Poštnina plačana ▼ gotovini tf Ljubljani, v sredo, dne 13. 'decembra 1939 Jtev. 284 a neka druga finska vlada«, s katero sovjetska vlada nima nobenih odnošajev. Spričo znanega položaja, v katerem se zadnja leta nahaja Zveza narodov, ko je počasi dohirala do okostnjaka brez vsake življenjske moči, si gotovo nikdo, najmanj pa Finska sama, ni delala utvar o tem, da bi bila ženevska ustanova v stanju da »podvzame potrebne ukrepe, da se napad na članico ustavi«. Finska vlada ni gojila niti najmanjšega upanja, da bi se tista Sovjetska Rusija, ki je bila zadnjih pet let najhujši gromovnik proti napadalcem in ki je skozi usta takratnega sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova v Ženevi celo izsilila, da so sprejeli sovjetsko določitev pojma o napadalcu, ustrašila ženevskega sodnega dvora ter ustavila svoj roparski naval na finski narod. Če pa je morda le še — že za to, ker je sama tako prežeta spoštovanja vseh moralnih načel v narodnem in mednarodnem življenju — sumničila sovjetsko vlado, da se bo morda le i.*"«»šila, da bi jo sodišče sestavljeno iz 40 narodov, razgalilo in osramotilo kot barbarsko vladavino, ker ne spoštujejo nobenega moralnega načela več, je morala sedaj sama sebi priznati, da je vsak trud, zamorcu dati belo kožo, jalov, vsako prizadevanje, v tolovaju najti le iskrico dobrega, brez haska. Med 40 narodi, ki so sedaj zastopani pri zborovanju Zveze narodov, se ogorčenje proti Sovjetski Rusiji, ki sedi na zatožni klopi kot predstavnica vseh protiduhovnih razruševalnih struj, javlja v različnih oblikah. Oportunistični obziri, premeteni diplomatični računi, strah pred političnimi posledicami radikalnih sklepov, ';vse to igra svojo vlogo in dela ovire, da bi bila obsodba izraz enodušnega prepričanja. Južnoameriške države, ki so daleč proč od evropske ploskve, so za to, da se Sovjetsko Rusijo napodi iz Zveze narodov in da se proti njej sprejmejo najhujši sklepi, ki bodo tudi na zunaj vidni kot kazen za zločin. Anglija in Francija, ki že ob priliki sovjetskega zavratnega napada na Poljsko, nista prelomili s Sovjetsko Rusijo, ne želita popolnega preloma niti sedaj, računajoč, da bi se morda le izplačalo ohraniti živce, češ, morda pa bo s tem diplomatom olajšano, da izkoristijo nadaljni razvoj evropske Vojne, da poženejo Sovjetsko Rusijo v boj proti Nemčiji, katero premagati je njun glavni vojni cilj. Nekatere nevtralne države pa, med lijimi v prvi vrsti skandinavske države, zavirajo, kličejo k potrpežljivosti in politični opreznosti. Saj jih ni težko razumeti. One so y neposredni bližini Sovjetske Rusije in jim finski zgled kaže, kakšna usoda jih čaka, ako bi se zapletle z njo v vojno, ko je že sedaj tako hudo, ko živijo z njo v takoimenovanih mirnih odnošajih. Stvarnih ukrepov torej Zveza narodov ne bo rodila in jih tudi nikdo od nje ni pričakoval. Razni členi, ki jih pakt Zveze narodov našteva od enajstega do šestnajstega in ki govorijo o sankcijah proti napadalcu, o gospodarskem pritisku in celo o vojnih ukrepih, dopuščajo mnogovrstna tolmačenja, za katera se lahko skrivajo načelne neodločnosti posameznih diplomatov in politični računi državnikov. Sovjetski Rusiji se ni treba bati ne blokade in ne novih vojnih napovedi. Finska, »ki ne potrebuje ne čustvovanja in ne solz, ki jih je že sama dovolj pretočila«, bo morala s svojimi lastnimi močmi zdržati v neenaki borbi. Poziv Finske na Zvezo narodov, ki je danes brez moči, da bi mogla učinkovito zaščititi svoje članice pred mednarodnimi gangsterji, torej že od prvega začetka ne dobiva svojega pomena in svoje vrednosti s stališča neposrednih koristi, ki jo je Finska od nje pričakovala za nadaljevanje junaškega odpora proti sovjetskemu napadalcu, marveč s stališča kulturnega boja, ki naj ga njen poziv sproži med vsemi omikanimi narodi za obrambo duhovnih vrednot proti živalskim naukom boljševizma in njemu podobnih struj, ki ogrožajo osnove človeškega življenja, kakor tudi obstoj človeških občestev in njihov končni namen. In ta namen bo ženevska sodna obravnava proti Sovjetski Rusiji in vsem njej podobnim napadalcem brez vsakega dvoma dosegla. Napad velikega naroda na majhni nedolžni narod, bo prav tako kakor leta 1914 sprožil razvoje, ki bodo za zločinca usodni. Ob takšnem uspehu ženevskega zasedanja odhajajo vsa vprašanja postopka in sklepov pri Zvezi narodov v brezpomembno ozadje. Zveza narodov se lahko popolnoma razbije na tožbi Finske ki predstavlja po besedah njenega predsednika vlnHe Ristn Rvtija »iz jekla vlit narod« — lahko se tudi za vselej razide, ta vzklik ranjene duhovne omike bo ostal še dolgo siišen, tako dolgo, da ne dobi zadoščenja v ob- Napoved generala Gametina: „Nemškal ofenziva je pred nami Vrhovni poveljnik na zahodni fronti na obisku pri angleški armadi ff Pariz, 12. dec. t Havas: Vrhovni poveljnik suhozeniskih sil Francije in Anglije general Ga-melin je po odhodu angleškega kralja nazaj v domovino, poslal vrhovnemu poveljniku angleške armade na francoskih tleh — ki jo je obiskal kralj Jurij — generalu Gorthu daljše pismo, ki je bilo danes prebrano vsem edinicain angleške vojske. V tem pismu piše general Gamelin, »da je Nemiija končala priprave za svojo veliko ofenzivo. Nemška ofenziva je pred nami. Treba je z njo vsak trenutek računati. Nemški generalni štab pripravlja to ofenzivo že od oktobra dalje. Vsi znaki kažejo, da so priprave končane. Težave dela samo še slabo vreme, ki je nemško letalstvo oviralo, da bi svojemu generalnemu štabu prineslo zanesljivih izvidniških poročil o gibanju francoskih in angleških čet. Angleškim četam bo dano, da bodo takoj od prvega dne ofenzive sodelovale v bojih. Bodite hrabri.« Ker je znano, da so nemške patrulje zadnje dni posebno delovale na tistem odseku, ki ga je zasedla angleška vojska, je verjetno, da bo najhujši udar nemške ofenzive veljal angleški armadi. Pariz, 12. dec. A A. Havas: Poročilo vrhovnega poveljništva z dne 12. decembra zjutraj se glasi: Udejstvovanje patrol na raznih delih bojišča. Berlin, 12. dec. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Vzhodno od Mozele so se tu pa tam udej-stvovali strojniški in topniški oddelki. Letala so izvedla nekaj ogledniških poletov nad Veliko Britanijo. Potopljene ladje London, 12. dec. t. Reuter: Danes ee je od mine potopil blizu švedske obale švedski parnik »Toroe« (1400 ton). Vsa posadka se je rešila. Atene, 12. dec. t. Agenee Hellenique: Iz Londona poročajo, da je na norveški obali nemška podmornica napadla grški parnik »Garafaulia« in ga poškodovala. Podrobnosti manjkajo. Vojna na morju v luči nemških številk Berlin, 12. dec. AA. DNB: V nasprotju z angleško vestjo, da je v teku prvih 7 dni decembra bilo potopljenih sedem angleških ladij s 6kupno tonažo 33.500 ton ter 8 nevtralnih ladij s skupno tonažo 26.600 ton, ugotavljajo Nemci, da je v toku prvih 7 dni ob angleški obali bilo potopljenih 27 ladij, od tega 14 angleških, ena francoska in 12 nevtralnih s skupno tonažo 107.575 ton. Izgube angleške trgovinske mornarice znašajo 60.900, francoske 7000 in nevtralnih držav 39.500 ton. Razen tega so Angleži javili, da so bile potopljene angleške ladje »Ashley«, »New-ton Blach« in »Trevenajon«, kar Nemcem ni bilo znano. Tonaža teh ladij znaša 14.200 ton. Skupne izgube v prvem tednu meseca decembra znašajo torej 121.747 ton. 50 belgijskih ribiških ladij zašlo v nemško polje min Bruselj, 12. dec. t. Reuter. Iz Ostende poročajo, da je nenadno 50 belgijskih ribiških ladij zašlo sredi velikanskega nemškega minskega polja. Ribiči so se lako ustrašili svojega položaja, da so mislili, da je vse izgubljeno. Tri ladje so tudi takoj zadele na mine in se potopile. Končno pa so ribiške ladje morale potrgati svoje mreže in jih pustiti v morju, tako, da so se mogle rešiti, kar se jim je tudi posrečilo. »Bremen« spet v nemški luki Berlin, 12. dec. c. Nocoj je nemški tiskovni urad objavil vest, da 6e je nemški veleparnik »Bremen« vrnil v nemške vode danes dopoldne. London, 12. dec. c. Angleška admiraliteta javlja, da je neka angleška podmornica opazila nemški veleparnik »Bremen«. Podmornica ni parnika torpedirala zato, ker ni marala potopiti trgovskega parnika preden ga ne bi opozorila. Francoske vojne ladje preizkujejo italijanske parnike Milan, 12. dec. AA. Štefani: »Popolo d^talia« piše, da je 4. t. m. neka francoska nadzorovalna ladja zaustavila italijanski parnik »Saturnia«, ki se je vračal iz Newyorka, in sicer z namenom, da bi pregledali njegov tovor. Med potniki je bila skupina nemških Liliputancev, ki so se vračali z newyorške razstave. Francoski častnik se je razburil zaradi odloka, ki ga je treba izvajati na Li-liputance ter je vprašal za mnenje poveljnika francoske ladje, ta je odgovoril, da 10 pritlikavcev lahko nadaljuje svojo pot, enajsti pa se smatra za vojni plen. Ti pritlikavci so morali prestopiti na francosko ladjo. Vplivna območja velesil v Podonavju in na Balkanu švicarski list o razmejitvi vplivov v južnovzhodni Evropi med Italijo, Nemčijo in Sovjetsko Rusijo »Toda ob izbruhu Jinsko-sovjetske vojne fe nastopila nova sprememba. Začelo se je širiti mnen)e, da se morajo zbrati vse sile, ki želijo zaustaviti razmah Sovjetske Rusije. Italija je podčrtala svojo vodilno vlogo v tem pravcu in danes izgleda, da se tudi Nemčija ne protivi temu, da bi Italija na vsem Balkanu ohranila svoj vodilni, odločujoči politični vpliv.« »Tako smo v začetku decembra prišli do zanimivega stanja. Niti Nemčija, niti Anglija^ in Francija ne bodo odločevale o nadaljni usodi juž-novzhodne Evrope, ampak mir in^ vojna na Balkanu sta odvisni v glavnem od italijanske in sovjetske politike na Balkanu, od načina, kako se bosta ti dve sili srečali in spravili v sklad svoje »živ-ljenske interese« na tem prostoru.« V Švici menijo, da je zadnje od naštetih nazi-ranj še najbolj verodostojno in da vsi drugi načrti, ki se v zvezi s Podonavjem in južnovzhodno Evropo širijo in za izvedbo katerih gotovi krogi že danes vedo postavljati določene datume, spadajo na polje domišljije. Italijanski službeni list navdušuje Madžarsko, nai na vsak način V zadnjem ča6u smo v »Slovencu« objavili že celo vrsto domnev o bodočem razvoju položaja na Balkanu in v južnovzhodni Evropi. Prinesli smo mnenja različnih listov in nepristransko posneli tudi najbolj fantastične domneve o tako imenovanih načrtih Nemčije, ali Italije, ali Sovjetske Rusije. Danes posnemamo po švicarskem listu »Neue Zurcher Zeitung« spet eno takšno mnenje, ki ga hočemo dati v presojo našim bravcem. Švicarski list piše med drugim: »V razglabljanjih o političnih vplivnih razmejitvah v južnovzhodni Evropi po sklenitvi nemško-sovjetskega zavezništva je bilo v zadnjem času opažati velike spremembe.« »Najprvo je prevladovalo naziranje, da spadata Madžarska in Jugoslavija pod nemško vplivno območje, med tem ko si je Sovjetska Rusija pridržala Romunijo in Bolgarijo kot svoje lastno vplivno področje.« »Sredi oktobra pa se je kar naenkrat pojavilo novo naziranje, po katerem bi bilo Sovjetski Rusiji prisojeno ozemlje okrog Črnega morja, med tem ko bi Italija ohranila svoj politični'vpliv nad Jadranom, Nemčija pa bi imela svoj vpliv nad ozemljem, koder teče reka Donava.« Čemu zbiranje nemških parni-kov v Hamburgu in Bremenu švedska in Norveška v nevarnosti, ako bi so zaradi Finske splošna vojna razširila tudi na Sovjetsko Rusijo v nemških krogih poudarjajo, da je Danska že z dosedanjimi pogodbami z Nemčijo tako vključena v nemško interesno sfero, da takšen poseg nad Dansko ni več potreben. Da skandinavske države računajo s takimi nemškimi potezami, se vidi tudi iz zaključkov zadnjega sestanka skandinavskih zunanjih ministrov v Oslu. Tedaj so na tisti konferenci sklenili, da morajo biti skandinavske države skrajno previdne in na vsak način preprečiti, da bi prišlo do vojne med zapadnima velesilama in Sovjetsko Rusijo. Kajti če bi prišlo do vojne, bi Nemčija in Sovjetska Rusija morali tako razširiti fronto, da bi skandinavske države nehale obstojati kot samostojne države. Vojna med Anglijo in Francijo in Sovjetsko Rusijo bi bila obenem tudi konec skandinavskih držav. To stališče zastopajo sedaj skandinavski ministri v Ženevi, ko žele, da naj Zveza narodov ne stori ničesar prehudega proti Sovjetom. Včeraj so ponudili skandinavskim državam, da naj pošljejo svojega zastopnika v odbor, ki bo branil Finsko. Toda skandinavske države so »o odklonile in so se že izrekle proti sankcijam. Proti izključitvi Sovjetske Rusije iz Zveze narodov bi torej poleg Kitajske glasovale tudi skandinavske države, ali pa bi se glasovanja vzdržale. Amsterdam", 12. decembra, c. Havas: Nizozemski listi pišejo danes, da nemške oblasti zbirajo mnogo parnikov v pristanišču Hamburgu in Bremena. Vse te ladje so določene za prevoz nemških čet. Obe pristanišči sta prenapoljnjeni s temi parniki. Prav tako, nemško poveljstvo še ni umaknilo z nizozemske meje tistih čet, ki so se zbirale tam v prvi polovici novembra. Nizozemski listi se vprašujejo, kaj naj pomeni zbiranje teh parnikov. Ni verjetno, da bi nemško vrhovno poveljstvo hotelo izvesti sedaj kakšne napade v smeri proti Nizozemski, ker je to namero pred enim mesecem opustilo. Pač pa je verjetneje, da se ob nizozemski meji ne bo zgodilo nič vse do pomladi. Zato je pač verjetno, da je zbiranje nemških ladij za prevoz čet in vojaških oddelkov v zvezi z načrti, ki so postali aktualni zaradi sovjetskega napada na Finsko. Če bo Sovjetska Rusija zasedla Finsko, bo Nemčija morala zavarovati svoj vpliv v Baltiku na ta način, da si bo prisvojila del švedske in norveške obale. Govorilo se je tudi, da bi nemško poveljstvo skušalo zasesti del Danske. Toda novljenih moralnih osnovah mednarodnega življenja. Debata, ki se te dni razlega iz Ženeve, je pred končnim katalizmom, v katerega gre Evropa, zadnji veliki svarilni opomin človeške kulture, opomin, ki pa bo pretresljivo odmeval v trenutku, ko se bo po končani nesreči oblikoval novi red na »vetu in ko bo človeški rod mogel odločati o tem, da se za dolgo bodočnost izločijo nevarnosti, ki so prizadele toliko trpljenja malim narodom, ki so verovali v nadmoč pravice. V tej luči ima sedanje zasedanje Zveze narodov v Ženevi ipak svoj zgodovinski pomen. Nova vlada na švedskem Stockholm, 12. dec. c. Nocoj bo švedska vlada odstopila. Kralj bo poveril mandat za novo vlado dosedanjemu predsedniku. Dosedanji zunanji minister Sandler ne bo več v novi vladi. Za novega zunanjega ministra bo imenovan dosedanji poslanik v Oslu Gunther. London, 12. dec. b. »Daily Express« piše danes o nevarnosti, ki preti švedski od Sovjetske Rusije in Nemčije in izraža mnenje, da Švedska lahko računa na izdatno pomoč, ako bi jo katera izmed teh dveh držav napadla. vztraja pri dosedanjih mejah na Karpatih Rim, 12. dec. t, »United Press« poroča o članku, ki je izšel v »Lavoro Fascista« in kjer prihajajo do izraza misli italijanske vlade k podonavskim vprašanjem. Službeni list fašistične^ stranke piše, »da bo treba pristopiti k reševanju sed-mograškega vprašanja, kjer prebivajo številni Madžari, ki s svojim stanjem niso zadovoljni. Toda ni na Madžarih ležeče, da bi začeli s kakšnimi po-budami, ki bi sedanji položaj motila. Toda v Romuniji bodo morali pokazati nekoliko več stvarnega Tazumevanja za to vprašanje.« »Zadnje čase so se po inozemstvu ponovno širile novice, da je neka velesila priporočila Madžarski, naj se prostovoljno odreče Karpatski Ukrajini, ki nima madžarske večine. Kot protiuslugo bi Madžarski pripomogli, da pride do zadoščenja v sedanji romunski Sedmograški (Erdeljski). To je seveda nemogoče. Kajti, ako Madžarska zapusti Karpatsko Ukrajino, se bo tamkaj takoj naselila Rusija, ki bi s tem stopila prav v osrčje Srednje Evrope. Tega pa ni mogoče_ dovoliti. Madžarska bo vztrajala na sedanjih mejah, pri tem pa bo stremela, da reši tudi svoje težnje na Sedmograškem.« V političnih krogih v Rimu, kjer ta članek razlagajo, menijo, da obstoja še ena možnost, ako bi Maržarska Karpatsko Ukrajino izpraznila. Te možnosti, namreč, da bi Nemčija tja raztegnila slovaško državo, to se pravi svoj lastni vpliv, pa fašistično glasilo ni hotelo izrecno navesti, čeprav je V6em vodilnim italijanskim državnikom prisotna. Nemci sovjete svarijo glede Romunije Newyork, 12. dec. b. Navzlic vsem demanti- jem potrjujejo dopisniki romunskih listov iz Moskve, da je Nemčija sporočila sovjetski vladi, da bi napad na Romunijo stavil Nemčijo pred najtežjo odločitev, ker se bo morala Nemčija v primeru sovjetskega napada na Romunijo odločiti ali za Sovjetsko Rusijo ali za Italijo. Sovjetska vlada je zanikala težnje po Romuniji, kot so bile izražene v glasilu Kominiterne. Zagrebška vremenska nanoved: Oblačno, sneg. Zemun, 12. decembra. A A. Vremenska napoved za 13. december: Hladno, jx> večini oblačno in megleno vreme v vsej državi. Sklepi županov slovenskih mest v Celju Izdano slovanstvo »Bodočnost«, stanovsko glasilo slovenskih nameščencev, je v zadnji številki prineslo uvodnik pod gorenjim naslovom, kjer piše med drugim: »ko so se vSa komunistična gesla i/kazalu za neuspešna, so komunisti udarili na slovanske strune. Toda kdaj je še komunist resnico govoril? Tudi zdaj je geslo slovanske vzajemnosti prazna laž. Tisti komunizem, ki je mednaroden, židovski, azijatski, le nikdar slovanski, je pod krinko slovanske vzajemnosti prodni v sužnjost in s pomočjo tujca zasužnjil milijone Slovanov. Vse to se je zgodilo pred našimi očmi! Iz dneva v dan poslušamo strahotna poročila, kako »slovanski« komisarji za-sužujene Slovane v masah pobijajo, jim plenijo zemljo, prepojeno s krvjo njihovih dedov, jim rušijo verske in narodne svetinje. Ko se človek še ni otresel strahotnega občutka brezmejnega ponižanja slovanske krvi, in ko srce še trepeče vpričo predstav o strahotnem trpljenju naših severnih slovanskih bratov, že ti udarja na uho v domači govorici ostudna laž: odrešenje je blizu, Rusija bo stopila na Balkan, Slovau na plan! Brezmejna drznost! Privid slovanske vzajemnosti naj nas ohromi, da bomo zrli pred sabo le fato morgano, za stvarnost, za Dorbo, ki naj nam svobodo ohrani, pa postanemo nesposobni. Po njih delih jih spoznavamo. Do včeraj večina tistih, ki danes ponujajo slovansko vzajemnost, slovanstvu ni poznala. Zato so ti slovanski agitatorji v naših očeh narodni izdajalci, pa tudi izdajalci naše narodne — slovanske — države.« Slovenci in Hrvati na Dunaju »Ravnopravnost«, mesečnik za narodno obrambo v Belgradu, v letošnji 11. štev. poroča o petletnici, ki jo je na Dunaju obhajalo letošnjega oktobra tamkajšnje Hrvatsko kulturno društvo, kjer so organizirani Hrvati iz Gradiščanskega, ki žive na Dunaju. Predsednik osrednjega hrvatskega društva na Gradiščanskem, Časnikar Mate Feržin, je prinesel pozdrave od doma ter dejal: »Mi ne nameravamo nič drugega, kakor ohraniti hrvatsko besedo, obdržati hrvatski narodni značaj ter se ne nameravamo izgubiti. Naše potrebe ne prehajajo meja želje za narodno ohranitev ter kulturno svobodo.« Prof. Anion Trost je izročil čestitske slovenskega društva »Slovenski krožek« na Dunaju. Gospa Antonija Lohotka od Slovenskega krožka je odpela nekaj narodnih pesmi.« Nemška knjiga o Jugoslaviji »Ravnopravnost« prinaša članek, kjer poroča t nemški knjigi, ki je izšla v Lipskem na Nemškem in ki jo je bil 6pisal Walter Schneefuss z naslovom »Nemštvo v južnovzhodni Evropi«. »Ravnopravnost« ocenjuje knjigo ter naglaša, da ni pisana tako 6olldno, kakor so navadno nemške knjige. V dolgem članku navaja napake, ki jih je bil pisec zasledil v knjigi. Med drugim pravi: »Pisec knjige očividno ignorira razpad Avstrije in ustvarjanje nacionalne države Jugoslavije. V Sloveniji je 1,200,000 prebivalcev, od katerih je 25.000 Nemcev. Zahtevati za te. Nemce iste privilegije, ki so jih pred vojno uživali v'nemški državi Avstriji, bi pomenilo zanikati obstanek jugoslovanske države. To bi pomenilo isto, kakor, da bi kdo nar primer za Slovenijo zdaj zahteval nemško upravo, ki je bila za časa Avstrije .., G. Schneefuss trdi, da živi v Jugoslaviji 700.000 Nemcev, ko jih je po uradnih podatkih v resnici le 482.348. Prepričani smo, da gospod Schneefuss ne bo našel niti enega resnega Neimca, ki bi 6prejel to njegovo številko. Pisec ee boji nezadostnega naravnega narastka Nemcev, »ker je število nemških otrok v Vojvodini nevarno malo«. Njegova zamisel, da bi bolj rodovitne nemške družine iz Bosne, Slavonije in Hrvatske mogle nadomestiti upadanje prirastka v Vojvodini, je brez pomena, ker ie Nemcev v omenjenih krajih premalo.