Steviika 114 TRST, v četrtek, 25. aprila 1907. Tečaj XXXI!. rff- Izhz-Ja raakl dan '•C t«c2 «fc nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj P*fc«ir!čne Storilke se prodajajo po 3 nvč. (6 ptotink) MOffih tobp.karrah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Sraoju, £t. Petru, bežati. Nsbrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni. Dcrnbergu, Solkanu itd. "£ENE OGLASOV se računajo po vrstah široke 73 mm, visoke l*'t mmi; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stoti n t ; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov t* 60 stot. Za oelase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa p* 40 stot. — Oglase t-prejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč' Naročnina znaia za vse leto 21 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —»» naroČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na ure !ni5tvo lista Nefrankovaa pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list- UREDNIŠTVO: al. Glorglo Galattl 18. (Narodni dote Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastu r konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsoret * lista Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 3t. 1- PoStnc-hranilnični račun št. S4P602. - TEI^:rOJf itav. 1157. ■ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Politično drUStVO £5illOSt!se. dLa0mprav!ja sedaj konferenca o tem, ' da bi se osnovali burski batalijoni pehote za vabi na Volilni za slovenske volilce vseh štirih mestnih okrajev ki se bo vršil v soboto 27. aprila il 7 7s- ari zrečer ? Teliti dvorani ..NAR. D0*A:: •Slovenski v o 1 i 1 c i ! Vdeležite se tega shoda v najvećem številu, ker se Vam ob toj priliki predstavijo vsi naši kandidati mestnih volilnih okrajev. ; službo v Transvaalu, akoravno ni bil tozadevno stavljen nikak dcfmitiven predlog. Prvi minister Botha je baje zajamčil, da vstopi na stotine Burov v nove batalijone. Vojaške oblasinije v Londonu se baje strinjajo z na-i mero, da se osnujejo burski batalijoni, ker • so prepričane, da zamore politika zaupanja imeti dobrih vspehov. Požar v Toulonu. TOULON 24. Požar je uničil v arzenalu , pet velikih poslopij. Ranjenih je bilo nad 40 i oseb, med temi tri smrtno. O preosnovi španske flote. MADRID 24. Od meroclajne strani izjavljajo, da je vest o preosnovi španske tiote in o utrjenju obali z angležkim denarjem izmišljena bajka. Proračun vojne mornarice, ki bo v kratkem predložen zbornici, pokaže, da ni v njem druge nove postavke, izvzemši one, ki jo je že leta 1904 zahtevalo ministerstvo Maura. Egiptovski podkralj. CARIGRAD 24. Začetkom maja pride semkaj egiptovski podkralj. Potres. VALPARAISO 24. Tukaj so še vedno močni \ulkanični potresi. V južnem «'ilu je nad mestom Valdivijo padal pepelnat dež. Kuga. PARIZ 24. »Agence Havas* poroča iz BRZOJAVNE VESTI. Cesar v Pragi. PRAenberg;t v Siro. kjer ostane dva dni. Ogr.ka poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 24. Zbornica je nadalje- j •vala specijalno debato o zakonskem načrtu Indiji od meseca septembra 1906 do 31. marca 1S07 okroglo 5,012.000 ljudi. Meseca januvarija tega leta jih je umrlo 58.438, lebruvarija 98.397 in marca 171.522. Največ so prizadete pokrajine Pundšab, Bengalen in združeni pokrajini Agra in Ondh. H u s i j a. Novi ropi in napadi. glede nedržavnih ljudskih šol do § 23. Pri-j . SEBASTOPOL 24. (Petr. brz. agO Dca, nodnja seja jutri. najst oboroženih oseb je včeraj v Irorznem Nemški državni zbor. biro ugrabilo kreditnih biletov v znesku 100.000 BEROLIN 24. Zbornica je nadaljevala rubljev, vzetih že iz prometa, poleg tega so razpravo o vojnem proračunu. Posl. Bebel je odnesli 40.000 rubljev v gotovini. Roparji so izjavil, da je možno štediti le, ako se zniža pobegnili. .. . ^ .. .... ■i vojaške službe. Čas, ki se uporablja zal VARŠAVA 24.^ \ ulici >api]a so bdi različne parade, naj bi se ga raje uporabljalo ustreljeni neki krojač za žensko obleko, nje-za pravo vojaško izobrazbo. Njegova stranka gov sin in zet. Zlocmec se je potem sam je predlagala, da bi se povišalo plačilo in vstrelil. sicer vojakom na dan za 10 lenigov, podčastnikom na na mesec za a mark, kar bi vnašalo 27 milijonov. Govornikova stranka bi IaOv na roparja. VARŠAVA 24. Tukajšnji listi poročajo iz Lublina nastopni dogodek: Neki ropar luabuiu LUUIIUIIUV. u« — , • 1 J 1 V bila pripravljena dovohti znesek na podlagi imenom Liess, ki ga je zasledovala policija, državnega prihodninskega davka. ! se je skril v neki kovacmci. Policija m vo- Keioniialna konferenca v Londonu, i iaštvo sta obkolila kovacmco. Liess je streljal LONDON 24. Kolonijalna konferenca ter ubil neke-a policija uradnika nekega dru-ie nadaljevala razpravo o obrambi države in gega pa rami. Nato so pripeljali topove ter na predlog prvega ministra Kanade je skle- streljali žnjimi na kovacmco, ki je bila raz-nila ustanoviti centralni generalni štab s pri- dejana, a pri tem je bd Liess težko ranjen, ooročilom. naj se v ta štab pokličejo častniki i Novi predsednik državnega sveta, iz vsega kraljestva. Prvi lord admiralitete je ! PETROGRAD 24. Bivši pravosodni mi-potem razvijal svoj načrt glede naloge, ki bi nister Akimov je bil imenovan predsednikom jo imela glede obrambe flota. državnega sveta. Z volilna shoda t Hojami. Govor dra. 0. Rybara. Posebno nam očitajo socijalisti „Jadransko banko". To nam štejejo v velik greh. Mi pa smo drugačnega mnenja. Kdor pozna gospodarsko organizacijo, ve, da nam absolutno treba takega zavoda, da konkurira s sličnimi zavodi drugorodcev. Zakaj so nas tako tlačili dosedaj ? Zato, ker so oni gospodarsko močni mi pa smo bili reveži. In tako so oni tudi ob žuljih našega ljudstva še bolj bogateli. Naši ljudje, tudi če so bili podjetni niso našli potrebnega denarja. Tako so morali služiti tujincem in tujinskim podjetjem. Da se temu velikemu nedostatku odpo-more, da se vsposobi tudi našince za konkurencijo, trebalo je našo organizacijo spopolniti z bančnim zavodom. In ta potreba je sijajno dokazana s tem, da naša banka izborno vspeva, kar dokazuje zopet, da se naši trgovci, podjetniki in obrtniki radi zatekajo k njej, kadar so v zadregi. Socijalisti naj nam le očitajo ta greh, mi pa se ga prav čisto nič ne sramujemo. Sicer pa je tudi socijalna demokracija sama drugačnega mnenja o bankah, nego je izražajo naši socijalisti. Tu imam na primer eno številko lista Lav oratore'. Tu čitam dva inserata, ki priporočata kreditni zavod in banko „Union", katera dva zavoda sta še vse drugače kapitalistična, nego naša „Jadranska banka" (Klici: „Čujte! Cujte!) Komu sta ta dva inserata namenjena: morda revežem ?! Oe pa sta namenjena socijalistom, potem pa kaže to, da je tudi v socijalistični stranki kapitalistov — in še več nego v naši stranki. (Buren aplavz). Ah pa so morda drugi vzroki, radi katerih priobčuje „Lavora-tore" te inserate. (Odobravanje). In glejte, tudi od iste „Jadranske banke" vsprejemlje ,,Lavoratore" — plačane inserate ! Kako to, če je takov zavod takov greh ? ! Pojmo dalje ! Znani Ferri je velik socijalist in tudi naši