132. številka. Ljubljana, v soboto 13. junija. IVIIL leto, 1885. I Uhlja vsak dan iveler, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman *a avstrli sko-ofrnrake dežele za vse leto lf> jrld., za pol leta 8 jrld., za Četrt leta 4 jrld m Jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pn§ilfanjn na dom za v»e leto 13 «ld. ia 6*--t.rt leta 3 gld. 30 kr., za jede« mesec 1 *rld. 10 kr. Za pošiljanje na doui radina se po 10 kr. za meneč, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila Djaoi^fl hc od cetmstopue petit-vrste po 8 kr., će se oznad M jedenkrat trska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi iih: se livolfl1 (raniovan. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravulstvo je v Frana Koluiana hiši, „Oledališka stolba". Upravni stvu naj ae blagovolijo pošiljati naro'imie, reklamiiejje, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Dolenjska volitev. V uradnem nemškem in vladnem slovenskem listu Čutila je naša deželna vlada potrebo, zagovarjati pravilnost in postavnost dolenjske volitve. Zagovor pa je tako nesrečen in šepav, da bi se pač lahko odgovarjalo z istim izrekom, katerega se tako rada poslužujeta ta dva organa: Si tacuisses itd. Uradni list trdi, da „nem.ihio zakona, ki bi natanko omejeval volilne okoliše omii krajev, ki v posameznih deželah volijo v mestnih volilskih razredih". Mari uradnemu listu ni znan§. 3. volilnega reda deželnega zbora za Kranjsko, ki se glasi: „Za volitev poslancev iz ine&t in trgov" in dalje, da 86 sploh v vsem volilnem redu govori le o mestih in trgih, nikjer pa ne o mestni občini (Stadt-gemeinde). izključene so torej vasi iz te skupine. In tako se je na Kranjskem ves čas. odkar se je volilo, ravnalo, in kadar je prišlo deželnemu zboru na znanje da so se kje upisali volilci iz vasi mej mestne volilce, se je takemu nepostavnemu ravnanju ustavil. Omenjamo pred vsem Vrhniško volitev leta 1867, ko so na Vrhniki uvrstili mej mestne volilce tudi Hrib, kateri je tako rekoč del Vrhnike. Deželni zbor ovrgel je volitev, ker so bili nepostavno upisani volilci, in kar je zanimivo in bi moralo znano biti deželni vladi, Vrhniška občina pritožila se je pri ministerstvu, češ, da Hrib spada k Vrhniki in mora voliti z Vrhniko v mestni skupini, a notranje ministerstvo pritrdilo je deželnemu odboru, oziroma zboru in Hrib ni smel voliti z mesti. V Višnji gori izključili so se 1. 1877 vsi volilci stanujoči v Dednem dolu, Deberniku in Žalni, mej njimi tudi farovž v Pešeeniku in neso smeli z mestom voliti. Državni zakon sklicuje se na deželne volilne rede in določuje, da naj se pri sestavi volilnih imenikov ravna tako, kakor je navada za deželne zbore. In na Kranjskem zakonito volijo v mestni skupini le mesta in trgi, nikjer pa ne vasi. Zakon pa Be ne spreminja po nobenih „običajih", ko bi se tu ali tam res bili utihotapili, tem menj, če se je to zgodili le na jednem kraji, drugod pa se je, kakor zahteva zakon, ravnalo. Uradni list meni, da zato, ker bo tiste tri vasi z Metliko združene v jedno občino, tudi v de-želni in državni zbor z mestom volijo. Ko bi to načelo 'po deželnem volilnem ledu veljalo, potem bi se moralo tudi drugod po njem ravnati in nikakor bi se ne smelo zahtevati, da samo za jedno in isto skupino velja to načelo. Tedaj bi pri vseh mestih in trgih, s katerimi so vasi združene, vsi vaški volilci z mestom volili. Oglejmo si nasledke take uredbe: 1. Krško je združeno s GO kmetskimi vasmi in ima kot občina 1023 hiš s 5228 prebivalci, imelo bi tedaj najmanj svojih 500 volilcev; 2. Kostanjevica, občina šteje 417 hiš in 2452 prebivalcev, tedaj najmenj s 30O volilci; 3. Ribnica, občina šteje :;84 hiš z 2377 prebivalci in kacimi 250 volilci; 4. Kočevje, občina ima 474 hiš in 3042 prebivalcev, torej mul 300 volilcev. Pri vseh teh občinah izločili so, kakor to zahteva zakon, k občini spadajoče vasi in volili so le mestni volilci Samo pri Metliki se je drugače ravnalo. Tam spadajo k občini Metliški vasi: Kri-ževska vas, Sirkov vrh in Veršiče s 34 hišami in 108 prebivalci in le ti bo volili z mestom in ravno ti so odločili večino. Okrajni glavar Litijski pa se je v ravno ;sti skupini strogo ravnal po zakonu, kajti v Višnji gori ni pustil voliti nekega I. Z., ki je bil upisan v volilni imenik, proti kateremu nikdo ni reklamoval in ki je dozdaj pri vseh volitvah z mestom volil, izključil ga je, ker ne stanuje v mestu, ampak v hišici tik mesta. Uradni list trdi, da so omenjene vasi vselej z mestom Metliškim volile. Mogoče, da se je zgodilo, nepostavnost pa ne postane postavnost s tem, da se je \ečkrat „per nefas" vršila in odpraviti se mora, kakor hitro se zanjo zve. Kar se tiče trditve, da nikdo ni reklamoval o pravem času proti sestavi volilnega imenika, da je tedaj zavoljo tega že popolnem postaven, ne zdi se nam vredno odgovarjati. Kajti po volilnem redu sestavlja vlada imenike volilcev in je lehko spreminja še zadnjih 24 ur pred volitvijo, tedaj je poslednja instanca za preiskovanje postavnosti volilnih imenikov državni zbor. Dalje vprašamo pa slavno vlado, s čim ona zagovarja upisanje p od u (i tel je v v Metliki in Črnomlji mej volilce, podučiteljev, kateri vsaj pri prejšnjih volitvah neso imeli volilne pravic? Reklamoval ludi proti temu ni nikdo, ker se sploh vsak zanaša, da vladni organi volilne imenike sestavljajo po zakonu, ne pa po lastni volji ali pa po „običaj ihu. A dolenjska volitev poučila nas je, da se ni ravnalo po zakonu in da bi se sedaj ta hiba, ta nezakonitost rada pokrila s figovim peresom »običajnega prava". Čemu treba „običajnega prava", ko imamo za dovolj popolnem jasnih odločeb? Ker pa uradni list v tem ni zadosti podkovan, dovolili si bodemo v prihodnji številki, da nekoliko zbistrimo njegov spomin. Politični razgled. iV^riiiijo dežele. V L j u bij an i 13. junija. Predvčeraj se v gališkem veleposestvu voljeni za državni /!»