Leto tfII, štev. 235 Ljubljana, torek 12. oktobra 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Oin a Uhaja ob 4. zjutraj. =a Stane mesečno Din 15 —; za inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica štev. 5L Telefon štev. 72, ponoči tudi štev 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (Jpravništvo: LJubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36. inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-jana št 11.842 - Praha čislo 78.1S0. Wien. Nr 105.241 Ljubljana, 11. oktobra. Naši češkoslovaški gostje so odšli in s seboj ponesli neposredne utise iz Jugoslavije. Videli so dobro in slabo, a v celini se nadejamo, da je bila slika zadovoljiva in posebno, da so se uverili, da naša zveza s Češkoslovaško ni samo diplomatska pogodba, temveč da je prešla globoko v meso in kri našemu narodu. Tudi Jugosloveni smo zadovoljni s posetom, ki je močno dvignil nacijo-nalno zavest, da imamo jakega in zvestega zaveznika. Hvaležni smo češkoslovaškim parlamentarcem, da so si naložili ogromni fizični trud turneje po naši prostrani domovini. Bilanca poseta je torej nedvomno visoko aktivna, kar je važno tembolj, ker otvarja možnost francosko-nemškega sporazuma potrebo po novih orijenta-ciiah Male antante. ki se bo v teh novih problemih takorekoč na novo kristalizirala. Ce pa smo s tem konstatirali zadovoljstvo, ne moremo s plaščem usmiljenja in pogrešne obzirnosti iti preko zagrebškega incidenta. Bilo bi napačno skrivati ga, ker je pač eden izmed mnogih pojavov ene in iste bolezni, ki tlači naš narod. Afero Stiepana Radiča na zagrebškem kolodvoru mora naša država in javnost razčistiti eksempla-rično. Pravijo, da Stjepan Radič na zagrebškem kolodvoru ni bil povsem trezen in da se pijanega človeka ne more niti po kazenskih zakonih obsoditi kakor treznega. Ti hranilnic ne pomislijo, da je opravičevanje St. Radiča s pijanostjo v jutranjih urah na kolodvoru, kamor je v spremstvu svojih pristašev prišel ravno radi sprejema gostov,« že samo zase strašna obtožba za šefa velike stranke in bivšega ministra. To naj bo vodja naroda? A dejansko je ta zagovor le izgovor, ki v ostalem ni nič manj kompromitaii-ten za one, ki ga uporabljajo, nego dejstvo samo, ako bi bilo resnično. Javnost mu verjame, ker si sploh predstavljati ne more. da bi mogel trezen človek storiti, kar je storil Radič. In vedar, vodja HSS ie bil tu le dosleden. Kar je govoril, govori in misli vedno, samo da ie bil bolj iskren. Vrh tega pa cel nastop radičevcev proti Cehom, agitacija P_o Zagrebu, naj narod ne pozdravlja Čehov, abstinenca vseh poslancev HSS na pozdravnih priredbah Čehov, dokazuje, da ne gre za slučajen akt. Gre le za en člen v verigi Ra-dičeve demonstracije proti gostom naše države. Goste žaliti, to je že po stari slovanski šegi bila ena najgrših pregreh. Ne govorimo o posebnem taktu, ki je v občevanju z drugimi narodi potreben, mi govorimo o primitivnih ozirih. ki jih čuti tudi najbolj zaostali napram gostu. G. Radie pa se je ogrešil tudi napram naši državi. Način, kako je napadel velikega župana (notabene svojega somišljenika), ker je bil korekten kot uradnik, bi vsakega drugega stal par mesecev zapora. Vrhu tega ie sebe proglasil kot nekakega suverena v Hrvatski kar ie pač v čudnem nasprotju s priznanjem ustave v takozvanem sporazumu. Če Radič javno pred vsem svetom tako govori, kako naj se potem zahteva od drugih, da so korektni? Rad:č ie s svojimi čisto programskimi opazkami o nekaki hrvatski državi v državi prav krepko raztrgal sporazum. Mi smo sicer vajeni, da se Radiču končno vse odpušča, ker je radikalom bilo doslej vedno več za vzdržanje viade. kakor za obvarovanje avtoritete države. Morda bo tudi sedai tako. da se bo vlada zadovoljila s puhlim izbega-vanjein. Alj g. Uzunovič in njegovi morajo to pot premisliti, da vsako med'o tretiranje nečuvenega Radičevega atentata na goste v naioficiielneišem trenutku in na državo ter njene tunkcijo-narje pade i na niega i na celo vlado. Velika povodenj na Goriškem Razbit tovorni vlak. Gorica. 11. oklobra, o. Sinoči se je na i gornjo soško dolino zopet utrgal oblak, vsled česar so znatno narastle vse reke in potoki. Povodenj je povzročila znatno školo v pokrajini med Avčami, Tolminom in Sv. Lucijo. V Tolminu ,*e voda razdrla vodovod ter poplavila pritlična stanovanja. V bližini Sv. Lucije je skočil 6 tira ter se prevrnil tovorni vlak. ker so plazovi zemlje zasuii progo. Človeških žrtev ni bilo. Tovorni vlak ee je popolnoma razbil. Gorica, 11. oktobra, o. V višini Avč stalno naraščata reki Idrijca in Soča, ki sta prestopili bregove. V Idriji je voda poplavila vse ulice ter je porušila mnogo mostov-, ki so jih popravili po poslednji poplavi. Človeških žrtev ni bilo. Nov poljski zastopnik v Ženevi Varšava, 11. oktobra, (be.) Sedanji polj« ski zas'opnik v Društvu narodov Sokal, bo odpoklican. Sa. njegovo mesto pride bivši poljedelski minister Raczvnski. Zagrebška afera je spravila vlado v kritičen položaj Včeraj je ministrski svet ves dan razpravljal o Radičevem najnovejšem škandalu. — Išče se izhod iz težavne situacije. - Mnogi napovedujejo de misijo kabineta, Beograd, 11. oktobra p. Kritična situacija povodom afere St. Radiča na zagrebškem kolodvoru še vedno traja O tem se je na današnji seji min. sveta obširno razpravljalo. Odločilni dogodki se pričakujejo v nekaterih dneh, posebno v zvezi z jutrišnjo sejo Narodne skupščine in radikalnega posla-niškega kluba. Položaj vlade se smatra kol izredno težak ter prevladuje vtis, da je edini izhod iz take situacije predložitev demisije vsega kabineta. Situacija je tem težja, ker bi se demisija zgodila v no-polnoma nejasnih razmerah, ko ni niti ene resnejše in stvamejše kombinacije. Naravno. da dela Uzunovič z vso silo na to. aa reši svoj.) vlado. Današnja seja min. sveta se je začela ib 11.30 in sicer radi tega tako kasno, ker je vlada čakala na poiasnila St. Radiča. M;n. svet se je s to Radičevo izjavo bavil ra seji skoro do 14. ure Radičev<=ki ministri so sj prizadevali, da opravičijo Radičevo postopanje ter navajajo razne izgovore Razpravljalo se je tudi o vel:kem županu v Zagrebu, Kramariču, ki bi moral biti kazn ivan zato, ker ni uporabil zakona proti St Radiču, ki je s svojimi izpadi kršil avtoriteto oblasti Predložen je predlog, da se Krama-riča odstavi Med seio min. sveta ie prišel k Uzunoviču minister dvora lankovič Čuje se, da je pri tej orirki 'ftiVnvič nrineeel U*'iri'>-vičii naročilo '■» Tn«o1e. (kier se nah.iia kralO da se mora Čehoslovakom dati satis-fakcija. Po seji min. sveta ie odšel minister Sr-škič k ministru dvora Jankoviču, da mu poda poročilo za kralja. Na vprašanje novinarjev je Uzunovič izjavil: s Radičevci so nam pripovedovali, kako se ie zgodila stvar v Zagrebu in kakšen je bil smisel tega dogodka. Zaenkrat vam ne morem ničesar povedati.« Seja se je popol-ln? nadaljevala ob 17. in je trajala preko 21. rr3. Ministri so izjavili, da je razprava v teku in da je vsak podal svoje mnenje, da pa do odločitve ni prišlo, ker se seja nadaljuje jutri zjutraj ob 8. Novinarji so hoteli izvedeti kaj več, ministri pa so se držali izredno rezervirano. Neki aktivni član vlade je v razgovoru z vašim dopisnikom dal informacijo, da Uzunovič smatra situacijo za zelo delikatno in da ne bi bilo reliko izneriadenje. ako bi že jutri sledila demisija. Uzunovič je izprašal vse faktorje ter zaslišal tudi velikega župana v Zrgrebu Seji ministrskega sveta je nekaj časa prisostvoval tudi pomočnik ministra za zunanje stvari Markovič,' ki je obvestil ministre, kako so Čeh oslovski pojmili ta incident. Vlada smatra, da je treba nekaj ukreniti, a boji se, da bi takoj izbruhnila kriza. Radikali so besni. V petek so Radiču napravili kolosalno koncesijo in vrgli dr. Nikiča iz vlade, v soboto pa se jim Radič zahvaljuje s tako blamažo. Ministri so v razgovori z novinarji danes govorili o Radiču v prav nič izbranih besedah. Cela afera je za vlado še posebej mučna, ker se jutri začne parlamentarno delo. Kako se Radič zagovarja Celo afero so napravili drugi, ne pa on. — Očitki na adreso radikalov. — Posvetovanja v vodstvu HSS. Zagreb, II. oktobra r. Radičevski poslan-c; so radi incidenta z Radičem zelo nervozni, vendar pa odklanjamo o njem vsako izjavo. Iz njihovih krogov se deznaje. da so na radikale zelo nejevoljni, češ, da hočejo oni vso stvar izkoristiti za svojo strankarsko svrhe ter da težko situacijo natovorijo na HSS. Radičevci dolžijo pašičevce, da hočejo zagrebško aiero izrabiti za razčiščevanje politične situacije. Dopoldne je bila v predsedništvu HSS seja, katere so se udele-ležiii poleg radičevskih ministrov in Pavia Radiča tudi nekateri poslanci. Iz razgorova z udeleženci te konference se je moglo spoznati, da se je na njej obsojalo radikale in povdarjalo, da bi se moralo poiskati vzroke za Radičevo nezadovoljstvo, a ne samo pre iskavati posledice. Nadalje so udeleženci konference naglašali, da kažejo radikali jako malo volje za odpravo mnogih vzrokov nezadovoljstva Hrvatov počenši od odprave posledic obznane. samovolje državnih organov pa vse do razobešania državnih zastav na zagrebškem kolodvoru. Zagreb, 11 oktobra, r. dodali drugi, ki so ga čuli. «Politikas pravi, da bi tak izgovor bil jalov. ker bi tak izrek ne imel nobenega smisla in bi bil samo na škodo zdrave pameti g. Radiča. V političnih krogih se je trdilo, da pride Radič v Beograd, da izravna spor z g. Uzunovičem. Nadalje poroča . pripravljena dati Madžarski na razpolago svobodno luko. Ki še gotovo, a" bo ta Iu ka Split ali Sušak. Aretacija prekupčevalcev z dekleti Budimpešta, II. oktobra, s. Pester Llovd pOTOča iz Bukarešte, da je pristaniška poli« cija pri preiskavi v Galac dospelega parni« ka alsmaila® odkrila v spodnji palubi skriv« na vrat , ki so po ozkih stopnjicah vodila v majhno kabino. V tej kabini je bilo 15 zvezanih in slabo oblečenih mladih deklet Večina izmed njih so slovaška in madžar« ska kmetska dekleta, ki so jih agenti in prekupčevalci z dekleti odvedli s seboj, češ da bodo dobile v mestu lahke in dobre službe. Kapitan in cclokupno moštvo so bi« li aretirani. Kapitan je izjavil, da je vozil transport po nalogu proslulega trgovca z dekleti Jurka Simiča in da bi morala biti dekleta prodana v Malo Azijo. Nesreče Pardubice, 10. oktobra. Pri poskusnem poletu je zadelo letalo ob brzojavni drog. Pilotu sta bili odtrgani obe nogi. Letalo ie padlo med gledalce, od katerih ie bila ena oseba ubita in 12 ranjenih. Berlin, 11 oktobra (be.) Na postaji Konti-macki v Finlandiji sta se zaletela drug v drugega dva delavska vlaka. Štiri osebe so mrtve in pet težko ranjenih. Berlin, II oktobra (be.) V Zillenburgu na Saksonskem ie izbruhni! v nekem kinu ogenj Trideset otrok je bilo težko ranjenih. Italija zopet urgira nettunske konvencije Radičevci so za Nikičevo glavo obljubili izglasovati konvencije do 20. oktobra. ve pri glasovanju o uettunskih konvencijah in še posebej proti pristanku HSS, da pridejo nettunske konvencije šc pred 20. oktobrom na dnevni red. Ta posel z Radičem je napravil g. Ninčič v Ženevi. Jutri bo Narodna skupščina odločala! o tem, da postavi na dnevni red prihodnjih sej stanovanjski zakon in nettunske konvencije ali ne. Zato je za S. uro zjutraj sklican min. svet. G. Uzunovič bi rad vprašanje Radičeve afere vsaj tako dolgo zadrževal, da radičevci glasujejo za nettunske konvencije, kakor so bili obljubili. Beograd, 11. oktobra n. Italijanski poslanik Bodrero je posetil pomočnika ministra za zunanje stvari Markoviča ter je ostal ž njim dolgo v razgovoru. Opazilo se je, da je imel Bodrero s seboj obsežen akt. Kakor se za nuje. n g. Bodrero po nalogu italijanske vlade urgiral takojšen sprejem nettunskih konvencij. O tem je pomočnik ministra g. Markovič takoj informiral g. Uzunoviča z ozirom na seje Narodne skupščine, ki se jutri zopet pričnejo. Z največjo napetostjo sledijo informirani politični krogi razvo u dogodkov. Sedaj se potrjuje, da je bil minister Nikič prodan Radiču kot cena za njegove glaso- Hiter razvoj dogodkov v Moskvi Odločilen nastop ritima proti opozicijonoinim voditeljem v komunistični stranki. — Izključitev Trockega in Zinovjeva? — Vojaška akc\n. Helsingfors, 10. oktobTa (pa.) Kakor poroča dopisnik lista »Daily News*, so se politične razmere v Rusiji znatno poslabšale. Prebivalstvo je vznemirjeno in se boji državljanske vojne. Opozicija proti sedanji vladi narašča in to posebno v Kronstaatu, in Ukrajini. Pristaši sedanjega režima zahte vajo, da se aretirajo Trockii, Zinovjev in Radek.. Vlada upa, da bo premagala opozicijo v 48 uraii. Vojaštvo ie zasedlo važne strategične točke. Berlin. 11. oktobra d. Politični urad osred niega odbora ruske komunistične stranke motivira svoj korak proti Trockemu, Zinov jevu in Pjatakovu, ki pridejo pred sodišče, s tem. da ie ugotovljeno, da so glavni voditelji opozicije kršili strankino disciplino s Strahovito neurje v severni Nemčiji Velike nesreče na morju. — Številne Ladje potopljene, nasipi in mostovi porušeni. — Ogromna škooa. radi dovoza materijala za gradbo nasipov. Holandski trijamboiaik cNeptunuss, ki je bil zasidran pred Cuxliavnoni, je vihar odtrgal in ga odnesel na odprto uiorje. O njegovi usodi dosedaj še ni pozitivnih poročil. Posadka se je baje rešila. Pri Otterndorfa (spodnja Laba) je vihar odtrgal grški par-nik *;Odysseus>. Tudi na Helgolandu je vihar povzročil ogromno Škodo. Nasipi na severnem obrežju so deloma porušeni. Najbolj so trpele vsled viharja sipine ob morju. Čuvarji obrežja, ki stanujejo ua sipinah, so morali zopustiti stanovanja. Velika škoda jo nt stala tudi na zapadni obali otoka, kjer ra\no gradijo nove zaščitne zidove. Berlin, 11. oktobra, (be.) Strahoviti viharji so napravili v zadnjih dneh ogromno šk'>do, posebno v Severnem morju, kjer ;"e razburkano valovje popolnoma omogočilo vsako plovbo. Berlin, 11. oktobra, (be.) Včeraj je divjal nad Berlinom strahovit vilizr, ki je naplavil ogromno škodo. Bili to veliki nalivi, Mncgo c.