italijanski socijalisti ga slave kakor kakega boga. Nu, ravno zadnje čase ste mogli čitati, kako se je ta socijalist, ki tudi na shodih v našem Trstu rohni proti kapitalizmu, zatekel po posojilo več tisoč kron k neki italijanski banki — h kapitalističnemu podjetju. (Klici: Oujte ! Čujte !) A tu navstaja vprašanje: zakaj so mu radi dali ta denar, da-si Ferri nima svojega imetja, ki bi dajalo zadostno Jgarancijo. Vsekako je zelo čudno, ako isti Ferri, ki je v „Politeama" tako kričal proti kapitalizmu, vsprejemlje velike svote denarja od takega izrecno kapitalističnega podjetja! (viharno vsklikanje). Ce je to dovoljeno Ferriju, če je laškim socij ah stičnim listom dovoljeno, da v inseratih priporočajo banke, zakaj naj bi mi n^ smeh ustanovljati tacih denarnih zavodov ? ! (bi lastnica kake zloglasne hiše hotela v listu z inseratom priporočati svoj »zavod« (burna veselost), gotovo ne bi „Lavoratore" vsprejel tacega inserata. Od bank pa jih vsprejemlje, torej ne smatra banke za tako slabo stvar. Zato pa smemo tudi mi ustanovljati banke, da ne bodo našinci primorani iskati pri tujincih pomoči. (Splošno pritrjevanje). Tako bomo delali tudi v naprej. (Viharen aplavz). Ne bom podrobno našteval vsega, za kar se bom skušal boriti. Samo to izjavljam, da se bom — ako me volilci počaste svojim zaupanjem — boril za to, da si naš narod ne le ohrani to pozicijo, ampak da bo tudi napredoval, da se postavi v eno vrsto z dru- PODLISTEK. VOHUN 46 Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. Zdravnik je izpraznil svoj kozarec, se odkašljal in se potem vnovič spustil v boj. „Gospod." je rekel. ..suženjstvo je prastarega izvora. Vsaki narod eivihzovane Evrope je vse čase postopal s svojimi siromaki nekako trdo in postopa še vedno ..." -Angleško bodete izvzeli!" je oporekal polkovnik. „Ne, gospod," je nadaljeval zdravnik. .Angleške ne morem izvzeti. Njeni otroci so bili. njene ladje in njeni zakoni, ki so prvi uveli to zlorabo v teh deželah. In na njene institucije pada obsodba nazaj ! Ni pedi • emlje, ki je angleška last in kjer se da porabiti zamorca, ki bi ne nosila sužnjev. Isto -e lahko reče o Franciji — glede kolonij seveda — in o večini drugih evropskih dežel. Dokler smo se zadovoljevali s tem, da smo ostajali kolonisti, ni rekel nihče ničesar o našem zistemu suženjstva; zdaj pa. ko imamo trden namen, da si priborimo toliko prostosti, kolikor so nam jo škodljivi vplivi angleškega gospodarstva še pustih, zdaj nam očitate to, zakar se imamo zahvaliti Vam. Da, res je. ' mi vzdržujemo staro šego, a mi moramo tudi najti konečno zdravilo ali pa ustvariti zlo, ki je še večje nego to. pod katerim trpimo zdaj1)." Polkovnik \ elmer ni bil v stanu ugovarjati doktorjevim trditvam, in ko je videl, da se dotika pogovor tako kočij ivih vprašanj. se je umaknil v damsko sobo in. sedeč na Sarini strani, se je prijetno zabaval s tem, da ji je pripovedoval dogodke v imenitnih krogih stolnega mesta. Sara pa je večkrat obrnila strani zardeli obraz, kadar so postajala laskanja njenega družabnika preveč razločna ... Zgoraj opisani pogovor je dovel do popolnega premirja med ranocelnikom in stotnikom Lavtonom, in ko je bil prvi pogledal še enkrat po Singeltonu. sta se oba poslovila od dam in sedla na konja, doktor, da obišče ranjence v taboru, stotnik, da pojezdi k svoji četi. Zunaj dvorca pa ju je ustavil nov dogodek. TRINAJSTO POGLAVJE. Običaj v Ameriki zahteva, da se pokoplje mrliča takoj po preteku 24 ur; a skrb za lastno varnost je prisilila krošnjaija. da je tudi ta kratki rok še skrajšal. l) Danes je suženjstvo v Ameriki 'že davno odpravljeno. gimi narodi, da se bodo zdravo in vsporedr. razvijali vsi naši sloji (burno pritrjevanje), da se bo krepil izlasti naš delavski stan, na katerega smo ponosni (aplavz) in na katerega se najbolj opiramo. Najhujih naporov bo treba v prid našemu delavstvu. Velike važnosti je vprašanje zavarovanja delavcev za starost in onemoglost. Temu vprašanju treba posvečati vso pažnjo. Izlasti za slovanske narode je življenske važnosti, da se zdravo razvijajo in napredujejo vsi sloji. Za slovanske narode ie to še posebno potrebno zato, ker ravno slovanski narodi so, ki so najbolj tlačeni, najbolj zatirani I n t e r e s skupnega naroda zahteva od nas, da ščitimo našega delavca, ker, če pomagamo njemu, smo pomagali vsemu narodu. (Buren aplavz). Če se je delavec mučil in je obnemogel na delu, potem je človeški družbi v dolžnost, da skrbi zanj. Na tem polju čaka zastopnike našega naroda prilika in dolžnost za blago-nosno delo. (Pritrjevanje). Potem še le bodo naši delavci stali trdno na svojih nogah, bodo samozavestni in značajni, ker jih ne bo^ več morila skrb, kaj bo žnjimi na starost. Kakor se skrbi za uradnike, da so preskrbljeni za stara leta, tako se mora skrbeti tudi za delavca. Vsi stanovi so potrebni in zato mora človeška družba skrbeti za vseh ! (Pritrjevanje) Za pravične zahteve delavcev se bodo morah potezati vsi naši poslanci! Socijalisti pravijo seveda : to delamo le mi. Kdo jim je dal pravico, da tako govor- ? Resnica je marveč ta, da so oni vzeli iz raznih programov, kar imajo dobrega. Mnog^ toček iz socialističnega programa so imeii drugi že poprej. Kdo je v Trstu prvi zače" delovati na polju zavarovanja delavcev ? ! Mi Slovenci! (Ploskanje in živio-klici). Naše del. podporno društvo je bilo grvotake vrste v Trstu. (Aplavz> Še le potem, ko so videli naše društvo, so se spomnili Italijani na tako organizacijo in so jeli snovati slična društva. Pno tako društvo (saj imamo Slovenci že dve, skoraj enako veliki) je bilo narodno, slovensko, ne pa socijalistično ! (Pritrjevanje). Socijalni de-mokratje pa še danes nimajo takega drultv... ampak snujejo le organizacije, ki streme po političnih ciljih. To smo jim morali povedati, ko nam vedno očitajo, da nismo še ničesar štorih delavcem v prilog. (Pohvala). Sedaj poglejmo malo, kuj vse obljuba-vajo sedaj druge stranke. Na shodu italijanske liberalne stranke je naš znani stari prijatelj dr. Venezian postavil nas Slovence na prvo mesto med sovražniki Italijanov. Uljudnost torej zahteva, da se mi danes na prvem 'mestu pobavimo se stranko dr. Veneziana. i Ta gospod je rekel, da se oni bore za sv • obstanek (Razni vskliki), da morajo braniti | italijanski značaj našega mesta. Naj imajo to veselje, naj le ostanejo Italijani. Mi se svoje strani nimamo nič proti temu. Ali resnica je. da se jim jako dobro godi, da so povsodi prvi, in da naše ljudi, kjer imajo moč, ven mečejo (Pritrjevanje). Na cesarskih uradih so povsodi tudi laški, ali celo samolaški napisi. Na namestništvu pa ni nobenega napisa. Pa ne morda zato, ker ne bi hoteli imeti laške-| ga ampak le zato, ker se boje, da bi morali i napraviti tudi slovenskega. To je značilno, ker priča, kako se tudi vlada boji italijanske gospodovalne stranke (Vrišč). Boji se, da bi bili Italijani užaljeni. Če celo na tem uradu, kjer je vrhna uprava dežele, kjer zastopajo centralno vlado in kjer odločajo v imenu c< - Preprosti pogreb starega Breze je bil, ki je križal tu zdravniku in stotniku