«>■• Poljaki: Bobrzvnski, K hit ki, Benoe, D/vo.ikovski, Skarszevski, Stan, Madejski, Vvsoki, Grotovski, Levicki, Smnrczevski. Szvmanov ski, Starzvnski, Javorski, Czajkovski, Onvszkievicz, Hnppen, DzieduR/.ycki, Romaszkan, Goluchovski in Starzenski. — V državnem zboru bode po proračunu nekega Dunajskega lista 132 levičarjev, 3 demokrati, 4 protisemiti, 24 Koroninijevccv, 40 članov Hohenvvartovega kluba, IG Lichtensteinovcev, 6G Čehov, GO Poljakov in Poljakom prijaznih Rusinov, 1 Rusin, 1 privrženec gospodarske stranke, 5 Licn-baherjevcev. Opozicija broji, ako jej prištejemo de« mokrate, protiseinite, levičarje, Lienbacherjevce, Koroninijovce in Rusina, 169 poslancev in desnica pa k večjemu 84 poslancev. Večina bi tedaj znašala k večjemu 15 glasov. Ako pa pomislimo, da Lichtensteinov klub ni zanesljiv, vidimo iz tega, da bode v mnogih važnih vprašanjih vlada le s težavo dobila večino. Kar se tiče narodnostnega vprašanja, pa drugače Slovani ne bomo nič dosegli, kakor če nemškim konservativcem takoj pokažemo, da drugače ne podpiramo njih teženj, nego če oni podpirajo naše narodne terjatve Cesar je eankcijonoval zakon o rednem in izrednim hrvatskem bmlgetu. Kako je ogcrMko pravosodje, kaže jako čudna kazensko-sodnijska preiskava v Novem Sadu. Nek tamošnji trgovec zavaroval je svojo zalogo blaga za LISTEK. Pariz v Ameriki. {Francoski spisal Heti6 Lefebvre. Poslovenil * * * Stat nominis umbra.) Sedemindvajseto poglavje. Učilnica. Dalje.) Privoljujejo jih občine, odgovoril mi je; vsi prebivalci vkupe določujejo znesek tega davka; in morebiti je to jedini davek, ki se neprestano množi na največje veselje tistih, ki gn plačujejo. Glede na to točko ni v Amerikancih nobenega strankarstva; vse verske združbe, vsi še tako različno misleči tekmujejo, da bi v naših učilnicah ustanovili najbogatejše in najbolje preskrbljene zavode v vsej deželi. In seveda, rekel sem, hoče potem vsaka verska družba v učilnici gospodovati. Ne, odvrnil mi je; temu se bodete morebiti čudili, a nikakoršen cerkven upliv ne sega v to zi-dovje. Vsakdanji pouk se začenja z Gospodovo molitvijo in s čitanjem sv. pisma; a vsakatero premišljevanje o tem je izključeno. Pouk je krščansk že po duhu in mišljenji naših učiteljev, vender pa ni ne protestantovsk, niti katolišk. Tu podajamo otro kom le sredstva iskati resnico, oborožujemo jih zoper nevednost, pripravljamo jih, da bi dober boj bojevali. Verski pouk, pouk v verskih resnicah pridržan je cerkvi in nedeljskim šolam. Na ta način se ogibamo, da mladostnih vesti ne motimo, ter privajamo otroke, da se vsi kot bratje v Jezusu Kristu spoznavajo. Dobro, a kdo vam je porok za učitelje? Odgojstven odbor, odgovoril je Naman ; odbor, svobodno izvoljen od vseh državljanov iste občine, ki je državnemu odboru neposredno podrejen. Ti odbori obsegajo vse najbolj imenitne može v državi. Največa čast je vsakemu poklicanemu biti nadzornikom odgojstva. Najodličniši naši državljani n. pr. Ilorace Mann, Bamard so se odpovedali zastopništvu v zjedinjenem državnem starešinstvu, da so voditelji šol v Massachusettsu in Konektikutu ostali. Ali je to mogoče? vzkliknil sem. Kaj pa je na tem čudovitega? odvrnil je mladi duhovnik. Ali mislite, da v državi, kot je naša, ni vsem jasno, kar srečo in velikost naroda pospešuje? V ljudovladi, v državi, kjer ima ljudstvo vrhovno oblast, moramo premagati nevednost, ali pa nevednost nas premaga in uniči; srednjega pota ni. Da bi odgojevali narod, ki veruje v resnico ter jo ljubi, našli so naši državniki le jedno sredstvo, in to je njega omika, njega razsvetljenost. Omika stori iz najneznatnišega državljana človeka, dovolj poučenega, da se ne bode dal varati, in dovolj modrega, da sebe samega vlada. In rešili ste to nalogo? Da, rekel je, nalogn je bila rešena oni dan, ko smo dobili tako dobro uravnane in popolnem brezplačne šole, da ni več očeta, ki se bi drznil braniti, izročiti nam svoje otroke. Ko občina vse preskrbuje, celo knjige, papir in peresa, kdo bil bi po takem dovolj neumen ali dovolj nepremišljen, da da ne bi se narodove darežljivosti okoristil in da bi svoje otroke v nevednost in revščino obsodil? Nadejam se. odgovoril sem mu, da je v vas vsak obvezan šolo obiskovati. Po tolikih žrtvah ima država pač pravico, ljudi v učilnice siliti. Nevednih živalij pač ne more več v človeški družbi trpeti. Zavrnili smo vsakatero silo, odvrnil je mladi duhovnik. Kes, da nikakor nesmo dvojil1 o tej naši pravici; a strašili smo se s toli dobrodejno napravo skleniti zoperno naredbo. Globa in ječa bi le pristu-dili naše učilnice; te ostrosti prepuščamo državam, ki bolj na pokorščino nego na udanost svojih poda- H8 jako visoke svoto. Ko nm jo je požar uničil, ovadilo ga je zavarovalno društvo, da je nalašč žažgal. Moža so takoj zaprli in začela se je sodnijska preiskava. Takoj, ko se je to zgodilo, se je začela širiti novica po mestu, da dotično društvo nabira krive priče proti njemu. Srbski »Narod" piše o tem sledeče; Omenili smo že kazenske pravde proti kupcu P. B, pri katerej je udeleženo neko zavarovalno društvo. Kakor se nam poroča, zatoženec že sedi 3'/a meseca v ječi, pa še le pred šestimi dnevi se