-eb ie bilo ranjenih. tem, da so poskušali proti sklepom siranke pokrcaiti debato. Politični urad je sklenil, da se imajo ti kršitelji strankine discipline občutno kaznovati. Sprejel je tudi resolucijo v kateri s posebnim zadovoljstvom ugotavlja soglasni upor, ki na kažejo komunistični delavci v Ljeniugradn proti Zinovjevu. Z druge strani se izve, da je del Stalinove skupine zahteval, naj se Trocki.i in Zi-uovjev izključita iz stranke, Stalin sam pa se je izjavil proti tako odločnemu koraku. V Lieningradu, Omsku in Odesi je bilo prijetih okrog 400 opozicijonainih komunistov. Zinovjev pravi, da politična policija v Rusir ji izziva delavce proti njemu in njegovim tovarišem iz opozicije. (Glej poročilo na 2, strani.) Berlin, 11. oktobra, (be.) V vsej severni Nemčiji so divjali včeraj silni viharji. Laba je> naras! kakor ne pomnijo že desetletja. Veliki parnik cDeutschlands je izgubil krmilo in se je moral zateči v haroburško luko. Neurje je razbilo žrjave za dviganje premoga in porušilo železniško progo na več sto metrov. Radi strahovitega viharja na morju 60 bili v luki Stettin prisiljeni vsi parniki odgoditi svoj odhod. Mnogo manjših ladij se je potopilo. Tekom strahovitega neurja v Berlinu je morala intervenirati požarna bramba več kot štiridesetkrat. Hamburg, 11. oktobra s. Včerajšnji viharji so napravili v Altoni in okolici ogromno škodo. Izmed športnih čolnov, ki so bili zasidrani pri Oevvelgonne, se jih je 30 razbilo ali potopilo. Tudi v Cuxhavnu je škoda, ki so jo povzročili viharji, zelo velika. V kopališču St. Peter je neurje podrlo neki most. Voda je odnesla mnogo živine. V Brunnsbiittelkoogu je zasulo rov premogokopne družbe. Pri Keitunu (otok Sylt) je odplavilo aekaj mostov, ki so bili zgrajeni Mussolini o uspehih žitne bitke Rim, 11. oktobra, o. Včeraj se je vršilo v gledališču Constanzi veliko zborovanje italijanskih poljedelcev. Po poročilu mini« stra za narodno gospodarstvo Belluzza o prizadevanju fašistovske vlade za povzdigo poljedelstva, je -ovonl Mussolini o uspehih žitne bitke. Mussolini je v svojem govoru med dru« gim dejal, da je Italija imela lar.; eno naj« boljših žitnih ietin in ie pridelala 66 mili« jonov stotov žita. Ker pa je bilo predvide« vati, da bo letošnja letina slaba, oziroma srednja, je vlada pričela lanskega oktobra žitno bitko. Letos je pridelala Italija, če« ravno so bile vremenske razmere izredno slabe, 60 milijonov žita na površini 4,915.000 hektarjev Brez "ltne bitke, je naglašal Mus solini, ki znašala letošnja letina komaj 42 do 48 milijonov stotov, torej za 12 milijo« nov manj, I.ikor je Italija letos v resnici pridelala. Površina zemlje za ■ -'delovanje žita, ki znaša 4,915.000 hektarjev, se nika« kor ne sme povečati, pač pa mora fašistov« ska Italija doseči, da vsak izmed teh pc» tih milijonov hektarjev obrodi 15 stotov ži« ta, kar bi znašalo 75 milijonov stotov. Ko bo Italija dosegla to številko, takrat bo dosežena popolna zmaga. Nadalje je Mussolini rekel, da je zelo ponosen, da načeli'ie mobilizaciji itaiijan« skih poljedelskih sil, ker se sam čuti polje« delca in meni, da more Italija preživljati svoje prebivalstvo z lastnim žitom, čerav« no to prebivalstvo stalno narašča. Posledice event. povratka ekskajzerja Pariz, 11 oktobra, s. Kakor poroča Platin 5 iz dobro poučenih nemških krogov, se smatra vest o povratku bivšega nemškega cesarja Viljema v domovino za neopravičeno. ker Nemčija dobro ve, da bi imel za posledico resne proteste in bi utegnil celo škodovati pogajanjem, ki so sedaj v teku. mačo politiko pa delamo mi seljaška stranka. Ncvi parlament bo skrbel, da ne bjste imeli uradnikov, ki so gosenice. Naše uradnike bo treba presejatf, kakor čisti sel;?k na jesen svoje žito, da odpadejo pleve. Če pa gre Slovenec v radikale, ni več Slrve-nec, ampak Je gosposki in za nas izjab-ljen. Govori o zgodovin: boia za občire. Kjer Se občina, tam ne sme pop po biro v hišo, ampak mora počakati na cesti z žaa-darjem, da ma io kmet iz hiše prinese Dobili boste nov davčni zakon, kakršnega rima ne Anglija se Francija. Narod bo v /b-čio^kih davčnih odborih sam odločeval, kako bo obremenjen. Finančni minister Perič i« zlat človek, če reče on Srb, misij vedno na Hrvata, in to je pravo bratstvo. Repnblike nismo zatajili. Pustiij smo to samo formalno, kaitl replika pomerti samoupravo naroda. Republika pomeni, da bodo ministri poSfeni v vlad'. Tudi sedaj imamo pošteno vlado, sposobna sicer še ni, tod« ko pride rekonstrukcija, bo še bolj sposobna. Nate j« govoril minister Počeli, ta je pričel s svojimi običajnim razlaganjem o »gosposkih strankah«. Medtem so začeli ra hribu streljati možsiarfi, v cerkvenem zvoniku pa so pridno potrkavali. Puceu jc nadaljeval, da stranka ne sme biti koritar-stvo. Pravi, da je politični položaj zt\o težak. Samega sebe zagovarja s primerom o mesu m kosti, češ da se nikdar ne di>bi prt mesarju mesa brez kosti. Bog je ustvaril it vin o s kostmi vred. Pravi, da je naš položaj naravnost mučen, a tudi to je treba razumeti, kajti če kupiš še tako maiaoko-stno stvar, kakor je n. pr. jajce, moraš kupita tudi lupino zraven. Slovenci staj prišli v novo državo kakor z muziko na oacket, medtem ko so si Srbi priborili svobodo s krvjo ia je torej naravno, da nas prcčaae gledajo postrani. Mi pa o politiki prej nismo dosti vedeli. O SLS pravi, da zlorabila vero, zato da krije slabo politiko svojih poslancev. Srbi bolje razumejo politiko, kakor mi in zato niti ne zamerim, če jo izrabljajo za sebe. Toda klerikalci so sami po prevratu predali vso avtonomijo. Puceli daje nato sledečo tolažbo Pohorcem, ki dobro poznajo žage: Boljše je, da žaga vsaj gre, četudi prazna kot pa da voda teče mimo, čez jez in žaga stoji. SLS ima nekaj častihlepnih voditeljev, ki jih je sram priznati napake ia zato radičevcem ne pomagajo pri vladi. Sledil je govor g. Prepeluh a, kj je dokazoval, kako je Korošec zapravil avtonomijo v Beogradu. Sedaj Slovenci nimamo voditeljev in smo se zato zatekli k Radiča, ki ga je zgodovina dala kot voditelja naroda. Govoriti je hotel tudi dr. Kukovec, ki ga je z. Mroviie že aajavil, toda Švikaršič je nenadoma zaključil shod, rekoč, da je predsednik izjavil, da je govorov it dovolj. Dr. Kukovec pa, ki se je pripeljal iz Maribora z avtomobilom, je ostal blamiraa brez besede, kakor se mu je to zgodSlo zadnjič v Krškem. Davidovicevci dolže Radiča propagande proti naši vojski Beograd. 11. oktobra, n. Davidovičevski poslanec Grga Angjeliaovid je predložil ministrskemu predsednika, ministra sa notranje Stvari in rojnema ministra interpelacijo o propagandi med narodom proti naši vojski. Angjelinovič pravi, da se sdi, kakor da se je vodstvo HSS vrnilo na staro linijo propagande proti vojski kot instituciji ia kot legalnemu faktorja v naši državi. Stepen Radič je namreč po atenografskem poročila na shoda v Vitaaju rekel: Angjelinovič vpraša vlado in pristojne faktorje, ali ae strinjajo a tem ia kakšne konse-kvence mislijo izvajati iz teh činjeaic. Angjelinovid vlaga interpelacijo, ker hoče od hrvatskega dela odvrniti defetizem, uverjen. da se velika večina poslancev ki volilcev HSS strinja v tem vprašanju * njegovim mnenjem. Dalje je Radifievska institucija tako-zvana ............... . V Z grandioznimi ovacijami je Ljubljana včeraj sprejela češkoslovaške parlamentarce. - Divni prizori odkritega navdušenja ob sprejemu na kolodvoru, v povorld skozi mesto, pred magistratom in ob slovesu. Ljubljana, 11. oktobra. Pot češkoslovaških parlamentarcev Jugoslaviji je bila zaključena z naravnost triumfalnimi manifestacijami v naši beli Ljubljani. V vsakem mestu, ki so sa reprezentanti češkoslovaskeg;: naroda počastili s svojim posetom — v državni metropoli Beogradu, v staro* slavni Dušanovi prestolici Skoplju, v jadranskem stražarju Splitu, v ponos« nem Zagrebu — povsod so čustva bratstva in zvestobe našla izraz v div« nih ovacijah. Ne bo pa menda pretira= na samohvala, ako trdimo, da je naša Ljubljana naielementarneje izkazala svojo preizkušeno ljubezen do brat« skega češkoslovaškega naroda s tem, da je njegovim najodličnejšim zastop« nikom poklonila za popotnico v domo* vino vse svoje odkrito navdušenje. Po« set češkoslovaških parlamentarcev je pričaral i gostom i nam Ljubljančanom spomine na čase skupnih borb, skup« nega trpljenja, skupne zmage, in po« trdil je vero v novo bodočnost. Zato je Ljubljana pozdravljala češkoslova« ške parlamentarce s takim zanosom, da so srca mož, ki ustvarjajo usodo svo« bnrlne države Češkoslovaške in druga« ČsL poslanec dr. M. Sla vik polaga venec na Prešernov spomenik. če pri žilavi borbi za napredek svojega » tv>du ne poznajo sentimentalnosti, vzdrhtela v mehki razneženosti in se razplakaia od radosti. Ljubljana je letos že parkrat imela priliko manifestirati svoje navdušenje; a bolj kakor kdaj prej se je tokrat v izredni meri izkazala organizirana di« scipliniranost ki nikakor ni omejevala svobodnega izražanja navdušenosti, marveč je le povečala celotni efekt ma» nifestacije, izražene od tako ogromne« ga števila publike, kakor ga Ljubljana že dolgo ni videla na svojih ulicah. Or» ganizacija sprejema, izvršena po skup« nem nastopu vseh ljubljanskih društev in ustanov pod vodstvom Češkosiova« ško»jugoslovenske Lige, se je obnesla sijajno. In ko se je tako družil red s pravcatim entuziazmom dvajsettisoč« glave množice, ni moglo prazničnega razpoloženja motiti niti kislo jesensko vreme, ki je tekom dopoldne nagajalo z drobnim dežjem. Bilo je res pravo narodno slavje, ozarjeno z zavestjo svobode in ogreto z ljubeznijo bratstva. Vožnja skozi Dolenjsko Pod vtisom vesti o prihodu češkosiova. ških parlamentarcev v Slovenijo se je Do« lenjska ie v soboto začela pripravljati na sprejem. V nedeljo so bili vsi faktorji na delu, da bo sprejem češkoslovaških bratov čimbolj prisrčen. Dolenjske postaje so ie tekom nedelje razobesile zastave, ter se okrasile z zelenjem. V nedeljo zvečer sta odsopihai! v Karfo-vac dve lokomotivi, namenjeni za vprego brzoviaka, ki pripelje Cekosiovake v Ljub. Ijano. Lokomotivi sta oetali čez noč v Kw j lovcu, kamor je zjutraj dospel brzoviak is i Splita, odnosno iz Šibenika. Vlak se je za. kasni! ter je imel dobrih 20 mnrot za* mode. Z zelenjem okrašene vagone so v Kar« lovcu odpeli Bik) jih je 11 in poleg njih še dva jedilnt voza. Vagoni so bili toliko udobni, da so gosti v njih lahko prespali noč. V Karlovcu so nekateri spremljevalci izstopili ter se odpeljali nazaj proti Zagrebu, med tem, ko sta brzovkk prevzeli dve lokomotivi ljubljanske železniške di« rekcije. Bilo je še mračno, hladno, vlažno jesen« sko jutro. Zgodnja ura ni zadržala doma« činov v Metliki, da ne bi pohiteli na kolo. dvor. raz katerega so vihrale državne za« stave. Bila je navzoča tudi godba s Sokoli. Češkoslovaški parlamentarci so se pojav« ljali ob oknih ter množici prijazno odzdrav« ljali. Enako prisrčen sprejem je bil tudi v Gradacu, kjer se vlak zopet ni ustavil, temveč Ie zmanjšal svojo hitrost Krasen je bil prvi sprejem v Črnomlju. Tu je bila na postaji mestna godba z ob« činskim za stopo m in mestnim županom, ! Sokoli in Orli ter številno občinstvo. Godba je zaigrala koračnioo, ko se je vlak začel ustavljati Zadoceli so mogočni pozdravni klici, ko so se pojavih poslanci ta senatorji, katere je nagovoril čmomeljski župan Stru« . gar. Za Čehoslovake je govoril podpred« j sodnik psriameota, Stfm. Razgovor je hA J | imenu Sokotic pa je izročila gdč. Vera Ruso-va krasen šopek svežih cvetlic predsedniku j J. Malypetr. Ko sta upravnik šole in pred-! sednik gasilske župe izrekla svojo dobrodošlico, je v imenu občine nagovoril češkoslov. parlamentarce obč. odbornik tovarnar Šinkovic, zagotavljajoč jih najiskreoejše bratske ljubezni, ki jo goji vse slovensko ! ljudstvo napram br. Čehoslovakom. Za prl-| srčne pozdrave se je, vidno ginjen, zahvalil i predsednik Jan Malypetr, povdarjajoč, da j so večno nerazdružljive bratske vezi, ki od • nekdaj spajajo Čehoslovake s Slovenci. Med navdušenimi ovacijami vsega občinstva je na to vlak odhitel proti Ljubljani. Na vsi poti je ljudstvo prisrčno pozdravljalo čeho-slovaške goste in jim klicalo »Živeli U Prihod v Ljubljano in ta trenutek je prišel danes! Bodite uvedeni mili brade, da ste nas osrečili s svojim obiskom in da smo Vam hvaležni zanj. Ne moremo Vam nuditi Bog ve kaj, alj eno Vam nudimo: vsa lepa čustva, ki jih premore bratsko srce; nudimo Vam vso liubezen, ki io premore slovenska duša. Spre'mrte to ljubezen, ki je odkritosrčna in iskrena. Želimo da bi se počutili za časa Vašega bivanja med nami kot bratje med brati, da bi se počutili pri nas kot na lasmi domači rodni grudi. Kličem Vam prav iz srca in z vso iskrenostjo: Drbro došli nam mili bratje Čehoslovaki! Sprejem češkoslovaških parlamentarcev pred magistratom v Ljubljani. Pozdravni govor velikega župana <-0 na peronu navzoči zastopniki oblasti in korporacij z občinstvom zaključili s toplimi in viharnimi vzkliki: »Živeli Čehoslovaki!« Divizijska godba je nato odsvirala čsL himno »Kde domov mu ji, ki so jo ; vsi poslušali odkritih glav, nakar se |e I v svečani tišini zahvalil za pozdrav Sprejem čsL parlamentarcev na kolodvoru s pozdravnim nagovorom vel. župana dr. Baltiča. zelo iskren. Godba je neprenehoma udar. jala, ljudje pa so nazdravljali češkoslovaški repubiiki in klicali Masaryku. Po živahnih odzdravih Cehoslovakov, ki so posebno kli« calu kralju Aleksandru L in po pozdravnih klicih domačinov, se je vlak jel premikati proti Novemu mestu. Poslanci so s pc ebnim zanimanjem ogle. dovali vinograde okoli Semiča. Občudovali so bele zidanice in po rebrih zasajene vin« »ke sade, med katerimi se je tu in tam zabliščala prijazna dolenjska hišica, ki je razvila gostom v pozdrav našo zastavo. Iz marsikaterega okna je mahal robec in so odmevali klici. Tako je privozil vlak na novomeško postajo. Kolodvor je bil natlačen. Iz neštetih g; so zaorili gromoviti klici, ki niso hoteli pr. nehati. Občinstvo je bilo v zlatem razpo loženju. Za mesto je bil navzoč župan d. Rožek, za upravno oblast sreski glavar Sve: tek, novomeški Čehoslovaki pa so posla; svojim bratom naproti ravnatelja kmeti ske šole na Grmu, Skalickega. Na pozd^ domačinov je odgovoril poslanec štivin, 1 se ni mogel zahvaliti za iskrena čustva, k. tera so pokazali Slovenci ob tej priliki. Mestna občina novomeška je pripravil: gostom malo zakusko. Narodne dame, Ko« lašice, so stregle poslancem ter jim nosile okrepčila s perona k oknom in v vagone. Češke gospe in gospodične iz Novega me« sta pa so obdarovale poslance s šopki cvet« Hc. V najprijetnejšem razpoloženju je na« počila ura odhoda in preden je zatrobil sprevodnik, je še zapela novomeška Glas« bena Matica pod vodstvom dirigenta Puša troje ljudskih pesmi. Zadonel je naš bridki «Korotan», nadalje češki, pri nas tako do. j bro znani «Kde domuv muj» in «Jerica». ! Dano je bilo znamenje za odhod. Sto in ! sto rok se je dvignilo in mahalo v pozdrav, | deloma z zastavicami, deloma z robci, in i ko se je vlak začel premikati, je še šolska mladina obsipala goste s cvetjem. Poslanci so odzdravljali s klici «Nazdar» in «2i« vijo», dokler jim ni postaja izginila v da« Ijavi. S Čehoslovaki sta se odp ljala proti Ljubljani tudi novomeški sreski glavar Sve« tek in ravnatelj kmetijske šole na Grmu, Skalicky. Na trebenski postali je pričakovala Čehoslovake nova množica. Bil je navzoč župan 2efran z občinskim svetom. Sokoli, gasilno društvo, šolska rrJa« dina in vsi uradi. V imenu občinskega za« stopa je govoril župan Žefran, ki je povdar« jal prisrčne vezi, ki spajajo češkoslovaški in jugoslovenski narod že davna leta. Sve« čano razpoloženje je še bolj povečalo gr« menje topičev. Domačemu županu je od« zdravil poslanec Dvbick-., ki se je v ognje« vitem nagovoru zahvalil za prisrčni spre« Jem. Poslanci so se rokovali z ljudmi ln ko se je vlak odpeljal, so še dolgo odmevali živijo»klici na kralja Aleksandre in na pre« zidenta \las.rrvka. Ljubljana se je vsa okrasila z zastavami obeh držav in k sprejemu je pohitel vsakdo, ki je količkaj mogel ugrabiti čas in priliko. 