« »Srem je tako srbski, kakor šumadija« V tem smislu je v novosadskem »Danu« napisal Aleksinder Martinovič članek, kjer med drugim veli: »Srbi so se selili v Srem še v časih svojega prihoda iz stare domovine. Ko so prihajali iz svoje stare domovine Bojke, noseč e seboj bojni herojski duh, so Srbi v 7. stoletju prišli na Balkan, v Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino ter Dalmacijo, da bi s časom tukaj ustanovili svoje države. Še poprej, to je konec 6. stoletja, so se selili v Srem, Vojvodino, Slavonijo ter po vsem ozemlju Madžarske, kar je docela naravno.« Nato piše »Iz tega vidimo, da sta ti dve deželi stara srbska domovina, celo starejša ko sama Srbija, Črna Gora ali Bosna in Hercegovina, ki so jedro srbskih dežela. Potem popisuje, kako so prišli Madžari ter zasedli tudi Srem, ki je ostal do 18. stoletja njihov, nakar je takrat tedanji vladar Srema začel seliti v Srem Srbe. In tako je od tistega časa Srem postajal vedno bolj srbski.« — Iz tega potem pisec sklepa, >da je Srem že od najstarejših časov srbska dežela, prav tako kakor Šumadija, ki je srce srbskih dežela.c 0 zmagi komunistov na zagrebški medicinski fakulteti Kakor smo že poročali, so na zagrebški uni-•erzi komunisti zmagali le na medicinski fakul-eti. O tem piše zdnj glasilo križarske organiza-:ije »Nedjelja« takole: »Ta levičarska zmaga na medicinski fakulteti je vsekakor sila značilna ter še en nov dokaz, da so pri nas na Hrvatskem marksisti v glavnem Judje in tujci. Kar pa se tiče naših domačih dijakov, marksizem pri njihovi ogromni večini ni nič drugega, kakor goli snobizem ter navadno hohštaplerstvo. Kako bi sicer Človek mogel razumeti, da po klubih, kier so člani naši najbolj revni dijaki, zmagujejo druge liste, na fakulteti pa, kjer se zbirajo Judie in razmeroma najbolj bogati študentje, zmagujejo marksisti. Tako nas torej tujci gramote pred svetom ter nas kažejo kot komuniste, medtem ko je naša domača revščina skozi in skozi zoper komunizem.« Društvo hrvatskih profesorjev V Zagrebu je bilo ziborovanje Društva hrvatskih profesorjev, ki ga j« vodil profesor dr. Anton Kajfež kot predsednik. Na zborovanju so govorili o tistih hrvatskih profesorjih, ki so bili včlanjeni v Jugoslovanskem profesorskem društvu. Sklenjeno je bilo, da morejo biti sprejeti v Hrvatsko profesorsko društvo vsi profesorji, ki se niso preveč pregrešili zoper hrvatstvo. Toda do sporazuma z Jugoslovanskim profesorskim društvom ni prišlo, ker bi tak sporazum bil znamenje ideološkega kompromisa. — Tako beremo v Zagrebškem listu. Ljubljana, 12. dec. Na povabilo ljubljanskega župana dr. Jura Adl«-šiča, kot predsednika slovenske sekcije Zveze mest kraljevine Jugoslavije, so se davi v Celju sestali župani naših avtonomnih mest Ljubljane, Maribora, Ptuja in Celja. Poleg županov dr. Jura A d 1 e J i č a , dr. Alojzija Juvan a, belih banditov« nadaljuje borbo. Po vsem sodeč bodo sovjetske čete postopale I s Finci kakor z uporniki. Ni mogoče še potrditi vesti, da so čete, ki so se udeležile okupacije Poljske in ki imajo zaradi tega že gotove izkušnje, poslane na Finsko. V Moskvi pravijo, da je položaj Fincev, ki so imeli lahek položaj na Karelijski ožini, znatno neugodnejši na njihovi ogromni vzhodni meji, ki je dolga 1000 km in kjer sovjetske čete napadajo v petih smereh, da bi Finsko razpolovile in odrezale od Švedske. Treba pa je omeniti, da predstavlja preskrba sovjetskih čet na vzhodni meji veliko težavo, ker ni železniških prog, edina železniška proga pa, ki veže Ljeningrad z Murinanskom je precej oddaljena. Navzlic vsemu je dovolj razlogov, ki ka-iejo na to, da je vojaška ekspedicija proti Finski bila ie. davno pripravljena in da so Sovjeti še vnaprej pripravili vse, kar je potrebno za graditev nove železniške proge do finske meje. Trdijo, da je imelo sovjetsko polarno letalstvo zelo težke naloge in da so sovjetske čete dobro preskrbljene. Tako presojajo v Moskvi pohod na Finsko. Kje sc je Sovjetija v svojih načrtih vsekala »Finska bo padla v šestih dneh« London, 12. dec. b. Potek finsko-sovjetske vojne je glasom poročila dopisnika »Timesa« iz Moskve zelo razočaral sovjetske merodajne kroge, ki so računali s strelno vojno ter mislili, da bodo Finsko potlačili v nekaj dneh. Sovjeti se sedaj bojijo, da zapadne velesile ne bodo še dalje ostale potrpežljive kot doslej, ker se kažejo znaki za drastične ukrepe proti sovjetski uniji Zapadne velesile so namreč prišle sedaj popolnoma do prepričanja, da je Sovjetska Rusija sovražna tudi njim. Dopisnik trdi, da je dobil zanesljive informacije o tem, da je nemška vlada že 30. oktobra ob 7 zvečer bila obveščena od sovjetskega komisariata za zunanje zadeve, da Sovtjeti ne nameravajo proti Finski izvesti vojnega pohoda. Naslednjega dne pa je že sledila invazija Finske. Končno trdi dopisnik, da je neki visoki sovjetski uradnik izjavil, da bodo sovjetske čete v štirih dneh zavzele Helsinki. Merodajna sovjetska osebnost je resno mislila, da bo iinsko-sovjetska vojna trajala vsega šest dni in da se bo v tem časa Finska popolnoma priklonila Sovjetski Rusiji. Stalin sili Estonsko, da nastopi proti Finski Moskva, 12. dec. b. Stalin je danes sprejel vrhovnega poveljnika estonske vojske generala Laidonerja ter se z njim razgovarjal več kot eno uro. Sestanku sta prisostvovala tudi Molotov in Vorošilov. Vse kaže, da je bil to zadnji poskus Stalina, da nagovori Estonijo za nastop proti Finski. Kaj bo Sovjetska Rusija storila zaradi dosedanjega stališča Estonske, se bo pokazalo v kratkem času. Tuja pomoč prihaja Gayda o zahtevah Italije Rim, 12. dec. b. V diplomatskih krogih italijanske prestolnice je izzval veliko pozornost govor senatorja Gayde, ki običajno izraža mnenje italijanske vlade o mednarodnem položaju. Oni stavki njegovega govora, v katerih omenja potrebo Italije za izhod iz Sredozemskega morja, tolmačijo kot novo italijansko željo za svoboden prehod skozi Sueški kanal k italijanskim posestvom v Vzh. Afriki. Nobenega dvoma ni več, da Italija sedaj odločno zahteva pravico v upravi Sueškega kanala. Govor Gayde glede potrebe novih kolonij pa tolmačijo kot zahtevo Italije po J n n i s n in ostalih področjih severne Afrike. Predsednik Turčije na turško-sovjetski meji Carigrad, 12. dec. b. Navzlic nradnemu de-mantiju je predsednik turške republike Ineni odpotoval v vzhodno Turčijo v področje Urzeruma na turško-sovjetsko mejo. T&m bo pregledal čete in Htrdbe, ki so bile »grajene v ladnjem času, ko so postali odnosi med Sovjetsko Rusijo in Turčijo hladnejši. Sovjeti ne pustijo prevoz romunskega blaga v Nemčijo čez svoje ozemlje Černovice, 12. dec. b. Nemško-romunski sporazum, ki je bil sklenjen 2. novembra letos glede dobave raznih surovin v Nemčijo, doslej ni bil izveden, ker se Nemčiji ni posrečilo skleniti s Sovjetsko Rusiio sporazum glede prevoza tega blaga čez bivše poljsko ozemlje, ki je sedaj pod sovjetsko oblastjo Glasom sporazuma bi moral prvi transport blaga oditi iz Romunije v Nemčijo že včeraj. Ker pa je sovjetska vlada zahtevala plačilo tranzitnih stroškov v zlatu, Nemčija pa hoče izvršiti plačilo v markah ali blagu, pošiljka ni mogla biti odposlana. Poučeni krogi ne verjamejo, da bo Sovjetija popustila Nemčiji. V Čei novice uunlčj ni prispel noben transport romunske,tfa blaga za Nemčijo. Helsinki, 12. dec. AA. Štefani. V kratkem prispe na Finsko skupina finskih prostovoljcev iz Amerike, ki šteje 1500 mož. Neimjork, 12. decembra. AA. Bivši predsednik Zedinjenih držav Herbert Hoover je izjavil, da so uspehi gibanja za pomoč Finski popplnoma zadovoljivi. Naglasil je, da je že 1200 listov začelo zbirati prispevke za Finsko. Dejal je, da je zahteval od vseh županov Zedinjenih držav, naj sledijo zgledu župana newyorške, detroitske in drugih občin glede zbiranja prispevkov. Finska »Bela knjiga« o pogajanjih s Sovjetijo — česa Finci niso mogli sprejeti Helsinki, 12. dec. AA. Havas. Finska vlada je objavila danes Belo knjigo s 25 strani, ki vsebujejo razne dokumente v zvezi z zadnjo dobo razvoja finsko-sovjetske krize. Bela knjiga vsebuje sovjetske predloge, poslane Finski 14. oktobra, ter finske protipredloge z dne 23. oktobra, kakor tudi nove sovjetske predloge z dne 23. oktobra in finski odgovor na te predloge z dne 3. novembra. Dokument številka pet vsebuje poročilo Pasikivija in Tannerja. Zadnji dokument je poročilo, ki ga je danes, 11. decembra, predal Društvu narodov finski delegat dr. Rudolf Holsti. Podrobno proučevanje teh dokumentov dokazuje, da so bile sovjetske zahteve popolnoma nesprejemljive. Dovolj je, ako se omeni, da so Sovjeti v svoji noti z dne 14. oktobra zahtevali nič manj kakor zakup pristanišča Hango z ozemljem v polkrogu 56 morskih milj proti zapadu in severu za dobo 30 let. Tu bi si Sovjeti zgradili pomorsko bazo, ki bi omogočila blokado vhoda v Finski zaliv in iz Finskega zaliva v baltiška pristanišča ob vzhodni obali. Razen tega bi morala finska vlada pristati na to, da se v tem pristanišču nastani polk sovjetske pehote, 2 protiletalski bateriji, 2 letalska polka ter potrebni vozni park s skupno 5000 mož. Nazadnje so Sovjeti zahtevali zaliv Lapaja za pristajanje sovjetskih ladij. Finska pred Zvezo narodov Ženeva, 12. dec. b. Danes je bila nova seja Zveze narodov, na kateri so razpravljali o finskem apelu. Pričakujejo odgovor Sovjetske Rusije na zadnjo noto, ki mora priti v roku 24 ur. Pričakujejo, da bo delegat Argentinije danes predlagal, da se Sovjetska Rusija izključi iz Zveze narodov, če iz Moskve ne bo prispel pozitiven od-gDVor. Predstavnik Urugvaja pa je izjavil, da niso ločne novice, da je urugvajska vlada sklenila umakniti se iz Zveze narodov. Nasprotno je urugvajski senat z 39 proti 21 glasovom sklenil, da še dalje ostane v Zv«ži narddOv. Francija in Anglija vedno bolj strnjeni na gospodarskem polju London, 12. dec. t. Reuter. Finančni minister sir John Simon je danes oznanil v spodnji zbornici, da sta se Francija in Anglija sporazumeli, da bosta brez nadaljnjega vsaka po svojih potrebah uporabljali druga druge denar za kritje vseh nastalih potreb. Obe vladi se obvežeta, da za trajanje vojne ne bosta spreminjali medsebojnega tečaja funta in franka, tako da s tem obe zaveznici dobita stvarno en sam denar pod dvemi imeni. Nobena vlada ne bo brez privolitve druge iskala posojil v inozemstvu. Obe vladi bosta izdali enake ukrepe za skrčenje uvoza iz gotovih preko-morskih dežel, da bi s tem varovali vrednost denarja. Ta denarni sporazum traja do konca šestega meseca po sklenitvi miru. Sir John Simon je nadalje izjavil, da se je angleška vlada odločila, da bo denar, ki je naložen v angleških bankah in ki pripada bivši češkoslovaški vladi ali bivšim češkoslovaškim državljanom, izročila češkoslovaškemu Narodnemu odboru kot darilo, da ga porabi za potrebe organizacije svojega dela, ki je v korist zaveznikom. Sovjetski protest v Angliji zaradi blokade Nemčije London, 12. dec. t. (Est Radio.) Na merodajnih mestih izjavljajo, da so sprejeli protest sovjetske vlade proti novim ukrepom Anglije in Francije proti Nemčiji. Sovjetska vlada pravi v protestnem pismu, da je zapora nemškega izvoza proti načelom mednarodnega prava in da bo Sovjetska Rusija zahtevala odškodnino za vso škodo, ki bi jo njena zunanja trgovina odnosno njene trgovske ladje trpele zaradi te zapore. K temu izjavljajo na merodajnih mestih, da prihaja sovjetski protest vprav v trenutku, ko se je Sovjetska Rusija z nečuveno podivjanostjo vrgla na majhni finski narod, kateremu brez obzira z bombami ruši hiše in pobija žene in otroke. Sovjetska vlada je svoj protest poslala v trenutku, ko je sama odredila popolno zaporo Finske in to zaporo izvaja s pobesnelo strogostjo. V takšnih okoliščinah sovjetski protest dobiva svoj čisto posebni žar. Angleške pomorske oblasti se nanj ne bodo ozirale, tem manj, ker so prepričane, da so angleško-francoski zaporni ukrepi bili potrebni kot odgovor na potapljanje trgovskih ladij s podmornicami in minami in ker angleško-francoski zaporni ukrepi ne ogrožajo življenja mornarjev in potnikov, ki se na trgovskih ladjah vozijo, ampak prizadenejo samo tovorno blago. Finska pred Zvezo narodov Carigrad, 12. dec. c. Havas: Nemška zastopstva so dosedaj širila številne letake med turško prebivalstvo. Ko je nemško veleposlaništvo s tem delom nehalo, je nemška pošta dostavljala velike svežnje teh letakov na razne turške osebnosti. Toda turška pošta je vse te poštne vreče z letaki začela te dni vračati naravnost v Nemčijo. Mfxico, 12. dec. c. Med državama Nicaragua in Costarica je prišlo do preloma diplomatskih stikov. Obe državi sta se sprli zaradi regulacije neke obmejne reke. California, 12. dec. t. Reuter. Znani filmski igralec Douglas Fairbanks, ki je tako izvrstno znal nastopati v vseh filmih orientalske vsebine, je v starosti, zadet od srčne kapi, nenadoma umrL častni sodniki-la|lkl Belgrad, 12. dec. m. Pravosodni minister Je podpisal odlok, s katerim so postavljeni za častne sodnike (sodnike-laike) za leto 1840 naslednji gospodje: Pri okrožnem sodišlu v Ljubljani: dr. Janko Berce, ravnatelj Kreditnega zavoda v Ljubljani, Ivan Cepon, trgovec, dr. Josip Dermastia, glavni tajnik Vzajemne zavarovalnice, Josip Erce, pod-ravnatelj Zadružne gosp. banke, Franc Heinrihar, trgovec, Jernej Jelenič, tovarnar, Josip Lavrič, trgovec, Zvontmir Ludič, trgovski družabnik, dr. Franc Pavlin, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, dr. Leo Skala, ravnatelj zavarovalnice, Anton Verbič, trgovec, Avgust Volk, trgovec, Ivan Habič, privatni Uradnik, inž. Vinko Košir, uradnik Gospodarske zveze, Ciril Lanepič, trgovski sotrudnik, Ciril Likar, carinski posrednik, Anton Skofic, delovodja, Jožko Zemljič, prokurist, vsi iz Ljubljane. Pri okrožnem sodištu v Mariboru: Miloš Oset, Ferdo Pintar in Drago Roglič, vsi trgovci v Mariboru. Pri okrožnem sodišču v Celju: Josip Kramar, Karlo Leibner in Ant. Fazarinec, trgovec v Celju. Pri okrož. sodištu v Novem mestu: Edmund Kastelic, Oton Bernard, Josip Pavčič, trgovec v Novem mestu. Pri okrožnem sodišču v Murski Soboti: Josip Benko, industrijalec, Franc Čeh, veletrgovec, Er-nest Štivan, trgovec, vsi iz Murske Sobote. Celje dobi carinarnico Belgrad, 12. dec. Na posredovanje bivšega podpredsednika narodne skupščine in sedanjega senatorja g. Mihelčiča je finančni minister dr. Šutej podpisal odlok, s katerim je Celju vrnjena carinarnica, ki je že obstojala od leta 1922 do meseca oktobra 1927. Božične počitnice na obrtnih in trgovskih šolah Belgrad, 12. dec. AA. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo bodo božične počitnice v vseh šolah, ki spadajo v področje tega ministrstva, trajale od 23. decembra do 9. januarja 1940 (vključno). Osebno novice Belgrad, 12. dec. m. Z odlokom pravosodnega ministra so imenovani člani komisije za leto 1940 za opravljanje sodnih in odvetniških izpitov. — Člani izpitne komisije za polaganje sodniških izpitov so: predsednik dr. Vladimir Golia, predsednik apelacij. sodišča, njegov namestnik dr. Lav Mastnak, podpredsednik apelacijskega sodišča. — Člani pa so: dr. Erik Eberl, dr. Milko Kranjc, sodnika apelacijskega sodišča, in dr. Vladimir Grossmann, odvetnik v Ljubljani. Za namestnike pa so določeni: Alojzij Debeljak, dr. Jakob Prešeren in Franc Kovač, sodniki apelacijskega sodišča v Ljubljani, ter dr. Viljem Krejči, odvetnik v Ljubljani. Komisija za polaganje odvetniških izpitov pa je sestavljena takole: predsednik dr. Vladimir Golia, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani, njegov namestnik dr. Lav Mastnak, podpredsednik istega sodišča v Ljubljani. Člani pa so: dr. Erik Eberl, apel. sodnik, dr. Rudolf Krivic in dr. Josip Sajovic, odvetnika v Ljubljani. Namestniki so: dr. Milko Kranjc, dr. Jurij Stempi-har, apelacijska sodnika v LJubljani, dr. Vladimir Grossmann in dr. Albin Smole, odvetnika v Ljubljani. Belgrad, 12. dec. m. Sedanji načelnik oddelka za živinorejo na banski upravi v Banjaluki Josip Zidanšek je premeščen za načelnika enakega oddelka v kmetijsko ministrstvo v Belgrad. — Iz ljubljanskega finančnega ravnateljstva je premeščen na finančno ravnateljstvo v Zagreb računski inšpektor Matija Dagelič. Belgrad, 12. dec. m. Z odlokom pravosodnega ministra je premeščen pristav dr. Edvard Votič iz Cerknice na okrajno sodišče v Logatec ter sodni pripravnik Mirko Strehovec iz Maribora na okrožno sodišče v Ljubljano. Nadalje so z odlokom pravosodnega ministra imenovani za kancliste X. sk. na dosedanjih službenih mestih: Vida Pavlin na okrožnem sodišču v Ljubljani, Marija Felzer na okrož. sodišču v Mariboru, Ivan Spunt na okrajnem sodišču v Ljubljani; za uradniške pripravnike IX. skup. na dosedanjih službenih mestih: Marija Habjanič, Zora Praper na okrajnem sodišču v Ptuju, Antonija Babšek na okrajnem sodišču v Kamniku; za kanclista X. skup. na okrajnem sodišču na Vrhniki Antonija Boštele, doslej v Ljubljani; za uradniškega pripravnika X. skup. na okrožnem sodišču v Ljubljani Franc Knez; na okrožnem sodišču v Mariboru je postavljen Alfred Tassotti, absolvent strojne delovodske šole v Ljubljani. Belgrad, 12. dec. m. Za jetniškega duhovnika pri okrožnem sodišču v Celju je imenovan Fran Korban, kaplan v Celju. Belgrad, 12. dec. m. Z odlokom prosvetnega ministra so premeščeni v Sloveniji naslednji učitelji in učiteljice: Elfrida Mauhler iz Sv. Trojice v Črno, Danica Ferjan iz Črne v Sv. Trojico, Ivan Vavpotič od Sv. Martina v Laporje, Viljem Lenasi iz Adlešičev v Grosuplje, Alojzij Budja iz Moravč v Karlovico, Ivan Jamnik iz Karlovice v Moravče, Ivan Serajnik iz Jezerskega v Ziberše, Dragotin Preskar iz Mirne peči v Hajdino, Janko Pintar iz. Sv. Kunigunde v Presko, Vid Vrtačnik iz Vojnika v Celje, Milko Ljubič iz Zagreba v Birč-nov vas, Justina Urbančič iz Lesc na Vrhniko, Anton Nanut iz Toperč v čmuče, Julija Prestor iz Koprivnika v Cerklje, Ludvik Marat iz Prager-skega v Luče, Ljudmila Borze iz Gaberja v Prečno, Konrad Veršič iz Dobja v Senovo, Anton Kapcavar iz Soteske v Železnike, Laslo Radkaj iz Horgoša v Andrejce, Miroslav Pušlaj iz Radenc na Jesenice, Ludvik Žitnik od Sv. Antona v Kranj. Belgrajske novice Belgrad, 12. dec. AA. Dopoldne je minister za trgovino in industrijo dr. Ivo Andres sprejel zastopstvo vojaških krojačev iz vse države. To zastopstvo je ministru razložilo potrebe svojega stanu. Minister dr. Andres je obljubil vso svojo podporo v mejah zakonitih možnosti. Belgrad, 12. dec. m. Davi je prispel v Belgrad ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ter je v zadevah slovenske banovine posredoval v več ministrstvih. Sprejet je bil pri prosvetnem ministru Maksimoviču. Belgrad, 12. dec. m. V današnjih »Službenih novinah« je objavljena uredba o spremembah ln dopolnitvah Čl. 2 uredbe o banovinskih trošarinah od 1. aprila 1937, dalje uredba z zakonsko močjo o likvidaciji spora kneza Alberta Marija Zamo-rala od Turn-Taxisa proti kr. Jugoslaviji pred jugosl.