je izdal sodnijski odlok, da je v preiskovalnem zaporu. Naši juristi ne vedo, kako bi „krstili" tako postopanje. Zatožencu se daje kaznilniška hrana, kakor m bil kaznjenec, če tudi Še ni obsojen. Pri preiskavi se je upotrebovala prava španjska inkvizicija, dokler ni priča tega povedala, kar so hoteli zvedeti od nje. Jedna tako mučena priča je zbolela in zdravnik se je izavil, da je vsled muk sluh izgubila. Drugo pričo izročili so žandarju, da je pretepe, iu le tako je odšla temu, da se je izjavila, da hoče vse povedati, kar bode zahteval preiskovalni sodeč. Mi ne zagovarjamo nikakega zločinstva. Opozarjamo pa ogersko pravosodno minister-stvo, da so že prej in pozneje v Novem sadu pogorele prodajalnice, ne da bi bili koga sumničili, ali še celo zaprli. V tem slučaji, ko zavarovalno društvo išče krivih prič po ulicah in jim ponuja tisoče goldinarjev, se pa popolnem protizakonito ravna. Mi ne vemo, da bi na Ogerskem bil dovoljen preventivni zapor, ki bi trajal meseca, in bi se preiskovalni zapor še le tedaj dovolil, ko bi z dotičnikom že 3 meseca, kakor s kaznjencem ravnali. Že jedenkrnt izjavimo, da mi ne zagovarjamo z očinstva, o tu moramo dvojiti, da bi bilo kako zločinstvo, ko se je priče najemalo po ulicah. Mi pa ne bodemo trpeli svojevoljnosti, ko vemo, da je na čelu našega deželnega sodišča mož, ki je vzvišen nad vsakim strankarstvom. Kdor se čuti razžaljenega po teh vrstah, temu je pripravljen pisec teh vrst odgovarjati pred tiskovnim sodiščem, in obelodaniti stvari, ki bodo vzbudile splošno ne voljo, stvari, ki se tičejo zlorabe uradne oblasti in protizakonitosti, tudi stvari, o katerih se misli, da so ostale tajne! Konci še omenimo, da se je štirim pričam reklo: „Ce tako in tuko poveste, bomo vas izpustili, če ne, bomo pa vas zaprli in postavili pred sodišče". Iz tega, kar piše ta srbski list, ki je, mimogrede povedano, ogerski vladi prijazen, mislimo, da naši bralci lahko previdijo, kako je ogersko pravosodje. Tiiiiiije države. HiiMlii car pojile letos za dalj časa na Poljsko. Delajo se že priprave za to v tamošnjih carskih lovskih gradovih. Domneva se, da car odpotuje od tam v Avstrijo, da se snide z našim cesarjem. — Ruska vlada se pogaja s Perzijo zastran gradjenja strategične železnice od Caricina čez Petrovsk, Baku, Astar v Re.št, od koder misli Perzija gradili železnico v Teheran. — Rusija je pomnožili! mejno stražo za 04 častnikov, 244 konj in 5782 podčastnikov in vojakov. Fraii-co.ska zbornica obravnava nov zakon o novačenji. Zavrgla je dostavek, kojega je predlagal škof Freppel, da bi semenišniki bili prosti vojaščine. Italijanska zbornica vzprejela je zakon o odgovornosti delodajateljev za nezgode delavcev pri delu s 119 proti 11G glasom. Ver i na je bila tedaj majhna, pa Se ta se je le tako dosegla, da sta kmetijski in pravosodni minister stavila zaupno vprašanje. $4-iiiški zvezni sovet izjavil se je proti uveden ju dvojna denarne veljave. — Zakon, ki uvaja borzni davek, se je uradno objavil. Aiigu'&kn kraljica vzprejela je Gladstonovo demisijo in poklicala lorda Salisbm y-ja, da predloži svojo ministersko listo. Ker konservativna stranka v zbornici ne bode dobila večine, moralo se bodo razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Mohamedansko duhovništvo nagovarja prebivalstvo t Suakimu, da bi se obrni'o do tarikegA sultana s prošnjo, da turški vojaki zasedejo to mesto, ne pa kak neveren narod. Mir mej Franci jo in Kifajem je že podpisan. Sedaj bode začela Francija pogajanja, da sklene trgovsko pogodbo s Kitajem. i)o|i )ISL Iz Trs«a 11. junija. [Izv. dop.J Odkar mesto Trst obstoji, neso tukajšnji Slovenci tako lahko dihali, kot zdaj; in ponosni smejo biti vsi drugi Slovenci z nami ua tej slavnej zmagi avantgarde slovenske na sinjej Adriji. To nt bila več navadna volitev, temveč to je bil „plebiscit"; šlo je tukaj za to, ali zmaga prava slovenska avstrijska ideja, ali potuhnena garibaldinsko-italijanska. In glej! zmagala je ideja prava, ideja pravovernih Slovencev, udanih dinastiji in državi. S ponosom smemo zmage biti veseli! — ma-kari ee bodemo nekoliko časa tudi materijalne škode trpeli, priti pa mora boljša doba, in ž njo tudi plačilo. Stalo je mnogo požrtovalnosti, dokler se je vse v pravi tir pripravilo in uredilo, pa saj si bodemo sedaj oddahnili. Za hud boj treba velikih priprav in mnogo časa in truda. Še poveljniki se neso nadejali tolikega vspeha in še dvomili so, da zmagamo. Videli so uzorno disciplino, in v dan volitve so se lahko prepričali, da osobna sovraštva neso zapreke, ko gre za to, da zmaga čast narodova, pa ne posamičnika. Reči se mora, da ni bilo treba avtoritete ali poveljnika, nogo vsak je bil četovodja in vsak posamičen rodoljub je znal in si bil sv st svojo dolžnosti, ter uneto izvrševal svoj narodni posel. Narod slovenski v okolici in v mestu je zvest in trden. Kadar vidi, da gre res za njegov obstanek, poda se v hoj, naj bode staro ali mlado; in ko bi kdaj prišlo tako daleč, da bi bilo treba braniti domovino z orožjem v roci, bi ravno tako navdušen hitel za pravično stvar v boj, po vzgledu svojih starih očetov. Ni še našega naroda italijanski machievelizem demoralizoval; trden, neupogljiv za svoje pravice je naš slovenski okoličan, zanesljiv v najskrajnej sili, izimsi le nekoliko Judežev in izdajic, ki ne vidijo splošnih interesov naroda, nogo samo svoje. Tudi zanje pride moralna kazen. Veseli smemo tudi biti, tla sta se povodom te volitve obe podporni društvi moralno zjedinili, materijalno ni treba, in poleg