V Ljubljani v petek 30. januarja 1803. Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ „ „ za žet. „ 1 , 75 „ „ po pošti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 „ „ „ začet. ,2, 5 n n n Rokopisi se ne vračujejo. NAPREJ. Ozn| Za navadnVstrjšlBjftio vrsto se ptSSžflfiJ^ 6 kr., ktera se enkrat, 9 ' „ „ n dvakrat, 12 n n n ^trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15. Dopisi naj se blagovoljno frankirajo. Ta list izhaja vsak vtorek in petek. Tečaj I. Ljubljanski deželni zbor. 28. januarja. Zadnje seje zapisnik se jo prebral, in podpisal. Potem je prišel na vrsto opravilni red. Poročeva-vcc g. Kromer je bral oddelek za oddelkom. G. Brolih je hotel, naj se popravi §. 6.; pa vendar ni zmogel, ker ni imel podpore. Pri §. 15. je nasvetoval dr. pl. Wurzbach, „da bi se hitropisna poročila v slovenskem in nemškem jeziku dajala na svitlo." Potlej se je pa raznel hud boj, ka-koršen je malokdaj po zbornicah. Dr. Wurzbach je razodeval z ljubeznjivimi besedami in z mokrim očesom, kako draga mu je domovina in jezik njegove matere; nasprotniki so pa čisto pokazali pravo lice, in premenili so mir v tako vihro, da je sam deželni poglavar v tej zadevi očitno pristopil narodnej stranki. Ker je ta seja dogodek, vreden, da se v našej zgodovini shrani od besede do besede, zato jo hočemo denes le ob kratkem popisati, poznejše pa vse važnejše govore prinesti. — Za dr. Wurzbachom se je oglasil g. Dežman. Rekel je, da se mu zdi, kakor bi v zbornici videl krajnsko deželo. Mi smo te misli, da prave kranjske še nikakor ni v prvem ljubljanskem zboru. Trdil je g. Dežman, da hitropisna poročila morajo biti zvesta podoba zborovih sej, in da potlej tudi ne morejo žaliti ravnopravnosti. Ali to je le vgovor. Ako se bodo poslanci največ glasili po nemški, kakor do zdaj, Slovenec iz teh poročil ne more zvedeti, kaj se govori. Ce se je zares držati ravnopravnosti, potem se v hi-tropisnih poročilih tudi ne sme slovenskim govorom pridevati nemška prestava. Dr. Bleiweis je za njim slovenski povzdignil besedo za pravice svojega naroda. Dekan Toman se je opiral na cesarsko besedo, in zahteval ravnopravnost. G. grof Anton Auersberg (Anastasius Griin) se je potem vzdignil, in govoril, da se ima Ljubljana obračati na Dunaj, pa ne v Zagreb, Beli grad ali v Geti nje; da bi se morala zdanja slovenščina zopet prestaviti na kranjski jezik; da Kranjci dovolj znajo nemški; da pripoznava princip ravnopravnosti, da so pa časi okolnosti take, daje treba pravico v nemar pustiti; da se ne vpira prestavam na slovenski jezik, če to zahteva narod*); da Kranjska je sicer slovanska, da je pa vendar le prostor nemške izobraženosti (deutsches kulturgebiet); da kmet ve nemščino čislati, ker je kij uč do omike itd. Na to je vstal dr. Toman, ter v dolzem govoru krepko izspodbijal besede grofa Auersberga. Rekel je, da zahteva, naj se hitropisna poročila tiskajo tudi slovenski, kakor je bil sklenil zadnji deželni i- *) Dobili smo 23. dan t. m. pismo iz Krope. Iz njega podajamo te vrstice: „ lansko leto smo dobivali v slovenskem jeziku kar se je govo- rilo v deželnem zboru; ali letos ne bo nič? Janez Ev. Z V r e d n. zbor; da se Kranjska pač obrača na Dunaj, pa ne v Frankfurt; da ga uže vest peče, ker je do zdaj toliko nemški govoril; da je slovenski narod poklican v omiki na tisto stopinjo, na ktero nemški; da je Kranjska slovanska zemlja, pa ne prostor nemške izobraženosti, če je tudi po gradovih večkrat pel nemški rog in pisal se „Schutt;" če se germanstvo prime za Adrijo, potem bode Avstrija zadušena; da nemški jezik ni ključ do omike; da hočemo Avstrijo, pa ne velike Nemčije; da kaj bi rekel Vodnik, Presiren itd., ko bi videl de-našnji zbor? Ceje naša reč pravična, da ne pojde po zlu; da osode nobenega naroda ne zasuk ne samo en deželen zbor; da se je nadjal polne javnosti v deželnem zboru, da pa nahaja samo barve starih deželnih stanov; da kako je to, da Nemca tako črte vsi njihovi sosedje: Cehi, Danci, Lahi, Fran-cozje? itd. Potem je bilo glasovanje po imenih. Za nasvet g. dr. pl. AVurzbacha so glasovali gg. Ambrož, Gustav grof. Auersberg, Bleiweis, Kapele, Klemenčič, pl. Lan-ger, Lokar, Mul le y, Rudež, Rozman, dr. Zupan, Zagorec, dr. Toman, dekan Toman, Vilhar, dr. pl. VVurzbach, baron Anton Zois. Zoper nasvet so glasovali g^.: baron Apfaltern, grof Anton Auersberg, Brolih, Derbič, Dežman, Golob, Guttman, Ko-zler, Koren, Kromer, Lukman, Pintar, dr. Recber, pl. Strahl, dr. Skedel, baron Mihael Zois. Poslanci gg.: knez in škof Vidmar, Obreza in Jombart niso bili pričujoči v seji. Ker je imela stranka zoper nasvet en glas menj, zato je g. prvosednik zadnji glasoval, in tako ni zmogel nasvet dr. pl. Wurzbacha. 29. dan januarja. Zadnje seje zapisnik se je prebral. Dr. Toman je slovenski zahteval, naj se dene v zapisnik: 1) da se hitropisna poročila noter do zadnje seje na svitlo dade v slovenskem in nemškem jeziku; 2) da g. prvosednik v zadnjej seji ni glasoval, ko je bila nanj prišla vrsta, ampak še le na zadnje. Potem se je zopet presojeval opravilni red. G. Brolih bi rad bil nekaj dostavil §. 21., pa ni dobil podpore. Pri §. 26. je g. deželni poglavar nasvetoval, da bi c. komisarji smeli pričujoči biti pri odbornih sejah; dr. Zupan se je pa oglasil, da g. poglavar nima pravice, da bi kaj nasvetoval. Po daljšem pregovoru g. poglavar umakne svoj nasvet, rekoč, da ga položi pred prihodnjo sejo za vladen nasvet. Vse drugo se je potrdilo, kakor je nasvetoval odbor; samo ena besedica se je izpustila. Naposled je slovenski nasvetoval dr. Bleiweis, da se opravilni red prestavi tudi na slovenski jezik. G. prvosednik je obljubil, da ta nasvet pri- nese kmalo pred zbor. Za' nova perovodji sta izvoljena gg. pl. Langer in Brolih. Prihodnja seja bode 31. dan t. m. Na vrsto pride vstanovitev (vkvartiravanje.) "V LJubljani 30. januarja. Med napakami, ki pri nas nadlegajo ne samo prebivavcev, temuč celo tla, nahajamo tudi spolovinska zemljišča. Tako se imenujejo travnici ali njive, ki so razdeljene med dva, tri, štiri ali več gospodarjev, da vsako leto drug posnemlje užitek. Naša deželica, posebno proti južno-zahodnej strani, uže sama na sebi ni na tistej stopinji, na kterej severne, izhodnje in vzlasti zapadne pokrajine; zato jo spolovinska zemljišča še mnogo bolj tero. Ozrimo se na ubogi pozabljeni Kras. Tam se nahaja spolovinskih zemljišč, kakor listja po drevji; ali gotovo je tudi to, da so ta zemljišča najslabša med vsemi. Če Kraševec, ki ga vedno stiska tenka, vsa kamenita zemlja, huda burja, žarki gorečega solnca in obile povodnji, za svoje njive, svoje senožeti, ktere uživa in obdeluje leto za letom, ne skerbi kolikor bi moral, kako bode skerbel za tiste, do kterili ima komaj drugo, tretje ali četrto leto pravico? Ta zemljišča rode le samo toliko, kolikor morejo sama od sebe, več ne, ker vsak gospodar pravi: čemu se bodern trudil jaz, užival pa sosed? Ali bodo ta zemljišča kdaj rešena nesreče, v kterej uže toliko časa vzdihajo, ali ne, tega ni lehko povedati. Gotovo ni težava, sedeti sredi mesta pri zelenej mizi in očitati kmetu, da je tega sam kriv, ker ne zna svoje koristi; zakaj si ne razdeli spolovinske posesti? Kmet se rad le starega drži povsod, vzlasti pa v tacih rečeh, pri kterih je treba, da se dva ali trije zmenijo, predno je mogoče kaj storiti. Zdaj sedi v Ljubljani deželni zbor, ter pretehtuje in sodi koristi svoje domovine, in reči moramo, da se ne bojimo, da bi se prenaglil, ker vidimo, kako počasno in premišljeno ravna; ker vidimo, koliko dni je vselej od seje do seje, da imajo zbrani poslanci časa dovolj, premisliti, kaj bodo govorilo, kako glasovali ; preverjeni smo torej, da pride tudi spolovinska zemlja na vrsto. *) K tej napaki se pa časi pridruži mnogo družili. Tako je bilo leta 1857. Trije kmetje v S—h so celo zemljo v spolo-vini imeli, in sicer eden polovico, dva pa vsak po četrti. Vrstili so se na leta, davek pak so plačevali samo na ene bu-kvice vsi trije. Zakaj so bile samo ene bukviee, to je težko javno povedati, in še teže razumeti, ker si ni lehko misliti, da bi davkar ne bil imel toliko časa, kolikor ga je treba, da se v red spravi spolovina trijeh kmetov. Kaj se potem zgodi? Terjan je bil eden izmed njih, da mora davke plačati za vse tri, pa naj potem išče pri sosedih vračila, in če z lepa nečeta plačati, naj oba toži. Kmet pa še za svoje davke ni imel dovolj novcev, še menj pa, da bi plačeval, kar ni bila njegova dolžnost, in tudi tožaril se ni rad, ker potje po uradnih pisalnicah so jako dragi. Vendar se mož na posled prebudi in pritoži do visocega ministerstva. Videli smo na svoje oči njegovo prošnjo pri občnem zboru kmetijske družbe leta 1861, in čuli smo, kako so se potezali možje, da bi se vpeljala svobodna lastnina. Po pravici se torej nadjamo, da letošnji deželni zbor tudi to reč zravnd, ker pri taccm gospodarstvu škode ne trpi samo posamezni, ampak vsa dežela. Dopisi. •i mo-nj škilil eti zal Iz Trsta. II.) Ker je tedaj ta stranka v mestu premogla, ni bilo jej treba posebno ozirati se na obližje, ki je razdeljeno v šest okrogov, kterih vsak voli samo enega zastop- V r e d n. *) Ta teden so se mnogo hitrejše začele vrstiti seje. nika. Tudi je dvomiti, da bi svobodoljubom kaj bilo pomoglo, ako bi po okolici bili prizadevali si, vriniti v zbor može,I kteri so njim po godi. Dalje si je kaj lehko misliti, da jef svobodoljubom le na korist bilo, če v mestu niso na ravnost iskali volitev pod-se spraviti; vendar ne želimo, da bi se kaj zgodilo, kar bi pokazalo resnico naše misli. Celo te vere smo, da svobodoljubje nise dovoljni z volitvami tržaškega mesta. Kaj pa obližje? Ali morejo vsi okrogi reči, da so volitve take, kakoršnih bi jim bilo treba? Temu vprašanju bodemol odgovoriti mogli še le potem, kadar nam pokažejo mestni zborniki, kako mislijo skrbeti za blagost svojej domovini. Denes le opominjamo, da mora mestni zbor tudi skrbeti za dušno omiko svoje srenje,'in da za dušno omiko zar6s le takrat skrbi, če se pri nauku narodnostim daje pravica; opominjamo, da bi tudi med mestnimi volilci utegnili biti možje, kteri mo rejo sami dobro soditi o vsakej stvari, ki pride v sren zadevah na vrsto; kteri imajo trdno misel, vestno skrbeti pravo- srečo tržaškega mesta, in pri kterih je njihovo poštenjel porok, da bodo zvesto izpolnjevali dolžnosti. Na koncu premišljevanja o novem mestnem zboru pristavljamo, da želimo naj v svojej delavnosti kmalo nam poda priliko, da ga bodemo opomniti mogli velicega števila tistih prebivavcev iz mesta in obližja, ki morajo nositi premnogo srenjskih tež, in ki so vsi enega naroda otroci, tistega naroda ki se sme poganjati za vse pravice, kolikor jih imajo drugi ljudstva našega cesarstva. Kakor je znano, tudi v Istri laška stran želi sama vladati in zatirati slovansko narodnost. Pri vsakej priliki pokaže ta stranka, če le more, kako je državi jako prijazna. Pred dve ma letoma je ona bila kriva, da Istra ni poslala nikogar državni zbor na Dunaj. Slovani so edini prebivavci te feni-J lje, in ž njimi bi se lehko dalo pokazati, kako slaba je pravi za prav laška stranka. Samo ^Slovan bi lehko bil za vselej trden jez neumnemu početju teh vročih glav, ki bi rade prestavile italijanske mejnike v srce slovenske dežele. V zadnjem času je istranski Slovan zopet očito pokazal, kako zvesto je udan Avstrii in cesarskej rodovini. Slovan gotovo ne išče nikakoršnih večih pravic, ali to pa hoče, da bi smel uživati, kar je dano družim narodom; da bi tudi njemu zasijala rav-nopravnost. Ko bi se ustreglo tem pravičnim željam, potem" J bi se ojačila delavna domorodna krepost. Pravično je zalite J vanje, naj bi poreški zbor pripoznal, da ima tudi Istranei svojo narodnost. Cisto nič veljavnega se ne more temu nasproti postavljati. Pa vendar so se le štirje poslanci oglasili, da Slovan sme zvedeti, kaj in kako se govori v deželne zboru; le štirje so se potezali, naj sc zapisnik zborovih se] tudi slovenski daje na svitlo, devetnajst pak se jih je tem« ustavilo. Med le-temi je bil cesarski komisar in poslanec po-; glavarski svetovavec g. pl. Klinkovstrom, ki je izvoljen za Novi grad in Volosko. Iz Zagreba 27. januarja. L. T. — Drugi društveni koncert, ki je bil v dvorani po mislih tukajšnega glasbenega zavoda 23. dan t. m., vrlo je zadovoljil vse poslušavce, ter pokazal, da se je tudi v tem oziru nadjati čedalje večega napredka. Program je bil tak-le: 1) Na Prahu zbor Veit-ovl 2) Harfa, tresljej (trio) za gosli, čelo in klavir, Vieuxtemps-oT, 3) Mornar i, sopran Lichtenegrov (pri tem petji se je izvrstno odlikovala gospodičina Malingerjeva), 4) solo klavir, in sicer a) Capr iccio Mendelsohn-ov, b) morceaif di bravoura Schulhoff-ov; 5) Tam gdje stoji, čveteri spev Lisinskega, 6) Adagio, četverka za gosli Bethovnov, 7) Vltavo, tresljej na goslih, čelu in klavirji, W. Miillerje' in 8) Jutro velik zbor Lisinskega. Ploskanje cčle poln; dvorane in klicanje pri vsacem pevanji, vse to je pričalo, di so morali napevi globoko seči poslušavcem v srca. Tudi si ne morem kaj, da bi slovenskemu svetu ne oznanil marljivosti nekterih tukajšnjih učencev, in njihove nenavadne potrpežljivosti pri domorodnih stvareh. Srce mi je veselja igralo prebirajočemu debele zvezke vaj, ktere so naši rejenci v si-rotišči krstili „Smilje." V tem Smilji, kije uže dočakalo osmega leta, nahajaš čedalje krasnejših sestavkov, ki merijo vsi na domovino. Te vaje hodijo na svitlo vsak četrtek v enem zvezku z naslovom lepo natisnenim. Da-si ima ta hvalna družbica le 35 udov, pa je vendar stanovitna in vredna posnemanja. Ce se uže mladež tako trudi za materni jezik, potem se je gotovo nadjati boljše prihodnjosti. Zdaj pa še drugo novico, ki utegne marsikomu biti zanimljiva. Videl sem un dan v tiskalnici dr. Gaja slovensko knjižico: ročni kranj sko-slo v enski besednjak. Po dolzem, neutrudnem odmetanji popačenih besed ga je sestavil tukajšnji pravdo-slovec g. Nikomed Ravnikar. Ker to delo skoraj zagleda beli dan, zato ni treba obširnejše govoriti o njem. Mislim pa, in želim, da ga Slovenci veselo pozdravijo. Ljubljana 30. jan. V spomin 20. leta časopisa „Novic" misli g. dr. Bleivveisu več njegovih spoštovavcev pokloniti sreberno pisilo s zlatim peresom, da bi s tem samo pokazali, kako živo čutimo, koliko zaslug ima on za domovino in slovensko ljudstvo. Vse to se uže izdeljuje po načrtu g. Miroslava Vilharja, ki je v ta namen tudi nabiral novce (denarje.) —- Da bi pa tudi slovenskemu narodu ostala od le-te prilike stanovitna korist, misli začasni odbor, ki je prevzel to reč, o tej slovesnosti dati na svitlo knjigo (album) g. dr. B lei-weisu na spomin. Ker nam je domoljubje slovenskih pisateljev znano, zato se jim priporočamo, naj blagovolijo to knjigo olepšati z umstvenimi spisi. Različni sestavki naj bodo o domu in slovenskem narodu pisani, bodi-si v pesmi ali v prostej besedi iz kterega koli oddelka človeškega znanja. Kdor se misli vdeležiti, naj blagovoljno pošlje svoje spise vsaj do zadnjega dneva aprila meseca t. 1. vredništvu časopisa „Napreja." To vredništvo bode prejemalo tudi naročevanje na to knjigo, ki bode veljala 1 gld. a. vr. Sodelavci dobe vsak po zvezku (vsak en zvezek) zastonj. Prosimo, da se jako vdeležijo pisatelji in tudi naročniki, ker po teh okolnostih se bode ravnala notranja in vnenja oblika imenovane knjige. Odbor za knjigo dr. Bleiweisu na spomin. Važnejše dogodbe. Avstrija. Ljubljana 30.januarja. Program besede VALENTINU VODNIKU v spomin 2. dne svečana 1863 v našej narodnej čitalnici je: 1. Predgovor. Spisal dr. Lovro Toman. 2. Venec narodnih pesem. Zbor. Zložil A. Nedved. 3. a) Žalovanje, melodija ruska, zložil It. Goldbeck, \ igri na b) Češke perle, fantazija Ed. Napravnikova, (klavirji. 4. Vodnik, Zois, Linhard ali Slovenija oživljena. Dramatičen nastop. Zložil J. Bile. 5. Zvezdice. Zbor. Besede G. Krekove, napev A. Nedvedov. 6. Kavatina iz opere Donizettove „Maria di Rohan." 