pot. Štirje možje so nesli preprosto krsto, za katero sta stopala krošnjar in gospodinja Katra; njima sta sledila gospod Hvarton in njegov sin ; nekaj starih žensk in moških je zaključevalo sprevod. Stotnik Lavtou je nemo sedel v sedlu, ko so šli grobarji s krsto mimo njega; tu še-le je pogledal Harvi kvišku in zagledal svojega smrtnega sovražnika tik pred seboj. V prvem trenutku ga je gnalo, da bi bežal; a hitro se je zopet zbral, uprl pogled v očetovo krsto in šel s trdnimi koraki, četudi vtripajočim srcem, mimo dragonca. Ta se je odkril in ostal tako, da sta odšla mimo stari in mladi Hvarton. nakar je z doktorjem jezdil naprej. Pokopališče je bilo kos sveta, ki je bil last gospoda Hvartona in katerega je dal pred leti v ta namen ograditi s kamenitim zidom. Tja se je pomikal mali sprevod. -Katero različnih metod, razpolagati s pozemskimi ostanki človeka, smatrate za najprimernejšo, stotnik Lavton ?!" je vprašal ranoceliiik, ko sta se bila ločila od pogreb-cev. ..V nekaterih krajih izpostavljajo mrliče, da jih raztrgajo zveri; v drugih jih prepuščajo zraku, da jih razdene; na nekaterih krajih jih izročajo objemu ognja, na drugih naročju matere zemlje... Sleherni narod ima svojo šego a kateri dajete prednost V14 „Meni ugajajo vse enako," se je glasil odgovor. „A za katero se navdušujete Vi V" „Za poslednjo, katero vporabljajo tudi pri nas, zakaj vse druge izključujejo popolnoma vsako možnost sekcije, dočim se ravno pri tej isti lahko pokoplje krsto v mirnem pokoju, človeške ostanke pa da na službo znanstvenim namenom... Oj stotnik Lavton. jaz se morem radovati razmeroma le malo takih prilik, kakor sem upal nanje pri svojem vstopu v armado !" „Kohko teh ..radostij" uživate tako-le 1 na leto?" je vprašal stotnik in obrnil oči strani od pokopališča, kamor je doslej pogle- daval venomer. ..Častno besedo, največ kakšen tucat! Najboljšo žetev imam še, kadar je naš voj detaširan — kajti kadar smo pri glavni armadi, tedaj je tam toliko 1'antalinov, ki hočejo tudi najti svoj račun, da pridem redkokdaj do kakega dobrega objekta. Ta mlada zalega je tako požrešna kakor trop jastrebov." (Pride še.) Popravek. — Ker se je sinoči v zadnjem momentu, pri vlaganju v stroj zrušil stavek podlistka „Vohun" in je vsled tega podlistek v včerajšnji številki ves zmeden, smo ga morah danes celega ponoviti. Stran II »EDINOST« štev. 114 V Trstu, dne 25. aprila 1907 sarjevem, nimajo toliko korajže, da bi se sprememba v politiki upali prirediti tudi en slovenski napis, potem si lahko mislimo, kako se nam godi še le drugod (Viharno vsklikanje) Tako vidimo, da so pri nas vsi složni, a iz tega je razvidno kako neresnična je trditev, da se Italijani tu b- branijo in da se nam Slovencem dobro godi! (Vsestransko pritrjevanje). Jasno pa je tudi. da za italijansko gospodovalno stranko ini Slovenci ne moremo glasovati (Glasno in vsestrausko odobravanje). Bilo je tudi nekaj okoličanov, ki so sanjarili o slogi med okolico in mestom. Ustanovili so bili neko društvo z imenom Concor- ko se politični položaj razjasni. Pač pa pravimo, kakor sem že rekel, da se moramo vsi skupno razvijati, kajti sloji v narodu so kakor zobje v kaki mašini : en zob se mora lepo vjemati z drugim (Glasno odobravanje). Potem je ves mehanizem zdrav in funkcijo-r.ira dobro. To je kakor v človeškem telesu : če so vsi udje zdravi, je vse telo zdravo. Oglejmo si volilne oklice socijalne demokracije. Na shodih čujemo često, da se delavce in kmete označa kakor en stan. Na Nem-'kem pa vidimo, da socijalna demokracija nastopa proti kmetom kakor nroti svojim sovražnikom. ki jih označa kakor pijavke, ker hočejo predrago prodajati svoje pridelke. Zato boj proti kmetom in bi jih hoteli celo eks-proprijirati, odvzeti jim zemljišča, ki naj bi jih obdelovali najemniki, a posestva naj bi bila lastnina skupnosti. To je teorija socijalne [gradnjo španske flote, demokracije, ki jo pa tu pri nas previdno I Zeitung" poroča iz Madrida : V: skrivajo. In vendar govore socijalisti na svojih oklicih, da oni hočejo zastopati zbojne, delavce in kmete. A vprašam : ako že očitajo nam — ki stojimo vendar na širšem programu, oziraj očem se na vse sloje — da ne moremo zastopati oni V ! vseh slojev, kako bi mogli to; milijonov pezet. bo povodom jubileja odlikovanih mnogo oseb, iako postanejo tajni svetniki vsi oni ministri, ki nimajo še tega dostojanstva. Slabo gospodarstvo v Budje-jevicah. V minolem letu je imelo mesto 700.000 primanjkljaja, leto pa kar 1,040.181 kron. Nevtralnost Danske. Iz Koda-nja poročajo, da se vrše pogajanja z vele-vlastmi v svrho. da iste pripoznajo nevtralnost Danske za slučaj vojne. Angležki kralj v Parizu. rVos-sische Zeitung" poroča iz Pariza, da pride angležki kralj koncem meseca maja s posebnim vlakom iz Napolja v Pariz, ter da se bo mudil tamkaj nekoliko dni. 400 angležkih milijonov za — ..Magd, zlic oficijelnim dementijem se zagotavlja, da se zgradi nova španska bojna flota v angležkih ladjedelnicah angležkim denarjem. Ko se sestane parlament, predloži vlada zakonski načrt za gradnjo 6 oklopnjač, 9 križark in mnogo torpedovk. Stroški so proračunjeni na 400 Socijalisti zatrjajo tudi, da ne mo na delavce z roko, ampak tudi mislijo na one Tržaško volilno gibanje. Italijanski kandidat za okolico je s peresom. Na Dunaju in na Nemškem pa j določen, kakor čujemo, v osebi umirovljenega označajo socijalisti uradnike kakor pijavke, ki učitelja Tavcerja. Ime kaže torej že, kako lužijV kapitalističnemu sistemu, ki žrejo za- i pristna italijanska kri se pretaka po žilah sionj. podpirajo vlado itd. itd. Zato: doli'tega kandidata. Shodu cikorije v dvorani /njimi f ' Mali v je predsedoval g. Polde Mauroner, do- Sicer bi hoteli delavce, ki si s peresom I sedanji zastopnik okolice — žalostnega spo-služijo svoj kruh. kar zatreti, ko pa se bli- i mina. Kes, bolje niso mogli Italijani zajo volitve, hočejo zastopati tudi te. Tudi obrtnike hočejo zastopati. Ko pa označiti brezupnosti italijanske kandidature, nego se je zgodilo s tem, da jej je Mauroner kumo- niso volitve, so jim trgovci in obrtniki nepo- | val. Ce bodo volilci istotako pridno oddajali trebili, ker se postavljajo med preducenta in i glasove za italijanskega kandidata kakor je konsumenta. Socijalisti menijo, da naj bi kon -ument hodil direktno k tovarnarju. Obrtnike • značajo kakor male kapitaliste, ki izkoriščajo ■lavce. Sedaj pa bi hoteli tudi obrtnike za- g. Mauroner zastopal koristi svojih volilcev, potem naj se g. Taucer le sprijazni z mislijo, da bo delal kakor kandidat istotako žalostno tiguro, kakor jo je delal Mauroner stopati. Kako bi mogli to, ako hočejo ostati ! kakor poslanec. G. kandidatu izrekamo svoje pri svojih teorijah?!! (Glasno odobravanje), i sožalje. ker je tako nesrečno začel svojo po-Dolžnost človeške družbe je skrbeti za I Htično karijero. _______ vseh, da bomo živeli eden poleg drugega. Mi T^M ^ moramo biti proti temu, da bi en stan zati- Jk^A*^ ^f ral druge stanove. Trgovinski minister dr. Fort v Trstu. Imel bi povedati še marsikaj na adreso Včeraj dopoludne je trgovinski minister dr. socijalistov. ali do^lj bodi!