te vesele novice moramo k slavnej zmagi dostaviti še to, da sta se predsednika obeh podpornih društev sprijaznila in v znamenje, da se pozabijo vsi grenki društveni razpori, podala roke — v narodov napredek in prospeh. Slava „Edinosti" voditeljem in vsem pravim rodoljubom, ki so pripomogli k slavnej zmagi. Jež. Wa Dunaja 11. junija. [Izv. dopis.] Ker vam že dolgo nihče ni pisal z Dunaja, pošiljam Vam sledeče drobnosti o gibanji tukajšnjih Slovanov. Nedavno praznovala je „Slovanska Beseda" na Dunaji 20 letnico svojega obstanka v dvorani I. kavarne v Pratru. Slavnost bila je dostojna in slovansko pev- sko društvo, ki je sodelovalo, zaslužilo je ogromne pohvale. Osobito navdušila je poslednja točka „Naprej*4 mnogobrojno zbrane članove in goste. G. predsednik društva, slavnoznani slovanski rodoljub grof H ar rac h, sicer ni bil navzoč, i v njega imenu pozdravil je podpredsednik društva g. ravnatelj Kalen dr a z navduševalnim govorom vse navzočne. Za njim govorili so predsednik „Slov. pevskega društva" gosp. dr. Lenoch o pomenu in razvitku „Slovanske Besede". Vrstili so se potem govor za govorom, napitnica za napitnico — vse v češkem jeziku. Le jeden delal je izjemo, to je govor Slovenca, ki je bil zelo simpatično vzprejet. Prihodnjo soboto t j. 13. junija praznujejo na Dunaji bivajoči Bolgari Karavelova večer. Prislav-nosti sodelujejo pevci „Slovenije" in „Zvonimira* ter tamburaški zbor poslednjega društva. Slavnostni predsednik je g. D. Nestorov, mlad, navdušen bolgarski rodoljub, ki je na jako dobrem glasu mej tukajšnjimi Jugoslovani. Prav prijetno mi je, da smem poročati, o iskrenem prijateljstvu, tesni zvezi in lepej harmoniji, ki vlada mej našo „Slovenije" in hrvatskim „Zvonimirom". Pri pogrebu prerano umrlega Zagrebškega vseučiliščnega profesorja dr, Geitlerja, ki se je vršil v Heiligenstadtu pri Dunaji, peli so nagrobnice pevci „Slovenije" itt „Zvonimira-. (A propos, Vaš nettolikovani listič prinesel je novost, da je Geitler umrl v Zagrebu, kar seveda ni res!) — Zadnjo soboto je bila v Sloveniji že tretja seja v poletnem tečaji. Zanimanje u\ to društvo je prav veliko, kakor kažejo dotične seje. Pri zadnji slišal si lepo petje in navdušene napitniee, n. pr. za zjedinjeno Slovenij, o čistem ro-doljubji, da mladeži ne gre posnemati rodoljubja nekaterih Slovencev, ki sejejo razpor in so pra.a kvar narodnej stvari. Istinito presenetila je vest, da je v seji tudi koroški Slovenec, ki je bil navdušeno pozdravljen ; isto tako dva slovenska vseučiliščnika iz Primorja. - Le vrlo naprej, dragi Slovenijani! Domače stvari, — (Nekolekovani listič) ujeda se zaradi naše predvčerajšnje notice o nekem avskultantu ter skuša nas sumničiti, da smo si stvar izmislili. Ker to ni naša, pač pa morda drugih ljudij navada, naj nevernim Tomažem v Kolodvorskih ulicah povemo, da je dotični avskultant res prišel vprašat k nad-sodni je svetniku g. K., zakaj ni imenovan pristavom, ko mu je vender Šukljc to mesto obljubil. Resnice tega fakta ne o vržejo vsi dozdevni dovtipi nekolekovanega lističa, kateremu drage volje pošljemo „abotnost", „bedastoće" in druge duhovite opombe nazaj. —(Potnike na Velegrad in v Prago) zanimal bode gotovo zelo znani „Spilberk" nad Brnom. Odbor je zato uredil stvar tako, da bode v glavnem mestu Moravske toliko postanka, da si bodo mogli natančno ogledati prostore te trdnjave, o imenovanji katerih je svoje dni mraz spreletaval marsikoga. — Tudi zato bode preskrbljeno, da si potniki ogledajo natančno znamenite trdnjave Olo-muške. — Ker se je v našem listu po pomoti naznanilo, da se je za potovanje treba oglasiti do 10, junija, popravljamo to naznanilo, opozarjaje, da je čas oglasiti se do I o. Julija. nikov gledajo. Da se šolski pouk v obče razširi, to je jedino vprašanje; in dospeli smo do tega odličnega smotra, ne da bi svoboda količkaj trpela. Naše učilnice, odprte vsem otrokom do šestnajstega leta, privabljajo k sebi tudi najveće uporneže. Tako v Novi Angliji tudi ne najdete tu rojenega državljana, ki ne bil bi v naših učilnicah se izučil. Vilo! vzkliknil sem, ta naprava dela kristija-nom v Ameriki najvočo čast. A tudi država ima pri tem svojo korist, vsaj toliko kot vera, odvrnil mi je. Po tej poti smo dospeli do svrbe, katerej se sovrstniki čudijo. Ker smo učilnice neprestano popolnjevali in zboljševali, ustanovili smo malo po malo zopet skupno odgoje-vanje, ki je bilo Btarodavnikom toli drago. Naše učilnice se dovolj razvite, da sina bogatih starišev za veliki- Sole pripravljajo; a tudi so dovolj priproste, da sina ubogih starišev ne odganjajo in ne strašijo: tudi so dovolj izdatne, da ga za primerno mu mesto v človeški družbi toliko pripravijo, da mu nikdar ni treba zaradi nevednosti zarudeti. Vsa naša mladina (zapomnite si dobro te besede: vsa naša mlad na) prihaja sem učit se citati, pisati, ra-čuniti, nieiiti in risati. S tem sklepamo malo pouka v zemljepisu, zgodovini, prirodoslovji, ločlji (kemiji); tudi se ne bojimo otrokom govoriti o naravstvenosti in o državi. Pojasnujemo jim ustavo njih domovine; kajti državljani so. Hvala obilnemu in izvrstnemu našemu pouku izobražuje se sin milijonarja poleg sina irskega dninarja. Tam doli vidim hčer Greenovo, ki se igra z otrokom uboge branjevke v Orehovi ulici. Tu vlada prava jednakost, jednakost navzgor, jednakost, ki povzdiguje; tu se oživlja in ohranjuje domoljubje in ljubezen do svobode. Uzgajati zarod je uzgajati narod; to je naše gaslo; in to dela iz naših učilnic vsem drag in vsem svet kraj. To je lepo, rekel