralo bi jih biti šest, kajti ob klasičnem hat-tricku Faika Kamberoviča in zadetku Faruka Hajduro- viča, se je dvakrat med strelce vpisal še Andrej Goršek, ki je potrdil dokončno vrnitev v formo. Še kakšen gol bo potreb- no zabiti v naslednjih dveh krogih, ko bi Celjani morali v tekmah s Korotanom na Prevaljah in na Skalni kleti osvojiti vsaj 4 točke. »Srečanji s Korotanom bosta rea- len pokazatelj trenutne kvalitete ekipe, saj bom po omenjenih obračunih lahko zanesljivo ocenil krizo, kot del preteklo- sti,« je tekmi s Korošci napovedal Publi- kumov trener Milovan Tarbuk. Rudar gre svojo pot Vodilni na prvenstveni lestvici še na- prej preskakujejo ovire na gostovanjih. Borut Jarc iz kroga v krog dokazuje svoje sposobnosti, ki so takšne, da mu ne more do živega niti SCT Olimpija, potem ko mora iz krize. Ljubljančani so pričakovali zmago najprej v Celju, potem za Bežigra- dom, toda še naprej nadaljujejo s črno serijo. V zadnji tekmi jih je načel Samo Vidovič, nad katerim je bil storjen prekr- šek za ll-metrovko, obenem pa je bil izključen še Djuranovič. Ekmečič je nato zapravil najstrožjo kazen, potem pa se je vendarle vpisal med strelce in prekinil svoj post. >01impijec< Kržišnik je z avtogo- lom zapečatil usodo zeleno-belih in Ru- dar je še naprej krepko pritrjen na vrh lestvice. V prihodnjem krogu bodo imeli Velenj- čani priložnost oddolžiti se Mariboru za poraz v pokalu, najbrž pa bodo ljubitelji nogometa v Velenju lahko ponovno videli dvoboj Žilnika in Drobneta. Slednji, sicer doma iz Štor, je namreč v zadnji prvens- tveni tekmi zabil kar tri gole in verjetno mu bo Prašnikar zaupal mesto v prvi enajsterici. TOMAŽ LUKAČ PANORAMA NOGOMET iJiga 8. krog: Publikum-Koper 6:2, (Kamberovič 3, Goršek 2, Hajdurovič), SCT Olimpija- Rudar 1:2 (Ekmečič, Kržišnik- avtogol), Mura-Korotan 2:0, Gorica-Primorje 1:2, Maribor Branik-Beltinci 4:1. Vrstni red: Rudar 18, Primorje 15, Maribor, Mura 14, Gorica, Bel- tinci ll,Publikum 10, Koper 7, Korotan 6, Olimpija 3. II. liga 6. krog: Vevče-Šentjur 0:0, Era Šmartno-Nafta 2:2 (Kova- čič, Marinček), Dravograd- Ljubljana 1:1, Naklo-Rudar (T) 1:1, Drava-Goriške opekar- ne 0:0, Domžale-Železničar (Mb) 3:1, Piran-Jadran 0:2, Za- gorje-Črnuče 2:0. Vrstni red: Drava 14, G. opekarne,Vevče, Šentjur, Dravograd 11, Zagor- je, Nafta 10, Naklo, Črnuče, Rudar, Domžale, Jadran 7, Šmartno 5, Železničar, Piran 4, Ljubljana 3. III. liga 5. krog: Kovinar-Steklar 2:1, Unior-Bakovci 0:0, Brunšvik- Odranci 4:2, Goričanka-Po- horje 1:4, Turnišče-Aluminij 1:2, Črešnovci- Dravinja 4:2, Paloma-Kungota 2:1. Vrstni red: Aluminij 15, Paloma 13, Bakovci, Unior 11, Kovinar 10, Pohorje, Črešnovci 9, Steklar, Dravinja 4, Brunšvik 3, Odran- ci, Goričanka, Turnišče, Kun- gota 2. MNZ Celje Pokal-dru^e tekme 1. kro- ga: Kovinar-Smarje 3:l-naprej Kovinar, Usnjar-Mons 5:0-na- prej Usnjar, Brežice-Krško 0:4- naprej Krško. Sodniki MDNS- Vransko-včeraj. ROKOMET l.liga Moški-2. krog: Celje Pivo- varna Laško-Delmar 32:20 (Stefanovič 7, Jelčič 6, Pun- gartnik 4, Šerbec, Vugrinec, Načinovič 3, Pajovič, Lubej 2, Šafarič 1), Gorenj e-Prevent 17:15 (Semrdjijev 5, Plaskan, Ilič, Krejan 3, Cvetko 2, MeoUc 1), Jadran-Akripol 29:20, Ru- dar-Lisca 22:22, Prule-Krško 19:17, Dobova-Slovan 23:18. Ženske-1. krog: Žalec-Ve- grad 27:16 (Zidar, Kostiukova, Kline 6, Randl 5, V Dolar, Pa- hor 2, Derčar 1 za Žalec in Hudej 4, Batinkova, Semerdji- jeva, Kranjc 3, Nojinovič 2, Vujovič 1 za Vegrad), Krim- Mlinotest 34:25, Kočevje-Pi- ran 20:24, Burja-Olimpija 11:31. KOŠARKA A-1 liga Moški, 1. krog: Pivovarna Laško-Litostroj 71:64 (Tovor- nik 30, Vujovič, Lisica 10, Dončič 9, Jeras 5, G. Čop 3, Durnik, D. Čop 2.), Idrija-KS Polzela 57:63 (Petranovič 15, Šamanič 14, Stavrov 12, Jagod- nik 6, Kobale 5, Zaletel, Ritu- per, Rovšnik 3, Cizej 2.), Sa- tex-Rogaška 100:84 (Kaličanin 28, Novakovič 18, Jevtovič 12, Mičunovič, Ivanovič 11, Vi- rant, Šiško 2), Olimpija-Helios 94:58, Interier-K.zidar 86:68,, Republika-BWC 76:90. A-2 liga 1. krog: Comet-Loka 70:72 (Novak 20, Plevnik 16, Železni- kar 15, Lušenc 7, Nerat 6, Matič 4, Ravnihar 2), Zagorje-Kemo- plast 82:77 (Sušin 22, Madža- rac, Kahvedžič 13, Zorko 12, Gajšek 7, Urbanija 6, Knez 4), llirija-Krka 80:84, Ježica-Radov- Ijica 69:60, Triglav-Brežice 71:60, Slivnica-Litija 56:64. II.SLMN-vzhod 2. krog: Orkan-Agroteam 9:3, Meteorplast-Oplotnica 10:2, SI. Gorice-Majolika 4:2, Maj J/Dol-Tomaž 7:9. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK 27. 9. Košarka Slovenska Bistrica: Bistri- ca-Rogla (2. krog B lige vzhod, 18.30) SOBOTA^ 28.9. Košarka Sežana: Kraški zidar-Polze- la, Domžale: Helios-Pivovar- na LaškQ Rogaška Slatina: Rogaška-ldrija (2. krog A-1 moške lige, vse 19.00); Slivni- ca: Slivnica-Comet (17.00), Šentjur: Kemoplast-Ježica (2. krog A-2 moške lige, 19.00), Zalog: Ekipa Janče-Elektra (2. krog B lige-vzhod, 19.00), Ce- lje: Ingrad Celje-Odeja (17.00), Slov. Konjice: Comet-Maribor (1. krog 1. ženske hge 16.30) Nogomet Slovenske Konjiče: Dravi- nja-Odranci, Rogaška Slatina: Steklar-Brunšvik, Kungota: Kungota-Unior, (6. krog 111. Sl4L-vzhod), Štore Kovinar- Vranskp Šoštanj: Usnjar- Mons, Šmarje: Šmarje-Breži- ce, Krško: Krško-TIM iraško (3. krog MNZ Celje, vse 16.00) Rokomet Sevnica: Lisca-Celje Pivovar- na Laško, Ljubljana: Slovan- Gorenje (3. krog I. moške lige) NEDEUA^ 29. 9. Nogomet Prevalje: Korotan-Publi- kum, Velenje: Rudar-Maribor (9. krog I. lige); Šentjur: Šent- jur-Piran, Trbovlje: Rudar (T)- Era Šmartno (7. krog II. lige, vse 15.30). Košarka Celje: Celje-Maribor (2.krog B lige-vzhod 18.00) 16 REPORfAZA Častilci Sai Babe na Kalobju Alojzija Erjavc, ki trdi, do je poslanka boga Satliye, je med ljudi na Kalobju vnesla nemalo nemira in skrbi Na Kalobju na šentjur- skem Kozjanskem so prebi- valci vznemirjeni, odkar se je v njihov kraj, točneje v zaselek Planinca, naselila družina Sai, častilka boga Sathye oziroma modrosti ter naukov tega še živečega in- dijskega modreca in čudo- delca, bolj poznanega pod imenom Sai Baba. Religija ljubezni Pred približno štirimi leti je bila ustanovljena družba Sri Sathya Sai Baba - Mekoilo, Center za zdravo življenje d.n.o. s sedežem v Potiskavcu. To naj bi bil Sai center za vso Slovenijo, v svetu pa menda obstaja okoli 15 tisoč centrov Sai, kjer častijo boga Sathyo in živijo po njegovih naukih. In kaj uči Sai Baba? Seveda nič slabega. Njegov glavni namen je združiti in povezati ves svet v eno samo verovanje, v eno samo religijo, religijo ljubezni, ta naš planet pa ljubezni še kako potrebuje. Ker pa se Sai center v Potiskavcu očitno širi še na druga slovenska območ- ja, je na Kalobju nastala po- sebna enota tega centra, ime- novana Sai družina. Ker pa mora družina imeti svoje ime, so jo poimenovali po članu Sai centra, ki je v vasi Planinca na Kalobju kupil dve opustošeni kmetiji v skupni izmeri okoli osemnajst hektarov in ju pre- dal v uporabo Sai družini ozi- roma Centru za zdravo življe- nje. Gospod Štrukelj, je postal gospodar na posestvu Sai dru- žine na Planinci, družina pa je po njem dobila ime: Štrukljeva družina. Seveda ima Center za zdravo življenje iz Potiskavca svojega lastnika oziroma du- hovnega vodjo. To je gospa Alojzija Erjavc, ki ji člani njene združbe pravijo mama Alojzi- ja, nadzemeljska mati. Kdo je mama Alojzija? Alojzija Erjavc je podjetnica in duhovna ter idejna voditelji- ca Centra za zdravo življenje iJ.n.o. Sri Sathya Sai Baba-Me- koilo s sedežem v Potiskavcu. Je avtorica knjižne izdaje z naslovom Sveto pismo resni- ce boga Sathye - Boga Jezusa. » Vsi trije: bog Jezus, bog Sath- ya in mama Alojzija so blešče- či lističi božjega cveta resni- ce!«, je med dtugim zapisano v Svetem pismu, o avtorju pa piše: »Sveto pismo Resnice bo- ga Sathye-Boga Jezusa je zapi- sala gospa Alojzija Erjavc - svečenica Mekoilo-mama Alojzija po neposrednih spo- ročilih boga Sathye. Mama Alojzija je julija 1994 od boga Sathye sprejela nalogo, da v nepopačeni, vsakomur jasni obliki objavi resnico o bogu Sathyi, bogu Jezusu, o Njej in Njenem poslanstvu... Bog je mamo Alojzijo več tisočletij skozi visoke inkarnacije pri- pravljal za poslanstvo, ki ga je sprejela v tem življenju: po- moč bogu Sathyi pri reševanju človeštva in Zemlje...« Na kon- cu Svetega pisma Resnice pa piše, da »je Slovenija po bož- jem načrtu predvidena za oa- zo miru, zato je Slovencem bog Sathya podaril milost, da z njimi živi in uresničuje božjo nalogo božja poslanka mama Alojzija. Naloga mame Alojzi- je je dosledno spoštovanje božjih sporočil, njeno življe- nje pa je pod strogim, budnim očesom boga Sathye...« Poleg neštetih in kar tako nametanih naukov ter misli, ki sta jih izrekla Kristus in Sai Baba, je v Svetem pismu Resnice svoje nauke dodala tudi mama Aloj- zija. Da je zmeda popolna, pa Sveto pismo predoča še vrsto čudežev mame Alojzije alias svečenice Mekoilo. Strah pred neznanim Prebivalce na Kalobju vzne- mirja marsikaj, najbolj to, da premalo vedo. Štrukljeva dru- žina na Planinci je zanje zavita v meglo, zelo malo jim je zna- no, kaj se tam dogaja, kdo tja zahaja, kaj se tam pripravlja. Moti jih, da člani Sai Babine družine hodijo v njihovo cer- kev in da pri sveti maši skupaj z njimi prejemajo sveto rešnje telo, da se njihov župnik pre- več brati z zagonetnimi prišle- ki itd. Srečujejo ljudi od dru- god, ki prihajajo na Kalobje, da bi jih mama Alojzija sprejela in pozdravila. Po Kalobju so se pojavile zgodbe o ljudeh, ki naj bi jih Alojzija Erjavc priklenila nase in s tem onesrečila njiho- ve družine, krožijo letaki, na katerih piše, da je Štrukljeva družina v resnici skupina ljudi, ki so zapustili svoje družine in ki jo vodi svečenica Mekoilo. »Verniki svečenice Mekoilo so lahkoverni ljudje, ki so nasedli njenim besedam. Z lažmi in zvijačami jih drži v strahu pred božjo kaznijo. Tako je razdrtih veliko družin in trpečih mnogo ljudi. Za krščanske vernike predstavlja svečenica Mekoilo na Kalobju poosebljenje gre- ha...« se hudujejo na Kalobju, občinskemu vodstvu v Šentjur- ju oziroma nekaterim strokov- nim službam pa nameravajo postaviti nekaj konkretnih vprašanj. Vedeti hočejo, kdo je uporabnik kmetijskih površin na Planinci, ki so v zemljiški knjigi vknjižena na ime Štru- kelj, hočejo vedeti, kakšen je pogodbeni odnos med lastni- kom Štrukljem in koristnikom Sai centrom. Krajani Kalobja tudi nasprotujejo vsakršni de- javnosti Alojzije Erjavc, ki ni neposredna kmetijska dejav- nost. Hočejo vedeti, kako je Ivan Štrukelj iz Doba pri Ljub- ljani lahko dobil status kmeta, ko pa vedo, da se s kmetijs- tvom ni nikoli ukvarjal itd. Ko- liko so njihove bojazni in dom- neve upravičene, bo pokazal čas, danes ne more nihče trditi, da je Sai družina na Planinci komur koli nevarna, ker se še nikomur ni nič hudega zgodi- lo. Raj na Zemlji Bili smo na obisku pri Sai družini na Planinci, hriboviti vasici na Kalobju, ki je s krneti- jami zelo na redko posejana. Z glavne ceste je do Štrukljeve družine speljana pot, po kateri se je mogoče peljati z avtomobi- lom. Ob cesti zagledaš ruševi- ne, za njimi pa staro kmečko hišo, ki se zna zdaj zdaj sama od sebe podreti. Zaslišimo raz- bijanje, nekdo je sredi dela. Po- tem zagledamo petero ljudi, ki nas prijazno sprejme in povabi k leseni mizi na dvorišču. Člo- vek dobi takoj občutek, da so to srečni ljudje, prežeti z ljubezni- jo, ljudje, ki uživajo življenje v neokrnjeni naravi, daleč stran od ponorelega sveta. Pogovarjamo se z najstarej- šim med njimi, Janezom, ki je ta dan na Planinci le na obisku in v pomoč ostalim Saievcem. Miro je star okoli petindvajset let, toliko kot Editija, nekaj let mlajša pa sta Andrej in Tilen. Zmotili smo jih, ko so s kram- pi kopah v kamenje in jim je zato kratek počitek kar prijal. Izvemo, da je bilo na tem me- stu pred njihovim prihodom vse zaraščeno, opuščeno in da si zdaj urejajo zasilno in zača- sno domovanje. V kratkem bo- do namreč to staro hišo, ki so jo kupili, podrli in na njenem mestu zgradili novo. Delajo od jutra do večera, sami obdelu- jejo zemljo in si pridelajo zdravo hrano, ker zemlje z ničemer ne gnojijo, še s hlev- skim gnojem ne. Med delom pojejo, ko počivajo spet pojejo ob zvokih harmonike, rišejo, pišejo pesmi, poslušajo petje ptic, spremljajo sončni vzhod in zaton. So brez telefona, brez radijskega ali televizijske- ga sprejemnika, brez vsakr- šnega tovrstnega stika z zuna- njim svetom. Sai družina vsta- ja ob svitu, posti se vsak pone- deljek, sredo in petek, ko pije- jo samo vodo, v nepostnih dnevih pa smejo jesti le do 17. ure. »Mi živimo tako, kot je živel Jezus Kristus pred dva tisoč leti. Spoštujemo vso stvarstvo tega sveta in vseh deset božjih zapovedi, spoštu- jemo se med sabo in radi se imamo. Ker dosledno spoštu- jemo tudi peto božjo zapoved, ki pravi Ne ubijaj! ne jemo nikakršnega mesa. Takrat, ko smo na postu, smo najbolj us- tvarjalni, najbolje se počuti- mo, ko delamo. Življenje, kot ga mi živimo, je edina pers- pektivna oblika življenja, edi- na, ki bo preživela. Odkar tako živimo, ni še nihče od nas zbolel. Če bogu zaupaš in de- laš prav, se ti v življenju doga- jajo samo prave stvari, za nič nisi prikrajšan. Najlepše je, ko si nič ne želiš in vse prepustiš bogu, njegovemu načrtu. Ko dpsežeš notranji mir, delaš vse po občutku. Naša nadzemelj- ska mati, mama Alojzija,'ki občasno prihaja iz Potiskavca sem k nam na Planinco, nam je pokazala pot do sreče, ko smo se k njej zatekli po po- moč,« smo slišah od teh pri- jaznih mladih ljudi, ki so veči- noma še študentje in ki so se oddaljili od svojih staršev, družin, da bi pravo srečo in pravo pot našli v skupnosti, ki jo vodi in usmerja Alojzija Er- javc. So zares srečni ali pa je ta njihove sreča le privid, zamak- njenost, beg od realnosti... Sli- šali smo tudi žalostne zgodbe o ljudeh, ki so zapustili svoje može, žene, otroke, ko so se predali toku življenja, kot ga določa Sai center oziroma vo- diteljica mama Alojzija. Nekoč srečne" družine, so danes vse kaj drugega. Nekateri so spre- gledali in se vrnih. Ob branju Svetega pisma Resnice Pred kratkim je Sveto pismo Resnice boga Sathye - Boga Jezusa, kot ga je sestavila Aloj- zija Erjavc, prišlo v roke tudi znanemu slovenskemu psihia- tru dr. Jožetu Lokarju, ki je ob analiziranju posamezml^ delov, citatov (med drugim) ob koncu sestavka napisal: »Pri površnem branju je to neužitna klobasarija, nepre- bavljivo prepletanje napihnje- nih in bobnečih besed s tistim, kar učijo monoteistične religi- je. Toda pri natančnem branju se izkaže, da je to lahko pripo- moček za manipuliranje z ljudmi, za izpiranje možga- nov... Vse skupaj bi bilo ne- skončna neumnost, če se ne bi dogajalo, da ji (Alojziji Erjavc, op. pis.) to uspeva. Očitno ima samo njej predane vernike, ki v svoji zaverovanosti koristijo le njej ter škodujejo sebi in svojim bližnjim. To ni več neumnost, to je zlorabljanje ljudi.« (Delo, Sobotna priloga, dne 7. septembra 1996) Vznemirjen je tudi prof. Rafko Vodeb, eden najvidnej- ših slovenskih teologov, ki pravi: »Kot sem razbral iz Sve- tega pisma Resnice boga Sath- ye - boga Jezusa, je Alojzija Erjavc sedanje utelešenje devi- ce Marije, Sai Baba pa uteleše- nje Jezusa Kristusa in kot tak le fasada in vaba za mlade in lahkoverne ljudi. To, kar v du- hovnem smislu prihaja k nam iz Indije, pa je ta čas med mladimi sila moderno in mi- kavno. Slišal sem, da se bo Sai center v prihodnje še širil: da je stara osnovna šola v Gorici pri Slivnici predvidena za veli- ki načrt svečenice Mekoilo, za novo Sai Babino svetišče, ku- piti pa menda nameravajo tudi kmetijo v vasi Turn in jo preu- rediti za potrebe centra. Če bi veliki projekt v razmeroma majhnem kraju, kot je Slivni- ca, uspel, bi to pomenilo nasil- no spremembo strukture vasi in življenja v njej, kar pa bi bilo zelo slabo za življenje in odnose med ljudmi. Na žalost se zadnje čase vse pogosteje srečujem z nesrečnimi posa- mezniki, ki so bili še do ne- davna člani raznih verskih sekt in s tem žrtve vodij teh sekt. To so danes duševni in telesni pohabljenci, zelo bolni ljudje, žal pretežno mladi. Raznim dvomljivim duhov- nim vodjem in vodjem verskih sekt pa pri nas nihče nič ne more, ker za to nimamo us- trezne zakonodaje. Italijani takšen zakon imajo, preganja pa vse tiste hudodelce, ki člo- veka s svojo idejo popo| osvojijo in si ga s tem po, jo. Po tem zakonu je bilo jenih že veliko storilce, več profesorjev, ki jim če dokazalo, da so si po^ otroke za svoje sebične c takšnih pojavih pa pri no še ne razmišljamo k sti.