_ J Foi.t ol.iskal različne zavode in sicer najprej Ministra so spremljali na- (Zvršetek pride.) ^^^^^^^^ Llovdov arzenal. l> ri-• u r ||• i . mestnik Kohenlohe in dostojanstveniki mini-ke*Kl Hrvatje 111 ltalljailSKl sterstva za trgovino. Iz Llovdovega arzenala kazino. se je dr. Fort podal v „Stabilimento tecnico". V. Reke poročajo: Povodom zadnje soa- Tukaj si je minister med drugim ogledal -je v kazinu ,, Patriarca" je rekel poslanec veliko vojno ladijo „Nadvojvoda Ferdinand Zanella, da ne ve, česa imajo Hrvatje iskati Maks", ki je bila spuščena v morje leta 1905 v kazinu ter da bi se jih moral«• vreči ven. in je sedaj popolnoma dovršena, tako, da Hrvatska člena Kosulič in Pavlič sta to iz- odpluje danes v Pulo. Minister je vzel zadovoljivo čuli ter zahtevali zadoščenja. Toda rav- stvom na znanje, da ima sedaj „Stabilimento nateljstvo kazina je izjavilo, da Zanella ni.tecnico" mnogo dela, da se sed;tj gradi 03em rekei tega. Na to je izstopilo 23 hrvatskih torpedovk, dva monitorja za Romunsko in en členov. Kosulič in Pavlič sta pozvala na dvoboj parnik za „Ungaro-Croata, ter da se delajo predsednika, podpredsednika, enega člena ravnateljstva in podnačelnika. Dogodki na Ruskem. Izseljevanje Židov. Iz Varšave poročajo, da se je te dni veliko število zidov iz Varšave, Minska in -Te- katerinoslava izselilo v Palestino. Zidje ho- povrnil v hotel „De la Ville". l - jo tamkaj oživotvoriti različne male indu-; Ob 3. uii popoludne se je minister dr. priprave za gradnjo novih bojnih ladij, ki se prične še tekom tega leta, Nato se je minister podal v predilnico jute, odtod pa v tovarno vegetaličnih olj in v hišo za izseljence „Avstro-Američane". Potem si je minister ogledal škedenjski plavž in čistilnico riža pri sv. Savi. Ob 2. uri popoludne se je minister ■ nje. Avdijenca Golovina pri carju. Fort v spremstvu sekcijskega načelnika dr.a Rijsslerja in ministerijalnega svetnika Friessa Glede avdijence, ki jo je predsednik dume podal v svobodno luko, kjer si je ogledal 'Tolovin imel v torek pri carju, poročajo be- skladišča, razne stroje, elektrarno itd. Nato rolinskemu ..Lokal-Anzeigerju* iz Petrograda: ! si je minister ogledal pomole, novozgradjeni Avdijenca je trajala trideset minut ter je hangar ter Lloydov parnik „Habsburg"', ki : nela povsen privaten značaj, ministerskega odpotuje danes v Aleksandrijo. Iz svobodne predsednika Stolipina ni bilo poleg. Golo vin luke se je minister podal na pomorsko vlado, e predložil carju pisano poročilo o delovanju kjer so se nadaljevala posvetovanja o novih dume. ki je je car velikim zanimanjem poslušal, i pristaniščnih gradnjah in o drugih stvareh, 1 ar je izjavil, da je prepričan o zmožnosti ki so s tem v zvezi. dume za delovanje. Gol o vin je rekel, da je ; Rešitev važnih vprašanj za Trst. zelo zadovoljen z ljubeznjivim vsprejemom Več važnih prometnih vprašanj, katerih reši-pri carju. ^ i tev je velikega pomena izlasti za Trst, čaka Prvi liberalni kabinet. rešitve. Ta vprašanja spadajo v resort trgo- „N. \\ iener Tagblatt" javlja iz Petro- vinskega ministra in zato ie prišel minister grada, da je nastala velika in neprevidjena dr. Fort v Trst, da osebno prouči tukajšnje prometne, industrijalne in pristaniščne razmere. Z ministrom sta dospela tudi sekcijski načelnik dr. vitez Roessler in ministerijalni svetnik dr. vit. Fries ter strokovni referenti trgovinskega ministerstva. Dve najvažnejih vprašanj sta bili urejeni že v zadnjem zasedanju državnega zbora. Nova pogodba z Llojdom nalaga mnogo dolžnosti vladi, izlasti kar se tiče kontrole LIoyda. Da se ista izvede, treba je primerne organizacije vse pomorske uprave. Tudi uresničenje novega zakona o podpori mornarice zahteva novih naprav na pomorski oblastniji. Pomorski promet proti zapadu čaka še prav tako definitivne preureditve, kakor promet ob obalih. Preuredba dalmatinskega prometa, ki je vsled mnogih nasprotujočih si lokalnih interesov združena z velikimi težavami, se reši baje še tekom tega leta. Uvedejo se povspešene brze vožnje, organizirati se ima lokalni promet in : promet s tovori. Ne manje važna, nego je ; ureditev visečih paroplovnih vprašanj, je tudi ! zboljšanje obstoječih pristaniščnih naprav. Za dogradnjo tržaškega pristanišča je državni zbor že dovolil potrebna sredstva, toda izraženo je mnogo pomislekov zaradi načina, kako naj se te naprave izvedejo. Kakor je bil trgovinski minister obljubil so bili v stvari zaslišani tu- in inozemski veščaki in sedaj, ko se je proučilo njihove predloge, se je treba odločiti, je li potrebno, da se izvedejo neke spremembe dosedanjega načina gradnje, da se tako zagotovi pravočasno izvršitev del. Skupno s to odločitvijo se ima tudi preo snovati pristaniško stavbeno vodstvo, kakor je namerava izvesti trgovinski minister. Izdelan je tudi obširen program za gradnje pristanišč v Dalmaciji, ki se jih ima izvršiti tekom 10 let. Istotako se imajo primerno povečanju prometa spopolniti in pomnožiti svetilniki. Vse te akcije zahtevajo mnogo od tehniške službe pomorske uprave. Da se jim bo moglo zadovoljiti, treba ukreniti primerne odredbe ter poskrbeti za razdelitev poslov. Zato je mogo vprašanj v področju pomorske uprave, ki zahtevajo nagle rešitve in potovanje ministra je imelo namen, da se isti osebno obvesti ter posvetuje s tozadevnimi krogi. Minister odpotuje menda danes v Dalmacijo. „Lavoratore* in resnica. Pod tem naslovom smo prejeli : Najnovejši dnevnik v Trstu, je glasilo tržaških socijalnih demokratov po imenu „Lavoratore" (Delavec). Ta dnevnik, ki je izhajal do sedaj le trikrat na teden in ki po volitvah — kakor se poroča — zopet preneha biti dnevnik, ta organ tržaških italijanskih socijalnih demokratov, hoče menda doseči rekord v neresničem poročanju. Vse volilne shode, ki so jih priredili slovenski socijalisti v tem kratkem času, slikajo v „Lavoratoru" kakor triumfalne vspehe : vse je zavzeto za sodruge in konec je „narod-njaškim korifejam^ ! V ilustracijo naj navedemo drastičen izgled s shodom v Skednju minole nedelje. Shod so sklicali socijalisti. Predsedoval pa je narodnjak in zborovanje je imelo ta vspeh, da je bila proglašena kandidatura — dra. R v b a r a. To je gola, suha resnica. To resnico pa je hotel „Lavoratore" zakriti s tem, da je stvar popolnoma zasukal. Svoje poročilo je priredil pod naslovom „slovenski shodi*1 tako, da mora dobiti vsakdo utis, kakor da so slov. narodnjaki sklicali shod, a socijalisti da so jim štreno zmešali. Kaj doseza „La~oratore1* s takim poročanjem ?! Nu. svojim somišljenikom je sicer res prikril resnico, ali svoji stvari ni koristil nič, ker resnica — ostaja. Tako more pisati Ie glasilo, ki dobro pozna svoje somišljenike in ve, da mu verjamejo — vse. Shodi, prirejeni od socijalistov, so bili doslej vsi ali vrlo neznatni, ali pa so se završili z odločnim fiasco. To vedo so-drugi pri „Lavoratore" prav dobro. Oe pa vkljub tem nevspehom proglašajo te shode svoje za triumfe, je to očitno znamenje, da se boje resnice in da hočejo svoje somišljenike držati v