2e davno pred napovedanim prihodom posebnega vlaka so se od kolodvora do magistrata razvrstili špalirji celokupne ljubljanske šolske mladine s cvetjem in zastavi- Podpredsednik čsl. senata dr. Soukup r zanosnem odgovoru na pozdrav zastopni« ka ljubljanske občine pred magistratom. Ženske zastopnice čsl. parlamenta (od leve na desno): senatorki Františka Pluniinkova in Ružena ReichstUdterova ter poslankinja Beri Karpiškovv. Prav tako presrčen sprejem, kakor v Trebnjem, je bil tudi na Grosupljem. Na peronu je bik) zbrano številno občin« stvo, občinski odbor, učiteljstvo, Sokoli, gasilska župa in druga društva. S kolodvor« skega poslopja je vihrala gostom v pozdrav velika državna zastava, restavracija je bila vsa v zelenju in v narodnih in državnih zastavicah. Ko se je vlak ustavil, je občin« stvo hitelo k vagonom in navdušeno po. zdravljalo goste. Večina parlamentarcev, na čelu jim predsednik poslanske zbornice, Jan Malvpetr in podpredsednik senata dr. Pr. Soukup je izstopila lz vozov hi vidno vzradoščena zrla na presrčne ovacije. Na Grusuplje so prihiteli iz Ljubljane goste pozdravit odposlanca Jugoslov.«češko, slovaške Lige Ras to Pustoslemšek in Ru« dolf Juvan in odposlanca češkoslov. Obce Avg. Ludvik ta L Vrtčl. Prvi je pozdravil drage goste v Imenu Lige ravn. R. Pusto« .ilemšek rekoč: «Jugoslovensko»češkoslova« ka Liga smatra za svojo prijetno dolžnost, ia Vas tu pred vrati Ljubljane, prestolice slovenskega dela našega naroda, čim naj-kreneje pozdravlja. Na potu po naši jugo-ovenski domovini ste se uverili, da bijo tu rca za iste ideale, za katere se borite i i na severu. Velik del teh naših in vaših !jalov je ustvarjen: Svobodni smo. Obstoja ■ koridor naših src, treba pa je zgraditi še !: janski koridor naših zemlja: obnoviti je •m treba staroslavno slovansko carstvo — • ržavo O tak ar j a II., segajočo od Krkonošev j sinjega našega morja Jadranskega. Vaš r.oset bodi prva etapa na cesti k temu velikemu cilju. Proto srdečne budte vitanda citite se mezi nami jak doma. Na zdar!« V Imenu Češkoslov. Cbce Je izrekel prisrčno dobrodošlico njen podpredsednik g. Avg. Ludvik. Za grosupeljskega Sokola Je pozdravil češkoslov. odbornik Prann=eis, v cami, dočim je ljudstvo navzlic rahlemu deževju napolnilo vse trotoarje in prostore. Priiična zakesnitev vlaka (38 minut) pa je le pripomogla k formiranju oddelkov in deputacij. ki so napolnile okrašeni peron skupno s korpora-tivno zbranimi predstavniki civilnih ln vojaških oblasti in številnimi odličnimi osebnostmi našega javnega življenja. V lahnem tempu je vlak privozil na postajo ob sviranju sokolske godbe in navdušenem vzkiikanju, ki se je začelo razvijati v ovacije, ko je iz vlaka prvi izstopil predsednik čsi. poslanske zbornice gosp. Jan Malypetr v družbi podpredsednika senata g. dr. Fr. Soukupa in podpredsednika zbornice g. S ti vin a. Sledili so prisrčna prizori, ko so naši javni delavci in predstavniki posegali v roko posameznim čsl. parlamentarcem kot dobrim starim znancem iz pol-minulih dob. In vobče se je na vedrem razpoloženju čsl. poslancev očitovalo prepričanje, da stopajo kakor na svoja domača tla. Ko se je v velikem polkrogu zbrala čsl. reprezentaciia, pomnožena z našimi poslanci, ki spremljajo goste, se je jedva poleglo navdušenje, da je veliki župan dr. B a 11 i č mogel izpregovoriti prvi pozdravni nagovor. Pozdrav velikega župana dr. Baltiča Visokospoštovanj gospodje poslanci in senatorji bratskega nam češkoslovaškega naroda. Čast mi je, da Vas, mili bratje, ko stopate na rla naše ožje domovine, v imenu oblasti, ki Jo tu zastopam kakor tudi v imenu njenega prebivalstva najiskreneje in naj-prisrčneje pozdravim. Z neizmerno radostjo smo Slovenci sprejeli vest, da hočejo zastopniki bratskega nam češkoslovaškega naroda prilikom svojega poseta naši kraljevini pohiteti tudi >. našu sredo. Z nestrpnostjo smo čakali trenutka, ko nam bo dana prilika, da stisnemo v bratski pozdrav roko zastopnikom viteškega čehoslov. naroda, onega naroda .ki je vedno tudi v najtežjih trenutkih našega narodnega življenja zvesto, nesebično in s pravo bratsko ljubezenijo stal ob naši strani. predsednik čsl. zbornice poslancev g. Jan Malypetr z naslednjimi besedami: Velecenjena gospoda! Dragi bratje! V Imenu delegacije Narodne skup-sčme Cehoslovaške republike se vam prisrčno zahvaljujem. Ko vstopamo v Vašo krasno, starodavno belo Ljubljano, zremo mesto in deželo, ki nam ni nepoznana. V davni dobi je bila Ljubljana kraj, kjer so si podajali zastopniki češko - slovaškega in jugoslovenskega naroda roke k skupni obrambi proti skupnemu neprijatelju. Kot bratje smo se borili proti prodiranju neprijatelja, v borbi smo ostali zmagoviti in zajezili neprijatelju cesto na jug. ki je upal, da doseže svoje imperialistične in despo-tične cilje. Prišla je ura usodne odločitve! Za vse nas Slovane velika ura. ki je odločila našo usodo in bodočnost. Boreč se za velike cilje osvoboditve od vsega nasilja in despotizma, smo dosegli zmago, ki nam je prinesla svobodo, enakost, skupnost in varnost. Oba slovanska naroda, na severu in na jugu sta pokazala, da znata to enotnost ceniti v skupni ljubavi, bratstvu in obrambi enotnih interesov. Prisrčno in bratsko smo bili povsod sprejeti. Naš cilj je, da v bodočnosti zasledujemo konkretne cilje na gospodarskem in kulturnem polju, zavedajoč se, da zavisi blagostanje naroda, države in Slovanstva v gospodarski, kulturni in socijalni povzdigi in napredku. Skupno delo naj rodi velik naš napredek. Prepričani smo, da ni potrebno ni-kakih pisanih dokumentov o našem bratstvu, to bratstvo tli v naših srcih. Nič ni na svetu, kar bi nas moglo razdvojiti! (Klici odobravanja!) Naš ideal je velika zveza Slovanstva na principu federalizma, ki bo stremela za gospodarskim in kulturnim napredkom slovanskih narodov. Pozdravljam Vas v imenu čehoslovaškega naroda, želeč Vam, Vašemu narodu in celi državi velik napredek v bodočnosti. Živeli Slovenci!« Zdaj je godba intonirala našo državno himno. Ovacije so se ponovile, a navzlic vsej emtuzijastični razigranosti se je dobro opazila simpatična gesta dvorne dame ge. Franje dr. T a v č a r-jeve, ki je skupno k tremi narodnimi damami v imenu našega narodnega ženstva pozdravila čsl. parlamentarke in jim poklonila šopke krasnega svežega cvetja. Triumfalna povorka v mesto Čim so se začeli gostje pojavljati pri izhodu kolodvora, kier jih je pričakovala ogromna množica, nagnetena v velikanskem polkrogu in iztekajoča se v špalir po vsej Miklošičevi cesti do magistrata, se je vnelo silno navdušenje in se neslo dalje kakor orkan, ko je povorka krenila z mesta. Pogled na celotni sprevod je bil posebno vzdolž Miklošičeve ceste osvajajoč. Na čelu godba Dravske divizije, zastavonoše, Orli, predstavniki raznih društev, narodne noše, Sokolstvo z godbo, častniški zbor, akademska omladina, Soča — za njimi pa cela avtomobilska kolona, broječa 41 elegantnih avtomobilov, ki Jih je ljubljanski Avtomobilski klub stavil na razpolago gostom. Deževje cvetja se je iz špalirjev, iz množice in z oken vsipalo med gromovitim pozdravljanjem na avtomobile, da so bili hipoma obsuti kakor za svatbo. In vsi ginjeni so dragi gostje vso pot odzdrav-Ijatfi: »Na zdar!« Ta stari in nekoč tudi naš sokolski pozdrav si je zopet osvojil veljavo in j'e vžigal bolj kakor kdaj-koli prej ob skupnih manifestacijah našega bratstva s sinovi Libuše. Pred magistratom Tu je menda mesto, da predvsem pohvalimo rediteljsko službo pod vodstvom g. ravnatelja Šapije. kateremu je stala ob strani četa rediteljev, delegiranih od posameznih ljubljanskih društev. Kajti naval publike, kakršnega Mestni trg ne pomni izza vsesokolskih zletnih dni, se je pod spretnim in absolutno umerjenim delovanjem rediteljske službe dal izborno disciplinirati, da je gostom pri vsem entuzijazmu naokrog zbrane množice bilo omogočeno kreta-nje in da so u stoječ pred staroslav-no ljubljansko mestno palačo zares lahko čutili, da iih ie Ljubljana sprejela v svojo sredo. — Evo v naslednjem pozdrav vladnega komisarja g. Mencingerja: Velecenjeni zastopniki Senata in Poslanske zbornice bratske nam Cehoslovaške Republike! Posetili ste našo iz vojnih razdejan; in grozot ponosno vstajajočo kraljevsko prestolico. kulturno prestolico naših bratov Srbov, posetili ste veličastno zgodovinsko prestolico carja Dušana, stopili ste na sveta tla onih poljan, ki pričajo o junaštvih brez primere, o junaštvih, ki jih doprina-šati zamore le brezmejna ljubezen do rodne zemlje, posetili ste mogočno prestolico naših bratov Hrvatov in divno Primorje. Vse povsod ste videli težke napc-re vseh ustvarjajočih narodnin sil na materijelnam in duhovnem obnavljanju naše mile domovine. Prihiteli ste danes, do najšibkejšega od nas treh ujedinjenih bratov, do nas Slovencev, ki so Vam bili od nekdaj najbližji, a ki krvave n odprtih ran na severu, lugu in zapadu. Ob tem trenotku se Slovenija h vagino zaveda, kaj da je Imel« in kaj da ima v bratskem češkoslovaškem narodu, kaj da )e imela nekdaj v veliki dobi narodnega pro-bujanja, v dolgi dobi političnega k gospodarskega preganjanja, kultirrisga zatiranja, prezlranja h ponižanja, kaj da je imela V velfld dcW pi&aiaJo5e xsxH oevobojecja. Imeia je v bratskem češkoslovaškem narodu svoje najveraejše buditelje, svoje vzor-učltelje na političnem, gospodarskem in kulturnem poiiu in najzvestejše, v radosti in bolesti enako vztrajajoče mogočne zaveznike. V času najhujše preizkušnje v bližnjem zaledju bojne vihre v avgustu leta 1918, se je ustanavljala zveza slovanskih bratov na življenje in smrt in ustanovil se je Narodni Svet s popolnim soglašanjem bratov Cehoslovakov in bratov Poljakov na historičnih tleh bele Ljubljane. Z iskrenimi čuti nemtaljive hvaležnosti Vas tedaj sprejema bela Ljubljana, kulturna prestolica Slovenije, sprejema Vas narod od blizu ta daleč s polnim srcem ljubezni, zavedajoč se zgodovinskega pomena Vašega milega poseta, sprejema Vas s polnim srcem upanja, da obrode dnevi Vašega dragocenega bivanja med Ujedinjenitni brat! obilo sadu v prospeh obeh brat zavezniških držav in narodov. Iskreno želeč, da veleč, zastopniki bratskega nam naroda prejmete verne in najboljše utiše 1 v beli Ljubljani, da bivate prijetno med nami ter s prošnjo, da ponesete v svoio milo domovino naša iratska čustva in bratske želje za procv ogočnega češkoslovaškega naroda, Vam imenom bele Ljubljane kličen iskreni: I1 -šli in Nazdarl Zahvalil se je za pozdra podpredsednik čsL ' a dr. Soukup. čigar možati nastop in čvi. akcent posameznih izrazov je učinkoval tako prepričevalno, da so neprestani vzkliki pritrjevanja prekinjali njegov govor, ki se glasi: »Dragi bratje Slovenci! Smo na tleh Vaše krasne, bele in viteške Ljubljane! Nimam pravih besedi, da se Vam zahvalim za tolikanj prisrčni sprejem. Za pozdrav Vašega starega mesta nimamo besed, pač pa plač in solze radosti. Bili smo skupno v avstrijskem parlamentu. Borili smo se v tem parlamentu stare Avstrije roko v roki. (Klici: »Res je! Tako je!«) Ko stojimo tu na tej zemlji, po zmagi Slovanov nad starim nasitoikom, se spominjamo Vašega velikega in ženijalnega Janeza Kreka. (Klici: »Živeli!«) Prišla je svetovna vojna! Podali smo si roke Slovenci, Čehi in Slovaki. Vodili smo boj, revoluci-jonarni boj proti staremu tiranu Habs-burgu, proti robskemu režimu Avstro- ■ Ogrske. Cel svet je gledal in videl ta naš skupni revolucionarni boj. Naši ljudje so se borili v Rusiji, Franciji in Italiji. In zmagali. (Klici: »Slava jim!«) Ko prvikrat prihaja k Vam oficijelna delegacija države Cehoslovaške republike, Vas pozdravljamo na tei svobodni zemlji, pozdravljamo Vas Slovence in kraljevino SHS. (Ovacije in klici: »Živeli Čehoslovaki!«) V tem trenotku si podajamo roke k velikemu skupnemu delu. gospodarskemu, kulturnemu in socijalnemu. Kar imamo, to je mir, pokoj, hleb. novo življenje. ljubezen in napredek. Skušali so nas pokopati, iz nas napraviti visoko pokopališče. Preko naših trupel so hoteli marširati od Hamburga, Berlina in Dunaja preko Balkana tja do Bagdada! A tu sedaj stojimo mi — svobodni! Velikega miru niso podpisovali imperijaHsti Prusije in Avstrije, podpisali so ga naši ljudje. Vaš Nin-čič je bil, ki mu je bila dana v Ženevi v Društvu narodov naloga, da dopolni veliko zgodovinsko delo. V Societe des nations je bil Vaš zunanji minister, ki je bil izvoljen, da njegovo ime, ime Vaše države blešči pri izvedbi zadnjega ve likega zgodovinskega dejanja. Z razpetimi in dvignjenimi rokami je g. dr. František Soukup vzkliknil: »Tu stojimo in se Vam zahvaljujemo! S poslopja vihrata Vaša in naša zastava. ki imata iste barve, belo, modro in rdečo. Bela je barva Vaših čistih src našega juga. Modra barva je barva morja, Vaše in naše Adrije! (Frenetič-ni klici: »Živel Jadran!«) Rdeča barva je barva našega srca. naše krvi (Klici: »Živeli!«), našega bratstva, ki je bilo, je in ostane večno! Živela bela Ljubljana! Živel slovenski narod! Živela zmagovita kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev!« Svečanost v magistralni zbornici Večina gostov se je po izvršenem pozdravu podala v okusno dekorirano magistratno zbornico, kjer se je izvršila svečana izročitev pokala. Stoje in obsuti s cvetjem z galerije so navzoči v svečani tišini poslušali nagovor čsl. nar. soc. poslanca P r a š k a, ki je imenom čsl. parlamenta poklonil stekleni pokal ljubljanski mestni občini v viden znak bratstva in slovanske vzajemnosti. Za dragoceno darilo, ki so ga iz čistega češkega kristala izdelali dijaki praške Steklarske akademije po načrtih prof. Drahanovskega, se je zahvalil vladni komisar dr. Mencinger z naslednjimi besedami: Velecenjeni zastopniki ln člani senata in Poslanske Zbornice Cehoslovaške Republike i Dragooeno poklonitev sprejemam iz Vaših rok kot svltel simbol neminljivega po-bratimstva, simbol nezlomljive Zvestobe in zavezništva bratskega čehoelovažkega naroda do bele Ljubljane kot kulturne matice slovenskega rodu od nekdaj. Sprejemam dragoceni simbol, ki naj nas in naSe vnuke bodri tn vzpodbuja, da ohranimo tn s gospodarskim in kulturnim poglabljanetn bogatimo dragoceno dedščino pobratimstva, ki smo ga prevzeli od našita Slavnih očetov in dedov Blagovolit« »prejeti in našim bratom odnesli iskreno zahvalo mestne občlae ljubljanske sa dragoceni dar ter sprejeti in ponesti našim bratom iskrene želje aa dobrobit mogočnega bratskega naroda. Venec na Prešernov spomenik. Zunaj se je medtem orila mogočna pesem o morju adrijanskem, ki jo je pel zbor združenih pevskih društev. Godba, petje in vzklikanje sc je prelivalo v ozračju, ko so gostje po vpi-sanju v krasno spominsko knjigo (delo je prof. Helene Vurnikove) zapuščali magistrat in se z avtomobili razpeljali po mestu na ogled, deloma pa se poklonili spominu genija našega rouu, Prešernu, kjer je posebna de-putacija položila ob spomenik ogromen šopek belih rož, modrega encijana in rdečih nageljčkov, prepasan s tremi trakovi in s posvetilom: »Slavne pamatce Prešernove — Narodni shrotnaždemi republi-ky československe«. Banket v Uniouu in ogled mesta Po poldanski uri so se čsL parlamentarci In naj odličnejši zastopniki ljubljanskega javnega življenja začeli zbirati v bogato, z zelenjem ki zastavicami okrašeni veliki dvorani hotela Unlona k banketu, ki ga je gostom aa čast priredil veliki župan dr. Bal-tič. Naglo se je razvijalo dobro razpoloženje. Vrsto napitnic Je otvoril veliki župan dr. Baltič, ki je imenom vlade pozdravil goste in med burnim odobravanjem nazdravil prezideotu Masaryku, Odzdravil je z daljšimi besedami poslanec Hvozdvlk, na-pljajoč kralju Aleksandru. Končno je povzel besedo še poslaaec dr. Korošec, ki je proslavljal bolno zavezništvo Cehoslovakov in Slovencev v svetovni vojni, a serijo napitnic Je zaključil posl. Sedlaček, poveličujoč preizkušeno vernost obeh rodov. Med banketcm je neumorno svtrala godba Dravske divizije, ki je z nekaterimi ognjevitimi melodijami združila vso odlično družbo k plesanju kola. Po končanem banketu so si gostje v posameznih skupinah ogledali ljubljansko mesto v vseh predelih ter posamezne znamenitosti, Zal seveda, da je danes deževno vreme znatno zabrisalo lepoto in čistost Ljubljane ter oviralo, da bi si gostje s kratkimi izprehodi ogledali prirodo v neposredni ljubljanski okolici. No, zato pa gre tem večja zasluga Avto-klubu, ki je z zadostnim števiiorn avtomobilov postregel gostom. Razvil se je torej po Ljubljani tako živahen avtomobilski promet kakor v kakem velemestu. Vsi člani Avto-kluba, od predsednika g. Praprotnika in tajnika dr. Pavlina pa do zadnjega klubskega funkcionarja so imeli ves dan permanentno službo. V splošno zadovoljstvo gostov so šoflrall po mestu in okolici, da je hilo veselje. Damski sestanek Gospa Franja dr. Tavčarjeva je popoldne ob 3. povabila vse tri češkoslovaške parlamentarke k sebi na črno kavo. Prišle so tudj zastopnice vseh slovenskih ženskih organizacij. Vsega skupaj je bilo zbranih kakih 50 dam. Na prošnjo zastopnic Splošnega ženskega društva so izpregovori-le vse tri parlamentarke, senatorki Plamir,-kova in ReichstSdteijeva ter poslanka Kar-piškova. Vse tri so navduševale Slovenke, naj se poleg socijalrrih, kulturnih, vzgojnih in drugih vprašanj brigajo tudi za politiko. Delajo naj na tem, da dobe čimprej pravico do soodločevanja v javnem življenju. Saj politika ni prepir za prvenstvo, za večji ugled tega ali onega. Politika Je skrb za interese naroda. Oospe Tavčarjeva in Go-vekarjeva sta prosili Cehoslovakinje. naj s svoje strani delajo na to, da se ustanov! Vseslovaski ženski savez, kot je že bilo sklenjeno na kongresu Narodnega ženskega saveza ?HS v Ljubljani leta 1923 Poslanka Karpiškova je šla nato v društvo delavskih žen in deklet, kier le Imela kratko predavanje. Prekrasen slovanski večer Čajanka v Kazini Po oglepo» darskega sveta, ki so se na najprisrčjiejšl način poslavljali od dragih gostov. Čajanke so se udeležili vsi odlični ;ii.tel;i našega invnega življenja Mile češkoslovaške goste v krogu njiho* vib najiskrenejših prijateljev Slovencev je pozdravil s kratkim nagovorom kot doma« čin vladni komisar dr. Mencinger. Njegov govor so sprejeli navzoči z viharnim odo« bravanjem. Manifestacija pred Kazino Nato se je razvila animirana zabava, k se je pa morala radi odhoda gostov Is! prekmalu zaključiti. Med prepevanjem slo« venskih narodnih pesmi in plesanjem kola so se zasukale po dvorani gojenke gospo« dinjske šole na »Mladiki«, ki so tako po« žrtvovalno in ljubeznivo stregle gostom, da so nekateri mlajši izrazili željo, da bi od* hod iz Ljubljane najraje odgodili. Ta ča# se je zbrala pred Kazino tisočera množica občinstva, ki je prišla na čelu z vojaško godbo v povorki pozdravit čsjkoskrvaške goste. Češkoslovaški parlamentarci so sto« pili na balkon, kjer se je zahvalil množicam za spontane izraze bratske ljubavi predsed« nlk čsl. Narodne skupščine g. Malvpetr. Njegovim besedam, da sta Jugoslavija in Češkoslovaška dve bratski državi, čijih piv jateljstva ne more uničiti nobena sila, je sledilo viharno odobravanje. Bakljatk je krenila potem po mestu, gostje so se za« seli poslavljati in prehitro se je približal čas odhoda. Siovo in odhod Okrog pol 7. ure, ko je tia Ljubljano legel sanjav jesenski večer in se je v Kazini ravno najlepše razvijalo družabno razpoloženje, je krenila po mestu povorka ljubljanske mladine z godbo Dravske divizije na čelu in z gasilci, ki so nosili mogočne baklie. Zvok; koračnic so pritegnili v povorko vedno nOve množice, ki so valovile po glavnih ljubljanskih ulicah in dajale duška svojim simpatijam do odličnih gostov. Po končanem obhodu skozi vse glavne ulice se ie povorka izpred kolodvora povrnila nazaj nos to pred Kazino, ki. ; no se medk;.1 plasirali gostje v a mobilih. In ponovili so se prizori izpred dopoldnem Po ulicah jc grmelo kakor orkan, tisoči robcev in klobukov so se zibal' v zraku in gostje so z avtomobilov pol ginieni pol vzradoščeni vračali pozdrave. Naravnost nepopisni pa so bili trenotki pred odhodom vlaka, ko se je ves peron napolnil do zadnjega kotička. Posamezni čsl. poslanci so z oken delili vizitke. Vihteli cvetje in jugoslovenske zastavice ter z vzkliki v pozdrav Jugoslaviji, kralju, armadi. Sokolstvu, beli Ljubljani ln slovenskemu žeristvu vžigali fre-netično odobravanje. In ko se je končno začel vlak ob pol 9. pomikati s postaje v smeri proti Jesenicam je goste in množico prevzel entuziiazem ka-kakor vročična omotičnost. Tisoči robcev, rok in klooukov so zopet krilili v zraku, elektriziranem od poslovilnih vzklikov: Zdravo, Zdravo, Zdravo! Častno se ie izkazala bela Ljubljana s sprejemom in >ogostitvijo češkoslovaških parlamentarcev, ki rim urice v njeni sredi gotovo ostanejo v neirbris-nem spominu. Zvestoba za zvestobo! Včerajšnje prisrčne manifestacije so dokazale, da nam je to geslo prežlo v kri, srce in dušo. Na poti iz LJubljane do Jesenic Kranj, 11. oktobra, d. Posebni vlak s čsl. parlamentarci je prispel nekaj po 9. uri v Kranj. Vse mesl je bile na kolodvoru ter je prirejalo dragim gostom prisrčne, navdu. šene ovacije. Narodno ženstvo je obsipa* valo goste s cvetjem, izmenjani so bili pri« srčni pozdravi in med navdušenimi klici Češkoslovaški in J goslaviji ie vlak krenil proti Jesenicam Jesenice, 11. oktobra d. Csl. brzovlak je prispel sem ob četrt na 11. Goste množice so oblegale kolodvor, dve godbi sta igrali, Sokolstvo, prosvetn društva, gasilci, na« rodno ženstvo so burno pozdravljali goste. Z mogočnim akordom navdušenja je čsl. delegacija zaključila svoje potovanje po Ju« goslaviji. Med viharnimi klici je vlak izgi« nil v nočno tmino tja proti Karavankam. Zahvala čsl. parlamentarcev Ljubljani Ljubljanskemu prebivalstvu! Sprejeli ste nas v svojem krasnem mestu tako po bratovsko, da Vam niti ne moremo izraziti svoje globoke gi-njenosti, ki nas je navdajala cel Čas našega bivanja med Vami. V svojo domovino se vračamo z globokim prepričanjem o Vaši srčni ljubezni, ki bo za nas spodbuda in uteha za celo našo skupno bodočnost. Našega bratstva nihče ne bo mogel zrušiti! Vam, bratje Slovenci, Vaši beli Ljubljani in Vaši veliki državi kličemo svoj iskreni češkoslovaški: »Na zdar!« Za delegacijo čsl. Narodne skupščine Mallypetr Soukup Pozdrav čsl. parlamentarcev Nj, VeL kralju ob odhodi h Jugoslavije Jesenice. 11. oktobra d. Pred odhodom z Jesenic je čsl. parlamentarna delegacija odposlala v Beograd sledeči brzojav: »Njegovom Veličanstvu Aleksandru 1. kralju Srba Hrvata i Slovenaca Beograd U trenutku kada delegacija Narodne skupštine Čehoslovačke Republike na-pušta granicu slavne kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca puna nezaboravlje-nih uspomena na sjajne dočeke na koje je nailazila na čelom svom putu pred-sedništvo delegacije uzima slobodu da Vašemu Veličanstvu nosiocu ideje uje-dinjenja bratskog nam naroda Srba, Hrvata i Slovenaca uputi izraze za-hvalnosti za Vaš srdačan prijem zajed-no sa naiiskrenijim pozdravima želečl svako dobro i sreču Vašemu Veličanstvu Njezinom Veličanstvu kraljici Mariji, nasledniku prestola Petru i čelom kraljevskom domu. Ma!ypetr, predsednik poslanske sikup-štine; Soukup, podpredsednik senata. na }bc!(Š£ ,najtrp ežn ejše, fcerto najcenejša ' IU. veliki ,.Balkan" film Strahote inkvizicije Vššek umetnosti. Prideš Pride! Pride! Mil onstran granit Pismo iz Gorice Medtem, ko so Italijani v Gorici in tudi po nekaterih drugih Šolah uvedli slovenščino (iiugua straniera) kot obvezni predmet in se je morajo uči*i vsi dotično šolo Obiskujoči dijaki. skuSajo zbrisati vsak sled šlo-venšŽine drugod. V Gorici sta nastavljena šifer profesorja Pavlin in Komac, v Vidmu dr EudaL dasi je še mnogo teh mest za veničino izpraznjenih In ravno radi lega, ker so še mesta za slovenščino, ki 90 izpraznjena. se čudimo, kako je mogoče, da so odpustili pred p«r anevi kar dve profesorski moči. In sicer sta odpuščena Hvali Marij in Beka,- Milan. Odpuščenje se ie zgodilo nenadoma in brej vsake motivacije in tudi brez pravice ugovora. Čudimo se, da raje puste mesta nerssedena, dati so protsivji n.i lazp.iaJ) in jih odpuščnjo zato, .a jih nimajo ua razpolago. — Da si ne bo kdo domišljal, da so Italijani z obveznim poučevanjem slovenščine na srednjih šolah dali Slovencem kako šolo, moramo poudariti, da sc te ure v prvi vrsti za Italijane. V štirih razredih poučuje en sam profesor s 15 urami na teden. Torej do tri oziroma Štiri ure na razred in na teden. Ker se vrši poučevanje slovenščine prav od abecede dalje, za ljudi, ki jezika sploh ne poznajo, je jasno, da slovenski dijaki od tega nič ne bodo imeli. ker znajo pred vstopom v te razred* ve? nego bodo znali njih italijanski tovariši, ko bodo zapustili šolo. Čemu se u8e slovenščine Italijani, je njih zadeva, gotovo M v osad-ju trgovski interesi, da bodo lahko kttpBevall s sosedno Jugoslavijo, Se pomajo to »lingua stranierac. Rabili bodo jezik tudi doma, da bodo vabili slovenske kmete v svoje prodajalne: »Pejte ga noter!« Zakaj pa slovenskim dijakom ne privoščijo, da bi se dobro izobrazili v svojem jeziku, na to vprašanje bi zaman čakali odgovora. p— Radi javae Tarnosti V soboto dne B. oktobra in v nedeljo dne 10 oktobra se je imela vršiti v dvorani Trgovskega doma v Gorici otvoritvena predstava Dramatičnega društva z igro »Hlapec Jernej in njegova pravicat. Predstava je bila ie naznanjena, igralci naučeni, le dovoljenja ni le bilo. Policijski komisar ln podprefekt sla se zvijala na vse mogoče načine in predstave nista dovolila z odlašanjem do sobote. No, šest ur pred predstavo je vodstvo Dramatičnega društva vendarle izvedelo, da se predstava končno ne more vršiti in sicer iz vzroka, s katerim bi vam lahko preDovedall tudi skozi okno gledati, namreč radi javne varnosti. Bog vari, da bi trdili, da slovenskih predstav ne marajo, tega ne. toda. kdo jim jamči. da 6e msd predstavo nič ne bo zgodilo. Kakor da so se vršili vedno pretepi med slovenskimi predstavami. p— V Gorjanskem na Krasu 90 pokopali mladega Alojzija K osmina, ki se fe ponesrečil v nabrežinakem kamnolomu, pokojnik, ki je bi! marljiv delaveo na naSem prosvetnem polju, naj počiva v miru! p— V St. Križu na Vipavskem je bil slovesno umeščen podeštat Valentin SemiŽ, didaktični ravnatelj za šole ajdovskega okraja. Govoril je najprej italijansiko in potem slovensko. Čibej iz Lokavca se je oglasil k besedi in rekel, da je bik) nepotrebno po-deStatovo naročilo, da naj ostanemo zvesti svoji domovini. Naše ljudstvo ljubi svojo grudo in jo varuje kot punčieo svojega »česa. čibej omeni nstoličenje koroških vojvod, ko je priprost kmetič vprsSal vojvodo, le bo pravičen sodnik in bo varcval stare šege in običaje... »Toliko in nič več, gospod novi župan . . ., dobrodošli!* p— Odpnstno postopanje je Uvedeno tudi proti gdčnl. Amaliji Jalšek, učiteljici v Poi-gradu. p— V Idriji so razdelili 6. t. m. prve podpore po poplavi najbolj prizdetim. 8000 Ur je bil izročil prefekt. banka Ven. Ginlla pa je nakazala 11.500 lir. Tako je dobilo 75 poškodovancev skupno 15.500 lir. p— V Cerknem je umrl g. Pavel Obid, veleposestnik, trgovec in gostilničar. Naj počiva v miru! p— Črna srajoa za šolske otroke. Načelnik furlanskega fašizma je razposlal na občinska in šolska vodstva okrožnico, s katero ukazuje, da morajo dečki v vseh lolah nositi črno srajco. Kdor bi se protivil, bo stro-so kaznovan. p_ V Doberdobu eo aretirali v Gsrgole-tovi gostilni Josipa Jarca, ki je baje nevaren »sovversivo« in komunist. Govoril je nekaj o starih časih, pa ga je zavrnil fašistovski tajnik Ferfolja. Ker je izpregovoril par besed, so ga aretirali. Da se bo zdela nevarnost večja, so pahnili z Jarcem v zapftr še Alojzija Gergoleta. p_ Vojaška vigoja šolske mladine. Sežanski fašistovski tajnik ie zaukazal organizacijo milice sBaliHac. V Sežani, Dntorljah in Divač[ bodo poveljstva centurij. Častniki bodo večinoma učitelji. »eapisquadra< p« razvitejši šolski dečkL Tako se šola vedno bolj odtujuje svoji pedagoški »vrtal. za svilo in volno Pisemski papir na ceneje v Narodni knjigarni, sedaj Strtarjeva ulica 2 pred magistratom. ZA POPLAVLJENCE! Kdor takoj da, dvakrat d«) Nove povodnji v Poljanski dolini Ziri ponovno prizadete. — Nova velika škoda. Kako zelo so ljudje še v strahu radi zadnjih velikh povodnji, ki so povzročile tako ogromne škode v Poljanski dolini in drugod, se ie videlo v soboto ponoči in nedeljo dopoldne, ko se je poplavna katastrofa začela zopet ponavljati. Po par lepili jesenskih dneh je namreč pričelo v petek zopet deževati in je mirno deževalo tudi v soboto čez dan. Proti večeru pa je deževje zopet narastlo v hudo nevihto, ki si je za svoj divji ples zopet izbrala skrajni severozahodni kotiček Slovenije. Naliv v soboto zvečer je prevzel ta-mošnje prebivalce z velikim strahom in nemirjem. Mnogo jih je začelo seliti se iz hiš s svojim celokupnim imetjem ter spravljati na varno tudi živino iz hlevov. Nekateri so se premestili k sorodnikom in sosedom, katerih hiše imajo višji in ugodnejši položaj, drugi pa so zopet celo noč o podjetiih, ne* umoren in delaven, kakor e-i'-.o kdo se je uveljavil v naši domači industriji kot iz« redna sila Pokojni gospod Andrej je bil pravi self« mad;man. origii 1, kakršn;h i* malo. a pri vsem tem simpatičen in mož dobrega srca Vedno je bil tudi odločen napredn-ak Zapušča ženo. tri sinove, ki so vsi delava ni na industrijskem polju ter dve hčerki. Užaloščeni rodbini naše iskreno sožalje Soommu Andreja Jakila Med političnimi robijaši na ljubljanskem Gradu smo avgusta 1914. naenkrat zapazili našega Andreja Jakila in njegovega sina Julija. Kaj je neki ta storil? Kmalu se je raznesla ».vest, da ie osumljen jako reri, se ji jc nudil strašen prizor. Njen soprog Nikolaj jc ležal oo'ečcn ua tleh sred: s.ibe s prestreljeno glavo v mlaki krvi. Kroglo iz samokresa, ki je ležal poleg njega, si je Smolenskij pognal v desno sence. Motivi njegovega čina niso znan;, ker pokojnik ni zapustil nikakega poslovilnega pisma. Baje je bil hud nevrastenik in ga je bržčas hipna depresija spravila v cbup. Bil ie Rus, rodom iz Moskve. Iz krogov ruske kolonije nam poročajo: Pokojni Nikolaj Aleksandrovih Smolenskil ie študiral v Moskvi pravo ter je istotam položil državne izpite. Nato je vstopil v državno službo in je opravljal kot politični uradnik do svojega odhoda iz Rusije različne upravne funkcije. Zapustivši domovino, se je 1. 1920. naselil v Ljubljani, kjer je prebil 6 težkih let svojega prezgodaj končanega življenja. Vsa ta leta se je težko boril z veliko bedo V zadnjem letu se mu je na koncu koncev posrečilo dobiti skromno službo dnevničarja pri oblastn! upravi. Toda težki boj za obstanek in toz-no hrepenenje po domovini sta mu izčrpala življensko energijo. O. Smolenskij je član ruskega odbora v Ljubljani, 1. 1925 pa je bil tajnik Ruske Matice. V tej lastnosti je požrtvovalno deloval pri mladj ruski narodni instituciji ter je bil obenem prvi knjižničar novootvorjene knjižnice Ruske Matice. Nekaj časa je g. Smolenskij tudj poučeval ruščino Kot izredno simpatičen in priiazen mož ie bi! g. Smolenskij zelo priljubljen med Rusi in njegova nepričakovana smrt je hudo zadela ne samo njegovo soprogo, temveč tudi vso ljubljansko rusko kolonijo, ki ga ohrani v najlepšem spominu. Kulturni pregled Gledališki renertoarji Ljubljanska drama Torek, 12.: Zaprto Sreda 13.: Zapr,o. Četrtek, 14.: aDr. Knock ali Trium! medi« cine». A. Petek, 15.: «Macbeth». Premijera. Izv. Ljubljanska opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Začetek ob jjol 20. uri zvečer. Torek, 12.: «Othello». B. Sreda, 13.: Zaprto. Četrtek. 14.: «R!goletto». Gostuje g. Mir« ko Jeličan. E. Repriza Verdijeve opere «OthelIo» se vrli nocoj v torek, ob '{.8. uri v opernem gledališču. Izvrstno pripravljena in zasedena opera je dosegla pri premijeri minuli petek splošno priznan uspeh. Pri reprizi je zasedba neiznremeniena. Glavne vloge so v rokah edč. Zalndnve ter gg Holodkova, Knit-tla, Banovca in Rumplja. Predstava se vrši za abonente reda B. Začetek mariborske gledališke sezone. Ker se je morala nravočasna otvoritev mariborskega gledališča radi odhoda vojne godbe odgoditi, je storilo vodstvo gledali- šča vse potrebne korake, da se začne gledališka sezona v Mariboru že koncem tega tedna. Ljubljanska ooera V operi sta bila za nedeljo naznanjena kot gosta ga Trma Pol kova in g. Mirko Jelačin v eProlani nevesti?. Toda "g. inspi-cijent je bil tako prijazen, da je zbrani dovolj mnogoštevilni nubliki smehljaje naznanil, da poje namesto Polakove ga. Ž a 1 u -d o v a. In publika je rekla cBravo!>, dasi je g. insmciient zatrjeval, da "n. Ž a 1 u d o-v a ni HisDonirana. Tn ie s-mo dokiz. da je sa. Žaludova pri naši nub!. Cerkven koncert Ljubljanskega Zvona pod vodstvom Zorka Prelovca v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer ima sledeč spored: Bossi: Entrco pontifieale in Vitadi-ni: Elegija. Igra na orglah ravnatelj stolne ga kora prof. Stanko Premrl. Nato zapoje Efdč. Št>elca Ramšakova, članica opernega zbora in Ljublinnskega Zvona Foersterjev nferiorij op. 98. Tei točki sledi sedmero-glasni mešani zbor oAve Maria>. Zboru sledita dve orgelski točki in sicer Bossijev: Žalni sprevoo ter Finale iz fuge. Kot sklepna točka se izvaja Foersterjeva slavnostna tnaša za mešani zbor. orgle in orkester. Orkesterski part igra orkester orkestralne-uega društva ljubljanske Glasbene Matice. Koncert bo v Frančiškanski cerkvi, vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigarni. Pianist Ivan Noč je eden izmed redkih, izredno nadarjenih naših glasbenikov, ki se je v prvi vrsti posvetil koncertnemu poklicu. Po dovršenih študijah na ljubljanskem (Bre-zovšek) odnosno pozneje dunajskem konser-vatoriju (Kessisoglu) se je posvetil skoro izključno koncertiranju ter priredi! tekom zadnjih treh let več izredno uspelih koncertov doma in v tujini, kjer je bil eprejftt z izrednimi simpatijami in polnim prizna-' njem. V svojem bogatem koncertnem pro- gramu ima v prvi vrsti svetovne klavirske klasike, a v svoje sporede uvršča dosledno tudi najmodernejše komponiste predvsem skladatelje romanskih narodov. Njegovo podajanje sldadb je absolutno umetniško," ki v vsakem trenutku kaže njegovo globoko čutečo dušo. pa tudi izredno klavirsko tehniko. Občinstvo opozarjamo na Nočev koncert, ki ie po triletnem presledku njegov prvi zopetni javni nastop v rodnem mestu. Koncert se vrši v petek, 15. t. m. ob 30. zvečer v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. Cene navadna koncertne. Rabindranalh Tagore biva te dni v Pragi, kjer se mudi kot član Pen-Kluba. Povratek Pavle Trautner-Križajcve na, operni oder. L. 1910. je bila angažirana za mladostne vloge rta Narodnem gledališču v Zagrebu Pavla Trautnerjeva, ki je pela e velikim uspehom zlasti v operah vMignoru, in ie dosegla izreden uspeh. Danski bariton v Z;>grebu. V sobo!o, dne 10. oklobra, nastopi v Zagrebu danski baritonist .Torgen Benedis. Pel bo italijanske, danske in finske pesmi v originala Umetnik nastopa v naši državi prvič. Domače vesti * Združeno slovensko žeastvo v Ljubljani pod predsedstvom Franje Tavčarjeve bo priredilo v korist našim nesrečnim poplav-Ijencem veliko nabiralno akcijo v soboto dne 16. oktobra in v nedeljo dne 17. oktobra Po vseh ljubljanskih ulicah in trgih bo raz-pečavalo naše požrtvovalno ženstvo in naša mladina bloke z odkupnimi listki po 1 Din, 5 Din, 10 Din. Opozarjamo na ta dva dneva že danes in prosimo naklonjenost tej človekoljubni akciji. + Narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko se je včeraj popoldne odpeljal v Beograd k otvoritvi zasedanja Narodne skupščine. * Izpremembe v državni službi. Dr. Josip Tomšič, okrajni komisar pri okrajnem glavarstvu v Krškem, in Ivan Legat, okrajni komisar pri velikem županu ljubljanske obla sti, sta pomaknjena v 7. skupino I. kategorije, Ernest Fcrjančič, tajnik v ministrstvu pošte in brzojava pa v 3. skupino II. kategorije. Premeščeni so cariniki Gjorgje Maric iz Ljubljane h glavni carinarnici v Zagrebu, Ivan Bukavec in Dra#;otin Ukmar pa iz Zagreba h glavni carinarnici v Ljubljani. Veterinar pri okrajnem glavarstvu v Kočev iu dr. Josip Kune je pedal ostavko na državno službo. * Imenovanja v sodni službi. Z odlokom ministra pravde so v področju višjega deželnega sodišča ljubljanskega imenovani za pravne praktikante v 9. skupini I. kategorije absolvirani pravniki: Vinko Rautner, Slavko Pele, Alojzij Rant, Franc Logar, Kare! Pleiu-eiss in Miroslav Dev. * Z višje pedagoške šole v Beogradu. Za honorarnega proiesorja zgodovine, umetnosti na višji pedagoški šoli v Beogradu le imenovan dr. Milan Glavinič, Sei odseka ministrstva prosvete. S tem je popolnjena ta važna katedra, ki jc bila dalj časa va-kantna. * Višja pedagoška šola v Zagrebu. Vpisovanje na višji pedagoški šoli v Zagrebu se vrši od 11. do 14. t. tr.., nakar se prično 15. oktobra redna predavanja. 41 Edinstven učni načrt za gimnazije in realke. V ministrstvu prosvete bo v kratkem dovršen učni načrt za gimnazije in realke — edinstven za celo državo. V to svrho je bila sestavljena posebna komisija, ki opravlja ia posel v sodelovanju s prosvetnim svetom. * Prvi vseslovenski kongres mest. Kakor poročjo iz Beograda, sc bo vseslovenski kongres mest, prvi po svetovni vojni, vršil leta 1928. v Pragi. Kongresa se udeleže zastopniki vseli večjih mest pod vodstvom predsednika beograjske mestne občine. * Nov plovitbeni red Jadranske plovitbe. Nov plovitbeni red Jadranske plovitbe za jesensko in zimsko sezono je predvčerajšnjim stopil v veljavo. * Zahteva skavtskih organizacij. Skavt-sk£ organizacije .katerim je bilo z odlokom ministrstva prosvete zabranjeno uadaljne delovanje, so zahtevale, da se ta odlok razveljavi, ker smatrajo, da ni bilo zadostnih razlogov za tak sklep. Ministrstvo jim ie odgovorilo, da se bo to vprašanje rešilo, ko se vrne na službovanje pomočnik ministra g. Obradovič. * Zimske suftnfe in raglane najlepših je dobiti že za mal denar pri tvrdki Fran Lnkič, Pred škofijo 19. * Nizozcmci kupujejo zelje v Sloveniji. V Ljubljano ic dospelo nekoliko nizozemskih trgovcev, ki so pokupili veliko množino zelja, tako da gre iz Slovenije skoraj vsak dan r.ekoliko vagonov zelja v Nizozemsko. Eksport zelja se čuti tki: na ljubljanskem živežnem trgu. Otvoritev Sokolskega doma v Ljutomeru je potekla v nedeljo slavnostno ob mnogoštevilni udeležbi prijateljev Sokola z Mar skega polja. Otvoritveni govor je imel neumorni predsednik stavbenega odseka po-staienačelnik Lukačič. Otvoritve se jc udeležil tudi zastopnik mariborske sokolske župe prof. Struna in bivši dolgoletni predsednik mariborske sokolske župe narodni posl. dr. Pivko. * Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo, 1.'. t. m. ob pol 19. uri v klavirski sobi moškega učiteljišča. Dnevni red: Predavanje br. dr. Mikiča »O škrlatin-ki« in slučajnosti * Nove poštne zveze. Poštne zveze so se od lanskega leta, ko je naša poštna direkcija prvič občinstvu objavila, kako in kdaj so pošte med seboj zvezane, že tako spremenile, da je bilo nujno potrebno izdati popravek. Izšla ie druga izdaja brošnre» Poštne zveze v okrožju direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani«, v kateri so se upoštevale že tudi oktoberske spremembe železniškega voznega reda. Kakor je razvidno iz knjižice, je bilo v tekočem letu uvedenih več poštnih voženj, tri ali štiri tudi z avtomobilom, kar je treba pozdravljati zlasti s stališča potniškega prometa. Knjigo, ki stane s poštno karto vred 20 Din, prodajajo v Ljubljani Narodna, Jugoslovanska in Kleiu-mayer & Bambergova knjigarna ter pošta Ljubljana 3, po drugih prometneiših krajih pa pošte. * Proti telesni otrpelosti in hemoroidam, želodčnemu in črevesnemu motenju, bolečinah v križu, oteklini vrance. je Franc Jožeio va grenčica najboljša pomoč. Špecijalisti za bolezni spodnjega dela telesa soglašajo, da povzroča Franc Jožeiova grenčica najboljo in zdravo prebavo. Dobi se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah ..»©DOLIN!" Nardealneje sredstvo, za odstran'enjf rje v perilu Zajamčeno ne rezje tk^va1 Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. * Velik požar je prošli petek v Znojilih v kamniškem okraju uničil hišo in gospodarsko poslopje tamkajšnjega mizarskega mojstra Jakoba Kadunca. Ker ni bilo gasilnega orodja in ie primanjkovalo tudi vode, se ie požar naglo razširi! tembolj, ker je streha bila s slamo krita. Mizarsko orodje, žitni pridelek, krma, pohištvo in oHeka — vse je postalo žrtev strašnega ognja. Škoda se ceni na 70.000 Din. Požar je baje zakrivila neprevidnost otrok. ° Krvava rodbinska drama. V selc Zaboj-nici pri Kragujevcu se je prošlo soboto odigrala krvava rodbinska drama, katere žrtev jc bila Darinka, žena seljaka Zivote Stamenkovica. Ko so sosedje bili v soboto zjutraj alarmirani s strelom iz revolverja ter prihiteli pred hišo omenjenega seljaka, se jim je nudil grozen prizor. Darinka, stara 24 let, je ležala mrtva na tleh; krogla jo je zadela v glavo. Njen mož Života pa je močno krvavel, zadet od krogle v desno stran prsi. Policiji ie Živko izjavil, da ie žena streljala nanj, potem pa izvršila samomor. Zdravniški pregled pa ie dognal, da je Života iingiral prepir in da se ie obstrelil sam, ko je prej ustrelil svojo ženo. * Eksplozija parnega stroja v Daruvara. V Effenbergerjevi tovarni strojev v Daru-varu se je prošli petek pripetila grozna nesreča. Ko so delavci bili zaposleni s tem, da odstranijo iopilnik s parnega stroja, ie topilnik ob močni detonaciji nenadoma eksplodiral; komad železa, težak poldrugi kilogram, je prebil okno ter zadel v glavo petnajstletnega mladeniča Andreja Rufa, ki je ostal na mestu mrtev, poslovodji Franu Majerjn pa prebil kost na levi nogi pod kolenom. Delavcu Dragotinu Vidakoviču ie pri eksploziji bila odtrgana desna roka. Poslopje tovarne pa je bilo le neznatno poškodovano. * »Ljubei« prepečenec izborna novost, prav posebno primeren za kavarne, gostilne delikatesne trgovine. Prav priporočljiv za bolnike in želodčnobolne. Dobi se prav pcceni v trgovini V. Šober in Bergant, Sv. Jakoba trg. * Najnovejše bluze, obleke, batistno perilo in otroške obiekce priporoča Krištoilč Bučar, Ljubljana, Stari trg 9. * Plašče za deklice in dečke v vseh velikostih iam v zalogi po prav nizkih cenah tvrdka Fran Lukič, Pred škofijo 19, Ljubljana. 1536 * Za desinfekcijo, zlasti za časa nalezljivih boleznih je najboljše sredstvo Sani-tol, ki ga dobite v vseh lekarnah in drogerijah. Zahtevajte originalne steklenice! 1320 * Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska nlica 4. * Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. * Podpornemu društvu slepih, LJubljana, Wolfova ulica 12, so darovali: Ranzinger p_, Zagorje ob Savi, Din 200, neimenovani tu 240 Din, Ušlakar Ivan, Sevnica, 150 Din; županstvo mestne občine Metlika 50 Din: Dolinar Franc tu 20 Din; dr. Sabec Fran. Vrhnika, Din 50; Smole Josipina. Št Janž, 5 Din; Skaberne Minka tu 20 Din; župni urad Cerklje 10 Din; dr Kunej Fran, St Peter, 20 Din; Romavh Peter tu 30 Din; žup ni urad Ptuj 20 Din; Valenta Božidar v spomin Terezije Babšek 50 Din, dr. Ješe Leo pc.ld tu Din 50; Korenčan Fran tu 200 Din: občinski urad Dol. Logatec 50 Din; županstvo občine Moste Din 100. Vsem plemenitim darovalcem naša najiskrenejša hvala. — Odbor. PRIDITE SE POGLEDAT! LJUBLJANČANKE LJUBLJANČANI ki so včeraj sodelovali ori slavnostnem sprejemu naših bratov Čehov so kinema. to-jrafsko posneti, in sicer na kolodvoru, na Miklošičevi cesti, na Marijinem trgu, v Stri tarjevi ulici in pred magistratom. Ta film se danes predvaja kot dodatek ve. Icfilinu «Vitez z železno roko» in sicer ob: 4., pol 6pol 8. in 9. Elitni Kino Matica Iz Ljubljane u_ Slavnostni sprejem Čehoslovakov v filmu. Pri včerajšnjem slavnostnem sprejemu češkoslovaških parlamentarcev je bil v dopoldanskih urah posnet film, ki se ie že pri prvi popoldanski predstavi ob 4. nri v kino Matici predvajal. Gosp. B2diura, ki ie napravil ta film, je dosege! prav gotovo rekord glede brzine v izdelovanju filma. Film nam predstavil sprejem gostov r.a peronu, razvrstitev društev in naroda pred kolodvorom, slavnostna povorka po Miklošičevi cesti, slavnosti pred rotovžem ter venec, ki so ga položili češkoslovaški parlamentarci na Prešernov spomenik. Vkljub neugodnemu vremenu ter vkljub naglici, v kateri se je moral film napraviti so slike, ki smo jih včeraj videli na platnu v kino Matici, jasne in dobro kombinirane. Film se bo tudi danes predvajal. u— Proslava v gledališča. Narodno gledališče proslavi danes v opernem gledališču ob 12- uri dopoldne dva posebna dogodka. Nj. Vel. kralj Aleksander ie-odlikoval starejšino slovenskih igralcev, prezaslnžne-ga g. Antona Danila, z visokim odlikovanjem, redom Sv. Save III. stopnje. Gospod Ant. Jakel, godbenik pa praznuje 30 letnico svojega delovanja. u— Prošnja do mestnega magistrata. Vrtna kolonija »Dom in Stan« tone dobesed no v blatu. Skoro 300 ljudi dnevno meša brozgo ob deževnem vremenu. Mestni magistrat. ki skrbno popravlja ceste po mestu, bi moral tudi tu napraviti vsaj zasHno pot, da si zamoremo pripeljati kurjave za zimo do svojih domov. Ker ai ceste, ne moremo oddajati niti stanovanj in se s tem stanovanjska beda še povečava. Bilo je vedno govora o tem, da se bo začela cesta takoj graditi, ko bo kanalizacija vsaj v glavnem položena. Vse to je gotovo že mesec dni a se kljub temu od merodajne strani ničesar ne ukrene, da bi se cesta začela graditi. V temnih in deževnih nočeh Je ta »blatia kolonija« nedostopna, kajti radi neštetih jarkov čicvek ni gotov, da prinese zdrave ude domov. Bolelo nas bo, če bomo kolonisti zapostavljeni za drugimi lastniki hiš, ker smo revni ljudje in tičimo do vratu v dolgovih. Izgleda pa vse tako, kajti če kje kateri bogataš zgradi svojo razkošno urejeno vilo, pa bodi še tako oddaljena od glavnega križišča ceste, se mu takoj uredi udobna pot, k: ie porabna tudi za avtomobile. Na tej blatni koloniji pa že stoji 36 stavb od katerih ie 18 zasedenih že leto dni, a o kaki cesti ni sledu. Radi tega se kolonisti obračamo do mestnega magistrata s prošnjo, da nam brez odloga uredi vsaj zasilno pot do naših domov, da jo bomo lahko porabili za dovoz kurjave za rimo in še za 100 drugih stvari, ki so potrebne pri novih stavbah. — Kolonisti. Jtihče ni prisiljen da tskoi kupi. psč pa si lahko pti meni brtzobve no ogleda bogato zalogo angleškega in češkega blaga za moške obleke in površn ke, raglane itd. po najaižjih cenah Josip Ivanii6 Ljubljana, Miklošičeva cesta it. 4. n— Predsedniki in pevovodje ter odborniki ljubljanskih pevskih društev ln zborov! Vabljeni ste k važnemu sestanku, ki se vrši danes, v torek ob pol 8. zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice«. Prosimo zanesljive in točne udeležbe! Odbor Ljubljanske župe Jugoslov. pevskega saveza. a— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani Skupna vaja za soprane in alte se vrši v torek 12. t. m. ob četrt na 7. za tenorje in base v sredo 13, t. m. ob 8. zvečer. — Odbor. n— Matična knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg. je edina specijalna trgovina z muzikalijami v Sloveniji in ima stalno v zalegi največjo izbiro vseh šolskih, klasičnih in modernih skladb za vse instrumente in petje. 1329 u— Učlteljicam-peTkam: Pevskega tečaja 17. oktobra ne bo. — Odbor. 1357 AB0NENTI dobijo dobro in poceni hrano v restavraciji pod .Skalco' Mestni trg 11. Gostom se iahko postreže z domačo, srbsko, dunajsko m francosko kuhinjo. Za jedila in vina preko ulice poseben popust Vsak da.i se vTši od 20 do 24. ure KONCER i". Z radostjo pr čakuiem moje goste. Josip Uran, restavratei IMM»MMIM = 3 Torek 12. X. 1<>2amostan Ostrog, ki je igra! v osvobodilnih bojih odlično, zgodovinsko vlogo. Njegov sloves je dvignii kaludier Sv. Vazilij iz Popovega polja v Hercegovini, ki jc živel svoja zadnja ieta v samotni duplini pod skalo nad prvoir.im samostanom. Njegovo sveto življenje ie kmalu zaslovelo okrog med narodom in sa odelo z glorijo nestrohnenega svetnika. Krog njegove celice so zidali med skale njv samostan in kmalu so začele romati množice naroda pu zdravje in tolažbo k Sv. Va/.:'iju, ki leži baje še danes po 254 letih nestrolinjen. Samostan je pred 4 leti neko noč pogorel, nedotaknjen pa je ostal spodnji del z grohnico Sv. Vazilila. Pozneje smo srečali na potu starega ohromelega kaludjera Črnogorca, ki nam je pravil, da je samostan pogorel zato, kep. je prišid — Jugoslavija. Po požaru so zgradili nov dvonadstropen samostan, ki s svojo bel«., svežo barvo sicer ne harmonira s sivimi, ožganimi skalami nad stolpom, prijazno pa blesti pomiku nasproti daleč po doli«; do Pr>d-gorice v pozdrav. O Binkoštih prihaja na božjo pot toliko naroda iz Črne gore, Bosne in Srbije, da mora orožništvo čuvati red na s*.rmih cestah. Število romarjev cenijo v stotisoče. Vsled tega so bili dohodki nunasiira že nekdaj ogromni. Krog zidovja so skrbne roke poklicale v življenje lepo brigata floro in čedna poslopja, tud( posebno šolo so zgradili. Turki so pustili nar odd svobodo pri cerkvenih ceremonijah, kar sr Črnogorci srkivno izrabili za svoje osvoboienie. V tem manastiru so tmeii »voje skrivne narodne zabave, kjer so se posvetovali o i,a-daljnih načrtih za osvobodilne b--je, katere ie zalagal samostan z nabranim denarjem romarjev. (Koliko pa daruje naš samostan na Brezjah za naciionainc narn^ne?) In tako .ie ostal manastiT-Ostn g naro:!u do danes verska in nacijonalna svetinja Vrh samostana je v duplini studenec, iz katerega po dolgem času ioper srebamo svežo gorsko vodo. Tudj temno grobnico sv. Vazilija pod nizko ska^o obiščemo. V tmini nam ob brleči svetiljki razlaga življenjepis sv. Vazilija kaludier udrtega obraza. Soparicn v temni duplin! mora sčasoma razkrojiti zdrav organizem. Kaludjer nam pripoveduje čudeže sv. Vazilija iz zadnjih lett mutasta ženska je izpregovuriin. hromi revež ie shodil, ko se je poslovil ;->ri sv. Va-^ ziiiiu, slepec !e izpregledal. Običajnih ber-gelj ln podobnih dokazov iz naših romarskih cerkva pa nimajo razobešenih. Pač pa baje prihajajo tudi na ta strmi hrib verniki po golih kolenih. Radovedni novinar Ravljen vprašuje kaludjera, ki <-o da telo ne strohni? S svetim zanosom m votlim glasom odgovarja črni menih: »Pa ne može, kad le svetac!« V lepi dvorani manastfta nas pogoščajo z rbami in žlahtno črnino, kot Je še nismo okusili, ne v Črni gori, ne v Dalmaciji in končno še s črno kavo. Gostoljubni arhimandrit Mltrovič sam nam streže, poklanja brošure »Sv. Vazilij ostro-škic in razglednice manastira-Ostrnga. Domači eplskop eparhiie dr. Nektar KrulJ pozdravlja jugosiovenske novinarje, odgovarja mu Slovenec Stanko Virant Nebo se je malo zoblaCilo In poslalo nekaj kapljic. A zaželj enega dežja ni bilo Vse dneve, Ito Je po Sloveniji divjalo ne-rn-je, smo se vozil! mi brez sufcenj, dan nf dan v žgočem solncu. Ko zapuščamo ge-stollubnl manasttr, nas prllazno poairavija-ta na cesil za ostrim ovinkom ognrela orol-nika. V gostilni pod samostanom pa J« nabit slede« ljubezniv razglas: »Nagrado lOO.nOO Din dob! oni, k! uhvati IU ubije IN ma čiroe pripomogne, da se utivate jlj uhlju Milovan Kal aH č I Dušan Rodanov^d, orio-glašenl raibojnlei, dramski pljačkač! ! mno-gostruko ubice, koji ugroiavaju javno be»- bedooct Cm« rore 1 Horeegovfa*. Poljski zdravniki v Zagreba Poleg drugih gostov m&mo te dni v naši državi tudi poljske zdravnike, ki so se mudili zadnje dni prošlega tedna v Zagrebu. Oglodali so si tamošnje higijenske naprave, posebno bolnico za kužne bolezni, dispanzer za otroke v Petrovi ulici, porodnišnico, an 11 tuberkulozni dispanzer, šolsko polikliniko, Pasteurjev zavod, institut za pridobivanje cepiva itd. Obiskali so tudi velikega župana, mestnega načelnika in poljskega konzula. Ogledali so si umobolnico v Steajevcu in bolnišnico usmiljenih sester v Zagrebu. V Gradskem podrumu so priredili zagrebški zdravniki poljskim tovarišem na čast večerjo. Pod vodstvom članov jugoslovensko - poljske lige so si poljski zdravniki ogledali mesto Zagreb in njegove znamenitosti, v nedeljo ob 17. pa jim je priredilo mesto čajanko. Zvečer so bili v gledališču. V ponedeljek zjutraj so si poljski gostje ogledali medicinsko kliniko, šolo za dojilje ter vse teoretske institucije medicinske šole. V torek zjutraj odpotujejo zdravniki v Novi Marof, kjer obiščejo zdravilišče za otroke, potem posetijo Varaždinske toplice, Cakovac in Rogaško Slatino. Na koncu pridejo poljski zdravniki tudi v Ljubljano, kier si ogledajo zdravstvene naprave v presto-lici Slovenije. Protestni shod stanovanjskih najemnikov v Ljubljani V nedeljo se je vršil v Mestnem domu velik protestni shod stanovanjskih najemnikov, sklican od Delavske strokovne zveze Jugoslavije in Društva stanovanjskih najemnikov. Opasoosti. ki pretijo najemniku, so privabile na shod nad 400 ljudi Predsedoval je g. Vinko Vrankar, ki je kot prvemu govorniku poda! besedo zastopniku strokovnih jrganizacij g Sedeju. Iz njegovih precej obsežnih izvajanj posnemamo: Že od samega začetka našega državnega obstoja razsaja pri nas nesrečno stanovanjsko vprašanje. O ureditvi in reševanju tega vprašanja čujemo pri nas samo obljube, ki se vlečejo celih osem let. Govornik zatrjuje, da se je to pereče vprašanje pri nas reševalo pod pritiskom kapitalizma in dobili smo zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov, ki danes ne zadovoljuje ni'5 hišnega posestnika niti stanovanjskega najemnika. Država je v prvi vrsti poklicana, da reši stanovanjsko krizo, in sicer na ta način, da sama da inicijativo in da začne graditi poslopja za svoje urade, obenem pa tudi stanovanjske hiše za svoje uradništvo. Vojaštvo je danes nameščeno v kasarnah, ki so povečini občinska last. Pri tako visokem proračunu, kakor ga ima vejno ministrstvo, naj bi se zidale nove vojašnice, dočim na) bi se one, ki so last mestnih občin, stavile na razpolago v svrho preureditve za stanovanjske prostore. V drug; vrsti ie tudi občina, ki je sicer že mnogo storila v tem pogledu, poklicana k nadaljnemu ublaževaniu stanovanjske krize. Storiti bi morala še energičneiše ukrepe kakor doslej, da si>ravi pod streho šotor-nike. V mestu Je še obilo nezazidanih stav-bišč. Lastnike teh parce! bj bilo treba pritisnit! z visokim davkom, pa bi se kmalu zazidale. Ob zaključku je govornik izvajal, da se stanovanjski zakon nikakor ne sme ukiniti, ker bi v tem primeru zadela stotine stanovanjskih najemnikov enaka nesreča, kakor šotornike na travniku pred Sv. Petrom. Najemniki zahtevajo podaljšanje zaščite vsaj za toliko časa, da bo stanovanjska mizertia rečena s pridobitvijo novih stanovanj Nato ie povzel besedo predsednik Društva stanovanjskih najemnikov g. Vencajz. Povdarjal ie, da je stanovanjski zakon samo pesek v oči najemnikom. ?e od 1. 1923 izdajajo razne vlade zakone, vendar med njimi ni bilo niti emega resnega osnutka, ki b; v dovoljni meri ščitil najemnika. V vseh državah se je v stanovanjskem pog'edu bolj ugodilo najemnikom, kakor pri nas, kier najemnike žulilo številne krivice. Pri nas imajo vse vlade premalo socljalnega čustvovanja. In ker še ne živimo v normalnih razmerah, je absolutno potrebna omejitev zasebne lastnine. Soglasno le nato bila sprejeta naslednja resolucija: 1. da se podaljša zaščita najemnikov najmanj do 91. decembra 1930, da se odstranijo iz stanovanjskega zakona vse one določbe, ki omejujejo zaščito ekonomsko slabejših slojev; 2. da se ce izvajajo več deložacije, prei-no občina ne preskrbi deložiraucem stanovanja: 3. da zidajo država, občine in javne kor-poracije uradna poslopja odnosno stanovanja za svoje uradnike; 4. da se prisili privatni kapital k zidanju stanovanjskih hiš, ne oziraje se pri tem na politično stranko in osebe; 5. da se hišne posestnike omeji pri šikaniranju, ki jim ga nudi sedanji stanovanjski zakou; 6. da se določi mitaueaa višina najemnine, ki ne sms v nobs.iem slučaju prelagati ene petine zaslužka najemnika, upoštevajoč kakovost in vrednost stanovanja in ki se ne sme določiti v zvezi l zaslužkom drugih članov rodbine, ravno tako se morajo maksimirati podnajemnice, da se podnajemnikov ne bo izkoriščalo o smela na sto« piti s svojimi naiboljšimi igrači. Radi tegt je bi!o mnogo takih, ki so nrorokovali zma« go Primorja. Pri tekmi zadnje nedelje med Primoriem in Hermesom pa ie bil izvrsten šuter Primorja Erman težje blesiran ter mu je bilo vsled tega onemogočeno, da igra v nedeljski za Primorje tako važni pr« venstveni borbi. To je gotovo eden prvih vzrokov za poraz Primorja. Poleg tega pa je bil vodja napada Dramičanin že v 10. min. prvega polčasa ranjen, tako da je od tega časa naprej samo še statiral. V dru. gem polčasu je «stal» na levem kriki. Na. pad Primoria je bil rad: tega docela raztr. gan in to dejstvo ie tudi vplivalo na nje« govo igro, ki je bila docela nesmotren« in vsled tega neuspešna Te napake tudi ni mogel popraviti Zemljak, ki je v IT. pol« času prešel iz krilske vrste v napad. Pri nobenem napadalcu nismo videli lepega starta na žogo, medsebojno se niso raz« trmeli, vsled česar je moral tudi izo»tati uspeh. V krilski vrsti se je Buljevič že v prvem polčasu Izčrpal. Ugajal je VmdiJ Krilska vrsta p« je vsekakor opravila veli« ko delo Branilca sta igrala vila požrtvtv valno. Naiboliši igrač prrmorianskega mo« itva ie bil vratar Erman. Ni docela brei krivde na prejetih golih fori drugem eo mu pač lastni igrači nekoliko zairrali raz« gled\ vendar pa ie v glavnem niegova ras sluga, da poraz Primorja ni bil večji. Zla« Sti v drugem polčasu j« branil tako nevar« nc strele, o kateril človek ne bi bil nusm, da bodo postali njegov plen. Kar se celote moštva tiče je Ilirija nu« dila docela drugo sliko. Tudi ona ie mo« rala nastopiti handicapirana Toda odsot« nost nekaterih njenih igračev ni vpiivaia deptriinujoče na ostale, llirijanjsko moštvo ni izgubilo samozavesti, ki je aden glavnih pogojev, da se v športu dosežejo zmage. RatS tega je bila ilirijanska igra tudi bolj požrtvovalna. Ni dvoma, da je tudi v na« padu manjkalo pravo medsebojno razume« vanjev ker Pevalek ni oni vodja, ki bi dajal napadtj prave smernice za uspešne kotnbi« nacije, vendar pa se je pri vseh napadal, cih vi di foula Pogačarja diktirani pro6ti strel, streljan po Zemljaku, odbije vratar Kreč. toda Glaviču se posreči izenačenje. Ilirija je v vidni premoči. V 34. min. krasno cen« trira Herman in Pevialek pošlje žogo z gla« vo v mrežo. V drugi polovici je premoč Di= rije še bolj jasna kot v prvi. toda rezultata ne more izpremeniti. Proti koncu sledi r.e« kaj dovolj nevarnih toda breruspešc-h r.a« padov Primorja. Tekmo je vzorno sodil sagrebSka sodnik g. Dubravčič. Mi takega sodnika doslej še nimamo. ! V prvenstvu rezerv je zmagal Hermes nad Jadranom z S : 1. Tekma Ilirija rez. : Primorfe rez. je sodnik radi dežja po pe« tih minutah prekinil Ostale nogometne tekme BEOGRAD: Prvenstveni: BSK : Soko 5 : 3 (3 : 0). Jedinstvo : Sumadija 6 : 2 (2 : 0). ZAGREB: Začetek prvenstvenih tekem. Gradianski : Železničarji 5 : 1 (5 : 01, Hašk : Derbv 1 : 0 (1 : 0), Viktorija : Makabi 2 : 1, Sokol : Zmaj 4 : 0, Sparta : Uskok 2 : 0 (1 : 0). SISEK: Croetia (Zagreb) : Železničarji (Sisek) 7 : 0 (4 : 0). KARLOVAC: Gradjanski (Karlovac) : Grafija (Zagreb) 7 : 1 (4 : 0). PRAGA: DFC : BAC (Dunaj) 4 : 2 (2 : 1), Slavija : Slavoi Žižkov 3 : 1 (2 : 0), Sparta n : Union Žižkov 2 : 2 (1 : 2), Sle« vi j a : Vasas (Budimpešta) 7 : 2 BRNO: Amateure (Dunaj) : Moravska Slavija 6 : 0. BRATISLAVA: Wacker (Dunaj) : S. C. Bratislava 0 : 0. Radi dežja predčasno pre. kinjena. DUNAJ: Avstrija : Švica 7 : 1 (4 : 0). Avstrijska reprezentanca se je a to visoko zmago temeljito revanžirala ra svoj zadnji poraz 0 : 2 v Ženevi Avstrijci so si izvo» jevali svojo zmago v prvi vrsti radi svoje boljše tehnike Švicarji so igrali bolj infe. rijorno vlogo Radi dežja je prisostvovalo samo 18.000 gledalcev. — Prvenstvena: Ha« ; koah : Floridsdorfer Al. Prijateljske: Ra. pid : Sportklub 3 : 0, Slovan : Hertha 3 : 1, Donau : \VAC 3 : 2. CELOVEC: Dunaj : Celovec 5 : 2 (4:1). BUDIMPEŠTA: komb. moštvo Budim--pešte : Viktorija Žižkov 3 : 1 (1 : 1) KODANJ: Poljska : Norveška 4 : 3 (0:1) AMSTERDAM: Luksemburška : Nizo« zemska 3 : 2 Lahkoatletski dvomateh SK Ilirija : ASK Primorie (Službeno iz LLAP.) Za lahkoatletski dvomateh 5K Ilirija ASK Primorje za klubsko prvenstvo LLAP, ki se vrši v soboto in nedeljo, dne 16 in 17. t m. na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, se določa glasom dogovora med I obema kluboma sledeči začetek in spored: Soboia: 17. oktobra, ob 15. uri: 1 tek 10<> m; 2. skok v višino z raletom; 3. mtt kla« diva; 4. hoja 3000 m; 5. met krogle: 6. tek I 1500 m; 7. troakok: 8. tok 400 m Sedelja, i 18. okiobr*, ob 14.30 uri: 1. tek 200 m: 2. met diska; 3. skok ob palici; 4. tek $00 m; 5 skok v daljavo z laletom; 6. met kopja: 7. tek 5000 m; 8. štafeta 4 X 100 m Primorie (Lahkoatletska sekcija). Pozivam atlete, ki nastopijo » dvomatehu ; proti SK DiHji, v sobote ie nedeljo dne : 16. in 17. t. m., da brespogomo in ob v*a. kem vremenu pride io na igrilče v sredo, i 13- t. m. n« trening od 16. ure naprej, in sicer: dr. Perpar, Weibl, Močan. Slapničar. Zorga. Slami« Herman. Ludvik. Janovskv, Omladič, Medica. Cimperman. Vukmano. Vič, MalnaHč. Adami«. Podobnik. Zrmfek, Arhar, De Regiji TI., Vidic. Pintarič, Trpst, Stupiea, Mrče. Bervar, Corradini; prinesti morajo seboi tudi vm potrebščine. — Su jnnilti «JUTRO* št. 235 ... I g — --------------------_------- Torek U X. 1926 = Dopisi SKOFJA LOKA. V soboto, 9. t ra. smo imeli v Sok-jlskem domu predavanje ZKD. Predaval je koroški rojak dr. Feliacher o temi: »Kako se je izvršil koroški plebiscit in kako živijo koroški Slovenci.« V svojem velezanimrvem predavanju nam je obrazložil gigantsko borbo, katero so bojevali naši delegati na mirovnj konferenci za ta tuž-ni kos naše zemlje! V gnjevu so sc nam stiskale pesti, ko smo čuti, kako so visoki gospodje v Parizu barantali za našo grudo. Spoznali smo, da se moramo v boju za svoje pravice zanesti le nase, na svojo silo in svoio zavednost. Da zelo primanjkuje škofjeloškim meščanom narodne zavesri, je pokazal obisk te skromne manifestacije. Zapišimo si v album besede pesnika, ki jih je citiral pri sklepu br. predsednik: »Brat, ki k bratov robstvu molči, vreden ni, da živi!« SV. JURIJ OB JUŽ. ZEL. V nedeljo, 10. oktobra je priredila tukajšnja podružnica Jugoslovanske Matice zabavni večer, združen s spominom obletnice koroškega plebiscita. Naš vrli učiteljski kvintet nam je zaigral več komadov naših aarodnih pesmi, ob katerih se je razvija prava narodna zabava. G. inž. Koprivšek je v lepih ia jedrnatih besedah orisal pomen koroškega plebiscita. Obisk, kakor tudi gmotni uspeh je bil povolien RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. V nedeljo, 10. t m. je priredil diletantski oder sokolskega društva v Radečah pri Zidanem mostu Nušičevo trodejanko ^-Narodni poslanec«. Vpoštevajoč težkoče in neprilike, ki jih mora društvo premagovati, tako n. pr.: ozek oder, šibke kulise in majhen inventar na maskah, je igra dosegla popoln moralni uspeh. Gdč. Petelinova, ki je požrtvovalno vodila režijo, je malce pozabila na5>e pri šminka-rnu. kajti njen »umit« mladostni obraz nj odgovarjal sivim lasem lasulje in vlogi sami, dočim je igralski podala svojo Spirinico popolnoma dobro. Posebno pohvalo pa zasluži g. Pohar v glavni vlogi gazde Jcvrema kakor tudi g. Jak-5a v vlog; Spire; oba sta bila zelo posrečena v svojih maskah in sta v igri naravnost briljirala, ker znala sta se vživeti v svoji vlogi Bodi pa omenjeno, da Sta ti dve vlogi najefektnejši in tudi najbolj hvaležni v vsjj igri. Težko nalogo je ime! g. Črnivec, ki si ie naprtil vlogo dr. Ivkovi-ča, ki je najnehvaležnejša izmed vseh in se pri najboljši volji ne da iz nje dosti napraviti. Vsekakor pa je g. Črnivec rešil svoio nalogo čisto dobro. Niegova tovariši-ca jc bila gdč Trepečnikova v vlogi Dani ce; obeta postati drbra mimičarka; odigrala je svojo, ne preveliko vlogo prav živo in ljubko. Zelo realistična iu polna življenja ie bila mati Pavka, podana od gdč. Pavči-čevc. G. Gostiša (Sreta) je pa vsekako mlad talent, kj je bil posebno dober v mi-mičnem izražanju Tudi vsi ostali gg. in gdč. so bili razen par pogrešk vsak na svojem mestu dotri. Predstava se je zavlekla do pol 12 in je tudi malo trpela radi pomanjkanja elek'rične luči, kar ie povzročila zadnja povodenj. Mlademu odru v Radečah želimo srečen igralski napredek! M. F. PODČETRTEK. Tukajšnje domače in lepo se razvijajoče podjetje — cvetličarna g. Rado Pregrad — ie bilo na mednarodni razstavi vzorcev v Rimu 1926 za svoje razstavljene predmete in izdelke odlikovano z zlato kola;t-o, veliko častno palmo in pohvalno diplomo. Solidnemu podjetju oziroma njegovemu lastniku g. Rado Pregra-du iskreno čestitamo in smo prepričani, da bo njegovo podjetje vedno uspešno in častno zastopalo naše cvetličarstvo na domačem in inozemskem trgu. 3)oxa-ure F. Čuden PreSernovn ul. 1. jnnonnouut Tir n n ti m tunuuLOJLiun Sokol Češkoslovaško sokolstvo za časi republike Predsedstvo češkoslovaškega Sokolstva je Izdalo z ozirom na javne dogodke zadnjih časov v republiki nastopen proglas: Predsedstvo češkoslovaškega Sokolstva mora izraziti svoje ogorčenje in obžalovanje, ki se glasno pojavlja v vrstah Sokolstva. Sokolstvo zasleduje naše javne dogodke z rastočim nemirom in ga mueuo zadevajo Politični prepiri, ki se pojavljajo med zastopniki češkoslovaškega naroda v dnevnem časopisju, na javnih zborovanjih in sestankih ali celo v zakonodajnih zbornicah. Z bolestjo v srcu vidimo, kako se pouižuje svoboda, ki je bila težko dosežena in poveličana 9 '•'Tj0. na»'1' najboljših mož. z nizkotnimi političnimi in osebnimi prepiri. Z grenkobo čutimo, da se ponižujejo celo velika dela voditeljev naših osvobodilnih borb v inozemstvu in doma in da se zmanjkujejo in celo spreminjajo zasluge teh voditeljev. Zlasti težko pa prenašamo dejstvo, da ni pri nas razumevanja, da se z vlečenjem državnega poglavarja v dnevne prepire izpodkopavn njegova moralna avtoriteta, kar ogroža čustva ljubezni do države. S tem izginja čut za dostojnost in nravnost in naše celokupno javno življenje propada, izgublja svojo moralno podlago in postaja surovo. Na eni strani raste malodušje, pesimizem in nevolja, na drugi pa predrznost In nebrzdanosf. Zrto kličemo brez ozira na stranke ali osebe vsem, ki so odgovorni za bodočnost naroda in varnost države, predvsem pa volite! jem političnih strank, članom obeh za-Ifonndainih zbornic ter odločilnim činite-l«>m v uredništvih političnih in nepolitičnih listov, naj i vsemi iredstvi možato in dosledno nastopijo proti delovanju onih, ki, dasi maloštevilni, hočejo vznemirjati milijone državljanov, ki 6i žele miru in dela. Prosimo jih, naj se ozirajo na čast naše republike. kajti z njeno častjo je tesno združena tudi njena varnost v sedanjosti, njena svoboda in njen napredek v bodočnosti. Na ■dar! Gospodarstvo Ovire izvozu lesa iz Slovenije 15 s«■: ^ *»*•1 «™» Z aierodajnih mest se pogostokrat poudarja, da se mora v interesu zboljšanja našega gospodarskega položaja naš izvoz pospeševati z vsemi sredstvi. Nešteto se je že vršilo raznih konferenc in posvetovanj za izboljšanje našega prometa in običajno se je po takih konferencah reklo, da je v polni meri poskrbljeno za nemoten izvoz. Ko pa se začne izvozna sezona ali se odpre možnost večjega izvoza kakšnega blaga, se vedno zopet pokaže, da občutno primanjkuje vagonov. V zadnjem času je zaradi močnega skoka lire nastopila možnost povečanega izvoza našega lesa v Italijo, ker so se cene našemu lesu za Italijo zelo znižale. Začelo se je s strani Italije močno povpraševanje po lesu vseh kakovosti in dimenzij, kar bi naša lesna industrija in trgovina tudi v polni meri izkoristila, ker ima precej zalog, ko bi mogla dobiti vagonov, kolikor jih potrebuje. Tako pa je le malo vagonov na razpolago in še ti se ne dobe ob željenem času. Tako bo zaradi aašili razdrapanih prometnih prilik sla mimo v godna priložnost, da se slovenska lesna industrija in trgovina malo opomore po težki krizi v zadnjih letih. Ne bo pa to samo v škodo našim izvoznikom, nego tudi v škodo naši trgovinski bilanci in s tem posredno našemu gospodarskemu položaju. Seveda velja isto kakor za les tudi za drugo izvozno blago in za vse pokrajine države. Vsepovsod tožijo o pomanjkanju vagonov. Primer glede izvoza lesa v Italijo smo navedli predvsem zato, ker je to izjemen primer: italijansko lesno tržišče se nam je v večii meri odprlo samo zaradi nenadnega dviga lire. Ako se sedai la prilika zamudi, se škoda v našem narodnem gospodarstvu ne bo dala več poravnati, ker nas bo izrinila okretnega konkurenca. čeprav bo mogoče ta imela višje cene. K vsemu temu pa so bile še povečane *o-rorninsVe postavke. Torej baš v sezoni se mečejo našim izvoznikom polena pod noge zato. da uas bo na zunanjih tržiščih lažje prehitela konkurenca. Te razmere ne pomenijo pospeševanje izvoza z vsemi sredstvi, kar se je še nedavno obliublinto. Razne intervencije slede vagonov seveda ne mon-eio pomagati, ker ni vagonov. Obliuba prometnega ministra, da se bo pobrigal za to. d« se usrodi zahtevi slovenskih lesnih izvoznikov. Volitor bo dopuščala materialna in administrativna možnost. te 7arvi'm*t?'» len**. Ver ne pom«3-nia ničesar. OdVM nai se vzameio vaconi"? Ali se jih bo večia množina izrosMlla ali večja množina roH-rtonih popravila? n "»navm 79"«' X h Zanimiv pregled etania naših bank podajajo službeni statistični podatki za 1 192?j. Po teh podatkih se število bank v naši državi povečav? vsako Mo: lani je naraslo na 606 proti 631 v 1. 19-24. To povečanje pa ia v davnem 113 Srbiio, ker v drugih pokrajinah se opaža večinoma malo padanje števila denarnih zavodov. Število podružnic denarnih zavodov pokazuie isto tendenco kakor prejšnin leta. da namreč stalno pada. V 1. 1925 ^44.2 milijona dinariev (okrog 8.5 odsiotka). V pasivnih postavkah odnade od 2011.5 milijona vplačane elavnice 22.5 tniliiona na posiovni kapital inozemskih podružnic; na domače zavode pride torej 1989 milijonov vplačane glavnice. Od skupnih rezerv v znesku 5J3.2 mriiona dinariev pride na tuje podružnice samo pol miliiona dinarjev Od 5832.6 miliiona dinarjev hranilnih vlo.z (na kniižice 4263.5 miliiona po tekočih rakunih 1569.1 miliiona dinariev) so jih dobile inozemske podružnice 301.8 milijona (okrog 5.5 odstotka). Dolgovi denarnih zavodov po kontnkn rentnib računih v pasivih znašajo 5065.5 miliiona dinarjev: od te vsote se nanaša na domače zavode 4057.6 milijona, a na tui° 407.9 milijona dinariev (okrog 9 odstotkov) Od okroglo 5833 milijonov dinariev hranilnih vlog odnade (v milijonih dinariev! na: Srbiio 465.8: Beograd 504.3: Voivodino 662.9: Hrvatsko 302.4: Zagreb 2623.8: Rosno in Hercegovino 84.2: Saraievo 261.4: T» 1 i macijo 102.7; Slovenijo 523.4; inozemske banke 301.S. Nekatere važnejše postavke samo za Sloveniio so naslednje (v milijonih dinarjev): Aktiva: gotovina 149.1; eskont 165.9; lombard 24.3: tekoči račun 982 7: vrednostni papirji 34.6: nepremičnine 339. Pasiva: vplačana glavnica 115.2; rezerve 24.9; vloge 523.4; tekoči račun 652.3; re-eskoot 1445. Od 635 domačih zavodov jih je 11, ki imajo glavnice po več kakor 25 milijonov dinariev. Najmanjši kapital je celo pod 100.000 dinarjev. Bank, ki imaio glavnice do 100.000 dinarjev, je v vsej državi 75. Izven Beograda, Zagreba. LJubljane in Sarajeva je le 11 bank. ki imajo več kakor po 5 milijonov dinarjev glavnic«. 7>?na ooročila Xorosad«k» Masovna borza (11. t. m.). Pšenica: baška. 75—76 kg, 4 vagoni 26250—265; baška. Tisa, 2 vagona 270 Oves: baški, Subotica, 1 vagon 146. Tur- ska, stara, 2 vagona 165. Moka: banatska, c7i., 1 vagon 145. Tendenca mirna. = Sadna razstava v Gornjem Logatcu. V nedeljo, 17 t. m. otvori podružnica Kmetijske družbe v Gornjem Logatcu v tamoš-njem Sokolskem domu sadno razstavo. Razstava ima predvsem namen pokazati ljudem, kake vrste sadja se pri nas goje in katere uspevajo dobro. Na razstavi bo zastopanih čez sto sadnih vrst. Zato je umljivo, da vlada med tukajšnjimi sadjerejci že sedaj veliko zanimanje za razstavo. Pri otvoritvi razstave ob 9. dopoldne bodo navzoči tu.li sadni strokovnjaki iz Ljubljane, ki bodo ljudem predavali o sadnem izboru za tukajšnji okraj in o ustanovitvi podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Priporočamo vsem sadjerejcem in sploh vsem, ki imajo veselje do sadjereje. iz Logatca in bližnjih občin, da se razstave udeleže, če ne v nedeljo, pa vsaj v ponedeljek, ker bo razstava tudi ia dan odprta. K razstavi vabimo tudi bližnje šole, da si ogledajo z učenci, kaj pri nas vse uspeva. cChemotechnas iz Ljubljane bo 113 razstavi izložila svoja sredstva za negovanje sadnega drevja. = Preveč gospodarskih podjetij. V piše g. B. Davidovič, da izvira kriza našega gospodarstva iz prevelikega števila raznih denarnih industrijskih in trgovinskih podjetij. Za to pravi, da bi naše gospodarstvo ozdravelo, ako bi te zmanjšalo število privrednikov, odnosno bi se odpravila prevelika konkurenca, in ako bi se odstranili nekvalificirani ter nesolidni privredniki. = V trgovinski register se je vpisala naslednja tvrdka: Sire - Rant, družba s o z. v Kranju (trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo). Izbrisali sta se naslednji tvrdki: »Intercontinentalec, jugoslovensko transportno i prometno dioničarsko društvo, prije S. \V. Hoffmann v Zagrebu (ker se je podružnica opustila); Kolinska tovarna kavnih primesi, trgovsko delniško podjetje v Pragi, podružnica v Ljubljani. — Kačrt za električno jadransko železnico. Na vest o ponudbi naših izseljencev za zgradbo jadranske proge Beograd—Sarajevo—Split so uekateri sarajevski inženjerji izdelali načrt za električno jadransko železnico. Ti inženjerji trde, da bi 6e 9 pomočjo velikih vodnih sil v Bosoi in Dalmaciji dala ta proga zgraditi z relativno samo nekoliko večjimi strcsld. kakor če bi se gradila navadna proga. O tej progi se ze vse preveč piše, a izgledov za zgradbo še ni uobenih. = Položaj ua, dunajskem tržišču jajc. Z Dunaja -poročajo: Tukrjšnje tržišče jajc je zadnje dni priiično živahno. Povpraševanje po prvovrstnem blagu traja dalje, dočim se. slabše blago le p ca v malo isce. Dovozi niso posebno obilni, vendar zadostujejo Za tekoče potrebe. Močno so se podražila romunska jajca zaradi vesti, da je rumunska vlada zopet zaprla izvoz jajc. Zahtevala se je za ra-munska jajca cena 18 grošev po komadu v trgovini na debelo. Ponujala so se: jugoslc-venska in madžarska jajca po 17—185, gali-ška 16—16.5, ruska 17.17.5, rumunsk.i 17 8— 18, slabša jugoslovenska in bolgarska 12— 16 grošev za komad. = Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. L m. ponudbe za dobavo kemično čiste žveplene kisline, instalacijskega materiala in sirkovih metel, do 19. t. m. "za dobavo ene Stropp-ure, škornjev, sestavnih delov za he-lioforke in karbidnih svetilk. Predmetni pogoji so pri imenovanem odelenju vsak delavnik od 10. do 12. na vpogled. = Predaja sira (15 zabojev) se bo vršila 12. t. m. pri glavni carinarnici v Ljubljani v železniškem magacinu >Ac ob 11. uri dopoldne. = cPrivredas, službeno glasiio zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice, št. 10. je izšla te dni z obilno vsebino. Urejuje časopis informativni oddelek trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu Stane letno 150 dinarjev. = "Posledice deflacije v Italiji. Iz Rima poročajo, da je ena posledic deflacijske politike občutno pomanjkanje deuarja. Banke česfo ne morejo dajati kreditov industrijam, a industrije skušajo priti do denarja z vnov-čevanjem efektov, katerih tečaji zaradi velike ponudbe hitro padajo. Smatrajo se, da takšno stanje ne more dalje časa trajati brez občutne škode za narodno rospodar-stvo. Tudi zadnji liiri skok lire .r- že neprijetno občuti v gospotorskez. življenja Italije. — Pogajanja za u>tatici iiev mednarodnega žičnega kartela. Iz Bruslja poročajo. -poi.000.0u0 strojev v prometu in rab ^a s lop s ivo -UDVJG BARAGA. LJUBLJANA Selenbupgova ul. 6 II 27 a f eletoi. 