« O lovcih na du v Sloveniji je ta čas re ranih 33 verstev, ton možnih načinov za priv nje ponižanih in razža ljudi, ki jih v Sloveniji malo. In koliko je še n striranih verstev, raznih ki delujejo in ki s s\ atraktivnimi programi i predvsem mlade ljudi? p je vodij verskih sekt, kii ljudi obračajo sebi v j najrazličnejšimi metoda paranormalnimi sposot mi? O tem bi veljalo re razmišljati tudi na s strani Alp. O tim. lovcih na duše zadnji številki revije Au sai tudi Viktor Gerkme članka z naslovom Zape nje duš povzemamo le misli: Sodobni svet je poln L na človeške duše, n^ oseb, ki se ukvarjajo z d nim razvojem drugih pri čemer pa ne zaslec toliko duhovnih korist ljudi, temveč predvsem; po navadi materialne in getske. Ti ljudje dobro c dajo mehanizme človešl: kote po moči, priznan pozornosti. Če namrečuj viš, katerih svojih potenc se človek ne zaveda,| imaš vsaj nekoliko raz^^ z nekaj spretnosti lahkoj staviš zelo superiornega je človek lahko tvoj. Im boš za učenca, ki mora jeti vsak tvoj pogoj, do boš, da bo stalno pred razgrinjal svojo dušo in boš vpogled v vse nje skrite misli. Hotel boš p no zaupanje in predane zameno pa ti bodo učene sili svoje zaslužke, se ti vedovali...Če si zelo spi' te bodo najprej imeli za telja, nato za očeta, napi celo za boga v človeški { bi. Marsikateri samo; učitelj in odrešenik na podanike vpliva telepa jih astralno nadzira, ra njihove misli, želje in st ve... MARJELAAt Sathya Sai Baba se je rodil 23. novembra 1926 v majhni vasici Pittaparthi na jugu In- dije. S trinajstimi leti je v sebi prepoznal avatarja (božan- sko inkarnacijo) Sai Babe Shiridija. V treh stoletjih naj bi se trikrat inkarniral. Zdaj je inkamiran drugič. Pravi, da je prišel rešit svet pred propadom in vanj vnesti nove vrednote. V naslednjem sto- letju naj bi se rodil kot Shiridi Baba in njegova naloga bo ohranitev nove ureditve. Sathya Sai Baba zase pravi, da je bog, božanska inkama- cija, tako kot Rama, Krishna ali Kristus in da njegova moč nima meja. Štrukljeva družina si ureja začasno bivališče. KULTURA 17 {|(Spresivne risbe ^galeriji Keleia v Celju bo oktobra postavljena 'stava hrvaškega umetni- ^jura Sederja. Avtor poučuje na ALU v Irebu, kjer je bil tudi rojen p Študiral slikarstvo. Uvrš- 'jg v generacijo, rojeno leta 27, poleg likovne umetno- ' se ukvarja še s poezijo, je objavljal v raznih revi- ! izšla pa je tudi njegova ^ka pesmi. V preteklih de- jjgtjih je mnogo razstavljal ^ainvt^ijini, njegova dela I so tudi v različnih stalnih ■fl^ah in muzejih, postavitev v celjski galeriji jj^uje umetnikova novejša ki so narejena na papir- razliko od standardnih narejenih s svinčnikom, in podobnim, je Seder jorabil več različnih barv in I s tem povsem približal sli- (skemu konceptu. Vendar pa je spekter barv, jih nanaša v kompozicije, ^naerno omejen. Pri tem t za določen vsebinski kon- kjt, ki povezuje vse risbe (d sabo. Njegov likovni ogsodi v bližino ekspresio- ana. V podobah prevladuje (težno temnejši kolorit, ki I prepleta z niansami pred- pn rdeče ter rumene barve. Ekspresionistično naravna- I umetnost pogosto postav- jvospredje figuralne motive lomenjena usmeritev je pri- gma tudi v razstavljenih ris- i Djura Sederja. Večkrat fiablja motiv akta, najpo- jaje pa gre za portrete. Pri ttmetnik ni sledil indivi- ttim potezam prikazanih ai, temveč je uporabil tipi- n model, pri katerem gre idvsem za izražanje določe- na emotivnega razpolože- i.Celovito gledano, delujejo derjeva dela prepričljivo, li- nio dovršeno in ob naslonu tradicijo modernizma tudi tualno glede na obče ten- nce v sodobnem slikarstvu. BORIS GORUPIČ Drugo dejanje V soboto, 28. septembra, se bodo v Zgornji Savinjski dolini ponovno srečala podeželska gledališča v Zgornji Savinjski dolini bo v soboto, 28. septembra, drugo dejanje Linhartovega srečanja podeželskih gleda- lišč Slovenije. preteklo soboto se je v štirih dvoranah zvrstilo 11 predstav. Organizatorji ugotav- ljajo, da je bil dopoldanski obisk predstav malce slabši, kljub vsemu pa si je predstave ogledalo precej šolarjev iz vseh šol Zgornje Savinjske doline. V skupnem pozdravu udeležen- cev, ki so ga pripravili v prosto- rih nazarskega Glina, je najprej dr. Marija Makarovič sprego- vorila o izjemnem pomenu ljudskih gledališč ter o prijatelj- skih stikih, ki se tkejo med člani posameznih gledališč, se- veda pa je omenila tudi izjem- no vlogo, ki jo imajo ta gleda- lišča za ohranjanje slovenstva. Gledališčnike sta pozdravili tu- di Metka Zobec, strokovna sve- tovalka za gledališko dejavriost pri ZKO Slovenije, ter Ivana Žvi- pelj v imenu ZKO in kulturnih društev Zgornje Savinjske doli- ne. V kulturnem programu so sodelovali učenci Glasbene šo- le Nazarje ter harmonikarja Bernarda in Tomaž. V drugem dejanju srečanja podeželskih gledališč se med 13 napovedanimi predstavami obeta največ komedij. V Kul- turnem domu Mozirje se bodo ob 9. uri predstavili KUD Šen- tanel, ob 11. uri KUD Notranje Gorice, ob 16. in 19. uri pa bosta gostovala KUD Rdeča zvezda in KD Kraški dom, oba iz Italije. V Delavskem domu Nazarje bo ob 11. uri nastopila gledališka skupina Ščuka iz Planine, ob 16. uri DKD Svo- boda, Senovo, in ob 19. uri KD Domovina. V Kulturnem do- mu Ljubno se bodo ob 11. uri predstavili gledahščniki iz Rovt pri Logatcu, ob 16. uri iz Radovljice in ob 20. uri iz Mo- kronoga. V Kulturnem domu Gornji Grad bodo ob 11. uri gostovali člani gledališke sku- pine Društva upokojencev Prevalje in ob 16. uri KUD Spodnja Idrija. Kot zadnji bo- do ob 20. uri nastopili domači igralci iz KUD Gornji Grad , ki bodo uprizorili Jurčičevega Desetega brata. Tudi tokrat bodo popoldne na skupnem kosilu pozdravili vse nastopajoče, kulturni program pripravljajo citrar Franci Roban, harmonikar Brane Belaj in oktet Rožma- rin. Čeprav je eden glavnih, namenov Linhartovega sreča- nja druženje in spoznavanje članov podeželskih gledališč, organizatorji vabijo vse Zgor- njesavinjčane, naj si ogledajo čim več predstav, saj je ta enkratna priložnost ne bo kmalu ponovila. Vse predsta- ve v vseh štirih krajih so brez- plačne. URŠKA SELIŠNIK V skrbi za icnjigo Pol stoletja šentjurske občinske knjižnice Med sobotnim praznova- njem šentjurskega občinske- ga praznika so obeležili tudi 50-letnico delovanja sedanje Knjižnice Šentjur, prejemni- ce letošnjega pisnega prizna- nja občine. Knjižnica v Šent- jurju je v zadnjih letih živah- no središče lokalnega kul- turnega dogajanja. S prvo knjižnico v Šentjurju so po doslej znanih podatkih sicer začeli že leta 1902. Ravnateljica Knjižnice, Tat- jana Cmok je med slavnost- nim govorom spomnila na za- četke sedanje knjižnice, na Knjižnico Osvobodilne fronte, ki jo je v šoli vodila učiteljica Marija Zdolšek. Med nekda- njimi knjižničarji sta bila Anton Krajšek in Olga Smole, dolga leta tudi Zofka Kincl, značilno pa je, da so se v prvih desetlet- jih precej selili. Prvo redno za- posleno knjižničarko imajo v Šentjurju od 1. 1976. V tistem času so se posebej posvetili reševanju prostorskih težav in pridobivanju obiskovalcev. Ta- ko so 1. 1989 pridobili nov mla- dinski oddelek, nato povečali še oddelek za odrasle. V zad- njih letih delajo v šentjurski knjižnici Andrejka Bosio, Emi- lija Jazbec in Marija Tržan, nekaj časa pa bil z njimi tudi Zoran Kladnik. Pripravili so kar 110 prireditev, različnih li- terarnih večerov in likovnih razstav. Od predlani so raču- nalniško povezani v mrežo slo- venskih knjižnic, podatke pa črpajo prav tako iz Interneta. V kolektivu načrtujejo računal- niško izposojo knjig, v teh dneh pa so objavili razpis za dograditev knjižnice. Ob slovesni priložnosti je rav- nateljica knjižnice podelila ne- kaj priznanj. Posebna priznanja so prejeli najzvestejši obiskoval- ci, Marija Pusar, Ivanka Viz- jak in Franc Šet, za častne čla- ne knjižnice pa so imenovali Zofko Kincl, Slavo Kovačič, dr. Rafka Vodeba, Borisa Križmančiča, Ladislava Gr- dino in dr. Igorja Grdino. S priznanji občinske knjiž- nice so opozorili tudi na delo knjižničarjev v drugih krajih občine, na Venčeslava Jagra (Kalobje), Silvo Močnik (Po- nikva), Mihaelo Tovornik-Vi- dali (Planina) in Marjano Ar- tiček (Gorica pri Slivnici). BRANE JERANKO ZAPISOVANJA Volilni razglasi Eno je gotovo; vsa strategija, ves taktični korpus in sistem pravil sodobnih služb za stike z javnostjo, temelji na stebrih, ki jih je v zgodnjih tridesetih letih tega stoletja zakoličil Joseph Goebels. Pa naj-gre za predsta- vitev podjetja, ki izdeluje klju- kice za obešanje perila, pa naj gre za propagiranje novega na- padalca, ki je okrepil lokalno nogometno moštvo, pa naj gre za promocijo kakšnega lepo- slovnega dela, ki kani kandidi- rati celo za Nobelovo nagrado in končno, po Goebelsovih »na- potkih« se danes zgledujejo tu- di vse slovenske politične stran- ke, ki gradijo svojo volilno kampanjo. Seveda si junaka nacističnega dela ne bo drznil nihče javno in glasno citirati, se nanj v morebitnem škanda- lu sklicevati, toda tisto, kar je storil Joseph Goebels, ko je leta 1933 najel Leni Rielenstahl, da je posnela kongresa Nacistične stranke (mimogrede, do 10. ok- tobra si lahko v Milanu še ogle- date razstavo njenih filmov in fotografij), je še danes temelj vsake volilne kampanje. Seveda je povsem odveč na tem mestu razglabljati o njego- vem strokovnem in političnem delu. Ker se njegovo delo pre- prosto tako zelo »sveti« v da- našnji aktualno-politični stvarnosti. Če ne verjamete, se kdaj pa kdaj za trenutek usta- vite in si podrobneje oglejte plakate, ki vas vabijo, da se udeležite tega in tega koncer- ta, da kupite te in te čevlje, to in to sončno kremo in, da voli- te to in to stranko. Ko se je direktorica Urada za žensko politiko odločila, da se bo od- zvala na plakatno provokacijo Krke kozmetika oziroma tistih veselih in bleščečih petih nad- vse lepih in karseda simpatič- nih ženskih ritk, seje dobesed- no osmešila. Njen protest se ji je vrnil kot bumerang; namesto sončne kreme je tam videla izkorišča- nje žensk. Seksualno, seveda. In potrdila pravilo, da je slab tisti, ki slabo misli. In direktori- ca Urada za žensko politiko je v tistem plakatu videla samo sla- bo. Podobno je denimo s plaka- tom Združene liste, ki nam vsem kaže tisti sredinec. Izmed mnogih asociacij, ki jih sproža za plakat, se je največ ljudi zapičilo v tisto najslabše, kar bi tak plakat lahko sporočal: jebi- te se! Če si dovolimo malček »domhčijskega« izražanja. In spet; slab je tisti, ki slabo misli. Ki je v tistem plakatu zaznal vsakdanjo kletvico. Ker z Leni Riefenstahl in Josephom Goe- belsem je popolnoma enako. Če pozabimo na tisti kongres in se osredotočimo denimo na njen film Olympia iz leta 1935, potem ugotovimo sledeče: kdor je v izklesanih in trpečih šport- nikih, ki so se neznosnim mu- kam predajali iz ljubezni do ideje, športne kajpak, videl mlade nacistične vojake in Hit- lerjeve nadljudi, tisti ni bil nič drugega kot mlad nacističen vojak in Hitlerjev nadčlovek. Ali bolj preprosto: slab, ker je slabo mislil. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da želim pred zgo- dovino obvarovati vojnega zlo- činca. Ravno obratno; za razli- ko od Leni Riefenstahl, ki je v tistih športnikih zares videla športnike (morda sem naiven, toda to ji verjamem!), je Goe- bels v njih videl heroje Tretjega Reicha. Naciste. Nadljudi. V njih je videl tisto, kar je bilo najslabše. In, seveda; bil je slab, ker je slabo mislil. Dobe- sedno. Današnji oblikovalci plakatov, pa to podobno kot Leni Riefenstahl počno z za- vestjo in z jasno izdelanim kon- ceptom provociranja. Kdor pro- vocira, pa še ni nujno, da tudi slabo misli. Pač pa lahko na slabe misli le vpliva. Z njimi manipulira. Piše: TADEJ ČATER Z dletom in kladivom nad lipo Ob koncu preteklega tedna so v majhni vasici, kjer je živel in ustvarjal kipar Ivan Napotnik, v Zavodnjah nad Šošta- njem, zapela dleta in kladiva. Tokrat v rokah osnovnošolcev, letošnjih udeležencev tradicio- nalne Male kiparske Napotnikove kolonije, ki so jo tokrat že triindvajsetič pripravili pri Medobčinski zvezi prijateljev mladi- ne Velenje. Letos so bili mladi kiparji, predstavniki vseh desetih osnovnih šol iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter gostujoče šole Brezno - Podvelka, ponovno več kot ustvarjalni. Morda tudi zato, ker so ustvarjali iz lipovega lesa, ki ga je prispevalo tamkajšnje župnišče. Pridružili so se jim tudi šaleški likovniki in študentka likovne pedagogike ter dolgoletni mentor, kipar in slikar Janko Dolenc. Čeprav so tokrat kiparji ustvarjali v zaprtih prostorih, so likovni pedagogi, ki so vodili vsak svojo »trojko« ustvarjalnih, ugotavljali, da vsako leto nastajajo lepše in bolj domiselne stvaritve. V to so se lahko prepričali tudi udeleženci sobotne zaključne prireditve -15 iz lesa nastalih plastik pa bo dopolnilo poleti odprto Napotnikovo Galerijo pri Potočniku v Zavodnjah. SŠ Razstava slik in risb Jožeta Vogelniica s pomočjo Limita Štore so v knjižnici Gimnazije Celje-Center odprli razsta- vo Jožeta Vogelnika iz Ra- dovljice. Ustvarjalna področja Jožeta Vogelnika so številna, s po- sebno ljubeznijo pa se je pos- vetil »svinčnikov! grafiki«. Vse njegove risbe so realistič- ni prikaz narave in arhitektur- ne krajine. To je dokumentar- no gradivo preteklosti in se- danjosti. Sedanjost hitro be- ži, mineva, postaja prete- klost. In vendar obstaja. Za- beleži jo precizna, rahločut- na, drobna, premišljena pote- za svinčnika. Svinčnik ustvar- ja živo podobo, tako da oko ne pogreša barv. Avtor z nian- sami ustvarja barvito podo- bo, ubrano na skupni barvni ton. Črna barva zgublja inten- ziteto, bledi, postaja svetlej- ša, siva in se spet stopnjuje proti temnini. Prava igra svetlega in tem- nega, ki jo dopolnjuje še s senčenjem. Vogelnikove risbe oživijo pogosto pozabljeno, obledelo in porumenelo po- dobo zgodovine iz tistega gor- skega sveta, ki ga obdarja. MILENA JONTES 18 KULTURA Iz kibernetične kavarne v svet Odmevna postavitev Interneta v Likovnem salonu Za skoraj mesec dni, od 2Z avgusta pa do 20. septembra, se je Likovni salon, razstaviš- če, ki sicer odpira vrata likov- ni umetnosti, spremenilo v nenavadno »svetovno vas«. Zavod za kulturne priredi- tve Celje, s kustosinjama Ne- venko Šivavec in Ireno Čerč- nik, je prišel na imenitno ide-' jo, da za žejne in željne sve- tovnih informacij in komuni- kacinj skupaj z Eurocomom iz Levca ponudi obiskovalcem prost vstop do Interneta na šestih vstopnih mestih; s pou- darkom na umetniških projek- tih (netart). Na »mreži vseh mre^«, kot pravijo Interenetu, so namreč predstavljeni tudi slovenski umetniki. Organizatorji te po- stavitve, imenovane Cybersa- lon akvarij, najbrž niti sami niso pričakovali takšnega od- meva med občinstvom, zlasti mladim. Po Internetu pa so v Likovni salon prihajali brskat tudi starejši. Vabilo organiza- torjev na »surfanje in ribarje- nje« v cybersalon akvariju, kjer se je preko dne in pozno v večer zvrstilo po sto in več obiskovalcev, v mesecu dni pa je bilo tudi več kot petnajst različnih večernih in dopol- danskih prireditev, pa prav za- voljo izjemne odmevnosti os- taja tudi v naprej. Dva vstopa za brskanje po Internetu bosta namreč uporabnikom brez- plačno na voljo še celo leto dni, in sicer v zgornjem pro- storu, na galeriji Likovnega sa- lona, medtem ko bo razstaviš- če ponovno dobilo svojo pr- votno funkcijo. Z občinstvom bo komuniciralo z likovnimi deli s sten salona. Brez dvoma pa je ideja in uresničitev postavitve kiber- netične kavarne v Likovnem salonu mnogim ta prostor približala še z drugačne plati in prav ti bodo vanj morda zavili tudi takrat, ko se bodo v njem odvijale likovne postavi- tve in prireditve. Že samo dejstvo, da se je v Likovnem salonu (in zaradi gneče tudi pred njim) že na dan otvoritve zbrala množica mladih, je dalo slutiti uspeh postavitve tega nenavadnega akvarija (ta je bil kot instalaci- ja Damijana Kracine res po- stavljen na steni). Videoveče- ri, predavanja, predstavitve in delavnice in nenazadnje prava kavarna (Stalin cafe) v kiber- netični kavarni, so s pomočjo strokovnjakov iz Eurocoma mnogim približali Internet, ki postaja nepogrešljivo orodje za hitro iskanje informacij na vseh področjih človekovega ustvarjanja. Zdaj, po zaprtju te sodobne komunikacijske kavarne v Li- kovnem salonu velja splošna ocena, da so lahko očitno zado- voljni organizatorji in obisko- valci, ki so si ves ta čas gasili žejo na »mreži vseh mrež.