temi — kar menda ni v soci-jalističnem programu. Terorizem, ki se ga poslužujejo proti tržaškim Slovanom, nam čisto nič ne imponira. Mi smo skoraj sami delavci z žuljavimi rokami in so naše pesti ravno tako — ako ne še bolj — trde, kakor one sodrugov ! Grožnjam se mi ne udarno in oni. ki prihaja k nam z grožnjami, je zgrešil naslov ! Mi stojimo na braniku naših narodnih ' pravic in se ne maknemo nobeni sili. Ako s pride kedo nad nas z brahijalno silo, bomo znali odbijati silo s silo, kar smo že često dokazali in dokažemo tudi v bodoče, vselej, ko bo to zahtevala od nas naša narodna stvar. Skartoce in kapitaliste se plaši z mokro cunjo, ne pa nas delavcev, ki se znamo upreti vsaki protisili in ki ne odnehamo pred nobenim s o vragom. Le govorite neresnico kolikor vam drago! To vam mi radi prepuščamo saj je nam le ! na korist, ako dj-žite svojce v temi glede resničnega položaja. Ali to vedite : strašiti se ne damo, a še manje — premagati ! Okolica je in ostane naša! V mestu pa — ve-deremo ! Dr. Gino Dompieri na Dunaju. Listi javljajo, da se je mladi dr. Dompieri, sin prejšnjega župana tržaškega (ki pa je sedaj pri gospodovalni stranki persona ingratissima) več dni mudil na Dunaju ter da je imel daljši pogovor z ministerskim predsednikom ' baronom Bečkom. Dompieri da noče ničesar i povedati o podrobnostih tega razgovora. Ob danih okolnostih smemo reči s precejšnjo gotovostjo, da ta razgovor ostavi v Trstu isto vreme, kakor je je našel. Stranke, ki naj si pribore upoštevanje, se ne snujejo s pogovori z ekscelencami na Dunaju, ampak s pridnim, dobro premišljenim organizatoričnim delom — doma. Najprej fundament, potem še le prihaja streha: tako delajo pametni stavbeniki. Najprej treba pokazati, koga in koliko se ima za seboj, potem še le imajo razgovori z ministri kaj veljave. Ivan Cankar se je sinoči predstavil našemu občinstvu. Za geslo si je vzel očitovalne besede njegovih kritikov: to (njegova dela) ni za ljudstvo! No, po pravici rečeno : to. kar je on povedal, to ni za naše ljudstvo ! j To pot v Trst bi si bil lahko g. Cankar pri-j hranil! Celo predavanje se je delilo v dva i dela : v ironične sarkastični uvod in početek slovenske literature do Prešerna. V prvem i delu je povedal g. Cankar razliko med ! „ljudstvom" in „narodom14. G. Cankar je seveda mislil, da predava v Ljubljani, ali vsaj Kranjcem. Vedno ima namreč pred očmi le ljubljansko takozvano frakarijo in Sušterčičev regiment. To praviti našemu ljudstvu, ki tistih razmer skoro nič ne pozna, je pač brez-vspešno delo. Drugi del je bil bolj pameten in zanimiv. Ali, za navzočo inteligenco je bilo premalo, za navzoče delavstvo preveč, za „ljudstvo u to n i bilo ! V jeziku se Cankar odlikuje in tudi od njega tako preganjana frazarija mu je dobr* znana, ali — za ljudstvo to ni bilo, ker ga ni razumelo. Svedočil je to tudi aplavz, ki ga je g. Cankar hudo pogrešal. Za ljudstvo to pač ni bilo ! Slovenska trgovska šola v Trstu. Sinoči so imeli v prostorih „Trgovsko-izobra-ževalnega društva'" povabljenci in interesentje sestanek radi ustanovitve više trgovske šol'-v Trstu. Vdeležba je bila velika in zanimanje za to prepotrebno šolo je bilo res veliko. Prečitalo se je organizacijsko ustanovilo in izvoljen je bil odbor, sestoječ iz 5 gospodos', ki imajo ukreniti potrebno, da se čim prej omogoči izvolitev kuratorija in reši nekatera vprašanja glede finansiranja šole. Potreba bo apelirati na požrtovalnost posamičnikov in denarnih zavodov. V začasni odbor so bili izvoljeni gg. Kornelij Gorup vitez Sla vinski, dr. Merhar, dr. Pretner, dr. Slovik in Josip Ulčakar. TEŽAŠKA MAT,A KRONIKA Radi pomaranč. 18-letni voznik Valerij B., ki stanuje v ulici deli' Industria, je včeraj predpoludne malo pred 10. uro v ulici del Valdirivo pred nekim skladiščem razbil zaboj pomaranč in hotel ukrasti več pomaranč. Videl ga je pa neki redar in ga je aretoval. — Vzeli so ga na zapisnik in ga izpustili. Tram\vay je povozil ribe. Prodajalec rib Viljem Fabiani je predvčerajšnjim predpoludne prevažal z dvokolesniiu vozičem več košev rib. V ulici della Stazione je pa v njegov voz zadel tram\vayski voz št. 149. te: ga prevrnil. Seveda so se pri tem vse rib-raztresle in veliko množino jih je zmečk«! tramway. Zasačena tatova. Predvčerajšnjim opo-ludue sta dva policijska agentu na trgu della Barriera vecchia aretovala Josipa S. in Aleksandra N., ker sta ju namreč zasačila, ko st . hotela okrasti neko neznano kmetico. Neznani tatovi so včeraj predpoludn mej 7. uro in pol in 9. uro in pol vlomili v stanovauje Josipine Berdon v hiši št. 268 prt sv. Mariji Magdaleni spodnji in odnesli več denarja ^.in mnogo dragocenosti, napravivli za 67-1 K škode. Smrt na cesti. Včeraj popoludne je n trgu della Borsa padla na tla neka približno 65—70 letna ženska. Mimoidoči so priskočili k njej, jo pobrali in jo nesli v bližnjo lekarn* Vielmetti ter pozvali k njej zdravnika, a ta je konstatoval, da je žena že mrtva. Obveščena je bila policija in odšel je na lice mesta uradnik, ki je dal preiskati žepe pokojnice. Našli so pri njej novčarko, v kater je bilo 21 K in 53 st.. ter (2 troškovni knjižici (jestvinčarjeva in mesarjeva) na ime družine Vovsič. Pokojnice truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. .Tustu. 300 praznih buteljk. Včeraj predpo-> ludne okolu 9. ure so redarji zasačili v ulici Idi Riborgo 38-letnega dninarja Alojzija V.. I ko je ponujal na prodaj prazne buteljke, ka-i koršne so v rabi za pivo. Imel jih je nič j manje nego 6 zabojev, a v vsakem zaboju i jih bilo kakih 50. Redarji so ga areto-j vali in ga odvedli na policijo, a tu je rekel, ' da mu je neki neznan človek izročil buteljke, i da jih proda. Oni neznani človek da je prišel z buteljkami v Trst iz Kopra včeraj v jutro. No, policija je vprašala na dotičnem parniku, da li-je res prišel iz Kopra kdo, ki j je imel seboj one buteljke, a odgovorili so, Ida na parniku niso videli buteljk. — Alojzija V. so pridržali v zaporu. Tat v ljudski kavarni. 24-letni pisar Ivan A., ki prenočuje na ljudskem preno-. čišču v ulici Pondares, je bil predvčerajšnjim : popoludne ob 2. uri aretovan v ljudslri ka-! varni v ulici deli Arcata št. 15. Aretovan !je bil pa na zahtevo lastnika kavarne Artura i antarutti. kateremu je služkinja kavarne Amalija Vidmar povedala, da je Ivan A. iz predala prodajalne mize ukral vrečico, v kateri je bilo 50 kron denarja. Na policiji so Ivana A. vzeli na zapisnik in ga potem izpu-; stili. Smešnica. Cankarjeva logika. G. C'a»-i kar je v prvem delu svojegajvi-erajsnjega predavamja. rekel: „Zakaj Slovenci 'toliko govorim^ o kulturi? Ker je nimamo!" isato pa je počel a zat-etkom slov. literature in ^ danes bo nadaljeval Moderna logika ? ! V Trstu, 25. aprila 1907 »EDINOST« štev. 114. Stran III Koledar in vreme. Danes: Marko. evange-jtit: Tugomir; Kita. — Jutri: Klet, papež; Ztle-; Sekana. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne + 15® Celzius. — Vreme vćeraj : de-"•.ma oblačno. _ Društvene vesti in zabave. Slovensko akad društvo „Slovenija" na Dunaju vabi na I. redni občni zbor, ki vrši dne 27. t. m. ob 7. in pol uri zvečer v restavraciji ..Zum griinen Tor*', VII. Ler-chenfelderstr. 