sem, to je veliko; a ne zamerite mi še jednega pomišljaja. Ko vi poučujete otroke prostega naroda, ali se ne bojite, da ste jih ob jednom z pogubno častiželjnostjo navdihnili V Ali ne spravljate ljudij v človeško družbo, ki so s svojo usodo nezadovoljni? Ali jim ne vzbujate želj in potit'h. ki njih stan presegajo? To je, odvrnil je Naman, zastarel ugovor, ki je v Amerikancih že davno brez vse veljave. Ko bi mi popustili te mlade ljudi, od tega ozidja se ločujoče, osnovan bil bi vas strah; a pomislite, da družba in državno življenje ste v nas dve učilnici, ki se nikdar ne zaklenete. Najprej si vsi olikani možje v nas štejejo v največo čast iu veselje, da poučujejo in razsvetljujejo sodržavljane. Poglejte le naše zidove, pokrite z oglasi. Ni ga večera brez državniškega, znanostnega predavanja. Svetloba nas raz-svetluje od vseh stranij; in dvakrat slep mora biti, kdor ostane neveden. Poleg toga svobodnjega pouka si mislite še neprestano delavno cerkev in onih tisoč in tisoč družeb, kjer so reveži in bogatini neprestano zjedinjeni, da bi ljudi pridobivali ali jim pa pomagali. K temu pride še državno ali javno življenje, ki oživlja vse misli in naklepe ter vse duše uploduje. II koncu pa pred vsem pomislite na novinarstvo in druge tiskovine, to je na javno besedo, ki nikdar ne usahne. Ni je cerkve (verske občino), ni je družbe, ni je skupščine, ni jo osobe, ki ne bi imela svojega časopisa; celo otroci imajo poseben časopis: „Child's paper;" ta je bil komaj pred štirimi leti ustanovljen ter ima že nad tristo tisoč čitateljev, katerih najstarši še petnajst let ne šteje. Kdo se bi ustavljal tej plimi, ki neprestano narašča? Koga ne bi s seboj odnesli valovi naobraževanosti, ki človeštvo boljšej bodočnosti izroča? Vi ste tedaj narod učenjakov? (Diiljo prib.) — (Umeščenje župana Ljubljanskega g. GrasseIlija) bode v ponedeljek dne 15. t m. dopoludne ob 11. uri v mestni dvorani. — (Glavno vodstvo c. kr. državnih leleznic) odredilo je o rabi deželnih jezikov tako: Vsa objavljanja in naznanila za občinstvo imajo se na progi Trbiž Ljubljana v nemškem in slovenskem jeziku razglašati. Vsi dopisi in uloge, dohajajoči Železniškim uradom in postajam v s loven-Bkem jeziku od strank, samoupravnih oblastev in organov, morajo se vsekdar v tem (slovenskem) jeziku reševati. — Tudi dopisi, ki se odpošiljajo v uradnih zadevah na okrajne zastope (posebno na male kmetske občine) ali na druge samoupravne organe v takih krajih, kjer je slovenščina jedina v rabi, imajo se spisovati v slovenskem, ne pa v nemškem jeziku. — (Drugi izlet »Ljubljanskega Sokola") bo v nedeljo 21. t. m. v Škofjo Loko. kamor se bo „Sokol" z godbo in zastavo v nedeljo zjutraj odpeljal z gorenjskim vlakom. Službe božje udeležil se bo „Sokol" v Cerngrobu, kosila in proste zabave pa v Loki. Pevci Ljubljanske čitalnice združili se bodo s „Sokoli" in bodo napravili popoludne na Štemarjih koncert, „Sokoli" bodo pa telovadili. Natančneje o tem izletu bomo Še prinesli. Ob neugodnem vremenu bo izlet drugo nedeljo. — (Javna tombola) na korist prvemu Ljubljanskemu društvu za podporo in oskrbljevanje bolnih in onemoglih društvenikov in patrijotičnemu društvu ,,Rudečega križa" za Kranjsko bode jutri popoludne ob 7a 5. uri na Kongresnem trgu. Pred tombolo svirala bode vojaška godba v Zvezdi". — (Serenado) priredilo je slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" sinoči ob Va l°- uri o priliki imendana svojega predsednika gosp. An t. Je ločni k a. Okolu 60 pevcev pelo je z navadno preciznostjo tri zbore in sicer: Foersterjev: „Slava Slovencev', Vašak: Rožmarin" in Mangolt: „Moj dom". Društveniki izročili so po posebni deputaciji predsedniku v priznanje njegovih zaslug in njegove požitovalnosti krasno sliko katero je slikal g. Ze-plichal. — Jutri popoludne pa priredi društvo „Slave c" izlet v Kožarje Društveniki zbirajo se ob 1. uri popoludne v društveni sobi, od koder točno ob polu 2. uri odidejo. — (Premembe v posesti.) Hišo g. Augusta Dre se-ja v Kolodvorskih ulicah št. 28 kupil je upokojeni c kr. polkovnik g. Seemann za 21.000 gl. — Hišo bivšega učitelja g. Leopolda Cveka št. 8 na Stolbi, nekdaj posestvo slovenskega pisatelja župnika Zalokarja, kupil je grof Ser m age. — Spodnjo hišo Helene M dvedove, udove Patz, na sv. Petra nabrežji, kjer je bila nekdaj gostilna „Pri treh zastavah" "(zu den drei Fahnen) kupil je s polov co vrta vred g. Janez Goljaš, gostilničar v sv. Petra vojašnic, in posestnik na Gorenjskem za 3200 gld. — (Na Šmarni gori) otvori se jutri me-teorologična postaja tretje vrste. Tamošnji, za ta po.-el izvežbani cerkovnik prevzel je opazovanje. — („Ljudske knjižnice") izšel je 11. snopič. Vsebina so mu povesti: „Divus", „Ancula" in „Prutovski". Češki spisal Alojzij Jinisek Poslovenil A. Sattler. Prihodnji snopič prinese povest: „Sila. Po H. Konsjansu poslov. H. Majar." „Ljudska knjižnica" je najcenejše berilo. Posamični snopič stoji C kr., s pošto 8 kr. — (Sudanci) ostanejo v Ljubljani samo še jutri in v ponedeljek, na kar opozarjamo čitatelje, ki še neso videli teh redkih gostov. — (Ponarejalci kovanega denarja.) Pred porotnim sodiščem Ljubljanskim zatožena sta bila včeraj in predvčeraj izdavatelj in ponarejevalec kovanega denarja. Odkar je tovarna za ponarejanje bankovcev blizu mesta Vidma na Laškem ustavila fabrikacijo avstrijskih bankovcev, kjer so znali, dasi slabo, ponarejati stare avstrijske desetake, novo izdanih pa ne morejo, nehale so prej pogoste obravnave zaradi izdaje ponarejenih javnih upnih listov. A krošnjarji s ponarejenim denarjem nečejo na Kranjskem svojega hudobnega dela ustaviti in slepijo sedaj lahkoverno kmetsko ljudstvo s tem, da skušajo izdavati kovane tolarčke, katere delajo iz cina, antimona in bakra, ali pa še iz druge slabše kovine. Predvčeraj bil je zatožen zaradi izdavanja ponarejenega kovanega denarja 3G letni Aleš Štibor-nik, prodajalec kuretine v Trst, doma pri sv. Lo-renci na Dolenjskem. Zatoženi je bil že mnogokrat kaznovan, zadnjič zaradi hudodelstva goljufije na pet let v kaznilnici na Ljubljanskem Gradu. Ob-Ijuboval je namreč lahkovernim kmetovalcem, da jim prinese iz njemu dobro znane tovarne avstrijskih bankovcev, popolnem dobro ponarejenih, za malo goldinarjev kar na stotine. Lahkovernim ljudem izsleparil je na ta goljufni način mnogo goldinarjev in zadela ga je zaslužena kazen A komaj je iz kaznilnice izpuščen, dihal zopet prosti zrak, že je bil v zvezi r ponarejevalcem kovanega srebrnega denarja, dobro vedoč, da z bankovci ni več kupčije. Svojo odlično, takozvano generalno poskušnjo hotel je napraviti v Ljubljani. Prišel je v naše mesto dne 6. januvarja t. 1. in kmalu je bil zbral okrog sebe družbo vedno žejnih postopačev itd., katerih se v našem glavnem mestu, posebno na sv. Jakoba predmestji in pa onkraj Gruberjevega kanala ne manjka. Utaboril se je v gostilni „Pod zelenim hribom" in že tam je pričel zamenjavati ponarejene tolarčke po goldinarji. Dasi so premeteni kolegi Štibernika spoznati morali in tudi spoznali ponarejeni denar, vendar neso se branili, da bi ž njim ne Šli in se zabavali. Precej je bil dobljen voz „komfortabel" in liajd v Spodnjo Šiško h Kvasu. Štibernik je pridno naročeval in hitro plačeval s ponarejenimi srebrnimi goldinarji. Pri Kvasu jih neso spoznali, tudi prave dobre večerje ni bilo. Voznik je nasvetoval, da odidejo k Ferlincu, tam se dobi okusna večerja. Ha;d v voz hr mogočno se pelje vsa družba k Ferlincu. Izdal je Štibernik tam tri ponarejene tolarje po goldinarji, ker je trikrat mogočno klical za račun. Od Ferlinca obiskali so Štibernik in njegovi blagi tovariši še več kavarn in gostilnic in povsod so švigali ponarejeni tolarčki za naročeno pijačo. Prvi dan poskušnje obnesel se je tedaj za izdavanje ponarejenih tolaičkov prav dobro. Da ni hotel vzeti prodajalec smodk ponarejenega goldinarčka za smodke, to je Štibernika et Comp. malo motilo, saj so se drugod dobro razpečavali po gostilnah in kavarnah in celo neki čevljar vzel je za popravo pošvepanih Štibernikovih črevljev dva ponarejena goldinarja za plačilo. A veselje trajalo je v Ljubljani le jeden dan. Natakarica pri Ferlinci, Marija Lesko vec, pokazala je dobljene ponarejene to-larčko gostilničarju gospodu Ferlincu, ki je iste takoj za ponarejene spoznal in to pri mestni policiji ovadil. Hitro so mestni redarji v gostilnici „Pod zelenim hribom" na Dolenjski cesti Štibernika in njegove vesele tovariše ujeli in zaprli, ter izročili deželni sodniji. Štibernik je jedin sam obtičal na Zabjaku, kajti sotovariši pri pijači so trdili, da neso znali za ponarejene novce. Sicer je konečno obravnavo uporabil gospod državni pravdnik, da je natanko osvetlil za neprisežene pričo nič kaj ugodne izpovedbe, in mogoče je, da se nekateri izmej njih še usedejo na zatožno klop Štibernikovo pri prihodnjih porotnih obravnavah. Štibernik, mož z navihanimi brkami, je seveda kakor pravi, popolnem nedolžen. Zatožba mu ni dokazala, da bi bil on sam ponarejal tolarčke. Štibernik pravi, da je tolarčke našel na dolenjski cesti tik vojaškega strelišča, zavite v umazan papir. Mislil jo, da so vsi pravi pravcati srebrni goldinarji in ker se je bil že prej popolnem upijanil, izdaval je je v veseli družbi ne da bi bil gledal, ali so veljavni ali ne. Sploh ponavlja v jedno mer, da je bil popolnem pijan. Da je izdajal ponarejeni denar tudi po drugih krajih, da je izdal sploh, kakor je preiskava dokazala, 24 ponarejenih tolaičkov, dočim on trdi, da je našel le sedem tolarčkov, o tem „vrliu Štibernik ničesar znati neče. Porotniki (načelnik g. Alojzij Pogačnik) so krivdo Štibernika jednoglasno potrdili in obsojen je bil na tri leta teške ječe, poostrene s postom. — Včeraj bil je zatožen hudodelstva ponarejanja kovanega denarja 45 letni Tone Kavčič. Ta človek bil je zaradi hudodelstva tatvine in vla-čuganja že devetkrat kaznovan. V Lahovčah je pri tamošnjem kovači na nakovalu napravil srebern goldinar in ga takoj v Lahovčab v gostilni za „je-ruš" izdal. Precej pa so denar spoznali in zato-ženca Toneta Kavčiča odvedli k sodniji v Kamnik, zatoženi ne taji, da ne bi bil tolarčka ponaredil, a pravi, da je hotel samo poskusiti, če zna, ker zna marsikaj, celo uro popravi s „pipcem". Ponarejeni tolarček hotel je privezati kot izdelek svoje umetnosti na mehur za tabak, a v pijanosti ga je izdal. Predsednik sodišča naglasa, da je zatoženi Tone Kavčič jako premeten človek, samouk, in da je v zaporu na Žabjaku iz komisnega kruha napravil jako umetno uro, ki prav dobro kaže. Ko zato-žencu prebere predsednik sodišča mnenje cesarskega kovnega urada na Dunaji, katero pravi, da je tolarček slabo ponarejen, odreže se zatoženi Kavčič z besedami: „Gospod, saj ga neseni mogel tako dobro narediti, napravil sera še le prvega!* Male tatvine, zaradi katerih je zatožen, prizna, večje pa taji. Porotniki (načelnik tiskar g. Kovač) izrekli so, da je Kavčič kriv natolcevanih hudodelstev in bil je obsojen na dve leti teške ječe. — (Razpisano) je mesto pristava pri c. k. okrajni sodniji na Brdu. Prošnje do 1. julija t. 1. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Monakovo 13. junija. Avstrijski cesar pripeljal se zjutraj iz Feldaringa semkaj. Na kolodvoru vsprejela sta ga princa Leopold. Jutri zvečer vrne se na Dunaj. London 13. junija. „Standard" piše: Northcote dobil je včeraj zvečer pismo kraljice. „Times" zanikavajo Reulerjevo poročilo, da bi bili ustaši Kasalo zajeli'. Madrid 12. junija. Predvčeraj tukaj štirje za kolero zboleli, jeden umrl, v Murciji v sredo 28, po drugih krajih provincije Murcije 32 za kolero bolnih. Severna železnica upeljala je dopolnilne vlake za ubežne. Pariz 12. junija. Na španjski meji zaukazala se je tridnevna Karantena. Kazne vesti. * (Nova ruska opera.) V Moskvi se je prvikrat pela nova opera „ Uriel Acosta1', katero je zložila ženska, udova ruskega skladatelja Sjerova. Libreto spisan je po znani žaloigri Gutzkovvljevi, samo konec je drugačen. * (Gluhonemi umeteljniki.) V letošnji Pariški „salon 1 poslalo je osem gluhonemih, štirje kiparji, štirje pa slikarji, svoje proizvode. Prvi so: Feliks Martin, vitez častne legije in kot tak „hors concours",Hennequin, Choppin, Desperrieres; slednji: Princeteau, ki je letos za sliko ,,jarem volov' dobil drugo svetinjo, Loustan, Cheron in Ferry, ki jo razstavil dva portreta. * (Trikrat smrti blizu in vender zaprt.) Kmeta Pavla Petra iz Meskereka v Ribarski županiji zasačili so te dni, ko je pri sosedu pod streho jajca kradel. Ker je pretil, da vsacega ubije, kdor mu pride blizu, umaki.ili so se ljudje. On si potem prižge pipo in pri tem začelo je goreti pod streho. Tatu začela je goreti že obleka, ko je z drznim skokom rešil se iz ognja. V goreči obleki letel je k vodnjaku in skočil vanj. Vender ni utonil, izvlekli so ga in zaprli. V zaporu se je obesil, a odrezali so ga in potem izročili sodniji. Tujci: 11. junija. Pri *Iomii : Maver z Dunaja. —Dr. llecht iz Prage. Koch, Prohaska iz Gradca. — Fuclis z Dunaja. — Pl. idl iz Trsta. — ,Jur«ny iz Kelte. — Lunander iz Celovca. Ziwny a Dunaj«. i ri »l.»li() gld Državno srečke \i 1 IHtil 100 gld 4"■„ avBtr zlata renta, davka prosta, . Ogrska zlata renta \'% . ■ ■ „ papirna renta 5°/0 . . . . 5p/0 štajerske zemljišč odvez oblig . Dunava reg srečke ft»/0 100 gld Zemlj obe K99tei&%% zluti Rast lisi i Prior, oblig Elizabc.tine Upad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. žolezniee Kreditne brečke.....|00 gld Kudolfovo Brečke.....10 „ Akcije anglo-avBtr. banke . 1-0 -Trainuiway-drufit volj. 170 gld a. v. . . Pohištvo s krčmo, prodajalnico in mesarijo na VJMokeui pri Kraujl odda bc od l. julij« t. i. za ve6 let v nitjem. Pri Iiim sta tudi 2 lepo zasajena vrl«, k«'gl j•!■.«•«> oi v«Ml«i»l*. Ta liiša bila bi posebno pripravna za kakega vinskega ali lesnega trgovca. — Kaj več s s izvo pii Janein P»nll*-i, vulgo taborjl, na tinokeiu. 82 gld. 46 kr. 83 it 10 B 10 < n 40 II 98 n 76 1) „ — n n — n 124 n 35 a 9 n n 87 i» n 5 n 8(1 00 i 95 n 127 B 2f) 167 n 75 » ioy n 40 >» 9c< n !»."> n 93 n 05 n 104 ti — n 110 n 75 a 124 n — n 118 n 60 n 100 n — a 175 50 i» 17 n 75 n 99 a — n 212 ii 25 i» (35G -1) J. C. JUVANClC, poiseBtuik vlnugruduv uu Ui^fljnltom, ima zalogo vina v Ljubljani in priporoča: (281—6) Bizeljsko vino 1884 1. od 14 do 18 gld. „ 1883.1. „ 18 „ 24 || Dolenjsko rudečkasto 14 20 „ Uzorce p šilja v sodčkih od 50 litrov in več. Moje mnenje o ustnih kottiuetleiiih siedsl \ i h e. kr. d\oiiict;a ftdravuika za zobe gospoda dr. J. 0. Popp-a na Ounaji. V BudimpeSti, v septembru 1879. Priznati moramo v čast resnici, da vsa zobna in ustna kosraetična sredstva, katera Spekulativni novi 6*8 prodal« na Dunaji in vseh pokrajinah cesarstva, pri nas zatemnevHJo in spodrivajo Popp-ova Anatherin ustna voda in zobna pasta in zobni prašek. Ta kosmetična sredstva postala so neobhodno toaletno sredstvo, katero seje udomačilo pri vseh stanovih; sredstva, katera boilo č*z deset ali dvajset let ravuo tako zahtevali, kakor sedaj. Naši zobozdravnik bo tako skromni, da nečejo izna;ti nobenemu takeg.t sred-8tv», ker vedo, da ne bi napravili r/obenetf* napredka, ker su vsa i'opp-ova kismeti• n:t sredstva po i/.re^u naših prvih i»g-r^kili zdravnikov iu zobozdravnikov dobro |.r mišljen in strogo zi anstven rezultat in delajo čast izumitelju s svojim d »brim uplivom. (323-1) St. Illco, rentier. Dobiva se p Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, Jnl. bi. Tnikoe/.y, E. Birschitz, G. Piecoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričie, Ed. Mahr, P. Lass nik, bratje Krisper; V Postojini: Fr. Baccari« h, lekar; na Krškem: F. Btimehes, lekar; P Idriji: J. Warro, iMkar; v Kranji: K. ftavnik, lekar; v Škofjej Loki: ('. Fabiani, lekar; v Kotenji: J. Branne, lekar; v Ajdov-iiini: M Gtiglielmo, lekar: v Litiji: J. Bfilieš. lekar; v Metliki: Fr. VVaeha, lekar; v Radovljici: A. Itobtek, lekar; v Norem mestu' J. Bergman, D. nI zoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Rup-recht, lekar; v Crnomlji: J. Blažok, lekar; v Vipavi; A Leban, lt-kar. It, Ledeniki (Eiskasten) se prodajo prav po ceni. Kaj več se izve v Trnotein, CVrkveu« ulice 19 pri I-vetni Focilcrajšels. (318—3) 1» 'je se za več let v najem Vrhniko M glavnej cesti stoječ.i mej LJubljano in (344-1) gostilna s lijevi, potem njive in travniki. Nattnčuejc se izve pri uprawiišt\u »Slovi-nskega Narodi". v Ljubi J »nI. kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča svojo ve iko zalogo vseh vrst motlcrnili klobukov in kap;~9m prejema tudi kožuhovino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje. (112—20) iccoli-eva