« > MATEJA PODJED Med Ipavčevimi dnevi V šentjurski občini so v okviru praznova- nja občinskega praznika znova pripravili Ipavčeve kulturne dneve ter še veliko dru- gih prireditev. Danes, v četrtek 26. septem- bra, bodo odprli razstavo celjske akadem- ske slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak^ slavnostni govornik pa bo dr. Matjaž KmecL Razstavo bodo odprli v šentjurski knjižnici, v počastitev njene letošnje 50-letnice. Priredi- tev bo ob 18. uri, z nastopom Kvarteta klari- netov iz ljubljanske Akademije za glasbo, ki ga sestavljaj Jure Hladnik, Aleksander Vinšek, Borut Svatovec in Robert Pire. Prire- ditve Ipavčevih dni so v začetku septembra začeli s koncertom domovinskih pesmi dom- žalskega komornega zbora, kamniških koled- nikov ter s pesnikom Tonetom Kuntnerjem, za pretekli torek pa so pripravili predstavo trnoveljskih gledališčnikov, Nušičevega Mi- stra Dollarja. Z Ipavčevimi dnevi bodo nadaljevali okto- bra, ko bo koncert flavtistke Alenke Čater in pianistke Katarine Arlič, prireditev Mojca in Kaličopko (v tednu otroka), v celjski grofiji bodo odprli razstavo o zakladih Rifnika, za- ključili pa bodo z mašo v starokrščanski cerkvi na Rinfiku ter koncertom komornega orkestra RTV Slovenija, Camerata Labacensis. BRANE JERANKO Slikarski dar za bolnišnično kapelo že dober mesec je, odkar so ljubiteljski slikarji iz šir- šega celjskega okoliša po svoji predstavnici Alici Jav- šnik, zaposleni v Zdravstve- nem domu Celje, pokazali pripravljenost darovati svoja dela za izgradnjo bolnišnič- ne kapele v Celju. Po dogovoru z bolnišničnim kuraton Stankom Domajn- kom in župnikcm Dragom Svetkom je razstavni prostor, kamor pošiljajo svoja slikar- ska dela, v dvorani cerkve Sv. duha v Celju. Razstava je od- prta vsako nedeljo dopoldan in med tednom od 18. do 19. ure. Do sedaj so svoja dela daro- vali: Vinko Pajek, Raj ko Mli- narič, Štefan Vrbanič, Amina Kolarič, Marinka Krajec, Špela Strašek - Vogrin, Vlado Ger- šak, Alica Javšnik, Marija , dr. Rajko Livio, iur. Marjan Med- ved, Marija Ducman, Vlado Renčelj - Ver, umetniško foto- grafijo Herman Čater in skulp- turi Ljubomir Melanšek. Svet, v katerem živimo, ki ga po starih in novih pretresih želimo na novo oblikovati na temeljih humanosti in medse- bojnega razumevanja, se ne ustavlja na mejah širšega Celj- skega. Vsaka dejavnost, ki so- delovanje ob spoštovanju teh vrednot spodbuja, zasluži priznanje in podporo. Zato naj pomenijo te vrstice tudi zah- valo vsem ustvarjalcem, ki so se velikodušno odzvali klicu potrebe in svoja dela poklanja- jo za vrnitev sakralnega pro- stora - izgradnjo bolnišnične kapele, kamor bodo prihajali po mir, tolažbo in upanje ne samo bolniki iz širšega celj- skega, ampak tudi širše domo- vine in tujine, ki se bodo šilom razmer zatekli v ta zavod po pomoč. Zato nam slikarski dar za »opeko« bolnišnične kapele, ki smo ga z našo podporo za skupni cilj ponesli v svoje do- move, tohko več pomeni, mag. KAROLINA GODINA 3402 Ljublfana - Celje Gledališče brez koncepta se predstavi Po motivih romana Vene- dikta Jerofejeva: Moskva-Pe- tuški, se je Janez Vencelj, sicer dramaturg v SLG Celje, lotil pisateljevanja in nato še režije. Napisal je monodra- mo in ji dal naslov 3402 Ljubljana-Celje. K sodelova- nju je povabil igralca Zvone- ta Agreža in lotila sta se de- la... Gledališče pa sta poime- novala »Gledališče brez kon- cepta.« Krstna uprizoritev je bila aprila letos, na praznik občine Celje, v Bar Flayu, potem sta bili še dve predstavi. Zdaj se občinstvu na Odrupododrom v celjskem gledališču obeta ponovno srečanje s tem tek- stom, ki je nastajal v Vencljevi glavi na vožnji z vlakom med Ljubljano in Celjem ter obrat- no seveda. Gre za razmišljanja in neke vrste potovanja skozi življenje, kakor ga doživlja in razume preprost, a naravno inteligenten človek: o ljubez- ni, človeških vrednotah, o drobtinicah življenja... skozi nekakšno pijansko pripoved. Delo je avtor teksta »pre- stavil« na naša, slovenska tla, na našega človeka, zato je stik s publiko, ki je nepo- sredno v stiku potnikom, igralcem Zvonetom Agre- žem, v tej monodrami še ka- ko pomemben. Oderpodo- drom je že potrjeno prizoriš- če za takšne projekta, kakr- šen je tudi Janezov in Zvone- tov dramski vlak. Pre^} bo v soboto, 28. septe^ ob 20,30. Potem pa jo \ če bo odziv med občini' tako dober kot doslej, volje ponovila še kje dr tudi v kakem drugeni venskem kraju, pravita J Vencelj in Zvone AgreŽ- MATEJA P^ Foto: DAMJAN ^^ PRIREDITVE KONCERTI V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 20. uri, nastop Moš- kega pevskega zfiora iz Dobr- ne. V Kristalni dvorani ,v Ro- gaški Slatini bo jutri, v petek ob 20. uri, zaključni koncert Rogaškega glasbenega poletja. V dvorani Doma II. sloven- skega tabora v Žalcu bo no- coj ob 19.30, glasbeni večer Ota Roma in njegovih gostov. RAZSTAVE V razstavišču Gorenje ser- visa v Velenju bodo danes ob 13.30, odprli razstavo slik Jo- žeta Šubica. Na ogled bo do 23. oktobra. Občinska matična knjižni- ca Žalec do konca meseca raz- stavlja album Carla Reicherta z naslovom Nekoč in danes. V Laškem dvorcu razstavlja akademska slikarka Tatjana Verbinc. V Galeriji sodobne umet- nosti je na ogled razstava sli- karskih del Milene Usenik. V Muzeju novejše zgodovi- ne v Celju je odprta fotograf- ska razstava 3xKoschuch. V Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu so na ogled li- kovna dela akademskega sli- karja Željka Opačaka. V mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah do po- nedeljka razstavljajo člani Društva šaleških likovnikov iz Velenja. V poslovnih prostorih Ljubljanske banke v Velenju je odprta slikarska razstava Jožeta Svetine. V galeriji Keleia razstavlja risbe Djuro Seder. V avli hotela Dobrna je od jutri naprej na ogled razstava XV. Ex-tempore Dobrna 96'. V Lapidariju Pokrajj ga muzeja je do 28. o^ na ogled razstava Svetl( steklu. V gostišču Firšt v L ski dolini gostuje Poi^ ski muzej Celje z raz Lov na grafičnih upo tvah, do konca novernbi V Razvojnem centru razstavlja Špela Straše grin, na glavni pošti v i Vlado Geršak, v tovarni Amina Kolarič, na PTt gatcu Rajko Mlinarič, i kupnem centru Lava Javšnik, v Zdravstvenei mu v Celju Ljubo Mej; in Barbara Suša, vceljsk nišnici Boštjan Pražnit butiku Steklar . Vlado čelj-Ver, na Celjski koči ja Ducman in v Zdravi Laško Anton Mohar. OSTALO V Občinski matični 1 niči v Žalcu bo v ponec ob 20. uri, predavanje z d zitivi s potovanja po P( Branka Kobala. KINO Union od 26.9. do 2.1 16., 18.30 in 21. uri airii film Tvvister; Mali Unic 26.9. do 2.10 ob 20. uri riški film Nebeški uje Metropol od 26.9. do 2.1 16.30 in 18.30 ameriški Zgaga, ob 20.30 amerišl sija: Nemogoče. Kino Dobrna 28. o\>\ 29. ob 17. uri amerišto' Periskope dol. Kino Žalec 27. ob 20.,; 29.9. ob 18. uri ameriški Ukradena srca, 28. in 29. 20. uri ameriški film Din Kino Vojnik 29.9. ob 1 ameriški film Tajni agent MOS 96 19 ^brt v številkah L obrtni register, ki ga vodi Obrtna zbornica Slovenije, ^.jjj junija letos vpisanih 51.023 samostojnih podjetni- in gospodarskih družb, ki opravljajo gospodarsko * post na obrtni in obrti podoben način. Sjstota obrtnih obratov je največja v obalno kraški in Lno primorski regiji, najnižja pa v zasavski in pomurski v povprečju je v Sloveniji 256,4 obrtnih obratov na IJj tisoč prebivalcev, konec lanskega leta jih je bilo 253,2. 5 dejavnostmi obrtnih obratov vodi gradbeništvo, sledijo ^tvene dejavnosti, promet, skladiščenje in zveze, kovin- dejavnost, gostinstvo, tekstilna in usnjarska dejavnost, j^jtvo, elektro in nekovinska dejavnost. Klasično obrt Ulja 37.737 obrtnih obratov, kar predstavlja nekaj manj 174 odstotkov vseh v obrtni register vpisanih subjektov, {obrtnih obratih je zaposlenih preko 76 tisoč delavcev, y obrati v povprečju zaposlujejo 1,5 delavca. Največ Lcev na obrtni obrat je v savinjski regiji, najmanj pa v jpnjski regiji. Če med delavce v obrtnih obratih upošteva- |tudi lastnike-samostojne podjetnike, ki imajo status L zaposlenega, dela v obrtnih obratih 122.319 delavcev. S enoletnem obdobju se je število obrtnih obratov poveča- ta 1.437, kar predstavlja 2,9-odstotno povprečno letno Ljo rasti. V slovenskem gospodarstvu je znašal konec 51995 delež obrti 46,5 odstotkov, obrtni obrati so zaposlo- 120,2 odstotka vseh delavcev v gospodarstvu, kar je (^tavljalo skoraj 14 odstotkov aktivnega slovenskega pre- ^stva. Obrt pa ustvari približno 19 odstotkov slovenskega |o domačega proizvoda. Štukelj dvakrat na sejmu i^starejši olimpionik na svetu, naš Leon Štukelj, je bil med MOS kar dvakrat na sejmišču. Med in obiskom si je sejem na povabilo Kovinotehne temeljito ogledal in prejel številna spominska b, posebej v Hiši obrti, ki mu je bila izjemno všeč in kjer je tudi povedal, da je bil tudi med kovalci prvega obrtnega sejma v Celju. Med drugim obiskom pa so ga preteklo soboto sprejeli Istavniki OZS in Celjskega sejma in mu v zahvalo za obisk izročili barvni televizijski sprejemnik, ije Leon Štukelj sprejel z značilno skromnostjo in hvaležnostjo, saj je doslej doma premogel le I bel televizor. Naša hiša - NT&RC pa ga je obdarovala z videorekorderjem, s pomočjo katerega >lahko doma ogledal tudi številne videokasete, ki jih je prinesel iz Atlante. rnmmmmm ......inmiiguJ'—^tim -vmmmm •V Sporazum o partnerstvu v okviru Dneva malega gospodarstva so letos na celjskem sejmišču pripravili odmevno okroglo mizo o vlogi malega gospodarstva v regionalnem razvoju Slove- nije ter podpisali sporazum o partnerstvu v pospeševal- ni mreži. Na okrogli mizi, ki jo je vo- dila državna sekretarka za ma- lo gospodarstvo Staša Baloh- Plahutnik, sodelovali so tudi predstavniki ministrstev za gospodarske dejavnosti, eko- nomske odnose in razvoj ter kmetijstvo, so predstavili Pos- peševalni center za malo gos- podarstvo (PCMG) ter njegove štiri regionalne centre (RPC) za Celje, Zasavje, Pomurje in Kranj. Udeleženci okrogle mi- ze so predstavljali lokalne ini- ciative ter govorili o doseda- njih izkušnjah, vsi po vrsti pa opozarjali, da bo treba za us- klajen regionalni razvoj Slove- nije storiti kaj več, kot je bilo narejenega doslej. V prvo vr- sto so postavljali nujo po koor- dinaciji in usklajenem delu vseh ministrstev. Državna se- kretarka za malo gospodars- tvo Balohova je poudarila, da je Vlada RS za nosilca razvoja malega gospodarstva potrdila PCMG, ki vodi vse aktivnosti, v državi pa so, skladno z letni- mi delovnimi programi, že za- živeli pilotski RPC. Zdaj želijo, da bi ta prva skupina aktivno zaživela, nove regionalne pos- peševalne podjetniške centre pa bodo v drugih slovenskih območjih oživljali šele na os- novi izkušenj zdajšnjih pilot- skih centrov. Prav tako pa v Sloveniji že organizirano delu- je okoli 40 lokalnih iniciativ, ki so dobra osnova za združe- vanje oziroma oblikovanje no- vih regionalnih centrov. Pred DZ v novem mandatu bosta dva pomembna doku- menta, ob razvojni strategiji malega gospodarstva tudi Za- kon o skladnejšem regional- nem razvoju, razpravo na okrogli mizi pa so razpravljav- ci strnili v tri sklepe oziroma izhodišča za nadaljnje delo. Gre za skupno skrb in interes vseh partnerjev gospodarske mreže za pospešen regionalni razvoj, dogovor, da v okviru PCMG v enem mesecu pripra- vijo skupne programe za leto 97 ter stališče, da na regional ni in lokalni ravni skupno po- stavljajo potrebne infrastruk- turne objekte. v okviru Dneva malega gospodarstva so v Celju podpisali sporazum o partnerstvu v pospeševalni mreži za malo gospo- darstvo. Sporazum so sklenili in ga podpisali ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ministrstvo za delo, družino in social- ne zadeve, ministrstvo za znanost in tehnologijo, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za šolstvo in šport. Poleg sedmih ministrstev so podpisniki sporazuma še Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Republiški zavod za zaposlovanje, Sklad republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva ter Tehnološko razvojni sklad republike Slovenije. Vec poudarka obrti Predzadnji sejemski dan so se sestali člani izvršilnega odbora sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev. Na letošnjem MOS sta sodelovala samo dva člana sekcije. Cementninarji, kamnoseki in teracerji so za letošnji sejem rezervirali 250 kvadratnih metrov zunanjih razstavnih površin. Po besedah predsednika sekcije Ferda Ježovnika, ki je na MOS sodeloval 20 let, kljub dogovorom članom sekcije ni bil priznan 20-odstotni popust, z organizatorji pa se niso uspeli dogovoriti, da bi vsakemu od članov sekcije zagotovili najmanj 30 kvadrat- nih metrov razstavnih površin. V sekciji menijo, da MOS ni več obrtni sejem, zato bodo zbornici predlagali, da se izpusti ime obrtni sejem. Na posvetu so se še dogovorili, da bodo člani sekcije sodelovali na sejmu Flora, ki bo v Celju konec februarja prihodnje leto. Informacijska avtocesta Ustavitev OZS na Inter- jevčasu 29. MOS nalete- »velik odmev, v OZS pa do konca leta svojim "m brezplačno pripravili stavitevno stran v svetov- Podatkovnem omrežju. ^ je poudaril predsednik 02S Stanislav Kramber- ® povezovanje OZS s sve- J^vostranski proces, zato isotnost slovenskih obrt- ^na Internetu nujna. Pri- Jvodi vodja projekta Info- pri OZS Borut Zor, ki Jdrobneje predstavil pred- ' Interneta in željo OZS, svetovno podatkovno ^Žje - trenutno ga uporab- ^ preko 80 milijonov ljudi '^etu . približa čim več ^članom. ^■"net lahko uporabljamo (zgolj za branje posa- strani) ali aktivno predstavitev ter kon- Poslovanje), v OZS pa svoje člane pripraviU °teno vključevanje, ki za- ^se od svetovanja pri na- ^ opreme do izdelave po- '^ne predstavitvene stra- ni. »Če začnejo obrtniki po- vsem iz nič, da doma nimajo niti računalnika, jih nakup ce- lotne opreme (računalnik, modem in dostop do vstopne točke, za katero so v OZS iz- brali Telekom, ker pokriva vso Slovenijo) z vključitvijo v In- ternet stane med 300 in 400 tisoč tolarji,« pravi Zor. Internet je nov medij, ki za- nesljivo ne bo izpodrinil ob- stoječih, a slovenskim obrtni- kom in podjetnikom zagotav- lja najučinkovitejše oglaševa- nje in prodajo izdelkov in sto- ritev najširšemu krogu ljudi doma in po svetu. OZS je po temeljitih pripravah aktivno vstopila v svet Interneta, ga dobro spoznala in pridobila vrsto koristnih izkušenj. Zato svojim članom razen sodob- nega načina komuniciranja preko elektronske pošte lahko ponubi tudi vsestransko pod- poro pri vstopu v Internet. Predstavitev OZS na Inter- netu je zrasla iz obrtnega regi- stra (v njem so zajeti vsi člani OZS), zdaj pa se postopoma na osnovi poslovnega registra in drugih dokumentov izdelu- jejo podrobnejše predstavitve. Do konca leta naj bi bile v slovenščini izdelane vse stra- ni, prihodnje leto, najverjetne- je že do 30. MOS pa bo po- skrbljeno tudi za prevod v an- gleščino, tako da bo svetovna informacijska avtocesta re- snično dvosmerna. Borut Zor, vodja Info-Handy pri OZS: »Vesel in ponosen sem, da je naš projekt tako uspešen. Postavitev našega In- fo-Handy sistema je v letu 1993 sofinancirala Obrtna zbornica za Miinchen in Zgor- njo Bavarsko in nemški part- nerji so bili sila skeptični, saj njihova pomoč pri postavitvi sistemov v vzhodno-evrop- skih državah ni bila pretirano uspešna. Te dni pa se je v naši informacijski pisarni oglasil eden od vodilnih zborničnih mož in nas pohvalil, da se v opremi in znanju lahko po- vsem enakopravno kosamo z nemškimi kolegi, ponekod pa jih celo prekašamo.