14. Društvo „Ljudski oder". Danes ob 8. .ri zvečer se nadaljuje v veliki dvorani de-avskega doma ul. Boschetto št. 5. II. nadst. •redavanje Ivana C ankarja o „Slovenskemu [j-idstvu in slovenski kulturi. Vesti iz Goriška. Iz Kobjeglave. Ker je letos vedno in vreme zelo neugodno, bi utegnil misliti kdo. da radi tega tudi „Kraški slavček" spi spanje pravičnega, pričakovaje bolj--,'a časov. To pa ni res. Prestal je že v re-L3 i še hujše čase in nezgode, nego je po-iilailanji mraz. Da pa ne boste ugibali, kaj ia počenja sedaj, javljam vam, da se nepre-lano trudi s pridom, da se nauči še več miloglasnih in lepih pesmic ter da prekosi vojega starejšega bratca — navadnega -.avčka. Veliki vspeh prve binkoštne veselice ^nskega leta je vspodbudil naše bralno in vsko društvo k še večemu delovanju. To pokaže na binkoštni ponedeljek dne 21. „aja, ko priredi naše društvo „Kraški -Pavček" veliko veselico z jako lepim in za-mivim programom, ki bo objavljen pravo-isno. To v opozorjenje bratskim društvom v ližini. da bi onega dne ne prirejala veselic. Iz Lokve na Krasu. Ni dolgo temu, -. ^r ste poročali v tem listu, kako da pušča rečastiti škofijski ordinarijat stradati svoje prelj ubijene ovčice potrebne dušne hrane, ono da ostane zvest svojemu tradicijonel-mu konservatizmu. Temu se je uprlo že Lnsko leto tudi tukajšnje županstvo, ter od-jsialo na škotijski ordinarijat vlogo, v ka-• ri se je prosilo ordinarijat naj v izogib ;kih neprijetnih škandaloznih slučajev pole relormatorično v to stvar. Županstvo je rejelo kmalu odgovor, ki v svoji šablonski jbliki dovolj karakterizira mišljenje in dobro j-jo prečastitega ordinarijata. Ta se je po-: -^vil na stališče moraUsta ter zvrnil s tem -o krivdo na ljudstvo samo. Z ozirom na ta igovor je vložilo županstvo na škofijski or-narijat sledeči protest: Št. 260. Prečastiti škofijski ordinarijat v Trstu. Izvrše vaje sklep občinskega starešinstva i.okvi od iT. t. m. vlaga podpisano na prečastiti isti sledečo pritožbo : Ker se na tuuradno vlogo od 6. novem-•a 1906. §t. 623, ni ničesar ukrenilo, pač , :akorekoč vso krivdo nepravilnosti pri ribali božjih v tukajšnji občini navalilo na ipljane same, poroča se vnovič o tem in :;teva obenem, da se ukrenejo od tam-ai^,dne strani nemudoma potrebne reforme v e\ Iex stanje cerkvenih opravil. Da *e to želja vseh tukajšnjih župljanov, . io bodi porok skupen in odločni nastop ega starešinstva, ki je poklicano, da obija želje svojih soobčinarjev, za kar jim ora polagati svoje račune. Izvajajoč konsekvence iz te dolžnosti, -..-ji: si podpisano županstvo staviti na pre-;. ta način srčnim, iz globokega ver-. ei; čuta izvirajočim željam tukajšnjih županov ter dokaže obenem, korakajoč za prekrasnim vzgledom svojega najvišjega Učenika, . i zna vpoŠtevati želje svojih ovčic, ki ga .rcsiio le dovoljenja za češčenje svojega i s?. v lastnem, materinem jeziku. Županstvo v Lokvi, dne 19./4. 1907. Župan : ■lanez Obersnel, m. p. v Briski volilci, ki vole v Gradišćanskim okrajnem glavarstvu, se vzdrže vohtve, k r se namerovani kandidat ni postavil. Postavili g:t pa niso iz razloga, ker imajo premalo glasov in se trdi, da bi se nasproti drugim strankam le blamirali. Po občinah se -estanejo volilne komisije? ker so primorane v to po zakonu, a členi oddado prazne glasovnice. drugi ne bodo volili, razun kakega duhovna in par njegovih somišljenikov. Izjemo bi imela le občina Medana, kjer bodo skoro vsi glasovali za Faiduttija, ako se med tem časom ne odpove kandidaturi. Vzrok, da bodo Medanci glasovali za stolnega prosta. niso njega zasluge ali prepričanje, da bi deloval v državnem zboru tudi za P.rice. marveč le prijateljske razmere tamošnjega župana in kurata s korminskim županom, ki gre Faiduttiju na roko, — ako se že ni premislil. Korminski župan, baron Jurij Locatelli, bil bi na željo namestništva sam sprejel kandidaturo, a je odstopil. Locatelli bi bil gotovo z ogromno večino izvoljen. Kaj pa mislijo Slovenci, ki volijo v okraju Červinjan-Tržič ? O njih se nič ne sliši ; pa ne da bodo glasovah za glasovitega Antonellija ? Priporočamo jim. naj se raj še vzdrže volitve ! x Zavrženo blago. Pred leti začela se je bila pod patronanco bivših semeniških profesorjev Alpija, sedanjega jezuvita nekje v . Italiji, in dr. Alojzija Faiduttija strastna agitacija za nabiranje milodarov v svrho zgradbe nove farne cerkve na starem pokopališču goriškem. Nabrala se je prilična svota, ki je menda sedaj obrestonosno naložena v „Banca Friulana". Obvezalo se je tudi mnogo okoličanskih Slovencev, da bodo brezplačno dovažali kamenje, pesek in druge stvari. Ali Slovenci so podarili v to svrho tudi mnogo lesa. Že mnogo let se nič ne sliši o delovanju odbora, ki si je postavil namen, sezidati na omenjenem prostoru novo cerkev, ki bi služila tudi bližnjim Slovencem. Vsojamo si torej vprašati prečastitega gospoda stolnega prošta dra. Faiduttija, ki vodi in načeluje temu, kaj je s to stvarjo, in prosimo odgovora, ali smo na naše obljube še zavezani ? Radi bi tudi zvedeli, kaj bo z lesom, ki smo ga za zgradbo cerkve darovali in ki leži pripravljen po več občinah. Opozarjamo, da ta les, za katerega se nikdo ne briga in je razpostavljen vsem atmosferičnem slučajem že več let. skoraj gotovo ni več za stavbene namene, ker je že ves gnjil in preperel ! ! ! Pismo kandidata Mihe Gabrijelčiča izvrševalnemu odboru narodno-napredne stranke v Gorici. Gospod svetnik G a b r i j e 1 č i č je bil poslal izvrševalnemu odboru narodno-napredne stranke za sejo 11. j t. m. obširneje pismo, iz katerega posnemamo |to le : ,.Kar se tiče narodnih, gospodarskih, socijalnih in kulturnih točk. izjavljam, da sem pripravljen opirati se na program narodno-napredne stranke, ker se po mojem mnenju tozadevnemu delu istega ne da ničesar prigovarjati in se lahko brez ovinkov vsak ž njim ; strinja, kajti v tem smo vsi brez razlike jedini, da je delati na to, da se pripomore na- | i rodu do vseh po zakonu mu pristoječih pra- i I vic. da se povzdigne s primernimi sredstvi njegovo blagostanje ter da se ga postavi na tako stopinjo izobrazbe in omike, da mu bo lahko tekmovati z drugimi narodi toliko na polju znanosti, kolikor tudi na polju kmetijstva, trgovine, obrti itd. Kar se pa tiče verskih točk in vprašanj, sem sicer mnenja, da s e o teh ne bo razpravljalo v bližnji bodočnosti, ker prihodnjemu parlamentu se bode baviti v prvi vrsti z gospodarsko-socijalnimi vprašanji dalekosežne važnosti, ali navzlic temu naglašam že ^^Jaj. da bi z a v-! zel v verskih vprašanjih le tako! stališče, ki bi odgovarjalo moji vesti, mojim verskim čutom in katoliškemu čustvovanju prebivalstva Goriške okolice. V ostalem mora biti konečni cilj in smoter vsakega zavednega in poštenega poslanca ta. da ima vedno in neprestano pred očmi celokupni blagor našega naroda ter da zastopa želje in težnje vseh stanov, vseh slojev, ker vsi so potrebni podpore, ne glede, ali i mu je bil jeden ali drugi stan nasproti