-nemškim mešanim izbranim sodiščem, nadalje pravilnik o odstranjevanju in uničevanju živalskih odpadkov ter pravnik za izvrševanje uredbe o rezervah hrane. Vsemogočni je poklical k Sebi na plačilo svojega zvestega služabnika, častitega gospoda Jožefa Borštnar župnika v pokoja in biseromašnika dne 12. decembra 1939 ob pol devetih zjutraj, v 90. letu starosti, pokrepčanega s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb prečastitega gospoda župnika bo v četrtek, dne 14. decembra 1939, ob pol treh popoldne iz hiše žalosti, Ciglarjeva ulica 27 — Moste — k Sv. Križu. Priporočamo ga v pobožno molitev! Ljubljana, dne 12. decembra 1939. Žalujoči sorodniki. Pogrebni zavod GajSck Ivan, Ljubljana Župnija Sv. Družine naznanja, da je odšel danes dopoldne ob pol 9 k Dobremu Pastirju po večno plačilo njegov zvesti služabnik, preč. gospod Borštnar Jože blseromašntk in upokojeni župnik v 90. letu starosti. — Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne U. decembra 1939, ob pol treh popoldne iz Ciglarjeve ulice 27 na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v petek ob 7 zjutraj v župni cerkvi Sv. Družine v Mostah. — Molimo za pokoj njegove duše! Ljubljana, dne 12. decembra 1939, štrancar Ignacij, kaplan. Jenko Miha, župnik. rogrcbnl savod Gajšek Ivan. Ljubljana FRA DIAV0L0 Sijajna Knberora komična opera z najboljšima nerazdružljivima komikoma Stan Laurelom in Oliver Hardyjem! Predstave danes ob 16., 19. in 21 uri Kino Sloea tel. 27-30 Rezervirajte si za ta film vstopnice v predprodaji 1 G&SpodaMtM Povišanje mezd rudarjem TPD Ljubljana, 12. decembra 1939. Zaradi naraščajoče draginje so delavske organizacije zahtevale od Trboveljske premo-gokopne družbe prilagoditev rudarskih prejemkov novo izpremenjenim razmeram v smislu kolektivne pogodbe. Zaradi tega je prišlo danes do razprave med zastopniki rudarjev in njih organizacij ter Trboveljsko premogokopno družbo. Razprave so se udeležili zastopniki Delavske zbornice, Zveze industrijcev in delavskih organizacij, vodil jo je rudarski glavar g. inž. Čueek, Trboveljsko premogokopno družbo pa je zastopal glavni ravnatelj g. Rikard Sku-bec s člani glavnega ravnateljstva ter ravnatelji rudnikov. Iz izdanega komunikeja je razvidno, da so pogajanja potekala v duhu razumevanja obojestranskih potreb in možnosti ter so bila popoldne ob 16 končana s sporazumom, po katerem je družba odobrila z veljavnostjo od 1. decembra 1939 povečanje brutto prejemkov za 8%. Poleg tega je družba zvišala tudi temeljne mezde III.. IV. in V. kategorije za približno na-daljnih 2%. K temu je pripomniti, da so bile mezde v premogovnikih Trboveljske premogo-kopne družbe zvi-šane letos že enkrat in sicer dne i. junija za 4%. Tako znaša skupno povečanje mezd v rudnikih Trboveljske premogo-kopne družbe v letu 1939 12, oziroma I Film izredno pretredjive vsebine JUAREZ Paul Muni Ob 16., 19. in 21-15 Kino Matica tel. 21-24 Tragedija Maksimiljana Habsburškega in Šarlote Zaposlenost delavstva v septembru Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je znašalo v prvem vojnem mesecu t. j. septembru šievilo zavarovancev v vsej državi 731.749, kar pomeni, da se je število zavarovancev v primeri s prejšnjim mesecem zmanjšalo za 36.122, dočim je v primeri z lanskim septembrom število zavarovancev padlo za 23.024. Zmanjšanje števila zavarovancev od avgusta na september 1939 je bilo znatno večje kot leta 1938, saj se je tedaj število zavarovancev zmanjšalo samo za 2.200. Letošnji padec 'so Eovzročile izredne razmere v mesecu septem-ru, zaradi katerih je tudi naša proizvodnja nazadovala. Konjunkturni padec v primeri z lanskim septembrom, je bil znaten v gozdnožagarski industriji, tobačni industriji, pri visokih grad-bah ter industriji kamenja in zemlje. Naraslo pa je v primeri z lanskim letom število zavarovancev v kemični industriji ter pri gradbi železnic, cest in vodovodov in v industriji hranil in pijač. Po uradih je bil padec največji v Skoplju, Sarajevu, Nišu, Ljubljani, Novem Sadu, Osije-ku, Tuzli, Somboru, Petrovgradu, Karlovcu, Su-botici, Zagrebu in Splitu, dot-ilti je v primeri z lanskim letom naraslo število zavarovancev v Belgradu, Dubrovniku, Sušakniin Banja Luki. Povprečna zavarovana mezda je od avgusta na september narasla za 0.04 na 24.70 din, v primeri « lanskim septembrom pa za 0.47 din. Skupna zavarovana mezda je znašala septembra 1939 431.81 (avgusta 1939 473.42. septembra 1938 457.29) milij. din. Povišanje možne vsote blagajniških zapiskov Ministrski svet je izdal uredbo, s katero je pooblaščen finančni minister, da sme izdati blagajniških zapiskov do 3 milijarde din. Doslej je znašala najvišja vsota izdaje teh zapiskov do dve milijardi din. Rok zapiskov je ostal neizpreme-njen: 3 mesece do 3 let. Po poročilu Narodne banke je bilo dne 31. oktobra 1939 izdanih blagajniških zapiskov skupno 1.996.715.000 din. Od te vsote je bilo 1 milij-jarda 108,935.000 din trimesečnih, 208,920.000 din šestmesečnih, 501,290.000 din enoletnih, 177 milijonov 215.000 din dveletnih in 335.000 din triletnih zapiskov. Stanje Narodne banke Narodna banka izkazuje dne 8. decembra naslednje stanje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 30. novembra 1939); Aktiva: Zlato v blagajnah 1.977.1, zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.987.9, devize izven podlage 637.1 ( + 48.2), kovani denar 307.7 (—41.2), posojila: menična 2.225.0 (—26.4), lombardna 262,9 (—45.0), skupno posojilo 2.488.4 (—71.4), posebni predujmi finančnemu ministrstvu 802.2 (+4.3), razna aktiva 2.708.1 (—11.1). Pasiva: bankovci v obtoku 9.286.2 (+123), obveznosti po vidu: drž. terjatve 34.9 (—74.6), žirovnl računi 1.087.9 (+31.3), razni računi 699.7 (—63.9), skupno 1.822.$ (—107 2), obveznosti z rokom 153.0 (—55.0), razna pasiva 328.8 (—31.2). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 11.108.8 (+15.7), »kupna podlaga po dejanski vrednosti 3.180.6 (+0.1), od tega samo zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3.163 3 (+0.1), skupno kritje 28.63) v prejšnje mizkazu 28.67)%, od tega samo z zlatom v blagajnah po pravi vrednosti 28.47 (28.51)%. Obtck bankovcev se je sicer v prvem tednu Sc povečal, toda na drugi strani imamo zabeležiti zmanjšanje obtoka kovanega denarja in zmanjšanje posojil banke kakor tudi dotok novih sredstev na žirovne račune. V izkazu za 15. december se bo razbremenitev banke poznala v večji meri tudi pri obtoku bankovcev. Stanje naših klirlngov Dn« 8. decembra 1939 je bilo stanje naših kli-rrogov naslednje (v oklepajih razlika v primeri • stanjem dne 30. novembra): Aktivni kliringi! Nemčija 10,122.000 (2,169.000) mark, češkotnoravski protektorat 42,721.000 (+7 milijonov 941.000) kron, Slovaška 72.000 (—1,568.000) kron, Bolgarija 196.000 (—383.000) din in Španija 2,935.00 pezet. Pasivni kliringi; Italija 83,729.000 (—4,499.000) dinarjev, Madžarska 27.001.000 (+9,802.000) din, Romunija 39,034.000 (—496.000) din, Bolgarija 2,250.000 (+32.000) din, Turčija 4,310.000 (+414.000) din, Belgija 1,425.000 (+1.000) belg. Iz tega izkaza je razvidno, da )« najbolj^ nara-gtei naš aktivni klirinški saldo r prometu z ..emčljo zaradi velikega izvoza tja. Nadalje se je povečal naš aktivni seldo v prometu s čeikocnoravskim protekto- ratom, dočim se je izredno zmanjšal naš aktivni saldo v prometu s Slovaško. Med pasivnimi kliringi se je zmanjšal naš dolg Italiji, povečal pa naš dolg Madžarski V ostalih kli-ringih ni bilo znatnejših izprememb. Popravek V sestavku dr. Cirila Žebota »Pred uredbo o nadzorstvu nad cenami« (»Slovenec«, dne 7. decembra 1939) se je vrinilo poleg več običajnih tiskovnih napak tudi nekaj takih, ki bi utegnile iti na škodo jasnosti besedila oz. smisla sestavka: V predzadnji vrsti drugega odstavka je treba namesto »kapitalskimi in podjetniškimi odmerami« brati »kapitalskimi in podjetniškimi odme-nami«. V prvi vrsti tretjega odstavka sta se vrinili besedici »po tem«, ki nimata tam nobenega opravka. V štirinajsti vrsti petega odstavka se mora namesto »ohranitev pomorske trgovine« čitati »ohromitev pomorske trgovine«. V četrti vrsti šestega odstavka naj čitatelji blagovolijo popraviti brezmiselrii izraz »domači prostor razpoložljivi trg« v »domači prosto razpoložljivi trg«. V predzadnjem odstavku pa je treba v. enajsti vrsti _ namesto »uradnikov« čitati »uradnikov-stro-kovnjakov«. Poleg teh tiskovnih napak, ki so utegnile motiti jasnost besedila samega, pa je na dveh mestih izostal podčrtan poudarek, ppt/-ebeqi za viden izstop osrednjega smisla sestavka. Tako bi morala v petnajstem odstavku biti krepko tiskana naslednja dva stavka: V deseti vrsti stavek: »Pravo načelo je začeti pri vzrokih, ne pri posledicah. Le v kolikor vzrokov ni mogoče obvladati, je treba omiliti posledice.« V dvaindvajseti vrsti istega odstavka pa stavek: »Poskušati je torej treba uravnati v reden tek menjalni mehanizem sam; če pa to ne gre in v kolikor to ne gre, šele prilagoditi mezde novim rezultatom menjalnega mehanizma.« • Izvos orehov, suhih hrušk in jabolk v Nemčijo. Priv. izvozna družba sporoča, da je izposlo-vala nove kontingente za izvoz v Nemčijo in sicor 100.000 mark za izvoz orehov v lupinah in 50.000 mark za izvoz suhih .jabolk in brušk. Za te pror daje veljajo cene, kakor so bile prej sporočene. Akademija trgovske strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani. Kot smo že poročali, praznuje letos trgovska nadaljevalna strokovna šola v Ljub* ljani 30 letni jubilej, odkar je prišla v slovenske roke. Prej je bila šola nemška in priključena Mahrovi šoli, s prevzemom uprave gremija trgovcev v slovenske roke pa je prišla na vrsto tudi' gremijalna šola, ki je prešla v slovenske roke. V proslavo tega jubileja so priredili učenci in učenke akademijo v ponedeljek, dne 11. decembra, v Trgovskem domu. Velika dvorana Trgovskega doma je bila polna častnih gostov in številnega občinstva, ki je pozorno sledilo izvajanjem. Goste je uvodno pozdravil predsednik Šolskega odbora ljubljanskega Združenja trgovcev g. Anton Ver-bič, predvsem navzočnega načelnika trgovinskega oddelka g. dr. Trstenjaka, podžupana dr. Ravni-harja in številne predstavnike gospodarskih organizacij. Nato je podal historijat šole. Zanimivo je, da se za vstop v šolo zahteva vedno večja kvalifikacija. Se do leta 1922. je zadostovala samo osnovna šola, danes pa je potrebno že najmanj 3 razrede srednje ali meščanske šole. Tudi se opaža zanimivo dejstvo, da je šele po vojni število učenk preseglo število učencev. Od leta 1919 do 1939 je izdalo ljubljansko združenje trgovcev skoro 2 milijona dinarjev za šolo, na kateri poučuje sedaj 15 učnih moči. Tudi učni načrt šole se je zelo Izpopolnil, zadnjikrat v lanskem letu ter se je prilagodil dejanskim potrebam trgovskega naraščaja. Govoru g. Verbiča je sledilo veliko število glasbenih in deklamacijskih točk, katere so izvajali učenci in učenke šole in so pri tem pokazali prav lepe uspehe, za katere je čestitati njim in vodstvu šole. 0 reformi davkov. Na skupščini hrvatskih obrtnikov, ki je bila v nedeljo v Zagrebu, je govoril tudi bivši poslanec g. dr. Jančikovič. Med drugim je dejal, da pripravlja sedanji finančni ml-' nister g. dr. Jurij Šutej zakonski načrt, po katerem bodo kmetje oproščeni zemljiškega davka, v mestu pa bo oproščen davkov eksistenčni minimum obrtnikov. Na ta način se bo povečala kupna moč kmeta, kar bo v prvi vrsti v korist obrtniku. Trgovina T Bratislavi. Kot znano izvaja tudi' Slovaška postopno arizacijo trgovine in industrije., Po statistiki z dne 1. maja je bilo od vseh trgovin v Bratislavi 19.4% v rokah Slovakov, 23% v nem-fckih, 10% v madžarskih, 37.8% ▼ židovskih 7.5% v čeških in 2 3% t rokah drugih narodnosti. Francoski driavni dolg. Ob začetku vojne, t. j. 31. avgusta, je znašal francoski državni dolg 445.742 milij. frankov. Od tega je 20.320 milij. frankov dolgov, katere je Ifeua odplačati 5e v teku leta 1939, 34.572 milij. frankov pa je treba odplačati r teku let« 1940. Bančna kriza v Belgiji. Pred nedavnim je prišlo do poloma belgijske banke Credit Anver-sois. Banka ima 138 podružnic po vsej Belgiji. Pasivnost banke cenijo na okoli 300 milij. frankov, glavnica in rezerve pa znašajo okoli 65 milij. frankov. Načrt za sanacijo predvideva, da bodo vloge do 10.000 frankov izplačane do 75%, ostale pa s 25%. Sanacija češke Union banke v Pragi. Ob priključku sudetskih krajev Nemčiji je Češka Union banka v Pragi odstopila od svojih 34 podružnic 23 podružnic Nemški banki v Berlinu. To »e pozna tudi v bilanci praške banke za lansko leto, ki izkazuje znatno zmanjšanje obsega poslov v primeri 6 prejšnjim letom. Ker pa eo tudi v preostalem poslovanju nastale izgube, se je banka sedaj odločila za sanacijo in bo v ta namen porabila svoje rezerve ter znižala glavnico od 150 na 15 milij kron, skupno bo torej za podpise porabila 135 milij kron. Nato bo glavnica zopet zvišana za 85 na 100 milij, kron in bo nove delnice prevzela Deutsche Bank v Berlinu — Govori pa se tudi, da bo prišlo do fuzije med Češko Union banko in Češko agrarno industrijsko banko. Fuzija v praškem bankarstvu. Praška Banka za trgovino in industrijo, bivša Laenderbanka, ki je nastala iz podružnic centralnoevropeke banke na češkoslovaškem ozemlju po vojni, izkazuje za lansko leto zmanjšanje bilančne vsote od 1.331 na 967 milij. kron radi zmanjšanja vlog. Velik del glavnice je tudi izgubljen in bo to krito s porabo rezerv in znižanje glavnice, ki je znašala 120 milijonov kron. Sedaj poročajo, da je prišlo do fuzije s Češko eskomptno banko in Kreditnim zavodom. Slednja banka je že prevzela od pariške centrale, ki je imela velik del delnic praške Laenderbanke, velik paket delnic in je z dokupi skupno imela 92 odstotkov delniške glavnice praške Laenderbanke. Češka eskomptna banka in Kreditni zavod da delničarjem praške Laenderbanke za njih 4 stare delnice (nezmanjšane vrednosti) 3 svoje delnice. To odgovanja tudi nameravanemu znižanju glavnice praške Laenderbanke od 120 na 90 milij. kron. Fuzija bo izvedena za nazaj s 1. januarjem 1939. Laenderbanka bo opustila več svojih podružnic, kjer so že podrjžnice Češke eskomptne banke. Družba za financiranje zunanje trgovine v Berlinu. Pretekli teden je bila v Berlinu ustanovljena Družba za financiranje zunanje trgovine, dr. z oni. zavezo, katera glavnica znaša pol milijona mark. V poslovnem odboru 6e nahajajo vodilne osebnosti nemške industrije. Zamenjava bankovcev po 20 kron na Slovaškem. Slovaška narodna banka zamenjuje od 9. do 14. decembra stare 20kronske bankovce bivše Češkoslovaške republike za nove slovaške 20kron-6ke bankovce. Od 15. do 23 decembra bo Slovaška narodna banka zamenjala te bankovce samo v izjemnih primerih in na posebno prošnjo. 2itnl trg Novi Sad. Pšenica — bač. okol. N. Sad in srem. 184—186, slov. in gornj. bač. 185—187, bač. ladja Tisa 190—192. Fižol — bač. srem. beli, hrez,.vreče, 375—380. Tend. neizprem. Promet srednji. Sombor. Pšenica — bač. okol. N. Sad, sred. bač., bač. okol. Sombor 183—185, gornja bač. 185— 187, srem. slav. 181—183, južna ban. -83—185, gornja ban. 185—187, bač. ladja Kanal, bač. ladja Begej 190-192.5, bač. Tisa šlep Ia, Ila 190—192.5, bač. ban. ladja Dunav 187.50—190. — Koruza — bač. stara kas. duplikat 143—136, bač. nova kas. dupl. 105—107, bač. nova suSena pariteta Indjija 125—127. — Fižol — bač. beli 2% 360-370. — Tend. neizprem. Promet 59 vagon. Dno 12. decembra 193% . ; Denar Ameriški dolar 85,— Nemška marka 14.30 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 6.548.180 din, na belgrajski borzi 13.5 milij. din. Prometa v efektih na belgrajski borzi je bilo 1.3 milij. din. Ljubljana — uradni tečaji London 1 funt..............173.40— 176.60 Pariz 100 frankov ...... 98.00— 100.30 Newyork 100 dolarjev .... 4424.87—4484.37 Ženeva 100 frankov . . . , , 995.00—1005.00 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2318.50-2386.50 Bruselj 100 belg............729.50— 741.50 Ljubljana — svobodno tržišče London 1 funt . . * , . . , 214.23— 217.43 Pariz 100 frankov ......121.13— 123.43 Newyork 100 dolarjev .... 5158.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..........1228.35—1238.35 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2900.95—2938.95 Bruselj 100 belg ,,,,,, 901.12— 913.12 Ljubljana — zasebni kliring Berlin 1 marka 14.20— 14.40 Zagreb — zasebni kliring Solun 100 drahem...... 36.40— 87.10 i Belgrad -r- zasebni kliring Solun 100 drahem ....... 30.75 blago Curih, ob 12. Belgrad 10, Pariz 9.91, London 17.50, Newyork 446, Bruselj 73.55, Milan 22.50, Amsterdam 236 75, Berlin 178.62, Stockholm 106.20, Oslo 101.325, Kopenhagen 86.15, Sofija 5.30, Budimpešta 79 (pon.), Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Helsingsfors 8.75, Buenos-Aires 102.50. Vrednostni papirji Volna škoda f v Ljubljani 419 —424 v Zagrebu 423 blago v Belgradu 412.50—413 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96.50 —98.50, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 419—424, begluške obveznice 75—76, dalm. agrarji 66—69, 8% Blerovo posojilo 92—93, 7% Blerovo posojilo 87—88, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100, 7% stab. posojilo 92—94. — Delnice: Narodna banka 7.350—7.500, Trboveljska 225-235. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 96—97 (96), agrarji 50—52, vojna škoda promptna 423 blago, begluške obveznice 76.50 blago, dalm. agrarji 68.50 blago, 4% severni agrarji 51 blago, 6% šumske obveznice 68 blago, 8% Blerovo posojilo 93—93.50 (93), 7% Blerovo posojilo 86.50—89, 7% stab. posojilo 93 blago. — Delnice: Narodna banka 7.300 denar, Priv. agrarna banka 198 denar, Trboveljska 235 denar, Gutmann 55 blago, Sladk. tov. Osijek 110 denai, Osj. livarna 150 denar. Belgrad. Državni papirji: vojna škoda promptna 412.50-413 (416, 413.50), begluške obveznice 74-75 (74.50), dalm. agrarji 66-66.50 (66.25, 66), 4% severni agrarji 49 blago, 6% šumske obveznice 65—67, 8% Blerovo posojilo 92.50—93 (93), 7% Blerovo posojilo 85.50—86.50. Biserni mašnik Borštnar Za naše narodno gospodarstvo je najpomembnejša s Naša tekstilna industrija V Sloveniji imamo 42 tekstilnih podjetij in dela pri njih nad 17.000 delavcev Ljubljana, 12. decembra. Danes dopoldne je v Mostah po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal vpokojeni župnik in biserni mašnik gospod Jožef Borštnar, najstarejši duhovnik ljubljanske škofije. Pogreb bo v četrtek 14. decembra, ob pol treh popoldne iz hiše žalosti, Ciglerjeva ulica št. 27, v župnijsko cerkev sv. Družine, od tam pa, po opravljenih cerkvenih molitvah za rajnega, na pokopališče k Sv. Križu. Jožef Borštnar se je rodil 13. julija 1850 v Bruna vasi pri Mokronogu. Gimnazijo je študiral v Novem mestu in na Reki, bogoslovje pa v Ljubljani, kjer je bil 24. julija 1876 posvečen v maš-nika. Kot kaplan je služboval v Fari pri Kostelu, V Višnji gori in v ŠkoCjanu, kjer je pastiroval celih 8 let. Pokojni škof Missia ga je nato poslal k Sv. Petru pri Novem mestu za župnika. V nekaj letih je novi župnik vse obnovil, popravil raz-drapana poslopja, postavil nova, dokupil za na-darbino novo posestvo ter tako župniji dal vse potrebne gospodarske temelje za procvit in napredek. Poleg tega je bil goreč dušni pastir, ki je veliko faro upravljal brez kaplana. Ko je v Št. Petru vse lepo v red spravil, je prosil za župnijo Rako, kjer je ostal 14 let do svoje upokojitve leta 1919. Tudi na Raki je pustil vse povsod sledove svojih dušnopastirskih in gospodarskih vrlin. Cerkev je bila prenovljena, župnijska poslopja popravljena. Z veliko ljubeznijo se je lotil tudi zadružnega dela, ustanovil Hranilnic« in posojilnico, ki je tamkajšnje kmetsko prebivalstvo rešila iz oderuških krempljev bank in jim dala novega pogona za napredek. Po 42 letih neprestanega dela je šel v pokoj in si izbral najprej St. Vid nad Ljubljano za zatišje, v katerem se je hotel od-počiti od dolgega dela. >0 .'