« Najboljši inovatorji MOS Na 29. MOS so prejšnji če- trtek zaključili 1. Medna- rodno ocenjevanje razstav- ljenih inovacij. Petčlanska strokovna komisija je oceni- la 27 slovenskih in šest hr- vaških inovacij. Najboljšim hrvaškim inova- torjem so podelili 2 zlati priz- nanji, 3 srebrna in eno brona- sto. Slovenski inovatorji so prejeH 6 zlatih, 10 srebrnih jn 9 bronastih priznanj. Zlata priznanja med sloven- skimi inovatorji so prejeli Franc Birtič za montažne sani- tarije, prof. dr. Mark Otto, mag. Marjan Dobovšek, Alojz Retelj za protiobločni sistem avto- matskih strojev za elektroero- zijsko grezenje. Zoran Simič za postopek saniranja organskih odpadkov, gnoja in gnojevke, Boštjan Šuhel za mrežne kr- milnike, prof. dr. Arsen Šurlan za govoreči računalnik za sle- pe, elektronsko lupo za slabo- vidne in elektronsko palico za slepe, Herman Žohar za kom- patibilno zložljivo mrežno konstrukcijo. Dobitniki srebrnih priznanj so Brane Bandelj za kolekcijo ekoloških ročnih torbic. Vlado Brezavšček za otroški igralni in delovni kotiček, Jakob Černo- ga za enostavno sestavljivo in razstavljivo mizo in stol, An- drej Ferjan za pripomoček za varno čiščenje ušesnega sluho- voda, Vladka Kaiser, Tomaž Kaiser, Zvone Zimic za odlepil- ce etiket, Borut Likar za govo- rečo razstavno vitrino, Nenad Marušič za zložljivo termoizo- lacijsko oblogo za steklenice, Vinko Petek za aplikativni pri- kaz koriščenja toplega zraka preko toplotne črpalke, Milan Podlipec za laser visoke kako- vosti, Miroslav Žibert za vzmetni dodatek za noge sede- žev in ležišč. Bronasta priznanja so preje- li Robert Černe za pipo za vin- ske sode, Edvard Jelen za sese- kljalnik, Ivan Klaneček za elek- tronsko zalivanje rastlin, Leon Makar za aparat za mozničenje, Edvard Mihalič za avto garažo, Čedomir Mitič za zapiralnik ste- klenic in zapiralnik kozarcev, Gorazd Pann za prenosno halo- gensko svetilko. Srečko Vute za ročno ralo in Ferdinand Am- brož za izpušne lonce. Za pogonski mehanizem dvokoles in ležalno dirkalno kolo pa je priznanje prejel Pe- ter Zupan. SEJEMSKI BAROMETER Avtoprevozniki o licencah Predzadnji dan sejma so se v Celju zbrali slovenski avtoprevozniki, osrednja tema pogovora je bila izda- ja Ucenc za prevoznike. Li- cenca je pogoj za opravlja- nje prevoznih dejavnosti, potrebne so za prevoz oseb in blaga, do konca prihod- njega leta bo moralo licen- ce pridobiti pribUžno 5 ti- soč prevoznikov. Za podjet- nike posameznike bo licen- ce izdajala Obrtna zbornica Slovenije, za pravne osebe pa Gospodarska zbornica Slovenije. Izdajah jih bodo ; za obdobje petih let. Kopijo licence bodo moraU imeti prevozniki v vozilu, za ti- ste, ki licence ne bodo pri- dobiU, je z:agrožena kazen v višini najmanj 600 tisoč tolarjev ah celo prepoved opravljanja dejavnosti. Eden od pogojev za prido- bitev licence so tudi ustrez- ; na parkirna mesta in mesta za vzdrževanje vozil. Za bolj cenjen poklic Glavna tema srečanja čla- nov sekcije urarjev pri Obrtni zbornici Slovenije na letošnjem MOS je bila predstavitev obrtnopoklic- nega izobraževanja in no- vosti nove šolske zakono- daje. Ena največjih težav, s skaterimi se srečujejo slo- venski urarji, je pomanjka- nje ustreznih kadrov. Zato so po besedah Staneta Kaj- feža, predsednika odbora urarjev Slovenije skušali ; opozoriti na potrebo po i dvigu poklica urarja na viš- jo raven, predvsem pa se j znotraj stroke pogovoriti, ® kako izboljšati poklic, da bi bif bolj cenjen. V razpravi je bilo govora tudi o proble- mu nelojalne konkurence. Poklic urar je bil namreč dolga leta zapostavljen, zato bi želeli, da bi se zanj. odlo- čalo vedno več mladih. Zelo zaskrbljujoč je podatek, da je v Sloveniji med 170 urarji samo 8 pravih urarskih moj- strov in da so samo štirje ■ slovenski urarji pripravljeni odpreti učna mesta. Tesarji in tapetniki z lesarji Na 29. MOS se je sestal tudi izvršilni odbor sekcije lesnih strok pri Obrtni Zbornici Slovenije. Po be- sedah predsednika sekcije lesnih strck Vita Počkaja so od slovenskih tesarjev in tapetnikov dobili prošnjo za priključitev k njihovi sekciji v obliki odbora in odločili so se, da jim poma- gajo, saj zdaj niso nikjer organizirani. Odbor tesar- jev se je že organiziral, medtem ko naj bi se tapet- niki organizirali do konca leta. Sicer pa sekcija lesnih strok na celjskem sejmu že nekaj let ne sodeluje kot sekcija, saj mizarji pravijo, -da sejem ni prinesel žele- nih rezultatov. 20 NASI KRAJI IN UUDJE Piko-nogavičarske norčije Velenje je te dni polno gos- podičen in gospodičev s kit- kami, pegicami na obrazu in obutih v različne nogavičke in če se boste sprehodili po Rdeči dvorani, boste kmalu videli tisoč načinov, na kakr- šne se zabavajo. Velenje je ta teden namreč Pikino mesto, že sedmič pa je v njem organiziran festival, imenovan in posvečen eni naj- večjih otroških knjižnih juna- kinj, Piki Nogavički. Številne delavnice, igralni- ce, razstave, pa Pikin oder, semenj in predstavitve so tako že od minulega petka na voljo številnim Pikicam, ki vsak dan prihajajo v Velenje. Največ jih je iz raznih vrtcev in šol po Sloveniji - ob obisku si ogleda- jo še Velenje, kjer so za male obiskovalce dobro poskrbeli, saj je ob številnih aktivnostih, ki so jih zanje organizirali v Rdeči dvorani, pripravljenih tudi kar nekaj izletov in ek- skurzij po Šaleški dolini in okolici, kar mladi nadobudne- ži skupaj z vzgojiteljicami ali starši uspešno združujejo z zabavo, ki jo poleg delavnic nudi tudi vila Čira Čara, pa čisto pravi Pikin konj, s kate- rim se lahko najpogumnejši odpravijo na safari, pa vlakec, ki Pikicam in Pikcem nudi po- seben popust... Da bi si Pikin festival re- snično zapomnili in se od njega dostojno poslovili, pa Pika v soboto, na zadnji dan festivala pripravlja še pose- ben praznik. To je Pikin dan, ki bo se bo pričel v soboto ob deseti uri, zaključil pa ob se- demnajstih s prireditvijo, ki jo bosta vodila Pilovca Meta in Robert. . ' ^ N.-M. SEDLAR ^^^ Foto: GREGOR KATIČ Napeliujejo plinovod Prejšnji četrtek so v Zrečah s podpisom pogodbe naredi- li pomemben korak najprej pri vpeljavi plinskega omrežja na območju zreške občine. Pogodbo o koncesiji za izgradnjo, oskrbo in upravljanje sistema za distribucijo plina so podpisali župan Jože Košir kot predstavnik občine Zreče ter predstavnika koncesionar- jev; direktor podjetja Mestni plinovodi Koper in direktor trboveljskega Europlina. Koncesionar bo na svoje stroške zgradil plinsko omrežje za distribucijo pUna, občina pa bo poskrbela za možnost izvedbe na terenu. V interesu podpi- snikov je, da plinsko omrežje čim prej vzpostavijo. Že to zimo bodo zato pripravili vse potrebne projekte in dokumen- tacijo, spomladi pa bodo začeli z deU na terenu. Zrečani so že pred leti pokazali precejšnje zanimanje za priključitev k plinskemu omrežju. Vsem, ki se bodo za priklop odločih že v začetku, bodo ponudili nižje cene za priklop. B.Z. Uresničile so se sanje Mladi v Velenju končno dobili Mladinski center Za Velenje velja, da je mlado mesto. In to dvakrat. Povprečna starost tamkajš- njih prebivalcev je namreč le 32 let. Šolski center Vele- nje obiskuje kar 2840 dija- kov, v mestni občini je kar sedem osnovnih šol... Vele- nje torej ni mlado le po letih obstanka, mlado je pred- vsem zaradi prebivalcev. Je potem čudno, da so si ti že dolga leta želeli svoje pro- store, kjer bi lahko ustvarja- li in se zabavali? Več kot dve desetletji so mo- rali počakati, v četrtek pa so se, naj zveni če tako patetično, uresničile neke sanje. V ve- lenjski Rdeči dvorani je župan Srečko Meh predal namenu prostore novega Mladinskega centra. Zaenkrat le prostore, saj se velenjski svetniki na zadnji seji sveta niso mogli sporazumeti glede bodoče or- ganiziranosti centra, čeprav so bili argumenti proti zamišlje- nemu Javnemu zavodu bolj za lase privlečeni in že del pred- volilnega golaža. V Mladinskem centru, ki si ga je arhitektonsko malce mlačno in nič kaj klubsko za- mislil študent Rok Poles, sta dva večnamenska prostora; v prvem bo Galerija, v drugem koncertna dvorana. Čez dan se bosta spremenila v ustvar- jalne prostore za vse tiste mla- de, ki se sedaj niso imeli kam dati, se pa ukvarjajo s številni- mi kulturnimi in subkulturni- mi rečmi. Tu bodo vadile ple- sne, glasbene in gig^j skupine, v centru bo ^^ Kinoteka... Že prvi teder vanja bodo na odru dvorane nastopile gig^j skupine iz velenjskih ( nih šol, predstave pa , Pikinega festivala. Da je bil MG res pot, so potrdili mladi že v treh dneh. Številčni sol otvoritvi, kjer so uvc spremljali zanimiv projj dobne plesne skupine I ra. Še več jih je prišlo v ko so koncertni oder domači rockerji Res N Tudi sobota je bila siva, so poskrbeli tehno frlk Bodoča dogajanja pa so krat še v rokah občinski! nikov... Sola dukovnega zorenje Duhovna univerza začenja s predavanji tudi v Celju v Ljubljani je skupina nav- dušencev na noge postavila Duhovno univerzo s področja nereligijske duhovnosti? Gre za štiri študijska leta, en let- nik obsega več kot 200 peda- goških ur. Letos pripravljajo predavanja tudi v Celju. Duhovno univerzo obiskuje približno 400 študentov. »Res je, da smo vsi, ki poučujemo, navdušenci, vendar daleč od te- ga, da bi bili nestrokovnjaki. DU deluje že deveto leto in slovi kot najbolje organizirano duhovno izobraževanje zunaj religioznih institucij. Za potrebe študentov so naši učitelji napisaU učbeni- ke, ki so izvirno avtorsko delo,« je povedala Barbara Novak- Škarja, direktorica Centra za duhovno kulturo. Program obsega znanje o nadfizičnih razsežnostih člo- veka in kozmosa, torej spoz- nanja o notranjih energijah, kakršne so na primer bioener- gija, psihična energija, znanje o tistih plasteh človeka, ki pre- živijo fizično smrt, in še mar- sikaj. OdUkuje se predvsem po temeljitem in sistematično razdelanem programu. Vse- binsko črpa iz vzhodnih (joga, budizem, vedska tradicija, zen) in iz zahodnih duhovnih tradicij (krščanstvo, misterij- ske religije, evropska filozofi- ja, teozofija...). »Poučujemo o tisti sferi, ki je znanosti zaenkrat še nedostop- na. Ne gre nam za vero, temveč za poglobljeno razum^ teh, tako imenovanih e2 skih spoznanj,« je po, Barbara Novak-Škarja. Predavatelji uvajajo so pedagoške prijeme, ki \ bujajo obe možganski p ter klasičen način dopolr z uvajanjem individua, notranjega raziskovanja, meditativnim delom. V Celju bodo v Dul univerzo vpisovali še li tembra in 10. oktobra, krat ob 18. uri v Centri) resnih dejavnosti, v V« pa bo vpis 3. oktobra ( uri v prostorih Ljudsta verze. Predavanja se b Celju pričela v drugi pc oktobra. »Meditacija je metoda ] nega oglaševanja z v plastmi lastne zavesti in radi tega osnova duho zorenja,« pravi sogovc »Duhovno zorenje namr meni prebujanje višjih ali Ijih plasti lastnega bitja, pravimo duša.Ta nam P' človekovo neumrljivo dul jedro, izvor notranje etiki; duševnost z vsemi njeni) predvidljivimi dogajanji-' Študentom DU nudij moč tako pri osvajanju kot pri samorazvoju. Tat ko z nekaj zavzetosti vsa dent poveže svoje zna izkušnjami in začne ži skladu s temi spoznanji- gre za prepoznavanje 1' etičnih vrednot in vzgoj ko živeti po njih. ^ X URŠKA SELi Na Mirosanu rekordna letina jabolk v teh dneh je na plantažah Sadjarstva Mirosan v Petrovčah obiranje jabolk na vrhuncu. Obirajo sorte zlati delišes, melrose, gloster in matsu. Končali pa so z obiranjem sorte elstara, jonatana, carjeviča ter prvo obiranje jonagolda. Konec meseca sledi še obiranje sorte idaret. Po besedah vodje proizvodnje Vlada Korberja pričakujejo dober pridelek, ki bo po količini presegel vse dosedanje in bo znašal okoli 3500 ton. Posebej močno je rodila sorta gloster. Tudi kvaliteta jabolk je dobra, saj je bilo vreme preko leta ugodno, z izjemo krajše suše v juniju*. Vsa jabolka so pridelana na naravi in ljudem prijazen način po metodi integrirane pridelave - SIPS. To pomeni, da so pri varstvu rastlin izbrani pripravki, ki so najmanj škodljivi in se jih uporablja v najmanjši možni meri. Zaščitni znak za takšno proizvodnjo je stilizirana sinička. Kot vsako leto bodo tudi letos izvozili približno 800 ton jabolk v Nemčijo, planirajo pa še okoli 500 ton jabolk za izvoz v države vzhodne Evrope in države bivše Jugoslavije. Jabolka prodajajo na sedežu delovne organizacije po ceni od 43 do 65 tolarjev za kilogram. T. TAVČAR NAŠI KRAJI IN UUDJE 21 Želijo se pridružiti V delu Kristan Vrha morajo počakati na sprejetje odloka ^niarski občini je 9 KS, I pjimi na novo nastala pol-Spodnje Mestinje. ^vasi, ki sta prej spada- I^S pristava (ta je zdaj v ipj Podčetrtek). Šmarski ijjj^i so na zadnji seji [drugim sprejeli osnutek o krajevnih skupno- obravnavali pa so tudi J nekaterih prebivalcev z ^ja KS Kristan Vrh, ki si jj, vključitve v novo, bliž- SDol-Spodnje Mestinje. jjza nekaj hišnih številk, jeiTier pa en krajan vztraja posedanji ureditvi. V ob- l[em svetu so se pretekli ,[i odločili, da bodo z od- tvijo počakali do sprejetja do o krajevnih skupno- Ta v osnutku vključuje )ol-Spodnje Mestinje, Kri- Vrh, Mestinje, Sladko 3, Sveti Štefan, Šmarje, yid, Tinsko in Zibiko, do a oktobra pa bo o vsem tem razprava po posameznih krajih. Svetniki so tokrat sprejeli od- lok o ustanovitvi javnega zavo- da Osnovna šola Šmarje pri Jelšah ter dali ugodno mnenje k imenovanju ravnatelja šmar- ske šole. Šola namreč dosega med ravnateljevanjem Stanka Šketa, ki se je prijavil kot edini kandidat, razveseljive rezulta- te. Med sejo se je spet zapletlo z zvezi z volitvami podpredsedni- ka občinskega sveta, ki ga niso uspeli izvoliti že drugič zapored. Edini predlagani kandidat, An- ton Stoklas (SKD), namreč ni dobil potrebne večine. V občinskem svetu so se loti- li tudi reda na področju najem- nin za poslovne prostore v ob- činski lasti. Za prehodno, eno- letno obdobje, so oblikovali tri različne razrede. V prvem (za trgovine, sedeže podjetij in proizvodne storitve) bodo ra- čunali po 12 DEM na kvadratni meter, v drugem razredu (za sedeže javnih zavodov, politič- nih strank, društev in zdru- ženj) 10 DEM, v tretjem (skla- dišča, garaže ter različni neo- grevani prostori) pa po 5 DEM tolarske protivrednosti. Med sejo so se strinjali, da bo zdravstveni dom pridobil nove prostore za potrebe fizioterapi- je v dosedanji Jelšini trgovini Rok, v neposredni bližini. V nekdanji šmarski osnovni šoli pa so dovolili najem štirih po- slovnih prostorov ter naročilo projekta njene obnove. BRANE JERANKO Po tisoč mark za asfalt In zahtevnejših naložb, ki so se jih letos lotili v občini mje, je asfaltiranje ceste proti Hudinji in Skomarju. Se pred meseci so se s prebivalci obeh vaških skupnosti ^orih, da bo vsako gospodinjstvo za ureditev ceste ^jevalo po tisoč nemških mark in trideseturno pomoč pri janju podlag in vodnih propustov ob cesti. Tako bodo ^ skupno približno tri milijone tolarjev, lastniki obcest- tzemljišč pa so se obenem zavezah, da bodo brezplačno L^ili zemljišča tam, kjer je potrebno cesto razširiti, pureditev podlage ter nanos grobe in fine asfaltne prevleke ^ina namenila še približno petnajst milijonov tolarjev, po bodo asfaltirah v dveh delih: letos dva kilometra proti mji in dvesto metrov proti Skomarju, prihodnje leto pa meter in pol proti Hudinji (do Travšnikovega ovinka) in p metrov proti Skomarju do Vrhovnika. B.Z. Knjižničarski obisk s Slovaške Knjižnica konjiške osnov- ne šole Ob Dravinji je že tri leta članica Unescovih »zdru- ženih knjižnic« - UNAL. V okviru tega projekta sodeluje z Mestsko knjižnico iz Hlo- hovca na Slovaškem. Sodelovanje med knjižnica- ma se je razvilo na več ravneh in tako je minuh petek OŠ Ob Dravinji obiskala skupina dva- najstih