P.b.b
kulturno - polHično glasilo
.
s vetovnih in domačih dogo Okov
PoStni urad Celovec 2 — Verlagspostamt KlagenCurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XV./STEVILKA 13
CELOVEC, DNE 1. APRILA 1365
CENA 2.— ŠILINGA
Sovjetske čete v Vietnam?
Ali bodo posegle sovjetske vojaške enote v vojno v Vietnamu?
Iz Moskve poročajo, da se vsak dan javlja zmerom več prostovoljcev za vojaški nastop v Vietnamu. Vesti govorijo celo o tem, da so že pripravljene sovjetske vojaške enote, da bi posegle v vojno v Vietnamu.
Najvišjii sovjetski vfladni in partijski zbori so se sestali te dni na izrednih sejah. V Washingtonu je sovjetski veleposlanik Dobrinin nepričakovano zaprosil za sestanek z ameriškim zunanjim ministrom Deanom Ruskom. Dobrinin je Rusku razložil stališče sovjetske vlade glede laoškega in vietnamskega vprašanja.
Vročične priprave, s katerimi so v Sovjetski zvezi obravnavali vietnamski problem, dajo slutiti, da hočejo Sovjeti preprečiti prihod kitajskih vojaških enot v Vietnam. Rdeča Kitajska je namreč napovedala, da bodo kitajski prostovoljci v kratkem posegli v vietnamsko vojno.
Združene države pa so medtem zopet udarile na Severni Vietnam. 40 ameriških bombnikov je napadlo vojaške naprave in so pri tem prodrli še globlje v notranjost
Severnega Vietnama kot doslej. Napad je veljal tudi cilju, ki je bil oddaljen le 200 kilometrov od kitajske meje. To je bil naj-brže odgovor Washingtona na kitajske grožnje, češ da bo Kitajska poslala v Vietnam prostovoljce. Pri napadu ameriških bombnikov so letalci prvič občutili, da je bila severnovietnamska protiletalska o-bramiba močnejša kot doslej, saj je sestre-Mla od 40 sovražnih letal dve, .tretje pa so tako močno poškodovali, da se je pri pristanku na letalsko oporišče takoj razbilo, dve letali pa sita bili močno poškodovani. Neki ameriški poročevalec je izrazil mnenje, da so verjetno Seve mo Vietnamci tokrat, to je prvič, uporabili letala za obrambo.
Cilji ameriških bombnikov so bile tokrat severnovietnamske radarske naprave. To daje slutiti, da se .kriza okoli Vietnama po-ostruje! ZDA hočejo tako izključiti severno-vietnamsiko protiletalsko obrambo. Do sedaj so bili ameriško-južnovietnamski letalski napadi usmerjeni izključno le na muni-cijska skladišča in oskrbovalne poti komu-niisibičnih gverilcev v Južnem Vietnamu.
Kitajci ovirajo Sovjete v Vietnamu
Sovjetski krogi v Moskvi govorijo javno, da se vlada v Pekingu zoperstavlja, da bi Sovjeti prevažali vojaški material preko kitajskega ozemlja. Moskva namreč ne želi, da bi vojaški material pošiljala neposredno po morski poti v Severni Vietnam, ker se hoče izogniti blokadi ameriške mornarice, kot je bil to slučaj v kubanski krizi.
Kitajci pa ovirajo tudi neposredno pošiljanje sovjetskega vojaškega materiala po zračni poti v Severni Vietnam. Edino se-vemovietnamsko letališče, na katerem lahko pristanejo najtežja prevozna letala, je v bližini glavnega mesta Hanoda, in ki ga nadzorujejo rdečekitajski tehniki. Ti, kakor trdijo v Moskvi, pa nasprotujejo, da bi tam . pristajala sovjetska letala.
Rdeča Kitajska je ponovno zapretila, da
bo postala v Vietnam svoje prostovoljce. Namestnik ministrskega predsednika in zunanji minister čen Yi je obljubil severno-vietnamski vladi, da bodo Kitajci poslali komunističnim gverilcem v Južnem Vietnamu orožje in ostali vojaški material. Poleg tega je izrekel tudi pripravljenost, da v slučaju, če to Vietkong-gverilci želijo, bodo takoj poslali kitajske enote, ki se bodo borile z ramo ob rami na strani gverilcev.
Iz Wasihingtona pa poročajo, da je tja prispel ameriški veleposlanik v Saigonu general Taylor. Ta je izjavil, da se vojački položaj v Južnem Vietnamu boljša. Opazovalci so mnenja, da je general Taylor svetoval predsedniku Johnsonu, naj bi pojačili bombardiranje Severnega Vietnama.
Ameriški bombniki nad Kitajsko?
Baje so ameriška letala preletela otok Hainan
Manjšine za Avstrijo obogatitev
Avstrijski zvezni kancler dr. Klaus se je vrnil ob koncu preteklega tedna s svojega državniškega obiska iz Jugoslavije. Ob koncu razgovorov je bito podpisano skupno poročilo, v katerem je rečeno, da so tekli raz,govori med avstrijskimi in j.ugo-siovansikmi političnimi predstavniki v Beogradu v prijateljskem vzdušju, ki je že več let značilno za odnose med obema državama. Nudili so priložnost za odkrito izmenjavo o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Obe strani sta ugotovili polno soglasje o tem, da si morajo vse države prizadevati za okrepitev miru v svetu in za mimo reševanje sporov. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v zadnjih letih rešenih nekaj važnih vprašanj in da je bil dosežen napredek pri razvijanju gospodarskih odnosov, turističnega in maloobmejnega prometa ter kulturnega sodelovanja. Oba partnerja vidita nadaljnje možnosti za obojestransko sodelovanje posebno v industrijsko tehnični kooperaciji.
Avstrijska delegacija je zagotovila, da bo v sporazumu s slovensko in hrvaško manjšino še naprej varovala njune pravice in da bo stalno upoštevala kulturne in gospodarske interese obeh manjšin.
Zvezni kancler dr. Klaus je izrazil upanje, da bo predsednik Tito kmalu imel. priložnost obiskati Avstrijo, predsednika Stamboliča pa je povabil, naj mu vrne obisk. Datum obiska jugoslovanskih državnikov bodo določili po diplomatski poti. Toliko o uradnem poročilu.
Kancler dr. Klaus je imel v Beogradu v inštitutu za mednarodno politiko tudi predavanje o Avstriji med vzhodom in zahodom. V uvodnem delu predavanja je govoril v srbohrvaščini. V zvezi s tem je pred novinarji dejal, da se je učil slovenščino za časa svojega študija na celovški gimna-ziji. To jezikovno znanje mu je zelo koristilo, ko je kasneje obiskal Balkan, od pretekle jeseni dalje pa se je učil vsako jutro eno uro srbohrvaščino. Znano je Klausovo stališče, da je prav, ako avstrijski kancler obvlada vsaj, tudi en jezik v državi živečih manjšin.
V inštitutu za mednarodno politiko je dr. Klaus dejal: „Dunaj ni zadnja postaja na zahodni železnici. Avstrijci mislimo, da je naša dežela šiv med Vzhodom in Zahodom in sodimo, da bi moralo imeti poslopje bodoče združene Evrope vzhodno in zahodno krilo.“
Kot važno znamenje tradicionalne povezanosti avstrijskega in jugoslovanskega ljudstva je omenil, da je on sam doma na južnem Koroškem, da je avtorica avstrijske državne himne pesnica po imenu Paula Preradovič, da se avstrijski prosvetni minister piše Piffl-Perčevič in da sta glavna ideologa avstrijske zunanje politike moža po imenu Tončič in Czernetz.“
Na tiskovni konferenci v Beogradu je poudaril, da vidi njegova dežela svojo poglavitno mednarodno politično nalogo kot posredovalka.
Ko je govoril o manjšinskem problemu in članu 7 državne pogodbe, je odgovoril v zvezi s tem na vprašanje nekega novinarja, da so jugoslovanski predstavniki med razgovori izjavili načelno zadovoljstvo z avsitrijisikiimii prizadevanji po rešitvi manjšinskega vprašanja. O slovenskem uradnem jeziku je kancler Klaus izjavil: „Načelno smo pripravljeni to vprašanje rešiti, kakor želi to manjšina. Nesoglasja pa obstajajo glede instrumenta, ki bi ga naj uporabili za določevanje območja, na katerem bi naj slovenščina veljala kot uradni jezik. Upam, da bo s pomočjo rezultatov ljudskega štetja sil s kakim drugim objektivnim kriterijem mogoče ta problem rešiti v zadovoljstvo rtlanjš!ne.“ „Avstrija v manjšinah ne vidi“.
Kakor poročajo iz Saigona in Pekinga, so ameriška Lovska letala v torek, v okviru letalskih napadov na Severni Vietnam prvič preletela rdečekiitajsko ozemlje. To je javil pekinški radio, a Američani tega dejstva še niso preklicali.
42 ameriških lovskih letal je v torek že drugič napadlo radarske naprave v Ton-kinškem zalivu, v neposredni bližini kitajske maje. Pri tem je severnovietnamska obramba sestrelila eno ameriško letalo, pilota pa so rešili.
Po sporočilu pekinškega radia je osem od 42 letal predrlo tudi v zračni prostor nad Kitajsko, nad otokom Hainan. Na tem otoku ima Kitajska važno oporišče za reaktivne lovce.
je dejal dr. Klaus, „kakega neprijetnega bremena, temveč so za Avstrijo različne narodnostne skupine obogatitev.*'
V eni izmed svojih zdravic je kancler dr. Klaus poudaril, da ležita obe državi ob Donavi in da se avstrijska delegacija počuti 'kot članica družine narodov, ki. so stoletja živeli in živijo v deželah ob Donavi. „Zaradi tega menim," je dejal dr. Klaus, „da se tu počutimo, kakor da smo prišla na obisk k sorodnikom, s katerimi se leta ali desetletja nismo sestali."
Trditve pekinškega radia pa Washington še ni preklical, zato mi jasno, ali so ameriška letala letela nad kitajskim ozemljem pomotoma, ali pa so imela samo izvidniško nalogo. Peking je zaradi te kršitve kitajskega ozemlja naslovil na račun Združenih držav Amerike že svojo 371. „resno svarilo".
Napadene radarske naprave v Tonkin-škem zalivu so na nekem otoku, z imenom Bach Long in spada k Severnemu Vietnamu. Radarske naprave na tem otoku .pa imajo gotovo nalogo čuvati Kitajsko pred sovražnimi letalskimi napadi. Napad so Američani izvedli zato, ker so bide radarske naprave pri prvem napadv le deloma uničene.
Govoreč o vzhodni politiki Avstrije, je dr. Klaus dejal, da bi evropski akord bil prazen, če bi prevladovala samo romansko-germanska dominanta. V tem akordu nočemo pogrešati slovanske terce. Poudaril je tudi, da bi vsak avstrijski politik moral poleg zahodnih obvladati tudi slovanske jezike. Kancler Klaus je končno dejal, da iz Avstrije tekoče vode oplajajo jugoslovansko zemljo: „To naj bo simbol! Skupno naj nam bo ob družinskem vzdušju evropsko mišljenje.
OBJAVA
V soboto, 10. aprila 1965 bo na Državni gimnaziji za Slovence „Dan staršev". Vsi profesorji bodo v času od 13. do 16. ure na razpolago.
Sprejemni izpiti za prvi razred bodo 10. julija 1965. Ustne in pismene prijave so vsak čas možne.
Ravnatelj stvo
Značilno
Pod naslovom „Auch Wedeniig fiir die Minderheitenfeststellung" prinaša „Salz-burger Nachrichten" z dne 31. marca sledeči članek:
„LH. Wedenig auBerte sich laut APA sehr befriedigt iiber den Bosuch der osterreichi-schen Regierungsdalegation in Jugoslawiem. Er sagte, die Durchfiihrung der letzten im Staatsvertrag festgelegten, aber noch nicht durchgefiihrten Bestimmungen zugunsten der Mimderhaiit, die von Stambolič envahnt worden war, werde groBen Schwiengkaiten begegnen, da die Mlnderheiitanfeststelilung auf die Ablehnung der Minderheit stoBe. Ohne sle sei aber die Eimfiihrung des Slo-vrenischem als zweite Amtssprache und die Anbriingung topographischer Bezeichnungen in Slovventisch kaum moglich. Man miisse doch erst einma! wLssen, wo ain Bedarf dafiir bestehe.
Die Slowenen aber wiinschen die Eim-fiibrung der Amtssprache und der s:oweni-schen Aufschriftem ohne Voiksbefragung in allen Gemainden Sudkamtens. Die Stel-lungnahme Wedenigs wird in Karnten da-her als Hiinwais dafiir angasehen, daB eine Minderheitenfeststellung unerlaBlich sei.“
V	zvezi s tem piše „Voilkswille“ z dne 31. marca: „Ob Wedenig fiir seine Meimung nicht doch noch einen Orden vom Heimat-dienst arhaltan wird? Gebiihren tate .er ihm sieheriich. Man braucht doch nur an dem seimerzeiitigen SchuleriaB zu denken."
Slučaj Boiodajkewycz
Na dunajski visoki šoli za svetovno trgovino poučuje profesor za zgodovino Taras« Boirodajkewycz. Ta je pri svojih zgodovinskih predavanjih polagoma zastrupljal slušatelje te visoke šole z nacionalsocialističnimi idejami. Prišlo je že tako daleč, da je del študentov te visoke šole že javno pritrjeval pri njegovih predavanjih hitlerjevskim idejam. Proti takemu dejanju in nehanju tega profesorja je začela nastopati demokratično nastrojena avstrijska javnost, kajti že dalje časa se je šušljalo na Dunaju, da poučuje na visoki šoli za svetovno trgovino profesor za zgodovino, ki zastruplja avstrijsko akademsko mladino z nacionalsocialističnimi idejami.
Mnenja smo, da bi morala oblast že zdavnaj nastopiti odločno proti zastrupljanju naše mladine. Vsled tega pričakuje avstrijska javnost primerne ukrepe ne samo v zvezi s slučajem prof. Borodajkewycza, ampak da tudi vobče prepreči širjenje pro-tiavstrijiskih in protičlovečanskih idej.
Strahovit potres v Čilu
V	ponedeljek je doletela čile strahovita potresna nesreča. Potres je zajel srednje in severne kraje Čila. Znanstveniki so ugotovili, da je imel potres jakost devete stopnje, po Richterjevi lestvici, ki ima 12 stopenj. Najhujše so potres občutili na področju L3ayliaya, kjer je znašala njegova jakost deset stopenj. V glavnem mestu Čila so občutili potres z jakostjo sedme stopnje.
Prva uradna poročila pravijo, da je silovit potres terjal na stotine človeških žrtev, medtem ko neuradne vesti govore o tem, da je samo pri porušenju jezu pri La Caleri izgubilo življenje okrog 1500 ljudi.
Politični teden
Po sveto ...
NOVA ZMAGA RUSKIH IN AMERIŠKIH
KOZMONAVTOV
Pretekla teden je 'bil ves v znamenju vtisov ruskih in ameriških kozmonavtov. V aadnjii številki smo o tem prinesli samo trafiki nofiioi. Na tem mestu pa se mi zdi, da malo več povemo o teh zgodovinskih dogodkih.
Rusija je slavila novo zmago nad ve-snGjieim. Kozmonavta pdlfcovmiika Pavel Bezlajev in Aleksej Leonov sta z uspehom izvršila nov, nadvse drzen vesoljski poskus. Moža z železnimi živci sta odpotovala v zračne višine z vesoljsko ladjo „Voshod 2“. Ko je ladja dosegla višino 495 kilometrov, sita sli privocila kratek sprehod po vesolju. Leonov je zapustil ladjo in dvajset minut plaval po vesolju. Oblečen v poseben vesoljski zaščitni oklep je v ozračju breztežnosti z izredno spretnostjo in do potankosti dovršenimi gibi izvršil izven ladje razna opazovanja biološkega in zdravstvenega značaja ter preizkusili razne sisteme na vesoljski ladji.
Na milijone televizijskih aparatov vsega sveta je oddajata, bi rekli, „iblazmi“ podvig ruskega astronavta. 'Saj bi zadostoval en sam zgrešen gib, da bi se astronavt za vedno oddaljil od kabine in izginili v vesolju.
Ko je Leonov zapustil vesoljsko ladjo, je plaval izven nje 'iz tabo hitrostjo kot ladja sama, to je 8 km na sekundo. Z ladjo je bil povezan s posebnim kablom, po katerem je iz iadje prejemal kisik in bil telef onsko povezan s tovarišem ter se potom kabla spet povrnili v ladjo.
Vsemiirsika ladja „Voshod 2“ je ostala v vesolju 26 ur in je sedemnajstkrat obkrožila Zemljo ter dosegla rekordno višino 495 kilometrov. Pristala je v petek, 19. marca, ob 10.02 po srednjeevropskem času na področju Perm zahodno od Urala, nad tisoč km proč od tačke, kjer bi se morala spustiti na zemljo.
'Pozneje se je zvedelo, da je začetek požara, ki je nastal zaradi trenja z zračnimi plastmi, poškodoval 'antene na vesoljski ladji in kozmonavta sita Mia primorana ročno voditi ladjo in napraviti še en polet okrog zemlje, predno sta pristala. To je bil vzrok, da ju je zaneslo preko Urala, mesto da bi pristala v Kazalkistonu ob Kaspijskem morju. Sovjetska kozmonavta, ki so ju mnogi imeli že za mrtva spričo molka zadnjih ur njunega poleta, sta se sedaj že prikazala v javnosti in podrobno popisala čudovita doživetja njunega poleta.
Dne 23. marca jima je Moskva priredila veličasten sprejem. Znova je človeški razum triumfirall nad brezdušno materijo.
Medtem poročajo iz Cape Kennedy v Ameriki o ponovni zmagi ameriških kozmonavtov, ki nikakor nočejo zaostati za ruskimi. Tudi tu sta „dvojčka“ Grissom, ki je že bili v vesolju in John Young z vesoljsko kabino „Ranger 9“ trikrat obkrožila zemljo in pristala nato v bližini Bahamskih otokov. Ostala sta v ozračju 4 ure in 52 minut. V tem času sta trikrat menjala smer ladje, kar se je v zgodovini vesoljskih poletov prvič zgodilo, ter iz eliptičnega prešla v okrogli tir. Napravila sita tudi vrsto zeta važnih znanstvenih poskusov.
NEUSPEH GAULLISTOV V FRANCIJI
Zadnje občinske volitve v Franciji niso priinesie degolisitični stranki zaželenih uspehov. Dve tretjini od 158 mest z nad 30 tisoč prebivalci je potrdilo zaupanje dosedanjim upravam. Zaradi tega siO' v vladni stranki začeli biti pozorni, zakaj tolikšna statičnost volivcev. V primerjavi s političnimi volitvami iz leta 1962, ko je degoli-stiono gibanje odneslo izredno zmago, predstavlja obdržamje položajev upravnih volitev iz leta 1959 neuspeh.
Najbolj hrupen poraz pa je gibanje za novo republiko doživelo v Parizu, kjer je izgubita' večino v občinskem svetu.
BONN IN IZRAEL
Izraelska vlada je formalno sprejela predlog kanclerja Erbarda o vzpostavitvi rednih diplomatskih oidnošajev z Zahodno Nemčijo. To odločitev je sprejela izraelska vlada po ganljivi razpravi v parlamentu, saj gre za revolucionaren dogodek v zgodovini Izraelsko-nemških odnosov. Usmrtitev šestih milijonov Judov v nacističnih taboriščih v drugi svetovni vojni je med preživelim judovskim ljudstvom in nemškim narodom ustvarila globok prepad,
nad katerim je šele sedaj bila vzpostavljena prva trdnejša brv. Kljub temu, da se je povojna Nemčija lizfcazala pripravljeno povrniti odškodnino za žrtve nacistov in jo tudi sikoro v oetaita izplačala, niso bili še Izraelci psihološko pripravljeni', da navežejo z Nemčijo normalne odnose kot z ostalimi državami. Tudi zadnja Erbardova ponudba jih je našla še dokaj nepripravljene, da premagajo notranji konflikt „med razumom in srcem". Šele po treznem preudarku so se odločili za „razum“ in sklenili postaviti kamen pozabe na žalostno pre-tefcliosit izpred dvajsetih let.
REAKCIJA ARABSKIH DRŽAV
Trinajst arabskih držav, zbranih na izredni komfernei v Kairu, je načelno sprejelo odločitev, da odgovorijo na izmenjavo poslaništev med Bonnom in Izraelom š pre-kiniiitvijo odnosov z Zapadmo Nemčijo ter gospodarskim bojkotom. Prvi korak je bil storjen s tem, da so rafosfce države odpoklicale iz Bonna svoje veleposlanike, toda glede ostalih dveh ukrepov so se med Arabci pojavila različna stališča. Resne pomisleke o umestnosti in koristnosti glede prekinitve odnosov in gospodarskega bojkota Zahodne Nemčije so izrekM predstavniki Maroka, Libije in Tunizije. Kolt stvaren politik je tunizijski predsednik Burgiba ugotovil, da bi od takega koraka imele več škode arabske države kot Zahodna Nemčija.
V nekaterih arabskih prestolnicah je prišlo v zvezi z naznanilom O' vzpostavitvi od-nošaijev med Bonnom in Izraelom do proti-nemških demonstracij. V Bagdadu so demonstranti napadli in zažgali, nemško veleposlaništvo.
Kar se gospodarskega bojkota tiče, utegnejo nekatere arabske države odpovedati Zahodu petrolejske dobave. Toda strokovnjaki pripominjajo, da ta ukrep ne bi bil učinkovit, ker je danes tržišče s petrolejem bogato založeno'. Nerešeno ostaja vprašanje, komu naj arabske države prodajajo svoj petrolej, če ga odpovejo Nemčiji in drugim zahodnim državam.
DE GAULLOVO POVABILO DESETIM
JUŽNOAMERIŠKIM DRŽAVAM
Franeoisfci predsednik de Gaiullle je povabil voditelje desetih južnoameriških držav, naj letos uradno obiščejo Francijo. Uradna de Gauliova vabila so že prejeli čilski predsednik Frey, paragvajski predsednik StroB-ner in argentinski predsednik IllMa. Pričakujejo!, da bodo te dni izročili de Gauliova vabila tudi voditeljem Venezuele, Penija, Urugvaja, Brazilije, Kolumbije, Ekvadorja in Bolivije —dežel, ki jih je de Gaulle obiskal lani. Južnoameriški voditelji naj bi obiskali Francijo v drugi polovici lete.
GEORGHIU DEJ UMRL
Predsednik državnega svete {državni poglavar) ljudske republike Romunije in prvi tajnik romunske komunistične partije Ge-orghiu Dej (izg. Dež) je prejšnji teden umrl po dolgi in hudi bolezni. Usoda je hotela, da so ga ravno nekaj ur prej ponovno potrdili za državnega poglavarja. Za njegovega naslednika bo verjetno imenovan sedanji predsednik Vlade George Maurer.
Pokojni predsednik se je rodili 1. 1901. V komunistični partiji je vedno zavzemal visoka mesta. Lete 1948 se je postavil proti Titu, toda po- Stalinovi smrti se je moral z njim spraviti in ga je celo začel posnemati, izkoriščajoč spor med Moskvo im Pekingom.
.. in pri nas v Avstriji
VELIKE STAVKE — SLABO ZNAMENJE!
V	notranji politiki smo prejšnji teden doživeli nenadno zaostritev položaja zaradi ultimativnih zahtev javnih nameščencev po takojšnjem zvišanju prejemkov im zaradi velikih svariilnih stavk. Kot znamo, so javni nameščenci že lani dosegli zvišanje svojih prejemkov za devet odstotkov. Sedaj pa ponovno zahtevajo osam odstotkov več.
Po težavnih in dolgotrajnih pogajanjih z 'zastopstvi inameščencev je zvezna vlada ponudila 5-odstoltno zvišanje prejemkov od 1. julija t. 1. in od 1.'januarja 1966 še ostale 3 odst. (Ta ponudba dodatno obremeni državni proračun 1965 za pol milijarde šilingov, proračun za 1. 1966 pa za eno dn pol milijarde!) To ponudbo pa so nameščen-ska zastopstva odklonila kot nezadostno, im to najprej zastopstva poštarjev, železničarjev in občinskih uslužbencev, ki so objavila za torek, 23. marca, splošno svarilno stavko (štrajk) za 24 ur, za petek, 26. marca, pa ponovno, toda časovno neomejeno stavko, dokler ne bo njih zahtevam ugodeno.
VES PROMET IN POSTA — OBSTALA
V	teku nadaljnjih pogajanj je vlada ponudila 6 odst. namesto 5, kar pa tudi ni bilo sprejeto. Zato je prejšnji teden v torek dejansko prišlo po vsej Avstriji do splošnega 24-urnega štrajka poštarjev, železničarjev in Avstrijske letalske družbe, teko da je praktično ves promet z javnimi sredstvi izpadel. Tudi ta dan so s pogajanji intenzivno nadaljeval in je šele pozno zvečer prišlo do rešitve: javni nameščenci dobijo od L maja t. 1. povišek plač za 6,5 odstotka, a najmanj 130 šil. im povišek družinske doklade za vsakega otroka 20 šil. Istočasno ste obe vladni koalicijski stranki odobrili zvišanje cene mleku, katero bodo deloma moraili plačati tudi potrošniki. Vendar je bilo hkrati dotačeno, da bodo gmotno Slabše stoječi dobili povrnjeno, kar bodo več izdali za mleko.
Povišanje cene mleku bo izvedemo na sledeči način: mleko bo stalo od 1. maja t. 1. 20 grošev več za liter. Od tega bo plačal potrošnik 12 grošev, ostalo (8 gr.) bo subvencionirana država. Hkrati bodo seveda zvišane tudi cene mlečnim izdelkom. Od L maja bodo torej sledeče cene (v oklepaju so navedene dosedanje cene): odprto mleko 3 šil. (2.80); mleko v steklenicah 3.40 (3.20); mašilo 40.— (36.80); sir ementeler 32.— (28.—); skute 8.60 (7.80); sladka in kisla smetana 12.— (10.60); mleko v prahu 20.50 (19.50); kondenzirano mleko: „Mare-
si“ 5.40 (5.20), „Tip-top“ (v dozah a 410 g) 8.70 (8.40) šil.
KJE NAJTI KRITJE ZA TA
ZVIŠANJA?
'Glavno vprašanje pri pogajanjih za zvišanje je seveda bilo: Od kod vzeti denar za te nepredvidene izdatke, ki nikakor niso malemikostmi? Kajti za kritje poviška plač javnim nameščencem je potrebno približno 780 milijonov 'šil., državna podpora mlečnim producentom pri zvišanju mleka 93 milijonov šil. lin povračilo revnejšim slojem na račun podražitve mleka 120 milijonov.
Za vse to je treba nekje najti kritje oziroma denarne vire. To je seveda povzroča-'lo finančnemu ministru in vladnemu finančnemu odboru precejšen ..glavobol". Končno so le našli rešitev, če jo smemo teko imenovati, kajti te gre namreč deloma zopet na račun širših plasti naroda. Med drugim bodo n. pr. zopet podražene cigarete brez filtra, torej tiste, ki jih v glavnem kadijo nižji sloji. Tudi nekatere takse bodo zvišane, medtem ko bo izplačevanje prispevkov za stanovanjsko gradnjo deloma (v višini 100 milijonov šil.) odloženo na poznejši čas.
Ob priliki pogajanj gledč zvišanja plač javnih nameščencev in v zvezi z iskanjem denarnih virov za njegovo kritje je bilo slišati na račun pristojnih sindikatov tudi očitke, češ zakaj pridejo s temi zahtevami davno potem, ko je državni proračun že sprejet. V tej zvezi so sindikalna zastopstva izdala pojasnilo, da so bile vse te zahteve predložene pristojnim ministrstvom že lani v septembru^) in da je bito vse znano že pred obravnavo oziroma sprejetjem novega proračuna za 1. 1965: torej ni krivda na njihovi strani.
NEZADOVOLJSTVO ŠE VEDNO
V OBEH TABORIH!
Prenaglo je bilo dobro razpoloženje v vladnih krogih, češ da je mezdni spor rešen; nekateri časopisi so n. pr. že takoj naslednji 'dan pisali o ..umiritvi na področju plač in cen". V četrtek in petek so namreč imeli svoja posvetovanja posamezni prizadeti sindikati, t. j. poštarji, železničarji lin občinski uslužbenci. Na teh SO' ponudbo vlade o 6,5-odstoitnem povišku plač in 20 šili. dodatno za vsakega otroka kot neza-doistno odklonili, vendar niso vztrajali pri prvotnem sklepu glede izvedbe ponovnega splošnega, časovno1 neomejenega štrajka., kateri naj bi se začel pneteMi petek dn smo o njem že zgoraj poročali. Prizadeta vodstva mameščensMh sindikatov so odložitev te (Stavke utemeljila s tem, da ni njih na-
SLOVENCI
domu in po vnetu
Novi dušni pastir v Montrealu
Slovenska skupnost v Montrealu v Kanadi ima lastno cerkev in dvorano. Za novega dušnega pastirja slovenskih rojakov je bil imenovan lazarist g. Stanko Boljka CM, dosedanji kaplan pri Mariji Pomagaj v Torontu.
Nov slovenski doktor
Iz Trsta poročajo, da je v Bologni na medicinski fakulteti promoviral za doktorja medicine Peter Pavlica z oceno 110 na 110 s pohvalo.
f Igralec Jože Tiran
Pred kratkim je umrl na oddihu v Polhograjski dolini znani igralec in režiser Jože Tiran, član ljubljanskega Mestnega gledališča. Star je bil šele 45 let. Zadela ga je kap m sicer že ponovno, medtem ko se je zdelo, da se bo od prvega udarca opomogel.
Jože Tiran je začel igrati v Ljubljani malo pred drugo svetovno vojno. Po vojni pa je igral nekaj časa tudi pri tržaškem slovenskem Narodnem gledališču. Nato se je vrnil v Ljubljano. Zelo se je trudil za ustanovitev drugega velikega ljubljanskega gledališča, to je Mestnega gledališča. Postal je njegov ravnatelj. Pozneje pa je prepustil ravnateljsko mesto drugim in je samo še režiral in igral, dokler mu bolezen ni onemogočila dela.
90-letni učitelj Anton Ferlat
V Mirnu na Goriškem je nedavno umrl 90-letni učitelj Anton Ferlat. Poznala sta ga dva rodova. Dolgo vrsto let je vzgajal mlade, zdaj že odrasle, najprej kot učitelj v Rupi. Poučeval je tudi na strokovno-obrtnih šolah v Vrtojbi in Renčah. Bil je tudi vzoren vinogradnik in čebelar. Spoštovali so ga vsi gospodarji, ker jih je učil umnega kmetijstva. Rupenci so se tudi udeležili pogreba pokojnega učitelja Antona Ferlata in mu prinesli na grob cvetja v spomin.
Slovenski oktet na Dolenjskem
Znani pevski ansambel Slovenski oktet je pred kratkim gostoval na Dolenjskem, in sicer v Sodražici in Ribnici. 'Spored je obsegal slovenske in druge jugoslovanske umetne in narodne pesmi. Kot recitator pa je sodeloval zraven tudi član Slovenskega narodnega gledališča Andrej Kurent.
Koncerti violinista Igorja Ozima
Tudi nam znani violinist Igor Ozim in pianist Marijan Lipovšek sta priredila te dni vrsto koncertov po Sloveniji: v Ptuju, Mariboru, Celju, Kopru in nazadnje v Ljubljani. Igor Ozim je za svoj spored izbral naslednja dela: Mozartovo, Beethovnovo in Lipovškovo sonato, Rave-lovo uspavanko, Debussyjev valček „La plus que lente” in Paganinijevo „Campanello”.
Slovenski akademski jazz na Dunaju Akademski jazz orkester „Ad boe” iz Ijubljane je pred kratkim sodeloval na 4. mednarodnem festivalu jazza na Dunaju. Slovenski ansambel je gostoval kot edini jugoslovanski predstavnik. V koncertnem sporedu je imel štiri skladbe Janeza Gregorca, ostale skladbe pa so bile tuje, priredil pa jih je Janez Gregorc. Jazz ansambel šteje 12 članov in je zaslovel leta 1982, ko je v Helsinkih na študentovskem svetovnem festivalu jazza osvojil prvo mesto. Dolgoletni vodja ansambla je France Kapus.
Srebmomašniški jubilej v Argentini V Cordobi je pred kratkim čisto zasebno slavil srebmomašniški jubilej č. g. Anton Grčman, kaplan v bolnišnici Transito Caceres e Allende v Cordobi.
man pogajati isie v senci in pod pritiskom 'trajajoče stavke.
'Osrednijii odbor Delavske isiindi,kalne zveze je pooblastili člane odbora za pogajanja, naj 'takoj stopiijio v stik z zvezno vlado in naj potem v roku 14 dni poročajo, kaj so dosegli. Po dosedanjih paročblih zahtevajo najmanj S-odstoltmo zvišanje preljiemkov namesto potnuidenih 6,5 odst.
'Prav teko pa tudi kmetje niso zadovoljni s poviškom ile 20 grošev pni iliibru mleka. To utemelijujejiO' s tem, da teh 20 grošev nikakor ne krije povišanja proizvodnih stroškov, nastalih od 3. 1963. Dalje Kmečka zveza vztraja na S tališču, da morajo kmetje 'doseči izenačenje skupnega zaslužka oz. dohodka z onim, ki ga imajo njim enakovredne polMiiicne skupine. Zato je omenjena zveza pozvala osrednjo vlado, naj to vpra-šanje zadovoljivo reši do 5. aprila t. L, kajti sicer bo izvedla učinkovite preti ukr epe dne 7. aprila. Vendar je bito naknadno isklenjeno, da so ti protiukrepi zaenkrat do 'nadaljnjega odloženi v upanju, da bo medtem vprašanje mlečnih cen kolikor to-iliko zadovoljivo rešeno.
Komponist msgr. Stanko Premrl - umrl
V Ljubljani je umri 14. marca po daljšem bolehanju monsiignor in biseromašnik Stanko Premrl v 85. letu starosti.
iRajnii Stanko Premri je bil poznan v slovenskem kulturnem svetu kot odličen kom-pomisit in glasbeni pedagog.
Rojen je bil 1880. leta v Št Vidu pri Vipavi.
Glasbeni študij na Dunaju
Po ljudski šoli so 'ga poslali starši v latinske šole v Ljubljano. Potem se je vpisal na teološko fakulteto in postal duhovnik. Že kot mlad dijak v gimnaziji, posebno pa še, ko je študiral v bogoslovju, se je močno ukvarjal z glasbo in njenimi problemi. Toda popolnoma se je posvetil glasbeni umetnosti šele, ko je leta 1904 odšel študirat na Dunaj.
Tu sii je pridobil obsežno glasbeno izobrazbo pri skladatelju Robertu Fuchsu, glasbeno zgodovino pa v seminarju Guida Adlerja. >Na Dunaju je 'tako spoznal takratne nove glasbene stilne smeri. Seveda te ni kar slepo posnemal in sprejel in se jim tudi ni čisto priključil. Vendar pa so te nove glasbene smeri v njem le zapustile določen odmev.
■Zato se je tudi, ko je pričel v stik z Goj-mirom Krekom, pridružil gibanju okrog »Novih akordov", ki so že takrat pripravljali tla slovenski moderni. Vendar pa Stan-ko Premrl ni objavljal mnogo svojiih prispevkov v glasbeni reviji »Novi akordi", ker je svoje ustvarjenje posvetil predvsem cerkveni glasbi
Cerkveni in posvetni komponist
Šele leta 1909, ko je postal vodja cerkvenega zbora ljubljanske stolnice in leta 1910 urednik »Cerkvenega glasbenika", je svojo modernejšo glasbeno usmerjenost uveljavil. Njegovo delovanje na tem področju je pomembno zlasti, ker mu je uspelo slovensko cerkveno glasbo odvrniti od cecilijan-stva ter jo približati ljudskemu duhu.
Komponist Stanko Premrl je zapustil v cerkveni glasbi poleg vrste zborovskih skladb, ofertorijev in drugih, tudi pomembno oratorijsko kantato na tekst Frančiškove »Sončne pesmi".
Ustvarjal pa ni samo v cerkveni, ampak prav tako tudi v posvetni glasbi. In na tem področju je bilo delovanje komponista Stanka Premrla zelo važno. Posebno kot glasbeni pedagog je imel velike zasluge, ker je vzgojil vrsto slovenskih glasbenikov. Saj je poučevali od leta 1919 do 1945 na ljubljanskem konservatoriju, po drugi svetovni vojni pa, ko so v Ljubljani ustanovili akademijo za glasbo, je bil tu redni profesor, kjer je poučeval orgle ter teoretske predmete.
Komponist Stanko Premrl pa ni zastopal ekstremne moderne, marveč zmerno moderno smer v slovenski glasbi. To pa je zastopal v cerkveni kakor v posvetni glasbi. Nje-
govo glasbeno komponiranje ni bilo nikoli težko razumljivo, saj je bilo njegovo načelo: »Piši glasbo, ki ne bo razumljiva samo za ozek krog poslušalcev!" Najlepši primer za to je njegova »Zdravljica". Vrsta slovenskih skladateljev je že komponirala to Prešernovo pesem, a ostala je le Premrlova »Zdravljica".
Umetnik Premri je bil močno plodovit komponist, saj je zapustili preko tisoč opusov, ki vsi kažejo zrelost, resnost in preteh-tanoist. To dokazujejo njegove orkestralne
skladbe »Božična suita", »Pastorale v G-du-ru“, »Simfonietta" in »Scherzo", „Deux danses enfantines" za klavir in ekspresivni samospev »Memento mori".
Pogreb msgr. Stanka Premrla
V sredo, 17. marca, so v Ljubljani slovesno pokopali ikompomiisita in glasbenega pedagoga monsignora im bisenomašmika Stanka Premrla. Na mrtvaškem odru je ležal v atlojziijeviišiki kapeli, kamor so ga pri-
šle kropit velike množice vernih Ljubljančanov.
V sredo popoldne so ga prenesli v stalnico, kjer je bila maša zadušnica, ki jo je darovali stolni prošt dr. Stanko Lenič, ob prisotnosti nadškofa, kapitlja in bogoslovcev ter ogromne množice ljudstva. Msgr. Lenič je ob evangeliju imel krasen govor. Na koru ipa SO' pevci zapeli pokojnikov »Requi-em“.
Drugi del (pogrebnih svečanosti je bil na Žalah. Tu se je od pokojnega skladatelja poslovil profesor Ramovš, ki je izrekel prisrčne besede v imenu društva slovenskih komponistov. Sprevod je šel nato do cerkve Sv. Križa na pokopališču, kjer je opravil pogrebne molitve nadškof msgr. Jože Pogač-niik, nakar sio rajnega biseromašmika Stanka Premrla položili v grob blizu Škotov Jegliča im Vovka. Ob grobu je z iskrenimi besedami orisal lik Stanka Premrla sam nadškof dr. Jože Pogačnik. Poudaril je njegove 'zasluge posebno na področju cerkvene glasbe, zraven pa mi pozabil omeniti tudi duhovniške vrline pokojnega Stanka Premrla, V slovo (SO se oglasili še bogoslovci, ki 'so dolgoletnemu glasbenemu vzgojitelju mnogih rodov zapeli še zadnjo nagrobni-co-žalosibinko.
S Premrlom je legel v grob nestor slovanskih tkcmipomistov, ustvarjalec, ki se je obenem z Antonom Lajovicem, Emilom Adamičem, Gojmirom Krekom in drugimi slovenskimi skladatelji uvrščal v rod slovenskih komponistov, ki je v novoroman-tiičmi stilni izraz uvajala že elemente moderne miselnosti. S Premrlom je izgubila slovanska glasbena kultura enega izmed najvidnejših cerkvenih in posvetnih komponistov.
Slovenci bomo ohranili umetniika-sfclada-telja Stanka Premrla v trajnem in častnem ter spoštljivem spominu!
t Valentin Zupančič
V torek, 23. marca, so v središču rudarske pokrajine Pas-de-Cailaiis v severni Franciji položili k večnemu počitku starosto (slovenskih izseljenskih duhovnikov, monsignora Valentina Zupančiča. Zastopniki Slovenskih katoliških 'Društev sv. Barbare in Bratovščin Živega sv. rožnega venca so se s svojimi zastavami zadnjič poklonili svojemu dolgoletnemu duhovniku, voditelju in očetu naših izseljencev v tem delu Evrope.
Pokojni je bil doma v Ljubljani, rojen 14. 2. 1883. V mašmika je bil posvečen zadnje leto v bogoslovju in naslednje leto, 1908, je postal kaplan na Dovjem pri znamenitem •triglavskem župniku Jakobu Aljažu. Od tam ga je vodila pot v Ljubljano k uršulinkam za spiriituala, nato pa v Polhov Gradec, kjer je več let župnikova!.
Slabe razmere v Nemčiji po prvi svetovni vojni so pognale iz Porurja številne naše rudarje in jih prisidide, da so si iskali zaposlitve v rudnikih severne Francije. Medtem ko so (Mi v Nemčiji lepo oskrbovani v duhovnem pogledu, saj se je vrsta nemških duhovnikov naučila slovenski samo zaradi naših ljudi, SO' bili na Francoskem brez stalne domače duhovne oskrbe. Neprestano so klicali v domovino na pomoč: »Dajte nam
V »Galeriji 61“ razstavlja Josef Gabler
V »Galeriji 61“ so te dni odprii slikarsko razstavo Jasetfa GaMenja, Obiskovalcu te razstave se odpre nov svet slikanja. Z besedo nov pa ni mišljen nek nov način slikanja, marveč kako so te umetnine nastale. Na prvi pogled se ti zdijo, da so te slike olja — 23 po številu — nekaj nenavadnega, vendar, potem ko jih opazuješ nekaj ičasa, zaslužijo ta olja zanimanje gledalca.
Slikar - 'umetnik Josef Gabler je pri delu svojih olj zapustil svet običajnega predmetnega stikanja in jih je skušal s čisto svojega individualnega (osebnega) vidika gledalcu nekako odtujiti in spremeniti, to je drugače kot ustvarjajo ostali slikarji.
Gabler imenuje to »slikanje, gledano od zgoraj, kot če bi prosto viseli v zraku, iz ptičje perspektive in gledano tudi iz drugih vidnih polj." Namesto do sedaj običajnega — pri slikarjih — narisa nekega motiva, Pokaže umetnik tloris.
Gabler sam praVi: »čutimo se še vedno navezami na tla, zemljo. Navajeni smo opazovati prirodo, nek motiv ali vzorec tako, kot če bi vse to skozi okno opazovali. Tudi pri potovanjih delamo isto. Če pa voziš .svoj avto, pa se dogaja čisto nekaj drugega: pogled naprej — pogled nazaj ti omogoča ogledalo — na levo, na desno. V tem primeru se združijo štiri videnja v eno podobo. Izgleda, kot da smo premagali stališče opazovanja skozi okno.
V prihodnosti: bomo leteli in plavali ali viseli v zraku. Nič nas ne veže več na tla — zemljo, ker se prosito gibljemo v zraku. In vprav ta sestavina je bila v slikarstvu do sedaj zanemarjena.
Torej je ravno po Gablerjevem vidiku »gledanje iz v zraku visečega stanja problem predstavljanja." Ta poskus je jasno izražen v njegovih 23 oljih (oljnatih slikah). Zdi se iti celo', da to kar čutiš, ko gledaš njegove slike. Gablerjeve barve se med seboj prepletajo z mnogimi liričnimi odtenki. Pri izbiri izraznih .sredstev je močno občutljiv in kljub temu premore umetnik doumeti svoj svet.
Arhitekt Rudolf Nitsch pravi o slikarju -umetniku Bledeče: »Smer in pogled si določa današnji človek sam, in sicer s svojo odločitvijo, itako da postavlja svoj »jaz - individuum (osebo)" v središče vsega dajanja in nehanja, bitja in žiitja. Vendar pa je ta umetnikov svet brez dvoma tudi naš svet. Seveda se bomo morali šale navaditi na letanje in visenje i(plavanjie) v zraku, kajti vesolja še ni človek osvojil, pa tudi tehnika orje šele pot umetnosti. Tudi najnovejši izsledki in spoznanja prirodoslovnih ved bodo dala umetnosti novega zagona.
Razstava, ki je odprta še do 8. aprila, nudi obiskovalcem dovolj prilike za živahno razpravljanje Gablerjevih stvaritev, to pa ne toliko zaradi kvalitete kot zaradi svojevrstnega pojmovanja sliikairstVa.
stalnega slovenskega duhovnika!" Na te klice se je odzval g. Valentin Zupančič. Zapustil je lepo župnijo in se podali na tuje, v neurejene razmere, kjer je začel pravo misijonarsko življenje. Izseljenski duhovnik mora biti neprestano na poti in mora tekati za ovčicami od kraja do kraja. Pa ni samo duhovnik; biti mora tudi socialni delavec, neštetokrat kulturni buditelj, učitelj, skratka: vse. G. Zupančič je postal svojim razkropljenim rojakom vse. Tamkajšnji škof je spoznal njegovo veliko osebnost in mu je za vzor svoji duhovščini in v pohvalo slovenskih naseljencev preskrbe! (imenovanje za monsignorja. Več kot 25 let je misijona-ril med svojimi rojaki, dokler ni onemogel in mu je rajni prevtzv. g. škof dr. Gregorij Rožman poslal pomočnika, sedaj njegovega naslednika, č. g. Stanislava Kavalarja. S svojimi verniki je rajni Zupančič preživel
Gostovanje ljubljanske Opere v Celovcu
V Našem tedniku-Kroniki smo že dvakrat omenili, da bo v Celovcu gostovala v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo ljubljanska Opera. Ljubljanski operni ansambel bo namreč .kot znano uprizori!! veliko rusko opero v štirih dejanjih »Knez Igor" Aleksandra Porfirjeviča Boro-dina.
Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane bo gostovala v petek, dne 9. in v soboto, dne 10. aprila, in sicer bo obakrat uprizorila isto opero, to je »Kneza Igorja". Začetek obeh predstav bo ob 19.30
Za boljše razumevanje stvaritve prinašamo na 7. strani, to je pod »Pisano branje" vsebino opere.
S peresom skozi vas in živijenje
»S perom kroz selo d život" je naslov knjigi, ki je izšla v Železnem na Gradiščanskem ob 704e.tnioi preč. gospoda Ignaca Horvata, župnika v Frakanavi.
Ignac Horvat je najpioidovitejši sodobni gradiščanski pisatelj. Ker ves čas živi med ljudstvom In za ljudstvo, more tudi za ljudstvo najbolje pisati. Ve, kaj ljudje radi berejo, zaveda se, da mora dobro vplivati na ■svoje rojake. Horvat je začel pisati že kot bogoslovec. Od -leta 1922 je sodelavec vseh gradiščanskih publikacij. Ni časopisa za katerega ne bi prispeval. Od leta 1933 urejuje tudi »Gradiščanski koledar", ki ima prav po njegovi zaslugi visok nivo.
Jubilant se je rodi! 1. februarja 1895 v Malem Borištofu. Roditelji so bili mali posestniki; oče je moral v tujino na delo, da je družina mogla živeti. Po nekaj letih osnovne šole se je šel na Ogrsko učit madžarščine. Taka je bila tedaj navada.
Kot nižješolec je študiral na različnih gimnazijah; mizo so mu pogrinjali dobrotniki vsak dan v drugi hiši. Vztrajal je do mature, vstopil v bogoslovje, ga dokončal in leta 1918 pel novo mašo. Pastiroval je v raznih krajih svoje domovine. V Pinkov-cu je zgradil novo cerkev. Od leta 1938 pase duše v Frakanavi. Vseskozi se udejstvuje in kaže pota tudi v hrvatskih kulturnih društvih.
To je Okvir življenja velikega moža: svečenika in rodoljuba, M je vse svoje moči daroval Bogu m narodu. Naj še dolgo vrsto let živi čil, zdrav in delaven med svojim ljudstvom.
Dve novi slovenski knjigi
iPred nedavnim sta izšla v Trstu pri »Sodobni knjigi" dva izbora proze in poezije Slovenskega zamejskega literarnega ustvarjanja.
Prva knjiga, katere avtor Lev Detela živi na Dunaju, je »Blodnjak" (Sedem pripovedi), zbirka proznih tekstov, »ki predstavljajo v modemi obliki izraženi upor proti krivicam našega sveta". Mladi avtor (1939 v Mariboru rojen) Skuša v teh od grozot in protislovij modernega sveta zasenčenih črticah prikazati neizbežni, a vendar še tu in tam svetli položaj modernega človeka.
iS sličnimi očmi gleda na svet Milena Merlak Detela, avtorica pesniške zbirke »Sodba od spodaj", ki je tudi izšla 1964 pri »Sodobni 'knjigi" v Trstu. Človek brez domovine, človek na poti proti neznanemu cilju nas pogosto sreča v teh pesmih.
Knjigi, ki se odlikujeta tudi po prikupni zunanji obliki, lahko dobite v Mohorjevi knjigami v Celovcu.
vso vihro druge svetovne vojne, ki je divjala tudi preko krajev severne Francije. Po drugi svetovni vojni je prišla druga vihra, ki je hotela uničiti med Slovenci vsa katoliška društva. Toda rajni monsignor je stal kot hrast in z njim so stala vsa društva. Ostala SO' to, kar so bila — kakor maloka-tera druga društva med našimi izseljenci namreč: slovenska in katoliška.
Zadnja leta je rajni monsignor preživel v zatišju doma za stare ljudi ob franoosko-belgijski meji. Sedaj je ugasnil žar njegovih oči in njegovo plemenito srce, polno dobrote za našega človeka na tujem, je prenehalo biti. Po vsej teži tega zemeljskega življenja je naše! vso srečo ob božjem Srcu v večnosti, kateremu je vse življenje z vso odločnostjo služil. Naj počiva v miru božjem — naš veliki izseljenski misijonar.
CELOVEC
Pobalinska šala z znanilnikom požara
Ko so odkrili v nedeljo ponotči štirje ,po-ibaiVni po obiskal kavanne v neboitični koi v Celovcu, v pritličju znanilnik požara, so si še hitro izmislili neslano šallo. Pri tem so f enoistavno spravilli v pogon avtomatično na- i pravo znanlioa požara in skoro iistočasno je < že drvela paklllcna požarna hramba na mesto namišljenega požara. Pobalinsko početje teih štirih paglavcev pa je slučajno odkrili lastnik kavarne in je za redova! pobaline, tol so hoteli brž zbežati in se odtegniti na ta način roki pravice. Toda medtem pa so tudi že obvestili policijo nekega patruljnega avta, ki je pobegle faloce kmalu zasačila v Kolodvorski ulici.