„, Toda njegovemu apostolskemu srcu ni dalo mira. Pustil je udobni Št. Vid in šel v Moste, da tam pomaga. Ta takrat še samostojna velikanska predmestna občina je bila brez cerkve. Mala kar-meličanska cerkvica ni mogla služiti potrebam dušnega pastirstva in salezijanska kapelica onstran Ljubljanice na Kodeljevem je bila premajhna. Nova naselja so nastajala na njenih obronkih. Dušno pastirstvo zaradi prevelike obsežnosti ni moglo slediti brzini, s katero je naraščalo prebivalstvo. Tako se je Borštnar naselil v bližini karmeličan-ske cerkve, iz katere je napravil prvo ognjišče moščanskega samostojnega dušnega pastirstva. — Njegov gospodarski talent pa mu je pravil, da bo treba misliti na gradbo nove cerkve. Postal je poleg rajnega g. Fr. Jakliča duša stavbnega društva za zgradbo nove cerkve. Dočakal je, da se je zgradila lesena cerkvica in ustanovila nova župnija. V leseni cerkvici je 2. avgusta 1936 daroval svojo biserno sveto daritev. Do zadnjih dni je vsak dan v tej tako ljubi mu cerkvi daroval sv. mašo. Nekega jutra pa ni pristopil k oltarju, obležal je (loma, zadet od kapi. Z njim je moščanska farna družina izgubila svojega velikega podpornika. Naj plačilo za svoje delo in trud zdaj uživa v nebesih v družbi Svete Družine! Pomagajte revnim akademikom! Zima se bliža in z njo mraz. Za uboge Stoti snte nastopi spet prava hoja na Kal vari jo. Ti ubogi reveži, ki ponavadi nimajo niti zadostne hrane — saj je znano koliko izmed njih je dnevno brez zajtrka '— ne zadostne obleke in so morda sploh brez tople spodnje obleke, bodo morali spet nastopiti trnjevo pot preko zime. Zanje se začne doba prezebanja v vlažnih mrzlih podstrešnih ali kletnih prostorih. Da je v takih razmerah solidno in redno študiranje nemogoče, je popolnoma jasno. Spet drugi se morajo dan na dan ubijati s preobilnimi instrukcijami. Morajo se, če hočejo živeti! O koliko je med njimi takih, ki od doma ne dobe niti pare, takih ki so navezani popolnoma nase. Ne dobe od doma zato, ker tudi doma nimajo. In ti se morajo podnevi baviti z vsakovrstnimi posli, samo da morejo izhajati, zvečer pa dolgo v noč študirati. A koliko pri tem trpi njihovo zdravje?! Za te uboge reveže se je zavzela Vincencijeva konferenca za akademike. Kolikim je že pomagala, koliko jih je že rešila bede, koliko mraza, kolikim je omogočila redno študiranje! Pa kolikim bi še pomagala, če bi imela sredstva! Morda se bodo pri vas oglasili nabiralci, ki bodo pobirali za te reveže. Ne odrecite jim svojega daru! Morda vas bo posetila pismena prošnja. Ne prezrite .jo! Vsakršen dar, še tako neznaten v denarju, obleki, perilu ali obutvi bo dobrodošel. Spomnite se svojih sobratov, ki žive v pomanjkanju in pokažite s tem svojo dejansko ljubezen do bližnjega! Vsi oni, ki jim boste s tem kakorkoli pomagali, vam bodo za to iz srca hvaležni. Beda je velika, ljubezen mora biti še večja. Vsa velikodušna darila sprejema »Vincencijeva konferenca za akademike«, Ljubljana, Se-meniška 2, II. nadstropje. — Parfum ohrani svojo vonjavo, ako negujete teio s SAN0PED0MI Sicer pa se pomeša f neprijetnim duhom po potu in smrdil Glavna zaloga ca SANOPED: droge-rija Janfigaj, Ljubljana, Krekov trg. Ljubljana, v decembru 1939. Težave svetovnega gospodarstva, ki se večajo z vojnimi zapletljaji in ovirami mednarodnega značaja, nas morajo zanimati vsak dan bolj in bolj, ker bodo gotovo vplivale na vse naše gospodarstvo in na ves njegov ustroj. Slovenija je sicer še večinoma poljedelska dežela, toda ta večina je že zelo šibka. Mnogo naših kmečkih domov si lahko lasti to ime samo še na polovico, kajti zmeraj več je takih posestev, posebno malih, pri katerih že večina družinskih članov ne živi več samo od kmečkega dela, ampak tudi od zaslužka v bližnjih industrijskih podjetij in tovarnah. Bilo je ob koncu 19. stoletja, ko je tudi naše dežele zajel val industrializacije in liberalnega gospodarstva. Trgovina in industrializacija male obrti sta se razmahnila tudi pri nas. Bilo je konec tistega domačega obdelovanja volne in lanu, ki je posebno na Gorenjskem cvetelo še v sredini 19.stoletja. Brž ko je zmagal nov način dela, se je umaknila tudi stara domača obrt pridelovanja platna in sukna. Ce se je ta domača obrt med nami ponekod ohranila še do sredine 19.stoletja, se je pa morala ista umakniti v mestih že mnogo prej. Prvo večjo tovarno tekstilnih izdelkov smo imeli v Ljubljani že v sredini 18. stoletja. Velik razmah tekstilne industrije v zadnjih 20 letih Moderna tekstilna industrija pa se je v Sloveniji razmahnila posebno v zadnjih 20 letih, to je po svetovni vojni. Mirovne pogodbe so v Srednji Evropi ustvarile celo vrsto samostojnih držav, ki so se za razmah svojega gospodarstva takoj obdale z visokimi zaščitnimi carinami. Tuji kapital pa je tudi rad investiral svoj denar v tako zaščitene industrije zato, ker je bila delovna moč pri nas še zelo poceni, posebno v prvih letih, ko sta bili delavska organizacija in socialna zakonodaja še pomanjkljivi. Tako se je v naših najnovejših industrijskih središčih: v Kranju, Tržiču, Litiji, Mariboru in po raznih manjših krajih na Gorenjskem ustanovilo in zgradilo več tovarn in je trenutno v Zvezi in-dustrijcev včlanjenih 42 podjetnikov, ki imajo svojo »Zvezo delodajalcev tekstilne stroke. »Več manjših V skrajnem južnozahodnem kotu naše države leži zgodovinsko znamenito mesto Ohrid ob istoimenskem jezeru. Kakor povsod, živi v Ohridu in okolici veliko katoličanov, večinoma raznih uradnikov vseh vrst. Večkrat so izrazili željo, da bi dobili vsaj majhno kapelico, če že ni mogoče postaviti cerkve, zakaj župna cerkev je v nad 60 ism oddaljenem Bitolju. Tudi pride v Ohrid med turisti, ki jih je vsako leto več in več, marsikateri duhovnik, ki bi rad tam maševal. Končno je vsem tem željam ustreženo — v nedeljo 3. decembra je bila blagoslovljena v Ohridu nova katoliška kapelica sv. Cirila in Metoda. Slovesnost blagoslovitve te kapelice je ostala v javnosti neopažena, a za katoličane v Ohridu in okolici je bil to dan veselja. Nad 100 se jih je zbralo; prišel je tudi komandant mesta, prišel je komandant mornarice v Ohridu, prišli naši orožniki s svojim poveljnikom kapetanom g. Černetom, prišli so finančni stražniki s komisarjem g. Bra-tetom, ki je obenem tudi predsednik cerkvenega odbora. Iz bližnje Struge je pa okrajni načelnik podjetnikov pa ni včlanjenih v tej zvezi in zato ta slika še ni popolna. Težko bi tudi bilo zbrati podatke o številu skupnih obratnih in delovnih prostorov, ki jih ima tekstilna industrija v Sloveniji. Vsekakor pa je že številka včlanjenih podjetnikov zelo visoka. Delavstvo v tekstilni industriji je vzgiedno organizirano V vsej naši tekstilni industriji je po zadnjih podatkih zaposlenih nekaj nad 17.000 delavcev in ta številka se sklada tudi s podatki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Podjetniki so z delavci in njihovimi organizacijami v letu 1937 sklenili kolektivno pogodbo, ta kolektivna pogodba pa je bila letos dne 6. novembra spremenjena in so delavci dosegli povišanje mezd za 10 odst. To povišanje pa ne velja za nadure in za obveznosti, ki bi izvirale iz čl, 219 do 221 obrtnega zakona. Tekstilna industrija pri nas pa ima še zmeraj relativno največ inozemskih zaposlencev in to posebno med preddelavci. Veliko teh podjetij je tudi v rokah tujega kapitala. Največja je bombažna industrija Največ naših tekstilnih podjetij se peča z bombažno industrijo in sicer kar 39 podjetij in ta zaposlujejo 11.000 delavcev. Naša bombažna industrija ima okoli 170.000 vreten in 6000 tkalnih sta-tev. Le redka so podjetja, ki se pečajo s predela-vanjem volne, lanu in konoplje. , Pri nas v Sloveniji pa dosedaj še nimamo nobene tvornice za umetno svilo, ker nimamo na razpolago dovolj surovin. Gotovo pa bi se tudi ta proizvodnja obnesla, ker surove svile zelo mnogo uvažamo. Naša največja tekstilna podjetja pa so trenutno Jugobruna in Jugočeška v Kranju, Glanz-mann in Gassner v Tržiču, tovarne Mautner v Litiji in pa mariborske tekstilne tovarne s Hutterjem in Predilnico in tkalnico na čelu. Kakor pa smo že omenili, dela poleg njih še cela vrsta tekstilnih podjetnikov, naša tekstilna industrija je še v razmahu in po raznih naših, tudi manjših krajih se še ustanavljajo taka podjetja. g. Kapus pripeljal skupino katoličanov. V bratski slogi Hrvatov in Slovencev se je izvršila tiha slovesnost. Blagoslovitev je opravil kapiteljski vikar skopljanske škofije g. Zakrajšek Viktor ob asistenci kaplana g. Vinka Zaletela in bitoljskega župnika g. Alojzija Turka, ki se je celo leto trudil za nakup hiše in ureditev kapelice, ki je v prvem nadstropju preurejene hiše, dočim je v pritličju lepo dtanovanje.' • vyr • - . Župnik Lojze Turk bi vedel povedati, koliko skrbi in potov je imel, preden je dočakal letošnji 3. december. Zraven mnogih nepotrebnih sitnosti je bilo najtežje finančno vprašanje in tudi pokojni škof dr. Gnidovec je nesel skrb za ohridski dolg s seboj v grob. Pa so prihajali darovi od vseli strani in danes je višina dolga že mnogo znižana, četudi je šo občutna. Zadnji stroški za oltar so bili n. pr. kriti z nenadnim darom neimenovane dobrotnice iz Ljubljane in s precejšnjo zbirko katoliških orožnikov v Ohridu in okolici. Tudi drugače so tamkajšnji katoličani mnogo žrtvovali za kapelico sv. Cirila in Metoda v Ohridu, ki bo še dolgo pričala o njihovi vnemi in požrtvovalnosti. Obstoj tekstilne industrije ie za nas zelo važen S težavami mednarodnega položaja se posebno tej industriji lahko postavljajo ovire, ki lahko zelo nesrečno vplivajo na en del našega delavstva, ki se je v to industrijo že zelo vživel in od katere živi že skoraj ena generacija našega delavskega stanu. Ta industrija potrebuje surovine, ki se uvažajo. Ce je bil že poprej uvoz teh surovin vezan na razne omejitve in težave, se bodo te omejitve sedaj še vsiljevale kot nekaj naravnega, kot posledica razmer. Ker je s temi obrati zvezano toliko našega gospodarstva, moramo pač s silno skrbjo gledati nanje. Kako je naša javnost že dosedaj pozorno spremljala razvoj te industrije, se vidi pač iz dnevnega poročanja o vsem, kar se godi v tej panogi našega gospodarstva. Vsak pojav v tej stroki je našo javnost najbolj zanimal in največ prostora je bilo zmeraj odmerjenega dogodkom, ki so ovirali ali pa pospeševali tekstilno industrijo pri nas. Ce je bila pozornost zanjo že dosedaj tako velika, moramo v sedanjih razmerah še bolj pozorno spremljati njeno moč in usodo. Poleg lesne, usnjarske in rudarske industrije je tekstilna industrija tista, ki daje največ kruha našemu slovenskemu delavstvu. Novi finančni ravnatelj prevzel posle Ljubljana, 11 decembra. Dane« je od upokojenega ravnatelja g. Avgusta Sedlarja, ki je po več kot 35 letnem službovanju odšel v pokoj, prevzel ravnateljske posle in vodstvo ljubljanskega finančnega ravnateljstva novi ravnatelj g. Josip Mosetizh. Novi finančni ravnatelj se je rodil v Trstu, v Ljubljani pa je dovršil gimnazijo. Posvetil 6e je Študiju prava in ga z uspehom končal na dunajskem vseučiliiču. V državno finančno konceptno službo je stopil pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani 1. 1909. Služboval je nato pri davčnem okrajnem obiastvu v Črnomlju, ves čas svetovne vojne in nekaj ča6a tudi še po italijanski zasedbi pa je služboval v Postojni. Od tam je prišel v Ljubljano, kjer je vodil bivšo davčno administracijo, pozneje tudi davčno upravo. Leto dni je služboval tudi pri drinski finančni direkciji v Sarajevu, odkoder se je konec leta 1930 vrnil k finančnemu ravnateljstvu v Ljubljano, kjer je vodil kot šef -posle občega odseka. Finančni ravnatelj g. Mose-tizh je bil v IV-1 položajni skupini že od 1. 1930, po službenih letih je pa najstarejši aktivni finančni konceptni uradnik-pravnik na ozemlju ljubljanskega ravnateljstva. Z ukazom od 22. novembra 1939 je bil postavljen za finačnega ravnatelja v III-2 položajno skupino. Finančni ravnatelj g Mosetizh •i je v svojem dolgoletnem službovanju pridobil nebroj skušenj in sloves izredno vestnega in sposobnega uradnika, ki je vedno pokazal razumevanje in srce za podrejene uslužbence. Za svoje dosedanje delo je dobil tudi najvišja priznanja, 6aj je bil odlikovan z redom 6v. Save IV. stopnje in z redom jugoslovanske krone IV. razreda. Ko nastopa novo in odgovornosti polno službo, mu želimo tudi mi čim več uspeha! Upokojeni finačni ravnatelj g. Avgust Sedla r pa je kmalu po končanih študijah vstopil že 1. 1904 v službo pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Kasneje je služboval pri davčnih upravah v Črnomlju, Krškem, Novem mestu in Celju, dalje pri davčnem okr. obiastvu v Mariboru. Služboval je zatem pri davčni upravi v Mariboru, kjer je 1. 1929 bil postavljen za šefa finančnega inšpektorata, ki je bil tedaj ustanovljen. Nekaj časa je služil pri drinski finančni direkciji v Sarajevu, 1. 1932 je bil postavljen za pomočnika finančnega ravnateljstva v Ljubljani, 1 1935 meseca februarja pa za ravnatelja ljubljanske direkcije. G. ravnatelj Sedlar je z ■uspehom opravljal službo finančnega ravnatelja in je bil vsem uslužbencem ravnateljstva naklonjen in dobrohoten predstojnik, zaradi česar ga bodo prav vsi ohranili v najlepšem spominu, tudi sedaj, ko je šel uživat zasluženi pokojl Pisma v 41 jezikih Polagoma se pisemska in časopisna cenzura uvaja po vsem svetu. To pa marsikje ne gre brez težav. Tudi angleški imperij ima cenzuro, kar v kolonijah ni tako enostavno izvesti. Ta(>M£e Koledar Sreda, 13. decembra; Lucija, devica, rnuie-niča; Otilija, devica. Četrtek, 14. decembra: Konrad, Of.; Spiridion, opat. Novi grobovi f V Radovljici je mirno v Gospodij zaspala gospodična Minka Jcgljič. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Iz lavantinske školije. Za kn.-šk. duhovnega svetovalca je bil imenovan p. Mirko Godina, gvar-dijan minoritskega samostana v Ptuju. Umeščena sta bila za župnika: v Bočni g. Jurij Guzej, I. kaplan v Žalcu; v Šmartnem na Paki g. Franc Časi sen., župnik v Svečini. Postavljena sta bila za župnijska upravitelja: v Svečini g. Franc Babšek, kaplan v Celju; v Šmiklavžu pri Slovenjem Gradcu g. Martin Stefan-ciosa, II. kaplan v Žalcu. Nastavljeni so bili: p, Ladislav Hazemali, O. F. M. Cap., za kaplana v Zavrču; g. Ivan Camplin, izseljenski duhovnik v Franciji, za I. kaplana v Dolnji Lendavi; g. Jožef VoSnjak, župnijski upravitelj v Šmartnem ob Paki, za kaplana istotam; g. Matija Balažic, novomašnik, za kaplana pri Sv. Rupertu v Slov. goricah; g. Jožef Lampret, župnijski upravitelj v Šmiklavžu pri Slovenjem Gradcu, za kaplana v Dobju. Prestavljeni so bili gg.: Franc Tominšek iz Ljubnega v Celje (III.); Franc Korban, III. kaplan v Celju, za II. kaplana istotam; Ivan Sukič iz Dolnje Lendave v Guštanj z delokrogom v Ca.n-kovi; Franc Lasbaher iz Kamnice v Žalec (I.); Franc Smole od Sv. Ruperta v Slov. goricah v Kamilico; Justin Oberžan iz Pilštanja v Št. Ilj pod Turjakom; Franc Jager iz Št. Ilja pod Turjakom v Pilštanj; Jožef Vošnjak iz Šmartnega ob Paki v Žalec (II.) Službeni dopust je dobil g. Jožef Lampret._ Boljši oid lažje delo in več/a sposobnost i pravilno pomerjenimi očali ad UplopSk LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA — Stoletnica Muzejskega društva za Slovenijo. Med najstarejša znanstvena društva v Sloveniji, pa tudi v državi, spada Muzejsko društvo za Slovenijo, ki bo proslavilo v 6oboto, dne 16. decembra 100 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo v slavnostni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani v soboto, dne 16. decembra t. 1. ob 6 zvečer pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena izredni občni zbor. Istočasno bodo tudi zborovanja slovenskih zgodovinarjev in sicer v soboto, 16. t. m. ob 9 dopoldne in ob 3 popoldne v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani. Na zborovanjih bodo predavali naši najvidnejši znanstveniki o aktualnih problefnih slovenskega zgodvinarstva. _ Zveza katoliških mladenk priredi od 26. do 30. decembra v Smihelu pri Novem me6tu duhovne vaje s tečajem KA. Začetek prvi dan ob 6 zvečer. Vzdrževalnina znaša 70 din. Prijave sprejema Zveza kat. kmečkih mladenk, Ljubljana, Miklošičeva cesta 21. — Vsi nvtomobilisti ki nameravajo pregra-diti svoja vozila na pogon z domačimi gorivi, se pozivajo, da javijo podpisanemu odboru vse svoje želje a obenem da sporoče tudi točne podatke o svojih vozilih. Predvsem pride v poštev kot gorivo: plin, oglje in les. Enako pozivamo tudi vse podjetnike, obrtnike ki se ba-vijo s pregraditvijo vozil oziroma strojev na domača goriva, (la nam nemudoma javijo svoj naslov in kakšne pregraditve izdelujejo. Vsa tozadevna pojasnila in prijave naj se pošiljajo na: Odbor za propagando domačih pogonskih goriv pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Ljubljana, Kongresni trg 1 (Avto-klub). — Izredna glavna skupščina Združenja jugoslovanskih glasbenih avtorjev (UJMA), sklicana po predsedniku UJMA za nedeljo, dne 17. decembra 1939 v Zagrebu, se odgodi na nedoločen čas. Sklicanje izredne glavne skupščine UJMA bo objavljeno na isti način. _K smrtni nesreči v Blanci, o kateri smo poročali v »Slovencu«, dne 5. decembra in pri kateri je izgubil življenje 60 letni Jože Hodnik, moramo pripomniti, da si pokojni Hodnik ni naročil tovornega avtomobila pri g. Jesenku v Krškem, ampak pri g. Maksu Buršiču v Stari va6i in torej ni avto-prevozno podjetje g. Jesenka v nobeni zvezi s to nesrečo. Sicer pa je 6mrt Jožeta Hodnika le nesrečen slučaj. — V Krko fe padel in utonil. V Čatežu ob Savi je živel gozdar v pokoju g. Slavko Drešček. V svojem težkem poklicu 6i je nakopal naduho, zato je moral predčasno — šele 46 let star — v pokoj. Preselil se je v Čatež, kjer je upal, da si bo od svoje bolezni opomogel. V nedeljo zvečer se je vračal s sprehoda proti domu. Med potjo ga jc napadla naduha, zato 6e je Drešček naslonil na ograjo nad Krko. Nenadoma pa je zaradi hudega napada in oslabelosti izgubil ravnotežje in padel po 6trmem bregu Jčaj jph4Wj££e? Na tem mestu ste, gospod urednik, zadnje dni priobčili neVaj misli o modernem miklavievanju in se je graja delila ljubljanskim trgovcem, češ da v svojih izložbah dajejo prednost peklenščku pred debrotnim Miklavžem. — Kaj pravite na to, da v nekem podeielskcm mestecu na Gorenjskem fitalniško društvo takole razglaša počeščenje svetega Nikolaja: »V torek zvečer miklavievanje za odrasle s plesom». I\aj pravite, kdo bo plesal? Ali Miklavž, ali angelci, morda pnrkeljni, kar pa iz vabila ni razvidnoP Ali pa mislijo napredni prosvelljenci, da je Miklavžev večer neke vrste predpustna zabava. — Kako čudno so se zmedli pojmi gotovim ljudem! Vsaj malo poezije mladinskega praznika bi morali ohranili tudi za poznejča leta. Ali niso tudi taki pojavi znamenje vedno bolj pr odira jočega zboljševiziranja vsega mišljenja in življenja, uničevanje obstoječe krščanske kulture? naravnost v Krko in utonil. Njegovega trupla doslej še niso našli. — Konjski tat jo je skupil. V hlev posestnika Korošca v Grobljah pri Št. Jerneju na Dolenjskem sta se ponoči vtihotapila dva tatova. Hitro sta skočila k jaslim in pričela gladiti konja po glavi in grivi, istočasno pa ju tudi odvezovati od jasli. V trenutku, ko sta konja obrnila od jasli in ju hotela odpeljati iz hleva, jima je zastavil pot domači sin Janez, ki je začel udrihati z gorjačo po obeh. Eden izmed tatov je tako obležal na tleh, drugemu 6e je pa posrečilo, da je pobegnil. Koroščev sin Janez je to noč slučajno ležal v hlevu ter videl početje tujcev. Ker je bil neznanec hudo ranjen, eo ga naložili na voz in odpeljali k zdravniku v Kostanjevico, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa odredil prevoz v brežiško bolnišnico. Med potjo v Kostanjevico je Janez srečal orožniško patruljo in ji povedal, kaj se je zgodilo Orožnika sta ugotovila, da je ranjeni tat 33 letni Mustafa Aladič iz Imotskega pri Ercegno-vem, njegov pobegli tovariš pa je Josip Mencilj iz Samobora. Orožnika sta ranjenca spremila do bolnišnice v Brežicah. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Jose!« grenčice. '— Na rojstni dan dobil za darilo 6 mesecev ričeta. Zelo elegantno oblečen je 6tal pred 6odniki malega senata v Ljubljani mesarski pomočnik Mazovec France, ki je prav včeraj, 12. t. m. dopolnil 29 let. Bil je znanec in tovariš proslulega tolovaja Salaja, ki je bil lani obsojen na 9 let robije zaradi mnogovrstnih vlomov in tatvin. Mazovec je od Salaja prejel v darilo drago lovsko puško Beden-kovo iz Kranja in daljnogled. Ko je Salaj lani 4. januarja pobegnil iz bolnišnice, mu je dajal zatočišče do 30. aprila. Na svojem domu ga je pred orožniki skrival. Njegova mati pa mu je donašala hrano. Salaj je podnevi 6pal, ponoči pa plenil. Plen je skrival Salaj pri Mazovcu. Mazovec je bil obtožen prestopka prikrivanja ukradenega blaga in prestopka potuhe. Vse je tajil. Zatrjeval je, da Salaja sploh ne pozna in da ga ni nikdar videl v svojem življenju. Salaj sam pa je povedal v preiskavi, da sta se bila seznanila v ljubljanskih zaporih. Tudi domači 60 ga 6ilno pokopali, France Mazovec je na svoj rojstni dan prejel 6 mesecev strogega ričeta. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — Zaradi poizkušenega požiga je bil Štefan Dervarič iz Latahovcev obsojen pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti na 4 mesece strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 1 leta. Rad se je prepiral s svojo ženo in je vselej grozil, da bo zažgal hišo. Nekoč je že hotel zažgati slamnato streho na svinjaku in je le sosed preprečil nesrečo. p4> dh&Gtfi * 120.000 din nagrade je razdelil škoi dr. Ak-šamovič med svoje nameščence ob priliki 700 letnice djakovske škofije. Dne 7. decembra je namreč preteklo 700 let, odkar je papež Gregor IX. potrdil darilno listino kralja Kolomana, s katero je le-ta daroval veliko posestvo v Slavoniji za vzdrževanje bosanskih škofov. Tedaj je bila tudi ustanovljena djakovska škofija. Ob priliki tega pomembnega jubileja je djakovski škof dr. Ante Akšamovič razdelil 120.000 din med svoje nameščence in s tem pač najlepše proslavil to obletnico. * Vaški »prerok« umrl. V Lukovici pri Te-tovu je v visoki starosti umrl kmet Pejo Pe-povič, ki je že leta 1908 napovedal balkansko in svetovno vojno. Najprej so se vaščani zaradi tega prerokovanja iz njega norčevali, ko pa se je prerokovanje uresničilo, je njegov ugled silno zrastel. Pepovič je bil tudi glede vremenskih izprememb silno občutljiv. Vedel je že dan poprej, če bo deževno ali viharno vreme. Imenovali so ga zato »živi barometer« in kmetje so ga radi spraševali za svet, ker se ni nikoli zmotil. * 40 let je hranil, da je mogel odriniti na potovanje okrog sveta. V Vranju živi vpoko-jeni veterinarski nadzornik Jovan Antič, edini Jugoslovan, ki si je privoščil zabavno potovanje okrog sveta. Že kot gimnazijec si Antič ni ničesar bolj želel, kakor da bi mogel potovati. Ko je končal študije, je seveda moral sprejeti službo, da se je preživel. Medtem, ko je v vasi zdravil konje in krave, je neprestano sanjal o daljinah, ki so ga vabile k sebi. Tako se je odločil, da bo hranil dinar za dinarjem, tla bo končno mogel uresničiti svoje otroške sanje. Celih štirideset let je varčeval in hranil, dokler si ni prihrunil toliko, da je mogel nastopiti potovanje, ki ga je privedlo okrog vsegu sveta in ga bogato odškodovalo za vsa pritrgovanja štiridesetih let. * Sina je spravil na beraško palico. Novo-sadsko okrožno sodišče je obsodilo na leto dni ieče 70 letnega kmeta Ilijo Lukiča iz Bačke rulunke, ker je 10. septembra letos svojemu sinu, s katerim je živel v sovraštvu, zažgal hišo, ki je pogorela do tal. Sin je zaradi tega prišel na beraško palico. * Tvornica prediva zgorela. V noči od 9. na 10. decembra je v vasi Viškovac pri Djakovu zgorela tovarna prediva. Ko je požar izbruhnil, so v nekaterih oddelkih tovarne bili delavci pri delu. Zaradi hitrega širjenja požara so 6e delavci komaj rešili. Eden od njih je dobil tako hude opekline, da 6e je onesvestil. Djakovski gasilci so z veliko vnemo gasili in reševali, kar se je dalo. Kljub temu pa znaša škoda nad pol milijona dinarjev. * Ženska t rogom na glavi. V prilepsko bolnišnico je prišla te dni neika kmetica, ki je po dolgem cincanju slednjič izustila, kaj ji leži na 6rcu: na temenu glave ji je zrastel rog, ki silno kazi njeno lepoto. Ko je ženska odložila naglavno ruto, so zdravniki na veliko presenečenje opazili kakih 6 cm dolg rožen izrastek na temenu. Ženska je pripovedovala, da ji je rog začel rasti pred tremi leti. Zdravniki 6o kmetico s preprosto operacijo rešili tega nenavadnega okrasa, zaradi katerega je bila v domači vasi tarča zasmehovanja. Nekaj ur pozneje je ženska že odšla proti domu vsa srečna, vendar pravijo, da se je vsak hip Upala po glavi, da bi se znova in znova prepričala, ali roga res ni več ... * Šestletno dekletce zgorelo. V neki vasi pri Fojnici v Bosni je 6 letno dekletce Jasima Juzu-novič padlo na ognjišče in zgorelo. * Orožniki ustrelili zloglasnega roparja. Te dni ponoči je orožniška patrulja v bližini Dugega sela na Hrvatskem naletela na cesti na sumljiv par, moškega in žensko. Ko so orožniki hoteli par legitimirati, je moški zbežal na eno stran, ženska pa na drugo 6tran. Orožniki so stekli za moškim in ga pozivali, naj se ustavi. Ko so bili že precej blizu njega, se je neznanec obrnil in oddal iz samokresa 6 strelov na zasledujoče orožnike. Ti so v samoobrambi prav tako odgovorili z ognjem ter neznanca ubili. Naslednjega dne je komisija ugotovila, da je ustreljeni neznanec prosluli razbojnik Ivan Meglič iz Lupoglave, ki je imel na vesti več drznih roparskih napadov in je svojčas že odsedel osem let robije. * 13.000 rib se je zastrupilo od nesnažne vode. Iz Sremske Mitrovice poročajo: Zaradi hudega deževja je narastla Sava in prav tako gorski potoki v Fruški gori. Voda je poplavila vse ribnike v okolici Jalije, pri čemer se je okrog 13.000 rib zastrupilo. V potok, ki 6e je razlil čez bregove, se steka namreč odvodni kanal ondotne električne centrale, katerega voda je pomešana 6 katranom. Ribiči so sklenili, da se pritožijo na upravno blast. * Nečedni posli vaškega grobarja. V vasi Ba-bina greda v Slavoniji, kjer Teži eno najstarejših in najlepših pokopališč, so zadnje čase opažali, da izginjajo s pokopališča križi. Pokopališče je urejeval in nadziral vaški grobar Martin čivič, ki pa ni vedel nič povedati o tatovih, ki kradejo križe. Te dni pa je cigan Andrija Radosavljevič, ki se bavi s prekupčevanjem starega železa, pripeljaUV Vinkovce večjo količino starega železa, med katerim je bilo tudi precej nagrobnih križev. Ko je trgovec, ki mu je cigan ponudil železo v nakup, opazil, da so med železjem tudi nagrobni križi, se mu je 6tvar zadela sumljiva in je cigana naznanil orožnikom. Pri zaslišanju je cigan priznal, da je železne nagrobne križe kupoval od grobarja Či-viča, ki jih je kradel na domačem pokopališču. Tudi Čivič je priznal tatvino križev. * Pametni konji. 52 letni kmet iz Tavankuta pri Subotici je te dni napregel konje in se odpeljal v sosednjo vas. Komaj pa je bil nekaj kilometrov iz domače vasi, ga je na vozu zadela kap in je v nekaj trenutkih izdihnil, Kakor hitro sta konja začutila, da so vajeti popustile, sta 6e sama od sebe sredi ceste obrnila in pripeljala voz z mrtvim gospodarjem na domače dvorišče, Anekdota Ko je bil maršal Haeseler še polkovnik in poveljnik konjeniškega polka, je naročil svojim častnikom, naj preizkusijo vojake, če bodo uganili, koliko je ura. Nekega novinca, ki je bil zelo visoke postave in je po rasti daleč nadkriljeval poveljnika, je sam vzel v roke. »Jaz bom sedaj gledal na uro in vi boste zaklicali »stoj«, ko bo po vašem mnenju preteklo pet minut.« Tako se je tudi zgodijo. Novinec je nepremično stal pred polkovnikom, gledal cez njega, in na sekundo točno zaklical »stoj«. »Odlično,« ga pohvali polkovnik. »No, kako pa ste mogli tako točno pogoditi čas?« Nemalo se je Haeseler začudil, ko mu je vojak odgovoril: »Za gospodom polkovnikom namreč stoji cerkveni zvonik z uro.« Moderna cestna zveza Ljubljana-Bled Že več let modernizirajo državno cesto, ki pelje na Gorenjsko in letos so najvažnejša dela pri modernizaciji te ceste bila končana. Tako je bila pred nedavnim izročena prometu betonirana cesta od Kranja do Naklega. Še pred božičem pa bo izročena prometu betonirana cesta od Jeperce do Kranja. S tem bo modernizacija ceste od Ljubljane navzgor dosegla že Naklo nad Kranjem. Prihodnje leto bo dograjen še kos ceste, ki gre v novi smeri mimo Naklega in priključen na spra-meksirano gorenjsko cesto nad Naklem. Sprame-ksirana državna cesta gre do Podvina, kjer se modernizacija državne ceste končava. Banovina pa je predlanskim in lani gradila moderno cesto od Podvina do Lesc. Ta graditev naj bi služila sodobni cestni zvezi Bleda z modernizirano državno cesto. Stara banovinska cesta je šla od Podvina proti Radovljici v ostrem ovinku in tudi klancu, nova smer pa jo presekala vse ovinke. Od Podvina naprej gre cesta najprej po velikem nasipu, nato pa skozi globok usek. Ko pride iz tega odseka zopet na nasip, se odpre potniku veličasten pogled na Radovljico, ki ima v ozadju vso triglavsko pogorje. Prav tako se neprestano s te ceste kažejo izredno lepi razgledi na Karavanke. Modernizirana cesta gre blizu Radovljice naprej proti Lescam ln ee spušča z nadvozom čez železniško progo za leško postajo proti asfaltiranemu' leškemu klancu. Tu se tudi priključi na že asfaltirano cesto, ki vodi Iz Lesc proti Bledu. Preteklo soboto je bila ta modernizirana banovinska cesta izročena prometu. Dograjena je popolnoma v ravnini, kjer je cestišče betonirano. V klancih pri Podvinu cesta ne bo betonirana, ampak bo izdelana v asfalt — makadamu, ali pa deloma tlakovana s kockami. Prav tako bo pri-ključek na leški klanec dobil površinsko obde- lavo v asfalt-makadamu. Zaradi tega je zasedaj cesta pri podvinskem in na leškem klancu izdelana le z navadnim valjanim makadamskim cestiščem. Prihodnjo pomlad bodo pa definitivno uredili tudi klance, čez katere bo čez zimo šel promet neovirano. V Lescah je že pripravljenih za asfaltiranje 20 vagonov asfalta. Spomladi pa bodo vsak klanec asfaltirali lahko v 14 dnevih, tako da promet ne bo oviran. Čez zimo bodo uredili tudi kolesarsko stezo ob tej cesti. Cesta je dolga okrog 7 km in bo popolnoma urejena veljala okrog 13 milijonov dinarjev. Dragi so bili posebno velikanski nasipi in globoki usek v bližini Podvina. Na vsej cesti so namreč morali odkopati okrog 130.000 kubičnih metrov gramoza in kamenja. S tem je zvezi Ljubljane z Bledom v glavnem modernizirana, številni ovinki in strmi klanci so odpadli in zaradi tega avtomobilist lahko pride iz Ljubljane na Bleg že v tričetrt ure, dočim je bilo to prej pri najbolj divji vožnji komaj mogoče v dobri uri. Banovina se je letos lotila nndaljne modernizacije, uredila bo cesto na Bledu in sicer od hotela Toplic mimo Petrana> in naprej mimo Suvobora do mesta, kjer se od ceste v Bohinj odcepi cesta na kolodvor. Ozka cesta bo na mnogih mestih razširjena, padlo bo tudi nekaj hiš. V bližini vile Avgusta Praprotnika pa se bo modernizirana smer ceste umaknila staremu ostremu ovinku na ta način, da bo šla po okrog 50 metrov dolgem tunelu. Za sedaj jo tehnični oddelek banske uprave že začel vrtati tunel. Delo opravlja oddelek v lastni režiji. Pri moderniziranju ceste skozi Bled bo tehnični oddelek pazil zlasti na to, da zaradi cestnih del ne bo trpel promet za časa sezone v poletnem času. Ljubljana,13. decembra Gledališče Drama. Sreda, 18.: »Kozarec vode«. Red B. Četrtek, 14.: »Številka 72«. Izven. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Petek, 15. ob 15: »Striček Vanja«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 16.: »Tri komedije«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Sreda, 13.: »Sabska kraljica«. Red Sreda. Gostuje Josip Gostič. Četrtek, 14.; »Gorenjski slavček«. Red Četrtek. Petek, 15.: »Nižava«, Premiera. Premierski abonma. Sobota, 16.: »Gorenjski slavček«. Izven. Slavnostna predstava v proslavo 20 letnice Univerze kralja Aleksandra I, Radio Ljubljana Sreda, 13. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila —- 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Veseli češki godci in pevci (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Klavir, koncert (Silva Hrašovec) — 14 Poročila — 18 Mladin. ura: a) Slovenski literarni zemljevid (prof. Fr. Vodnik); b) Kaj pravita znanost in tehnika (prof. M. Adlešič) — 18.40 O štajerskih gradovih (Leo Pettauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Organizacija našega narod, gospodarstva in social. organizacij (E. Galijan, Zgb) — 19.40 Objave — 19.50 Fotografiranje v naravnih barvah (prof. Fr. Bajd) — 20 Koncert zbora Glasbene Matice — 20.45 Operni odlomki (plošče) — 21.15 Ci-mermanov kvartet — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Pesmi in napevi iz zvoč. filmov (plošče). Dragi programi Sreda, 13. decembra: Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20 Ljubljana — Bratislava: 19.40 Zab. okne. — Sofija: 20 Vok. in instr. konc. — Be-romiinster: 20.15 Bachove kantate — Budimpešta: 20.20 Igra — 22.05 Klavir — 22.35 Cig. ork. — 23.20 Plesna gl. — Bukarešta: 20 Operna gl. — Stockholm-Hi>rby: 20.55 Olsonov »Te Deum« — 22.15 Moderna plesna gl. — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. — 21 Moderna gl. — 22 Operetna gl. — Rim-Bari: 21 Igra — FIo-renca: 20.45 Verdijeva opera »Trubadur« — London: 19.15 Pisan spored — 21.05 Ork. konc. — Oslo: 20 Ork. konc. — 22.15 Plesna gl. —i Sottens: 20.35 Spevoigra — 22 Plesna glasba. Prireditve in zabave Prosvetno društvo Trnovo priredi drevi ob 20 četrti prosvetni večer pod naslovom »Rdeči raj«. Predavanje, ki ga bodo pojasnjevale številne 6kioptične slike, bo imel g. Breznik Albin. Prelovec spada med najbolj popularne slovenske skladatelje. Pot mu je utrla njegova pesem »Jaz bi rad rudečih rož«, ki je bila splošno znana in se je pela tako pogostokrat, da je skoro ponarodela. V pravem pomenu besede ponarodela pa je njegova žalostinka »Doberdob«. Prelovčev spomin bo počastilo pevsko društvo Ljubljanski Zvon, katerega pevovodja je bil pokojni Prelovec skoro 25 let, na koncertu Prelovčevih skladb, ki bo v petek, dne 15. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični, dvorani, vstopnice" pa So v pfedprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.. ; Naše, rojake, ki bi; morali iz zasedenega ozemlja v naše kraje in so pogostokrat, posebno v zimskem času brez posla, podpira pevsko društvo »Tabor«. Zbor laborašev bo priredil v ponedeljek, dne 18. t. m. koncert na korist te podporne akcije. Na koncertnem sporedu so različni naši zbori in samospevi. Zbor vodi pevovodja Guček. Koncert bo v mali Filharmonični dvorani v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 20. Predprodaja vstopnic v kjigarni Glasbene Matice. Predavanja Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani priredi drevi ob 8 v prostorih prosvete predavanje g. Fran Erjavca: O naši gospodarski pripravi za morebitno vojno, Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Danes, v sredo, 13, t. m. bo ob 20 predaval univ. prof. dr, Fr. Štele o temi: Umetnost pri zapadnih Slovanih — I. del. Vstop prost. (S 6kioptičnimi slikami,) Pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana-mesto zaradi nenadnega obolenja g. Eredavatelja to sredo dne 13. decembra t. 1. ne o predavanja. Sestanki Kolo len zadrugark sklicuje za dne 13. t. m. v dvorani glasbenega društva »Sloga« ob 20 6voj redni članski sestanek s predavanjem in razgovorom o bodočem delu. Članice vabljene, da se sigurno udeleže tega sestanka in pripeljejo seboj prijateljice eomišljenice. Predavala bo gdč. Marija Kržičeva: »Žena in njena zaposlitev«. Barjansko okrožje Z. F. O. ima drevi ob pol 6 redno sejo v salezijanskem zavodu na Rakovniku. Vsled važnosti seje je udeležba za vse odbornike strogo obvezna. — Tajnik. V Rokodelskem domu bo drevi ob 8 širši sestanek Fantovskega odseka. Vabimo vse člane, kakor tudi druge obrtne in rokodelske mojstre, pomočnike ln vajence, da se tega sestanka, na katerem bo zanimivo predavanje, gotovo udeleže. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-mesto ima svoj letošnji redni občni zbor z običajnim redom v soboto dne 16. decembra t. 1. ob pol 20 v salonu gostilne »pri Mraku«, Cesta 28. oktobra. Udeležba je za člane dolžnost. Naše dijaštvo Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima drevi ob 8 redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljenil Kongregacija za akademičarke ima drevi ob četrt na osem sestanek v frančiškanski kapeli. — Vse in točno I Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Poizvedovanja Zavit kos novega blaga je v ponedeljek zvečer nekdo našel pred stolnico in ga oddal v trafiki Šouka: nasproti stolnice, kjer ga dobi, kdor ga Je izgubil. Izgubil sem listnico z dokumenti. Najditelja prosim, naj mi proti nagradi vrne vsaj akademsko izkaznico. Ivo Bricelj, Ljubljana, Skoblerjeva ulica. Dva ključa sta bila najdena v Dnlmntinovi ulici. Dobita se v podružnici »Slovenca« na Miklošičevi cesti 5. - LJUBLJANA Verouk na ljubljanskih gimnazijah v nevarnosti Pred dobrim tednom smo priobčili splošno opozorilo o čudnem zapostavljanju verouka na srednjih šolah. To opozorila pa, žal, na merodajnih mestih ni našlo nobenega vidnega odziva. Že polne tri meeece poučujejo tako zvani honorarni ka-teheti skoraj polovico veroučnih ur brez vsakega honorarja ali celo samo z dovoljenjem, da smejo poučevati brezplačno. Da bo javnost točno in nepristransko informirana, kako se pri nas prosvetna oblast briga za verouk na srednjih šolah, prinašamo nekaj številk z ljubljanskih državnih gimnazij. (Od drugod številk še nimamo; stanje pa tudi po drugih me?tih ni boljše.) V Ljubljani imamo 5 državnih gimnazij: klasično, I. drž. realno (bivša realka), II. drž. real. na Poljanah, III. drž. real. za Bežigradom in novo žensko realno gimnazijo s prostori na učiteljišču. Na teh petih zavodih je letos skupaj 139 razrednih oddelkov. To zakonu mora imeti vsak oddelek po dve uri tedensko verouk; torej skupno 278 veroučnih ur. Po istem zakonu je zato potrebnih vsaj 15 profesorjev z 18 urami tedensko, če tudi suplenti poučujejo toliko. Dejansko pa je stanje učnih moči za verouk naslednje: Redno nastavljenih je skupno samo 9. Honorarni z dekretom 4. »Honorarni« z dovoljenjem za brezplačno poučevanje 8. Predpisane veroučne ure (278) poučujejo takole: 156 po zakonu redno nastavljeni kot suplenti in profesorji. 10 ur isti kot neplačane nadure. 70 ur honorarni, brez honorarja vse tri mesece. 42 ur »honorarni« ne samo brez honorarja, marveč vse tri mesece celo brei pravega dekreta. Dejansko je honnriranih samo 156 ur, torej komaj dobra polovica! Ker so prizadeti kateheti sklenili, da naprosijo svojega škofa, da jih v znak protesta nad tem očividnim zapostavljanjem verouka v srednjih šolah, odpokliče in jih uporabi drugje, če se razmere takoj ne urede, je nevarnost zmeraj večja, da bo približno polovica ljubljanskih dijakov brez verouka. Mimo tega dejstva v sedanjem domačem položaju in splošnih razmerah v svetu ne moremo iti mirno in brez besed; kajti ravno verouk mora nuditi naši mladini pravi razgled v svet in oporo v vrvežu sodobnih zmot. Zato v imenu slovenske in posebno katoliške javnosti apeliramo na kralj, bansko upravo, da poskrbi, da v Sloveniji ne bo verouk zastonjkarski in odvišen predmet na gimnazijah. Čudno je, da se za vse druge predmete najdejo krediti, samo za verouk ni mogoče izvrtati niti novih nastavitev niti honorarjev za začasne učitelje; zanje je samo še dovoljenje, da smejo brezplačno poučevati! Zvedeli smo tudi, da je bilo v letošnjem preračunu predvidenih tudi 30 su-plentskih mest za verouk; ta suplentska mesta so bila tako enostransko oddana, da Slovenija ni dobila niti enega! Kdo je kriv te enostranosti? Pretresljiva drama, ki se ie dejansko odigrala na teate^kib deskah, istočasno pa tudi na odru v srcih dveh mladih ljudi . . . louls louvet Dallo, Claude Dauphin, Odette Joyeox življenja Globoko zasnovana umetnina — film velikih umttnikov ia ljudi, ki* ljubijo umetaost Zastrupljena mladost KINO UNION Premiera ob 16., 19., In 21. uri lalaten 2 2-21 cembra. V ponedeljek je snežilo tja do poznega večera, nato se je nekoliko zjasnilo in zjutraj je povsod pomrznilo. Čez dan pa je včeraj nastopilo južno vreme, da je skromen snežni plašč po ravninah kmalu izginil. Včeraj dopoldne so se pokazali gorski velikani v V6em svojem kristalnem sijaju. Popoldne pa se je zameglilo. Mnogi napovedujejo, da bo zima prav huda in da bomo imeli mnogo snega. Smučarji in sankarji se tega veeele. Stari očanci, ki so pretolkli že mnogo hudih in milih zim, pa zatrjujejo, da to zimo ne bo veliko snega. Sklicujejo 6e na ev. Barbaro Star vremenski rek nam pravi tako: »Na sv. Barbare malo ali nič snega, da se na njivah vidi 6trnišče, potem 6e to vidi V6ak nadaljnji mesec«. Letos je bila Barbara brez 6nega. 1 Živahni posli s hišami in parcelami. Po zapiskih zemljiško-prometne komisije sme letos na trgu z nepremičninami dosegli vsekako rekord. Druga leta je bilo zaznamovanih celo leto po največ do 500 zemljiških in hišnih kupčij, letos je bilo v zadnjih 3 mesecih že pri komisiji zaznamovanih 477 kupnih pogodb. Letos pa ie bilo doslej tej komisiji predi ki se tičejo sprememb lastninske^ pravice na hi- prijavljenih že 1.679 predlogov od raznih strank, I Sestanek JRZ za kolodvorski okraj iz tehničnih vzrokov ne more biti v četrtek 14. decembra, temveč šele v ponedeljek 18. decembra. 