odraslih in osemnaj- stih otrok iz Slovaške, ki so med tridnevnim bivanjem pri družinah spoznavali Sloveni- jo. Tako so gostitelji obiskoval- ce v soboto popeljali na ogled Mariboru in v Podčetrtek ter Olimje, v nedeljo pa so si ogle- dali tudi Žičko kartuzijo. Mla- di iz Hlohovc so tako vrnili obisk konjiškim kolegom - ti so njihovo mesto obiskali mar- ca letos. NMS 92 let Zaberložnikove mame ^miklavžu nad Taborom v žalski občini Zaberložnikova domačija, kjer je pred " praznovala 92. rojstni dan Frančiška •vložnik. ' Rojstni dan sta jo med drugim obiskala ^Iskf župan prof. Milan Dobnik ter ^^dnica krajevne skupnosti Tabor Vida ki sta ji izročila darilo in šopek cvetja ^ imenu občanov in krajanov zaželela še So dobrega zdravja. Kot je navada, se ob . priložnostih razveže jezik in tudi nam je j^nka povedala, kako se je pred davnimi rnlado dekle primožila k Zaberložniko- iJ druge strani hriba, s trboveljske, iz ^^ Znojile. V zakonu se je rodil sin Franc, ki je po očetovi smrti prevzel gospodarstvo. Ob tem je hodil tudi na delo na Gozdno gospodars- tvo, sedaj pa je že upokojen. Kmetija ima samo 4 ha obdelovalne zemlje prislonjene v hrib, kar ni dovolj, da bi samo kmetoval. Frančiška še s posebno ljubeznijo govori o svojih dveh vnukih Petru in Branku. Po dolgih letih garanja na tej višinski kmetiji, je sedaj čas počitka. Frančiška, ki je za svoja leta še kar dobrega zdravja, rada kaj prebere, delo pa sedaj lahko odloži ali prepusti drugim. Tako je zadovoljna, veseli se srečanj, in tudi tega obi- ska je bila zelo vesela in pripomnila je, da če bo še pri zdravju, bo tudi življenje še naprej prijetno. T TAVČAR ^^vljenka Frančiška Zaberložnik sprejema čestitke župarm prof. Milana Dobnika. Pomoč za življenje Ustanovitelji Lebenshilfa v domu Nine Pokom Prejšnji teden so v domu Nine Pokom Grmovje v žal- ski občini gostili predstavni- ke - ustanovitelje Lebenshil- fa, to pomeni organizirane pomoči za življenje invalid- nim in prizadetim osebam tako, da se te počutijo enake zdravim. V Nemčiji, Avstriji in skandinavskih državah je to že ustaljena oblika pomo- či, v nemškem mestu Lands- hut bodo drugo leto prazno- vali že 25-letnico ustanovitve podjetij za delo invalidov. V domu oskrbovancev v Gr- movju so z g. Mestersom, ki vodi to podjetje, vzpostavili stike že pred leti. V tem pod- jetju delajo enostavne dele za avtomobile, smuči, mizarske in šiviljske izdelke in med drugim tudi glasbila Ulwila, ki so zelo enostavna in se nanj hitro naučijo muzicirati vsi, ki si tega želijo. To je zelo dobro- došlo predvsem otrokom in invalidom. V omenjenih deže- lah je pomoč za življenje orga- nizirana tako, da pomoči po- trebnim pomagajo v vseh živ- ljenjskih obdobjih, tako pri re- ševanju problemov pri šolanju za pridobitev poklica pri iska- nju službe, stanovanja in dru- gega. Po mnenju direktorice do- ma Marije Trobec, bi se po takem načinu pomoči morali zgledovati tudi pri nas, tako da bi invalidom, prizadetim in ostarelim kar najbolj olajšali življenje. Gostje iz šestih nemških mest so se v Sloveniji mudili dva dni in pri tem obiskali vzgojni zavod Planina, Vars- tvene delavnice Postojna, Cen- ter za rehabilitacijo invahdov Celje, OŠ na Glaziji v Celju in Dom Nine Pokom na Grmov- ju. V Domu Nine Pokom so go- stom in varovancem doma pri- pravili kulturni program, z na- stopom mešanega komornega zbora iz Celja, pod vodstvom Pavla Bukovca, del programa pa so izpeljali starejši občani iz doma Moste-Polje iz Ljub- ljane, ki so zaigrali na glasbjla Ulvvila (na sliki). Po kulturnem programu je ob prigrizku stekel sproščen razgovor med gosti, oskrbo- vanci, člani zbora in osebjem doma, ki jim gre vse priznanje za lepo pripravljeno srečanje. Ob koncu so se dogovorili, da se ponovno srečajo drugo leto, ob 25-letnici Lebenshilfa v Landshutu, Slovenci pa bodo dodali svoj delež k praznova- nju z razstavo izdelkov oskr- bovancev. T. TAVČAR Zlatoporočenca Gedlička s Ppizele Vida in Ivan Gedlička s Polzele sta v soboto prazno- vala 50-letnico skupnega živ- ljenja - zlato poroko. Vsa leta skupnega življenja sta preživela na Ivanovem do- mu na Polzeli, kjer se je sam tudi rodil. Po končani osnovni šoli, se je vpisal na trgovsko, ki jo je tudi uspešno končal, potem pa služil domovini. Le- ta 1946 je ustanovil Kmetijsko zadrugo na Polzeli in postal njen prvi upravnik, z Vido pa sta se istega leta tudi poročila. Vida se je rodila v Loki pri Žusmu in se po končani sred- nji šoli zaposlila v Tovarni no- gavic Polzela. Po dveh letih skupnega življenja sta se oba zaposlila kot bančna usluž- benca, službovala po različnih bančnih ustanovah, medtem oba doštudirala ob delu na VEKŠ in se kot bančna usluž- benca tudi upokojila. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Tretji, Tonček, je kmalu po rojstvu umrl, prvo- rojenca pa sta dvojčka Vida in Janko. Polzelani, ki ju že vsa leta poznajo, lahko rečejo, da se nista vehko spremenila. Še vedno je Vida nežna in mila kot je bila. Ko se danes ozirata na 50 skupnih let, Ivan re- snobno pripomni, da je bilo vsega po malem, tako dobrega kot slabega, medtem ko Vida prizanesljivo doda, da ljube- zen premaga vse. Zlatoporočenca imata že pet vnukov, na katere sta zelo po- nosna, saj so pridni in ju imajo radi. Obred zlate poroke v pol- zelski cerkvi je bil nadvse pri- srčen. Opravili so ga trije du- hovniki, ob zvokih Ave Marije, ki jo je Vida veUkokrat in z ljubeznijo pela, dober pevec pa je tudi Ivan. Ob zlatem jubileju sta bila deležna mno- gih čestitk in lepih želja. T. TAVČAR Zlatoporočenca Ivan in Vida Gedlička s Polzele. 22 PISMA BRALCEV PREJELI SMO I Za sanacijo ceste Moj rojstni kraj je Svetli dol 5, Svetina, občina Štore. Že pred dvema letoma sem dala prošnjo svetu KS Svetina zara- di sanacije ceste. Gre za pretr- gano vez med krajema Svetli dol - občina Štore in Konjice - kraj Šentrupert - občina Laš- ko. 9. 9. 1996 sem šla prosit župana Celja za pomoč pri izgradnji. Povedal mi je, da ne more, ker nima moči. Državni zbor je razdelil celjsko občino na Štore in Vojnik pred dvema letoma. Takratni župan g. Roje mi je obljubil pomoč, ker je bil že od leta 1982 planiran asfalt do Javornika - Svetli dol 9. Prosim vse, ki ste mi oblju- bili pomoč, da sedaj to izpol- nite. Pomoč so mi ponudili gospod Franc Drvenšek, Izi- dor Pečovnik, krajani Šentru- perta, sosedje, bratje in sestre, krajani Svetlega dola. Sedaj naprošam vse, da pomagate v mislih, besedi in dejanju. SLAVA LUKOVNJAK- KOCMAN, * Kulturniška 21, Trnovlje Svetovni dan varstva živali Ves svet posveča 4. oktober varstvu živali, ta dan pa pri nas še vedno mine brez večje pozornosti javnih medijev. Za- radi vse globljega prepada, ki zija med nami in naravo, vse teže prestrezamo klic v sili in se manj odzivamo. Okrog se- be smo si zgradili trden svet zabave in užitkov, ki ga kot čisto zlato ponujamo tudi na- šim otrokom. Neprizadeti spreminjamo živalim naravno okolje in medtem ko za nas postajata svoboda in uživaš- tvo vse bolj nepogrešljiva spremljevalca življenja, jo šib- kejšim odrekamo v imenu gospostva nad njimi. Naše živali živijo in umirajo v strahu in bolečinah. Primer, v mojem domačem kraju še vedno (kljub zakonski prepo- vedi in določeni kazni za te primere), koljejo svinje brez predhodne omame. Od jeseni do pomladi se po doleh in bregeh razlegajo strašni zate- gli in pretresljivi kriki muče- nih pujskov. Grozljivo in od- vratno je to početje ljudi. Neki ljubitelj živali je zapisal v NT 12.7. 90 tole: »Zavedajte se, da žival prav tako kot človek ob- čuti bolečino in ima celo šesti čut ter ve, da gre v smrt, zato se brani, kolikor more.« Osebno se ob tej zame nes- prejemljivi strahoti sprašu- jem, kje ste matere, hčere, že- ne, da to dopuščate? Ste brez usmiljenja tudi ve? Komaj mi- nula vojna v nesrečni Bosni je bil strahoten opomin človeš- tvu. Najgnusnejše zločine nad nedolžnim prebivalstvom je zadala tista pritlehna zvrst lju- di, ki so že od svojega otroštva dalje bili mučitelji živali. Temeljno sporočilo Svetov- ne deklaracije OZN o živalih pravi, da ima sleherna žival svoje pravice, vse živalske vr- ste pa pravico do sebi primer- nega življenje in smrti. Živimo v upanju, da bo to s sporočilo zajeto tudi v naši zakonodaji, zagotovilo dostojnejše življe- nje in nebolečo smrt živali. Leonardo Da Vinci je zapi- sal: »Prišel bo dan, ko bodo ljudje na enak način obsojali ubijanje živali, kot danes ob- sojamo usmrtitev človeka.« 4. oktober je tudi praznik Sv. Frančiška, zavetnika živali, zato ta dan sovpada s svetov- nim dnevom varstva živali. Pred leti sem imela srečo videti blagoslovitev konj v Šentjerneju na Dolenjskem. Ob koncu obreda je spoštova- ni g. duhovnik rekel ljudem: »...in da bi imeli radi živali«. Zamislimo se nad svojimi dejanji. Potrudimo se in imej- mo jih zares radi. TREZIKA BUSER, Ponikva Javna icazensica ovadba Tako imenovano neodvisno sodstvo je v Celju in Ljubljani odločilo, da generala nekak- šne ljudske armade Konrad Kolšek in Milan Aksentijevič po razglasitvi neodvisnosti Slovenije nista služila v so- vražni vojski. Ker je treba od- ločitev obeh neodvisnih sodiš- če razumeti tako, da jugosrb- ska armada do svojega umika iz Slovenije ni bila agresorska vojska in da je treba desetd- nevno vojno zrelativizirati na vprašljiv upor, bi se lahko po- rodil dvom, da je bil oborožen odpor slovenske vojske in po- licije zakonit in da je bil v interesu slovenskega naroda. Da bi se izkazala prava re- snica, naslavljam v skladu s svojo državljansko dolžnostjo na krajevno in stvarno pristoj- ne državne tožilce javno laič- no kazensko ovadbo zoper Lojzeta Peterleta, predsednika osamosvojitvene vlade in nje- gove takratne državotvorne ministre, predvsem pa zoper Janeza Janšo, obrambnega ministra, Igorja Bavčarja, no- tranjega ministra. Jelka Kaci- na, ministra za informiranje, dr. Dimitrija Rupla, zunanjega ministra in dr. Rajka Pirnata, pravosodnega ministra, zoper Toneta Krkoviča, takratnega komandanta brigade Moriš in Vinka Beznika, takratnega ko- mandanta posebne policijske enote ter druge znane in nez- nane funkcionarje ter časnike slovenske vojske in policije, ki so si upali udejanjiti plebiscit- no odločitev slovenskega na- roda za osamosvojitev in bili ob pravem času sposobni pre- soditi, da je bilo ravnanje tako imenovane jugoslovanske ljudske armade grob oboro- žen napad na samostojno in neodvisno slovensko državo. MIRO GRADIČ, Celje ZAHVALE, POHVALE Akord v Zagradu Za praznik KS Pod gradom je 14.9. 96 ob 19. uri orkester Akord iz Celja pod taktirko dirigenta g. Brežnika v dvora- ni krajanov izvedel koncert. O zelo kvalitetni izvedbi nasto- pajočih so dokazovali burni aplavzi. Žalostna ugotovitev pa je mizerna udeležba poslu- šalcev. Ker se za kvalitetno izvedbo koncerta razen pode- litve šopka ni nihče zahvalil, se po tej poti v imenu poslu- šalcev in v svojem imenu diri- gentu g. Brežniku in članom orkestra za lep koncert lepo zahvaljujem z željo še veliko uspeha v nadaljnjem delu. FRANČEK TRATNIK, Zagrad Spominsici poliod 15. septembra, je bil priče- tek praznovanj v okviru kra- jevnega praznika KS Pod gra- dom. Planinska sekcija Za- grad, ki jo že več let uspešno vodi znani planinski vodnik in gorski reševalec Ernest Sto- klas in Pevski zbor Zagrad sta organizirala spominski po- hod. Pohodniki, med katerimi je bil tudi pevski zbor pod vodstvom pevovodje Matjaža Železnika, so krenili od Stare- ga rudnika in nadaljevali pot po Bojanskerh grabnu do do- ma Železarjev na Svetini. Po- hod je bil v počastitev in spo- min 126 rudarjem Rudnika Pečovnik, ki so odšli 16. sep- tembra 1944 v partizane. Pohodnike je na začetku po- hoda pozdravil predsednik Krajevne organizacije Zveze borcev gospod Tone Mlakar. Žal pa ni bilo nobenega pred- stavnika Občinske organizaci- je Zveze borcev, čeprav so bili o pohodu obveščeni. Pevski zbor je zapel nekaj pesmi. V domu na Svetini pa je priredil kar skrajšani pevski koncert. V domu sta vse pohodnike pogostila prijazna oskrbnica gospa Silva in Ivan Perčič. Po njunem prijaznem odnosu do vsakega obiskovalca bi se lah- ko zgledoval še marsikateri oskrbnik. Najstarejši udeleženec po- hoda je bil predvojni organiza- tor kulturnega življenja in ak- tiven planinec'gospod Ferdo Žerdoner. Čeprav sta bila or- ganizatorja z udeležbo zado- voljna, menim, da bi udele- žencev lahko bilo še več. Mor- da se bodo pa prihodnjega, to je 3. spominskega pohoda udeležili tudi učenci OŠ Frana Kranjca, če še imajo v progra- mu obujanje tradicij NOB. MILAN GOMBAČ, Celje Nasmeh je zdravilo človeka usoda premetava, tako sem se tudi jaz znašla v bolnišnici za 15 dni, med dru- gimi ljudmi in s svojo težavo. Vsem, od predstojnika do snažilke, ki so imeli opravka z mano na gin. 2 in 3, se-zahva- ljujem za vso skrb in posebno prijaznost, ki je na tem oddel- ku. Vem, da imajo svoje težave, veliko dela, pa tudi nasmeh za pacienta - tudi to je zdravilo. O. P., Šmarje Rešitelj Leta 1990 sem bila zaradi številnih zdravstvenih težav, ki so se kopičile leta in leta, zdravstveno in psihično čisto na tleh. Več let sem obiskovala zdravnike. Pošiljali so me na slikanje hrbtenice, slikanje žolča, gastroskopijo, bolečine pod desno lopatico so mi zdravili z elektrošoki, operira- li so mi krčne žile, imela sem hemeroide. Za težave z desno nogo so mi dejah, da je trom- boza. Na dojki sem imela ra- kaste tvorbe. Operirali so mi desno dlan. V družini so se začele teža- ve, ker zaradi močno načetega zdravja nisem več zmogla de- la doma. Mož in moja mama me nista razumela. V službi so me premestili na drugo delov- no mesto. Doživela sem živčni zlom. Sodelavka mi je takrat rekla: »Pojdi z menoj k bioe- nergetiku g. Ivanu Pircu. Go- tovo ti bo pomagal«. Za te besede sem ji še danes hvalež- na. Po dolgem prigovarjanju sem se aprila 1990 končno od- ločila za zdravljenje pri g. Pir- cu. Obiskala sem ga v Tepa- njah 28, kjer se zbere vsako soboto in nedeljo ob 7. uri mnogo njegove pomoči po- trebnih ljudi. Še preden sem ga zagledala, sem začutila mravljince po ce- lem telesu. G. Pire je začel zdraviti moje celotno telo in dušo. Spoznala sem, da ima res neko nadnaravno, skriv- nostno moč. Vedno, kadar sem ga potrebovala, sem ga v mislih zaprosila za pomoč in pomagal mi je. Po vsaki seansi sem se kljub močnim reakci- jam počutila bolje. Zdravstve- ne težave so izginjale, povrni- " la se mi je volja do življenja. Zopet lahko opravljam gospo- dinjska dela in dobro se poču- tim. Družinske zadeve so se uredile. Vem, da mi je g. Pire rešil življenje in da je beseda hvala tisočkrat premalo. Srečujem veliko bolnih lju- di, mnogi so obupani in ne najdejo poti iz stiske. Svetu- jem jim obisk pri bioenergeti- ku. Nekateri se opogumijo in ga obiščejo, mnogi ne verja- mejo v moč bioenergije. Trpi- jo dalje v močvirju svojih bole- čin in se prebijajo skozi življe- nje. Mogoče bodo kdaj spoz- nali, da je bil moj nasvet do- bronameren in odkrit in da bi se jim življenje lahko obrnilo v drugo smer. Osebno sem h g. Pircu vozi- la bolnico, ki je imela raka v zadnjem stadiju. Telepatsko ji je lajšal bolečine in umrla je z nasmeškom na licih. Pomagal je ženski, ki je v Avstraliji zbo- lela za redko in nevarno bo- leznijo. Bolnica s sklerozo multipleks ni mogla več voziti svojega avta. Po nekaj obiskih pri g. Pircu se ji je stanje toliko izboljšalo, da se je lahko sama pripeljala na zdravljenje. Poz- nam primere, ko so zakonci z bioenergetikovo pomočjo pre- brodili krizo. Mladi so končali šolanje, čeprav so mislili, da ga ne zmorejo več in so ga nameravan opustiti. Iz srca sem mu hvaležna. Iz hvaležnosti za meni podarje- no življenje, ga še včasih obiš- čem na njegovih seansah in mu osebno rečem hvala za vse, kar je dobrega storil zame in moje najbližje. ERIKA SKRBIŠ, Slovenska Bistrica Idila v srcu Spoštovani gospod Jože Ga- lič! Najprej hvala tebi in an- samblu Slovenija, ki že 20 let razveseljuje ljubitelje narodno zabavne glasbe, bodisi v živo ali preko malih ekranov. Sem ljubitelj vsega lepega