Glavni istoritec te neslane šale, neki osemnajstletni mehani,kanski vajenec se bo morali zagovarjati na sodnijii zaradi zlorabe znamenja v sili. Kot opravičilo za svoje pobalinsko deajnje je navedel mehanikar-ski vajenec dejstvo, da je bil v tistem času močno pijan.
Razstava „Lep dom“ v Celovcu
Ob jubileju štiridesetletne dejavnosti v Avstriji prireja gradbena hranilnica in posojilnica „Wustenrot“, od 1. do 14. aprila 1965 v Domu umetnikov v Celovcu, razstavo „Lep in prijeten dom“. Razstavljenih je veliko število načrtov, ki so jih izdelali razni arhitekti, ki so se udeležili tekmovanja pod geslom ,,Lep in prijeten dcm“ in ki ga je razpisala gradbena hranilnica in iposojillnica „Wustanrot“.
Ista razstava je vzbudila močno zanimanje že na Dunaju in v drugih glavnih mestih zveznih dežel in sl jo je ogledalo 15.000 ljudi. Razstava kaže predvsem različne možnosti pri gradnji enodružinskih domov (hišic).
Vsak tisočeri obiskovalec razstave „Lep iln prijeten dom“ bo prejel zastonj veliki gradbeni zvezek ,,Wustenrot“.
2. konjski jahalni in skakalni turnir
V	Celovcu bodo 3. in 4. aprila 2. konjske jahalne in skakalne tekme, ki se r.h bodo udeležili vsi turnirski jezdeci Avstrije s 60-tiimi plemenitimi konji.
V	okviru 2. konjskega jahalnega in skakalnega turnirja (tekmovanja) v mestni hali bodo sledeče prireditve:
V	soboto, dne 3. aprila 1965 bo od 15. do 17. ure prireditev za otroke im mladino; enotna vstopnina do 18. leta znaša 10.— šilingov, medtem ko plačajo odrasli spremljevalci mladine in otrok 20.— šilingov.
Isti dan od 19. do 22. ure bo prvi del turnirja (tekem).
V	nedeljo, dne 4. aprila 1965, bo od 19. do 22. ure drugi del tekmovanja (turnirja) s počastitvijo zmagovalcev.
Vstopnice dobite v predprodaja v ,,Kamt-ner Landesreiseburo (Koroški deželni potovalni urad), Neuer Platz 1, telefon: 43 21 in v vseh podružnicah tega urada.
SVEČE
Predavanje s skioptičnimi slikami
Iz daljnih Vogrč je prišel v nedeljo med nas g. Vinko Zaletel. Kazal nam je barvne slike z 38. avharističnega kongresa v Boimbayu v Indiji. On se je kot edini Korošec udeležili te svetovne prireditve; za nas je fotografiral, snemali na trak najvažnejše in najllapše dogodke, pa tudi revščino in bedo tistih dežel, da bi se navdušilld za Evharistijo, da bi 'sočustvovali z ubogimi, da 'bi ispoenaili poslanstvo Cerkve. Res so nas vse navdušile prekrasne barvne slike; komentar se je tudi odvijal s traka, za Bvočno kuliso so billi posnetki plesov in godbe. Ob 250 .slikah smo dobili vpogled v slavnosti, zelo lepe so 'bile slike papeža na kongresu, presunila mas je revščina ta-mošnjega prebivalstva. Gospod predavatelj nam je obljubil še eno predavanje. Tudi tega se že sedaj veselimo.
SELE
(15 let župan)
Redki so islluičaji, da je kdo štirikrat zaporedoma lizvoljem za župana. Naš župan g. Simon Ogris pa more z zadovoljstvom gledati na zaupanje in priznanje, ki mu je bilo izkazano s štirikratno izvolitvijo.. Te dni je minilo 15 let, odkar je prvič zasedel županski stolec. Ta jubilej je občinski odbor v nedeljo, 21. marca, lepo proslavil.
Po kratki občinski seji so odborniki spre-tmiili župana v šolo, kjer so jih v okusno okrašeni veliki šolski sobi že pričakovali
17. kmečko-izobraževalni tečaj v Celovcu
V Celovcu je bil od 16. do 18. marca 17. ■kmečko izobraževalni tečaj, ki ga je priredila Koroška kmečka zbornica.
Tridnevni kmečko-izobraževalni tečaj ije o tvoril predsednik Koroške kmečke zbornice državni poslanec, ekonomski svetnik Gruber. V svojem pozdravnem govoru je najprej pozdravil navzoče, potem pa je prešel na pomen kmečkih izobraževalnih tečajev. Ekonomski svetnik Gruber je nadalje orisal v otvoritvenem govoru pomembno vlogo kmečke zbornice v mejah poklicne 'izobrazbe in poklicne posvetovalnice, pospeševanje prodaje in prometa in vobče zanimanje za domače kmetijstvo.
Posebno pozornost je vzbudilo še dejstvo, da je obiskal tečaj, ki je bil v slavnostni dvorani šole „Kucherhofa“ v Celovcu, predsednik Zveze avstrijskih posestev grof Ferdinand Piatti, ki je bil med odiočd-nimi pobudniki tega vseaivstnijskega gospodarsko kmečkega zimskega zasedanja, in ki se lahko smatra kot glavno zborovanje avstriljskega kmetijstva. Razveseljivo je torej, da sega zanimanje za koroško zborovanje preko mej naše zvezne dežele.
Po otvoritvi kmečko .izobraževalnega te-■čaja je imel predavanje dr. Bischoff, docent na 'kmečki visoki sold Stuttgart-Ho-henheiim v Zahodni Nemčiji. Predmet nje-
govega predavanja je bil ..Predpogoji in možnosti za poenostavitev kmečkega obrata". Za njim pa je predaval direktor za rastlinsko proizvodnjo Tirolske kmetijske zbornice, dipl. Ing. dr. Kurt Liabscher o sodobnem siliranju.
Drugi dan kmečko-izobraževalnega tečaja so bila na vrsti sledeča predavanja: „Tržni problemi avstrijskega kmetijstva" (predavatelj dr. Hans Konbl, tržni referent predsedniških konferenc Avstrijske kmečke zbornice); „Poenostavitev kmečkih obratov 'in njih mehanizacija" (predavatelj profesor dipl. Ing. dr. Kari Rebri iz visoke šole za poljedelstvo na Dunaju); ,.Avstrijsko planinsko govedo na svetovnem tržišču" (predavatelj dipl. ing. dr. Thomas Santner, ravnatelj salzburške kmečke zbornice).
Tretji dan tečaja pa sta bili dve predavanji: „ Skupne oblike kmečkega gozda" (predavatelj docent dipl. ing. dr. Ervvin NiieBlein) to pa „Gozdno gospodarstvo agrarnih skupnosti to sosedstva ■ na Koroškem im njih zgodovinski razvoj" (predavatelj dvomi svetnik v pokoju dr. Woiifram Hailller iz Beljaka).
17. kmečko -izobraževalni tečaj je obiskalo okoli 300 poslušalcev ito številni častni gostje.
Oder mladje zaključil igralsko sezono
V	nedeljo je »oder mladje" v srednji dvorani Glasbenega doma v Celovcu praznoval jubilej, ki spada med svetle trenutke v novejši kulturni zgodovini koroških Slovencev. 50-krat so mladi idealisti od ustanovitve odra pred nekaj leti, do danes nudili po naših odrih z različnimi zahtevnimi in manj zahtevnimi igrami duševno hrano v skrbni in spretni izvedbi. »Scapinove zvijače" (o igri in o uprizoritvi bomo bolj natančno še spregovorili v naslednji številki Našega tednika) so v nedeljo zadnjič razburile občinstvo.
Na poslovilnem večeru, na k^torem je
bila navzoča tudi nova generacija igralcev, ki bo tradicijo vezala naprej, je režiser Erik Prunč z mokrim in hkrati veselim očesom izrekel zahvalo vsem, ki so prispevali, da je delo tako uspešno dozorevalo. Posebna zahvala je veljala ravnatelju Slovenske gimnazije ter Krščanski kulturni zvezi za moralno in finančno podporo. Vsak izmed igralcev in muzikantov je nato iz rok g. ravnatelja sprejel s hvaležnostjo kot priznanje svojega dela knjižno darilo.
Dr. R. V.
BISTRICA V ROŽU (Vodni bazen)
V	mafi vasici na Polani je postalo v zadnjem času zelo živahno. Stiird tvrdke, ki so prevzete delo zajezitve Drave, so že začele postavljatli barake za delavce to za materiali. Dospeli so tudi že veliki stroji. Tostran reke v Logu tudi že končujejo okrog 10 metrov globdk to 2 metra širok studenec, ki bo dajal vodo za gradnjo to ljudem. Cevi za vodovod so deloma že v zemlji, onkraj Drave na ozemlju, p d. Go-riorika pa pripravljajo za vodo bazen.
Že sedaj imamo lepo zvezo z naš mi sosedi Gorjanci. Ko pa bo vse končano in bo speljana tudi lepa cesta h Goinains.k:, bo pa še lepše. Tudi našim fantom ne bo treba več prepevati: „Ko bi jaz pobič to Dravco preplavati znou," kajti že zdaj gre lahko kar peš po najilepšo Horjančico na Gure.
#	Predavanje z barvnimi slikami in zvoč-
#	nim trakom:
#	SVETOVNI EVHARISTIČNI KONGRES
t	V BOMBAVU
1 bo na željo mnogih, ki se niso mogli 4 udeležiti zadnjega predavanja v Kolpin-f	govi dvorani,
I PONOVNO V ČETRTEK, 8. APRILA 1965, }	OB POL OSMIH ZVEČER
i v dvorani Mohorjevega doma v Celovcu. J	Vabljeni!
Pevski zbor Jakob Gallus-Petelin iz Celovca
vabi vse prijatelje lepe pesmi na
vokalni končati
slovenskih umetnih in narodnih pesmi v nedeljo, 4. aprila 1965,
popoldne ob pol treh v Pliberku (Schvvarzlnova dvorana)
v
zvečer ob pol osmih v Skočijanu (Farni dom)
in v nedeljo, 11. aprila 1965 ob desetih na Djekšah in ob treh v Kazazah
Baročna plastika v Sloveniji
nekdanja občinski odborniki, zastopniki organizacij, uradov, pevski oktet to šolarji. Skrbno sestavljeni spored slovesnosti je obsegal 16 točk. Prvih šest so izpolnili otroci z ubranim petjem in ljubkimi deklamacijami. Šolski ravnatelj g. Jaklič je nato opisal napredek šolstva v Selah glede šolskih poslopij to poučevanja tekom županovanja jubilanta, nakar mu je učenka s prisrčnim ■voščilom poklonila šopek cvetlic.
Občinski odbornik g. Herman Velik je jedrnato orisal življenjsko pot slavljenca to ga predstavil kot moža preprostega stanu, a velikih zmožnosti, moža dela, kulturnega delavca, ki je ostal zvest svojemu narodu in veri. Lepe uspehe pri gradnji cest, šole, elektrifikacije itd. more občina beležiti, ki jih je občinski odbor pod vodstvom županovim v teh letih dosegel.
Kot viden znak zahvale in priznanja je nato podžupan Jožef Oraže slavljencu poklonil darilo, kovinasto plaketo z vrezano risbo Sel, potem so mu čestitali še drugi: 'zastopnika obeh drugih strank občinskega zastopstva, orožniške in carinske postaje, ■športnega din prosvetnega društva to požarne brambe.
Domači župnik je v svojem nagovoru poudaril, da je za napredek v gospodarskem, kulturnem in verskem oziru potrebno sodelovanje občine, šole to cerkve. V znak te pripravljenosti so si med splošnim odobravanjem župan, šolski ravnatelj to župnik v krogu sklenili roke. Koroška himna je zaključila lepo islavje.
Vsa slovesnost je imela nadstrankarski značaj, govorilo in pelo se je slovensko in nemško in je potekala v prisrčni domačnosti. Dokazala je, da je mogoče premostiti vsa nasprotstva, če je dobra volja in se vsi ravnajo po pravilu:
V potrebnih rečeh — edinost, v dvomljivih — prostost v vseh pa — ljubezen!
V	sredo, dne 24. marca, zvečer je predaval v modri dvorani celovškega konservatorija direktor Pokrajinskega muzeja v Mariboru profesor dr. Vrišar o baročnem kiparstvu v Sloveniji. Predavanje bi moralo biti že 5. marca, pa so ga morali zaradi žalovanja ob smrti predsednika dr. Scharfa preložiti.
Predavatelja dr. Vrišerja je povabilo Av-strijisko-jugoslovansko društvo. Predsednik tega društva Mattbias Krasmig je predstavili hvaležnemu poslušalstvu predavatelja kot enega najmlajših umetnostnih zgodovinarjev Jugoslavije, saj je star komaj 45 let ito je napredoval zaradi svojih sposobnosti za direktorja Pokrajinskega muzeja v Mariboru. Predsednik Avstrijsko-jugoslovanskega diruštva je tudi dejal, da je mladi znanstvenik učenec znanega slovenskega umetnostnega zgodovinarja univerzitetnega profesorja dir. Franceta Steleta.
Dr. Vrišar, katerega predavanje so sprem-iTijale 'skioptične slike, je povedal, da so umetnostni zgodovinarji mnenja, da se je baročna plastika v Sloveniji pod vplivom dveh umetnostnih struj razvila v neto izrazito, to značilno celoto. Za zahodno Slovenijo, to je bivšo Kranjsko in Goriško je bil odločilnega pomena itaildljiaimski vzor, medtem to je vplival na slovensko Štajersko alpski, predvsem graški vzor.
V	prvih desetletjih po tridesetletni vojni, torej nekako po 1660 letu se pojavijo prva znamenja baročne umetnostne dejavnosti. Billi so to kamnoseki Goriške, ki so baročno kiparstvo prinesli v Slovenijo.
Največ zaslug za to imajo kiparji Cussa, Bozzo to Contieri. A višek je dosegla baročna plastika, to je deloval v Sloveniji Francesco Robbas. Bil je taka umetniška
osebnost, da je segal njegov vpliv v Celovec in Zagreb. Njegov učenec Franc Rott-•mann, ki je deloval kot kipar dn kamnosek v Celovcu ito Krki (Gurk) je poskrbel, da se je Robbasov vpliv razcvetel tudi tu.
Kipar Cussa je izdelal oltar v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, Bozzo skulpture velikanov na ljubljanskem bogoslovju, Robbas pa oltar sv. Rešnjega Telesa v ljubljanski stolnici.
Kipe te umetnostne struje odlikujejo nakazani gibi rok, slkrbno iiz delani obrazi in razkošnost oblačil.
Druga umetnostma .struja, ki pa je prišla iz severa (Gradec) je v istem času razplet-Hia svoj vpliv na slovensko Štajersko, posebno v Maribor. Tako je doseglo kiparstvo vzhodne Slovenije svoj prvi višek v tako imenovani »mariborski šoli", kjer sta imela glavno zaslugo za razcvet baročnega kiparstva Krištof Reisis in Janez Gregor Božič. Kipar Mihael Pogačnik pa je svoj stil razširil ma ostali del slovenskega štajerskega' področja. Svoj drugi razcvet - višek pa so prinesli Štajerski graški baročni kiparski mojstri, V sredini 18. stotetjia sta prinesla to umetnost Philip Jakob Straub to Veit Koniger. Posebno prvi je v svoji »mariborski šoli" ustvaril pomembna dela. Šele na začetku 19. stoletja polagoma ugaša vplv baročnega kiparstva.
Dr. Vrišer je ob koncu predavanja dejal, da kljub temu, čeprav je bila Slovenija le obrobno področje baročnega kiparstva, raziskujejo radi umetnostni zgodovinarji danes z zanimanjem tudi to področje, tako da maramo sedanjo baročno umetnost Slovenije smatrati kot delček, celotne evropske .umetnosti.
Vpliv temperature na rast in pridelek
Med okoliščinami, ki učinkujejo na rastlinstvo, je najvažnejša temperatura, saj postavlja islkraijtie meje rasti. Spodnja mejd, t. j. najnižji temperaturi, pri kateri je še možna rast, pravimo „bodlO'škii m:.nimum“, a zgornji, to je najvišjii — „ib:oCoiŠki maksimum**. Nekje vmes je razpon, kjer so najugodnejše temperature za rast — to je »temperaturni optimum**.
Razvojno stanje rastline in temperatura
Raziskovanja na postouismilh pol jih in v lalboratorijilih so pokazala, da učinek temperature zaviisi poleg drugega še od trenutnega razvojnega stanja rastline. Na primer za (kaileinje rastlin so temperaturni pogoji drugačni kot za cvetenje itd. Zato moramo posebej proučevati vpliv temperature na fenofoške stopnje ali faze, tako namreč pravimo značilnim razvojnim stopnjam vegetacije. Razen od f eno loških stopenj zaviisi vpliv temperature tudi od lastnosti zem-ijiišč, od svetlobnih pogojev, od vetra in dr. V splošnem učinek biološkega optimu-ma pojema, če so drugi pogoji nezadostni. Učinek temperature in drugih meteoroloških činiteljev je močnejši v začetku razvoja. V praksi so poskušali določevati, koliko časa trajajo različna medfazna razdobja po povprečnih dnevnih temperaturah, in sicer tako, da so zbirali vsote povprečnih temperatur od začetka tistega fenotoškega pojava. Ko naraste taka vsota do določene velikosti, nastopi naslednja fenološka faza. Tovrstne temperaturne vsote so svoj čas imenovali »toplotni ekvivalent**, toda prej bi jih lahko imenovali »temperaturni ekvi-valant**, kajti toplota in temperatura sta povsem različna pojma, zato ne smemo zamenjavati eno z drugim.
Prvenstvene važnosti je tudi, da temperatura rastlin in kakršnihkoli površin še malo ni enaka temperaturi zraka. Na površjih namreč nastaja zaradi neposredne pretvodbe sončnih žarkov v toploto, previsoka temperatura; ta more biti na izpostavljenih delih' celo 30 stopinj višja kot v zraku. V nočnem času pa so vsa površja, iz-vzemši živo skalo, asfalt in večje mase betona, hladnejša od zraka, in to tem bolj, čim jasnejša in mirnejša je noč.
Razporedbi temperature na površju predmetov in zemlje pravimo »mikrotempera-turno polije**. Razlikujemo pozitivno in negativno miikrotemperatumo polje. Prvo pomeni preogretost površij v primeri z zra-
kom, drugo pa preoblajenje. Ker se rastlinstvo ne razvija pod vplivom temperature zraka, marveč pod vplivom lastne temperature, ki se razvija na rastlinskem površju, t. j, pod vplivom miikrotemperatumega polja, ne more biti predpisani temperaturni ekvivalent, M se nanaša na temperaturo zraka, enak z dejanskim temperaturnim ekvivalentom tiste fenofoške faze. Razlika med obema ekvivalentoma je tem večja, brž ko je vreme bolj jasno in mimo. Ob vetrovnem in še 'bolj ob deževnem vremenu mlfcratemperatumo polje praktično izgineva 'in tedaj je temperatura zraka skoraj ali popolnoma enaka temperaturi rastlinskih ali drugih površij. Iz tega je razvidno, da se znanstveno določeni temperaturni ekvivalenti drže le pri vseh drugih enakih podnebnih pogojih. Ker pa je to redkokdaj izpolnjeno, nastajajo omenjena nesoglasja med predpisanimi in opazovalnimi vrednostmi.
Nizke temperature vplivajo na rast in letino med mirovanjem rastlin — pozimi in ponoči
Izkazalo se je, da so nizke temperature med mirovanjem vzpodbudne predvsem za razptadne dele in zato neposredno vplivajo na pridelek. Tudi temperaturni ekvivalenti razvojnih stopenj se zmanjšujejo, če so zime mrzle in noči hladne. Po nekaterih izjemno toplih zimah v Ameriki sadno drev-
je spomladi sploh ni ozelenelo, ker se je preveč dvignil temperaturni ekvivalent za razvojno stopnjo ozelenitve. Temperaturni ekvivalent za cvetenje je v nasprotju z ozelenitvijo manj občutljiv na zimske temperature, zato je v omenjenem primeru drevje slabo cvetelo. Pri nas na Koroškem ni toCuko toplih zim, da bi povzročile omenjene neugodnosti, vendar pa se kažejo zimske temperature na letini. Pri ozimni pšenici so ugotovili, da imajo največji vpliv na letino temperature zgodaj spomladi, če so v navedenih obdobjih temperature izrazito pod dolgoletnim povprečkom, potem is,ledi nadpovprečna letina. To kaže, da je učinek zgodnjespomiadanskih temperatur na letino ozimne pšenice toliko velik, da ga ne zbriše niti kasnejše ne”',^dno vreme. 'Seveda kasnejše vreme ni brez pomena, zato precej moti povezavo med marčevo temperaturo in letino,. Pri ozimnih žitih je zelo važen temperaturni potek tudi jeseni po setvi. Od jesenske temperature im od drugih meteoroloških okoliščin, predvsem od vodnih zalog v zemlji In od stopnje osončenja, zavisi, kako se bo razraščalo ozimno žito ob nastopu zime. Premalo, kakor tudi preveč razraščena žita teže prezimujejo. Tudi odpornost proti mrazu zaviisi od jesenskih temperatur. Tako povzročajo jesenske temperature, ki so le malo višje od biološkega minimuma in če Istočasno vlada sončno vreme, utrditev za do — 15 stopinj Celzija. Prvi zimski mraz s temperaturo do — 5 stopinj odpornost proti mrazu še veča.
Koliko obresti zahtevajo?
Iz ameriškega časnika »Time** navajamo zanimive podatke, zbrane na podlagi raznih statistik o obrestnih merah na posojila v posameznih državah na svetu. Članek, ki je zelo na preprost način napisan, bo prav gotovo zanimal tako povprečnega človeka kot ljudi iz poslovnih krogov, ker bo vsakemu takoj razumljiv in jasen.
V Hongkongu, Rimu, Buenos Airesu, ZU-riehu in v tolikih drugih mestih, ki jih iz razumljivih razlogov ni mogoče našteti, pravi pisec članka, srečujemo pred blagajniškimi okenci bank dolge vrste ljudi. Ni j,im žal čakanja, ker prosijo za posojilo, za katero so pripravljeni plačati določeno ceno, t. j. toliko, kolikor se v posameznih državah zahteva obresti na posojila. Od Aristotela do Adama Smitha je bila »cena denarja** vedno različna, tako v času kot v kraju.
Leta 1964 se je denar podražil. Pod pritiskom inflacije in ekonomske ekspanzije, centralne banke ZDA, Nizozemske, Belgije, Francije, Švedske, Vel. Britanije in Japon-:ske so letos povečale diskontno mero, kar je povzročilo, da so tudi zasebne banke zvišale obrestno mero. Inflacija, ki je preplavila številne države je prisilila posojilodajalce, da so dvignili obrestno mero, da se zavarujejo proti razvrednoteni valuti, ki jo prejemajo v obliki obrokov na podeljeno posojilo.
S kreditom oz. posojilom imajo velike težave v Latinski Ameriki. Posojilojemalci so
pripravljeni plačati na posojila tudi 60 odst. obresti. V Braziliji plačujejo celo 20 odst. mesečno. V Argentini je prišlo do incidentov, ko je vlada sporočila, da je zagotovljeno mednarodno posojilo za finansiranje gradnje stanovanj. Številna množica je namreč v tekmi za posojilom vdrla v banko, da pride prej na vrsto in v gneči razbila okna in prevrnila pisarniške mize in drugo opremo. Vse zato, da si zagotovi posojilo in ga drago plača.
V	jugovzhodni Aziji znaša obrestna mera 20 odst., v Iranu od 8 do 15 odstotkov. Na Srednjem vzhodu, n. pr. v Libanonu poslovni ljudlje plačujejo od 5.50 do 12 odstotkov obresti na prejeta posojila.
V	Švici je denar »poceni**. Letna obrestna mera znaša 4,5 odst. v ZDA 5 odst. V večini zahodnoevTopskih držav se obrestna mera za poslovne kroge vrti med 7 in 9 od-sto. Nekatere države v razvoju, da bi pritegnile investitorje, so znižale obrestno mero na kredite, v nekaterih primerih na višino Ziiricha in New Yorka.
Tudi verski moment ima svojo vlogo. Na primer v Združeni arabski republiki kmetje prejemajo brezobrestna posojila, ker muslimanska vera prepoveduje vsako obliko obresti. V Pakistanu je celo parlament ukrepal o predlogu, da se prepove obrestna mera, češ da nasprotuje koranu.
Višina posojila in obrestna mera se razlikujeta, ko gre za velike »business**. Tako n. pr. porurski industrijci z lahkoto pridejo do kreditov po 4,5 odst. ob-vtni med, medtem ko lesna trgovina in industrija na Bavarskem s težavo dobi posojilo po 7,5 odsto. Tudi filmskim producentom zaračunavajo visoke obresti. V Parizu se dovoljuje kredit »novincem** po 32 odsto, medtem ko se starim, že vpeljanim producentom, zaračunavajo 14 odstotne obresti.
Razumljivo je, da na tem polju kraljuje tudi varižništvo oz. oderuštvo. Tako je znano, da v Indiji se bo kmet raje zadolžil pri domačem posojilodajalcu in plačal 75 odsto obresti, kakor da bi prebrodil razne upravne težave in prejel posojilo ceneje. Celo v New Vorku je znan primer 25 odsto tedenske obrestne mere, ali kar je isto kot 1.300 odsto letno. Danes je to verjetno rekord, ki pa ni presegel obrestne mere, ki je bila zabeležena v Berlinu po prvi svetovni vojni v višini 10.00 odstotkov.
Koroške novice
Gospodarska konjunktura EWG lani in letos
Kotmilsdlja pri Evropski gospodarski skupnosti ugotavlja v svojem najnovejšem po-ročTju za 1. 1964, da se je skupni komjunk-tumi program od aprila 1964 razmeroma ugodno razvijal. Čeprav je proizvodnja hitreje napredovala kakor leta 1963, je bilo mogoče doseči večje gospodarsko ravnovesje kakor v prejšnjih letih.
Realni bruto socialni proizvod v državah EGS se je lani dvignil za 5 odst., v primerjavi z letom 1958 pa za 38 odst.; v tem času se je v Zahodnih ameriških državah dvignil za 28 odst., v Angliji pa za 21 odst. Naročila iz tujine so se lani v primeri s prejšnjim letom dvignila, domači trg pa je manj porab!!. Izvoz iz držav EGS v dežele izven EGS se je dvignil po vrednosti za 9.5, po količini pa za 7 odst. Povečale so se tudi investicije, še posebno v gradbeništvu, ker je bito vreme ugodneje kakor leta 1963. V Italiji so investicije za opremo popustile, v Franciijii so bile investicije zasebne industrije tudi šibke; nasprotno, so v tem pogledu dosegli v Zahodna Nemčiji in na Nizozemskem večji napredek kakor leto poprej, ker je bila letina dob a, je bilo možno povečati zaloge; napredovanje potrošnje je pričelo upadati. Dejanska zasebna poraba se je celotno dvignila za okoli 4.5 odst.
Zaposlenost delovne sile
Celotno je bilo povpraševanje po delov-ni silil zadovoljivo, le v Italiji je zaposlenost popustila, niti v Franciji ni bilo povpraševanje po delovni sili tako živahno. Cene so se povprečno v državah EGS dvignile za 4 odst., torej manj kakor v prejšnjem letu (5 odst.). Težnja po dviganju je proti koncu lanskega leta pričela popuščati. Trgovina med državami EGS se je po svoji vrednosti dvignila za 15 odst. (v letu 1963 za 17 odet.). Primanjkljaj v trgovinski bilanci EGS nasproti zunanjim državam se je lani dvigni'! na okoli 3 milijarde dolarjev ter znašal približno toliko kakor prejšnje leto. v tretjem tromesečju se je jasno poka-
zala težnja za zboljšanje trgovinske bilance. Cetotna plačilna bilanca za leto 1964 bi se utegnila zaključiti s prebitkom.
Kakšno bo leto 1965
'Gospodarski razvoj v letu 1965 po vsej verjetnosti • ne bo tako nagel, kakor se da sklepati že iz raznih znakov, ki so bili očitni v drugem poillebju 1964. Povpraševanje iz tujine bo po vsej verjetnosti šibkejše, šibkejše bodo verjetno tudi investicije, še posebno na področju gradbeništva. Investicije za opremo bodo ostale verjetno na dosedanji ravni, medtem ko bodo napredovale v Zahodni Nemčiji, manjše spremembe so možne v Italiji In Franciji, popuščanje napovedujejo v Luksemburgu, Belgiji in še posebno na Nizozemskem. Računajo, da bo realna potrošnja v tem letu približno enaka lanski. Na notranjem trgu utegne ponudba popuščati še posebno v kmetijstvu in gradbeništvu. Tudi ,industrijska proizvodnja se bo počasneje razvijala kakor v letu 1964. Realni bruto socialni produkt se bo dvignil za okoli 4 odst. Pričakujejo popuščanje uvoza; primanjkljaj v trgovinski Manci bo znašal približno toliko kot leta 1964.
V letošnjem letu ne bo še mogoče doseči ravnotežja pri cenah, pa tudi ne pri stroških, čeprav je težnja v tej smeri precej očitna. V ta namen je potrebno odločno pobijanje inflacije.
Luksemburg se upira
Ko pride do spojitve med Evropskim skupnim tržiščem in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo, bi se visoka oblast Skupnosti za premog in jeklo premestila iz Luxemburga v Bruselj im deloma tudi 'likvidirala. Lux0mburg bi tako zgubil lepe dohodke, ki jih ima okoli 1000 nameščencev te skupnosti. Komisija EGS ponuja 'Luksemburžanom v zameno ohranitev razsodišča in tajništvo evropskega parlamenta. Luksemburžani pa s temi ponudbami niso zadovoljni.
O gradnji modeme južne avtoceste — skozi Koroško do italijanske meje — se na pristojnih (in nepristojnih!) mestih že dolgo razpravlja. Izdelanih je bilo že več načrtov oz. tras (škoda, da se je v te namene po nepotrebnem porabilo toliko denarja, ki bi bil dosti bolj potreben za dejansko gradnjo ceste!).
Sedaj pa izgleda, da je končna odločitev le padla, kajti pred nekaj tedni je zvezni kancler dr. Klaus v navzočnosti številnih častnih gostov oz. vidnih osebnosti, med njimi dežel, glavarja Wedeniga in podgla-varja ing. Truppeja, v bližini Vrbe (na vzhodni strani) napravil prvi izkop z lopato kot začetek gradbenega dela te nove ceste na odseku med Vrbo in Porečami. Slavnostni govorniki, med njimi tudi zvezni kancler in deželni glavar, so poudarjali važnost te ceste za gospodarski in turistični napredek Koroške in da je ta končno odobrena trasa še najbolj ugodna. V petih letih bo v to gradnjo investiranih približno 1300 milijonov šil. Zato je ta dan res zelo pomemben za Koroško. Celotni del te ceste po ozemlju Koroške bo dolg 140 km.
Kot pa vsaka taka gradnja tudi ta ni brez kaplje pelina: prizadeti so namreč nekateri lastniki zemljišč, kjer bo ta cesta grajena. Ti so se združili v nekako interesno skupnost. Ta je sesitavila protestno spomenico, ki je bila izročena zveznemu kanclerju in v kateri je navedeno več razlogov proti gradnji te južne avtoceste po sedanjem načrtu. Večina govornkov je skušala po svoji najboljši vednosti ovreči te protestne razloge, tako tudi kancler dr. Klaus, ki je bii zaprošen za intervencijo, naj bi to cesto po kakem drugem načrtu, torej drugod gradili. »To sem storil," je nadaljeval dr. Kiaus »ker se mi zdi, da bo Koroški na ta način še naj,bolj ustreženo."
A še drugo veliko gradbeno delo je predvideno: Avstrijska družba za gradnjo elektrarn na Dravi (OeDK) se je pravtako pretekli teden odločila, da začne pri Bistrici v Rožu z gradnjo velike elektrarne, ki bo letno proizvedla 333 milijonov kilovatnih ur; gradnja, pri kateri bo zaposlenih okoli 700 delavcev, bo -trajala okoli 3 leta in bo stala približno 740 milijonov šil.
Katere trave naj posejem v sadovnjaku?
V sadovnjaku lahko posejete razne trave, s katerimi boste zatirali ali pa jih porabili za krmo. Katere trave boste izbrali, zavM od podnebnih razmer in zloga zemUlje. Posejane trave v sadovnjaku je treba prav tako gnojliiti z gnojem in gnojili kot na ostalih travnikih, če hočete, da boste debili dovolj zdene mase.
Dobra trava, ki daje veliko zelene mase, je pasja trava (Daotyliis glomerata). Ta trava nam daje letno dva odkosa v ugodnih podnebnih pogojih in na dobrih tleh v sadovnjaku pa nam da celo tretji odkos. Med to travo pa lahko še zasejete kako metulj-nico (leguminozo) zaradi olbogatenja tal z dušikom.
RožičkaSto nokoto (Lotus comiculajtus) maijčešče sejejo med pasjo travo zato, ker se ta metuUjmica v prvih letih rasti med
pasjo travo zelo dobro razvija, kasneje pa zgine zaradi velike bujne rasti pasje trave.
Če pa žeffite spremeniti v naslednjih letih obdelavo zemlje v sadovnjaku, je dovolj, če zaorjete te trave in spremenite način obdelave.
Hladilnike, pralne stroje, televizorje, električne motorje in vse električne predmete pri domači tvrdki
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ, TIHOJA, p. DOBRLA VES
Plačila tudi na ugodne obroke.
cAifteka
Vlak ise je uisibavtid. —
Ljudje iso vstopala. Od vsitoipaljoifiih -poltnii-kov je Itolo le madio isitaTejlšiih, ostali SO' po-redno skoCM na stopnice vagona — biiM so dijafci.
Mlado dekle v rožnatem krilu in bdi bluzi je .stopilo ite nerodne čakalnice. Njene oči so Iskale znanega obraza.
„Ančka„ imam že prostor za(te,“ je vzkliknil Milan skozi okno vagona. Njeno lice se je razjasnilo. Zacaipljada je nekaj korakov, stopila na stopnice vagona in prisedla k Milanu.
Milan je bil sin premožnih staršev, njegov oče je bili zdravnik. Milan se je vsak dan vozil v išOlo z vlakom. Obiskoval je osmi razred gimnazije. Le s pomočjo 'sošolcev se je priplazil na zadnjo stopnjo gimnazije. Prisiljeno je študirali, ni čuda, ker se ni odločil po svojem nagnjenju. Rad bi bil postal mehanik, toda starši, posebno oče, je želel, da bi sin nadaljeval njegovo delo. Zato ga je poslal študirat. Preveč bi trpel ugled zdravnikove družine, ako bi ise Milan učil mehanika. Pred nekaj dnevi je obhajali svojo 20. pomlad.
Ančka je bila preprosto kmečko deklle. Že v osnovni šoli se je rada učila in v vsakem prostem času je brala knjige. Hotela je študirati na gimnaziji. Učitelj je prigovarjal staršem, toda ti so se branili, ker niso imeli sredstev za vzdrževanje študija. Dobri stric ji je priskočil s svojo podporo na pomoč. Tako so jo poslali na gimnazijo. Rada bi stanovala v mestu, v kakem zavodu, toda to preveč stane. Zato se je vsak 'dan vozila z vlakom v šolo. Obiskovala je že sedmi razred ,in je vstopala postajo pozneje ko Milan.
*
Milan in Ančka sta se vzljubila. —
Šele maja je prišlo do pravega prijateljstva med njima. Odslej sta se skupaj vozila iz šole in v šolo. V vagonu sta imela svoj prostor, kjer ju nihče ni motil. Sedela sta v kotu, tesno drug ob 'drugem, z roko v roki.
Sp-rva sta se pogovarjala o šoli, profesorjih, o sošolcih. Pozneje sta si drug drugemu pripovedovala o starših in o razmerah v družini. Ančka je večkrat hotela, da bi Skupno ponovila fiziko ali latinske besede, 'ko sita se vozila v šolo-. Do tega pa Milana ni mogla pripraviti.
Talko sta se vozila 'dan na dan v šolo in Mdian 'ji je vedM> govoril o ljubezni do nje. Ras, ljubila sta se.
V počitnicah se nista videla; Milan se je namreč odpeljal s starši na oddih. Pošiljal je Ančki pisma in pozdrave, na razglednicah, a vse je bilo zaznamovano s ..poštno ležeče". Tako je Ančka hodila po Milanova pisma na pošto.
Bilo je lepo jesensko jutro.
Mlak je pihal proti mestu. Vagoni so bili polni dijakov in tolarjev; vse je sililo v mesto.
Milan in Ančka sta sedela v vlaku kot
Mladost je brez dvoma najlepša doba človeškega življenja. Ni čudno, da hoče vsakdo čim dalje veljati „za mladega". Temu mora služiti zlasti kozmetika, pa tudi zdravniki nimajo miru pred onimi, ki se poslavljajo od mladosti. Težnja po pomladitvi je isto, kot boj proti staranju.
Kar smešno je, kako se „mladostno“ zadržijo že sicer priletne žene v moški družbi. In koliko skrbi in še več denarja bi bilo prihranjenega, če bi odpadlo nepotrebno »lepotičenje", katerega uspeh pa ie pogosto ravno nasproten. Brez tega bi sl marsikatera dama ohranila živce, zdravje in tudi lepoto.
Pa tudi možje, ki jemljejo slovo od brez-
skrbne mladosti, niso mnogo drugačni. Kar ne verujejo, da bi bilo treba nekoliko izpreči. Mislijo, da so še vedno v »najboljših" letih, zato jih globoko užališ, če jim svetuješ, da naj se razbremene, sicer bo krvni pritisk postal resna nevarnost. Njihova preosnova že vidno peša, ker jim notranje izgorevanje ne daje dovolj kalorij za dnevni napor. Starosti nočejo sprejeti, zato so nesrečni v njej. »V mojem času pa je bilo povsem drugače," preradi poudarjajo, kot bi hoteli s tem povedati, da se morejo še kosati z mleenozobimi.
Toda najvažnejše je pri tem, da sprejmeš življenje, kot je ...
c?£ (iImskecja .metu
FESTIVAL V OBERHAUSENU
Že enajstič .se je vršil v Oberbausemu (Nemčija) mednarodni filmski festival kratkega filma. Najboljše so se postavili čeho-slovaki, ki so odnesli najboljšo nagrado s filmom „Misto“ im »črka M“. Kazali so tudi fiiilm »Romeo und Julda" v obnovljemi sceneriji .im nekaj lutkovih tnik-fiilmov.
po navadi. Nista govorila veliko. Držala sta se za roke, kot bi sii ničesar ne imela povedati. Milan je pričakoval, da ga bo Ančka radovedno vpraševala o počitniškem oddihu. Sprva je sam začel, a ko je videl, da ga Ančka me posluša, je utihnil.
Bil je dolg molk. —
Kolesa vagonov so udarjala enakomeren ritem.
Ančka je premišljevala. V duhu je gledala prvo srečanje z Milanom, vse lepe ure, ki ata jih preživela skiuipaij. Vse to se je odigravalo pred njenimi očmi. Gledala je film teh dogodkov v lastni režiji in glavna igralka je bila ona sama. Vse to se ji je zdelo daleč, neznansko daleč.
V ušesih so ji zvenele materine besede: »Ančka, pusti Milana." Dobro ve, kaj je odgovorila mami: »Midva se vendar imava rada." Minilo je šele pet mesecev od njunega prijateljskega srečanja.
Ančka se je spremenila.
Njeno prej veselo lice je postalo bledo. „AM naj mu povem?", si je stavila vprašanje.
»Da, povedala mu bom. Prej ali slej mora itak zvedeti."
(Dalje prihodnjič)
ITALIJANSKI ŠKOFJE IN FILM
Posebno pastirsko pismo so izdali škofje Italije o filmu. O umetniški kvaliteti italijanskega filma se škofje pohvalno izražajo in priznavajo, da je italijanski film v tem pogledu že mnogo dosegel. Toda režiserji se vse premalo zanimajo za moralno vrednost filmov. Glavna pomanjkljivost v filmih je prezir človekovega dostojanstva. To stanje pa se vedno slabša in število slabih filmov stalno narašča. Zdi se celo, da si je nadel iltaLijanski film nalogo, da polčasi razkraja krščansko družino. Posebej še škofje pozivajo državne oblasti, da naj bodo na tem področju neusmiljeno 'Stroge.
PUŠKINOVA »PIKOVA DAMA"
Znana Puškinova zgodba o »Pikovi dami" bo ponovno prikazana v filmu. Znano je, da so snov zgodbe že večkrat prikazali v filmu.
IZ« s m e h
Jakec in Minka hodita v prvi razred. Ko prideta iz šole domov, ju oče vpraša:
»No, kako je bilo v šoli?"
Oba molčita.
»Ali je vama učiteljica všeč?"
„Ne!“ se oglasita oba.
»Zakaj pa ne?“ vpraša oče dalje.
Minka molči, Jakec pa zamišljeno odvrne: »Ker nič ne ve. Zmerom samo nas otroke izprašuje!"
*
Mati: »Ali si se umil, Mihec?"
Mihec: »Seveda, mati! Že včeraj!"
Obeski UaiiZelt
Pomlad prihaja
Pred tedni je bilo še mrzlo in povsod še vse belo snega. Sonce je poslalo svoje tople žarke na zemljo lin zima se je začela odpravljati.
Takrat so cvetice še spale.
»Kaj pa je to?“ reče sonce, »dovolj dolgo ste spale!"
Sonce usuje močne žaike na zaspance in zasipanke. Najprej se prebudi zvonček. Pomoli belo glavico dz zelene suknjiče in kliče veselo: »Juhe, juhe! Pomlad je prišla!"
Tedaj so se zbudile tudi druge cvetice: trobentice, norice, vijolice, marjetice in še druge.
Otroci so prišli v prirodo. Veselijo se cvetic in lepe pomladi. Zbirajo se na trati in se tam igrajo.
httedni NACE
Dolgo noč je Sultan zvesto stal na straži, truden zdaj na soncu dremlje in se praži. Komaj vidi Nace zvestega čuvaja, že poradnež sklene, da mu ponagaja.
'Sultan sladko spi in sanja o salami, tiho stopa Nace, da ga ne predrami: »Čakaj! Zdaj podoben boš ubogi miški, kakor v past ujet boš v lastni svoji hiški!"
Sultan iznenada ise upre na tace, a za hiško smeje se poredni Nace.
»Hov! To res se dokaj čudna zdi mi šala: še nikdar na glavi hiška mi ni stala!"
Hop! Poskoči Sultan, mu pokaže zobe im pri priči Nacku je hudo narobe:
Kdo se zdaj na soncu ves prestrašen praži? Ujetnik je Nace — Sultan pa ga straži.
St. Vinšek
Dve uganki
Črne ovce se pašo; mahoma pa se stepo in ta hip izpod neba moker pramen zacurlja.
(•Z9p UT PfErcO)
Ob starem zidovju domujem, ovijam se debla kot silak in ostri zimi kljubujem — kot zimzelen jaz sem junak.
(•UBflSJH)
KRIMINALNI ROMAN
SKRIVNOST
IS A X ROHMER
(k. fu-lk&Mlifa
Prevedel:
AVGUST PETRIŠIČ
27. NADALJ EVANJ E
Norris West se je zdrznil.
»Nekdo je nadomestil...“ je začel.
»Tako je," je dejal Smith in ga ostro gledal; »nekdo, ki je bil včeraj tu. AH se kaj domislite, kdo bi to mogel biti?"
West se je obotavljal. »Imel sem nekoga na obisku popoldne," je odgovoril, ali videti je bilo, da je nerad govoril o tem, »toda..."
»Kaka dama?" je ostro vprašal Smith. »Dejal bi, da je bila dama."
West je prikimal. »Prav 'imate," je priznal. »Ne vem, kako ste prišli do tega zaključka, toda neka dama, ki sem jo šele nedavno spoznal — neka tujka ...“
Karamaneh!" je urno dejal Smith.
»Ne vem niti malo, kaj mislite; toda prišla je semkaj — ker je vedela moj sedanji naslov — s prošnjo, naj jo ščitim pred nekim skrivnostnim človekom, ki jo je zasledoval skoz od Charing Grossa. Dejala je, da je on spodaj v veži, in kajpada sem ji rekel, naj počaka tu, medtem ko pojdem jaz dol in ga pošljem stran." Na kratko se je zasmejal.
»Prestar sem že,“ je nadaljeval, „da bi me kaka ženska imela za bedaka. Pravkar ste govorili o nekom, ki se imenuje Fu-Man-
ču. AM je to tisti lopov, ki mu dolgujem izgubo svojih načrtov? Doživel sem napade po odposlancih dveh evropskih vlad, toda s strani Kitajcev mi je to novost."
»Ta Kitajec," je Smith zagotavljal, »je največja novost sedanje dobe. Ali zdaj poznate svoje bolezenske znake po opisovanju Bayarda Taylorija?"
»Poročilo Mr. Westa,“ sem dejal, „se 'Strinja z nekaterimi odstavki Moreaujeve knjige ,Hašiševi prividi’. Mislim, da je le Fu-Manču lahko mislil na uporabo indijske 'konoplje. Daši dvomim, da jie bila čista, je učinkovala kot mamito...“
»In omamila Mr. Westa,“ je prekinil Smith, »dovolj močno, da je omogočila Fu-Mančuju, da je neopažen prišel v stanovanje."
»Povzročila je znake, ki so Mr. Westa z lahkoto podvrgli doktorjevemu vplivu. V tem primeru je težko razločevati privide od resnice, vendar pa mislim., da je Fu-Manču s pomočjo hipnotskih učinkov vplival na vaše omamljene možgane. Dokaze liimamo, da je dobil iz vas skrivnost o sestavi ključavnic."
»Bog ve, da je tako!" je rekel West. »Toda kdo je ta Fu-Manču in kako — kako
neki je mogel priti v moje sobe?" Smith je pogledal na uro. »Tega," je odgovoril hitro, »vam zdaj ne utegnem pojasniti, ako naj ujamem moža, ki ima načrte. Pojdi, Petrie; biti morava pravočasno v Tilburyju. Vsaj v tem je ena priložnost."
Nekoliko domnev in eno dejstvo
V najbolj zmedenem razpoloženju sem hitel z Naylandom Smithom v taksi, ki je čakal, iin brzelli smo skozi londonske ulice. Ni mi treba poudarjati, da nisem mogel promifcniiti globlje v zadnje Fu-Mančujevo dejanje, v omamo Westa s hašišem. Dejstvo, da je bil omamljen z indijsko konopljo — ki ga je začasno napravila brezumnega — bi moralo biti jasno vsakemu zdravniku, ki bi čul njegovo pripovedovanje in opazil posledice mamila. Poznal sem toliko kitajskega doktorja, da sem razumel, da je lahko izvlekel iz Westa tajnost ključavnic s samo volijo, medtem ko je bil Američan pod učinkom mamila. Toda nisem mogel razumeti, kako je Fu-Manču dobil pristop v zaklenjeno 'Stanovanje v tretjem nadstropju.
»Smith," sem začel, ».tisti sledovi ptičev na Okenskem naslonu so ' ključ do neke skrivnosti, ki me je spravila v zadrego."
»Res je," je dajal Smith in nestrpno pogledal na uro. »Samo malo' presodi Fu-Mančujeve navade — iin se spomni raznih njegovih živalskih ljubljencev." V duhu sem pregledal vsa strašna bitja, s 'katerimi ;se ukvarja Kitajec; toda niti eno od teh mi ni moglo dati pojasnila o odtiskih na prahu Wesitovega okenskega naslona.
»Spravljaš me v zadrego, Smith," sem priznal. »Marsikaj nenavadnega je v tem primera, česar ne razumem. Ne morem si misliti,, od kod bi bili tisti odtisi."
»Mar si misli na Fu-Mančujevo svileno opico?" je vprašal Smith.
»Opica!" sem zavpil.
»Bili iso odtisi nog male opice," je nadaljeval prijatelj. »Za trenutek sem bil prevaran kakor ti iin isem mislil, da so sledovi kakega velikega ptiča, toda pred kratkim sem videi sledove opic, in takale svilena opica je, mislim, podobna neki vrsti opic v Burmi."
»Še vedno ne razumem," sem dejal.
»To je le zgolj domneva," je nadaljeval Smith. »Toda ker nimam boljše, mi ta razlaga dejstva. Svilena opica — ki gotovo ni F.u-Mančuju le v zabavo — je izučena, da izvršuje posebne dolžnosti,. Opazil si žleb poleg okna; videi si železni drog, ki ima namen, obvarovati snažica oken, da ne pade dol. Za opico je prav lahka stvar, splezati z dvorišča gor do zidca. S seboj je imela najbrž motvoz, ki je bil privezan k telesu. Splezala je na zidec in okoli droga, potem pa spet nazaj dol. S pomočjo tega motvoza so potem potegnili gor vrv, jo 'potegnili okoli droga in s pomočjo vrvi so spravili gor lestve 'iz bambusovine in svile. Eden izmed doktorjevih pomagačev je potem splezal gor — najbrž zato, da bi ugotovil, ali je hašiš uspešno učinkoval. To je bilo tisto rumeno obličje, ki ga je West v sanjah videl, da se je nadenj sklanjalo. Za tistim je sledil doktor, ki je potem s svojo velikansko voljo igraje dzmamiil dz omote-
	
OO	|	OO	^	GO	OO	00	0^)	B x R ^ /\ °° NI “ J 00 E
DOŽIVLJAJI PODEŽELSKEGA DUHOVNIKA:
Okužen z
8. nadaljevanje
legarjem
žailositoiim srcem sem moral zapustit', kapelico in „Bog ve, če jo bom mogel zopet kdaj videti", sem si pri sebi dejal. Iz izkušenj mojih tovarišev sem vedel, če grem v „naš sanatorij", da me v nekaj dneh ne bo več med živima.
V taborišču so biilii zastopani vsi stanovi: delavci duha, duše in rok. Našo kapelico simo v tistem času preurediM sami ujetniki, Esesovec je naše delo nadzoroval. Po pregledu je stopil naprej in zapovedal: „Ta;ko, farji, sedaj pa mašujte!" Za maše pa nismo imeli miiti sv. hostije, ne vina. Kapelica je bila vselej natrpano polna vernikov, v tem slučaju pripornikov. Mož pri možu, gotovo kakih 500, so stali in molili tako pobočno kot prej v življenju gotovo ne. Spovedovali suno kar na cesti ali kar tako mimogrede. 'Bilo je sicer pod smrtno kaznijo prepovedano, vendar se tudi tega človek privadi.
Nekega dne, ko sem se sprehajal po taboriščni cesti, je stopil predme neznanec in me prosil, naj ga spovem. Pogledal sem ga v obraz lin videl ter v tem trenutku spoznal, da je mož že zapisan smrti. Vprašal sem ga, odkod ve, da sem duhovnik. Odvrnil mi je: ,,Z vašega obraza sem razbral!" No, in potem je dobil odvezo, ne. da bi napravil na zunaj vidno znamenje. To sem moral napraviti čisto na skriven način, kajti zmerom smo bili obdani od podkupljenih v ohuno v-opazovalcev.
Vsak dan nam je zunaj ob električnem plotu na uho zvenela godba: streljanje ob obzidju. V 'krematoriju, ki je bil v gozdiču — nekako 1000 metrov oddaljen od našega taborišča — pa se je od jutra do noči kadilo iz dimnika. Esesovoi in kapoti so nas tolažili: „Pojdeš skozi dimnik", če kdo že ni mogel več delati. In takih revežev je bilo vsak dan dovolj. Od lakote oslabela narava človeka se ni mogla več prav ubraniti raznih golazni, zlasti raznih vrst uši, ki so se zajedale v 'človekovo ovenelo kožo. Uši pa
tDcutizi
Matija Valjavec
AT na tujem tudi, zvezda, me poznaš, ker na mene doli, kot doma migljaš. Zgodnja zbujevalka, dne oznanjevalka, aT me še poznaš?
Jaz poznam še dobro tebe, zvezdica; stara mati so te mi zaznamila.
Kadar prisvetila, si me iz sna zbudila daleč tam doma.
so prenašale bolezni, posebno legar V začetku je bila samo ena baraka okužena z legarjem in so jo tudi takoj zdravstveno zaprli (kontumacirali). Nato so nas, to je celo taborišče cepili za in proti logarju, in sicer so to Izvršili v vigredi .leta 1945, tako da je bilo v kratkem 'času taborišče okuženo. Namen je bil jasen in razviden: nas vse so hoteli v kraitkem času ugonobiti.
Neko korist pa smo kljub temu imeli od tega. Ko so esesovci vedeli, da je taborišče okuženo z legarjem, so se zmerom bolj odtegovali nadzorstvu nad nami, kajti bali so se smrti. „Kdor drugemu jamo koplje, ni brezposeln" pravijo humoristi v obrnjenem pomenu pregovora. Ne, ne, napačno misliš, cepljenju se nihče ni mogel odtegniti. Hotel sem se, toda predstojnik sobe me je tozadevno poučil.
Po cepljenju je segel legar tudi po meni. Imel sem itak že krvavo drisko (grižo). Z
„KNEZ
Vsakemu, ki je prišel tja, so najprej odvzeli obleko. V zameno za to je dobil srajco in gaite in pod eno odejo si čakal smrti. Tedaj pa sem se spomnil, da me samo „knajpanje“ lahko reši najhujšega, kajti ono mi je že nekoč rešilo življenje. Zato sem stavil vse na karto': „Kair bo, pa bo," sem si rekel in začel sem s postopkom, šel sem po brisačo in z njo v umivalnico, kjer sem jo namočil v ledeni vodi — bilo je januarja ali februarja, pač pozimi leta 1945 — in ribam z brisačo truplo enkrat, dvakrat, tokrat, da je vročina popustila. Nato sem se vlage!, čeprav je bilo strogo prepovedano ■podnevi ležati. Prespal sem trdno noč in drugi dan sem bil brez vročine in leganja. Ko me je videl naš „oče bloka", ki je bil že osem let v taborišču priprt in ki je tu popolnoma osivel, oni je dejal: „N_du bist
der zachste von uns“. „Kaj takega še nisem doživel" je rekel.
IGOR"
(Vsebina opere)
PROLOG
Na trgu v Putivljiu pričakuje ljudstvo in vojska kneza, ki se je odločil za pohod na Polovce. Navdušenje naroda narašča, ko stopi Igor dz cerkve, toda medtem sončni mrk preplaši 'ljudstvo, ki odsvetuje knezu odhod na boj. Toda Igor je odločen in hoče oditi v boj. Spet se svetli, spet se vrneta pogum in navdušenje, toda ,.bojevnika" godca Skula in Eroška ne pojdeta; tam bo nevarno, vse bolj prijetno bo pri knezu Ga-'iiškem, ki ostane doma. V spremstvu bo-jark pride kneginja Janoslavna, ki polna slutenj reti kneza, naj ne hodi v boj. A Igorja kliče dolžnost, poslovi se od Jaroslavne lin jo izroči v varstvo njenemu bratu Ga-liškemu. Starček blagoslovi vojsko in Igor odide v boj.
PRVA SLIKA
Veselo življenje pri Gdliškem. Zbor je razigran, iker so knezu privedli dekle, katere jadikovanje oponašata vinska bratca Skula in Eroška. Vstopi Galiiišlki, ki goji tihe želje po Igorjevem prestolu in navdušuje goste za svojo veselo vladavino. Medtem pridejo dekleta prosit kneza, naj izpusti ugrabljeno dekle, a Gaiiški jih nažene. Pijanost in razpoloženje se stopnjujeta. Gost-
je so že trdno odločeni, da v Igorjevi odsotnosti izvolijo GaMškega za novega kneza. Vsi odidejo, da skličejo zbor. Skula in Eroška osltaneta sama, oponašajoč obupana dekleta.
DRUGA SLIKA
Jaroslavna je v svoji sobi, težke slutnje jo mučijo: od Igorja ni nobene vesti. Pridejo dekleta in se obotavljaje pritožujejo nad Gališkim, da jim je ugrabil družico, ki je noče izpustiti. Nenadno vstopi Gaiiški in dekleta se razbeže. Jaroslavna zahteva, da brat takoj izpusti dekle. GaMškega zanese tako daleč, da se pobaha, češ če samo migne narodu, pa ga izvolijo za 'kneza. Jaroslavna mu zagrozi, da ga bo poslala na poroštvo >k očetu, Gaiiški pa obljubi, da bo dekle izpustil. Bojarji sporočijo Jaro slavni, da je Igor ranjen in s sinom vred ujet, torej gre sovražna vojska nad prestolnico. Zatrjujejo pa ji, da je mesto trdno. Jaroslavna se opogumi, vtem pa se zasliši zvon. Zunanje mesto že gori. Bojarji kličejo na boj.
TRETJA SLIKA
V polovskem taboru krajšajo Polovke kanovi hčerki Končakovni čas s petjem in plesom. Končafcovna poje orientalsko ljubezensko pesem o ujetem Igorjevem sinu Vladi-
miru, v katerega se je zaljubila. Mimo gredo ruski ujetniki, ki jih ukaže Končakovna pogostiti. Vsi odidejo, menjajo se pelovske straže. Vladimir poje Končakovni ljubezensko pesem. Nastopi Igor. Vse je propadlo, vojska je pobita, domovina je razdeljena. A on čuti dolžnost, da znova vzdigne svojo ičast to slavo. Polovec Ovlur mu svetuje, naj zbeži, toda Igor ne mara prevarati Kon-čaka, ki je zanj porok. Vtem nastopi kan Končak. Kot 'gostu, ne kot ujetniku mu ponuja vse, tudi svobodo, če mu Igor obljubi, da ne bo več vzdignil meča proti njemu. Toda Igor mu odkrito pove, da si .samo zato želi svobodo, da bo znova zbral svojo voj-sko in udaril še enlkrat nanj. Kan ga občuduje, poln spoštovanja. Sledijo divji, otožni, sanjavi in ognjeviti polovski plesi.
ČETRTA SLIKA
Janoslavna toži na obzidju Putivlja. Čaka Igorja. Nenadno zapazi dva jezdeca; eden je podoben 'knezu. Igor se je vrnil v spremstvu Ovlurja. — Skula in Eroška sramotita Igorja, a pesem jima zastane, ko zapazita kneza. Kaj če pride na dan, da sta bila v Službi GaMškega? A vinska pamet Skuto reši zadevo. Narod skličeta na zbor in svečano prva razglasita, da se je knez vrnili. Narod ne razume. Kateri knez? Upornik Gaiiški? Ne, naš knez Igor! Premetenca sita deležna splošne amnestije. Veseli to navdušeni narod sprejme Igorja.
LJULJKA
Ves v potu obraza je kmetič oral, od jutra do noči je zemljo rahljali; zorano premeril, nato jo zbranal — na njivo zrahljano pšenico vsejal.
V obilici truda zdaj žuljavi roki je sklenil k molitvi v vsej veri globoki — naj njivo mu Stvarnik blagoslovi, naj da ji moči in zdrave krvi, naj bomi družini obilo rodi ...
Odšel je sejavec utrujen, zaspal.
A drugi sejavec
na njivi vsejani
je zlobno obstal
iz plačane duše
se zaikrohoital —
brez truda v pšenico
je Ijiuijko vsejal...	M. H.
nega Westa, kar je hotel v svoj prid. Dvorišče je ob tistem času noči moralo biti prazno, za vsak primer pa so lestev takoj po plezanju potegnili kvišku, da so jo potem spet 'spustili dol, ko je West izdal tajnost oklepne omare in sli 'je Fu-Manču prilastil načrte. Posebno značilno je, kako je .spet zaklenil omaro, 'zamenjal hašiševe tablete s prejšnjimi in talko razen omotičnih blodenj oimamljenca zabrisal vsako sled. Zakaj je prizanašal njegovemu življenju, dokazuje mojstra svoje vrste."
,.Ali je spet Karamaneh bila vaba?" sem vprašal.
„Gotovo. Njena naloga je bila ugotoviti Weistove navade in zamenjati tablete. Bila je ona, ki je čakala v razkošnem avtomo-bsiu -— ker je bilo mnogo bolj verjetno, da ob tisti uri v takem avtomobilu ne vzbudi toliko pozornosti kakor v preprostem taksiju — lin je potem sprejela ukradene načrte. Ona je svojo nalogo dobro rešila.
Uboga Karamaneh; ni Imela izbire! Dejal som, da bi dal sto funtov, da bi videl obličje moža, ki mu jih je Izročila. Zdaj bi jih dal tisoč!"
».Andamam — drugi," sem rekel. „Kaj je s tem mislita?"
»Torej se ti še ni zasviitalo?" je razburjeno zavpil .Smith, ko je taksi zavil pred kolodvor — je parnik Vzhodne paroplovne družbe, ki odplove ob prvi pliiimi iz Til-burjrja proti Kitajski. Tisti moški pa je Potnik drugega razreda. Brzojavim, naj nekoliko preložijo odhod, posebni vlak pa napi pripelje v pristanišče v teku štiridesetih minut."
Zelo živo si še lahko predočim tisto drvenje v pristanišče skozi zgodnje jesensko jutro. Ker je moj prijatelj imel pooblastila najvišjih oblasti, je bil po Weymouthovem ukazu ves ostali promet tačas na progi zaprt.
Ko smo- pribrzeli na kolodvorsko ploščad, sem se zavedal velikanske važnosti Smithovega poslanstva. Načelnik postaje nam je odkazal prostore, ki jih je peterica — zakaj Weymo.uth je imel dva moža s seboj —: zavzela.
Z največjo brztoo smo bobneli skozi postaje. Ves navaden promet je stal, doktor nismo zbrzeld mimo in prispeli smo v Tii-bury v nedvomno vrhunskem času.
V pristanišču je čakal velik prekomornik, ki je zadrževal svoj odhod na Daljni vzhod na povelje mojega epotmomočenega tovariša. Bilo je to nekaj novega, neznansko razburljivega.
„Mr. Nayland Smith?" 'je dejal kapitan vprašujoč, ko nas je privedel v svojo sobo,, gledal zdaj enega zdaj drugega, potem pa spet brzojavno golico, ki jo je držal v roki.
„Da, gospod kapitan," je odgovoril moj prijatelj rezko. „Ne bom vas dolgo zadrževal. Ukazujem vsem pristaniškim oblastem vzhodno od Sueza, da ujamejo enega izmed vaših potnikov drugega razreda, če bi zapustil ladjo. On 'je v posesti načrtov, ki dejansko pritičejo bratski vladi."
„ Zakaj ga ne bi takoj zaprli?" je nerodno vprašal pomorščak.
„Ker ga ne poznam. Vsa prtljaga potnikov iz drugega razreda bo pregledana, ko stopijo na suho. Nadejam se nečesa vsaj
od tega, če vse ostalo odpove. Želim pa, da zaupno odredite vašemu osebju, da pazi na vsakega potnika orientalske narodnosti to da sodeluje z dvema detektivoma od Soot-land Varda, 'ki potujeta v ta namen z vami. Pričakujem od vas, gospod kapitan, da nam pripomorete do teh načrtov."
»Storil bom, kar bom le mogel," mu je zagotovil kapitan.
Potem smo iz srede pisane trume na pristajal,išču opazovali odhajajoči parnik in Smithov izraz je bil nenavaden — medtem ko je bil nadzornik Weymouith videti ves zmeden — ko se je pripetilo nekaj tako nenavadnega, da mi je še danes nerazumljivo, zakaj mi vsi trije smo nenadoma čutili golt-,niški glas, ki je dejal:
„Že spet zmaga za Kitajsko, Mr. Nay-‘land Smith!"
Obrnil sem se, ko da bi me kaj pičilo. Isto je storil Smith. Z očmi sem šel od lica do lica ljudi, ki so nas obdajali. Nihče mi ni bil znan. Prav tako ni bilo videti, da je kdo odšel.
Toda glas je bil glas doktorja Fu-Manču j a.
Ne morem podati čustev, ki jih je tisti pripetljaj zbudil v meni. Vendar še danes, če se domislim na tisto, čutim spet podobno ko tistega dne, ko me je do dna duše pretresel mraz. V svoji zgodbi o čudežnem in zlem človeku, ki je nekoč hodil med ljudmi v Angliji, moram izpustiti marsikaj. Nimam prostora za dolga opisovanja raznih doživetij, katerih eno je bilo to v pristanišču.
'Prav tako čudno je bilo to, kakor je bil
privid, ki sem ga imel, ko sem ležal v kleti hiše blizu Windsorja. Po Westovi zgodbi mi je šinilo na misel, da je moj privid imel posebnosti, Ki so sorodne takim, ki jih povzroča hašiš. Ali je mogoče, da sva takrat bila omamljena z 'indijsko konopljo? Vsak zdravnik ve, da je ta rastlina izdajalsko mamilo, toda Fu-Mančujevo znanje o tem sredstvu je bilo na mnogo višji stopnji ko naša počasna znanost. To je We;stov doživljaj zgovorno dokazal. Nemara sem opustil priliko, da bi nabral za zapad nekaj tujega znanja liz tajnega vzhoda. Monda bom v bodočnosti to popravil. Mogoče pa je, da je modrost, ki sli jo je nakopičil Fu-Manču — za vedno zgubljena.
Fu-Mančujev dom
Čas je potekal in nas ni a! nas je vsaj zelo malo privedel bliže k našemu cilju. Nayland Smith je tako skrbno izločil stvar iz časopisja, da je razen nekoliko ljudi izven tajne podidjiske službe in posebnega oddelka Scotiand Varda to malokateri vedel, da ;so mnogi poskušanj in izvršeni u-mori, ropi in ugrabitve te členi neke verige, še manj pa se jiih je zavedalo, da se giblje po glavnem mestu zkmosen mojster hudičevih umetnosti, fci so ga iskali najbistro-umnejši možje, a ki se je vsem zmagoslavno in zaničljivo izmikal. Smith sam dolgo časa ni mogel spoznati enega člena verige, ki pa je bil velik in zelo važen.
„Petrie,“ mi je rekel neko jutro, „poslu-šaj tole: v bližini Šanghaja — neke temne noči.
(Dalje prihodnjič)
VODITELJ GRADIŠČANSKIH HRVATOV:
Dr. Lovre Karali — umrl
Pred kratkim je umrl voditelj gradiščanskih Hrvatov dr. Lovre Karali. Bil je šele 71 let star, ko ga je Bog poklical k sebi v nebesa. Vest o smrti velikega sina gradiščanskih Hrvatov je pretresla ne samo domačime, ampak tudi številne njegove prijatelje v Avstriji in izven nje.
O dr. Lovru Karallu je imeli predsednik Hrvatskega kulturnega društva dr. Linzer lep spominski govor, v Katerem je poveličeval zasluge pokojnega dr. Lovra Karalla. O osebnosti velikega hrvatskega brata so mnogo pisalu in govorili, a zanemarili so povedati, kar je glavno, da je bil dragi pokojnik kljub visokim državnim opravilom on .slavi Hrvat in da je to ostal tudi do konca svojega življenja.
Politično se je začel udejstvovati šele, ko je postali urednik časopisa „Hrvatske no-vine“ in ustanovitelj Hrvatske stranke, ki ji je bila glavna skrb borba za mali hrvaški narod. In v tej borbi je bil dr. Lovro Karali neizprosen in jo je vodil do konca svojega življenja. V najtežjih časih, to je po drugi svetovni vojni, ko se še položaj ni razčistil, je dr. Karali pokazal vse svoje vrline v prid svojega hrvaškega naroda. Ker razmere tedaj niso biile prav ugodne za samostojen nastop Hrvatske stranke, je prišlo do združitve s Krščansko-isooiailno stranko. V okviru te združitve je pokojni
Priidoibivamje medičine in cvetnega prahu je čebeli osnova za izdelavo medu. Medičino izločajo posebne žleze v cvetu, imenovane medovnilM ali nektarji. Ta vsebuje 31 do 93 odstotkov vode, trsni, grozdni in sadni sladkor, fermente in nekaj rudnimsikih snovi. Množina 'sladkorja niha med 9 odstotki pri cesarskem tulipanu im 76 odstotki pri dobri misli; povprečno je okrog 50 odstotkov, če damo čebelam zelo razredčeno raztopino trsnega sladkorja, je ne bodo uživale, ker zanje ni sladka. Sprejemajo še le raztopino, ki je približno osemkrat močnejša od tiste, ki jo človek ravno še zazna kot sladko, to je 4 do 8 odstotno, V medičini pa je sladkorja Skoraj vedno nad 8 odstotkov. Seveda se vedejo čebele po tem, kalkšne so zunanje razmere, zelo različno. če je paša dobra, so zahtevnejše do množine sladkorja, če so lačne, pa se za-dovollje tudi z 1 do 2-odstotno raztopino.
Kako nastane med
'Ni prav, če rečemo, da čebele nabirajo med. Nabirajo medičino in -iz nje delajo med. V medu je manj vode in okrog 75 odstotkov sladkorja, v glavnem iinvertni sladkor, nada1jje rudmimslke snovi, fermenti, vitamini, kakor tudi neke neznane snovi, ki izvirajo iz cvetov ali iz čebeljega telesa. Poudariti moramo, da je ves sladkor v medu iz medičine dm da njegov vonj ni nič drugega kot vonj cvetov z dodatkom vonjev čebel in voska.
Razen cvetnih medovmilkov sio še izven-cvetni, ki za čebele miiso pomembni, čeprav jiih včasih obiskujejo. Zelo očitni so pri češnji na listnih pedjlih v obliki ene do treh jajčastih izboklimic, ki v maju često obilno izločajo medičino; izvenevetne me-dovmilke imajo mnoge rastline, tako navadna graišica in bob, pa tudi robimja. Ugotovili so, da količina sladkorja v medičini
MALA OGLASA
Kmetijsko posestvo, I t1/, ha donosne površine, aron-dirano, v bližini Vrbe pri Vrbskem je/eru, dam v najem. Pojasnila dobite pri upravi lista.
Vaši velikonočni nakupi za otroke pri SATTLER, Heuplatz. — Dobro, a zares poceni pri SATTLER, Klagenfurt - Celovec, Heuplatz.
Veliko izbiro lepih, cenenih pomladanskih in poletnih blagov dobite pr i
L. I/Houmc
KLAGENFURT — CELOVEC Alter platz 35
dr. Karali lizvedeil vse ono, kar isii je postavil za cilj in za kar mu mora biti hvaležna cela Gradiščanska,
Prav s pomočjo te združitve obeh strank je postal celo gradiščanski deželni glavar im v tej dolžnosti ostal deset let. Kljub visokemu položaju pa ni nikoli pozabil, da ga je rodila hrvaška mati. V času nacistične zasedbe Avstrije je bila Gradiščanska razdeljena na Štajersko in Spodnjo Avstrijo. To dejstvo — takoj po letu 1945 — mu ni dalo spati, kajti spoznal je, da je manjšina, razdeljena med dve zvezni deželi, obsojena na smrt. Po težki borbi se mu je posrečilo, da so ukinili nacistično odredbo razdelitve Gradiščanske, tako da so danes gradiščanski Hrvati zopet združeni na celotnem ozemlju Gradiščanske.
Posebno si je pridobil simpatije — ne samo Hrvatov, ampak tudi nemških sodeže-lanov — ko je bil gradiščanski deželni glavar. Dr. Linzer je v svojem govoru nadalje dejal, da, 'ko bodo pisali zgodovino gradiščanskih Hrvatov, bo ime dr. Lovra Ka-ralla gotovo zapisano z zlatimi črkami.
Ob nenadomestljivi izgubi velikega hrvaškega sina izreka tudi Narodni svet koroških Slovencev gradiščanskim Hrvatom v imenu vseh naših rojakov prav prisrčno in iskreno sožalje.
,močno za visi od vetra, vlažnosti, temperature itd., da je v izven cvetni medičini večja kot v cvetni in da.imajo čebele raje bolj koncentrirano. Zanimivo je, da živi v medičini ndktarjeva glivica, ki v črevesju čebel baje ugodno deluje na njihovo zdravje.
Čas medenja pri rastlinah
Kotečima medičine čez dan znatno niha. Nekatere rastline jo nudijo le omejen čas, na primer ajda do 10. ure in cikorija od 7. do 12. ure. Druge rastline medijo sicer ves dan, toda ob določenih urah v večji količini ali z več sladkorja. Na splošno medi večina močneje dopoldne kot ob arugem času — po Kirchnerju najmočneje zgodaj zjutraj,, najslabše pa popoldne. Nekatere rastline odpro svoje cvetove na večer, od 6 ure naprej, na primer kovačnik, dvoletni 'Svetlin, nočnica in druge. Njihovo medičino sesajo le nočnii metulji.
Medenje je pri različnih rastlinah vezano na določene temperature. Češnje začno mediti pni 8 stopinjah, čremsa pri 10 stopi-
To bridko resnico sta spoznala na svoji koži zakonca Johnson iz New Yorka.
Oče Douglas je pobiral odpadke lesa in železja po mestnih stavbiščih. S starim tovornjakom jie vsalkO' jutro navsezgodaj obredel predmestja in je nabral toliko odpadkov, da je revno preživljal ženo in tri otroke, ki hodijo še v šolo. Tegobe družinskega življenja Johnsonovih je povečala še njih polt — so namreč črnskega rodu. Kljub koži pa poštenjaki vseskozi, kakor kaže ta primer.
Na oglu 7. ulice in drevoreda Serrano so dokončava!! veliko palačo. Oče Douglas je menil proti ženi, da se bo dobilo tam precej odvrženega blaga, ki bo morda šlo v izkupiček. „Pridi, Helenca, z menoj," je rekel ženi, ‘morda mi prineseš srečo." Brž
ZNAMKA ZAUPANJA
GRUNDNER
Klagenfurt - Celovec
Wienergasse 10 (Promenadna con?)
Mali oglas
Trgovina po starem načinu! Prijazna postrežba — umerjene cene pri: SATTLER, Klagenfurt - Celovec, Heuplatz. Priporočamo: otroške in ženske predpasnike za Veliko noč.
mjah; najugodnejša temperatura za lipo je med 20 stopinj in 26 stopinj, za belo deteljo med 25 in 29 stopinj in za medeno deteljo pri 26 stopinjah C.
Mana
Razen medičine je čebelja hrana tudi mana. Ta se nabira na zgornji strani listov javorja, Hipe, bresta, breze, hrasta, češnje, leske itd., kot sladka lepljiva snov, M je je posebno ob vročih dneh zelo veliko. Izkoristijo pa jo lahko le dopoldne, dokler se ne izsuši. V še večjli množini se dela mana na iglavcih, na primer amireki, hoji, macesnu, manj na boru. Smirake medijo v maju in juniju, hoje pozneje, včasih daleč v jesen. Mane je lahko v ugodnih olkoOiščinah ogromno. Njen nastanek je vezan na listne ušice, M posesane rastlinske sokove, bogate sladkorja, spet Močijo.
Pašna obdobja
Od srede marca do prvih dni maja traja kratka zgodnja paša, ki se začne s spomladansko reso in se konča s sadnim drevjem. V tam času medijo še (rumeni dren, plata-nolliistai in bete javor, Oljna repica, regrat in borovnica.
Mara se začne travniška paša in paša na akaciji oz. rofoinijli. Nato pride polletna paša. V juniju in v prvi polovici juTja medita lipa in pravi kostanj., kakor tudi smreka in hoja. V tem času .nabirajo čebele še na brusnicah, malinah, beli detelj!, espar-eetii, travniški kadulji, plaviti, gadovcu itd.
Po brezpašni dobi v juliju nastopi v avgustu in v začetku septembra jesenska paša, ki je često zelo izdatna. Tokrat sta najpomembnejši ajda in jesensika resa, materna dušica in žepka.
Zaradi mnogih brezpašndh dni in dolge zime so čebele prisiljene, da ne nabirajo sladkih sokov samo za sproti, ampak tudi za zalogo. Te je zaradi njihove prekomerne skrbi za prihodnost v ugodnih letih mnogo več, kot je družine potrebujejo. Na kopičenju medu temelji pravzaprav donosnost čebelarstva. Povprečno znaša donos 7 kg na panj. S prevažanjem čebel na različne paše pa lahko dosežemo znatno večje donose.
ŠT. JAKOB V ROŽU Vabilo
Pmi Antoniču na Reki bo farna mladina az Št. Janža v Rožu priredila igro;
v nedeljo, 4. aprila, ob pol osmih zvečer.
Iskreno vabljeni!
sta odpravila otroke v šolo in se odpeljala. Imela sta pa smolo, ker ni bilo stavbenika na gradbišču in sta se potrta vozila proti svoji predmestni bajti. „Paz,i,“ dregne žena svojega moža, „tamle leži kamen, da ne butneš vanj.
Johnson izstopi, dvigne velik ovoj, ki ni bil kamen, in ga vrže brez misii na tovornjak. Na dvorišču razkladata tistih par o-stamikov, kar vzklikne Helena: „Glej, glej, kaj je napisano na ovoju." Mož bere: ,,Fe-deral Reserve Bank — 240.000 dolarjev." Skoro preplašena pokličeta soseda Taylora, ki je služil kot policist, in ga vprašata, komu naj vrneta velikansko najdbo, skoro 150 millijonov lir. Po skupnem posvetu pokličejo FBI, ki brž prituii s kamionom mož. Načelnik policije pohvali Johnsona, ki je tako hitro obvestili policijo.
„Kaij sem pa hotel, saj denar ni moj," odvrne ta kot samo po sebi umevno.
Še isti večer so se v stanovanju Johnsonovih gnetli reporterji, fotografi in radovedneži, ki so zakonca venomer nadlegovali z vprašanji, čemu nista denarja prikrila, ate pričakujeta plačila ate se čutita ket junaka. Osem dni je trajal ta živ-žav po Miši, da ni mogla družina ne kuhati ne spati.
Še huje je bito, ko Jima je banka izplačala nagrado' 11 tisoč dolarjev. Agenti vseh mogočih hiš so sli kar podajate kljuko in ponujate hladilnike, televizorje, pralniike in podelimo. Prihajala so pa tudi takale pisma: ..Idliijiot! Tako vsoto si vrnil! Vzemi, tepec, vrv in se obesi, ker ne znaš živeti." Ko je
Moden Miiller-kafalog je izšel
Velika avstrijska razpošiljailna veleblagovnica je izdala za pomlad nov, barvni katalog. Zadovoljni odjemalci, katerih število iz leta v leto narašča, so dokaz o zmogljivosti, nizkih cenah in kvalitetnem blagu veletvrdke. Več kot 50.000 uradno priznanih zahvalnih in priznalinih pisem je zgovorna priča O' priiijnblijenostt 'te veleblagovnice. Vodstvo pa si tudi prizadeva za čim nižje cene ob veliki izbiri kvalitetnih artiklov.
Katalog nudi za izbiro nad 8000 kosov najrazličnejšega blaga. Močno je zastopana konfekcija: moška, ženska in otroška. Velka je izbirna perila, blaga v metrih, pre-
Srečanje absolventk gospodinjskih šol v št. Jakobu, ki je bilo v nedeljo, je lepo poteklo ob obilni udeležbi. Obširnejše poročilo bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
prog, pohištva, predmetov iz plastične mase, gospodinjskih pripomočkov, okraskov, igrač, električnih strojev itd itd. Vsega ne bi mogli našteti. Veleblagovnica je znižala cene 226 predmetov. Katalog je razposlala brezplačno 350.000 stalnim odjemalcem v čete Avstriji.
Tvrdka Moden Miiilfer deluje v zvezi z organizacijo EUMOS, to je evropska skupnost za razpošiljanje blaga, ki deluje po geslu: kupcem najlbcUjSe s svetovnih tržišč.
Veleblagovnica Moden MiMier v Gradcu sie bo tudi v ‘bodoče potrudila čim bolj zadeve! ju ti svoje odjemalce in si tako zagotoviti njih naklonjenost.
Dacovi <za iiskwhi sklad
Po 20,— S:
Kofler Filip, Mllinare; č. g. Krčmar Ferdinand, Št. Martin/P.; Brunner Marija, Dobr-la ves, 16.— S.
Po 10.— S: Lobnik Jakob, Št. Martin/ Vovfore; Simon Wa!ter, Rim; Marija Malle, Mače/Bistrica; Johann Stulier, Dunaj; družina Nuctk, Sit. Pavell/L.; Breznik Marija, Pliberk; Breznik Kristijan, Celovec; Marija Volk, Goselna ves; Alojzij Krištof, Dvor/ Pliberk; Klemenz Valentin, Diča ves/Mtena-re; Zofija Wedeniig, Šmarjeta/Velikovec; Fugger Anton, Rožek; Pristovnik Katarina, Sele; Mikula Marija, Podrožica; Valentin Planitev, Rloimje; Knaflič Terezija, Loče; Neimenovan iz Malošč; Ana Rutar, Št. Peter/ Vaš., 5.— S; č. g. Jožef Štih, Bilčovs, 2.— S.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 5. 4.: 15.00 Poročila, objave. Pre gled sporeda. Žena in dom. Deset minut za športnike. 18.00 Za našo vas. —TOREK, 6. 4.: 14.15 Poročila, objave, vreme. Zlata Gašperšič poje pesmi Franza Schuberta; pri klavirju Gita Mally. Zdravnikova beležnica: Kri rešuje življenje. — SREDA, 7. 4.: 14.15 Poročila, objave, vreme. Kar želite zaigramo (voščila). - ČETRTEK, 8. 4.: 14.15 Poročila, objave, vreme. Marija gre na božjo pot (Marijine narodne pesmi za mešani, moški in ženski zbor. Priredil in harmoniziral dr. Franc Cigan; poje skupni zbor Obirskega in Želinjskega pevskega društva pod vodstvom Tomaža Holmarja. Koroški kulturni pregled. — PETEK, 9. 4.: 14.15 Poročila, objave, vreme. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh (domače vesti). Na dom obujaš mi spomin; Marijina božjepotna cerkev v Gorjah v Ziljski dolini. Mala davčna abeceda (rokopis Arnold Gallhuber. — SOBOTA, 10. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (voščila). - NEDELJA, 11. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Johnision iskal delo, so ga zavračate, češ da ni živijemjisko sposoben. V šoli so otroke dražite, da so sinovi bebcev, ki zavračajo bogastvo, Celto šipe so razbijali na njih hišici im se rogate, ker so Johnsonovi tako — neumno pošteni. Družina se je morala preseliti v drug mestni okraj, samo da ima mir pred ljudmi, ki jih preganjajo zaradi — poštenosti.
Končno so pa začela prihajati tudi pohvalna .pisma. Sam pokojni predsednik Ken-nedy je pisal Johnsonu: „SMšal sem o vaši poštenosti, pa tudi o mnogih nevšečnostih in zavisti, katere ste morali zaradi nje pretrpeti. Vaš pogum, vašo vestnost in poštenje, naj bi vsi posnemali."
Družina je ponosna na to pismo. Johnson in njegova žena pa še vedno pravita, da je bito njuno dejanje samo po sebi umevno. Ta zavesit je njuno najlepše plačilo.
Ghutauek meda
Dobrota je sirota
Vlas tednik Hmtika
naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 25. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Telefon uredništva: 43-58. - Naročnina šil. Za Italijo 2800,- lir, za Nemčijo 20.- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 20,- sfr., za Angino 2. f. šterk, za J	J	........ —	- *	’	T-1--	------ ~ žrelec. — Tiska
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na
znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— ***.	------j- —	----> —--------j	-	^ ^	,	, „	_	,	_ ,	„ ,.v
U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Kadise,
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.