esenca za želodec, katero pripravlja G. PICCOLI, lekar v Ljubljani. » dravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, bodenje, krč, ielodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja lzdelovatelj po pošti v škatljlcah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem Številu dobi te primeren odpust, Cena steklenici 10 novo. in ebiormo Si v steklenicah J (H—'24) priporoča A. MAYER-jeva trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. zdravilni malaga-sekt po analizi ces. kr. posknšnje postaje za vina v Kloster-muburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd. proti pomanjkanju krvi iu slabemu želodcu izvrstno upliva V Vi in Vi origina nih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (307—3) ŠPANJSKE TRGOVINE Z VINOM VINADOR DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gld. SS.50 in gld. l.AO. Dalje razna fina inezemeka ^'ina v originalnih steklenicah in po origiimlnili cenah. V Ljubi (trni: pri gospodih: Josi p Svoboda, lekar, in II, L Wenzel, prodajalec dehkates. V Krauji; pri gospodu Fran Dolenz, trgovina s špecerijskim blagom. V Loki: pri gospodu Jurij Delsin-ger, trgovina s apecerijskim U a.-om. Na Hlodu na jezeru (zdravilišče : pri gospodu Oton \Yi>llling, prodajalec delikatea. Na znauiko Vinndor, kakor tudi na postavno deponirano znamko prosim posebno paziti, ker se l< tedaj more popolnem jamčiti za absolutno pristnost in dobroto. VIZITN1CE priporoča „Narodna Tiskarna" po tiizkfj ceni. Sudanska karavana Mnogobrojni obisk me je spodbudil, da sem sklenil trn mnoge izjavljene želje p. n. občinstva ostati s ili m jeden Han dalje, to je da ponedeljka 15. \unija do '/j8. ure zvečer, in bo more tedaj nepreklj icljivo poslednji pot ogledati. K mnogobrojnemu obisku vabi pod j"t i k (357) MOLLER, živalski trgnuo iz Hamburga. Najino prodajalnico na drobno je treba nekaj prezidati in ta poprava se no di dalje odlašati, zato nama je želeti, da svojo zalogo pletinskeoa in modnega blaga \ hitro kolikor moči zmanjšava. Iz t«-ga uzroka sva ukrenila, dotično blago od da-naSnjega dne počenši skozi itlrl tedne prodajati po znatno 3M£~ znižani ceni. ~SPC Uljudno vabeča na mnogobrojno obiskovanje najino prodajalnice in na obilna pismena naročila, katera bodova najsolidneje izvrševala s poštnina obratom, priporočava ae najudaneje. V Ljubljani, dne 3.junija 1885. ,337-4) KRISPIttt & l lt!!l\( . ^ Rogačka kislina. Štajerski deželni zdravilni zavod. Južno žele/nična postaja: Poljčane, Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališče. Saisona od maja do oktobra. Prospekti in naročbe za stanovanja na ravnateljstvo. (V26—7) Usojam si svojim dosedanjim častitm gostom in si. občinstvu s tem naznanjati, da počenši od četrtka 11. junija se hodo dobivala v gostilnici v štic url j i vsak dan mrzla in gorka jedila. Kosila za več osob se po naročilu pripravijo ob vsakem času. Za mnogobrojni obisk se priporoča s spoštovanjem IVAN EDER, (350—2) gostilničar. f BUDIMSKA ako czy GRENCICA, J katero so analizovali in označili deželna akademija v Biulim-pešti, profesor dr. Stolzel v Monskovem, profesor dr. Hardy v Pari /n in profesor dr. Tichbnrne v Londonu, priporočajo profesor dr. (Jebliardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. Rokitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Dunaj! in pnfrgor dr. Sigi v Stuttgartu in đrngfl medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznin prebavilnih organov in zapretii vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno piiporoča. — Dobiva se po vseli špecerijskih prodajalnicah in prodalalnicah mineralnih vodii, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah in drognerijah, vedno nanovo natočena. — Prosi ie, da ■e zahteva izrecno Budimska Rak6ozy (213—9) Lastniki: bratje Loser v Budapešti. FONCIERB", Peštansko zavarovalno društvo, m Letni račun „FONCIEBE", Poitanskegra zavarovalnega dru- W itva, za leto 1884 kaže ' ' dohodkov.......gld. 6,985.117-31, Izdatkov........ „ 6,817.779-90, in čistega dobička. ... ,, 167.337-41. Reservnl zakladi znašajo . „ 2,606.406*05, Popolnoma uplačani delniški kapital je 3 milijone gld. av. v. — Skupno poroštvo je okolo 10 milijonov gld. av. v. „FGNCIERE", Peštansko zavarovalno društvo, pripada torej po VBi pravici k trn j bogatejšim asekuraučnim zavodom. V dobi 20 letnega obstanka (do leta 1880 kot „Poštansko zavarovalno društvo") Izplačalo Je društvo nad 23 milijonov gld. za škodo. Fejšlansko zavarovalno društvo, zavaruje proti Nkodi požara: poslopja, hišno orodje, zaloge blaga, poljske pridelke; na eloveftko /.i ve nje in irealne šipe proti ubitju uli ulomii. rjG~ Zavarovalnina ae ceno računa. Zavarovanja na več kot 4 leta prejemajo so po posebno ugodnih pogojih. *"W Škode pregledajo iu izplačujejo se takoj in popolnoma. Zaželjene razjasnil.. dajd in zavarovalna naročila vsprejemajo po vBeh večjih krajin nastavljeni opravniki društva. Na zahtevo preskrbi cenitev zavarovaluih predmetov ter izdelavo zavarovalnega naročila vrhovno nadzorstvo v LJubljani. Do gg. posestnikov poslopij, zemljišč, zalog blaga, h;snega orodja, zrcalnih šip itd., kakor t udi do vseh onih, ki bi želeli zavarovati na živenje, gre topla prošnja, da oglase svoja dotična naročila pri deželnih gg. upravnikih ali pa pri najuljndneje priporočujočem se Fran IDrenils-n, (352-1) v Ljubljani, Kongresni trg št. 14, II. nadstropje. I i Izdatelj in odg -vorni urednik: Ivan Želez ni kar. Lastnina in tisk ..Narodne Tiskarne". 96