petja, ki usklajuje izvirnost z našo lepo slovensko naravo in običaji naših ljudi. Ko sem v Novem tedniku prebral zapis izpod peresa no- vinarja Toneta Vrabla, da bo ansambel Slovenija prenehal delovati, me je preletela otož- nost in grenkoba, da bo zopet nekaj, kar je bilo lepo, to pre- nehalo biti. Veliko odličnih ansamblov je to že storilo, ostal je le lep spomin nanje, ko so igrali in opevali naše naravne lepote in pri tem mi uhaja spomin na bolj mlada leta, ko sem preho- dil veliko naših dolin in planin z eno samo željo, da.bi ostale take, kot so bile - čiste, spošto- vane in s pravo človeško kultu- ro nikoli oškodovane. Morda temu danes ni tako. Ostaja pa prijeten spomin s pomočjo neizmernega priza- devanja narodno zabavnih an- samblov, ki s kreiranjem glas- be in petja ohranjajo, da zaži- vi idila v srcu, pa čeprav samo za trenutek. Živimo v času, ko se nam vse lepo odmika z moderniza- cijo jeklenih konjičkov, asfalt- no džunglo, žal tudi v tistih predelih naše domovin^ morali trajno ponazarja ravno lepoto in kulturr diščino naših prednikov Spoštovani Jože, up^j boste še naprej ustv^ prisotni pri narodno glasbi, kar želim vam i^ dobrim ansamblom v si, ji in drugod po svetu. PETER PRE(- ^RITOll KNJI^ Voda spodje hrib »Boste že videli, kako raslo«, so nam zagotavlj glavni« iz Nivoja, ko sc napravili nekakšno škai vrbovih vej. Na žalost ob Šmartinskem jezer malem hribčku, ki ga strani zaliva voda. Ker voda hrib spodkopava,; vozili vrbovih vej in jil pletli po njihovem v nek škarpo, ki naj bi se lepo sla in zaščitila breg. Sedaj je od takrat mir 4. leto, o kakšnem zele ne duha ne sluha. Voda kar naprej razjeda breg. ma me, kaj bo z našim h čez 15-20 let, če bodo neresno ukrepali. Jaz j bom dočakala, pa venda Nam ni bilo treba jeze pa ga že hočejo imet ukrepajo tako, da ne bon ki tu živimo, oškodovan lelalai, da si pridete to aji mojstrovino ogledati. „ IVANKA Šmartno v Rožni i Pomanjkljive na psihiatri Sem uporabnik psihia Vojniku in mi poleg b( leži na duši še nekaj stvč Nekajkrat sem že bra pevke o psihiatriji Vojni likokrat je omenjena kot lek Splošne bolnišnice v čeprav je že kar nekaj 1 mostojni Javni zavod. Že kratek čas samosto se močno pozna na zun; izgledu ustanove - obno' fasada na bolnišnici, pi Ijen objekt uprave, nov okoli bolnišnice, nova - ša kurilnica... Kljub vsemu pa ob r mesečnih obiskih opažai kaj pomanjkljivosti. Naj| zelo težko parkirati, saj j štora za avtomobile pre Pogrešam tudi dovoz za i de na vozičkih, ki ga ne p re nobena stavba v okvin nišnice. Za obiskovalce, k »stari mački« kot jaz, bi prišla kakšna usmerja tabla in pa sanitarije za ol valce, vredne svojega im^ Moteče je tudi predvsem na sprejemni delkih in delovni terapij' se v ta namen uporablja] skupni dnevni prostori u sestrske sobe. Poln prepričanja, da uporabniki psihiatrije n mo izviseli na robu dr želim ustanovi uspehov jaznemu osebju, ki stiski že večkrat pomag^' dobro počutje. U.R- NAŠI KRAJI IN UUDJE 23 Srečanje prvih povojnih maturantov ja Prvi gimnaziji Celje so se te dni srečali 50. obletnici mature prvi povojni matu- {ti te gimnazije. Nekaj več kot 20 se jih je (alo pred Prvo gimnazijo, od koder so ^rej odšli na ogled šole, se srečali s seda- li ravnateljem profesorjem Jožetom Zu- ilSičem in se šele nato podali na družabno žanje v eno od celjskih gostišč. lože Zupančič je bivšim maturantom izre- liskreno dobrodošhco, jih seznanil z delom e danes in z uspehi njihovih dijakov, obe- li pa dejal, da ga veseU, da so zopet prišh v ijo šolo. Nato jih je povabil na ogled učilni- ce danes imenovane vagon, kjer so sami guhli gimnazijske klopi. Prvi povojni matu- rantje so na obletnici, seveda, obujah spomi- ne. Na medvojna leta na Prvi gimnaziji jih veže kup spominov. Od tega kako so morali ob okupaciji čez noč učenost nabirati v nemšči- ni, ki je bila večini tuja in nepoznana. Do tega kako so po osvoboditvi tudi v šolskih klopeh sproščeno zadihali, čeprav je bil narodnostni sestav dijakov po osvoboditvi precej pisan, pa tudi glede na starost so bile razhke precejšnje. Spominjajo se, da so nekateri dijaki takoj po osvoboditvi v šolo prišli še v partizanski uni- formi. Spomine so obujali tudi na to kako so morali med drugo svetovno vojno skrbno paziti, da v šoli niso govorih slovensko, kajti to je bil hud prekršek, ki je dijaka stal najmanj izključitve. Toda okupatorju ni uspelo popolnoma izkore- niniti slovenščine med dijaki. Med odmori, kO je bilo »varno«, so med sabo govorili slovensko, kakor hitro pa so zaslutili da je to nevarno, pa so imeh svojo šifro, s katero so opozorih na nevarnost. »Cave canem!« so zavpili po latin- sko, kar pomeni: »Pozor, hud pes!« in tako opozorili, da se je treba zopet pogovarjati nemško. Za maturo so se gulili tako kot vsi maturanti, le da so bili na slabšem v toliko, da je bilo precejšnje pomanjkanje knjig. Pa so tudi to težavo premagali in maturo večinoma izdelali. Iz časa po osvoboditvi se radi spominjajo šol- skih izletov po Sloveniji, kamor so se odpravili kar s tovornjakom, takšen je bil tudi njihov maturantski izlet. In maturantski ples? So ga tudi imeli. Dekleta so poskrbela za obložene, kruhke, eden od sošolcev je kruh prinesel kar na ramah, ples so naredili v gostilni očeta enega od sošolcev, glasbo za ples pa so vrteli z gramofona. Po 50 letih od mature so bili nekateri, ko so zopet vstopili v gimnazijske prostore ganjeni, drugi so bili navdušeni nad urejenostjo, nihče pa ni ostal brez čustev. Gotovo se je v vsakem od njih odvrtel film s kupom spominov, marsi- komu pa se je oko orosilo, ko je nekdanji predsednik razreda prebiral imena že umrlih profesorjev in sošolcev. N.G. Razred maturantov pred 50 leti, in nekdanjih sošolcev SO let kasneje, ko so se za objektiv našega fotoaparata postavili pred vrata Prve gimnazije. vvozičku"" orjaško velezraščenko, ® bila na ogled na tradi- lalni gobarski razstavi na so imeli organizatorji '^ve nemalo težav, domačije Leskovarjevih Brezju pri Ločah pri Polj ča- se 14-kilogramsko veli- jo prepeljali na prednjem osebnega avtomobila, l^ilo pa se je pri premeš- Velikanke na razstavni ^^or- Kljub dobri volji In- ^a, kjer so si člani Go- družne Bisernica spo- največji nakupovalni vo- so si morali pomagati še da so končno odpelja- velikanko na razstavni stor. sta orjaško velezraš- ^ »odkrila« člana GD Bi- i^^a Ana Ivanovič in Ama- "olenc, ki sta se na do- mačijo Leskovarjevih odpravi- 4a iskat neko drugo zraščenko. Tudi pripravljavec razstave An- ton Poler je povedal, da tako velikanske zraščenke še ni vi- del, čeprav je v literaturi zapi- sano, da lahko goba zraste do 18 kilogramov. Mlada orjaška velezraščenka je po zatrdilih strokovnjakov zelo užitna. Sicer si je razstavo gob ogle- dalo precej obiskovalcev sej- ma. Predstavljenih je bilo 400- 500 vrst gob, ki so jih vsak dan sproti prinašali gobarji iz GD Bisernica. Izkazal se je tudi predsednik GD Joco Kelavič, ki je neutrudno razlagal o go- bah. Na razstavi je bilo med drugim moč videti zelo redko poljsko koprenko ter izredno lepe primere kukmakov in go- banov. US, Foto: MfŠO V Konjicah icmaiu Karitasov dom v Slovenskih Konjicah končujejo šestdeset milijo- nov tolarjev vredno naložbo - Karitasov dom za celodnev- no varstvo oseb z motnjami v duševnem razvoju. Večji del sredstev za zidavo je prispeval Karitas, gradnjo pa so z denarnimi prispevki omogočili tudi mnogi Konjiča- ni in drugi dobrotniki ter ko- njiška občina. Dom bodo od- prli 19. oktobra, na slovesnosti pa bo tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger. Dom za osebe z motnjami v duševnem razvoju v Sloven- skih Konjicah bo sprejel od dvanajst do šestnajst oseb, sta- rih nad osemnajst let. Idejni oče projekta, Konjičan Stane Pavrič, je povedal, da so pri zidavi upoštevali merila evrop- ske skupnosti. Poseben kombi bo zjutraj osebe pripeljal z raz- ličnih koncev vitanjske, zreške in konjiške občine in jih popol- dan odpeljal tudi domov. Pogoj za bivanje v domu je, da oseba ni vključena v nobeno drugo obliko institucionalne oskrbe. Prednost pri sprejemu bodo imeli domačini. Varovanci do- ma bodo deležni izpopolnjeva- nja osnovnih življenjskih na- vad ter splošne vzgoje; vse bo temeljilo na igri, saj bodo v domu osebe s težjimi motnja- mi v duševnem razvoju. Ob strokovnem in potrpežljivem delu v domu in ljubečem do- mačem vzdušju bodo tudi njim olajšane vsakodnevne tegobe. Dom dnevnega varstva bo upravljal sedemčlanski svet zavoda, ki bo sestavljen iz predstavnikov lastnika (Kari- tas), staršev varovancev, lo- kalne skupnosti, socialnega skrbstva in društva Sožitje. Starši varovancev oziroma nji- hovi skrbniki bodo za njihovo bivanje in oskrbo v domu pla- čevali le simboličen znesek. To je prva faza projekta, ki ga želijo uresničiti na tej lokaciji. Sledila naj bi zidava objekta, v katerem bi osebe z motnjami v duševnem razvoju zaživele v življenjski skupnosti. To po- meni, da bi v njem bivale za stalno. Tudi ta projekt bo predstavljal v Sloveniji novost. B.F. Kolo je način življenja S kolesom po Celju - zdravem mestu se imenuje športno rekreacijska prireditev, ki jo za soboto, 28. septembra, pripravljajo Projektna pisarna Celje - zdravo mesto. Zavod za zdravstveno varstvo. Športna zveza in podjetje Univer- zum iz Celja. V mesecu športa naj bi čim več ljudi spoznalo koristne učinke telesne aktivnosti, kamor sodi tudi kolesarjenje. Več kolesarjev in kolesarskih stez pa pomeni tudi manj avtomobi- lov, manj gneče, hrupa, izpušnih plinov in s tem prijaznejše, bolj zdravo okolje. Pribhžno 15 kilometrov dolgo progo bodo kolesarji prema- govah v soboto od 9.30 ure dalje z začetkom pred IV. osnovno šolo na Dečkovi cesti. Pot jih bo nato vodila do Lopate, Šmartnega v Rožni dolini, Vojnika, Arclina, Škofje vasi in čez Hudinjo nazaj na Dečkovo cesto. Člani treh najštevilčnejših družin, pet najstarejših kolesarjev in pet izžrebanih udele- žencev bo prejelo majice z znakom Celje - zdravo mesto. Prijavite se lahko pol ure pred pričetkom, startnina pa bo 100 tolarjev. - TC 24 ZA AVTOMOBILISTE Sintra, prvi opei iz ZDA Avtomobilske tovarne ved- no znova iščejo, najdejo in nato tudi ponudijo nove av- tomobile v novih razredih. V razredu tako imenovanih eno ali velikoprostorskih av- tomobilov, ki jim je na evrop- ske trge pot utrl predvsem renault espace, je v zadnjem času skoraj neverjetna gne- ča. Razumljivo, kajti tržne na- povedi so tako obetavne in privlačne (do konca tisočletja naj bi se letna prodaja teh avtomobilov povečala na 350 do 450 vozil), da si hoče skoraj vsaka avtomobilska hiša s svo- jim avtomobilom odrezati de- lež. Nemški in tudi ameriški Opel, ki je v rokah ameriške avtomobilske korporacije Ge- neral Motors (GM), doslej tak- šne vrste avtomobila iii imel. A zgolj doslej, kajti od novem- bra naprej bo tudi evropske- mu trgu na voljo sintra, prvi eno ali velikoprostorski avto- mobil te tovarne in hkrati prvi opel, ki ga bodo za Evropo izdelovali v ZDA. Opel sintra je torej delo Opla in GM-ovega oddelka za severnoameriške operacije. Navzven ponuja po- dobo in obliko, ki ni nič izjem- no nova, vendar je dovolj očit- no, da so si vsaj nekaj karose- rijskih potez sposodili pri omegi, največjem oplu ta hip. Z več kot 470 centimetri dolži- ne pa je nemško-ameriški av- tomobil vendarle za skoraj 15 centimetrov krajši od kara- vanske izvedenke omege, ven- dar je zato ustrezno višji (175 centimetrov), pa s 284-centi- metrsko medosno razdaljo, kar je več kot pri omegi. Bistvo avtomobilov kot je sintra je seveda v notranji pro- stornosti in univerzalnosti. V osnovi je sintra opremljena s petimi sedeži, za doplačilo se njihovo število poveča na se- dem ali celo na osem. Če je v avtomobilu prav toliko sede- žev, potem je prtljažnik naj- skromnejši (460 litrov), če je vozilo tako rekoč brez sede- žev (samo s sprednjima), po- tem pa se volumen razpolož- ljivega prtljažnega prostora poveča na 3763 litrov, kar po- meni, da gre v sintro nekako 7 tisoč pločevink (ameriška pri- merjava) in 1200 milimetrov široka evropaleta (nemška primerjava). V notranjosti je mogoče sedeže poljubno ure- jati oziroma jih kombinirati, jih spreminjati v mizice, sprednja dva sedeža je mogo- če pri izvedenki GLS obrniti za 180 stopinj. Motorja, ki bosta na voljo v sintri, sta za sedaj dva, za leto 1998 napovedujejo tudi turbo- dizel z neposrednim vbrizga- vanjem-goriva in s po štirimi ventili na valj. V osnovni izve- denki z oznako GLS se vrsti bencinski štirivaljnik z gibno prostornino 2,2 litra in močjo 104 kW/141 KM pri 5400 vrtlja- jih v minuti, kar pomeni, da zmore sintra največ 189 km/h in do 100 km/h pospeši v 12,7 sekunde (ob teži 1695 kilogra- mov). Zmogljivejša in bolje opremljena je različica z ozna- ko CD. Tej namenjajo šestvalj- nik z gibno prostornino 3,0- litra in močjo 148 kW/201 KM pri 6000 vrtljajih. To zadostuje za največjo hitrost 201 km/h in 10,8 sekunde pospeška do 100 km/h. Avto je ob tem serijsko opremljen z dvema zračnima varnostnima blazinama, zate- govalniki varnostnih pasov, klimatsko napravo, filtrom proti prašnim delcem, protib- lokirnim zavgrnim sistemom ABS, lahkimi kolesnimi platiš- či (za sintro, ki jo bodo pod tem imenom prodajali le v Evropi, v ZDA pa bodo na voljo tri izvedenke treh to- varn, je ameriška tovarna Fi- restone razvila posebne gume z dimenzijami 205/65 R 15) ipd. Avtomobil nastaja v tovar- ni v Doravillu v ameriški zvez- ni državi Georgiji, pri čemer OpeL računa, da bo v Evropi prodal kakšnih 40 tisoč sintr vsako leto. Pri nas bo avto na voljo januarja ali februarja, dotlej pa se je mogoče »tolaži- ti« s cenami v Nemčiji, kjer bo osnovna izvedenka naprodaj za 46, bolje opremljena pa za 59 tisoč mark. Na sliki: opel sintra. Panadrija predstavila novosti Minuli teden je na Ljubečni pri Celju podjetje Panadrija predstavilo novosti s področja pnevmatik proizvajalca Good- year. Poglavitne novosti so letna pnevmatika Club in zimski pnevma- tiki Eagle Ultra Grip in Eagle Ultra Grip 5. Govora je bilo tudi o nakupu kranjskega podjetja Sava in o razvoju trgovske mreže korporacije Goodyear v Sloveniji, katere zastopnik in distributer še naprej ostaja ljubljanska Panadrija. Srečanja so se udeležili tudi predstavnika korporacije Howard Steele in Robin McKnight ter direktor Panadrije Peter Kukovica. Mercedesi so se pocenili AC Intercar, uradni zastop- nik nemške avtomobilske hi- še pri nas, je v povprečju za pet odstotkov znižal cene mercedesov. Vse kaže, da je Autocom- merce, ki je »lastnik« AC Inter- car, zagotovil do konca leta dovolj velik izvoz slovenskih sestavnih avtomobilskih delov, kar je omogočilo znižanje cen. Bolj ali manj je znano, da lahko tisti uvoznik tujih avtomobilov, ki svoj uvoz vozil vrednostno pokrije z izvozom slovenskega blaga, doseže znižanje carin- skih dajatev. Kot pravijo pri AC Intercar, bo vse to zadoj da bodo cene nižje do k leta. V povprečju so tako cedesi razreda C cenej: 2500 mark, razreda E za mark in razreda S za mark. Vse kaže, da se ned predstavljeni roadster SLl bo pocenil, kar je po svoj( ■ razumljivo, saj je povpra nje po tem avtomobilu tur nas izjemno. Letos so že (i smo že pisali) prodali vso: tovljeno količino SLK (pr no 12 vozil), prihodnje le naj bi prodali od 40 do 50 Na sliki: mercedes C - A ZA AVTOMOBILISTE 25 toistvo porscheja boxsterja Porsche je dolgo napovedoval, sedaj pa avtomobilskim novinar- »redstavil svoj novi avto- jl boxster. To je ali bo enejŠi porsche, hkrati pa ijjpbil, ki naj bi tovarni psel veliko tržnega uspe- istem ugodne poslovno- ične čase. jbil, ki bo povečal konku- 0 roadsterjev tako na jlcem kot na vseh drugih Kajti letos sta podobno J, predstavila že Mercedes )inBMW (Z3). Boxsterje ja dvosedežnik, z motor- li je nameščen tik pred jo premo in takoj za obe- edežema. Takšna zasnova ija zelo dobro lego na ce- arpa je tako ali tako pogoj jvno hitro vožnje, s čimer i-ob drugem - novi porsc- rekašal svoje neposredne lece. Ob vsem drugem je nivost tega avtomobila tu- da ima dva prtljažnika, ki aj ponujata 260 litrov vo- la, kar je zelo spodobna Ika za tovrstno vozilo. Vsaj mbe vredna značilnost (erja je tudi to, da se plat- 1 streha zapre in odpre v idvanajstih sekundah, kar pomeni, da gre za skoraj izjem- no hitrost, kajti za takšno »ope- racijo« je običajno potrebnih 20 do 25 sekund ali celo več!