7. Kdo je mar? Zbor. Besede J. Koseskega, napev Gašp. Maska. Po besedi ples, začetek ob 8. uri zvečer. — Slovenski delavni pisatelj France Malavašič je umrl 28. dan t. m. v 45. letu svoje starosti. — Na oklic mestne gosposke se je oglasilo veliko Ljubljančanov, da hote magistratu vsako leto izročati novce (dnarje), ki naj se dele domačim revežem. Kdor je med le-temi, dobil je list v slovenskem in nemškem jeziku, da ga pribije na hišna vrata. Na tem listu je zapisano, da se tukaj milostinja (almožna) daje samo v beraško blagajnico. Ker pa berači dosti ne marajo, če je kaj zapisano na vratih ali ne, zato je postavljen posebno oblečen mož, ki se mu pravi beraški strah ali vojd (bettelvogt.) Njegova dolžnost je, da berače drži v redu; zato se pa tudi kaj moški obnaša; berači ga pa tako črtč, da je bil uže tepen, kakor pripovedujejo. -— V Brdskem, Kamniškem, Krškem in Rateškem o-krogu je meja zaprta, in živina se iz Štajerske ne sme goniti na Kranjsko. Tudi hrvaška meja je še zaprta, primorska pa ne več, ker je nehala živinska kuga. Avstrija. Na mestu dozdanjih okrožnih uradov bodo po sedaj obširnejše oblasti postavljene, in djalo se jim bode okrajna glavarstva (bezirkshauptmarnschaften.) Na Kranjskem jih bode 10, na Štajerskem 19, na Koroškem 7, na Solno-grajskem 3. Na čelu bodo tem sodbam stali okrajni glavarji, ki bodo imeli po 2000, 1800 in 1600 gld. plačila na leto. Njim bode v pomoč danih menj uradnikov, nego jih je do zdaj bilo. Lino. Zgornje-avstrijanski deželni zbor je vladnim komisarjem odrekel pravico, pri odbornih sejah pričujočim biti. Trojedna kraljevina. Požega. Veliki župan g. Miroslav Špun-Strižič je bil 18. dan t. m. sklical prvi občni zbor po-žeške čitalnice. Vse polno ljudi se je bilo sešlo, kar je dobro znamenje za bodočnost. Dalmatinska. Zader. Deželni odbor je nasvetoval, naj se ustavi tiskarna tožba dr. Duplančiča, dokler bodo seje. Zbornica je to soglasno potrdila. Drugi nasvet deželnega odbora je bil, naj se postavi odbor, da bi presodil zadeve zem-ljiščnih bukev. Temu se je sicer vpiral vladni komisar, pa vendar je nasvet obveljal. — Ena soba narodne čitalnice v Zadru je uže odprta, da se bero časopisi; slovesno se odpre vsa čitalnica, kadar bodo sobe v redu. Češka. Pišejo, da oddelek češke stranke, kterej stoji na čelu Sladkovsky, misli v deželnem zboru nasvetovati, naj se poprosi Nj. veličanstvo, da bi se sklical ogerski in hrvaški zbor. Rieger in Palacky neki da se temu krepko vpirata. Ruska. Poljska. Pišejo, da v Varšavi je upor (punt) popolnoma zatrt, in da tudi po kmetih bode kmalo vse mirno. Na gališko-poljsko mejo so Kozaki postavljeni. Vpornike po vseh gubernijah gonijo vojaci. — Truma beguncev se je zbrala na Kampinovej pušči, na levem bregu Visle; utegnilo bi jih biti kacih 500. Na nje gredo vojaci od štirih strani. Polkovnik Bremsen zapoveduje, in kaže, da misli vpornike stisniti pod trdnjavo Midling, in potem zgrabiti jih od dveh strani. Ves poljski vpor ni dru-zega, nego da se je Kozakom ustavljalo nekoliko sto mladih ljudi, ki so v letih za vojaščino. —■ Petrograd. Car je 25. dan t. m. pri paradi govoril častnikom; o poljskih zadevah je rekel: ,,poleg vseh grozovitosti nečem dolžiti vsega poljskega naroda. To je bilo samo delo vporne (puntarske) stranke. Vem, da se ta stranka nadja med vami najti izdajavce; ali moja vera do vojske je trdna, da bode izpolnjevala svoje dolžnosti, kakor še nikoli poprej. Upam