pri j volitvi. In baš radi tega moral bo vsaki slovenski poslanec iskati do-' tike zdrugimi slovenskimi in h r-1 vatski m i poslanci naših južnih: pokrajin, naj so voljeni le-ti na podlagi ; enega ali drugega programa, ter delati z j vsemi svojimi močmi na to, da se vendar enkrat ublažijo pogubonosna na-s p r o t s t v a. ki so rodila toliko brezmer-nega zla. in da se združimo v skupno blagodejno delovanje, kajti le složen nastop zamore dvigniti naš ugled, in le od takega nastopa zamoremo pričakovati trajnih uspehov." Izvrševalni odbor je vzel vsebino vsega pisma na znanje ter na podlagi tega proglasil kandidaturo. d. Socijalista Ropasa izpustili so vsled brzojavnega ukaza justičnega ministerstva iz zapora. K temu slučaju moramo pripomniti, da je državno pravdništvo vedelo že skoro cel mesec za dozdevne besede Ropasove, da je pa šele po tolikem času prišlo do tega, da je dalo aretirati osumljenca. Da je res obstajala nevarnost koluzije. pa ne verjame nihče ! d. Južna železnica. Težko je dobiti kje, kako bolj zanemarjeno progo, kakor je proga Nabrežina-Kormin. Tu vozijo najslabši vozovi najstarejših sistemov. Zamazani kupeji, neumite šipe, rartrgana sedala. Kiosetov sploh na tej progi ne poznajo. Razsvetljava je pod psom. Primerilo se je že opetovano, da so j se potniki celega vlaka vozili iz Nabrežine do Gorice v temi. Se pač pozna, da gospodujejo tu italijanski uradniki! Da bi sprevodniki izklicavali štacije tudi v slovenskem jeziku, jim ne pade niti na um. Opozarjamo naše bodoče poslance na te nedostatke. Tako hvaležnega objekta, kot je ta proga, za interpelacije sploh ne dobijo ! d. Tujci v naši deželi. S spomladjo začne se letos prvič i za nase kraje „sezona". Brezdvomno je, da bodo naravne krasote naše zemlje, zlasti romantično-divje krajine (Dalje na 4. strani.) - SLOUENCI! KUPUJTE Narodni kolek! H —1 ________ Josip Rože mizar v trstu, ulica Giulia štev. 10 ■1 daje na posojilo wm razne scenerije za odre, male in velike. (Sobe, gozde, trge. morje z valovi, jezera s b ribo vi, hiše, čoln in razne potrebščine). Po-ilja tudi v katero-sibodi vas na deželo, ter prireja odre po okolici ..........- — in deželi. _ UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. ]. Čermak ™ g. Tuschcr TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. Nabiralni vagoni na vse važne postaje srednje Evrope in Balkana. Posebni vagoni za vino. Vspre-jema vsakovrstne transporte od vsake strani in na vsako stran. Ulaga blago, uplačuje cariuo in daja posojila na blago. Robert Metzger & C°. mednarodno spedicijsko podjetje v Trstu Miha Zastopnik: Fiaclier & Rechsteiner nasl Zastopstva: Benetke, Milan, Busto Arsizio, Verona, Oomo, Chiasso, ----Turin, Luino, Mannheim.---- Tovarna pohištva tal ulica della Sesa št. 46 ZALOGA; Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni W NA ZAHTEVO. ■tT P. ■ t,-- v -' je najbolje desinfekcijsko sredstvo za stranišča in pisoare. Vredno priporočbe za šole, urade, bolniš- | niče, kavarne kakor tudi restavracije itd. itd. —— LAHKA UPORAGA. — -I iV Jemlje straniščem popolnoma prihranja drago čiščenje z vo lo vsak vonj ter Staffaelo Spazzali zaloga barv, olja in povlake TRST, ulica Cassa di Risparmio št. 11 (ogel Via Nuova) r TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5 KATALOGI BREZPLAČNO. Tržiika tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje in na]-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ploščah in vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirano) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, voščilo za Čevlje itd, Tovarna iti pisarna t TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. B Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente Provzroda voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh i i slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. SERRAVALLO = TRST s DOBIVA VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA LEKARNAH- reumatizmu in protmu TPlfnrikin rnniMU prirejena V Tretu Sa/acU $oMm, lekarna „flla JtaJonna tella Salute" pri ICMJUrin uUUinn Od lekarnarjev : si. 3akoka in Josipa So^a,Munu,fiY Igea', fant*« i. Steklenica iUm K 1-4©. Iz Treta m ne odpoftljm manje od 4 ateklemc proti poŠt, porazu ali proti antocipatai poifljatri »neska 7 K frankoj potoine in m^ Stran IV »EDINOST« štev. 114 V Trstu, dne 2:> aprila 11) » •aše soške doline privabile v deželo obilo lišča, ker bi bil pravi škandal, če bi ne mogli tujcev. Kljub temu pa do danes ni še čuti, vzdržati edinega slovenskega gledališča. V ta da bi se bili naši domačini pripravili v ka- posebni odbor so bili poleg župana Hribarja koršnem koli oziru. V resnici se ni tekom izvoljeni: notar Hudovernik. odvetniki dr. Krivdnega leta nič storilo. Bržčas čakamo zopet sper, dr. Tekavčič in dr. Triller ter sodni tujih ^podjetnikov, ki bi nam odjedii tudi ta tajnik Milčinski. Ko ta odbor reši svojo na-kruh. Prava sreča je še. da se je osnovala logo. skliče se vnovič občni zbor dramatičnega deželna zveza za promet tujcev. V njo sta- društva, rimo zdaj vse nade. Saj ni tako težko, napraviti kaj. Toda našim ljudem manjka inici- l/lpno I* Alojz Bozra pri sv. Ivanu nasproti „Na-■ IVIt3|JoI rodnega domaa, se priporoča slavnemu , občinstvu za kle arska dela. 450 Ctonnnrsf za nem5:i0 'n slovensko, strojepi- j OLCIIUyi dl Sec, išče službe pri kakem odvetniku. Naslov : „Al. Br.a Ljubljana — poste reetante. 451 Odlikovanje po smrti. Z sklepom z dne 17. t. m. je bil višji Planini, g najvišjim gozdar Anton jative, manjka id«*je. Če stori deželna zveza v kneza Windischgriitza v tem svojo dolžnost, storila bode že mnogo. H a n u š, odlikovan z vitežkim križcem Fran Imamo po naših soških krajih precej gostiln, .Josipovega reda. Tragičen slučaj pa je hotel, katere bi se dal»- z malo stroški spremeniti ja Hanuš tega odlikovanja ni več doživel, v udobne hotele in prijazna prebivališča kajti umrl je dne 19. aprila, še predno se je Kakšni kraji so Sv. Lucija, Grabovo, Tolmin, Kanal I In vendar ni nikjer najti tiste postrežbe, tiste udobnosti, ki jih je potnik navajen v drugih krajih! odlikovanje uradno naznanilo. Tujci na Bledu. Poroča se nam : Vsled nove alpske železnice se je že lani število tujcev na Bledu izredno zvišalo. Kakor že . I ■ t sedaj kaže, pride letos še več gostov na divni na§ Bled, zlasti lepo Število Tržačanov. Že Shod v Ospu. V nedeljo dne 21. t. m., sedaj je oddanih mnogo privatnih stanovanj, je povabd g. dekan Ko m pare volilce iz £a stalno se naseli na Bledu naš domači Ospa in Gabrovice na volilni shod. Vdeležilo se je shoda obilno število volilcev, ki so pazljivo poslušali tolmačenje g. Kompare-ta o zdravnik dr. Benedik, ki napravi moderno zdravilišče. Povodom velikih vojaških vaj pride letos meseca avgusta tudi cesar na Bled. Divji prešiči na Kranjskem. V kranjskem, oziroma kamniškem okraju pojavili so se letošnjo zimo divji prešiči, ki provzročajo findrej %uđsš9 miz ar mm- ln izdelovaleo pohištva (ulica Ireaeo della croce 4, in Bika Scbssi 8) Im» vedno v zalogi zakonske in obedov&lne aob» Mjflnejse in trdno delane v lastni delalnlel. Posebna. Izbera kuhinjske oprave. Specijaliteta: OMARE- LEDENICE Spiejemlje kakoršno-koli naročilo za tu m u »onaj, kakor tudi poprave. Slovenci! Podpirajrao „Dijaško podporno društvo" v Trs:: OGOilL PIK bi ši urar v Sežan javija svojim cenjenim odjemalc ZS^r.z?'