* Tovarna ob tem za doplačilo ponuja tudi trdno in aluminija- sto streho ter poseben prtljaž- nik, ki omogoča tudi prevaža- nje koles ob odprti strehi. Sku- paj z novim avtomobilom je tovarna ponudila tudi na novo razviti bencinski šestvaljnik bokser zasnove (nasproti leže- či valji). Ta je opremljen z Boschevo motorno elektroni- ko, medtem ko ima vsak valj po štiri ventile ter štiri odmične gredi v glavah in sedemkrat uležajeno ročično gred, kar je novost oziroma posebnost. Motor zmore 150 kW/204 KM pri 6000 vrtljajih v minuti (na- vor je 245 Nm pri 4500 vrtlja- jih), tovarna pa ob tem ponuja dve kombinaciji: ali petsto- penjski ročni menjalnik ali pet- stopenjsko prestavno avtoma- tiko vrste tiptronic. V tem pri- meru je stikalo za prestavljanje nameščeno na volanu oziroma volanskem obroču, kjer priti- skanje na zgornji del pomeni prestavljanje navzgor, pritiska- nje na spodnji del pa prestavlja- nje v nižje prestave. Najvišja hitrost je 250 km/h, do 100 km/h pa boxster pospeši v 6,9 sekunde, kar je zelo ugoden podatek. Pri Porscheju pravijo, da imajo za avtomobil že sedaj več kot 12 tisoč prednaročil, kar je vsekakor izjemna števil- ka, ki zbuja veliko upanje. Vsaj v Nemčiji bo boxster stal 76.500 mark, po koliko in kdaj bo na voljo na Slovenskem pa je še povsem v oblakih. Na sliki: porsche boxster. MOTCKmiZEM Kupujemo dirkalnik ate preveč denarja? Ste ' zmagovalec? No, po- koliko boste odšteli 'odoben tekmovalni mo- el. . ohanova Honda NSR 500 N: 1 milijon DEM, pol- ■^iška Roc Vamaha: 8- '^anj. Preveč? Poglejmo ■■Bike Serijo. Tekmovalni 3 Ducati 916: 100 tisoč DEM, tovarniško pripravljen Suzuki GSX-R 750: 200 tisoč DEM. Še vedno preveč? Ostanejo vam še monomarca dirke s skoraj serijskimi motocikli. Vamaha Single Cup SZR 660: 15 tisoč DEM, Aprilia Challen- ge RS 250: 16 tisoč DEM, Scoo- ter Cross Competition Piaggio NTT 70 Malossi: 9 tisoč DEM. Korajžna punca '^eti žensko na motociklu, ki ga povrhu vsega še pelje, '^kdanja podoba povprečnega mesta na zahodu. Pri '■ ^og ji daj zdravja, staršem pameti in ne vem kakšnih '\'etov vse so deležne slovenske motoristkinje. smo! Globoko zaplankani. Kapo dol pred motorist- Ijmi in vsemi tistimi, ki to bodo. Eno takih imamo blizu. J^ria, prijatelji ji pravijo Manca, iz Vojnika je ljubiteljica '^olesnikov z dušo in telesom. Tako kot večini punc so ji chopperji. A ima to prednost, da ga vozi. Ponosna je na Kawasakija in na starše, ki so razumeli njeno ljubezen ■notorjev Prenovljeni twingo na Slovenskem Novomeški Revoz sloven- skim kupcem že ponuja ne- koliko prenovljeni twingo, najmanjši avtomobil v pro- gramu in hkrati vozilo, ki je ob predstavitvi leta 1993 zbu- dilo izjemno pozornost zara- di svoje oblike in nekaterih drugih posebnosti. Sedanji twingo se od prejšnje generacije razlikuje predvsem po tretji zavorni luči, namešče- ni v zgornji rob zadnjih oziro- ma tretjih vrat, medtem, ko je več novega pod motornim po- krovom. Avtomobilu namreč doslej namenjajo novi 1,2-htrski ben- cinski štirivaljnik, ki sicer poga- nja tudi clio. Agregat zmore 60 KM, zelo ugodno je razporejen navor, po novem je treba olje v motorju zamenjati na vsakih 15 tisoč kilometrov, vžigalne svečke pa na 30 tisoč prevože- nih kilometrov. Že doslej je bil twingo naprodaj s samodejno sklopko (zgolj prestavljanje s prestavno ročico brez sklop- ke) in z ročnim petstopenj- skim menjalnikom, sedaj pa ponujajo tudi avtomatiko. No- vih je tudi nekaj barv zunanjo- sti, izboljšano je udobje, pove- čana varnost, pri Revozu pa vozilo ponujajo za najmanj 1,37 in največ 1,52 milijona tolarjev. Na sliki: prenovljeni twingo. Veliko kupcev za mercedes SLK Julijska predstavitev roadsterja SLK je bila napoved septembr- skega začetka prodaje avtomobila v evropi. Že tedaj je Mercedes Benz ugotavljal, da utegne biti povpraševanje večje od prodtikcije (v letu dni 35 do 45 tisoč avtomobilov) in zato čakalni roki dolgi. Vse kaže, da se to že dogaja, vsaj če sodimo po ugotavljanju AC Intercar, ki na Slovenskem uradno prodaja mercedese. Ob slovenski predstavitvi malega roadsterja, ki ga poganjata dva motorja (z močjo 136 KM in 193 KM), je bilo očitno slovensko navdušenje kupcev, kajti letos so že prodali 12 avtomobilov oziroma za 100 odstotkov več, kot so računali oziroma kolikor vozil naj bi dobili. V prihodnjem letu naj bi prodali od 50 do 60 SLK, pri čemer je seveda vprašanje, ali bo Mercedes Benz uspel dobaviti toliko vozil, kot jih je AC Intercarju obljubil. Kaže omeniti, da je SLK 200 na voljo za nekaj več kot 70, SLK 230 kompresor pa za malo več kot 80 tisoč mark. Cesta v Trnovlje 17 Na podlagi določil Statuta začasna uprava delniške družbe Celjske mesnine d.d. CELJE, Cesta v Trnovlje 17 SKLICUJE I. skupščino delničarjev, ki bo 29. oktobra 1996 ob 10. uri na sedežu družbe v Celju, Cesta v Trnovlje 17. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti. 2. Izvolitev predsednika skupščine, dveh preštevalcev gla- sov in notarja v vlogi zapisnikarja. Predlog sklepa: Izvolijo se organi skupščine v predlagani sestavi. 3. Določitev dnevnega reda. Predlog sklepa: Sprejme se predlagani dnevni red. 4. Sprejem poslovnika skupščine. Predlog sklepa: Sprejme se poslovnik o delu skupščine v predla- ganem besedilu. 5. Poročilo o poteku lastninskega preoblikovanja. Predlog sklepa: Skupščine se seznani s poročilom o lastninskem preoblikovanju Celjskih mesnin d.d. 6. Obravnavanje poslovnega poročila za leto 1995. Predlog sklepa: Sprejme se poslovno poročilo za leto 1995 po predlogu uprave. 7. Delitev dobička za leto 1993,1994 in 1995. Predlog sklepa: Ugotovljeni dobiček za leto 1993, 1994 in 1995 ostane po predlogu uprave nerazporejen. 8. Izvolitev in potrditev članov nadzornega sveta. Predlog sklepa: Izvolijo in potrdijo se člani nadzornega sveta v predlagani sestavi. 9. Določitev sejnin članom nadzornega sveta. Predlog sklepa: Določijo se sejnine članom nadzornega sveta v predlagani višini. 10. Imenovanje revizorja za poslovno leto 1996. Predlog sklepa: Imenuje se predlagani revizor za poslovno leto 1996. II. Vprašanja in pobude delničarjev. Na skupščini se odloča o objavljenih predlogih po posameznih točkah dnevnega reda. Morebitni nasprotni predlogi delničarjev morajo biti podani v pisni obliki, razumno utemeljeni in vloženi v sedmih dneh po objavi tega sklica neposredno na sedežu družbe ali priporočeno po pošti. Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda je na vpogled vsem delničarjem na sedežu družbe (v tajništvu), vsak delovni dan od 12. do 14. ure. Pravico do udeležbe na skupščini in glasovalno pravico imajo delničarji ali njihovi pooblaščenci, ki pisno najavijo svojo udeležbo na naslov družbe, vsaj tri dni pred sejo skupščine. Pooblastilo mora biti pisno. V primeru, da skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne ob 14. uri v istem prostoru. Skupščina bo takrat odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapi- tala (drugi sklic). ZAČASNA UPRAVA Direktor Izidor Krivec, dr. vet. med. 26 FEUTON-INFORMACIJE Zahodna obala Rečni čoln je ob glasnem ritmu razmajanega motorja počasi drsel skozi temno ze- leno vodo. Nizki bregovi po- raščeni s palmami in ostalim tropskim zelenjem so zavijali ozek kanal v blagodejno sen- co. Pod krošnjami mogočnih kokosovih palm so se skriva- le majhne hišice, krite z rdeči- mi strešniki. Kokos, kokos vse naokrog, v vrhovih palm, kot tisočletna preproga na oz- kih rtih med številnimi kanali, kot vrv na težkih tovornih jadrnicah, kot domačinova mreža za lovljenje rib... Nara- va je na ozkem obalnem pa- su, bogatem s sladko in mor- sko vodo, ustvarila čudežno čipko, sestavljeno iz številnih ozkih vodnih niti in plitkih jezerc v katerih se meša slad- ka z morsko vodo. Dežela je na svoje nizke bregove skozi tisočletja vabila ljudi j. obi- ljem rib in kokosovih orehov. Ljudje so se prilagajah nove- mu okolju, ki daje in včasih, ko se razdivja, tudi jemlje. Na ozkih pasovih zemlje, nekaj kvadratnih metrih, so si ob hišah omislili majhne vrtove in živali kot so race, kokoši, pa tudi prašiče in krave. Na ladjo sva se vkrcala v Quilonu na zahodni obali In- dije. Majhno mesto je polno starih lesenih hiš, katere raz- majane strehe visijo nad ve- trovnimi ulicami. To je bila tudi najina najjužnejša točka v Indiji. Tu sva se obrnila proti severu. Počasna vožnja med mestoma Quilon in Ernaku- lam je bila sprostitev za mojo dušo, utrujeno od nenehnega norenja med indijskimi mesti, hitenja od templja do templja in utesnjena od vesoljnih množic. Naša ladja je prehite- vala težke črne tovornjače, katerih neštetokrat zašita ja- dra, so kraljevala na zelenem platnu tropskega rastlinja. Mimo nas so divjale elegant- ne piroge z visoko dvignjeni- mi kljuni, ki so kot ustvarjeni za rezanje vode. Zmajevske ladje polne črnih ribičev z ru- tami okoli glav in krili okoli ledij, ki so med divjo vožnjo iz mrež reševali nočni ulov, so gnali močni izvenkrmni mo- torji. Tu pa tam se je ozek kanal razširil v jezero, poseja- no z lesenimi ploščadmi, na katerih so se šopirile ogrom- ne, pajkom podobne kitajske mreže. Življenje se je v svetu gostega zelenja odvijalo s hi- trostjo tovornih čolnov na ja- dra. Simfonija narave Popoldne se je prevešalo v večer. Na ladji je bilo le nekaj potnikov. Večina jih je odšla, ko smo se prisilno ustavili zaradi popravila ladijskega vi- jaka. Bela mladina, okužena z ritmom tehno glasbe, ni mo- gla sprejeti mirne toda veli- častne simfonije narave okoli nas. Vožnja čolna je postala zanjo kratkomalo prepoča- sna in dolgočasna. Sedel sem na ladijski strehi in strmel v ogromno rdečo kroglo pred mano. Kozmična žoga je bledela in se bližala nazobčanim vrhovom palm. Še trenutek in zelene palme so postale samo črne sence na platnu večernega sonca. Nad pokrajino »Backvvater« je zavladala noč. Polzeli smo med nizkimi bregovi. Glasovi v noči so pri- povedovali, da je pokrajina vedno bolj naseljena. V temi so se prikazale številne lučke sveč. Škržatom se je pridruži- la pesem iz človeških grl. Tu pa tam so se oglasili cerkveni zvonovi. Bila je velika noč. V moje srce se je naselilo do- motožje. Prav mesta Quilon, Cochin in Cahcut na zahodni obali indijske države Kerala so pr- va videla portugalske osvajal- ce. S prišleki je prišla tudi krščanska vera, sprva nena- silno, nato pa z ognjem in mečem inkvizicije, ki ni poz- nala milosti za drugačno mi- sleče. Pri prvem obisku Indije so Portugalci, kar je na meji verjetnega, imeli kipe na ste- nah hindujskih templjev za nerodno predstavitev Marije in svetnikov, hindujce pa za člane primitivne krščanske sekte. O tem so ob vrnitvi tudi poročali kralju. Misijonarsko ledino so v Indiji orah jezuit- ski misijonarji in med njimi tudi take veličine kot je svet- nik Frančišek Ksaverij, ki so ga ' imenovali tudi Apostol vzhoda. Ni čudno, dž se je njihovo seme na zahodnih obalah Indije obdržalo do da- našnjih dni. Kamorkoli greš po lepem mestu Mysore, te obkroža duh po sandalovini, jasminu in vrt- nicah. Kjerkoli ponovno zavo-- haš te lepe vonjave, te spomin ponese nazaj v svetov^ stolnico kadila, kjer s roke žensk in otrok na milijone in milijon^' nih paličic v majhnih d skih podjetjih. Vendar p niso privabljale majhne paličice, niti indijsko pQ in izdelki iz slonovi^, magnet naju je vlekla q na palača v središču | Sklop obokov, stolpov ii čečih kupol v indo-s^ skem slogu je še veličas ker ga obkroža prostran rišče z vrtovi. Hodil S( mozaikih skozi ekstrav ne prostore okrašene 2 nim steklom, mimo ogledal, skozi vrata iz čipke okovano v srebro to. Iz slik, obešenih na 1 pod čvrstimi mahagoni stropi, so zrli name, vs ljudje preteklih obdol ljudje so, še pod brita okriljem, vladali dvern; nama Indije in dvesto nom ljudi. Vse lepe reči se enkra čaj o in tako so mahara odhodom Britancev iz leta 1947 izgubili najmo oporo. Prepričali so jih, pristopili k novi indijski Zato so po indijski ustc bili odškodnino, ali nek vilegijev. Med maharac ki so sicer veljali za des) in sebične, je bilo tudi naprednih in človešk spominu bodo ostali svoje ekstravagantnosti z njihovimi zajetnimi pi mi je povezanih toliko |i jetnih pripovedk o bog; ljubezni, pogumu, splel nju in razuzdanosti, da mogoče, da bi bile vse j Ijene. Tropska idila zahodne obale. JAVNI RAZPIS za izbiro najugodnejšega ponudnika za obnovo strehe na Kulturnem domu v Štorah. 1. Investitor: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore. 2. Predmet razpisa: celotna obnova strehe na Kulturnem domu z vsemi gradbenimi, instalacijskimi in obrtniškimi deli. 3. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: -registracija za opravljanje dejavnosti ali obrtno dovoljenje -poslovno referenčna lista -plačilni pogoji s % in rokom kreditiranja 4. Rok za začetek del in orientacijska vrednost del je odvisna od odobritve proračunskih sredstev, sklenitev pogodbe pa od obsega razpoložljivih sredstev. 5. Ponudbe morajo biti oddane v roku 8 dni po objavi. 6. Ponudnike bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 15. dneh po odpiranju ponudb. 7. Vse morebitne dodatne informacije lahko ponudniki dobijo na Občini Štore ali po telefonu (063) 771-469. Odvetnik Matija Rožič, Gregorčičeva 1, 3000 Celje razpisuje prosto delovno mesto odvetniški pripravnik Razpisni poaoii: - v RS pridobljen strokovni naziv diplomirani pravnik - da je državljan RS - priporočljive delovno izkušnje, lahko tudi brez Delovno razmene sklepamo za do- ločen čas. Prijave s kratkim življe- njepisom in dokazili o izobrazbi poš- ljite v roku 15 dni po objavi oglasa na gornji naslov. Kandidate bomo povabili na razgo- vor in o izbiri obvestili v roku 30 dni po objavi razpisa. INFORMACIJE 27 28 ZA RAZVEDRILO GUSBA 29 Festival festivalov v Laškem ^ polno dvorano Kultur- I centra v Laškem se je (j,ji četrtek začela druga abonmaja polk in valč- oziroma domače zabavne Ijg. Ker so nastopili zmago- l^eh letošnjih slovenskih jglov, lahko mirno zapiše- je šlo za festival festiva- poslušalci so tako v živo liin slišali tudi tiste nagra- sldadbe, ki še niso na jgtkih in se še ne predvaja- , naših radijskih postajah. JJ^^tri ure je trajal imeni- [jastop ansamblov Braneta ^a. Primorskih fantov, ,in Slovenskega kvinteta ter posameznikov: citrarja (3 Barleta iz Velenja in har- ilcarja Roberta Goličnika. o predstavili festivale v Vur- u, Števerjanu in Ptuju ter ih in Ljubečni. Ansambel eta Klaužarja, ki letos praz- l5-letnico, je znova navdu- jdlično glasbeno izvedbo in m vse skupine ter že tradi- ilno vsebinsko dobrimi tek- jer prednjači Franc Černelč. orski fantje so se pohvalili z uspešno sezono (tudi fi- no!), ogreli z značilnim eramentom in presenetili z ;ovalno skladbo Decembr- an iz Števerjana, ki je pravo rotje njihovega dosedanje- epertoarja. Publika jih je ušeno sprejela. Mlad an- jel Rosa iz Slovenj Gradca je iv začetku precej nepotreb- eme, ko pa je zasliši moč- no ploskanje se mu je »odprlo« in šlo je kot po maslu. Res so obetajoči! Posebno poglavje je predstavljal Slovenski kvintet. skupina izvrstnih posamezni- kov, ki so neverjetno močni tudi kot ekipa na čelu z odličnim glasbenikom in vodjo Primožem Koscem. Navdušila sta tudi po- sameznika mojster citer Griže 96 Mario Barie iz Velenja in najboljši harmonikar z Ljubečne 96 Robert Goličnik iz Topolšice. Vodje ansamblov so letos pr- vič dobili tudi spominske kip- ce, ki so ročno delo in unikat- ni, predstavljajo pa harmoni- karja, ki je tudi maskota abon- maja. Maskoto in sceno je od- lično pripravil Franek Marko- šek, tehnična ekipa je poskrbe- la za nemoten potek koncerta, ozvočenje sta prevzela Drago Krajnc in Lovro Škorja, »ko- mandant« pa je bil ravnatelj Kulturnega centra Laško Jure Jan. Prvič se