1 Zlata nedelja za nakup božičnih daril je letos v nedeljo 17. decembra. Kupujoče občinstvo se naproša, da izrabi to priliko v ljubljanskih trgovinah, ker bodo trgovine, kakor že objavljeno, v nedeljo 24. ves dan zaprte. 1 Vincencijeva konferenca za župnijo Marijinega Oznanjenja v Ljubljani vljudno poroča, da se od sedaj naprej prodajajo nakaznice Družbe sv. Vincencija Pavelskega za podpiranje siromakov, izdane od Karitativne zveze, v pisarni »Pax et bonume, frančiškanski prehod. Cena za en blok po 20 listkov znaša din 5. 1 Lep venec je poklonilo vojnim žrtvam na pokopališču pri Sv. Križu tudi združenje bivših mornarjev in sicer po tajniku združenja, magi-etratnem uslužbencu g. Dragu Dernovšku. 1 Trgovski ples. Na številna vprašanja naznanja Klub absolventov trgovske akademije, da je tudi v letošnjem predpustu nameraval prirediti »Trgovski ples« ,kakor ga je z velikim uspehom priredil že v poslednjih dveh letih. Z ozirom na splošni položaj pa je klub to namero opustil, zaradi česar trgovskega plesa letos odnosno v letošnjem predpustnem času ne bo. 1 Po novi cesti v Tivoliju, ki ob železniški progi veže Cesto v Rožno dolino in Lattermannov drevored, še vedno vozijo kolesarji,-čeprav jih mednarodne značke opozarjajo, da je vožnja tudi s kolesi po tej cesti strogo prepovedana, saj je vendar namenjena samo mirnim sprehajalcem po Tivoliju. Kolesarje torej opozarjamo na prepoved vožnje po tej cesti, da ne bo kake nepričakovane globe. — Korpnlentnim in mišlčastim, pri katerih se pokazufejo znaki raznih težav ▼sled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joselove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma —- seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za sbujšanje. Reg po min. toc. pol. in n. zdr. S-br. 15 485 25. V. 35. 1 Za mestne reveie je darovala 150 din tvrdka Jeločnik in Simončič, Pred škofijo št. 13, v počaščenje pok. kanonika g. Jo6ipa Šiške, a mestna vrtnarija je v znamenje tega darila na krsto položila preprost venec. G. A. Ebenspanger, trgovina s semeni in deželnimi pridelki, je poslala 500 din za božičnico in za revne otroke v stari cukrarni. G. Bogomil Kobal, Dvorakova ulica 10, je daroval 300 din; g. A. Jovanovič, Livarska 3, je poslal 300 din za najbednejše v stari cukrarni. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu obdarovanih in prosi dobrosrčne občane, da posnemajo te dobrotnike pri pripravah za božične praznike. 1 Zamrznjene vodovode tali brez razkopavanja zidu z električnim aparatom Avgust Č o k e r t, klepar, vodovodni instalater, Gregorčičeva ulica 5, telefon 24-70. 1 Fra Diavolo v Ljubljani. Za razvedrilo ljubljanskega občinstva si je uprava kina Sloge preskrbela film, kateri bo s svojo vedrostjo, zdravim humor- nekaj leti navdušil vse ljubljanske kinoobiskovalce. Film je posnet po znani Aubertovi komični operi »Fra Diavolo«. Če vam povemo še, da imata v tem filmu glavno vlogo Stan Laurel in Oliver Hard, mislimo, da vam lahko jamčimo za izvrstno dveurno zabavo pri tem filmu. Film je na sporedu le nekaj dni, zato ga priporočamo vsem, da si ga čimpreje ogledajo. i Vihravo vreme. Meteorološka zima se tako-rekoč pri nas jjričenja že e 1. decembrom. Astronomske in koledarske zime pa je začetek 21. de- šah, vilah, parcelah in posestvih. Promet je v zad' njih treh mesecih dosegel že nad 20 milijonov din. 1 Maloželezniški družbi. Pred kratkim smo brali, kako M2 skrbi za izpopolnitev voznega parka in kako se trudi, da bi nudila potnikonl čim večjo udobnost. To je vse lepo in hvale vredno. Vendar pa je treba gledati na pr. tudi na to, da ne vozijo tramvaji od 12—14 na progi v Št. Vid le na vsakih 12 minut, ampak vsaj na vsakih 6 minut. Tako bi bilo prav mnogim ustreženo, zlasti pa onim, ki imajo službo malo dalje od [>ošte in jim zato ni mogoče vloviti tramvaja, ki odpelje kmalu po 12. Vsi ti morajo često čakati na odhod naslednjega tramvaja skoraj do pol ene. Tako potem človek ne ve, ali naj se doma kar pred vrati obrne, da bo prišel še do dveh v mesto, ali naj obeduje. Mislim, da bi MD že še utrpela par voz in voznikov, ki bi potegnili potnike od remize do Št. Vida in tako odpravila nedostatke in neljubo stopicanje pred pošto. Vsi prizadeti bi bili MD zelo hvaležni za uvedbo tega manjkajočega voza. — Potnik. Ki □ S M MARIBOR Hutterjeva elektrarna na Pohorju Zanimive podrobnosti velikega načrta Opetovano smo že v »Slovencu« pisali o velikih načrtih, ki jih namerava izvršiti mariborska tekstilna tovarna J. Ilutter in drug na Pohorju. 'Zgraditi namerava na Lobnici veliko električno pentralo, v Rušah pa tovarno za izdelovanje umetne svile, ki bo dobivala pogonsko energijo od omenjene elektrarne. V jSlužbenih novinah« je bil nedavno objavljen razglas banske uprave, v katerem se na podlagi odredb zakona o izkoriščanju vodnih sil pozivajo vse prizadete ustanove in zasebniki za vložitev morebitnih prošenj za podelitev predhodnega dovoljenja za vodno silo Lobnice. V tem razpisu so objavljeni tudi zanimivi podatki o gradnji Ilutterjeve elektrarne. Tvrdka J. Hutter in drug v Mariboru je predložila banski upravi generalni načrt za zgradbo hidrocentrale v Smolniku, občina Ruše. Načrt predvideva izrabo vodne sile potoka Lobnice in njenih desnih pritokov Črnove, Kraljiščice in Verne. Voda vseh teh potokov-se namerava skupno zajeti v dolini Lobnice pri Bajgotu, kjer je dolina nad vodopadom Sumikom najbolj ozka. Tu je predvidena pregrada, ki bo zaprla vso dolino do vrha, tako da bo za njo nastal nabiralnik, velik kakor majhno jezerce, ki bo preplavil okrog 12 hektarov zemlje. Voda potoka Verne, ki se izliva v Lobnico pod projektirano pregrado, se bo s posebnim cevovodom napeljala v nabiralnik. Pregrada bo imela obliko loka ter bo na obeh straneh zasidrana globoko v skalovje. Od nabiralnika bo izpeljan v dolino tlačni cevovod, ki bo položen deloma v rovih, deloma pa prosto do vodnega stolpa, ki bo zgrajen pod zemljo nekako na sredini poti med pregrado in dolino. Od vodnega stolpa bo izpeljan cevovod do hidrocentrale v dolini pri Smolniku. Cevovod bo dolg 6099 metrov. V območju nabiralnika bo preplavljena tudi obstoječa drča za spravljanje hlodov z vrhov Pohorja v dolino. Da se omogoči spravljanje lesa bo nad gladino vode v nabiralniku kot zveza med preostalimi deli drče napravljen zidan kanal deloma v obliki akvedukta. Ker teče drča po dolinah potokov Lobnica in Črndva, bo v obeh potokih zgrajen poseben jez za odvajanje vode v zidan kanai. Zaradi naprave hidrocentrale bo omo- jem in krasnimi arijami, navdušil vsakogar. Gotovo • ztuau nanai. /.uruui naprave uiuiwcuu aie uu uiuu-se ie spominjate filma »FRA DIAVOLO«, ki je pred I gočeno obratovanje osmerim žagam, ki leže med Franeo»ki mornarji h straši. Muruuiee vseh »ojujočih se držav ss opremljene s posebno močnimi strojnicami, ki imajo premor do 3 cm in ki m letalom posebno nevarne Bajgotom in dolino. Vodna moč teh naprav se namerava nadomestiti z električno energijo. V hidrocentrali se predvidevajo 3 turbine z maksinidltio 'zrn&£h kaj let ter bi prinesla velik zaslužek številnim delavcem, ki bi bili pri teh gradbenih delih zaposleni. Istočasno pa bi pridobila vsa Dravska dolina veliko tudi z nameravano novo tovarno umetne svile, ki bi dajala stoterim delavskim močem možnost lepega zaslužka. Za Dravsko dolino, ki je dosedaj zaradi slabe konjunkture v lesni trgovini toliko trpela zaradi brezposelnosti, bi bila to ogromna pridobitev. Da misli tovarna Hutter resno z izvedbo teh načrtov, dokazuje tudi to, da 1k> uredila posebno delavnico za izdelavo visokotlačnih cevi, ki jih namerava uporabiti pri gradnji cevovodov do pregrade pri Bajgotu do centrale v stnolniški nižini. Plašči, elegantni pri ffLAHA((, Jurčičeva ul. 4 (prost ogled m V četrtek, 14. t. m. bodo mariborski zasebni nameščenci imeli zvečer ob 8 v prostorih Delavske zbornice v Sodni ulici svoj sestanek, ki ga organizira podružnica društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev. Na sestanku bodo govorili predsednik Pokojninskega zavoda dr. Anton Milavec ravnatelj Ivan Martelanc in inž. Košir. Predavatelji bodo obdelali vsa najvažnejša vprašanja, ki zanimajo nšega nameščenca. Zato vabimo vse organizirane našega nameščenca. Zato vabimo vse organizirane da se tega sestanka v velikem številu udeležijo. m Obisk letošnje umetniške razstave, ki je odprta v mali dvorani Uniona vsak dan do 22. t. m., toplo priporočamo. Posebno tisti, ki se zanimajo za nakup lepih slik, naj bi si razstavo ogledali. Cene 6lik so zelo zmerne ter je omogočeno tako tudi manj imo-vitemu, da si okrasi stanovanje z lepim originalom. m Stenogralski krožek v Mariboru priredi v če trtek dne 14. t. m. ob 20 zvečer na trgovski akademiji predavanje prof. Rakuše o prednostih reformira ne slovenske stenografije. m Dekliški krožek Maribor I. ima danes zvečer ob sedmih v običajnih prostorih svoj sestanek. m Razpis ustanove. Žensko društvo razpisuje »Ustanovo Gizele in Albine Lasbacher Ruše« in sicer 4 štipendije po 100 din in 6 štipendij po 500 din, Pravico do ustanove imajo v smislu oporoke ubogi otroci slovenrke narodnosti in rimsko katoliške vere Prednost imajo zakonski otroci brez staršev, v prvi vrsti dekleta brez staršev, ki so bili učiteljskeg stanu. Prošnje za štipendije je vložiti do 15. januarja 1940 na naslov »Žensko društvo v Mariboru, v roke ge. Olge Juvančičeve, šolske upraviteljice v Maribo ru, Ciril-Metodova 18, II. nadstropje.« m Kobanska dimnica v mariborskem muzeju. Te dni je dobil mariborski muzej cel velik tovorni avto muzealij, ki sestojijo iz etnografskih predmetov Kobanskega med Kaplo in Marenbergom, predvs iz remšničkega ozemlja. Je to primitivno kmetsko orodje, ki je v največji meri povezano s hišno opra vo in stanovanjsko kulturo dimnice. Med njimi naha jamo primitivno stiskalnico za olje, leseno kuhinj; posodo, leseno domače orodje vse do klobučnjaka Slov. Bistrica, 12. decembra. Slov. Bistrica, 12. dec. Snoči ob desetih je zatisnil svoje oči duhovni svetnik, bivši župnik v Sevnici ob Savi g. Ivan Doberšek, ki je svoj zasluženi pokoj užival v zavodu šolskih sester v Slov. Bistrici. Gospoda svetnika je zadela možganska kap, ki se ji je še pridružila plučnica, kateri je podlegel. Pogreb blagega gospoda bo v četrtek, ob desetih dopoldne v Slov. Bistrici. Pokojni se je rodil 28. januarja 1865 na Žus-mu. V mašnika je bil posvečen 25. julija 1892 v Mariboru. Kaplanoval je pri Sv. Frančišku Ksa-veriju, pri Sv. Juriju ob Taboru, ter v Šmartnem ob Paki. 28. septembra 1899 je prevzel župnijo Sv. Eme, kjer je pastiroval šest in pol leta. Od 1. maja 1906 je župnikoval v Sevni -i V6e do svoje upokojitve dr.e 31. maja 1938, ko se je preselil v zavod šolskih 6e6ter v Slov. Bistrico, kjer je postal splošno priljubljen duhovni o"čka, hišni špiritual in spovednik. Kakor se v pozni jeseni tiho in neslišno odloči V6ahnel li6t z drevesa ter zdrsi polagoma v naročje materi zemlji, tako se je ločila nenadoma samoti, pokojna duša neizmerno dobrega duhovnika ter splavala Bogu v naročje po zasluženo plačilo, daleč od 6vojih mnogih ovčič, prijateljev in znancev. Na vseh župnijah, kjer je pa-roval, se ga ljudje še spominjajo kot zelo delavnega, požrtvovalnega duhovnika, pevovodje in pevca, ki je znal združiti molitev, delo, pesem, šalo in družabnost — vse prepojeno z dobroto in nesebično ljubeznijo pravega Kristusovega služabnika — v en 6am duhovni podvig in v versko poglabljanje svojih od Boga mu zaupanih župljanov. V Sevnici pa, kjer je preživel 32 let, polnih dela, dobrote in miline pa bo orosila ob vesti njegove smrti marsikatero oko solza, ki pušča v srcu praznino, bolečino in bridko izgubo ter se bo dvignila iz te in one hiše tiha molitev za njegov večni mir in pokoj. Saj je ob slovesu zaprosil; Ko boste kedaj slišali, da sem umrl, tedaj vas prosim, spomnite se me v molitvi. Dragi g. svetnik! Ko 6em se zazrl 6inoči, takoj potem, ko si izdihnil 6vojo blago dušo v tvoj ne-skvarjen mili obraz, mi j? zaigrala v očesu 6oIza hvaležnosti in zamislil sem se: za vedno so se zaprle oči, ki 60 izžarevale le dobroto, ljubezen in sočutje; za vedno so obnemela U6ta, ki so družila v dobrohotnem mašniku skrivnosti rožnega venca, tvojega življenjskega in dnevnega spremljevalca, dobrohotno pripovedovanje, tolažilne besede, raz-ve6eljujočo pesem in skrbi pomirjajočo šalo, za vedno se je umirila noga, kateri so pred 10. leti iz-žagali koleno, da si sedaj šepal s protezo; nabrala ti je polno dobrih del in zasluženj v tvoji nadčloveški potrpežljivosti in udanem trpljenju; za vedno 6e je umirila roka, ki je delila samo dobrote in milodare tako, da je marsikateri tvojo dobroto zlorabil in si umiral ubog in brez denarja, da bo tvoje nebeško plačilo obilnejše. In že sem mislil: kako dragocena je pred obličjem Gospodovim 6mrt njegovih svetih »zakaj tako, kot ti, umira pravični.« (obok nad odprtim ognjiščem v dimnici). Pridobivanje teh predmetov je pripravil remšniški šolski upravitelj Milutin Arko. m Grdo bogoskrunstvo pri Sv, Miklavžu. Junaki teme iz mariborske okolice so se zopet pojavili in pri Sv. Miklavžu zakrivili grd zločin. Spravili so se nad križ ob banovinski cesti med Miklavžem in Ro-gozo, katerega so s pomočjo konja podrli in ga zavlekli v bližnji gozd. Upamo, da bodo oblasti pro-palice kmalu izsledile in jih eksemplarično kaznovale. m Za 18 vlomov v kurnike — 3 leta rObije. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj velik grešnik in nevaren tat 47 letni Ignac Lubej iz Kovačke vasi pri Slovenski Bistrici. Zagovarja se kar zaradi 25 vlomov in tatvin. Vse te grehe je izvršil v letošnjem letu. Med temi je bilo 18 vlomov v kurnike v Slov. Bistrici in okolici, pri čemer je odnesel 73 kekoši. Obtoženec je dejanje odkritosrčno priznal, zagovarjal pa se je z veliko bo-lehnostjo, češ da ne more delati ter si tako na pošten način služiti kruha. Pred sodniki je j>okleknil ter jih s povzdignjenimi rokami prosil za milost. Obljubljal je pri tem, da se bo popolnoma poboljšal. Prosil jih je tudi, naj ga vsaj za nekaj dni puste domov. Toda sodniki niso imeli razumevanja za njegove težave ter so ga obsodili na 3 leta robije in 5 let izgube častnih pravic. Povrhu pa je moral še takoj v zapor. Gledališke Sreda, 13, decembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju.) Četrtek, 14. decembra, ob 20: »Lepa Vida«. Red B. Ptuj Akademija v čast Brezmadežni v nedeljo popoldne je bila zelo dobro izvedena. Vse točke so bile podane prav lepo. Posebno ljubke so bile deklamacije in petje naših malih. Vpri-zorjena je bila tudi verska igra »Sveta Neža«. Gledališka dvorana je bila do zadnjega kotička polna. Med odmori je igrala mladinska godba ptujskegu KO. Opozorilo vsem voznikom in avtomobili-stom! Zadnje dni so se začela na lesenem ptujskem mostu večja popravila v dolžini 110 metrov. Zato je odprta za promet samo polovica cestišča v širini 2,80 m. Varnostna obla-stva ojiozarjajo zaradi tega vse voznike in av-tomobiliste, da do preklica t. j. približno 2 meseca, vozijo čez most zelo previdno in le s tovorom do 5 ton. Pokoravajo naj se navodilom nfishc, ki ima v ts namen varnostno mostu. jo na KULTURNI OBZORNIK Pred stoletnico Muzejskega društva v Ljubljani Pogovor z ravnateljem muzeja in urednikom »Muzejskega glasnika« g. dr. J. Matom V soboto bodo slovenski zgodovinarji praznovali slovesno stoletnico Muzejskega društva v Ljubljani s posebno svečanostjo pod pokroviteljstvom bana dr. M. Natlačena. Ker je stoletnica takega kulturnega društva gotovo zelo važen jubilej v naši zgodovini brez ozira na to, ali je bilo prvotno bolj nemško kot slovensko, toda vedno posvečeno raziskavanju naše domače zgodovine, je važno, da je našu javnost posvečena v ustanovitev, razvoj in rast tega društva, ki si je stavilo že ]>red sto leti nalogo, |>osvetiti v skrivnost naše zemlje in njeno preteklost. Da pripravimo javnost na ta važen kulturni jubilej in poudarimo tudi pomen glasila Muzejskega glasnika, ki ga sedaj urejuje ravnatelj dr. Mal, smo se obrnili nanj s prošnjo, naj nam v kratkem obrisu naznači zgodovino Muzejskega društva ter tudi pomen in razvoj Muzejskega glasnika. Gospod ravnatelj nam je na prvo vprašanje dal naslednji odgovor: »Ljubljanskega kongresnega leta (1821) so sklenili kranjski deželni stanovi ustanoviti po zgledu Češke in Moravske, zlasti pa sosednje Štajerske, svoj lastni deielni muzej. Ker država ni dovolila, da bi se vzdrževal iz javnih sredstev, so prav tako po zgledu drugih dežel bili prisiljeni, da ustanovijo v podporo muzeja posebno društvo, ki bi zbiralo za muzej razstavne predmete, jih pomagalo razstavljati, predvsem pa naj bi nabiralo pri svojih članih denarne prispevke, s katerimi bi se vzdrževal muzej, nakupovali novi eksponati in plačeval služitelj in kustos, ki ju država ni dovolila prevzeti na stanovski budget. Svoj ustanovni občni zbor je imelo novo društvo 18. decembra 1839 v stari lontorški dvorani v Gosposki ulici. Ker so bili stanovi preveč ljubosumni, da bi s kom delili svoj jirevladujoči položaj v novem Muzejskem društvu, je že takoj po nekaj mesecih prišlo do trenj med stanovskimi muzejskimi kuratorji in med društvenim odborom, ki si je želel v svojem delovanju več samostojnosti. medtem ko so ga stanovi hoteli potisniti v položaj pasivnega stroja za okrepitev muzejskega fonda. Napetost se je tako zaostrila, da so stanovi sklenili predlagati razpusl društva, kar so preprečili zgolj le dogodki leta 1848, ki so pozor-liost stanov obrnili drugam. Novega življenja je vlil društvu novi kustos muzeja Karel Deiman, po čigar prizadevanju je potem v petdesetih letih prejšnjega stoletja izšlo troje društvenih izvestij s pretežno prirodoslovno vsebino. S tem so se izpolnile določbe pravil iz leta 1839, ki v svoji poslednji točki predvidevajo domoznanski časopis. Da so bila ta izvestja prirodoslovnega značaja, je razuinevno zaradi tega, ker je sestrsko, 1. 1843 ustanovljeno Historično društvo za Kranjsko gojilo zgodovinsko delo. V šestdesetih letih so resno razmotrivali spojitev obeh domoznanskih društev v eno. a je do tega prišlo šele v osemdesetih letih, ko je Historično društvo na svojem zadnjem občnem zboru 2. julija 1885 naročilo Muzejskemu društvu, naj ob ugodnem trenutku obnovi in združi delo obrit društev, kar je Dežman storil takoj j)0 preselitvi zbirk iz starega liceja v novo muzejsko poslopje. Na ta način deluje brez prestanka od leta 188D. torej vprav petdeset let, Muzejsko društvo in pošilja rrdno Irto za letom svoje publi-kacije v svet. Ze takoj ob obnovitvi se je postavila želja, da društvo objavlja tudi slovenske prispevke, za kar so se leta 1891 osnovala Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Ze tedaj so kljub temu naslovu poudarjali, naj se društvo pri svojem delu ozira na vse slovenske deiele. Odbor in uredniki so to upoštevali, formalno — po svojem naslovu — pa je društvo šele po vojni raztegnilo svoj delokrog na celotno etnografsko ozemlje Slovenije. Z osnovanjem posebnega Prirodoslovnega društva je le-to prevzelo prirodoslovne agende, matičnemu Muzejskemu društvu pa so odslej ostale izključno kulturnozgodovinske.