-daje odprl svojo novo — TL* * A : kmetom veliko -kodo. Enega prejšnjem zelo krivičnem volilnem redu in o novi boljši volilni reformi. Ko je g. dekan raztolmačil volilcem, da je naš kandidat g. prof. Mate M a n d i č, zaključil se je shod z ogromnim „Živio Mandič Iz Cresa 21/4. Po dolgi in mučni bo- jvstrelili pri Trzinu; v nedeljo pa se je vršil lezni umrl je v reški bolnišnici o. dr. Sera- velik lov pri Medvodah, a — žal — brez lin B e 1 a m a r i c, provincijal (redodržavnik) f U5peha. DROGERIJA Josip Ziaon«i.ci«rM» • • • • ■ U • • • • Filijalka na Prošeku štev. 140 pgT" Izbor drog, barv, ftoplčev, pokostS parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, -caka sa parkete, na mrzlo pripravljenega ilrnpa tamaris do, mallnovca Itd. Itd. "VB ? TltSTU, ulica Viacenzo Belini str. 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. prodaja vsakovrstne ure in popravlja ist po zmernih cenah in z jamstvom so nedavno tukajšnjih franjevce v (minoritov) v 38. letu svoje dobe. Pokojnik je bil rodom Sibenčan ter je bil kakor rodoljuben in značajen mož poznan po vsej Istri in Dalmaciji. Skozi 6 Razne vesti. Velik shod proti draginji. V Rimu so pred par dnevi vse politične stranke pri- let je bil redodržavnik franjevačke provincije s°PreQ Pm rV1/1 . ..... , Ril i« m T.rilinliJredde velik shod, da pripravijo vlado m ob dalmatinsko-padovanske. Bil je jako priljub Ijen pri tukajšnih Hrvatih in jako spoštovan pri naših Italijanih. Truplo pokopljejo iutri na tukajšnji frančiškanski grobnici. Priprave in zanimanje k volitvam za državni zbor je tukaj jako veliko med našim občinstvom ter nade je. da se naši stranki posreči, da zadobi naš kandidat tudi v mestu večino glasov ter tako dokaže brvatski značaj tega mesta. Več o priliki. Premeščen radi volilne agitacije. Iz Rovinja poročajo : V torek je bil brzojavnim potom premeščen iz Rovinja v Trst dr. Abram, avskultant na tukajšnjem okrožnem sodišču. Dr. Abrama so pulski italijanski listi obdolžili, da agitira za katoliškega dr-žavnozborskega kandidata v tukajšnjem volilnem okraju. V Koperskem šolskem okraju je stalno popolniti sledeča učiteljska mesta : A) Se slovenskim učnim jezikom: 1. mesto učitelja voditelja III. plačilne vrste na j enorazrednici v Predioki; 2. mesto učitelja-! t. m. Brno voditelja III. plačilne vrste na enorazrednici j 3tt 60 -II v Kubedu; 3. mesto učitelja III. plačilne vrste na trorazrednici v Dolini; 4. mesto podučiteljice na enorazrednici v Ospu; 5. mesto nadučitelja II. plačilne vrste na dvorazredniri v Borštu pri Trstu; 6. mesto podučiteljice na ljudskej šoli v Borstu pri Trstu. B) Se slovenskim učnim jezikom in italijanskim kakor predmetom : 7. mesto nadučitelja III. plačilne vrste na dvorazrednici v Marezigah ; 8. mesto učitelj a-voditelj a III. plačilne vrste na enorazrednici v Krvavem- p , „iinlnn (kontrabas) in vijo-1 potoku; 9. mesto poduciteljice na dvorazred- rTOtld. SC VlJOlOn |0nčel v popolnoma' niči v Marezigah ; 10. mesto podučiteljice na' dobrem stanu in z u nizko ceno. Josip Rože, Trst, dvorazrednici v Šmarjah. j ulica Gjulia 10, II.___ Vesti iz Kranjske. Na prodaj Ž S; Gregorčičev večer V Idriji. V soboto, ! zraven 2 vodnjaka. Naslov : £ ancin, Skedenj št. 81. ------- 1 " 460 čine, naj bi ukrenile primerne odredbe proti draginji stanovanj in vsakdanjih življenskih potrebščin. Shoda se je udeležilo okolo 20.000 oseb. Promet potnikov med Evropo in Ameriko. Iz statistike o prometu potnikov med Evropo in Ameriko je razvidno, da je promet mnogo veči s zapadnim smerom, nego vztočnim. Leta 1^06 se je prevozilo iz Evrope v Ameriko nad poldrugi milijon ljudi, dočim znaša število onih. Id so potovali iz Amerike v Evropo, komaj pol milijona. Jubilej bolgarskega kneza Ferdinanda. Bolgarska vlada je sklenila proslaviti dvajsetletnico vladanja kneza Ferdinanda. Ta svečanost se bo vršila dne 2. avgusta. Za ta dan izdela ministerstvo izvestje o stanju, v katerem se je bolgarska nahajala leta 1887, ko je knez Ferdinand zašel bolgarsko pre-stolje. Loterijske številke izžrebane dne 24 34 49 22 29 77. lnomost ega plačila pri pogodbi. Naslov pove ..Inseratni oddelek Edinosti". 45'J občni zbor, da poda račun o uspehu, oziroma neuspehu sezone. Vseh predstav je bilo doslej, t. j. v dobi 40 let, 1677. Žal, da ima gledališče konstanten primanjkljaj, ker deželni odbor že več let, odkar je zavladala obstrukcija, ne izplačuje dramatičnemu društvu nikake podpore. Mesto ljubljansko je pač zvišalo svoj prispevek na letnih 26.000 kron, vendar ta subvencija ne zadostuje v pokritje ogromnih troškov. Bati se je, da zabrede društvo v velike denarne neprilike, ako dežela ne izplača v bližnji bodočnosti zaostalih svojih prispevkov. Intendant prof. Ivančič je razvijal svoj program, katerega pa letos ni mogel izvesti, ker je prevzel vodstvo še le sredi sezone. Iz gledališča hoče napraviti umetniški zavod, gojiti hoče slovensko dramo in vzgojiti domače igralne moči. V odbor so bili izvoljeni gg. dr. Karel vitez Bleiweis (predsednik), odvetniški koncipijent dr. Dermota. prof. dr. Ile-žič, prof. Juvančič, mestni uradnik Jančigaj, pisatelj Etbin Kristan, odvetnik dr Novak, finančni rač. uficijal Paternoster in kontrolor Rozman. Po nasvetu notarja Hudovermka, pa se je izvolil tudi poseben odbor, ki naj sku i rešiti finančno vprašanje slovenskega gleda- Za one, Ki nakupnunjo esebsei o Trstu! Večkrat se pripeti, da se okoličanski Slovenci in deželani ali drugi Slovani (posebno Dalmatinci), kateri kupujejo v Trstu pohištvo, obleke in drugo blago, pritožujejo bodisi zaradi visokih cen, bodisi zaradi slabega btaga. Nekatere pritožbe so došle tudi našemu listu. Oa se temu v bodoče izogne, svetujemo vsem Slovanom. kateri mislijo nakupovati v Trstu razne potrebščine, da se Informirajo pri „Inse-ratnem oddelku" našega lista, kjer po-izvejo, katere tvrdke dajejo dobro Ma> go ia gftT po nizkih cenah. „Tržaška posojilnica in hranilnica u registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza della Cascrma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud 111 jih obrestuje po i*" 4 °|o ^m Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krone Posojila daja na vknjižbo po 57s°/o? na menjice po 6°/0, na zastave po 5Vi0/ in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, jma najmo&erneje urejeno varnostno celico za shrambo vre&nostnih papirjev, listin itd - A\\\w\\\> Poštno - hranilnični račun 816 004 Agencija MERIC UR | TRST, ul. Nicolo Macchiavelli 19, Telef. 1874 $ Komisije in zastopstva § ===== informacijska pisarna. ===== * Preskrbuje * nakup in prodajo raznovrstnega blaga po najugodnejših W pogojih. Zaloga raznovrstnega blaga : patentirana ognjišča, Ciril-Meto- JK dijevo ličilo, pražke gnjati, surovo maslo, med itd, itd. ft ■■————