je pojavil tudi glavni sponzor Gradbeništvo Hudournik iz Celja,-ki je prev- zel patronat nad celotnim abonmajem. Otvoritveni koncert je uspel in nakazal znova zanimivo glasbe- no sezono. Tretji četrtek v okto- bru bo verjetno še bolj vroče, kot je bilo na uvodu, saj bo v Treh lilijah abonmajski koncert dveh imenitnih skupin Slak in Čuki. Abonma pa se vse bolj širi tudi izven Laškega, saj so številni abonenti z različnih krajev celj- skega območja in iz Zasavja. TV Prihajata Barbara in Petra Košar letošnji prireditvi Pokaži ^aŠ v Dobju pri Planini fišli, zapeli in dobesedno ^tli z vso ostalo konku- J> ki je ni bilo malo. To sta in simpatični Barbara in ' Košar iz Šentjurja, ki sta Prav v času prireditve v ^ na počitnicah v Sloveni- •^imivo je, da sta obe de- stari 19 in 15 let, bih " slovenskim staršem v ^iji in se v rojstni kraj ^^ vračata pretežno ob ''^icah. Kljub temu dekleti govorita slovensko. De- ^^liko nastopata v Nem- čiji, sicer pa se ukvarjata s športom, hodita v naravo... Pripravljenih imata že osem skladb, štiri v nemščini in prav toliko v slovenščini, ki so po- snete na delovnem CD. Sloven- ske skladbe jim je napisala Ve- ra Šolinc, ki pravi, da iz obeh deklet še nekaj bo. Njun na- stop je prikupen, svež in pri- vlačen. Ob uspehu v Dobju sta nastopih tudi na reviji domačih zabavnih ansamblov v Šentjur- ju, kjer se nista mogli načuditi, kako lepo so ju poslušalci spre- jeli. Zdaj sta spet v Nemčiji, kjer pripovedujeta o poletnih uspehih. T.VRABL Večer z Otom Romoifi v okviru Taborskih dnevov v Žalcu bo tudi koncert do- mače zabavne glasbe, ki bo posvečen delu znanega glas- benika Savinjske doline Ota Roma. Koncert bo v žalskem kulturnem domu v četrtek, 26. septembra ob 19.30. uri. Predstavil se bo Oto Rom sam, s pevkama in svojimi go- sti, med katerimi bodo tudi Vitezi polk in valčkov, trio Vi- kija Ašiča in vokalna skupina oktet Studenček. Oto Rom se z glasbo ukvarja že več kot 40 let, najbolj popu- laren in aktiven pa je bil v letih od 1969 do 1971, ko je sodelo- val na natečaju RTV Ljubljana za nove melodije. Med 280 prispelimi melodijami jih je komisija izbrala 48 in med njimi je bilo šest Romovih. S skladbo Kjer teče Savinja je osvojil celo 2. mesto, zapela pa sta jo Ivanka Kraševec in Rafko Irgolič, posneta pa je bila na veliko ploščo pihalne- ga orkestra pod vodstvom Francija Puharja. Oto Rom je s svojim ansamblom prvič na- stopil že 1. maja 1954 na Šmo- horju, veliko pa je sodeloval tudi z Radiom Celje, zlasti v letih 1964, 65 in 66. Oto Rom igra danes na har- moniko pokojnega Vitala Aha- čiča, najbolj žal pa mu je, da je zelo malo njegovih skladb po- snetih na nosilcih zvoka. V Žalcu se bo predstavil sam ter s pevkama Marijo Lešer in Na- tašo Krajnc, s katerima v zad- njem času veliko nastopa, na- pravil pa je tudi prve posnetke v studiu Zlati zvoki. Gostje bodo Vitezi polk in valčkov Boris Terglav, Franci Zeme, Tone Videč, Vilki Ograjenšek, Mirko Polutnik in Viki Ašič, ki se bo predstavil tudi s triom ter spremljal vokalno skupino Studenček pod vodstvom Iva Kneza. Večer z Otom Romom in njegovimi gosti bo tudi lep spomin na glasbeno dogajanje v Savinjski dolini, ki je bilo svoje dni bolj živahno, kot je danes. Na posnetku je Oto Rom (levo) z odgovornim uredni- kom ZKP RTV Slovenija Ivom Umekom iz Celja. TONE VRABL Kdor vesele pesmi poje Morko Galič iz Šempetra je izdal prvo koseto Kdor vesele pesmi poje je naslov prve kasete Marka Galiča iz Šempetra. Posnel jo je v studiu Zlati zvoki. Marko, kako si zajadral v glasbeni svet? Peti sem začel pri šestih le- tih in takrat sem posnel na Radiu Slovenija svojo prvo pe- sem Al' res sem premajhen? To je pesem, ki jo bodo poslu- šalci med drugimi tudi našli na moji kaseti. Kje si prvič nastopil? Prvi koncert je bil na Bledu na Alpskem večeru leta 1992. Si takrat prepeval narod- nozabavno ali zabavno skladbo? Narodnozabavno, ker sta bili prvi dve pesmici narod- nozabavni, na kaseti pa imam zdaj predvsem zabavne skladbice, ki so mi tudi bolj všeč. Te je bilo kaj strah, ko si prvič nastopal? Ja, imel sem tremo. Kaj pa zdaj? Imaš še vedno tremo? Včasih. Odvisno od tega ko- liko je ljudi. Če jih je vehko, me postane strah, kaj bodo naredili, če se zmotim. Se bo- do smejali oz. kako se bodo obnašali? Hodiš v glasbeno šolo? V glasbeni šoli v Žalcu igram trobento in klavir. Kaj pa pravijo tvoji sosed- je, ko vadiš doma? Pravijo, da sUšijo predvsem moje igranje na trobento, se pa ne pritožujejo, ker imajo to ra- di. Katera skladba na tvoji ka- seti ti je najbolj všeč? Moj rumeni balon in Ni res, da sem zaljubljen. Pa si kaj zaljubljen? Sem, samo ne bom povedal v katero punco. Kaj pa kakšen balon imaš doma? Pred leti sem jih imel zelo rad, zdaj pa nisem več tako otročji. Zakaj pa je po tvojem mne- nju naslov kasete Kdor vese- le pesmi poje? Mogoče zato, ker sem na naslovnici kot Kekec in ker je Kdor vesele pesmi poje Kekče- va pesem. Na naslovnici je tudi kuža. Je tvoj? Seveda, ime mu je Grant in je nemški ovčar. Imate doma še kakšno drugo žival? Papagaja imam v svoji sobi. Pred kakšnima dvema letoma pa je imela moja sestra Katari- na ribice. Se tudi tvoja sestra ukvarja z glasbo? V glasbeni šoh igra saksofon in klavir. Kaj bi želel postati, ko boš velik? Veliko želja imam, pa se še nisem odločil, katero bi ure- sničil. Starši mi pravijo naj bom operni pevec, jaz pa mi- slim, da bom policist. SIMONA BRGLEZ FULL COOL DEMOTOP V otroški oddaji Full Cool, ki je na sporedu radia Celje vsako sredo ob 18. uri, po dvomesečnem premoru ponovno začenjamo z rubriko Full Cool Demotop. V Novem tedniku boste našli kupončke, s pomočjo katerih lahko glasujete za demo posnetke, ob koncu prihodnjega meseca pa bomo izbrali zmagovalko oddaje, med kuponi pa izžrebali nagrajenca. Še vedno pa vabimo vse, ki radi pojete, ste stari do 15 let in bi se z želeno skladbo radi predstavili v naši oddaji, da nam pišete na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, za oddajo Full Cool. SIMONA 30 GLASBA GLASBENI EX-PRESS Angleški skladatelj in mul- tiinstrumentalist MIKE OLDFIELD se po finančno precej neuspelem projektu »The Song Of Distant Earth« iz leta 1994 spet vrača na glasbe- no prizorišče. Tokrat z novim imageom in kompaktno ploš- čo »Voyager«, na katero je Old- field uvrstil deset instrumen- talnih skladb. Kar polovico teh je Oldfiled povzel iz bogate glasbene zakladnice keltskih, irskih in škotskih ljudskih pe- smi, jih seveda na novo prire- dil in jim nadel zanj značilen »highlanderski« pridih. Creation records, založba že kar nemarno popularnih OASIS, je sredi tega meseca med glasbene novinarje lansi- rala senzacionalno vest, da se ta vodilni brit-pop bend razha- ja. Kmalu se je izkazalo, da gre le za dobro premišljeno in odmevno marketinško pote- zo, ki je še povečala prodajo njihovega drugega albuma »Morning Glory«. Slednji se že skoraj leto dni zadržuje čisto pri vrhu britanske lestvice naj- bolje prodajanih LP-jev, od tam pa ga bo najbrž izrinil šele njihov novi album, ki bo izšel v začetku prihodnjega le- ta. Do takrat bodo Oasis, ki že skoraj tri leta brez prestanka koncertirajo, počivali in poča- si aranžirali in posneli sklad- be, ki jih je Noel Gallager že pripravil za tretji album. Novi album irskih super- zvezdnikov U2 naj bi izšel sre- di prihodnjega meseca in bo najbž pravi šok za ljubitelje te skupine, ki je v osemdesetih z LP-jema »The Joshua Three« in »Rattle And Hum« postala prava ročk institucija. Večina skladb na novem LP-ju bo na- mreč narejena v zmeraj popu- larnejšem trip-hop stilu, za kar ima poleg članov benda, ki zadnja leta kar pridno sledijo svetovnim glasbenim tren- dom, precej zaslug »peti član« benda U2, kultni DJ in produ- cent HOWIE B. Poleg omenje- nega bosta na albumu, ki ga U2 pripravljajo v Dublinu in na Floridi (Miami Beach), so- delovala tudi producenta Flood in Nelle Hooper, ki sta neizbrisen pečat dala nekate- rim stvaritvam skupine U2 v devetdesetih. Konec oktobra se na koncert- ne odre spet vrača angleški teh- no pop duo ERASURE. Vince Clack in Andy Bell bosta sku- paj s predvozači DUBSTAR kar 21-krat nastopila v Veliki Brita- niji, kjer bosta poleg starejših uspešnic prvič v živo predstav- ljala tudi skladbe z lani objav- ljenega istoimenskega albuma, slišati pa bo mogoče tudi nekaj povsem novih skladb, ki jih bo založba Mute objavila spomla- di. THE STONE ROSES so končno le našli novega kitari- sta. Johna Squirea, ustanov- nega člana, kitarista in avtorja nekaterih najbolj vročih šti- klov »kamnitih rož«, je prejš- nji mesec zamenjal Aziz Ibra- him. The Stone Roses (lan Brown, Mani, Robbie Maddix in Nigel Ippinson) so z novim kitaristom prvič v javnosti na- stopili na slovitem ročk festi- valu Reading konec avgusta, po krajši turneji pa se bo pete- rica zaprla v studio, kjer bodo posneli material za novi al- bum - po istoimenskem prven- cu (1989) in lanskem albumu »Second Corning« bo to šele tretji album v njihovi že več kot deset let dolgi karieri. Po predvolilnem glasbenem golažu, ki ga je »ljudski« Ja- nez Podobnik udejanil na plošči »Za Slovenijo z ljubez- nijo«, se je v boj za potencial- ne volivce, ki radi poslušajo glasbo, vključila še Združena lista in njen podmladek Mladi forum. Na kompaktno ploščo, ki jo je založila založba FV, je omenjena pohtična združba uspela spraviti 14 znanih slo- venskih skupin in solo-godbe- nikov (Magnifico, Borgesia, Avtomobili, Jani Kovačič...), ki so zapeli nekatere najbolj udarne revulucionarne in par- tizanske pesmi. Kontraverzni film »Ročk And Roll Circus«, ki so ga THE ROLLING STONES skupaj z gosti (The Who, Eric Clapton, John Lennon...) posneli leta 1968 takoj po izidu odličnega albuma »Beggars Banquet«, bo prvič javno prikazan naslednji mesec na newyorškem filmskem festivalu. Film, ki je v glavnem zapol- njen s koncertnimi posnetki legendarnih Rollingov in skupine The Who, so skoraj tri desetletja v bunkru zadrževali kar Rolling Stones sami, saj so bili Mick Jagger, Keith Richards, Charlie Watts, Bili Wyman in Brian Jones nezadovoljni s svojim nastopom, ki so ga z izvedbo mini rock-opere »A Quick One« povsem zasenčili že omenjeni The Who. Pri ljubljanski založbi Dallas je pred kratkim izšel (j koncertni album »Živi kurac« najudarnejške in najbizar hrvaške ročk zasedbe LET 3. Gre za kompilacijski albuti katerem so Mrle, Prlja, Ivica, Orijen, Klas in Marko j trideset skladb, ki so jih posneli na koncertih v Ljubljani, Zagrebu in na interni veselici na Krku. STANE ŠPi GLASBA JE ŽIVUENl Janko Ropret - voditelj, pev« Zakaj se vse več slovenskih pevcev zabavne glasbe vklju- čuje v vrste voditeljev, modera- torjev? Janko Ropret, ki je na zvezdniškem nebu zasijal kot pevec, se je kasneje celo bolje znašel kot radijski voditelj, pri- pravljalec in avtor oddaj. Poznamo ga kot voditelja dveh popularnih oddaj Stop popa 20 in v nedeljo zvečer, kjer je pogumno nasledil le- gendo Marjana Kralja. Na radijskih valovih pa nam vsak dan tudi zapoje. Pravi, da je bila njegova največja i šnica pesem Moje orglic jo je zapel na enem i; festivalov Slovenska pop Uspešnica predvsem z besedila Franeta Milčins Ježka in zaradi tipično sli: skega pristopa k celotni s O glasbenikih, ki vstop, politiko, pa meni Ropret le: »Vsi imajo radi mec pozornost in če je pre dobiš kot pevec, imaš gle( situacijo morda več mož na politični sceni...« Glasbena anekdota Zagrebška dama je pripeljala svojega sina k sladateljul] Zajcu in ponosno rekla: »Mojster, moj fant je velik glasbeni talent. Poleg tega frizuro kot kak Beethoven. Prosim vas, prisluhnite, kako igi klavir!« Zajčje pogledal fanta, kije imel resnično dolge in košate It ga prosil, naj za klavirjem pokaže, kaj zna. Ko je mh končal, je srečna mati vprašala skladatelja, kaj naj s fantom Zaje pa je ravnodušno dejal: »Dajte ga ostriči!« Simone .Slogan Kolinske za ta teden se glasi: • S težavo požiram slino, ko zagledam špricar z EDINO! Teodor Čop, K 20 VROČIH RC VRTIUAK POLK IN VALČKOV LESTVICE - TUJINAl INFORMACIJE 31 32 _i KRONIKA Na potezi je psihiater Na sojenju Josipu Šimicu, lFrancek< lepo lula in tako prišpara- mo na času, ker si pač ni potrebno umiti rok.« »A tako... Ja, to že res, vendar mi ne gre v račun, kako ga potem potisnete nazaj.« »Nazaj, no, zato pa uporabimo žličko...« Pa da ne boste mislili, da imamo pri nas takšne restavracije. Lojza je zaneslo v Avstrali- jo, v Sidney, tam pa sta ga opazovala naša dopisnika Erika in Herman Koželj, ki sta vse skupaj lepo zapisala. Lojze Krašek pa je ugotavljal, kaj bo mali vnukec, za kar ste mu prisodili največ glasov. Zanj je glasoval tudi Ivan Strmole iz Celja, ki smo ga izžrebali med kuponi. Oba vabimo konec tedna na izlet v neznano. SALA TEDNA Pofififc bo Prvorojenca ima v navzočnosti obeh star- šev na rokah stari oče, pa pravi mamica: »Oh, kako je lep, gotovo bo filmski igralec.« »Po mojem bo menedžer, poglej, kako pametno gleda,« pravi očka. »Jaz pa pravim, da bo politik,« pravi stari oče. »Poglejta, v oči me gleda, smeje se mi in serje.« ^ Krsi v župnišče pride bivša partijska Zofka in vpraša, če bi jo lahko krstili, kar ji je bilo ugodeno. »In kaj naj oblečem za sveti obred?« »Težko vprašanje«, ji odgovori župnik. »Pri nas imajo ponavadi pleničke«. Prepozno opazil Janez in Micka se prepirata. Mica pravi: »Nora sem bila. ker sem te vzela.« »Vem, da si bila nora, samo, da jaz revež takrat tega nisem opazil« Prvi šolski dan Ko pridejo otroci prvi dan v šolo, jih sprejme njihova bodoča učiteljica in razredničarka. Le- po jih poduči, da bodo pridni, predvsem pa, da ne bodo zafrkavali rumenopoltega sošolca, kije prišel iz daljne Kitajske in bo hodil z njimi v šolo. Učenci so te besede lepo sprejeli. Toda Janezek nikakor ni mogel dojeti, kako je otrok lahko tako rumen. Pa se nekega dne vsede poleg rumenopoltega sošolca in ga začne spraševati, kako da je tako rumen in zakaj imajo toliko priimkov in imen. Mali Kitajček mu vse lepo razloži. »Na Kitajskem novorojenec dobi priimek po več rodovih nazaj, po očetu, dedku, pradedku.« Ko Janezek čuje zgodbo malega Kitajčka, pravi: »Sem si mislil, da od dveh jajc ne moreš biti tako rumen.« Podrla hiša Gospodarje dal zgraditi novo hišo. Hiša seje podrla. Gospodar je zato tožil zidarja. Zidar se je na sodišču zagovarjal in je rekel: »Jaz nisem kriv, da se je hiša podrla, kriva je malta. Malta je spet rekla, da ni kriva in daje krivo apno. Tako so se izgovarjali eden na drugega. Apno je reklo: »Kriv je cement.« Cement je prišel na sodišče ves ogorčen in je rekel: »Ko ste zidali, me niste nič zraven vmešavali in me tudi sedaj ni treba zraven mešati. Pustite me pri miru.« Ti menif jaz tebi Srečata se Tine in Tone. Pa vpraša Tone Tineta, kako mu gre. »Odlično!« se pohvali. »Čeravno sem brezpo- selen, imam denarja dosti, bavim se s prekup- čevanjem vsega, kar mi pride pod roko. Npr prodam ti odlično uro, zelo poceni.« Tone: »Hvala! Imam darwilko, petnajst let, še ni bila v popravilu. Je vodotesna, neobčutlji- va na udarce, z njo tudi drva cepim.« Takrat se Tine zakrohoče na debelo: »Jaz pa cepim drva s sekiro.« Osramočeni Tone se hoče njegovemu zasme- hovanju maščevati: »Čuj Tine, enkratna priložnost za tebe, se ti lep zaslužek. Skoraj zastonj lahko suhe češplje in hruške.« »Krasno, ravno ta roba bo šla dobro vpi' povej, kje je to!« »Pri kmetu Sušniku, pa pohiti in ne p ' seboj vzeti žago in sekiro!« Meslo ali vas Pogovarjata se smrkelj in kakec, kje je b mestu ali na vasi. Kakec pravi: »Meni je boljše na vasi. Tc ljudje odložijo kar na travo in pokrijejo jem, da me ne zebe. V mestu pa me spu'. dvanajstega nadstropja pa se čisto rezleti priletim v pritličje. Smrkelj pa reče: »Menije boljše v mesth me smrknejo v robček in me še par dni ni žepu in sem tako lepo na toplem. Na vasi ljudje smrknejo kar med prste in me zabrišejo v steno, da se čisto razletim.<«^ Šale so prispevali: Viktor ŠKETA iz. Hedvika MUŠIČ iz Škofje vasi. Rudi VREC Laškega, Slavica TROBIŠ-AVŽNER iz Dr Stanko MIKLAVC iz Dobrne in Lili ŠOLH Celja.