kmalo najti priliko, kterega mi bode kazala, kako se smem zanašati na-vas! — Še zdaj se ni potrdilo, da bi v Varšavi po ulicah bilo bojevanje po noči med 22. in 23. dnevom t. m. Kaže pa, da je nekoliko tisoč mladenčev in delavcev pobegnilo iz mesta na kmete, kjer se jim je pridružila množica, in da so po- tem s kosami zgrabili manjše oddelke vojakov. Tudi nekoliko mrtvecev je bilo med vojaki in vporniki. Nekaj se je moralo zgoditi; ali sploh je vse, kar se bere o poljskem vporu (puntu), tako negotovo, da je treba počakati, kaj pri-neso prihodnji dnevi. Srbska. Pišejo, da se mislijo Srbje še pred pomladjo udariti s Turci. Zato menijo prekoračiti reko Timok, predno bode Turška mogle poslati vojake na mejo, in tako podpirati bolgarski vpor (punt.) Pravijo, da je v Negotinu 12 topov in 300 srbskih vojakov postavljenih, da bi se laže šlo preki Timoka. Vedno in povsod se nabirajo vojaci, in iz Ruske pričakujejo Srbje 6000 tovornih konj. — „ Vidov dan" oznanja, da je uže na svitlem 4. zvezek srbskih narodnih pesmi, ktere je nabral slavni Vuk Ste-fanovic Karadžič. V knjiži je 38 do zdaj še nikjer na-tisnenih, in 24 uže poprej natisnenih pesmi; torej vseh je 62. Te pesmi so več poslavile srbski narod, nego samo orožje, pravi J. Boškovič. Tudi nam so uže davno mile in drage, in iz marsiktere zmote so nam pokazale pot. Vsacemu količkaj narodno izobraženemu Slovencu je njihova lepota in vrednost v izvirnem jeziku tako znana, da nam jih nikakor ni treba z nova priporočati. Črna g~ora. „Napredak" piše, da velicemu vojevodi Mirku, ki je bil na Dunaji, da bi kako zadobil, naj bi se po Crnej gori ne delale ceste in strelnice, dalo je Nj. veličanstvo avstrijanski cesar 30000 gld., da jih podeli siromašnim Črnogorcem. „Napredak" veli, da bi za Črno goro bilo jako slabo, ako bi se naredile strelnice, ker bi potem bila Brda popolnoma odcepljena,-in Črna gora bi s tem izgubila pol svoje moči. " Nemška. Kassel. Vojskovod Haynau se je s samokresom (pičtolo) v usta ustrelil, in precej umrl. Grška. Koburški vojvoda ne dobi grškega prestola. Kmalo bi se utegnil oglasiti kak drug protestanški knez. — Grči ne bi radi na prestol vzeli koburškega vojvoda, ker nima otrok. — Grivasova stranka si prizadeva angleško vladanje zatreti in francozkemu in ruskemu prostor narediti. Drevesna volna. ,,Triester Zeitung" piše, daje bil dr. Po-lak prinesel iz Persije semena posebne drevesne volne. Videl je, da ta volna v Persii raste po višem kamnitem svetu, ki ima skoraj tako gorkoto, kakoršna je v Dalmacii; zato je menil, da bi utegnila tudi po Dalmacii roditi. Povedal je bil to g. prof. dr. E. Fenzelnu, ter dal mu nekoliko semena. Fenzel je potlej o tem poročil trgovskemu in gospodarskemu ministerstvu, ktcro je poslal seme in poduk v Zader prvo-scdniku kupčijske zbornice g. Abeliču. Ta je poskušal in dobro zadel. Seme je bilo vsejano sredi maja meseca in je v malo tednih pognalo po 6 čevljev visoko grmovje polno popja, iz kterega so bile v sredi poletja lepe glavice najkrasnejše volne, ki je dozorela pred mrzlo jesenjo. Volna je pokazala, da je popolnoma rabna. V mrazu so spravljali seme v pi-skrih pod streho; toda najbrže je bilo to nepotrebno. — Ali bi se ne dala ta volna zasejati tudi po Liburnii in po južnej Istri, in morda še kot po našem cesarstvu? Popotni. 26. januarja 1863: G. PIoy iz Maninka; g. Keršovani iz Dornberga; g. Kren-ner iz Loke; g. Schuller iz Kranja; Sotlscheg iz Brežec; g. Zaickl s Zidanega mosta; g. Fahrig iz Celovca; g. Hčinigsberger iz Zagreba; g. Blau iz Pešte; gospa Selak iz Trsta. 27. jan.: Gg. Schroder, Cloetta in Uthe iz Trsta; g. Niederist iz Plajberga; gg. Wechsler, Wunder in Priboschitz z Dunaja; g. Kapelle iz Metlike. 28. jan.: Vitez Schmerling, g. Molnar, Riickl in Drusang z Dunaja; pl. g. Jellachich in g. Spitzer iz Zagreba; g. Godige z Laškega; g. Legat iz Postojne; g. Singer iz V. Kaniže. Umrli. 26. januarja 1863: Gospa Karolina Hu-dobivnik st. 58 let; Jože Slavec star 35 let. 27. januarja: Johanna Genni stara 28 let; Anna Tomic st. 6 tednev; gosp. dr. Kari Vesel st. 55 let; Andrej Zalokar st. 48 let. i. januarja: Gosp. Franc Malavašič st. 44 let; Alojzija Jerančič st. 15 mesc. Loterija 28. januarja 1863: Dunaj : 41, 69, 5», 79, 26. Gradec: 83, 18, 59, 50, 65. Dunajska borza S?. JaiiuiirJi« t*<;;{. Državni papir. 5% avst. vr..... 5°/0 nacijonal . . . 5% črka B..... 5% lombardo-benešk. . 5 °/0 beneško posojilo . 5°/ metalike .... m „ . . . . 4% * . . . . 3% , .... 2'A% „ . . . . 2 '/2 % banko . . . . M. komske obresti . . Srečke leta 1839 . . „ 1854 . . r 1860 . . n 100 gld. . . 5°/0 posojila na davke Obrtnijske akcije. Kreditne akcije . . . Bankne „ ... Eskomptna banka . . Lojdove..... Donavsko parobr. . . Pest. mosta na verig. . Dunajskega sop. mlina Avstr. plinove (gazove) naprave ..... Severne železnice . . Državne ,, . . Denar Blago 69.00 69.20 81.90 82.10 96.00 98.00 103.50 104.50 91.50 92.00 75.20 75.40 66.00 66.50 58.00 58.50 43.00 43.50 37.50 38.00 51.50 52.00 17.00 17.25 146.r0 147.50 91.75 92.00 92.20 92.30 94.2H 94.40 93.90 94.10 225.90 226.00 821.00 823.00 66(1.00 662.00; 236.00 238.00: 428.00 430.00 402.00 404.00; 385.00 390.00 258.00 260.00 185.60 185.80 233.00 233.50 Južne železnice. Pardub.-Kajhenb. . . Zapadne železnice . . Tiske „ . . Gal. Kari-Ludvik.-žel. Graške na Koflach „ Trnovske nove „ Avsig-Toplišk. „ Češke zapadne „ Bankne zastavniee. 6 letne..... 10 nv ...... Za srečkanje .... » » v a. vr. Dolžna pisma za odvezo zemljišč. spodnj. avstr. . . . zgorn. „ ... češke ...... moravske..... štajerske..... kranjske..... ogerske..... Tem. Slav. .... hrvaške ..... erdeljske..... galic....... bukovinske .... Denar 27O.U0 130.00 152.50 147.00 219.00 157.00 120.00 174.00 169.00 104.00 100.00 89.50 85.80 Blago 271.00 130.25 153.00 219.50 158.00 123.00 176.00 169.50 104.50 100.50 89.7f> 86.00 88.00 89.00 84.00 84.50 86.50 87.25 87.75 88.50 89.00 86.00 80.50 74.75 75.25 74.0H 74.50 74.50 75.00 72.50 73.00 73.25 73.75 73.50 74.00 Prejstvene obligacije (Prioritats-Obl.) Lojdove . . . Severne železn. . n „ v a. V. Glogniške..... Parobrodne .... Pardubske .... Tiske železnice . . . Zapadne „ ... „ „ v srebru „ „ izdane 1. v 1862 ...... Češke zapadne železn. Drž. železn. a275 frank. Južne železnice . . . Srečke. Kreditne..... Parobrodne ..... Tržaške ..... Kneza Esterhaza . . „ Salma .... „ Palffy-a . . . „ Clarv-a . . . Grofa St. Genois-a . . Budimske..... Kneza Win