« Na drugo vprašanje pa je začel: »Potrebo po domoznanskem časopisu so naši rodoljubi že zgodaj čutili. Tak list naj bi bila Krstna predstava narodne drame »Plavža« na Jcsenicah. V jeseniškem Krekovem gledališču, ki si je s svojo temeljito igro pridobilo sloves po vsem Gorenjskem in katerega igralska družina je gostovala tudi v ljubljanski operi, je bila uprizorjena krstna predstava izvirne domače drame »Plavža« izpod peresa poznanega prosvetnega delavca g. Franceta K lin ar j a. To novo delo zasluži, da mu posvetimo nekaj misli, kajti »Plavž« ni samo močna nova dra-matska tvorba za naše odre, nego tudi prikaz kosa naše narodne zgodovine — ponosne in usodne, prikaz značaja in srca našega rodu ter prikaz lepote slovenskega jezika. France Klinar je to dramo napisal, potem ko jo je nosil v srcu in v mislih do izkriistaliziranja namena celote in vsake osebnosti, potem, ko je ob stotinah slovenskih prosvetnih prireditev primerjal in oblikoval tip slovenskega Celin a rja in njegove usode. France Klinar je rojak slovenske plavžarske zemlje, torej sin njegove tako krasne Celine. Ako povemo še, da je France Klinar praznoval pri tem delu 20 letnico svojega vodstvenega in režiserskega dela v Krekovem gledališču, potem bomo razumeli uspeh tega dela, ki bo v nedeljo prikazano že četrtič zaporedoma na jeseniškem odru pri nabito polni dvorani. »Plavž« je izšel kot knjiga in si jo bodo lahko nabavili vsi slovenski odri. Jeseniška igralska družina je to delo svojega tovariša. zaigrala tako, kot še nismo videli zaigrati na tem odru. Na eni 6trani stoji svet slovenske Celine grčav in močan, tale kot je na tej zemlji kluboval tisoč let, da je tujec ni zavojeval. G. Riko P o ž e -n e 1, sam režiser in pisec veseloiger je igral v Ce-linarju svojo brez dvoma najboljšo vlogo. Njegov Celinar je bil pravi in živi pošteni, samovoljni in močni slovenski kmet izpod Golice. Na drugi strani je svet čistega računanja in zavojevanja tujcev, ki so se hoteli mastiti z bogastvom naših rudnih polj. Ta svet sta podajala plavžarski gospod Ciril Novak, ki je zajel vso hladnost tujerodca in se pokazal, četudi mlad igralec, za izredno sposobnega ter upravitelj plavžev v osebi mojstrskega režiserja tega dela g. Pečana, ki je vlogo gospoda, ki mora računati tudi s srcem, podal odlično. Borba med temd sve- Kaše osrednje ognjišče: »Slovenski dom« naloga letošnjega leta! »Slavinja*, ki je pa predmarčna cenzura (1825) ni dovolila ustanoviti. Podobne naloge je zasledovala Kordeševa Carniolia (1838—1844), ki so jo za strogo zgodovinska vprašanja nadomestila izdanja (Mitteilungen) Historičnega društva za Kranjsko. Prirodoslovno stran našega domoznanstva so — kakor rečeno — obravnavali Dežmanovi trije letopisi (Jahreshefte) Muzejskega društva, ki so se po spremembi društvenih pravil leta 1866 prelevili v izvestja (Mitteilungen). Ta so se nadaljevala v strnjeni vrsti po letu 1889, sprva sporedno s slovenskimi Izvestji, katera so se leta 1910 združila zaradi gmotnih težav v poliglotno Carniolo, odnosno leta 1919 v prav tako načelno poligloten, dejansko pa slovenski Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Delo, ki ga je pri nas vršilo Muzejsko društvo, opravljajo drugod j>o svetu akademije z velikim aparatom in z velikimi podjiorami iz javnih sredstev. Uspehi našega društva zato niso nič manjši, zaradi svoje neposredne zveze in stikov s prebivalstvom pa je društveni vpliv še znatnejši, saj je društvo po svojih članih polno stoletje budilo zanimanje za spoznavanje lastne domovine. Vršilo je s tem eminentno patriotično delo, saj je resnica, da tega, česar ne poznamo, tudi ljubili ne moremo. Obseino društveno delo je razvidno tudi iz tega, da obstojata sedaj za njegove publikacije kar dva repertorija: Gratzyjev in najnovejše Kazalo dr. Pivec-Steletove. Ako primerjamo predvojna društvena glasila s povojnimi, opazimo kmalu neko razliko. Predvojna doba je bolj pestra in pisana, povojna je bolj strnjena in strokovno opredeljena. To si moremo razlagati iz dejstva rastoče specializacije in delitve dela tudi na polju našega domoznanskega raziskavanja: ustanovitev Geografskega in Umetnostnozgodovinskega društva z lastnimi strokovnimi časopisi so pritegnili v svoje področje vprašanja, ki jih je poprej obravnavalo Muzejsko društvo. Podobno je tudi z lilerarno-zgodovinskimi, narodopisnimi in pravnozgodovin-skimi spisi, ki so našli drugod svoja zatočišča. Pri tem pa moramo omeniti tudi veliko vrednost zamenjav našega Glasnika z drugimi evroj>-skimi znanstvenimi zgodovinskimi publikacijami. Nad 150 revij zamenjuje z nami svoja dognanja in to že sto let! Bogastvo tega more spoznati samo tisti, ki ve, kaj pomeni tak stik s svetovnim zgodovinskim znanstvom in kaj pomeni za naše znan-stvo taka zaloga gradiva in pomočkov. Tako zbira revija zgodovinsko gradivo vsega sveta ter našo zgodovinsko znanost posreduje širokemu svetu. To je posebna naloga revije, ki odtehta vse žrtve, katere nosijo zanj privatne in javne ustanove. Na nekaj pa naj bi naša javnost ne pozabila ob stoletnici Muzejskega društva, na nerazveselji-vo dejstvo namreč, da je pokrajinsko društvo n. pr. leta 1842, v času, ko članom nt ničesar nudilo, štelo 215 udov, dočim jih danes kot vseslovenska organizacija ne premore /oH./fp^ fže prištejemo tej okolnosti še to, da je nekako ob'istem času (leta 1844) Kranjsko Zgodovinsko društvo imelo tifdi Svojih 320 udov, potem se naša doba ne more prav nič ponašati s kakim posebnim zanimanjem za kulturna in rodoljubna vprašanja. Naj bi v bodoče bilo bolje in drugače in naj bi zlasti jubilejni, 448 strani obsegajoči zbornik Glasnika pridobil novih članov, ki za borih 30 dinarjev dobijo visokostoječi domoznanski in znanstveni list, ki ga podobne organizacije večjih narodov svojim članom ne nudijo niti za dvojno gornjo ceno.« • Gospodu ravnatelju smo hvaležni za pojasnila k sobotnemu jubileju, na katerem se bodo po sklepu sestanka zgodovinarjev v Celju z dne 5. februarja 1. 1. zbrali slovenski zgodovinarji in skupaj praznovali ta veliki praznik njihove vede. Naj se zavedajo, da je z njimi vsa slovenska kulturna javnost, ki bo znala in zna ceniti njihovo delo pri odkrivanju skrivnosti zgodb naše zemlje in notranje slavne zgodovine našega naroda. Muzejskemu društvu kakor tudi Muzejskemu glasniku pa želimo največjega razmaha! td Bog v svetovnih jezikih V dobah, kakršno mi preživljamo, se narodi v velikih množicah spomnijo Boga in molijo bolj kot kdajkoli prej. Navadno so cerkve vedno polne, ker se človeštva polasti večja po-trebu po varstvu in pomoči kot pa v varnih dneh. Sicer izruz sum »Bog« nima nobene zveze s pobožnostio, vendur pa je zanimivo, da ima božje ime skoro v vseh jezikih l#večjemu dva zloga. Navajamo nekaj zgledov: francosko: Dieu, angleško: God, latinsko: Deus, hebrejsko: J11VH (Jahve), asirsko: Adat, dansko: Godh, perzijsko: Som, turško: Allah, švedsko: Gotli, v sanskritu: Deva, špansko: Dios, grško: Teos, vikinško: Thot, egiptovsko: Amon, Inca: Papu, feničansko: Baal, sirsko: Illu, japonsko: Shin, kuldejsko: Nebo, hindustunsko: Ilakk. Učenjahovo usmiljenje do živali Precej' je razširjeno povprečno mnenje, da so učenjaki, ki jim je narava dala posebne zmožnosti v eno smer, in so vedno zakopani v svoje Cerkev v Reiinsu, ki je velike umetniške vrednosti a je bila med svetovno vojno silno poškodovana, so v zadnjih 20 letih temeljito popravili ter je bila letos na novo posvečena- Slika nam kaže ogromno varovalno steno, napravljeno iz vreč peska, ki naj varuje v sedanji vojni znamenito pročelje dragocene stavbe pred poškodbami v slučajih napadov iz zraka ^^^ Ne kupujte mana t vreli! ^Pnc pijte kisi« vode, d« bi ^^^ pazili, katero pljetel VaSe zdravje Je toliko vredno, da zahtevat* Radensko tisto s rdeti m I srd, našo najboljšo mineralno vodo, Izracno v originalnih steklenicah I misli, nedovzetni za pojave okrog sebe, da so za okolico surovi in brezobzirni. Toda velikokrat je res prav nasprotno. Prav pri takih naravah naletimo na čudovito nežne značaje, ki niso zmožni storiti nobene grobosti. Eden izmed takih zgledov je tudi Proteus Steininetz, ameriški matematik in eden izmed največjih učenjakov na polju elektrike. Nekega strupeno mrzlega zimskega dne ga je neki njegov prijatelj našel v njegovi delovni sobi, ki pa je bila nezakurjena, da je bilo v sobi pošteno mrzlo. Učenjak je stal ob svojih načrtih s svojo ljubo cigaro v ustih in s svinčnikom za ušesom. Zavit je bil v cel sklad plaščev in večkrat je krepko pihnil v prgišče, da si je ogrel premrle prste. Prijatelj ga začudeno vpraša, čemu ne zakuri, saj vendar tako »utrjevanje« že presega resne meje. Pa mu učenjak pokaže peč in inu pove: »Miš si je v peči napravila gnezdo in prav te dni je dobila mlade. Dokler so tako majhne, jih ne morem vreči iz gnezda in zakuriti; treba je pač počakati, da nekoliko odrastejo, potem si bodo pa že poiskale kako drugo bivališče in bom lahko zakuril.« Finska „sauna" Finska kmečka hiša ima svoj izrazit slog, ki se je kljub raznim modernim pridobitvam (elektrika) ohranil skoro neizpremenjen. Večinoma 6o vse hiše lesene, tudi v mestih je glavni 6tavbni material les, saj so celo palače bank, hotelov lesene. Kmečka hiša je zidana tako, da vse stavbe oklepajo dvorišče. Tu so hlevi, svinjaki, skednji, ropotarnica in posebna hiša za zimsko obleko, kjer je čez leto spravljeno, kar bo družina na zimo oblekla, da se bo ubranila mraza. Posebna značilnost finske hiše pa je »s a u n a«, kopalnica, ki jo mora imeti skoro vsak posestnik, tudi najrevnejši. To je najpriljubljenejši kotiček finske kmečke hiše. Poslužuje se je vsa družina, poleti celo jx> večkrat na teden. To je precej velika soba brez oken, z neko pečjo, ki je vsa pokrita s ka-menitiini ploščami. Peč se zakuri in po razbeljenem kamenju polivajo vodo, da se dvigajo gosti oblaki sopare. Tedaj, vsa družina plane v to »sau-no« in kmalu se začno temeljito potiti. Da bi še bolj pospešili delovanje sopare in potenja, se med seboj trepljajo s šopi brezovih vejic. To je prava domača parna kopel z znojenjem in masažo. Po tej kopeli v »sauni« se še okopljejo v jezeru., po zimi pa se povaljajo po snegu. Nekdaj se je tako v »sauni« po večkrat na teden zbralo vse, kar je v hiši: otroci in stare ženice, gospodar in vsi posli. Danes ti za naše pojme nekoliko »predo-mači« običaji minevajo in se kopljejo večin,oma ločeno po spolih, kljub temu pa je »sauna« ostala za Finca to, kar je bila: potreba, ki se ji ne more odpovedati. ŠPORT tovi je čudovita, Tu vmes nastopajo Celinarjevi otroci na eni ter plavžarjeva hči in upravitelj plavžev na drugi strani, med njimi pa se suče pojava slovenske usode izdajalca Markeca, ki ga je krasno podal talentirani igralec J e r š i č. Celmarjevo družilo prične rušiti svet srca. Teža za težo pada na otroke pou nosnega Celinarjevega doma in ko Celinar misli, da je še močan, ima pred seboj ljubezenske vezi svojih otrok z gosposkimi. Najtežja je usoda Celinarjeve hčerke Mine, ki jo je z vsem talentom podala in z njo prikazala eno svojih najmočnejših vlog ga. Franca Žnidarjeva. Kar prikažeta na odru Celinar (Riko) in njegova hči (Žnidarjeva) spada kot mojstrovina v vsako središčno gledališče. Klinar, ki je tu bičal, je našel v igralcih poosebljenost zamisli. Zapletljaji so izvedeni, da zaplaka dvorana. Drugi Celinarjev 6in, katerega je igral S o k 1 i č simpatično, je zapustil šole zaradi hčere plavžarskega gospoda. Tu je Klinar pustil nekaj srca črnolasi Angelini, ker je že preveč udarjal v zvezi Mine z upraviteljem. Toda vse je izpeljano tako polno, da človek Celinarjevi hčeri ne zameri greha,, ker je ta greh storjen v veliki veri, da živi v tujcih isti in enak pošten in lep svet kot v srcih Celine. Mladi svet Celine je nasedal, ker je veroval lepoti, ki je na drugi strani ni bilo. Angelina (gdč. Zvezdova) je zaigrala vlogo gosposke hčerke v tistem prikupnem dihu, ki ga človek pričakuje. Vlogo najstarejšega sina Celinarjevega je kot vsako svojo vlogo z uspehom podal France Ž e 1 e z n i k , eden od najboljših in najbolj požrtvovalnih igralcev. Vmes pa sta se zasukala pastirja s slovenskih planin priljubljeni Cegnar in Sniolejeva. Res nekak svež dih s planin je bil njun nastop v tej močni drami. France Klinar pa je pri svojem delu kljub poglobitvi v vsebino gledal največ na to, da je delo pisano za oder. Dokazal je, da ni odrsko delo tisto, ki vlači kulise vsake pol ure, nego tisto, ki živi v prizorih — v igri. Tako je razbremenil in olajšal, da bo drama lahko šla po vseh slovenskih odrih. Važno tiho delo je izvršil v izdelavi scenerije naš risar g. Dachskobler. Novo poklicno gledališče v Ljubljani. Po mnogih poizkusih, da bi se v Ljubljani poleg Narodnega gledališča, ustanovilo še eno poklicno gledališče, so se končno zbrali pod vodstvom absolventa praškega konservatorija Sintiča Zvonimirja mladi ljudje, ki se nameravajo posvetiti gledališki umetnosti in ustanovili »Gledališče mladih«, ker nimajo možnosti angažmaja v Narodnem gledališču. »Gledališče mladih« se bo ljubljanski javnosti prvič predstavilo 21. decembra ob 20 v frančiškanski dvorani z Biicnnerjevo tragedijo »Vojč«k« v 21 slikah v novem prevodu dr. F. B. I. akademski table-teniški turnir za prvenstvo Jugoslavije v priredbi Akademskega športnega kluba (ASK) V nedeljo se je ves dan odigraval prvi veliki akademski teble-tennis turnir, ki se ga je udeležilo okoli 40 tekmovalcev. Turnirje otvoril zastopnik pokrovitelja g. bana dr. M. Natlačena, g. Lenart. Že takoj popoldne so se pričele hude borbe za prva štiri mesta. V nekaterih disciplinah so prevladovali Zagrebčani, jasna posledica vsakodnevnih treningov. Naši najboljši so bili v kon-diciji slabi in tako so morali posebno pri posameznikih podleči. Zelo razveseljivo dejstvo je, da so se po nekajletnem presledku pojavile na turnirju tudi zastopnice nežnega spola ter s tem pokazale, da tudi njim ni ta šport tuj. Posebno velja to za prvakinjo, kakor tudi za ostali dve. Moštva: V tej disciplini je tekmovalo osem moštev. Poleg prirediteljevih še dve reprezentanci Zagreba, reprez. Ljubljane ter moštvi Jugoslavije in JASO. V finale si je priborila vstop zagrebška in ljubljanska reprezentanca. Po lepih in napetih borbah so Zagrebčani zmagali s 5:3. Vrstni red je naslednji: 1. Reprez. zagrebške univ. (Dolinar, Heks-ner, Širola); 2. reprez. ljubljanske univ. (Djinovski, Lazar, Krečič); 3. moštvo ASKA (Strojnik, Lakner, Štrumbl); 4. Zagreb II (Merksamer, Dolinar, Malec); Zagreb I je komaj premagal moštvo ASK-a s 5:4. Strojnik A. je dobil z Dolinarjem Z. 2:1. Single gospodov: Še hujše borbe so bile v singlu gosj>odov. Tu so morali domači položiti orožje pred odlično razpoloženimi Zagrebčani! Tu sta se izkazala posebno drž. prvak Dolinar in drž. reprez. Heksner. Po ogorčeni borbi je zmagal Dolinar in si osvojil krasen pokal ter naslov akademskega prvaka Jugoslavije. Rezultati: 1. Dolinar, 2. Heksner, 3. in 4. Merksamer in Dolinar B. Vsi iz Zagreba. Dame: Zanimivo je bilo prvenstvo dam. Čeprav jih je nastopilo le malo, so bile med njimi zanimive igre. Močno je nadvladovala nasprotnice simpatična Tjaša Pustoslemšek ter si osvojila prvenstvo dam Jugoslavije. Želeti je, da bi jo videli tako še večkrat in tako z zmagami prinesli Sloveniji ponosni naslov drž. prvakinje, ki smo ga pred leti izgubili. Naj ne bi bil to samo komet, ki zasveti in kmalu ugasne za vedno! Dobra volja in trening — pa uspeh ne bo izostal! Rezultati: 1. Pustoslemšek T., 2. Virant M., 3. Barle L. Presenečenje nam je nudil double gospodov! V finale sta prišla Krečič D. in Strojnik A. po krasni zmagi nad drž. prvakom Dolinarjem Z. in Ileksnerjem, ter Merksamer in Dolinar B. Po napeti in nadvse zanimivi igri sta s težavo zmagala Zagrebčana, Rezultat: 1. Merksamer.Dolinar B. (Zagreb); 2. Krečič-Stojnik (Ljubljana); 3. in 4. Dolinar Z,-Heksner (Zagreb). Djinovski - Scagnetti (Lj.). Kot zadnja disciplina je bil še mixe-double. Nastopili so samo trije pari, ki so se po ogorčenih borbah sledeče razvrstili: 1. Pustoslemšek-Medved, 2. Barle-Krečič, 3. Virsiit-Lavreučič (vsi iz Ljubljane). Turnir, na katerem so sodelovali poleg ASK- ovcev še tovariši iz Zagreba, številni člani JASO in Jugoslavije, je ustvaril tradicionalno tekmovanje med športniki naših univerz. Veseli smo, da je ta I. akademski table-tennis turnir bil v Ljubljani, ker smo s tem ponovno pokazali svojo agil-nost, piosebno ASK, ki je to organiziral. Po turnirju je bil prirejen na čast gostov in vseh plaši rancev v Unionu družabni večer, ki so se ga udeležili vsi plasiranci in zastopniki sodelujočih klubov. Našim akademikom in akademičarkam pa želimo drugo leto v Zagrebu še več uspehov! Pokali, ki so jih prejeli zmagovalci na nedeljskem akademskem drž. tahle-teniškem prvenstvu. * ASK. Danes 13. decembra se vrši I. članski sestanek ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma. Predaval bo znani športnik-smučar g. Kump o smučanju, tečajih, opremi, nabavi smučk itd. Ker »Akademski športni klub« ravno v tem ča6ii razpisuje tudi smučarski tečaj na Črnem vrhu nad .Jesenicami, ki 6e bo vršil od 3. do 8. januarja 1940, vabimo V6e Askovce in ostalo akademsko mladino, da 6e udeleži tega sestanka v čim večjem številul * Svetovni prvak v smučarskih skokih Nemec Jožef Bradi, ki st je pred nekaj tedni zlomil pri treningu nogo, je že toliko okreval, da je bil že preteklo nedeljo na smučeh, četudi ima zlomljeno nogo še vedao v mavčevem povoju. Glavna kolrttura Drž. razr. lotorll« | ^ povzročil žejO na otokll VRELEC SREČE Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova nlica 14 javlja, da so bili po lelefonskem sporočilu, dne 12 dec. izžrebani sledeči dobitki III. r. 39. kola; Premijo 505.000 je zadela it. 14724. Din 200.000 je zadela št. 204. Din 100.000 je zadela št. 52928. Din 60.000 je zadela št. 1081. Din 50.000 je zadela št 79177. Din 40.000 e zadela št. 45676. Din 12.000 e zadela št. 11903, 15427, 20380, 69037, 81360. Po 8.000 din it: 20295, 23732, 21850, 45901, 48255, 82767, 91864, 73591, 19857, 23035. Po 5.000 din št. 1616, 10330, 19290, 21225, 47756, 51305, 59751, 63519, 71780, 84465, 84636, 85252, 84465, 59751, 10330, 65770, 61173, 61522, 65646, 47012, 42834, 59794. Po 2.000 din št. 66, 1778, 3899, 10885, 11297, 14506, 16446, 31729, 32524, 32584, 50754, 54914, 55497, 56976, 57759, 68016, 69317, 72063 77860, 86164, 88210, 97308, 97860, 45345, 37971, 89907, 94588, 1781, 20217, 88154. Po 800 din št.: 95885, 34678, 57666, 80842, 20042, 19619, 99039, 99904, 95459, 28792, 93765, 32177, 17258, 3261, 23613, 59578, 14404, 21216, 21183, 41101, 55034, 6477, 9012, 53066, 86601, 52638, 58187, 92834, 67828, 34393, 88439, 32017, 1781, 87309, 8226, 76015, 27942, 5484, 6143, 42372, 63409, 39923, 47180, 36471, 33944, 77454, 22343, 35932, 21436, 54255, 16122, 85860, 67677, 94114, 98270, 23678, 88347, 59324, 42044, 73753, 83684, 74630, 77978, 95877, 78652, 28779, 93323, 66585, 97367, 93443, 19568, 77030, 8074, 16954, 54523, 84577, 25262, 80885, 8984, 62468, 92675, 8989, 46977, 50896, 32775, 15379, 42214, 59517, 28485, 29244, 28964, 73951, 5629, 32550, 80207, 27086, 92740, 29994, 60486, 83935, 10464, 40424, 70491, 64674, 67133, 17464, 63446, 82238, 98476, 13215, 93033, 50946, 27193, 16459, 33410, 59798, 32680, 97089, 33887, 5903, 74281, 96505, 40100, 73356, 14960, 84593, 64271, 46186, 47012, 33800, 58703, 60515, 49791, 93038, 92645, 33908, 94298, 20843, 64519, 19431, 50466, 11093, 56035, 24267, 33686, 97075, 50061, 77728, 5234, 517, 8383, 81178, 27540, 23614, 97168, 99904, 38887, 45385, •10234, 25713, 79022, 17123, 37525, 68378, 3932. Prihodnje žrebanje bo 13. "januarja ~tQ40. ' Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »VRELEC SREČE« lahko dobitke takoj dvignejo. Novim naročnikom so srečke še v raznih serijah na razpolago. »Brala eem, da so si španske gospe svojo lepo, ponosno držo pidobile na ta način,« Otok Dšuaj spada v skupino majhnih otokov, | ki leže ob italijanski Somaliji, južno od mesta ! Kisimajo. Od celine je oddaljen samo pičle štiri kilometre in v posebno suhih letih se zgodi, da morje ob oseki tako močno upade, da se med ! otokom in celino pokaže suha zemlja in je mogoče j peš priti na otok, kjer živi svoje skromno živ-ljenje kakih 350 ribiških družin. In v letošnji I suhi dobi se je zgodilo, da je otok neke noči ob ' oseki naenkrat Izgubil značaj otoka: morje med otokom in celino Je upadlo in otok ni bil več otok, ampak podaljšek celine. Neki lev, ki se je izpre-hajal po obali Somalije, Je po ozkem suhem pasu zašel na otok Dšuaj, kjer je raztrgal nekaj ovac in slednjič na svoji nočni poti prišel do edinega pičlega studenca, ki je vse otočane preskrbljeval s pitno vodo. Tu si je najprej utešil žejo, nato pa Be z(eknil ob nJem in brezbrižno počival. Celjske novice c Opero »Prodana nevesta« uprizori drevi ob osmih v celjskem mestnem gledališču Narodno gledališče iz Maribora. c Zlata nedelja v Celjn. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča svojemu članstvu in vsemu kupujočemu občinstvu, da bodo trgovine v območju celjske mestne občine v nedeljo pred božičem (24. dec.) odprte od pol 8 do pol 1 popoldne. Na Silvestrovo in na dan Novega leta pa so trgovine zaprte. c Baletni večer bosta priredila Maks KUrbos in Irena Litvinova, člana ruskega baleta v Monte Carlu ter gosta newyorške Metropolitan^ opere, v soboto ob 8 zvečer v celjskem gledališču. c Redna plenarna seja celjskega mestnega sveta bo v petek, 15. dec. ob pol 7 zvečer. Na sporedu so poročila vseh odborov. c Tečaj za odbornike Kmečke zveze bo v četrtek, 14. dec. v Društvenem domu v Samostanski ulici. c Roganovi tovariši pred sodiščem. V četrtek ob 8 zjutraj se bo pričela na okrožnem sodišču v Celju razprava proti Roganovim tovarišem. Rogan je bil ustreljen blizu Maribora, njegovi tovariši pa se bodo zagovarjali zaradi 40 vlomov ln tatvin. V petek se bo zagovarjal pred sodiščem Al. Košali, ki je bil tudi v zvezi z Roganom. c Grebenšek in tovariši se bodo zagovarjali zaradi umorov v Medlogu in ŠeŠčah ter številnih vlomnih tatvin v torek in v sredo. Za razpravo, ki bo deloma javna, deloma pa tajna, vlada v Celju in vsej Savinjski dolini veliko zanimanje. Trajne kodre solidno izdeluje frizerski salon »Pavla« — Celje — Kovaška ul. 1 c 950 ljudi se je obrnilo na socialni urad mestnega poglavarstva in prosilo za premog, ki ga daje celjska mestna občina vsako leto pred zimo najpotrebnejšim. Od teh je 800 ljudi, ki so ree potrebni, da dobe podporo. Za Westenovih 200.000 din se je do sedaj prijavilo že okrog 800 oseb za denarno podporo. Zadnje dni se gnete na hodniku pred socialnim uradom vsak dopoldan množica, ki čaka, da pride na vrsto. Prošnje pri-1 hajajo za denarno podporo tudi iz drugih krajev. c Vse katoliške zavedne može in fante vabimo na prvi farni sestanek, ki bo v četrtek, 14. dec. ob 8 zvečer v salezijanskem Mladinskem domu v Gaberju Na programu je važno predavanje o komunističnem gibanju v današnjem času. Za člane FO je udeležba obvezna. c Dogodek v temni noči. V Vrtečah pri Sv. Krištofu nam Laškim se je dogodil pred Kraš-novo hišo do sedaj še nepojasnjen zločin, ki je razburil vso okolico. Ob polnoči je slišal 33-letni zidar Krašnar Franc pred hišo nek ropot. Vstal Je in šel pogledat. V trenutku, ko je izstopil skozi vežna vrata, .ga je neznani moški trikrat sunil z nožem v prsi, nato pa zbežal. Zadevo preiskuje oblast. c Dober plen celjske policije. Neki policijski stražnik je opazil v ponedeljek na celjskem kolodvoru mladeniča, ki se mu je zazdel sumljiv. Od-vedel ga je na policijsko stražnico, kjer je policija ugotovila, da je mladenič ukradel velik gonilni jermen, deloma cel, deloma razrezan, v vrednosti 2000 din z žage Kristine Troger v okolici Mozirja. Tat je 18-letni delavec Edvard L, iz Desaniča na Hrvatskem. Edvard se je izgovarjal, da ga je poslal po ta jermen, ki je bil skrit v nekem kozolcu blizu Št. Petra, neki drugi moški, kar pa najbrž ne odgovarja resnici. Vse kaže, da pripada Edvard družbi, ki je kradla jermene z raznih žag v gorenjskem in Šoštanj s.kem okolišu in Jih prodajala na Hrvatskem. Naslednje Jutro so prišle Ženske z vrči, kakor eo hodile dan za dnem, da bi nalovile vodo. Ko so ugledale dremajočega leva. so se prestrašene spustile v beg in pridrle v vas s strašno novico, da je lev na otoku. Kar otok stoji, se še ni zgodilo, da bi kdo videl na tem koščku suhe zemlje živega leva, ker Je bil pač otok po morju z vseh strani dobro zavarovan pred takimi nepričakovanimi obiski. Otočani pač niso vedeli, kako nizko je prejšnjo noč morje upadlo ln da je lev lepo po suhem mogel priti do njihovega edinega studenca. Najslabše pa je bilo, da ni bilo mogoče najti na tem otoku nobenega orožja, ribiči so pač mirni ljudje in poleg svojega ribiškega orodja niso imeli drugega kot nekaj nožev za razparanje rib. Ker si niso vedeli drugače portiagati, so v prevjdni oddaljenosti od studenca postavili straže, ki naj bi leva opazovale. Čez dan se ni ganil in ni bilo druge nesreče kot da nihče ni mogel po vodo. Ko pa se Je znočilo, so ribiči skrbno zapahnili vhode v svoje koče, lev pa je kmalu začel s svojim rjovenjem razodevati svojo navzočnost. Morje se je v plimi spet dvignilo in otok Je bil spet pravi otok. od vseh strani obdan od morja in lev niti ni mogel nič več na celino, četudi bi se premislil. Šel je torej na svoj redni lov, spet raztrgal nekaj živali, zjutraj pa so ga ženske pašle na njegovem mestu: pred studencem. Zaloge vode po kočah so medtem že pošle in na otoku je nastala žeja. Tako Je minulo nekaj dni, lev je bil popoln gospodar samotnega otoka, prebivalci niso zmogli druge obrambe, kot da so se mu poskrili. Vsi pa so trpeli že silno žejo s svojimi živalmi vred, ker dnevi so tu dolgi in vroči. Slednjič ni preostalo drugega, da so ribiči naložili žene in živali, kolikor jih lev na svojih nočnih pohodih ie nI raztrgal, na čolne in jih odpeljali na celino, kjer so hoteli poiskati nekoga, ki bi imel kako orožje, da bi jih rešil premogočnega gospodarja. Preostali na otoku pa so izkopali jamo in vanjo privezali kozo. Res je lev drugo noč po tem planil nad kozo ln ni mogel več iz lame. Ko Je spoznal, da je ujet, je začel strašno divjati in rjoveti, da je vse popadla groza. V velikem krogu eo okrog jame zakurili ognje in tako celo noč držali rjovečega leva v njegovem ujetništvu. Naslednje jutro se je pripeljal na otok neki itali-janksi loveo, ki se je slučajno mudil v Somaliji. S seboj je seveda prinesel dobro puško, nabito z bridko kroglo. Približal se je jami in ustrelil divjega leva. Na otoku je zavladalo veliko veselje, žene so se vrnile 6 celine, dohod do studenca je bil spet prost. ftw*A na pr. za lovce, ljudi na vasi, železničarsko in prometno osebje, je ta Jung* hans-ova žepna budilka, čet dan Je ločna iepna ura, a ponoči zanesljiva budilka. Zahtevajte JunghanS ŽEPNO BUDILKO Dobi eh boljših trgovinah i urami) t Maribora, Aleksandrova 79 bo 18. dec ob 11 dop. na okrajnem sodišču v Mariboru Najdragocenejše božično darilo STEINWAY KLAVIR FCrster, Seller, Stingl — pri M. Bfiuerle - Maribor Tyrševa ulica 24 gtroški kotiček SLON SAMBO (385) >ZdaJ pa v troje naprej« je rekel Tukan. >Vesta, ni bilo lahko vaju najti 1 A s povpraševanjem sem vendarle naletel na ~vaju.« — »No — kaj pa spet to?« je Jan nema doma vprašal, ko je ob robu gozda zagledal spečega človeka. »Pazd, pazi, da se ne zbudi,« ga je svaril Filip, saj nikoli ne veš, kaj bi to pomenilo. Jaz tukaj že nikomur nič več ne zaupam.« (185) A ta človek se je navzlic temu zbudil in se je razveselil druščine. Celo hrane jiima je dal, rekoč: »Jaz sem Ing.« — >Pa ste videti tujec v tej deželi,« je povzel Filip, nakar je ta odvrnil: »Saj sem Kitajec.« In čeprav so se le težko razumeli, je Kitajec slišal zgodbo o Sambu, in mogel je fantoma pokazati vsaj pot na veliko snežno goro. Lov z letalom Jocku se je poznalo, da je v zadregi. »Najbrž bo res tako. Iti bova morala torej naokoli in ob potoku.« »Gotovo se nama bo posrečilo. In možak naju še slišal ne bo.« i »Videl naju bo. Saj nimava nobnega kritja, kakor hitro stopiva iz potoka ni piano.« »Letalo morava na vsak način dobiti!« V potokovi strugi sta bila varna, kajti dokler sta ostala pripognjena, ju je visoki breg dobro zakrival. Ni pa bila lahka reč, teči ves sključen, zlasti še, ker so bile nekatere kotanje precej globoke. Več kot pet minut sta porabila, da sta dospela do mostu, kjer sta imela do letala najkrajšo pot. Jock je oprezno pomolil glavo nad rob bre- Ša: »Veš kaj, najina grmada ga pa le pihnel amo dira poglej!« »Kaj pomaga, ko se pa možak ne zmeni zanj. Vsako čakanje je nepotrebno.« Jock pa je Tima ujel za roko. »Samo hip še počakaj! Že leze v letalo.« A namesto da bi pognal, je možak motor ustavil, in sledila je tišina, ki jo je motilo samo prasketanje grmade. Možak, na videz zelo preprost človek v modri vrhnji obleki, se je ozrl na veliki oblak dima, ki ga je lahna sapica od severovzhoda gnala proti hiši. »Letalo zapuščal Proti hiši gre!« vikne Tira in se kar trese od razburjenja. »Jock, najina ura ie prišla!« A Jock je še vedno trdo stiskal njegov laket in mu dahnil v uho: »Ne šel« 10. Proti Joga. Točk ni bil nič manj razburjen, samo na zunaj tega ni toliko pokazal in obraz je bil kar čemeren. Počakal je še, da je možak prišel skoraj do dima, potem pa je izpustil Timovo roko. »No zdaj pa le!« je rekel in Tim je šinil naprej kakor puščica z loka. Preden je Jock pritekel do letala, je bil od že v njem. >Ga boš lahko vodil?« je sopihaje vprašal Jock. »Upam da, vsaj vzleteti bom znal. O krmar-jenju pa res ne vem veliko. In danes še veter nagaja. Moral bom letalo obrniti proti njemu, da bom mogel vzleteti.« »Potem pa kar hitro!« reče Jock, ko pogleda naokoli. »Od hiše sem prihajata dva moža, eden od njiju je najbrž Red.« »Hitro poženi propeler!« vikne Tim. Jock propeler požene in ogreti motor začne takoj delovati. Jock spleza v letalo, Tim porine (lušilec naprej in letalo se z glušečim ropotom jame premikati. Zdaj je bilo z nosom obrnjeno proti potoku, a pobočje je bilo prekratko, da bi moglo vzleteti. §ieer mora pa tudi leteti proti vetru, zato je začel letalo obračati. Pa letalo se ne da tako lahko obrniti kakor avto; treba je velikega ovinka. Jock je prežal na Reda in njegovega tovariša. Obenem z letalom se je spustil v tek tudi ta možak in z velikimi skoki dir jal po pobočju travnika navzdol. Medtem, ko je Tim letalo zaobrnil, je bil možak že čisto blizu. Bil je visok in zasiaven, divji pogled in izraz od vremena ustrojenega obraza pa ni fantoma nič dobrega obetal, ako bi ju dobil v roke. Nič pa ni tratil časa in sape z grožnjami, ampak airjal naravnost nad letalo. A veliki stroj še ni vzplaval, ampak trdo odskako-val od nevarnih tal. Vse je kazalo, do bo hrust pri letalu prej, preden se bo mogel Tim dvigniti. Tim pa je ohranil začuda hladno kri. Namesto da bi letalo zasukal v stran in skušal pobegniti, ga je lepo premišljeno obrnil naravnost proti možaku. Da bi ne bil povožen, je moral skočiti v stran. Izvršil je to s čudovito naglico, nato pa popadel konec krila, ki je šlo mimo njega. S svojo težo je letalo zagugal in če bi krilo udarilo ob tla, bi se moralo ustaviti ali pa celo prekucniti. A Tim je uganil možakov namen, zato je v istem hipu, ko je pograbil za krilo, zasukal letalo v nasprotno smer. »Je že na tlehl Prekucnil si ga!« je viknil Jock. Ker se je namreč levo krilo hitro dvignilo, je možaka sunilo v prsi in ga vrglo po tleh. Se preden si je mogel pobrati, je bilo letalo že daleč proč in brzelo s hitrostjo tridesetih milj na uro. Hip nato je Tim porinil drog nazaj, poskakovanje je prenehalo in veliki stroj je splaval po zraku. Jock se je sklonil naprej in zavpil Timu na ušesa: »Izvrstno, Timl« Tim se je namuznil in sive oči so mu kar plesale. »Saj sem vedel, da se nama posreči,« je kričal v odgovor. »Skrbi me le, če nisem morda možaka ubil.« Jock je pogledal dol in se zasmejal. »Če bi po njegovem obrazu sodil, si gotovo ranil njegova čuvstva, nič drugega.« »Ker pa ne morevp slišati, kaj vpije, se nama ni treba zanj več brigati,« je zavpil Tim nazai in vrtinčil kvišku. »Jock, če moreš, poišči dve čeladi in telefon, da se bova mogla pogovarjati!« Jock prikima. V nekem stenskem predalu je našel dve čeladi in telefonska slušala, pa tudi usnjat suknjič in površnik. Suknjič je oblekel, površnik pa podal Timu, nato sta si nataknila čeladi, ju zvezala s telefonom in se udobno usedla drug poleg drugega. »Zdaj letiva skoraj naravnost proti jugu,« reče Tim. »Kje pa se nahajava?« »Nad Carmarthenom.« »Potem bo južna smer dobra, ali pa morda prav malo na jugovzhod. Sinoči sva letala z Redom nad velikim mestom. Najbrže je bil Svvansea.« »Mi ni. znan. Kje sta pa preletela Somer-setshire?« »Nekoliko vzhodno od Westona, kolikor sem pač mogel uganiti, zagotovo ne vem. Bil je precej velik kraj in videl sem tudi svetilnik.« »Bratec, to je pa precej nedoločno. Če je bil tisti kraj Weston, se morava držati južne smeri in za spoznanje proti vzhodu.« »Prav, to najprej poskusiva! Če ne bo prav, bova pa šla na zapad po Bristolskem zalivu navzdol. Sem precej trdno prepričan, da bom tisti kraj zopet spoznal, čeprav sem ga prvič videl le v mesečini.« Tim je prikimal in obrnil letalo proti jugovzhodu. »Odkar letam, se še nisem vozil s tako velikim ptičem,« reče Jocku. »Pa kako ti tudi gre!« Nekoliko odpre dušnik in igla brzinomera je zlezla na sto dvajset milj na uro.« Jock se je ozrl preko roba svoje luknje. Moral pa je biti previden, kajti čeprav se je gibanje v letalu komaj opazilo, ie pa zato zunaj pihal veter, da bi skoraj odnesel glavo. »Jezero vidim,« hlastno vzklikne Jock. »Isto je, ki sva ga preletela sinoči z Redom!« »Potem je tisto tvoje mesto Cardiff.« Jezero je izginilo v ozadju, pred njima pa so vstale gore. Ko sta šinila preko grebenov, so se jima spredaj pokazale vode Bristolskega zaliva, vse blesteče v jasnem soncu. Nnd Car-diffom sta letela tri tisoč čevljev visoko in Tim 'e krmaril veliko letulo naravnost preko la-iva. Kar čudno je bilo videti globine in plitvine, kakor da bi gledal na velik zemljevid. Vsakovrstne ladie se lezle pod njima, veliki parniki in male ribiške barke, a Joek se je malo brigal za morje in ladie. Oči jc upiral v nasprotno obalo. D IS t/» 1 TALE ZNAK NA KONCU VSAKE ŽARNICE JAMČI ZA KVALITETO tttotgfftg koks, drva nudi I. PogaCnlk 'LJubljana, Bohoričeva 5 telefon 20-59 Poatrelba brezhibna Samo Din 371"- mesečno Vas stane darilo za celo družino. Darujte praktično PHILIPS 735 prejemnik za vse življenje, kateri Vam leta in leta prinaša v hišo srečo in zadovoljstvo. Prepričajte se o kvaliteti v naših prodajalnah. PHILIPS RADIO Made in Holand MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda f din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali ogla« 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. f f I V m • v v • Službe ucejo Gospodična Izobražena, z malo maturo ln trgovskim tečajem, želi primerno zaposlitev v Ljubljani. Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod »Takoj« St. 19309. Trgovski pomočnik samostojen prodajalec ln dober skladiščnik — želi premenltl službo v večje podjetje. Ponudbe prosi v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 19056. Korespondent perfekten v nemščini, španščini ln srbohrvaščini, Išče zaposlitev. Ponudbe podružnici »Slov.« v Ptuju pod »Korespondent 1400« St. 19092. Naročajte in širite »Slovenca« ! Sluibodobe Mizarskega pomočnika mlajšega, sprejmem takoj. Predstaviti se: Kob-larjeva ul. 7, dvorišče. Kolporterja za nabožen tednik, sprejmemo. Ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »Kol-porter« št. 19306. Prodajalka z večletno prakso v trgovini mešanega blaga, se sprejme. Le starejše moči naj pošljejo ponudbe s sliko v upravo »Slovenca« pod »Nastop Novo leto« št. 19227. STRODI Parni kotel Tlschbeln, fabrlkat Danu-blus, Budapest, 161 kv. m ogrevalne površine, 10 atmosfer, s Treppenro-stom, še v pogonu. Proda ugodno Miroslav Kras, Zagreb, Helnzelova B4D. Telefon 22-265. Parni stroj jakostl 220/250 KS, San-gerhausen Budapest, s kondenzatorjem, v odličnem stanju, vidi se lahko še v pogonu. - Prodaja »Jugofurda«, Miroslav Kras, Zagrebt Helnzelova lil. 54 D. HHEK3I Seibt-super-radio za razvajenega poslušalca. 5 cevni, 7 okrožij, JI valovne dolžine, po 8300 din, modeli 1940. — Zastopstvo : Ludvtk Ileršič, LJubljana, Rimska cesta št 13. Razno GumbnUe, gumbe, pllsev, monograme, entel, ažur fino hitro izvrši Matek & Mike* Ljubljana. Frančiškanska uUu Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Proda mo Najugodnejši nakup mofiklb oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 14, Ljubljana. Krompir od 1.35 din naprej dobite pri Miklavžu pod leme-natom. (1) Trgovci! Orehova Jedrca, ajdov ln cvetlični med kupite najceneje v Medarni, Ljubljana, Židovska ulica 6. I a sveža jajca zajamčena, zaboj 720 komadov 800 din — franko voznina, razpošilja proti denarju vnaprej Drechs-ler G., Tuzla. Luthtn! vozlCkl za boltCno darilo Din 144", 172'-, 192"-, 196--, 214-, 286- Dogomlr Dlvlak Maribor Ulica Kneza Koclja 4 Naprodaj iz konkurzne mase trgovski portal s šipami in rolojem. Povprašati v odvetniški pisarni dr. Albina Smoleta, Ljubljana, Dalmatinova 5. Bukovo gorivo drva ln klade, sve2a tn suha, kupujem vsako količino. Ponudbe na Ex-porter I. MeStrovlč, Za- j grob, Jelačlčev trg 15. Parcelo 325 m' po 25 din prodam. Suvoborska 25. : .tv/: v Parcelo 4000 m«, tik ob Celovški cesti, blizu remlze, po 35 din, drugo v neposredni bližini mestnega vodovoda 6000 m" po 14 din, prodam. Brez hipoteke. Samo za gotovino. Posredovalci vsi izključeni. Ponudbe v upravo »Si.« pod »Prvi dobi« št. 192S9 Vnajcim IŠČEJO: Mlekarno za Izdelovanje mlečnih Izdelkov, na deželi, že vpeljano, aH tudi na novo, vzamem takoj v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Mlekarna« 1626. ODDAJO: Prazno sobo poseben vhod, parketira-no, oddam takoj ali z januarjem. Sv. Petra c. 14, Zajec. VINA Za težko delo je močno vino I Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani TELEFON STEV. 25-73 II Živali n Nemško dogo psico, črno-belo, izborno čuvajko, poceni proda ali zamenja za kratkodlakega fokselna Albin Vre-ček, Ljubljana VII., Medvedova 30. Umrla nam je naša iskreno ljubljena sestra, gospodična MINKA JEGLJIČEVA Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 13. decembra oE pol 4 pop. izpred hiše žalosti, Radovljica 108, na tukajšne pokopališče. Radovljica, dne 12. decembra 1939. Malži, šolska upraviteljica; Albina in Poldi, učiteljice. ZAHVALA. Vsem, ki ste našega ljubega ateka, dedeka, strica in tasta, gospoda FRANJA CVETKA šolskega upravitelja v pokoju spremili na poti k večnemu počitku, mu okrasili krsto s prekrasnim cvetjem in nam ob njegovem slovesu izrazili sožalje, se iskreno zahvaljujemo. — Posebej pa s* z°h,valWe!no zdravnikom in čč. sestram, ki so mu lajšali poslednje ure, čč. duhovščini, malemu šolarju za prisrčni zadnji pozdrav, vsem govornikom kot zastopnikom krčevinskega učiteljskega zbora ter Rdečega križa, Ciril Metodove družbe in Zveze kulturnih društev, Sokolu Maribor III. ter mariborskega Učiteljskega društva in Sokolom, ki so mu tvorili ob krsti častno stražo in spremstvo. — Vsem, prav vsem prisrčna hvala za globoke izraze ob smrti moža, ki mu je bil Poleg družine cilj življenja skrb za uboge in za kulturno rast njegovega naroda. i\aj mu bo miren dom v onostranstvu, nam bo pa ostal spomin nanj vedno svež, prisrčen in ljub. , . . , . Maribor, dne 13. decembra 1939. Žalujoči otroci m sorodstvo. Zahvala Vsem, ti so najino ljubljeno in nepozabno soprogo in mamico, gospo Angelo Weber oKsuli s prekrasnimi venci in cvetjem, naju tolažili in z nama sočustvovali v najbridkejših urah ter spremili najino najdražjo na njen poslednji dom — se najiskreneje zahvaljujeva. V Ljubljani, dne 12. decembra 1939. Weber Rudolf In sin Branko Umrl mi je mož, gospod Edvard Černic stavbenik In posestnik dne 12. decembra 1939 ob 8.30 v Leonišču. Pogreb pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 14. decembra, ob 16. uri iz hiše žalosti Dravlje - Ljubljana, Celovška cesta št. 246, na domače pokopališče t Dravljah. Ljubljana - Dravlje, dne 12. decembra 1939. Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo Zahvala Ob' nenadni smrti naše ljubljene sestre Slavke Burnik upraviteljice pomožne šole v Mariboru se prisrčno zahvaljujemo g. notarju J. Kogeju za požrtvovalno delo in skrb, dalje častiti duhovščini, učiteljskemu zboru pomožne šole, učitelju g. Cvetku in nadzorniku g. Tomažiču za poslovilne govore, vodstvu obrtno naduljevalne šole in vsem prijateljem in znancem za spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se za poklonjene vence mariborski podružnici Ciril in Metodove družbe, učiteljskemu zboru pomožne in strokovno nadaljevalne šole, društvu učitelje* v Mariboru ter vsem ostalim za krasne šopke. Nadalje se zahvaljujemo vsem idrijskim tovarišem in sorojakom, ki so se udeležili pogreba v Ljubljani. Vsem: iskrena hvala! Ljubljana, dne 12. decembra 1939, ZsilljOČi OSt&ll Za juaosiovansko tiskarno v Ljubijani: iože Kramarit Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceniii