Poštarina plaćana ▼ gotovini
uto uu. sr 40.
v Ljnmioni, v petek n. febniarla 19Z8.
Cena Din Y

Izhaja vsak dan popoldne, izvzem£i oedelje   in   praznike.   —   Inserati   do  30 petit a 2— Din, do 100 vrst 2.50 Din* večji inserati   petit  vrsta  4.—   Dio.   Popust   po dogovoru.  Id se rat ni   davek   posebej. .      .                            .           .                       »Slovenski  Narod< velja letno w Jugoslaviji 240,—  Din,  la   inosemstvo  420—   Din.
UpravniJtvo: Koaflova ulica St 5, prititSfe. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Danes popoldne ali zvečer dobimo novo vlado
KDK je odklonila vabilo g. Vukičević. - Radikali in demokrati bodo sestavili provizorično vlado. - Zaključna pogajanja. -Vprašanje notranjega ministra še ni rešeno.
Beograd, 17. februar ja. Včeraj popoldne je prišlo v razvoju situacije do popolnega preokreta. Po večdntTnih brezuspešnih poskusih in naporih. da razcepi demokratski klub, zlasti pa razbije Kmečko-demokratsko koalicijo, je g. Vukičević končno uvidel, da je njegovo prizadevanje brezupno. Ko tuđi njegov predlog z dr. Korošcem kot no-tranjim ministrom ni našel pričakovane-ga odmeva v demokratskih krogih, je končno kapituliral in na včerajšnjem popoldanskem sestanku z g. Davidovi-ćem izrazil željo, da bi vstapila v vlado tuđi Kmečko - demokratska koalicija. Ker je znano, da je g. Davidović že ponovno stavil g. Vukičeviću to zahtevo, kakor tuđi, da je g. Vukičević sicer želei sodelovanj« HSS. dosledno pa odkla-njal SDS, je vzbudil ta preokret v političnih krogih razumljivo senzacijo in z najvcčjim zanimanjem ie vsa politična javnost pričakovala nadaljnega razvoja dogodkov.
Ponovno vabilo Kmečko-demo-kratski koaliciji
* Na včerajšnjih dolgotrajnih in ponov-*nih konferencah med gg. Davidovićem in Vukičevićem na eni in gg. Davidovićem in Pribićevićem na drugi strani pa ni prišlo do sporazuma, ker KDK sl-ej-koprej stoji na stališču, da je sodelova-nje med njo in g. Vukičevićem nemogo-Če. Ci. Davidović si je tekom včerajšnje-ga popoldneva zelo prizadeval, da bi KDK to svoje stališče revidirala. Po-slanski klub KDK je imel zvečer sejo na kateri je soglasno odobril poročilo g. Pribičevića. Tuđi radikalski in demokratski poslanski klub sta imela po snočnem sestanku svojih šefov krajše seje, na katerih pa ni prišlo do nikake odlocitve.
Včerajšnja kandidatura dr. Korošca za notranjega ministra je spričo tega preokreta stopila popolnoma v ozadje. Demokrati na to kandidaturo še nišo pristali, in je odločitev odgođena na danes. Pričakuje se, da do spe danes v Beograd tuđi Stepan Radić, na kar bo g. Davidvić še enkrat poskusil, da pregovori KDK na sodelovanje.
Tako g. Davidović kakor g. Vukičević sta snoci novinarjem zatrjevala, da bo tekom današnjeea dne sestavljena nova vlada bodisi potom široke koalicije, bodisi z obnovo prejŠnje koalicije z nekaterimi osebnimi spremembami.
Zaeasna vlada
Beograd, 17. februarja. Ves današnji dopoldan je potekel v napetem pričako-vanju nadaljnih dogodkov. G. Vukičević in njegovi ožji sotrudniki so novinarjem zatrjevali, da je dosežen z g. Davidovićem že popoln sporazum in da bo že danes popoldne sestavljena nova vlada, v kateri bodo zastopani radikali, demokrati, muslimani in klerikalci. Priznavali pa so sami, da bi bila ta vlada samo začasna, da sprejme proračun, med tem pa bi se še nadalje pripravljal teren bodisi za širšo koalicijo ali pa ćelo za koncentracijo, v kateri bi bila zastopana predvsem tuđi KDK. V demokratskih krogih so te vesti potrjevali ter povdar-jali, da je z ozirom na zunanje in notra-nje politične razmere nujno potrebno, da se končno najde, če tuđi le začasen izhod iz krize, ki se vleče sedaj ie v tretji teden.
Demokratski ministri
Ce tuđi bo predstavljala nova vlada v bistvu obnovo prejšnje koalicije, se bodo tako na radikalski kakor na demokratski strani vršile obširne osebne izpremembe.
Od demokratov ne bodo več v vladi dosedanji ministri dr. Kumanudi, dr. Su-menković in dr. Angjelinović. Zatrjuje pa se, da je imel g. Davidović tozadevno v demokratskem klubu velike težkoče, ker se dosedanj demokratski ministri nišo hoteli prostovoljno umakniti, zlasti pa ker je g. Vukičević v ozadju še ved-no skušal doseći, da ostanejo v vladi vsi prejšnji ministri. Vendar pa je o5i-vidno prodrlo stališče g. Davidovića, da
se ministri določajo y klubu, ne pa po dosedanji praksi, ko je bil klub postavljen že pred izvršeno dejstvo.
Od dosedanjih ministrov ostane v vladi samo dr. Mijković. Ker se ministr-stvo za izenačenje zakonov z novim proračunom ukine, dobe demokrati po dosedanjih dispozicijah v nadomestilo ministrstvo post.
Ministrstvo prosvete, kl ga je do-slej upravljal dr. Kumanudi, naj bi do-bil g. Milan Grol. G. Davidović se je nameravani uvedbi državnih podtajni-kov v poedinih važnejših resorih od-lo&no u«prl in pristal samo na to, da dobe demokrati podtajnika v notranjem ministrstvu.
Kakor se je zatrjevalo vašemu dopisniku iz demokratskih in radflcalskih dobro poučenih krogov, je kandidatura dr. Korošca definitivno odstavliena iz dnevnega reda. Kot najresnejši kandidat se danes imenuje radikal Milorad Vujičić. Kot kandidati za demp-kratske-ga podtajnika v notranjem ministrstvu se imenujejo poslanci Vlajič, Slavko Dukanac in dr. Stevčič. Posl. Vlajič in dr. Stevčič pa to mesto odklanjata.
Radikalski kandidati
Tuđi na radikalski strani napove-dujejo velike spremembe. G. Vukičević hoče izpolniti svoje obljube in dati tuđi pašičevcem zastopstvo v vladi. Zato bodo odpadli dosedanji radikalni ministri Vlajko Kocič, Obradovič in dr. Dušan Subotič. Zatrjuje se, da prevza-me ministrstvo ver pašičevec Miša Trifunovič. Glede ostalih radikalnih osebnosti, ki bi na novo stopile v vlado, še ni ničesar določenega, in se vrše v klubu še takozvana posvetovanja.
Tuđi dr. Spaho bi imel izpasti iz vlade in bd ga zamenjal dosedanji pred-sednik muslimanskega poslatiskega kluba dr. Hrasnica. Za slučaj pa, da bi dr. Spaho ostal v vladi, bi dobil finan-čno ministrstvo. ker se namerava tuđi dr. Bogdan MarkoviČ umakniti. Glede
zasedbe zima njega ministrstva odločitev še ni padla. I g. Davidovič i g. Vukičević se zavzemata za to, da bi ob-držal ta resor še nadale g. dr. Marin-kovič.
Kdo bo notranji minister
Danes dopoldne so se posvetovanja vn konference nadaljevale. Dr. Kcrošec je že zjutraj ob 8. posetil Vukičevića v vladnem predsedstvu ter ostal pri njem ćelo uro. Nato je odšel g. Korošec k g. Davidoviču. Po teh konfeTencah se je zatrjevak), da je dr. Koroščeva kandidatura za notranjega ministra definitivno odsfavljena z dnevnega reda, ker demokrati na njo nišo pristali. Kot najresnejši kandidat za to mesto se je imenoval radikal VujrčiĆ.
Zaključna pogajanja med gg. Davidovićem in Vukičevićem
Ob 11. dopoldne sta se sestala v mi-nistrski sobi Narodne skupščine gg. Davidović in Vukičević. Ko se je Davidović čez pol ure vračal y demokratski klub, je na vprašanje novinarjev kratko izjavil:
«Vse k ostalo tako, kakor je bilo včeraj.»
«Ati borno danes res že dobili novo vlado ?»
«MisHm, da k> borno.*
«Ali ste pristali na kandidaturo dr. Korošca za notran}ega ministra?*
<Vi hoćete preveč vedeti.*
«Ali bo sedaj seja dernokratskega kluba?»
«Ne, grem samo obvestit poslance o svojem razgovoru z g. Vukičevićem.»
Kmalu nato je g. Vukičević ponovno posetil g. Davidovića ter imel ž njim kratek razgovor na kar se je vmil v vladno predsedstvo, od koder je odšel ob 12.15 na dvor. Novinarjem, ki so ga danes spremljali na vsakem koraku, je pred odhodom v avdijenco na vsa vpra-šanja izjavil, da bo do večera vse gotovo. Ko so ga vprašali, ah" morga že nese kralju v podpis ukaz o imenovanju nove vlade, je g. Vukičević to zanikal, Češ. da gre samo poročat in da bo odločitev padla sele na popoldanskih sejah radikalskega in demokratske ga kluba.
Po avdijenci g. Vukičevića, ki se je mudil v dvoru do 13., se ie izvedelo, da se sestaneta gg. Vukičević in Davidović popoldne ob 3. izven Narodne skupščine, bržkone na privatnem stanovanju enega izmed o-beh politikov, da sestavi-ta definitivno listo bodoče vlade.
Seji demokratskega in radikalskega kluba sta napovedani za 5. uro popoldne
800.000 kovinarjev bo v Nemčiji brez kruha
Če   ostanejo   prizadevanja   za  dosego sporazuma v nemški kovinski industriji brezuspešna, bo v sredo izprtih 800.000 kovinskih delavcev,
Berlin, 17. februarja. Suoči se je vršila pod predsedstvom ministra za delo dr. Braunsa konferenca delodajalcev in delojemalcev kovinske industrije. Na včerajšnji konferenci ni prišlo do sporazuma. Minister dr. Brauns bo še enkrat poskušal najti kompromis. Ce pa bodo ostala njegova prizadevanja brezuspeš-n% bo prihodnjo sredo izprtih 800.000
kovinskih delavcev, s čemur bo več mi-lljonov ljudi brez kruha. To bo eno naj-vecjih Izprtij po svetovnl vojni v Nem-čijL
Moskva. 17. februarja. Predsedstvo ruskih strokovnih organizacij ie naka-zak> 10.000 zlatih rubUev za podporo nemških kovinskih delavcev, ki so v stavki.
Strahov ta nesreča v Newyorku
Pri gradbi podzemeljske železnice se je sesedla zemlja in porušila tri velike stavbe- — Pod ruševinami je pokopanih nad 200
delavcev.
Newyork, 17. februarja. Včeraj popoldne se je na trsu pred gledalištem zgodila težka nesreća. V svrho zgradbe podzemeljskega kolodvora so izpodko-pali ve^ji kompleks. Vsled pomanjklHvih opor pa se je zemlja nenadoma sesedla, vsled Česar so Se s strahov:tim trušČem porušile tri velike ve^nadstropne stav-
be. Ruševine so pokopale pod seboj večje število delavcev. Reševalna akcija je zelo otežkočena, ker je vhod v iz-kopano jamo popolnoma zasut, tako da bodo rabili najmanj dva dnl. da odstra-nljo ruševine. Število človeŠkih žrtev ni znano. Pokopanih ie okrog 200 delavcev.
Radić ostane v Zagrebu
— Zagreb, 17. februari a. Da a se je s-plo&no pričakovalo, da bo Z. Radid 2 odrom na spretnenktii položaj že snoči odpo-toval v Beograd, se to ni zgodilo Novinar-iem. ki so se danes tozadevno mformiraJi. Je g. Radić nzjavil, da njegovo potovanje v Beograd n. iK>trebnot ker KDK i tak pod na benkm pogojem ne gre v Vukičevićevo vla-1o in bi bila vsaka np-daljna pogajaoja v tej smeri praizoo trateoje časa
Seiplovo potovanje ni bilo politično?
—Dnnaj, 17. februarja. Za tekoči teden sklicana seja zunanjega odbora« na kateri bi ime! dr. Seipel poročati o svojem potovanju v Prago, je bila odgođena. Iz tega se sklepa, da potovanje dr. Seipela ni imelo izrazito političoega značaja ter da se zlasti nišo vršila v Pragi nikaka pogajanja
Pretresljiva rodbinska
tragedija v Ljubljani
Prostovoljna smrt trgovčeve rodbine. - S plinom so se zastru-pili trgovec Vatovac njegova žena in sedemletni sinček.
Kmalu po osmih sjutraj je brzel danes avto reševalne postaje v drvečem tempu iz Mestnega doma proti Rimski cesti. Tako vozi in tako nervozne signale daje le, kadar gre za življenie in smrt. Prestrašeno so se ljudje umikali, nato pa se z ono značilno mešanico so-čutja in radovednosti ozirali za vozom, s katerim se ne želi nihče voziti...
Slutnje so se žal obistinile v strašni meri. Kmalu se je razširila po mestu vest 0 pretresljivi rodbinski tragedija ki se je zaključila ponoći na Rimski c. in zahtevala tri Človeške žrtve: očeta, mater in mlađega sinčka S plinom se je zastrupil trgovec Josp Vatovac s svoji soprogo Betko In sedemtetnim sinčkom Francetom.
Zasilno stanovanje v kuhinji
Na Rimski cesti št. 5 v Golobovi hi-si nasproti restavracije »Mrak« je približno pred enim letom otvoril s do-močjo nekega trgovskega konzorcija malo trgovino g. Josip Vatovac, ki je bil poprej kompanjon neke špecerijske trgovine v sredi mesta. V svojem no-vem lokalu je prodajal pred vsem špe-cerijo, poleg tega pa tuđi delikatesne izdelke in vino v zaprtih steklenicah. Lokal je majhen in prijazen in Vatovec je imel baje dobro klijentelo. V trgu-vini mu je pomagala njegova 16-letna hčerka Valerija, kakor tuđi njegova žena ga. Beti, dočim je bil 18-letni sin Joško zaposlen kot trgovski vajenec pri g. Trdini na  Starem  trgu.
Vatovčevi nišo imeli svojega stanovanja. Valerija in Joško sta prebivala in spala pri očetovi materi v Ko-lizeju na Gosposvetski cesti, trgovec sam, njegova soproga in 7-letni Franci pa so navadno prenocevali v kuhinji zadaj za trgovskim lokalom. Ta lokal je bil namreč nekdaj stanovanje in se je kuhinja ohranila še sedaj. Vatovec je znancem izjavljal, da tuđi zato rad spi v kuhinji, da je bolj varen pred vlomom v svojo trgovino.
Grozno odkritje hčerke
Kakor vsako jutro, je prišla Vale-rija tuđi danes par minut pred 8. uro v ocetovo trgovino na Rimski cesti. Dasi je bila trgovina ob tem času navadno že vedno odprta, je bila danes še zakknjena. Polna hudih slutenj je šla gdč. Valerija skozi glavno vežo ter odprla vrata, ki vodijo iz veže v malo predsobo. Že ko je stopila v predsobo, ji je legel na prsa dušeč dim. Vsa preplašena je skočila h kuhinji, odprla vrata in onemela ob prizoru, ki si ji je nudil. Na postelji je nepremično ležal oče, na zasilni postelji, narejeni iz ma-trača, položenesa preko zabojev ob štedilniku, na ie nesrečna deklica našla mrtvo svojo ljubljeno mamo, ki je še v smrti tesno oklepala z desno roko svojega drobnega sinčka.
Valerija je planila iz kuhmje in začela obupno klicati na  pomoč.
Smrtonosni plin
Vtem hiDU ie prispel v trgovino ravno včeraj nastavljeni kontrolni blagajnik g. Učak,v par trenutkih pa so se zbrali tuđi stanovalci Golobove hiše in drugi sosedje. Ko so zvedeli, kaj se je zgodilo, so iz bližnje Jelačinove hi-Še telefonirali po rešilni avto, ki je v izredno kratkem času pridrvel na Rimsko cesto. Bilo pa je že prepozno. Ko s^ta oba reševalca preiskala nesrečne žrtve, sta morala ?a1 iigotoviti, da so vsi trije že mrtvi, zastrapljeni s plinom. Avf> se je prazen počasi od'peljal nazaj v  Mestni  dom.
Med tem je bila o-bveščena tuđi policija, ki ie odr>oslala v trgovino svo>o komisijo s policijs-kfrn zdravnikom dr. Avramovičem. Tuđi ta ni mogel narediti dnigega, kakor konstatirati, da je vsaka zdravniška pomoč izktjučena ter so vsi trile že ve£ ur mrtvi. Odred« je samo, da preoetieio trttufa v mrtvačnico pri Sv. Krfštofu. Mestni pogrebni zavod je Izvršit to nalogo okoll 10. do-poldne.
Nobenejra dvoma m bilo. da gre imI rodbinski tfj»ired'i! za prostovoljno smrt Jns?n* Vatovca bi ntesove «^oro-ge. malega Frpncet? oa sta vzeij« seboj, ker ga nteta hotela nrefiw«»»ti *a-lostni usoff? sirote hrer «tar§ev. V kuhinjo ie bil še iz starih časov naipe&m
plin za razsvetljavo, ki pa je shižil srw ^i žal tuđi za drug, bolj žalostan na men.
Obupna borba z usodo
Josip \ atovac je bil pri svojih o<l jemalcih radi svoje dobrosrčnosti i^ postrežljivosti zelo priljubljen. Zadnje mesece pa so valovi gospodarske krize zajeli tuđi njega in zašel je kljub razmeroma velikemu prometu v nude plačihie tež-koče, ki so izvirale zlasti iz dejstva, da je začel svojo trgovino brez zadostnega lastnega kapitala. Zadnje tedne je bil Vatovac vidno oto-žen, zamišljen in vČasih naravnost ob-u^pan. V kratkem bi moral poravnati znesek S0.000 Din, a ni vedel, kako. Skrbi so ga trle in mučile, tako da ni imel nkiier obstanka. Zanemaril je trgovino, po ćeli dan ga ni bilo domu in sele  pozno zvečer je prihajal spat.
VatovČeva soproga Beti se je trudila z vsem naporom in vsem požrtvo-vanjem, da bi resila trgovino in rodbino propada. Toda tuđi ona je začela obupavati. Pred dnevi je potožila go-spej M., ki je kupovala v Vatovčevi trgovi ni:
»Gospa, gospa! Ne moremo več prenašati! Vsi se borno končall! Usmi-Hte se naše Valči in Joška!«
V   nadaljnem  razgovoru je  potožila, da si ne more več pomagati, da jih hoče nekdo za  vsako ceno uničiti in da je njen mož že popolnoma obupal. Ko priđe   zvečer   domov   m   se   spravljajo spat,  ii je že  ponovno prigovarjal:
—  »Beti! Odpriva plin! Storiva ko-nec tem mukam!«
Včeraj je prišla ga. Beti na dom^k gospei M., ki stanuje v sosedni hišri. Po dolgem času je bila zopet enkrat srečna in vesela. Pokazala je znanki pismo nekega znanega inženjerja v Hrastiku, ki je obljubil, da bo rodbini po svoji moči pomagal in preskrbel možu službo. Vatovčeva je bila zopet polna nad in poguma.
Od igre v smrt
Snoci okoli 20. je prišla ga. Beti V hišnici Golobove hiše, kjer se je igral njen Franci z domačimi otroci. Prijela ga je  za  roko:
—  Franci, pojdiva  spat! Iu odšla sta v smrt...
Kaj se je proti večeru zgoddlo, da se je situacija tako nenadoma spre-menila, ni bilo mogoče ugotoviti. Tuđi ne ve nihče, kdaj se je Josip Vatovec, ki je bil zopet ves dan odsoten. vrnil dorhov. Nekatere stranke v Oolooovi hiši izjavljajo, da so kmalu po polnoči čule   ropotanje  v kuhinji.
«Pomlad orihaja, a mi gremo y hladni grob»
V  kuhinji $0 danes zjutraj našli poleg trupel nesrečne rodbine tri pisma, ki jih je snoiči nasisal Vatovac. Prvo je naslovljeno na Vatovčevo mater, drugi dve  pa  na  trgovske znance. Pismo na mater pričenja z besedami:
»Pomlad prihaja, a mi gremo v hladni grob.»
Poleg pišem so našli fotografijo z gospo Vatovčevo in njenim mlajšim sinčkom. Na zadnji strani fotografije ;e Vatovec še snoči s s\'inčnikoim in tresočo pisavo napisal:
«Poljubljam ženko in Francjta.»
Nesrecni Jo<ip Vatovec je bil rojet* 11. decembra 1881 v Ljubljani. Njegova soproga Beti je bila ro>jena 11. oktobra 1S89 v Šent Lenartu na Dolenj-skem. Pisala se ie pred po roko Pečnik.
Pretresljiva rodbinska tragedija je izzvala v vsem mestu splošno sočutje, ki se obrača zlasti do obeh siroit, Valči in Joška. Deček je bil že v Trdino-vi trgovini, ko je zvedel, kaj se je zgodilo in da ;e portal čez noč sirota. Zaplakal je tako obupno, da so stopile solze v oči vsem, ki so ga videli.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.92, Berlin 13.57—13.60 (13.588), Bruselj 0—7.9255, Bu-dimpeSta 0,9a-9.96 (9.945), London 277.2— 278. (277.4), Newyork 56.8-57 (56.9), Pariz 0—223.85, Praga 168.385-169.185 (168.785), Milan 300.65—302.65 (301 65).
Cur'h: Beograd 9.135. Duna] 73.22, Berlin 124.05, Praga 15.43, Mila« 27.53. Parit 20.44. Loodoa 25.345, Newyofk 519.95
Stran 2.
•SLOVENSKI   NAROD« dne 17. februtrja 1928.
sre*    40
Kandidatura g. Korošca za notranjega ministra
Hinavsko zgražanje « Slovenca*. — Ali bi bOo g. Korote« u ministrovanjc potrebno škoforo dovoljenje. — Kaj bi imela Slovenija od imenovaje g. Korošca ta notranjega ministra?
Današnji »Slovenec« piše, da pomenja kamdidatirra dr. Korošca za notranjega ministra »praznik slovenskeja dela, pravnik slovenske sposobnosti, slovenske pošteno-sti, slovenske državotvornosti in naše vdanosti kralju rn državi«. Z ozirom na ta praznik se »Slovenec« hudo zaraza, ker sta »Slov. Narod« in »Jutroc objavila izjavo nekega demokratskega prvaka, da kandidatina dr. Korošca za notranjega ministra v demokratskih vrstan ni bila ugodno sprejeta, ker je dr. Korosec predstavnik plemenske in verske stranke, ki je v tesni zvezi s politiko Vatfkana, ozirorna na kratko, ker je dr. Korošec duhovnik in kot tak vsekakor ni primerna oseba za »mmi-stra policije«. No, »Slovenec«: poroda sam na drugem mestu v telefonskem porocilu, da so se včeraj razširjene vesti, da so demokrati že pristali na dr. Koroščevo kandidaturo za notranjega ministra, izka-zde kot neosnovane, s čemer le potrjuje verodostojnost izjave dotionega demokratskega prvaka.
IstoČasno navaja klerikalno glasilo tuđi poročilo beograjske »Reči< iz Ljubljane, po kateri se je dr. Korošec, ko se mu je ponudilo notranie ministrstvo. obrnil na ško-fa dr. Jegliča z vprašanjem, ali bi lahko to iresto kot duhovnik prevzel.
»Slovenec« označuje to vest kot »nehotično trapa-sto denuncijacijo«. Ne moremo ve-deti, v koliko je točna, zdi se nam pa z ozirom na odvistiost udejstvovanja du-hovšeine v javnem življenju od viSiih cer-kvenih oblasti povsem logična.
Saj je znano, da Je svoječasno izjavil klerikalni poslanec Klekl v Narodni skup-ščini, da so duhovnik i le s Drivoljenjem škofa poslane! in da bodo poslanci ostali, dokler jim škof to dovoljuje. Nekaj sliČne-*a je svoječasno izjavil tuđi klerikalni po-slanec dr. Hohnjec. In prav dobro se še spominiamo, da je pri zadnjih skupSčinskih volitvah prepovedal škof <Jr. Jeglić kandidirati župniku Pibru na listi SKS. češ da bi to ne bilo »v interesu cerkve«. Ako" mo-rajo torej duhovniki za  izvrševanic poslan-
skih poslov imeti dovoljenje Skota, je povsem naravno, da lim je to dovolitnjt potrebno v še večji merl za vodstvo mtalstr-sKth poslov, kl si Uh pri dob« ni podUgi svojih poslanskfh mandatov. Če hoče tor ej dr Korošec postati mtalster, je naravno, da mu ie 2a to še bolj potrebno škofovo dovoljenje kakor za poslančevanie.
Mislimo, da teh naših ugotovitev ne bo zanikal »Slovenec«. ki je ponosno naglašal, da mora biti vse Javno življenje in udejstvo-vanje posameznikov v njem v skladu s cerkvenimi nauki. ki jih predstavljajo škof je.
V ostalem pa res ne vemo. zakaj naj bi bilo imenovanje dr. Korošca za notranjega ministra poseben praznik (morda ćelo cerkveni?) za nas Slovence, kakor to trdi »Slovenec«. Sicer vemo še izza avstriiskih časov, da so bili klerikalci vedno dobri prijatelji policije in tuđi sedai radi kličejo na pomoč državno oblast n. nr. nad avto nomiio ljubljanske občine. vprašanie pa ie. ali je nam Slovencem res policija predvsem potrebna. Ce bi postal dr. Korošec n. pr. finančni minister, bi to pač nekaj pomenilo. ker bi vsaj lahko pričakovali. da bi v tem slučaju res imeli Slovenci kake koristi, zla-sti pri od-merianju davkov, od Policije 0a ne moremo prlčakovati zbolBanla gospodarskih In socijalnih razmer, ki ga v prvi vrsti potrebujemo. Sicer pa so problemi. ki se imajo resiti potom notraniega mlni-strstva. najtežji v Srblii in v južnih krajih naše države, katere dr. Korošec najmanj pozna. Upravni aparat je razmeroma še nalboljši v Sloveniji, tu pa bo mogel dr. Korošec kot intransisrenten strankar satno škodovati. Da bi sef SLS delai v smrslu depolitizaciie naše uprave, pač rte bo nihče verjel. kdor pozna klerikalno strankarsko nestrpnost, ki v ćeli državi menđa nfma enake.
V ostalem pa ie tuđi točno, da bi ostal dr Korošec tuđi v bodoče eksponent radi-kalov in g. VukiceviČ ie prav dobro vedel. zrkai ie postavil dr. KoroSca za kandidata za   notraniega  ministra.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Razmesarjeno truplo ob železniški progi. — Krvav pretep med delavci, — Dvoboj na cesti« — Razbojniški napadi ob rumun-
ski raeji.
Na progi med Varaždinom in Čakovcem pred železniški-rn mostom čez Dravo so našli razmesarjeno truplo od-raslega moškega. Tiuplo je bilo brez glave, kolesa lokomotive so jo odrezala ki se je zatrkljala po nasipu navzdol katoih 15 m daleč od proge. Truplo je bilo strašno razmesarjeno, zlasti na pr-sih. Uvedli so preiskavo in dognali, da je imela lokomotiva vlaka, ki prihaja zjutraj ob 5. uri iz Čakovca v Varaždin, okrvavljena kolesa. Truplo ie ležalo več ur na progi, kajti našli so ga po deveti uri dopoldne Sumik) se je tuđi, da je bil izvršen strašen zločin. Na mesto je prišla sodna komisija in po dolgem preiskavanju ugotovila, da ie nesreč-než sam šel v smrt. K progi so vodile vidne stapinje samomorilca. do-Čim ni bilo opaziti, da bi nek»do drugi še hodil ob progi. Sele drugi dan po grozni najdbi so ugotovili identiteto neznanega samoimorilca. Bil je to seljak Ivan Zlatarak iz Šandorovca, star 23 let. Kakor so pripovedovali njegovi so-sedje, je bil Zlatarak že delj časa oči-\"idn<;i razburjen, najbrž zato, ker ie moral sosed plaćati za njega dolg 3000 Din. Ker ni rnogel nikjer dobiti posoji-la, ie obupal in šel prostovoljno v smrt. Ko je komisija ugotovila, da je Zlatarak izvršil samomor. so njegovo truplo pre-nesli iz proge v mrtvašnico. Naslednji dan so prišli seljaki iz $andorovca z vozoun in truplo odpeljali na tamošnje pokopališče.
Na Klanjčecu v Zagrebu je že dolgo stanoval zidarski pomoćnik Tomo Mav-rič. V isti sobi z njim so stanovali tuđi delavci Andrija Galac, Mato Gašparo-vić, Mihovil Bore in Ivan Crnić. Začetkom tega rneseca je Marija Sever od-povedala zidarjem sobo, ker nišo pla-čevali najemnine. Delavec Golać se je nato sporazumel z gospodinjo. ki je privolila, da so delavci ostali v sobi ražen Ivana Crnica, ki naj bi se izselil, ker ima vedno ooravka z nekimi »die-vojčurami«. Po odpcwedq stanovanja se je Crnić vrml dvakrat, vzel nekatere stvari in zopet odšel. VČeraj je zopet prišel v sobo s svojim tovarišem Mu-ševičem. V sobi je ležal na postelji Tomo Mavrič. Med obema je nastal pre-pir, zaradi nekih stvari, ki jih je Crnić našel razmetane po tleh. Med pretepom je Crnić potegnil nož in navalil na Mov-rića. Ta se je kmalu zgrudil zaboden na večih krajih nezavesten na tla. Poklica-li so rešilno društvo, ki je odpeljalo težko ranjenega Motvrića v bolnico. Zdravniki so ugotovili, da je dobi) dva vbodljaja v prsa. dva v nadlakt iai ene-ga v levo ramo. Med pretepom je ča-kal na hodniku Crnićev tovariš Muše-vić. Na klice na pomoč je vstopi] v sobo in je s palico začel udrihati po ranjen em Movriću. Movričevo stanje je zelo težko, ker ima ranjena tuđi pljuča. Ivan Crnić in Nikola Mušević sta bila aretirana in izročena sodišču.
Iz Velikega Bečkereka poročajo, da se je te dni vozil trgovec Marcel Braun z avtom iz Bečkereka v bližnji kraj Eli-mir. Približno na pol pota med Bečke-rekom in Elimirom se je trgovcu nena-doima automobil ustavil. zaradi majh-nega defekta v motorju. Trgovec je av-to spravi] zopet v red in hotel nadalje-vati vožnjo. Tedaj mu je pa zaprl cesto voz posestnika Ace Davidova iz T&-raša. Davidov in Braun sta bila že dolgo sprta. Zato je Davidov izrabil prilož-nost in zastavil 3 svojim vozom trgovcu pot. Trgovec je kiiČal na vse grlo in grozil, toda pomagalo ni. Davidov se je razjezil, krepko fe zaklel in odrihal z bičem po trgovcu.Končno se je trgovec zmuznil s svoji.n avtom in oddal še dva strela proti nasilnemu poljedelcn. K sreči ni pogodil Davidova, ki ie med tem tuđi Že pognal svoja koii.ia in od-dirjal proti domu. Trgovec Braun in Davidov sta prijavila incident ablastim, ki so uved'le preiskavo tako, da bo imel nenavaden dvoboj med trgovcem in poljedelcem  še težle posledice.
Razmere ob jugoslovensko - rumun-ski meji postajajo vedno neznosnejše, Razbojniški napadi se množe zlasti od kar je bilo amnestiranih precej kaz« njencev. Na naše ozemlje se pa zate-kajo zadnje čaše romanski vojni be-gunci, ki po našem ozetnlju ropajo in morijo. Zločini se tako množe, da so se naše obmejne straže sporazumele z roni unskirni in Iovijo sedaj skupaj vojne begunce. Lov je imel nepričakovan u-speh. Patrulje so ulovile najnevamej-šega člana roparske bande Franca Gi-ka. Mož je zelo rnolčeč in n<oče izdati imen svojih tovarišev. Gik je vojni be-gunec in član roparsk« družbe, ki jo tvori jo Madžari, Nemci in Rumuni. Ro-pali so potnike in blago proda: ali v Beogradu ali pa v Temešvaru. Vsi roparji imajo potne liste in jih zato naše in ru-munske oblasti nišo mogle izslediti. Te dni je razbojniška lolpa izvršila dva napada. Selski gazda Gligor Jepura iz Kavna se je vozil proti rumunski meji. Blizu meje je srečal 3 razbojnike, ki so mu vzeli listnico z 8000 Din, ga zvezali in vrgli v cestni jaiek, ter se z njegovim vozom odpeljali. Ista tolpa je naslednji dan vdrla v stanovanje bogatega seliaka Džorža Vesiča. Roparji so obo-roženi obkolili seljaka in mu zagrozili s srnrtjo, če jim ne ifcroči vsega denar-ja. Prestrašeni seljak jim je izro&l ^3.000 Din. Orožniki upajo, da bo vjett razbojnik Gik izdal imena svojih dru-gov m bo mogoče izstrebiti nevarno ro-parsko tolpo^_______________________■
Knjige, broStire, časopise, tm-
kovrstne tiskovine za društra,
posetnice, osmrtnice itd. izđe-
loje Ii2no in ceno
Narodna tiskarna v Ljubljani
Fuzija obeh učiteljskih organizaeij
Edinstvo se zoptt združi z UJU.
Že več mesecev so se vršila naporna pogajftftja za sporftstim med obema učiteljskima organizacijama, UJU in »Edinstvom«. Vlogo posrednika je z uspehom vrSil zlasti g. Engelbert Oangl, ki mu je naposled bilo dano zado&enje, da je bil sporazum perfektuiran. »Edinstvo« se bo v smislu tega dogovora z vsemi svojim i sresklmi druitvi in Člani zopet združilo z UJU, ki bo odslej zdru-ževalo v svojih vrstah vse učiteljstvo Slovenije.
Svečane operne predstave na prostem v Ljubljani
Ideja svečanih iger je nastala in se razvija v Nemčiji. Nje duševni oče in prvi, ki jo je realiziral, je bil Richard \Vagner. Narod, ki je z-nan po svojem smislu za organizacijo, je to mise! sprejcl in io 2 vso vnemo po<ipiraL Danes imajo v Nemčiji poleg stalnih mest, kier se letno ali v dolo-čenih perijodali aranžirajo take umetniške n'finifcstacije (Bayruth, Munchcn, Salz-burs:, Frankfurt a. M. it-d.) skorai v vsakem večjem opernem sledališču tuđi posebne »Pestspiehvoche«, v katerih se absolviraio najrazličnejši programi (n. pr. ciklične pri-reditve del posameznih avtorjev, ali ciklusi klasikov. modernistov icd.), kar se smatra kot revija dotlej izvršenega dela. V poslednjem Času so vpeljali take prireditve tuđi Čehi ter so v Pragi že vprizorili cikluse Smetanovih. Pibichovih, Mozarto\ih, Verdi-jcvih del Poteg svcCaftth iger v samih gleda-l:Sčih, so v nekaterih mestih uvedli tuđi meri-stre-predstavc posameznih del v prirodu kakor n. pr- v Lefni pri pragf, na Hohe VVatte na Duflaiu, predstave v areni v Bologm* ali na kaštelu v Vi<lmu (Udfne). Obema tipoma prfredb podaja svečan karakter posebno izbran atisambel, ki se izbere izmed pe\-cev in dirigentov specijalistov za posa-niezne stile. To je prav lahko mogo^e po-sttmo tam, kjer sta selekcija in specijaliziranje posledici močnega kultiviranja operne in spi ah giasben« umetnosti ter hi-rtprodukcija   izvaialce\-.
Tuđi pri nas se Je že večkrat ventilirala možnosi takih t>r?re<iite\^ in sicer monstre-pre<lstav na i>rostefn, kakor tuđi cikličnih piedstav v srledališču. Poslednja \tsta predstav ie pri nas precej tefko izvecHjiva, ker ie vsie<l čestih sprememb v solističnem ptrsona^ Sistematično delo zeio težavno. Ražen tejta ie izbor izvajalcev za take predstave, pri katerih bi notrania \Tednost izvedbe morala imeti v prvi \-rs-ti ade-kvaten Izraz v enornosti teksta, pri naših ptilikaji zelo težak.
Manj nevaren. vsaj v tem pogledu* se nu-m zdi aranžma velikih monstrc - pced-stsv na prostem, pri katerih igraio glavno vioRo mase, oprema in Individualen na-stop posameznih promffientnih pevcev. Ti po-goji so tuđi pri naših razmerah ob kolikor-tolfko dobrih orgamizacijah brez daljnega us-tvarljivi. ^ai imamo v naši sredi izvrstne pevske zbore, ki lahko postavijo vsak čas poljirbno velik kontigent prvovrsmega pevskega materijala, kar tvori temelj take pri-redbe. Tuđi orkester bi se za take specijalne prireditve dal sestaviti iz tukajšnjih elementov, ter bi bilo treba uporabiti za to le malo tujih godbenikov. Kot solisti bi se-vtda morati priti v poštev v prvi vrsti domaći pevci (tuđi taki, ki deluiek) v tu-iir.i), sicer pa bi naSa opera naravno tvorila nekako ogrodje edega ansambla.
Ljubljana ie kakor ustvarjena, da orga-l'izira take umetniške manifestaciie. 2e intenzivno delovanie na vseh kulturnih po-Ijih. osobito pa |x>seben kult. Id sta £a de-ležni glasba in gledališče, zahteva od Časa do časa kako močnetšo afirmacik) delujo-ćih moči. Ražen tega pa rvorita lega (kri-žišče važnih mednarodnih prog, Wižma kulturno močnih sosed<nih dTŽav^ in izreden tujski promet (prireditev bi prišla seveda v PoStev v lettiih mesecih) najboljse po-goie za vspeh  takega podjetia.
Brezdvomno bi take prireditve bile velikega pomena za bodoči kulturni in gospodarski razmah našega mesta. Bilo bi želeti. da bi ta nitsel, ki je bila sprožena v krogu nekaterih liubiteljev opere, čimprej dobila konkretne fonne z ustanovitvijo komiteia. k? nai bi poskusil realizirati še v tekočem letu ciklus opernih predstav na prostem, kar bi LjtfMjafi© fcn Sloveniio potiovno postavilo na čelo kulturnega napredovanja v Jugoslaviii.
Sport
Pokalne tekme LNP
V soboto in nedeljo se vrše v Ljubljani otvoritvene tekme letenje nogometne sezone. V soboto se srečata na igridču Ilirije ob 15. vojaška teama Zagreba in Ljubljane. O tej tekmi poročamo še poeebej na drugem mestu.
V nedeljo se odigrajo prve štiri izloSilne tekme sa prehodni pokal LNP, ki ga brani letos dragi? SK Ilirija. Na igriSču Primorja igrata dvojici Primorje : Panonija (ob 14. uri) in Slavan : Slavija (ob 15.30). Na igri-šču Ilirije igrata Svoboda : Reka (ob 14. uri) ter Jadran : Krakovo (ob 1530). Ilirija Je v I. kolu prosta. Hermes pa dobi svojo tekmo proti SK Natakarju par forteit S tem bi bilo absolTirano eelotno prvo kolo v Ljubljani, drugo kolo je đoloSeno takoj za prihodnjo nedeljo. Kot zmagovalce v L kolu ter protivnike sa H kolo je predvMevati po-leg Dirije Tn Hermesa z gotorostjo. Primorje, doKm je faad tekem Jadran : Krakoro. Štovan : Slavlja, Svoboda : Reka negotov. Ilirija se bori letoa sa definitivno poseat prehodnega pokala. Ce si namreS letos tret-ji5 pribori pokalno prvenstvo LHP-a, preide pokal konžnoveljavno v njeno last
Is sekcije'ZN^a. (Službeno.) Za tekme dne 18. in 19. t m. >e delegirajo sledeti sod. niki: 18. t. m. ob 15. igr. Ilirije vojaika teama Ljubljane in Zagreba g. Deržaj, 19. t. m. ob 14. igr. Primorja Primorje : Panonija g. Deriaj,  ob  15.S0 Si ovan   :   Slavija g. detina.
19.  1.  m.  i^rr.   Ilirije  ob  14.  Reka   :  Svoboia
Z ^neler, ob 13.30 Jadran : K rakovo g. Btv tetto. Delegirane soilnike se opoiarja na objavo v >akcijski knjijri v Kvropi Načelnik.
Železniški uradniki za svoje pravice
Generalna direkcija državnih železnic sistematično zapostavlja urađnike v obmoČju ljubljanske direkcije.
V vrstah železnUkih uraduikov II. kategorije se je zadnji čas pojavilo veliko raz,-burjenje, ko se je doznalo, kako generalna direkcija državnih želevnir sistematično t&~ postavlja na?e železniške urađnike pri napredovanju. Docim poltna uprava in drugi ministrski resori skrbe, da uradništvo av-tomatifno napreduje v smislu uradniškega zakona, gre železniSka uprava preko doloČb zakona o prometnem osobju. Kakor znano, je bil ta zakon v Narodni skupščini sprejet L 1923., a prevedba uradništva se je izvršili v letu 1924. Ze pri tej prevedbi so bile stor-jene našemu železniSkemvi uradništvu kriče-če kHvie©, ki so s« pa le deloma popravile. Vsem ostalim direkcijam državnih železnic je uspelo, da so se izvršila napredovanja nradnikov II. kategorije v r?»du. dooim je bila ljubljanska direkcija zapostavljena. Po statističnih podatkih je v ljubljanski direkciji napredovalo le 14 uradnikov od 86 iz 4. skupine v 3./H. kategorijo, v aa^rebški :^4, subotiški 53, beogradski 13 in v sarajevski 60. Celokupno ftevilo uradništva II. kat. 4. skupine znasa 723. Od teh pripadejo na ljubljansko direkcijo 303. ostali pa na druge direkcije.
Zanimivo je, da je bil poslan ii Ljubljane že lani predlog za julijsko oapre<Iovanje 1927, ker je direkcija razpolagala z, xadostni-nii krediti in je bilo ie takrat napredovanja teh uradnikov po zakonu utemeljeno. Generalna direkcija pa je vedno našla kako for-lnal. pogreško ter predlog 4krat vrnila, nato ga ni niti resila. Za železniiko glavno upravo je znači Ino, da «o beogradski pikolovei vrnili predlog. ker je bil pisan v latinifi ter
MbteTaJi. da m«ra    biti    pi^au    >     ćirilici.
UJN2B je večkrat interveniralo pri prometnem ministru, pred dvoma niesecema je konferenca delegatov z ministrom trajala nad 7 ur ter »o delegati dokazali u pravite-nost zahtev ielezni5kih uradnikov glede napredovanja. Dokazali *o ministru, da ima ljubljanska direkcija ▼ proračunu ra leto 19372$ pod postavko Sft* 2 riolocen kredit 4<H).(KX> Din -amo im napredovanje u rad ni-Mtva. a ;** bila doslcj iitrpaua prav minimalna Tiotiu tako da bo koncem marca za-padlo nad 300.000 Din. Po zakonu je upra-vicenih za iiapreilovanj-.4 232 uradnikov ome-njene kategorije, toda glavna železniška uprava jih briskira.
Med ielezni^arji povzro^a dalje vinem! r-jenje akcija freneralne direkcija, da *e dopusti reducirajo i*e pod minimum, in sicer na 5 do 15 dni, dočim jim je bil «edaj priznan dopust od 10 do 45 dni \*o itevilu službenih let. Ta vnebovpijofa krivica je zadela samo železničarje. do?im imajo drugi državni uradniki polne dopuste.
A tuđi ukinjenje tako zvane ek&ekutivnr *3>xlstotne doklade revoltira na£e železniško uradništvo, zlasti prometnike in uradnike, ki  so bili  zaposleni  na  progah.
Vse te okolnosti so dale povod, da »o je snoei vrSil v salonu kolodvorske restavra-cije sestanek uradnikov. Razvila se je živahna debata in Čula se je oštra kritika železni-ske uprave. Koncno je bila sprejeta kratka resolucija, ki je bila objavljena v današnjem *Jutru<. Debato je vodil g. Ponikvar v imenu odseka UJNZB.
Senzacijonalni umor komunističnega blagajnika v Beogradu
V Malem Mokrem Lugu so umorili komunisti   svojega  bivšega blagajnika Cvctka Grbica. — Poneveril je 260.000 Din in grozil,
da jih izda policiji
V Maleni Mokrem Lugu je bil nedavno izvršen misterijozni umor, ki ga beograj-ski tisk vobče ni rabeležil. Način, kako se ie izvršil, ne bi bil tako čuden, če se ne bi zvedelo za komplicirano afero, ki ie nastala med beograjskimi komunisti. Kromplrje* bal v kavarni »Elba .
Pred mesecem dni se je vršil v kavarni »Elba« krompirjev bal. Med drugimi se ie udeležil priredirve Dragi Mijatović iz Vr-čira. znani razbojnik in kockar, ki je v družbi dveh svojih prijateljev neprestano izzival hišnega posestnika in spediterja Cvetka Grbica. Ker so Grbičevi prijatelji intervenirali pri Mijatoviću, ni prišlo ta-koj do pretepa. Pozneje ie Mijatović ponovno pričel Izzivati Grbica, dokler se ni vr:el krvav pretep, v katerem so Ortoića zabodli  do  smrti.
Pretep na ulici in umor Cvetka Grbica.
Po končani predstavi je Orbić odšel iz kavarne s svojo družino, hoteč oditi do-mov. Takoi pri izhodu pa ga je napade! Mijatović s tovariši, ki so toliko časa mlatili po Grbicu, d-a se je zgrudil težko ranjen. Ko je Grbić ležal na tleh, sa ie Mi-iatoviĆ dvakrat zabodel z dolglm nožem v trebuh, nakar se ie pognal v beg. Najbrže bi tuđi pobegniK ce se ne bi v blizini zločina pojavila orožtiiška patrulja, ki ga je ujela in odvedla s seboi. nesrečnega Grbica pa dala odpeljati v bolnico, kjer je že po nekai minutah umri.
Pri zaslišanju je Mijatović izjavit, da ie Grbić žrtev običainega pretepa. Tako so sprva bili tuđi vsi prepričani. Preiskava Pa ie poznele dognala zelo interesantna deisrva, kl so dala krvavemu <Jogodku čisto drugo lice.
Detravdacife in srožiile.
Pred dvema letoma ie bil Cvetfco Grbič b'.agajnik centralne^a komiteja komunistič-ne partije Jugoslavije. Ko ie nekega dne preiel 260.000 Din stTankfnega denarja. Se sklenil, da prekine vsak stile s stranko in si osnuje eksistenco na drug način.
Se isti večer je odšel v kavarno BristoL k:er je potroši v družbi veselih pevk 12.000 Din. Po tej burni noči je od pot oval k svojim staršem v Užičko Požego. kier je ostal več dni. Med tem so ga njegovi strankar-ski tovariši vsepovsoo* iskali v domnrvn, da je denar zaigTal ali pobegnil.
Ko se je Grbić čez teden dni pojavil v Beogradu, ie stranka takoj poslala k njemu svoje ljudi, ki so ga skušali pregovoriti, da bi vrntl ukTadeni denar. Misija pa je brla brezuspeSna. Grbić ie ćelo zafrteval od njih 120.000 Din, čel da iih bo sicer izdal policiji. Dejal je tuđi, da bo policiji izročil tami arhhr, ki Je bil skranjen pri njem. Komunisti so se nato neprestano pogajaU i njim preteč mu. da ga bo«do ubili, če jim ne bo povroil denaTja in izročil strankine-ga arbhra. Grblč pa se ni tntenM za njihove pretnje, temveč si je kupil na perife-rili Beograda WSo in se priče! trve^javllati kot špediter.
MUatovIć, ntačaoec konranlstov.
Ort>Ićcvl stTankiui t<nrari$i bi svojemu nezvestemn Članu morda Se od pust Hi de-fravdacfjo« čc ne bi začel Grbić ođločno zafrtevati od njih 120.000 Dm za odknp strankinesa arbrva. Komunisti so se dolgo po ga Jal i z njim, mlsleč, da se bo Ocesal svojega dejanja in da bo odstopH od zahte-
ve. ki mu je nišo mogli izpolniti. Tod.i <ir-bić jim je neusmiljeno določi! rok.
Ko se ic ta vedno bolj bližal, so sklenui komunisti, da Grbica usmrte in se t?ko rešijo pred njim. Za njihovo namero s<i ji-n je zdel najbolj pripraven razbojnik Mijitn-vić, ki so mu obljubili za zločin precej»nj:> svoto denaria.
Rodbina pokojnega Grbica je trd-io prepričana, da so povzroffitelji Grbićevfja umora edino komunisti. V tei smeri se sedai vrši intenzivna preiskava. Kakor doznavamo, poteka prav uspešno. Grbićev umor, ki se je odi^ral kakor Dorninku^cv v Zagrebu, ie povzroČil med nekdanjimi Komunisti mnogo strahu. Mnogi izmed njih so prosili  za  policijsko  zaščito.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama: Zafetek ob 20.
17.  febr., petek: Zaprto.
18.  febr.. sobota: ob lt'. Snejrulčica  in Skrat-
je.   Otro^ka   predstava   pri   izrodno   zni žanih cenah. Izven.
Opera:
Zacetek ob pol 20
17.  februarja, petek: Zmacrovalka oceana. C.
18.   (obv.. sobota; Marta.  £lavnostna predstava v proslavo 251etnice umetniSkepa de-lovanja    sr. Julija    Betetta.    Premijerski ibonma.
Opoiarjamo na jutrišujo popoldao-sko otroško predstavo v ljubljanski drami ^Snegulcica in skratje^, ki se vrši pri iz/-redno znižanih cena. ZaČetek otroške predstave   je   točno   ob   stirih   popoldne.
Jubilejna predstava opernega pevca g. Julija Betetta. Jutri zvečer je v ljubljanski operi jubilejna predstava v proslavo 251et-nice umetniSkeffa delovanja ^. Julija Betetta. Poje se Flotowa opera cMarta>, v kateri poje jubilant vlogo Plumketa. Ostale vloge pojo ga. Davidova in ga. Medvedova ter gg. Banovec, Janko in Perko. Opero režira ravnatelj Polič, muzikalno vodstvo pa je v rokah kapelnika g. Neftata. Predstava se   vrši  za   premijerski   abonmn.
šBeležnica
KOLEDAR.
Danes: Petek,  17. februarja   1928;  katoličtni: Donat;   pravoslavni:   4.  februarja.   Vesela.
Jatrt:   Sobota,   18.  iebruarja   1928;   katolićanii SLmeon; pravoslavni:   5.  februarja,  Dobrava. DANAŠNJE  PRIREDITVE:
Drama:   Zaprto.
Opera:   »Zmagovaika  oceana.«
Kino   Matica:   »Gorje.   Ic   ti   žena   zrase   ct% glavo.«
Klao  Dvor:   »Izcntoljeaa.«
DE2URNE  LEKARNE.
Daa«s: SttŠnHc, Marijini tr<; Kuralt, Gospo-svetska  cesta.
Jitri: Ramor, Miklošivcva cesta; Tmkoczy, Mestni  trs.
■■■■____
Uvirne irancosKe pastu ie
„VALDA"
zoptt grlobol, hrtpmvost, preMad, n<i
bod,  akutne  tn kronične broa hlit-
katarje, hiHpo»  Influenco, nadnho in
iPSaclost
P'odi'a'o v«e ipkarn* in drngpne
Stev. 40,
«S L O V E N S K I    NAROD*  dne  17. februarja  1938.
Strm 3.
Dnevne vesti.
Medparlamentarni stiki med Ceškoslo-vaško in Jugoslavijo. V sredo popoldne se Je sesiala češkoslova&ka skupina za me<I-prrlamentarao pogodbo Češkoslovaškc in Jugoslavije, da pripravi pismeni materijal, ki ga izrooi njen predsednik dr. Uhlif te dni beograjski komisiji. S tem bodo končane priprave za češkoslovaško - jugoslovensko mtdparlamentarno koaferenco, na kateri se bo razpravljalo o politiČnem stališču napram trgovinski pogodbi in o kulturni deklaraciji, s katero naj bi se poglobili stiki med obe-ma državama.
—   Letonski  poslanik   na  našem  dvoru. Kakor  smo  že  poročali,  je  imenoval  predsednik te tonske  republike za izrednega poslanika  in  pooblaščenega  ministra  letonske republike v Jugoslaviji c Karla Duzmansa. Q.   Duzma-ns    io   bil   prvotno   poslanik    na švedskem.  pozneje pa generalni konzul na Danskem in stalen delegat pri Društvu narod ov. Ker ostane delegat  pri Društvu na-red-ov   tuđi  v  bodove,    bo njegov  sedež v Ženevi.
—   Iz   prometne   službe.   Imenovana   sta za   postajeriačelnika  v   Radovliici  dosedanii postajenačelnik v Ćusperku Franjo Ramovž, za   šefa   premikanja   v   Ljubljani   dosedanji šef prLirikimja  v Čakovcu  Alojzii Pre^ec.
__ Sodba v beograjskem procesu. Veeraj
popoldne je bila proglašena sodba v beograj-skem komunističnem procesu. Vsi obtoženci >o bili oproščeni po 51. 1. zakona o zaščiti države, obsojeni pa po členu 2., in sicer na pet let Pavle Kovačevih, Josip Cazin, Nikola Kotur, Ivan BrijaČek in Josip Radoboja. Na šest mesecev zapora Obren Nikolič, Koča Mikič, Luka Marunič, Bogoslav Todorović, Savo Medan, Otokar Krševani, Gojko Samar-džič, Gjorgje Petrović, Pero Petrović, na 3 inesece pa Vasilije Stojkič, Danilo Gnjatić, Svetislav Stefanović in Aleksander Zdravko-vić. Ker se jini je vštel tuđi preiskovalni xapor, so bili oni, ki so obsojeai na tri me-sece, izpuščeni istočasno s Simo Markovi-ćem, Lazo Stefanovićem in ostalim! obtoženci, ki so bili oproSčeni.
__ Avtomobilske zveze z inozemstvom.
Ker je vprašanje avtomobilskega prometa v tesni zvezi z razvojem turizma, so se zcčde naše tujsko - prometne ustanove zanimati tuđi za to vprašanje. V prostorih društva za tujski promet v Zagrebu se je vr!ila včeraj konferenca, katere so se ude-ležili zastopniki trgo\inskega mmistrstva, zagrebškega oblastnega odbora in zagre'b-ške trgovske zbornice. Razpravljalo se je o avtomobilskih progah, ki bi vezale našo državo z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Za enkrat priđe v poStev samo avtomobil-ski promet z Italijo in Avstrijo. ker Madžarska še ni pristala na tezadevno konvencijo. V kratkem se bo vršila v Cortmi cTAmpezzo konferenca, na kateri bo skle-njcrra konvencija o avtOTnobilskem promete- med našo državo Ital'-n in Avstrijo. Iz Italije bo vodila avtomobilska proga preko Postojne, Rakeka, Čabarja in Delnic, iz Avstrije pa preko Gradca - Marrbora in Uleihenberga  -  Ljutomera.
—   Iz redna   skupština   Jugoslovenskega sumarskega  udruženja. Prvotno bi  se mo-rrla   vršiti   izredna   skupščina   Jugoslovenskega  šumarskega  udruženja  22. in 23.  ja-nutrja a je bila vsled tehničnih zaprek odgođena in  se  bo vršila 4. hi 5.  marca  v Hc.cgradu. Na dnevnem redu ic razprava o členu   133.  zakona  o  šurnah  predvojne  Srbije, ki je bil raztegnjen na vso državo  ter
0   njegovih   katastrofalnih   posledicah,   dalje razprava  o   zakonu  o   šumah   po   predlogu ministrstva  za šume  in  rudnike   slede  na osnutek  zakona, ki ga  je izdelalo  udruženje,  razprava o udrinitvi gospodarsko - šumarske fakultete, o usodoiih pos-ledicah do-sedanjega  gospodarjenja z  gozdovi,  o  zakonu   o   nošenju   orožja,   o   novem   nacrtu zs'kona o lovu, o pređlogu zakona  o nepo-srtdnih   davkih,   o   nestalnosti   šumarskega osobia  fr»  o proračunu ministrstva za šume in  rudnike  za novo proračunsko leto.
—  Kako pod pira država patrijotiena dru-tšva. Direkcija državnih monooolov je  raz-veljavila odredbo, po kateri so se smele vži-galice,   ki   so   jih   izđajale   tovarne   v   korist raznih   patrijotienih     in     humanitarnih   dru-štev kakor Jadranska Straža, Jugoslovenska Matira, Sokolski ?avez itd. prodajati nekoliko   draž je.   Zato  tvornice   nišo  mogle   veE   iz-<!Hovati   vžig'alic     za   omenjena     društva   in prodajni u rat! tovarne vžigalio v Zagrebu je skienil. da se s 1. janu.irjeai odpove vsem društvom   dobava   vžigalic.   S   tem   je   zadan hud  materijelni  in  moralni  udarec vsem  pati ijotienim   in     humanim     društvom,     zlasti ^Jadranski Straži?, ki je imela   od prodaje vžigalic  lepe  dohodke.    Izvršni   odbor   >Ja-dranske   Straže«   se  je   obrnil   na     direkcijo državnih  monopolov  s  prošnjo,  naj  umakne svojo odredbo.
—     ŽelezniŠkem    vpokojencem!     Čitali smo v časopisih  o priznanicah 20%  odteg-Ijcjih   povodom  žisosanja   avstrijskih   ban-kovcev, da se z istfoni lahko plača davek. To  velja   za  železniSke   vpokojence,  ki  so ir.orebiti   v   posesti   teli   priznanic,   glasečih se na ime vpokojenca ali pa na ime njegove žene  oziroma druži-nskega člana, seveda Ie tedai,   če   živijo  v   skupnem   gospodinjstvu. Priznanice ne smejo biti  poškodovanc. biti iTioraio ćete v lahko čitliivem tekstu in visini  samo do tisoč kron.  Take priznanice se  lahko  oddajo    pri računskem    oddelku direkcije državne železnice v Ljubljani naj-kosneje do 3 .marca t. I. seveda pri Žetezni-šk!  direkciji  samo  oni   vpokojenci,  katerim direkcija   nakazuje   pokojnino.    —    Društvo železniskih   vpokoiencev.
—   Mizerija    naših    leleinic.    2elezniška
1 »roga   med  Zagrebom  in  Osijekom  je tako slaba, da vlaki ne morejo več voziti s pred-pisano brzino. Skoraj dnevno se dogaja, da tračnice popuščajo !n so večje ali manjše nezgode na  dnevnem  redu.  Prometno ministr-stvo  je sedaj odredilo, da morajo železniški čuvaji dnevno pregledati vse tračnice v svojem rajonu. To geveda »tanja ne bo prav nJS izboljšalo.  Temeljito popravilo proge je pač nujno potrebno.  NiC boljSe nišo  razmere  v Rosni. Pnoči je iztiril v blizini Zenice sarajevski osebni vlak. Lokomotiva in službeni
voz, sta se zviuila na eno stran, trije vago-| ni pa na drugo stran tira. Ker je viakovodja nesrećo Se pravočastio opa&il in takoj začel zavirati, nesreća ni zahtevala človeških ir-tev. Promet pa je bit 12 ur prekinjen.
— Ie Katnnika nam pišejo: Na notico, priobčeno v »Slov. Narodu« 10. t. m., je treba ugotoviti to - Ie: V Kamniku ne bo tujskemu pro?netu nič pomagano s tem, da je vsem strankam odpovedano stanovanje, v nekdanii Krištofovi hi§i. katero hočejo preurediti v hotel. V Kamniku ie restavra-cfj in gostim več ko dovolj. noben tujec se še ni pritožil. da v Karmriku ni dob ti jesti ali piti, tuđi sob za prenočišča ie dosti. Manjka pa stanovanj za domaćine ^n za le-toviščarje, za to naj se brigaj-o tišti, ki imaio denar za prezidavo — stanovanjske hiše v hotel. ZnačMno ie tuđi, da se v ome-njeni liiši nahaja brezalkoholna gostilna, ki je pa zaradi — hotela tuđi obsoiena na mrt.
—   Naša  emigracija   v  decembru.  Po  sta-tističnih   podatkih  Izseljeniškega  komisarija-ta v Zagrebu se je  izselilo  iz naše  države v decembru lanskega leta  1425 oseb, v decembru predlan«kega leta pa 1414. Od 1. ja-nuarja   do  31.   decembra   1927   se   je   izselilo iz naše države 21.976 oseb. Število izseljen-cev je narastlo lani v primeri s predlanskim letom za 3746. Naj več se jih je izselilo v decembru   iz   Hrvatske   in   Slavonije   in   sicer 426, iz Dalmacije se je izselil 401. iz   Slovenije 215. iz Vojvodine 211,    iz Srbije 97, u Bosne in  Hercegovine 53, iz Crne gore 22. V Argentinijo je šio 697, v Zedinjene države 347. v Urugvaj 126. v  Avstralijo 82. v Kana-do 58 itd. V decembru se je vrnilo v staro domovino 746 rzseljencev. vefinoma takih, ki so prišli samo na počitniee. Od 1.  januarja do 31. decembra   19*27 se ie vrnilo o753 izse-Ijencev.
—  Velik poiar pri Stolcu. V vaši Trijeb-nje pri Stolcu v Bosni je nasla! snoči vsled nepazljivosti nekega pastirja požar, ki se je bliskovito  razširil.   V  hipu  je  bilo  nad  15 poslopij v plamenih.  Ker je vsa vas krita š slamo, ognja nišo mogli pogasiti in je pogo-lelo vseh 15 hiš. Le 8 težavo so resili drugo stran vaši, ki jo je locila od pogorišča pre-cej široka cesta.
—  Špijonska afera  t  Osijeku.   Policijske oblasti v Osijeku so aretirale te dni 3 ribiče,  ki  so  pred   par  meseci  prišli   v  Osijek. Izkazalo se je, da so vsi  v madžarski  špi jonski službi. Vsi trije so bili izročeni  so* đišču.
—  Nov atentat v Skopliu. V sredo zve-čer  je bil   ubit  v Skoplju  znani  lekamar Mita  Genovič.   LekarnaT   je  baš  hotel   za-preti lekarno,  ko je  vstopii  neznan  mlade-niČ  in   zahteval   tri   praške    aspirina.    Le-karnarjev   pomoćnik   ie   stopil   k   omari,   da poišče aspiri»n, v  tem  ie pa počil  strel in lekarnar se je zgrudil  mrtev na tla. Baje &re  zopet  za Crn  osvete  makedonskih ko-mitov.
—  Nov humoristični list v Ljubljani. Te dni je izšla že druga šttvilka novega Uab-Ijatiskega  hurnorističnega  štirinaistdnevnika, »Skovirja«, ki  napravlja  prav  ugoden  utis in daje upanje, da se bo razvi! v izvrsten humorističen list.. Upajmo, da bo podjetnim izdajateliem   uspelo   obdržati   pri   živlicnju časopis,  kateremu   želimo   najlepši   razvoj, saj bi bilo prav na mestu. da imamo tuđi Slovenci  humorističen  list, pisan  v  naSem jeziku.    Vsem,    ki   si  žele  humorističnega Čtiva,   »Skovirja«   toplo   priporočamo.   Ker vtmo, da se list dobro razvija Ie, ako tuđi nekaj žrtvuje za  svoje  dobre strani,  mislimo   naj  interesenti  s  tega  stališča   tehtaio vi§ino naročnitie.  List  stane Četrtletno  20 Din itd. Posamezna števHka 4 Din. Naslov: Uprava  »Skovirja«. Rožna doina. Cesta II. 18, p. Vič.
—   Natečaj   za  profesoria  navtike.   Pomorska vofna akademija v Dubrovniku raz-pisuje  nate^aj  za   profesorja   navtike.    Re-flektanti     moralo     biti    aktivni    pomorski častn&i   v   činu   poročnika   vojneea   broda I.   ali   TI.   klase   ali   pa   rezervni   pomorski časrniki.   Prošnje   je   treba   vložiti   naikas-neje do 15. aprila  pri komandantu po-moT-ske vojne akademije v Dubrovniku.
—  Iščeio se dediči. V San Pranciscu je urr.rl nedavno neki  Bozo Rucovič. Kocavič ali  Kočevič,  ki   ie   zapustil  nekai   premože-niD   Kdor kaj ve o njem  ali  o niescovth de-d;čih.    naj    sporoci    Tzselieni^kemu   koomisa-rivatu v Zacrebu.
—  Novi zakon o neposrednih davkih. V Zagrebu je izšel v latinici tiskan novi zakon o neposrednih davkih    z uvodom    in kratkim   komentarjem    talnika     zagrebške Trgovske zbornice dr   Valdemara Luna£ka Knjiga   obsesa   v   priTočnem     formatu     150 strani in  prinaša točno besedilo  zakona   in mnogo   stroko^T^lih   pojasnil.   Dobiva   se   pri izdajatelii:   v   Zagrebu,  \Vilsonov   trg  2,   in stane 20 Dm.
Iz Ljubljane
— li Obćnl zbor »Zveze blacafriiftklli zdravnikov« se vrši v nedelio dne 26. fc-bruarja ob pol 11. dopoldne v veliki <tvo-rrni O. U. Z. D. ambulatorija na MikloSi-čt\i cesti z običajnim dnevnim redom. Na obilno udeležbo Članov vabi odbor.       162-n
—1) Samomorf v Ljubljani. Samomoril-na epidemija je danes zahtevala dve novi žrtvi in eno neprostovoljino in nedolžno ir-tevt o čemer poročamo na drugem mestu Letos je že 11 samomorov in 5 poizkusov samomora. Nekaj dni je bilo mirno, a se-daj se ie Ljubljana radi tragedije na Rimski cesti  zelo razburila.
—li Praznovanie debelejca četrtek«. Včeraj je bil »ta debeli četrtek*. ki so ga stari Ljubi lančani praznovali na tradicijo-nalen način. Po raznih slovečih Rostiltiah. kjer točijo pristno kaplrico in kamor xaha-iajo liubitelii rujne kapljice, so se vrSMe demače veselice s harmonike in plesom. Bilo je okoli 15 takih veselic. naKeć na periferiji, kjer so gostiničarii pogostili z 'TT.tnitno špehovko vse svoie stame Koste SploSno ie vladalo veselo razooloženle Do izsredo\T ni prišlo. Le v neki Kostrlni je prišlo  med   kvartopirci  do   krvavega   pre-
ttpa. Jože in Štefan sta igrala »šnops«. Miba ic kibick-al m se vedno vtikal v Jo-žttove karte. To je Jožeta u ježilo ter ie oćtočno protestiral proti kibicovanhi. Miha pa mu je zabrusil žaljivko -,golju*«, na kar ie Jože pograbil za litersko steklenico, a io je gostilničaTka pravočasno prestregla, da ni priletela v Miho. Ta pa je taJkoj postal berben in tuđi za^rabil za prazTvo litersko stekl&nico ter >o vrgel Jožetu naravnost v glavo, rfkratu pa ie začel Jožeta bombardirati še s kozajci. Pred:;,1 pa ie stražnik prišeU se je Miha u-maknil z bojne ga poija. Jožeta so najprej na PoJtciji zaslišali, nato Pa so ga z rešihiim vozom ođpeljali v bolnico, kjer so mu pe«t centimetrov do4go Ta-no obvezali. To se ie zgodilo okoli ?2.. po-tem  pa je bilo povsod vse tiho ...
V soboto 18. II. - Tabor
- «NA JADRANSKI OBALI   -
sestanek vse nacionalne Ljubljane. — Vse v pomladnem ze-
—  lenju in v solnčni toploti! —
—1] Vlomilci še vedno na delu. Vćeraj-
šnje poročilo o drznem vlomu na Starem trgu popravljamo v toliko, da vlomilca ništa vlomila v podstrešno stanovanje, mar-več v stanovanje podpolkovnikove vdove ge. Lili Novy, ki se nahaja v II. oadstrop-;u VIomilcev še nišo prijeli. Drzen vlomi-Icc se ie včerai solazil tuđi v nezaklenjeno sobo gostilničarke Franjd Jerasove v Kolodvorski ulici ter ukrade! par zlatih otro-ćjih uhanov, vrednih 500 Din, in moško double - veTižico. vredno 50 Din.
—li Dolenjska cesta brez električnega toka 2e začetkom tega tedna je bila vsa dolenjska stran brez električnega toka in skoraj ćelo noč brez električne razsvetlja-ve. Vladala je pravcata tema. Dolgo časa nišo mogli najti. kje tiču prav za prav defekt električne napeljave Monter mestne elektrame Josip Sepin pa je včeraj poool-naznatiil na dolenjski stražnici, da :e neznan zlikovec vrgel na napeljavo v t>ližittj Putrihove hiše na I>olenjski cesti dva metra ckrfgo navadno žico, na katere enem koncu je bil privezan IO kg težak kos lesa. Ta žica je nato padla še čez drugo tako, da sta prišli v stik. Kmaki nato Je pri Putrihu žica pregorela, kar ie povzročilo, da so se moraii ustaviti vsi obrati na električni pogon za dalje časa. Ustaviti so moral, obrat mehanična delavnica Fran Bajtel na Kar-lovski cesti, mizarsko podjetje Ig. Repše, stolar-na Boucon in strojna pletarna Franzel na Sredini Materijalna škoda je činjena samo na 5 Din
— Maškerada Sokola I Tabor. Pred-prodaja vstopnic za člane samo v pred prodaji po Din 15 na Taboru dnevno od 4—7 ure zvečer, za neč'ane po 2«) Din pa v trgovini Stane Derganc, Pred 5kofix> št. 2f) ^■ektrična železnica se bo ustavlia!u rrj. večer prireditve od Dol osmih daMe na križišču Škofje ulice in Sv. Petra ceste.
—Ij Tatvine. Število pol.čiji prijavljenih majhnih tatvin je danes doseglo poseben rekord. Prijavljeno je bilo, kakor že ome-njeno, kar 7 tatvin. Sarnskenru slugi pri Zidarju na Dunaiski cesti Antonu Kralju ie neznan tat odnese! 100 Din vredno aktov-ko. Posestnic, Mariji Sitar Iz Zg. SiSJce je neznan tat že dvakrat odnesel Lzipred ka-varn »Evrope* več litrov mleka in sicer prvič 8 1, a včeraj 3 !. Mlekarica ima 110 Din škode. — Pri tesarskem moistru Pustu zaposlenemu hlai>cu Francetu Strmoletu je njegov tovariš ukradel 200 Din gotovine io na-to izjfiTiil. — čevljarskemu pomoćniku Stanku Sekirici v Zeleni jami ]e tat izmaknil 30 Dfn.
—lj Drobiž policijske kronike. Policija je izvršila včeraj pet aretacij. Med drugimi sta bila aretirana oostopača France .n Fric radi suma večje tatvine. neki ponočnjak radi pijanostii in razgrajanja ter dva pretepa-ča. Danes ie bilo prijavljeno 7 tatvin, po večini tatvine raznega denarja. Prijavljen je bi1 dalje slučaj lahke telesne poškodbe. dalje slučaj poškodibe javne električ. naprave, dva kalilca nočnega miru, 2 lastnika radi prestopka pasjega kotttumaca n 10 voznikov oziroma kolesarjev radi cestno-policijskega  reda.
—lj Vreme. Dunajski vremenski preroki so napovedalu. da bo milo vreme trajalo dalje, a da bo v južnih in vzhođnih Al|>ah oblačno. Barometer ie začel padati. Danes zjutraj je bik> relo oblačno, zjutraj in do-poldne vetrovno vreme, sp^rva jug, porneje ie pritisnif sever »n je zato postalo zelo hladno, kar kaže tuđi termometer, ki se od zjutraj ni niti za stopnjo dvignil. Snoči ob 20. je kazal barometer 767, termometer 6 stopini C nad ničlot daties ob 7. zjutraj barometer 763, termometer 10 stopini C, opol-dne barometer 762, termometer 10 stopini. Naivisja temperatura ie bila včeraj 14 sto-pinj C nad ni čio, najnižia pa 5.6 stopi nj C nad ničlo
—lj Sokolova maškerida na Viču. Sedma maškerada Sokola na Viču se vrši na pustno sobofo v Sokolskem domu. Začetek ob 20. uri.
—U Otroška  maškerada Atene ima  že
svoj sloves. Odlikuje se po preprosti. ne-piisiljeni, otroku primerni zabavi. VrSi se 19. t. m. od 17.—20. ure v Naroch\eiT' domu
—  Legitimacije se izdajajo istotam, v sobo-tc od 10.—12. in  16.—18 ure.              161-«
5000 žrtev premetenih sleparjev
V Bran so oblasti raskrinkale sleparja Schfcierja, ^i je ustanovit filmsko solo in živci na račun naivnih ljubiteljev filmske umet-
nosti.
Ne<*avno je bil aretiran po uredbi državnega pravdnika v Brnu neki Vladimir Schafer radi spolnih deliktov, ki jih je zakrivil na svojih uslužbenkah. Moža so izročili brnskemu sodišču. Schafer se je izdajal za ravnatelja Splošne trgovske družbe v Brnu. Pre-iskava je dognala, da je bil leta 1921. uradnik davčnega urada v Sternberku. Radi površnosti v službi in raznih po-neverb sa ga pa kmalu odpustilti. Toda ta neuspeh ni vplival na njegovo pod-jetnost. Začetkočn lanskega leta je u-stanovil v Brnu Splošno trgovsko družbo s tekstilnim blagom, koncem lanskega leta je pa ustano-vil filmsko podjetje, od katerega si je obetal lepe dohodke. V vse češke in slovaške liste je poslal oglase, v katerih je vabil talentirane mladeniče in dekleta, naj se priglasijo za filmsko solo.
Priglasilo se je okro^ 5000 oseb. Med njimi so bile služkinje. dijaki, ban-cni uradniki, bivši plemiči, peki, Čevlja^* ji itd. Schafer je bil zelo širokogruden. Nikogar ni odklonil, če tuđi je bilo rned kandidati mnogo takih, ki za filmsko u-metnoist nišo imeli nobenega razumeva-nja. Pri nekaterih se je zadovoljil z \-pisnino v znesku 50 Kč. večino kandidatov je pa povabil v Brno na preizkuš-njo in zahteval od vsakega 150 do 450 Kč. Mnoge žrtve premetenega sleparja so prišle pozneje na policijo, da bi jim svetovala, kaj naj počno. Nekateri dijaki so pobegnili tik pred maturo z doma in so ostali brez sredstev. Neki mlinar je prodal svoj mlin, da bi postal filmski igralec. Schafer je spravil mnoge naivne miadeniče in dekleta v obu-pen položaj. Mož je dobro vedel, kako je treba speljati naivno mladino na led.
Izdajal se je za ravnatelja velike trgovske družbe, imel je krasno opremljeno pisarno in več avtomobilov, ki jih je kupil na kredit. Tik pred aretaciju, ko je že slutil, da je njegove pustoiov-sčine konec, je hotel izvabiti zastopni-ku neke brnske rvrdke večjo množino parfumw, kar i>c mu je tuđi posrečilo. V novembru lanskega leta je Schafer potom oglasa v novinah iskal družab-nika. Oglasila sta se neki Karei Hum-pofik in Rajmond Wolf, oba iz Brna. Pri zaslisanju je Schafer izjavi!, da sta bila ta dva glavna inicijatorja pri ustanovi tvi filmskega podjetja.
V sredo je policija aretirala oba Schaferjeva družabnika. KoTiko nai\Tic-žev je nasedlo brezvestnemu sleparju. priča dejstvo, da je policija zaplenila že 15 kg prijav, ki pa še vedno prihn-jajo na naslov filmske Sole. Kot reče no, je Schafer zahteval od vsakega 15i» do 450 Kč vpisnine in razne druge pri-spevke, s pomočjo katerih si je opremi! pisarno in kupil ćelo avtomobil. Priza-deti so večinoma siromašni kTogi. Schii-fer je povabil vse kandidate v svojo pišamo in ko so bili za film obleČeni, jili je pustil nastopiti pred praznim aparatom. Za obleko so morali seveda pia-čati posebej. Njegova družabnika Hum-polik in Wolf sta izvabila naivnhii ljubiteljem filmske umetnosti nad 40.000 č. Med žrtvami je tuđi neki krojač, ki je prodal svojo delavnico. da bi mogel postati filmski igralec. NavduSenje za filmsko umetnost sa je stalo nad 6000 Kč. Med žrtvami je tuđi neki krojač, ki \Volf pa kot ravnatelj filmske šoJe. Vsi trije sleparji se bodo morali zagovar-jati pred sodiščem.
Krantz in Schellerjeva v filmu?
Res čudna je mentaliteta ljudi! Proces proti petošolcu Krantzu se ni zaključen, sodišče še ni iz reklo obsodbe, vendar so se že našli ljudje, ki bi radi iz te tragedije kovali kapital. Berlinski listi poročajo, da sta Krantz in Schellerjeva prejela ponudbe od treh filmskih družb, ki nameravajo spraviti to mladinsko tragedijo na platno. Za-peljive ponudbe sta prejela tuđi od last-nikiov raznih noćnih lokalov, da bi tani nastopala. Neki hamburški podjetnik je prispel z aeroplanom v Berlin, da pri-dobi Pavia in Hildo za svoje podjetje. Baje je neka pisateljica ćelo spisala dramo, ki aludira na tragedijo v Steg-litzu in je bila ž njo popreie gotova kot sodišče z obsodbo. To delo se bo baje že predvajalo v najkrajšem Času.
Glavno vlogo v tej mladinski tragediji naj bi igrala Krantz in Schellerjeva. O tem sa imeli včeraj posvetova-nje vodilni krogi nemške filmske industrije, kl so zastopali stalisče, da do-godki, ki so se odigrali v Steghtzu, nišo primerni za film in da soudeležba pri razpravi ni zadostna kvalifikacija za filmskega igralca. Centralna zveza nemških izfx>sojevalcev filma ie tuđi sklenila, da sličnih filmo*v ne bo spre-jela, kinematografi so se pa obvezali, da jih ne igrajo, pa magari, da stavijo take filme v promet družbe, ki nišo včlanjene v zvezi. Podjetja, ki bi ravnala drugače, bodo bojkotirana.
Krantza, ki je bil kakor smo že po-roČali začasno izpuščen iz zapora, so prepeljali v bolnico. Bil je duševno in fizično popolnoma izčrpan. vendar se je njegova stanje že nekoliko izboljšalo. Verjetno je, da bo v soboto sodišče samo formalno razpravljalo, in da se bo proces v slučaju, da bodo zdravniki mnenja. da je Krantzovo stanje še vedno neugodno, nadaljeval v bolnici, tako kakor svoječasno razprava proti Kuti-skerju.
Natakarice v hlačah
5vet se modernizira. Dočim so bile ženske v hlačah pred leti še redkost. so danes vsakdanji pojav. Žensk'e so spoznale praktičnost hlac in zato jih zlasti pri sportu rade nosijo. Predhodniki ženskih hlač so bila kratkia krilca, pod katerimi so ženske nosile še krajše hlačice. Končno so se pa odločile krilo sploh opustiti. Zato so zdaj turistke in sportnice v hlačah res nekaj vsakda-njega.
Tod,a ženske nišo ostale samo pri sportu. Na polju ženskih hlač se nam nbetajo še nove senzacije. Takto poročajo iz Londona, da se je pojavila nova kategorija žensk v hla&ah: natakarice ... Natakarice v hlačah in to ćelo v modernih knikebokerjih. Pojavile so se te dni v neki ugledni restavraciji londonske City. To modo je uvedel sam lastnik restavracije. Deloma radi reklame, ki je seveda velika, na drugi strani pa radi praktičnosti same. Lastnik namreč zatrjuje, da je njegov lokal zelo frekventiran in da morajo biti natakarice pri postrežbi zelo urne, pa tuđi »šik*. Krila, da jih ovirajo pri poslu. Zato je vsem natakaricam kupil hlače.
Seveda je ta originalna ideja vzbu-dila v angleški prestolici splošno zanimanje in lokal je vsak dan prenapol-njen. Res pa je, da se dekleta v hlačah sukajo zelo naglo in spretno, obenem so pa kaj mikavna in zapeljiva ...
Iz Pariza poročajo, da je originalna    ideja    londonskega    restavraterja
padla na rodovitna tla. Tu'di po pariških lokaJih se pojavljajo natakarice v hlačah. Zdi se, da ni daleč čas, ko se bodo ženske za večno iznebile l^rU ^ da bo ves ženski svet nosil hlače.
Pariški apaši
Y  Parizu sta se te dni pojavila dva apaša v avtcfnobilu, k4 strahujeta vse mesto. Neverjetno sta drzna in pojavi-ta se vsak hip v drugem delu Pariza. Voz ustavita magari sredi ulice in pr-vemu pasantu, ki  jima priđe nasproti, nastavita  samokres  na prsa in   zahte-vata denar. To se  dogaja tako naglo, da pasant nima časa klicati na pomoČ, mar\reč mora naglo izroČiti svojo listni-co. Zadnje Čaše sta izvršila okoli 10 takih drznih napadov. Dosedaj jima policija še ni mogla do živega.
V  boulognskem gozdu je pariška policija prijela dva proslula apaša, znana pod imenom oStrah boulognskega goz-da«, in »Ubijalec«. Aretacija je bila zelo težavna, ker sta se oba branila, ven-Jar  ju   je  policija   obvladala.   Eden   je priznal. do  je izvršil 30 roparskfih napadov.     V  njunem  brlogu  je  policija našla velike zaloge zlata, draguljev in raznih predmetov. Zdi, da sta bila oba bandita glavarja roparske tolpe, ki je jek) poletje strahovala boulognski gozd.
€ C
v
c c
flCCH
Kl] U t
najboljše, aajtrajoejše zato aajcenejše!
Vsem bratom, sestram in prijateljem Sokolstva!
Pri ix)možni akciji za naše gladujoče brate Sokole in sestre Sokoliće v Hercegovini smo pri nekaterih članih na-leteli na izgovore, češ da je vlada sama dolžna priskočiti tem siromakom na pomoć.
Vsi, ki tako mislijo, naj bodo prepričani, da so teh misli tuđi podpisano starešinstvo in prav tako vse v njem združene sokolske edinice. Toda, če se vlada ne zgane, ali vsaj ne v zadostni I meri, nam veleva naša sokolska dolž-nost zavzeti se z vsemi sredstvi in z vso ix>žrtvovalnostjo, da svoje gladu-ioce brate Sokole ormemo pogubi.
Ali naj mar brezbrižno in prekrižanih rok gledamo, kako nam bratje in njihova deca irmirajo od gbdu?
Vnovič pozivamo sokolske župe, da brez odlašanja in z vso intenzivnosUo nadaljujejo v svojih društvih započeto akcijo.
VSa darlla in podpore borno poslali mostarski sokolski župi v roke br. staroste Čedo MIHća, clgar osebnost nam jamči, da se bodo vsi prispevki pravično razdeiili med mic cladujoče brate in sestre in njih deco!
Vsak brat, vsaka sestra prispevaj po svojih močeh, zakaj pomoč ie silno nujna.
Zdravo!
Starešinstvo  Ju*osk». Sokolskec« Saveza.
Stran 4.
•SLOVENSKI    NAROD»d&elv\ febniarja 1928.
Mev    40
Petr Solfjurg:
£Bo//ševiški vohun
Roman
Tuđi to pot je sluti] njihove podle na-mene in čutil, da je odkril tendenco, ki naj bi mu zmešala štrene.
Zadeva dr. Ibrahima Mordeta, ki se je širila kot urava epidemija, je razdeli-Ia javno mnenje v več taborov.
Ljudje, ki so se najbolj zanimali za to afero, so imeli najmanj opraviti z njo. Nepristranski opazovalec se je lahko imenitno zabaval videč, kako je javnost z veseljem glodala to kost, kako so eni protestirali, drugi zagovar-jali ali dol žili vse povprek, kako so se napadali in zmerjali radi brezpo-membnih in Često ćelo smešnih podrobnosti.
Blackmoore se je ukvarjal s senzacionalnim poizkusom dir. Ibrahima Miordeta po uradni dolžnosti, ki jo je rezervat iz pisarne Attorney - General samo še vzpodbudil.
Kot zasebni opazovalec se je popol-ftoma strinjal z mnenjem dr. Pratta in njegovih učenih tovarišev, kajti če bi tM dr. Mordet res taka zvezda na znanstven em polju, kakor je zatrjeval, bi se mu ne bilo treba več mesecev skrivati pred javnoistjo. To je bil najboljši dokaz, da je dr. Ibrahim Mordet čudak ali pa šarlatan, ki je skuša] s svojo za-gonetnostjo vzbudtiti radovednost in zanimanje javnosti. Toda mož zakona ni videl v tem slepomiŠenju ne prestop-ka, ne zločina. Ovadba dr. Pratta, ki so jo utemeljevale izjave uglednih zdravnikov, je pa bila vredna vsega uvaževanja. Toda tuđi tu so bila odprta vratca, skozi katera bi jo lahko dr. Mordet popihal, ker mu ni bilo mogoče dokazati zločinsk'ega namena. Kaj nišo razna šarlatanstva v ameriških mestih na dnevnem redu?
Edino, kar navaja v razmišljanje, je to. da je napravil dr. Mordet svoj po-izkus brez dovoljenja. Toda mož je, tako navihan, da bo znal pojasniti učiti ek svojih iztegnjenih rok na ta način, da bo za žive in mrtve trdi-1, da je miss Kingheadova bolna ali pa preveč pod-vržena hipnozi. Pred sodiščem bo izja-vil, da na to ni bil pripravljen, kajti po predavanju je prišel komaj do bankir-jeve soproge, pa je miss Luisa že o-medlela, ne da bi jo nagovoril ali se je dbtaknil
Viceguverner Bartols je nedvomno vse to dobro premislil. Zato je svaril policijsk'ega prefekta in nejgovega sve-tovalca, naj se Blackmoore ne prenagli, da ne nakoplje oblastim nepotrebne blamaže. Mož utegne imeti prav.
Tako je razmišljal policijski prefekt. In vendar je bilo v tej za devi nekaj skrivnostnega, sumljivega, zlocinskega. Policijski prefekt je to Čutil, toda ra-zumeti ni mogel. Dr. Mordet se je iz-mikal rok! pravice in vendar se ni skri-val. Nasprotno, hodil je nemoteno po me-stu, vabili so ga v najboljše kroge, često :e prirejal javna predavanja in za-smehoval odlične znanstvenike tako, kakor so si oni prizadevali dokazati mu, da je slepar in šarlatan.
Naenkrat se je pa policijski prefekt Blackmoore odločil poseči energično v to čudno zadevo. Dr. Mordet je preda-val o indijskih fakirjih, ki se dajo živi pokopati. Predavanje se je vršilo v salonu mrs. Knowledgove, bogate vdove po tovarnarju Davidu Knowledigu, in ko je vdova prosila predlavatelja, naj dokaže svoje trditve s praktičnim poizkusom, češ, da se da ona pokopati in da naj jo v ta namen hipnotizira, je dr. Mordet  sicer  odklonil  vsako  odgovor-
nost, pač pa je Knowtedgeovo tako temeljito hipnotiziral, da je potem dve uri nišo mogli zbuditi. Policijski prefekt je dal dr. Ibrahima MordJeta are-tirati in odpeljati v državno kaznilnico v Canon City.
VI.
Kaznilnica v Canon City leži v go-rah, kake tri ure vožnje z vlakom jugozapadno od Denvera.
To je ena največjih kolonij za kaz-njence v Zedinjenih državah.
Zgrajena je tako, da se tišči ena stena strme skale ob vznožju gore, v kiatero je vzidana kakor srednjeveška trdnjava.
Strmi obronek izsekane skalnate stene, visoke 120 metrov, tvori tu nara-ven zid, ki ga nihče ne more prepleza-ti. Vse drugo, kar ni za tem nedostop-nim zidom, je obzidano z 20 metrov visoko steno, široko spodaj tri, zgcraj pa poldrugi meter. Kaznilnica je torej popolnoma zanesljiva in kaznjencem niti na misel ne priđe, da bi skušali po-begniti.
Na debelem zidu okrog kaznilnice stcjje na vsakih 25 metrov čuvajnice, v kateriti stoje noč in dan stražarji, ki pazijo, da se nihče ne približa zidu.
Kaznilnica ima samo ena vrata, ki so pa močno zastražena. Od nih se vije v serpentinah cesta proti koloniji s kolodvorom in dalje proti severovzho-du v notranjost puste pokrajine. Strmo vznožje visokih gora tvori impozantno ozadje jetnišnice. Več milj zapadno od jetnišnice Canon City se pričenja znani arizonski Grand Canon.
V to utrjeno kaznilnico je dal prefekt policijskega departementa iz pre-vidnosti prepeljati dr. Mordeta, kajti varnostnim napravam denverske kaznilnice ni nič kaj zaupal
Pojavili so se še drugi pomisleki in razlogi.
Aretacija znamenitega tujca je dvi-gnila v javnosti mnogo prahu. To je bil dogodek, ki je razburil vse mesto.
Dr. Ibrahim Mordet se roki pravice sicer ni upiral, pač pa je ioral vlogo mocJernega mučenika in vrgel med fanatično množico svoih pri stase v še pravočasno vest, ki so jo pograbili vsi listi kot ogromno senzacijo.
Dr. Mordet je namrec pred aretaci-jo napovedal točno kdaj bo aretiran. V trenutku, ko so ga redarji aretirali, so kričali kolporterji to vest presenećenim ljudem na ušesa. Med presenečimi je bila tuđi policija in njen prefekt. Senzacija bi pa ne bila ameriška, da ni imela še drugega ozadja. Dr. Ibrahim Mordet je namreč takoj po aretaciji napovedal, da priđe 3. junija iz kaznilnice, v katero odhaja prostovoljno samo zato, da dok'aže svojo nedolžnost in čudovito vsemogočnost.
To je bilo ćelo za Blackmoorove živce malo preveč. Instinktivno je čutil na sebi škodoželjne in zaničljive poglede svojih sovražnikov. Misleč, da stre Mordetovo domišljavost in baha-vost ter osramoti njeoove pomagače, je odredil, naj nemudoma prepeljejo aretiranega pustolovca v Canon City. Državnemu tajniku je poslal stroco zau-pen dopis, v katerem ga je prosil, naj dolači dan, kdaj bi se lahko sestala, da se pomenita o poostritvi cenzure v za-ščito ugleda policijskih oblasti.
Obrnil se je takoj brzojavno na centralno vlado in izposlova! v zadevi are-tacije strogo zaupno naredbo, ki jo je poslal   tak'oj   poveljniku  kaznilnice  ma-
JUTRI
JUTRI!
18.
FEBRUARJA v »KAZINI«
PLES GRAFIKE
jorju Talkingu, Da bi imel popolnoma mirno vest, je sklenil takoj drugi dan odlpotovati v Canon City in se osebno prepričati, da je dr. Mordet na varnem. Pri tej prilik'i je hotel dati majorju Tal-kingu 5e posebna navodila. Spremljal ga je policijski prefekt mesta Denvera Tom Harrys.
Zavest, da se bori za pravično in važnj stvar, je navdaja-la Blackmcora z   neverjctno   energijo  in   vztrajnostjo.
Enkrat za vsclej je zavzel odločno stališe proti tako zvanim okultnim ve-dani. ki so se širile med malo raaobraže-nini Ludstvom ter zanašaie med praz-noverne mn:,izice strah pred nečem nadnaravnim. Naravna posledica tega je bila, da je avtoriteta državnih oblasti zelo padla. Povsod je videl zaslep-ljenost in skparije, proti katerim je na-stopi! po svo-ii dolžnosri kot logično misleč človek. To je bii motiv, ki je mnogo pripomogel, da je tako energično nastopiS proti dr. Mordetu.
Kultura, ves napredek in morala človeške družbe bi bila v njegovih očeh ogrožena, če bi premeteni, inteligentni in nadarjeni ljudje izrabljali svoi razum v to, da varajo svoje bližnje in jih drže v duševnem >uženj.tvu.
Zaupal je bol] debelim stenam in ključavnicam kaznilnice v Canon City nego pustolovčevim frazam o sili volje, o crni in beli magiji, o neznanih silah in bogve o čem še.
Zdelo se mu je. da je n-ašel pravo pravilo za ta zanimiv spor. Vrnil se je v Denver in se začel pripravljati na od-ločilni spopad s svojimi naspromiki. Trdno sMenii dovesti boi čo konca. Posetil je osebno vse dostojanstvenike, ki so bili več ali manj interesirani na tej aferi Vsi so mu čestitali, da je tako energično nastopil. Toda pomagati mu ni hotel nihče. Vsi so se omeiili na čestitke. Ljudje so čudhi.
Edino, kar ga je nekoliko vznemir-jalo in skrbelo, je bila popolna apatič-nost guvernerjevega namestnika, ki se za afero dr. Mordeta na videz sploh ri zmenil.
Mr.   Bartols   je   odpotr.ival   s   svoj( rodbino  v  morsko  kopalisče  in  pusti1 Blackmoora brez navodil. Zddo se je da niti slikati noče o dr.  Mordetu \r njegwem hipnotizmu.
Čudno veden'e  guvernerjevega n: mestnika   je  dalo  Blackmooru  povoc: d*a je začel  ^hititi   da tu ne more bit vse v redu. Toda mož je bil dobrodu šen, skorai hi rek'i naivcu in zato mi niti na misel ni pršTo. da bi Ml mr. Bar tols  k'it  drugi   najvišii   državni   funkH ionar v zvezi s pustolovcem dr. More1 tom. —
VII.
Dr. Pratt je odpeljal miss Luiso \ gorsko letovišče blizu Buenavista, kje? je najel udobno vilo s krasnim vrtom Luiso je spremljala samo komorniai Betsy, doktorja Pratta pa šepasti James Hopper, ki bi bil dal zanj glavo, kajti zdravnik mu je rešil med svetovno voj-
no življenje, šepasti James Hopper je rad pripovedoval vsakemu, kdor ga je hotel poslušati, kako je bilo na belgij-skem bojišču. ko mu je granata odtrgala nogo pod kolenom in kako je bil k sreći blizu dr. Pratt, ki mu je takoj obvezal gk>boko rano in pomagal prenesti ga v bolnico. James Hopper je rad pripovedoval, da bi brez dr. Pratta izkrvavel ali pa moral v bolnici, da mu ni dr. Pratt takoj odrezal tistega nepotrebne-ga, razmesarjenega koščka noge.
Toda s tem še tu oiiu \'.t^a konce. Dr. Pratt je preskrbel Janiesu izborno protezo in ko sta se po vojni oba vrniia v Ameriko. je sprejel dr. Pratt Jamesa v službo.
Bilo bi res neverjetno, će bi se kdo čudil. zakaj je bil James Happer vedno pripravljen žrtvovati svoje življenje za dr. Pratta. Povsem naravno je torej. da bi ga James Hopper za vse na svetu ne zapustil.
Hišnik HalKvich. ki je bi] obenem vrtnar, in njegova žena, povišana za kuharico, sta dopolnjevala služinčad.
Bankir Samuei Kinghcad se je pecal tište dni z važnimi finanćnimi posli in zatu je bii vesel. aa je prevzel ^krb za njegovo hćerko domaći zdravnik dr. Prau. Gospa Klotiida se je pa z vso vnemo pripravljala na najvažnejši dogodek v življenju žene, kajti zdravnik je izjavil, da pokloni v treh mesecih bančnemu podjetju Samuela Kingheada nasiednika.
To je bila res največja želja bankir-jtve žene, ki se ie hotela ^udolžiti mo-žu, da ji je dovolil vladati v palači v Denveru. Ave 48—50.
Morda tuđi zato ni spre-mljala pastorke in morda zato ni našla prostega trenutka, da bi jo posetila. Paziti mora na svoje zdravje. to zahtevajo interesi podjetja, ki so nad vse.
V palači torej ni imel nihče ćasa po-setiti miss Luiso, ki je poiagoma okre-vala.
NOiče? O, pač!
Saj je stanoval tu Georg Clowy. ki je trgal verige dolžnosti. pa jih ni mogel pretrgati. rlrepenel je neizmerno po Luisi, toda pot k nji mu je bila zaprta. Pać pa je bil v mislih noć in dan pri nji. Pripravljen je bil doprinesu za njo vsako žrtev, če treba tuđi življenje. Njegova ljubezen ni poznala mej. Ljubil je bankirjevo hčerko z vso silo svojega srca in dasi je bil sirornak, je upal, da bo Luisa njegova tem bolj. ker mu jo je  mati na smrtni postelji obljubila.
Toda, kdor hrepeni po ljubljenem bitju, kdor obljubi umirajoči materi, da bo pazil na njeno hčerko in jo obvaro-val vsega zla, da jo bo čuval kakor punčico svojega očeša, mu ne zadostu,
je ,da se mudi pri svojem idealu samo v mislih ...
Georg Clowy je prenašal muke to-čitve potrpežljivo že štirinajst dni, pet-najstega dne se je pa odločil za enersi-čen korak.
Izprosil si je dovoljenje. da srne po-setiti šefa v njegovem kabinetu. In ko ga je Kinghead prijazno, a tuđi presenećeno vprašal. po kaj je prišel je ST>ra-vil Georg iz sebe pripravljeno laž.
Dejal je stricu da hrepeni po tujini, da bi rad spoznal svet. Radodarnost in ljubezen dobrega strica da sta brez-mejni toda Georg ne srne strčeve dobrote še nadalje izrabliar. HoČe se postaviti na lastne noge in nadalievati studije brez stričeve rwxlr>ore. Vleče ga v svet, kajti doslej sploh še ni bil nikjer» če ne računa krajših izletov.
Samuei Kinghead ie b'l sicer presenećen, toda nećakova želja ga ni spravila v slabo volio. Kot možu dela mu je ćelo imponirala.
— Razumem. — je dejal prrazno, — zakaj hoćeš v svet. ^ene te mladost, hrepenenie po izpremembi in m-orda tuđi po radosti, ki ti jo obeta tujina. No-čem te zadrževati. Poidi. toda bod' previđen kajt' vesei'a na^deš po svetu malo, zato pa skrbi in bridkosti tem več. Da ti o'aisam vsaj zacetek — gospod Kinehead je odnrl ročno blagajno, — ti dam na pot nekai dolar}ev.
—   Hvala,  hvala   stricek,   hvala   le-pa, — je vzkliknil Georg. — denarja ne potrebujem. Prihrani sem si nekaj od plače, ki si mi jo določil za moje skromno delo.
—   S svojimi prihranki bi ne prišel daleč, — se je nasmehnil bankir. — pa tuđi jaz ne želrm, da bi trpel moj nečak pomanjkanje ali ua bi mora! prositi tuje pomoči. Ne, to se ne srne zgoditi. Na, vzemi ta denar in če priđeš kdaj v de-narne stiske, se spomni. da je tvoj stric vedno   pripravljen  pomagati  ti.   dokler bos živel kot pameten mladenič in gen-tleman. Ce pa nočeš darila, spre.rmi ta denar kot posojilo.    Bodi  zdrav, dragi dečko! Kdaj nameravaš odpotovati?
—  2e pojutrišnjem, drasii striček. če dovolite, — je odgovoril Georg.
—  Aj, aj, kako se ti mudi! Morda se žuriš tako na ljubo kakemu prijatelju? Odklanjam   sumnicenje,  da  se  ti mudi k prijateljici...
Georg Clowy je zardel in malo je manjkalo, da ni priznal, da se mu mudi k Luisi, toda čutil je, da bi utegnil postati stricu sumljiv. Zato je raje mol-čal in samo majal z glavo čaš, nobene prijateljice nimam, h kateri bd me vleklo.
Veselje, humor in zabava
odsevajo  iz  pikantne  veseloigre
Gorje, če ti žena zrase čez glavo
V glavni vlogi:
Henny Porten
in
Bruno Kastner
Premijera danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9»
ZLITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
OREHE
zadnje  letine  nudijo  po vagonski in manjši količini
FRANC MATHEISOVI nasledniki
BREZICE OB SAVI               *
Zahvala.
:           Franc Terdina se zahvaljuje
I   v svojem in v imenu svoje hčerke GRETE in ostalih sorodnikov za mnogobrojne iz raže  iskrenega  sočutja  ob smrti svoje drage soproge
Grete Terdina
Hkrati naznanja, da se bodo darovale |   maše zadušnice v župni cerkvi pri sv Jakobu v soboto, 18   t. m. ob 7. uri
I           V Ljubljani, 16.februarja K2S
!
i i
Trbov. premog, drva,
POGACNIK, Ljubljana, Boho-riČeva  ulica 5.  — Telefon 2059.
Stanovanje dveh sob
s kuhinjo išče miren zakonski par. Vselitcv 1. maja — Po* nudbe pod «Suho stanovanje 274»  na   upravo  «S1.   Naroda*.
Invalid
po§ten in zanesljiv, išče službo inkasanta ali nočnega žuvaja. Ponudbe na upravo >Slov. Nadoda  pod  >Invalid/282«.        282
«Uradni list»
kompletni letniki 1923, 1924, 1925, 1926 in 1927 so na prodaj. Naslov pove uprava >Slov. Na-rodac.                                   284
Drv G. Piccoli, lekarnar v Liubljani
priporoča pn zaprtiu in drugih 'ežKočah želodca svoio prciz» sušeno 2ELODrNO T1NK-HRO                              113/L
Opremljeno sobo
zračno in svetio, z električno razsvetljavo in prostim vhodom, takom oddam boljsemu gospodu. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda«  pod  >Zračno<.         280
DRU2BA   .ILIRIJA.
Premog, drva, koks
»gljc — Dunajska cesta 46, poleg Iv Zakotmka — Tele* fon 2820                           108/L
Za stavbe
po znižanih cenah vsakovr^ten suh, tesan in fagan les vsako množino v zalogi Žagan e, odpadki oi le a, drva. Dostava tuđi na stavbo.
FRAN   ŠUSTAR,
lesna indusuija >n trgovina, parna žaga Ljublj na, Dol niska cesta
Lovske puške
riobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER. puškar, Ljubljana, Selenburgova f>. — Kupujem in pre-s/zemam staro orožje v komisijsko prodajo
Makulaturni papir
kg a Din 4*-orodaia uorava „Slov. Naroda"
CLIŠEJE
VSEH VRST, ĆRTNE IN AVTO TJPIJE, 1ZDELUJE PO PRED-LOŽEN1H RIS8AH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJSO IZVEDBO V ENI ALI VEĆ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJ*
Sem Času po nizkih cenah
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA IU.Z. SV. PtTRA NAS. 1S
Urejuje: Josip Zup«n6l& — Z« «Naiodao tisk«nko»: Fran Jozeriek. — Za upravo in inaeratni dd lista: Oton Christoi —» Vsi v LjubljaaL