981 liiioi feletOn 9K< rBaseaHBaauHaMHBBHBBEKBU! Ruski odbor v Ljubljani javlja tužno vest, da ie član ruske kolonije in član odbora, gospod Nikolaj Smolenskij v nedeljo dne 10. oktobra t. 1. nenadoma preminul. x Pogreb marljivega pokojnika se vrši v torek dne 12. oktobra ob 2. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11 oktobra 1926. Ruska Matica javlja tužno vest, da njen član m bivši tajnik, gospod dne 10. t. m. nenadoma preminul. Pogreb se vrši dne 12. oktobra ob 2. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Svetemu Križu. V Ljubljani, dne 11. oktobra 1926. Rene La Bruyere: 8 Sektorjev meč Roman. HI. Nikoli, ne prej ne pozneje, ni bila francoska družba tako vesela in živahna kakor tik pred revolucijo. Vsein, od najvišjega do najnižjega klina družabne lestvice, je bilo tiste čase edina skrb, kako bi zabavali druge in sebe iu kako bi se kar najbolje naužili življenja. >Kdor ni žive! pred letom 17S9,* jc K .-;ieie rekel Tallcy-and, »ta ne ve, kaj se pravi živeti.« Tudi najbolj oddaljene provincije s>. .. udeleževale abče razgibanosti Čeprav si naše! še nemalo »gioiic Telebanskih« in »baronic Avšinskihš se vendar ni manjkalo prelestnih, naobraženih in gostoljubnih žena, ki so si zadajale častno nalogo, zanašati v ozračje svojih podeželskih mestec vsaj skromen odsev tedanjega velikega sveta. Taka žena je bila moja kumica, predsednica du Housseau. Omikana, iz dobre hiše, duhovita in bogata, je po enkrat na teden zbiraia okoli sebe cvet saintonžske družbe. »Tvoj oče, zlatka, je res pravi medved!« S temi besedami me je objela. -Da se le more skrivati v lesovih z dekletcem, kakršna si ti! Ce to ni zločin... ? Res komaj čakam da bi te pokazala svojim prijateljem; povem ti, vsi bodo ponoreli od tvojega zalega obrazka, -samo da te obdelam po svoje. Danes je torek; v četrtek sprejemam in tvoj prvi nastop mora bit zmagoslaven... Z markizovo večerjo se homo ukvarjali potem.c Dobavitelji, obodreni po očetovih tolarjih, ki smo jih trosile, ne da bi štele, so napravili čudež in so mi v dveh dneh izgotovili divno toaleto iz belega satena. Zakaj ne bi priznala, kar ie resnica? Zakaj bi tr.iila, da sem bila vsa zadovoljna s sliko, ki sem jo videla v zrcalu, ko mi je spletična zavezovala poslednje črne baršunaste trakove okoli vratu in lakti? Veliko gostov je bilo že zbranih v salonu gospe du Housseau, ko sem stopila vanj, sledeč kanonici, ki se je vrgla za to priliko v polni ornat svojega umišljenega reda. Lestenci so goreli pod ovenčanimi stropi in njihova svetloba se je tisočerno odbijala na brušenih robovih beneških stekel in velikih ogledal; sredi tega cvetja in žarenja se je razmeščaia družba po naslanjačih in kanapejih od žolte svile s pestrimi šopki, kakor je bilo komu bolj po godu. Tu so igrali >whist«, tam .^faraona*, tam »tri«, ondi so poslušali domačega miljenca modric. Resni gospodje so stali s privzdignjenimi škrici ob kaminu in razpravljali o naukih Enciklopedije. Roj plemičev, oiicirjev in bodočih parlamentarcev je brenčal okoli deklet in mladih gospa, ki so se po tedanji modi kratkočasile s pukanjem. Nič ni moglo biti mičnejšega od pogleda na to elegantno, odlično družbo, na ta odela, pokrita z zlatom, bleščico in vezenjem, iu na vse te obraze, smehljajoče se v obsevu partu-miranega pudra: nič ni moglo biti bolj laskavo od mrmranja, ki ie pozdravilo moj prihoč; a nič tudi ni moglo boij oplašiti dekletca, ki je prvikrat v svojem življenju stopilo v veliko družbo. Dobra kumica se je usmilila moje zadrege; prijela me je za reko in me je povela k pukalkam: »Evo, zale moje. pripeljala sem vam novinko; imejte jd rade zaradi nje same in zaradi mene.« »Gospodični de la Romade se je treba samo pokazati m že so vsa srca njena,« je odgovoril glas, čigar znani zvok me je presunil do dna duše. Dvigni! sem oči h kavalirju, ki mi je vneto primaknil stol, in sem spoznala v njem Michela-Hectorja de Pontguion ... Njegova prisotnost je bila naravna, zakaj oddelek Angoulemskih dragoncev je bil od nedavna nastanjen v Saintesu. Radostni pogled, ki ga je upiral vame, je mahoma pregnal mojo plahost. Smehljaje se sem sedla med i-ibke deiavke, ki so me kar obsule s prijaznostjo. »Saj umete pukati, gospodična Renee, jelite da? Človek se pri tem tako prijetno zabava.. .c »Dajte, dragica, dobodite gospodični de la Romade nožice in vrečico.. »In kake našive... Ali nimate več našivov?« »Ne, pravkar sem končala poslednje...« ^Gospodje, treba je, da prispevate za gospodično de Ia Romade ...« In res je bila navada taka, da so morali moški skrbeti za blago. Kdor si je upal s praznimi rokami med pukalke, je bil v veliki nevarnosti, da ga oskabeio živega: gorje našivom, resam in naramnicam, ki so jih našle na suknji takega človeka! Pripovedovali so strašne zgodbe o kavalirjih, ki so se šli obesit, potem ko so žrtvovali svoje poslednje dostojno odelo nožicam neusmiljenih dam. Toda naši deželani so bili mam velikodušni in so se delali, kakor da ne slišijo. Samo vitez de Pointguion je odvezal svojemu meču čop in mi ga je ponudil, rekoč: »To, gospodična, je na žalost vse, kar premorem vrednega, da vam žrtvujem; in še se bojim, da je v njem več potvorjenega zlata kakor pravega!« Kraljevski preglednik zakupov in solin se je spričo tega začutil osramočenega in mi je neutegoma ponudil vrečico, polno dragocene šare, poleg katere se je zdel skromni čop kaj siromašen Toda rado-volini dar mladega oficirja me je ganil do srca; zavrnila sem vrečico in ohranila čop. Sicer pa je bila družba pukalk že naveličana svojega posla. »Igrajmo komedijo,« je sprožila ena izmed njih; »to bo zabav-neje.< »Bravo!... Bravissimo!... Toda kaj naj igamo? Saj nismo nič ponavljali.« »Samo da nam gospa du Housseau prepusti svoj oder! Vsak naj predstavlja kak odlomek, ki ga najbolje pomni; to bo še bolj pikantno.« Po pravici so zapisali, da se končava XVIII. vek pod komedijant-sko krinko. Tiste čase je bil vsakdo igralec. Zgled kraljice, ki ie na svojem odru v Trianonu igrala Rosino v »Seviliskem brivcu«, je razpršil vse pomisleke. Gospa du Housseau ie bila preveč vneta za dvorsko modo, da jim ne bi bila sledila tudi v tem. Njen mični oder, ki so ga premakljive stene oddeljevale od sa-ka (Ljubljana 7). Sv. Jr-rneja i ...a. 217 Dvokolesa ]"v..'arija najbolje, najlii-re-ie in nnieeneift FlorjančiC. jp in najceneje Jiunska ulita J. £13/1 Pletilja r.t<) izurjena in zmožna v-t h ir-Mkov kakor jopic, tr■'.•-mikov, nogavic itd. — vr:'.f:'f» <:tlo na do'.n! Naslov v c odd-jlku ro!n. Ponudbe na oglasni oddelek . £S2flo Zastopnike iščem za t—, orazredni preparat avtoraobilue stroke — patenti~ -n, bf-zkonkurenjen jn afnles r vseh kulturnih iTriavah — za Ljubljano in * ii. i. (.lorenjsko iu Do-. Tnoti izredno vi-s proviziji, v svrho red-n- ..i in dlr-ktn-pa obiska odjemalcev (lastnikov avtomobilov). Detajliranp po-t.adh" pod »Hitri in velik r ■ Iu.: k* na oghsni oddelek .Jutra*. £5133 Boljše dekle vajeno kuhanj* in vseh fciš-r*h del. takoj tprejm" v »--ovsko hišo I. Trarr.Sak. PnJUnj. 2344D Vrtnar h-.irjen 5 vseh p-ann-ah vrt-nr.-tv.'. dobi stalno mesto r grsšvini 'ia Dolenjskem. V i.iov v orbsnetn oddelku «.'jira». ^ Postrežnico IšCein za dopoldne in perico ki bi prala in_ likala na svojem di"vmu. Naslov pove oirkisni oddelek cJutra^-. 25316 Več krojaških pomočnikov sprejmem. Reflektirsm le La dobre moči. — Ponudbe na otrlasni oddelek cJutra* po-cDobra moč 2S3CG iš^e o Mesarski pomočnik išče mesta. Cenjeno ponudbe pod cKrepak* na oglasni oddelek cJutra*. 2S~ " Dobra gospodinja i5če mesta pri boljši rodbini — najraje pa pri starejšem sumskem' gospodu. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 2829; Pletarski strokovnjak Cmojster) v -estransko izur jen. z večletno prakso ] umetnem pleskarstvu v nnj-okusnejšem slogu, oženjen, išče službe za takoj Ponudbe pod eDnnajska šola 1912* na oglasni oddelek cJutra*. 2:5275 Gospodična zurjena v šivanju. ' bi šla na dom vrezavat in priprav! iat šivanje od 1 tire po 8—10 Din. B Toinaa, Gubceva ulica št. 17. pritličje. 2S312 PREMOG - DRVA cllirija» Kralia Petra trs §tev. ». Tel 220 63 Avto šestsedežni. znamke cPerl* prodam za 15.000 Din ali zamenjam za manjšega — Kogoj Avgust, mehanična delavnica. Vrhnika št oŠ. 26318 Motcrnc kolo 2 HP, 2 prestavi, električna luč. prodam za 5500 D:n. Naslov v oglasnem oade!ku cJutra*. £8405 Lokomobilo vročeparno. 44 H P. v dobrem stanju, te redno v obratu, prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 2S446 Industrij, podjetje ali drugo kupim takoj Obširne ponudbe z natančnimi opisi na ogl. oddelek cJutra* pod značko »Rentabilno 15*. 2S497 Posestvo v Št. Il.iu 11 oralov. 2 minuti od postaje — za vse pripravno, prodam. Naslov pri podružnici cJutra* v Maribom. 2S315 Bivši trgovec n gostilničar išče službo kladiščnika, kletarja, potnika ali kaj sličntga. Cenj. ponudbe r.a ogl. oddelek Jutra* pud Šifro c Vesten in zmožen*. 23300 Krasno jedilnico takoj prodam Naslov pove oglasni oddelek cJufra>. 28494 Železno peč cPoebus 82* poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 28503 Nekaj pohištva 2 postelji in drugo prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 2S502 Velik štedilnik naorodaj na Vodovodni c., žel hiše Št. 3. 2S4S6 Gospodična pridna in poštena, želi mesta v boljši gostilni ali kavarni. Zmožna kavcije — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod Šifro Zanesljiva 92*. 2S492 Dekle iz boljše hiše na deželi, želi vstopiti v službo kot kuharica k boljši družini. Naslov v oglasne-n oddelku cJutra*. 28457 Gospodična iščo složbo kot začetnica v pi>arni ali ket biagajnščarka Zna slov. in srbohrv.. vajena tudi hišnega dela. Ev. ro tudi k 2 ctrokoma ali kaj podobnega Reflektira samo r.a stalno mesto Najraje izven Slovenije. Naslov v oglasnem oddelku cJutra* pod cSt. 2121> 23475 Lesni manipulant s trgovsko Šolo. vešč nemškega jezika in vseh pisarniških del, išče mesta. — Cenjene ponudbe na ogl oddelek cJutra* pod šifro cLesni manipulant*. 2S44S Goerz ioto Schlitzverschlusskamera — 9 X 12. z dvojnim Goerz anastigmatom. prodam na 2 obroka za 2200 Din ter eno 1000 Din. Naslov v oglas, oddelku cJutra*. 2S409 Krojaškesa mojstra i- <>r\ ki bi prevzel kon-f . ; -ko delo. 0*la«t? se i, - K. Pučnik, Tavčarjeva ulic« U. £2467 Pisarniška dela sprejemam na dom Naslov pove oglasni odelek cJutra* 2S1S2 Gospodična trgovsko naobražena. želi mesta za takoj aii pozneje kot prodajalka ali blagajni-čarka. Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod značko «.Pcš:ena 25>. * 22511 Drva hrastove io bukove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti. Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. — Pri odvzemu ve«"ie množine znaten popust. 190 Sedlo dobro ohranjeno in skorn, novi škornii takoj naprodaj. Kaslov v ozhiAtai oddelku »Jutra*. &5J96 Damski plašč lejranten — s koZuhovino. poceni naprodaj v Mali čolnarski ulici 3. £S490 Veliko barako z oi>eko krito, pripravno za skladišče aii manjšo obrt ugodno prodam Kaslov v oglasnem oddelku .Jutra* £6472 Premog in drva nabavite najceneje pri tvrdki Vel epi 6 Ruloil. Ka zavrteh et 1. Vodmat £04 Vijolinski bas skoraj nov. s ;«.isebuo dobrim glasom, prav cgo-Ino naprodaj. Naslov v trafiki Bluz. Dunajska cesta 12 £S£M)-a Avto . dvosedežen. prodam. Naslov v oplasnem oddelku cJutra*. 2S471 Pomožni motor D K W naprodaj za Din l£5u. Naslov pove oplasni oddelek .Jutra*. £5455 Vsakovrstno zlalo kupuje po najvišjih i-enat Černe. iuvelir L.iabijana Uolfova nI Magnet LichtbopenzUndunp* dvoci-linderski. težak, za stabilen motor, kuni Fortič. Ljubljana. Slomškova ulica št 17 £5410 Les bukove prage (švelerjO ter suha bukova drva. kostanjev taninski les. hrastove podnice in plohe kupim vsako množino ter prosim najnižje ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod ?:fro c Plačilo takoj* 2S276 Stare jute in vreč kupi večjo množino Ivan Kupim hišo eno- ali dvodružinsko v Ljubljani ali predmestju — do 105.001"» Dih — Plačam takoj. Pouudbe pod znamko . 25504 Sobo popolno, za samca, prodam in event. odstopim tudi sobo s posebnim vhodom Ln elektr. razsvetljavo. Naslov v oglasnem oddelku cJutra* 28522 Opremljeno sobo oddam * 15 oktobrom solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku cJntra*. 2S464 2 opremljeni sobi s hrano in oskrbo, v bližini glavne pošte takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 28469 Za dijake oddam lepo stanovanje z uporabo klavirja, v centru mesta, s hrano ali brez. e 1 novembrom. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 2S357 Prazno sobo v mestu iščem proti dobremu plačilu. — Ponudbe na kupci naj se oglasijo rri ; oglasni oddelek cJutra* pod ? Ferd Stonič v CmomHu i «Takoj 88>. 2S483 št S. 28096 Dva akademika iščeta opremljeno sobo z zajtrkom ali brez Pogoj: elektr. razsvetljava in poseben vhod — Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod c Akademik*. 28474 Dvodružinsko hišo prodam vsled odpotovanja v zelo dobrem stanju, na periferiji. Veliko dvorišče :n lep vrt. 5 sob s kuhinjo in pritiklinami. brez zašči-tenja. takc-j praznih Potreben kapital samo 70.000 Opremljeno sobo veliko, s posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu, event tudi zakonskemu paru brez otrok s 1 novembrom v Jenkovi ulici 12. 28493 Prešern. tvornica cipela v Din. drugo pozneje Pisme-Kranju. 28266 Polpokrito kočijo v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl oddelek «Jutra* pod cA B. B.» 28245 Maihen avto možnosti dvosedežen, P i trgovski potnik — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek cJutra* pod cPotnik 60*. 28160 E°ur Stare jute in vreč kupi večjo množino Ivan Prešeren. Kranj 25254 Zemljišče ob Dunajski cesti primerno za stavbišča v izmeri 14.00»"» m3 prodam Naslov v ogl. oddelku cJutra*. 28S65 Kmetsko posestvo 14 oralov, lepo zaokroženo, v najlepši legi. prodam po zelo primerni ceni Po jas nila daje Jakob Kompare. Brezje št 30. pošla Dob pri Domžalah 28313 ne ponu "ne na oglasni oddelek cJutra * pod značko cSreČa Te išče. um Ti je dan*. 28463 Lepo hišo enonadstropno. z vrtom ia velikim hlevom ter shrambo. 5 minut od kolodvora v Logatcu, sposobno za vsako obrt. prodam Na-elcv pove oglasni oddelek cJutra* 28460 Karoserijo za šest sedežni avto. zelo dobro ohranjeno, prevlečeno s črnim usnjem in - on:tr-sko no-lopje z gosposko hišo (5 QOb in nro-^am pod ugodnimi n-.^^ilntm' po-goi; 7i 250.000 Din Dopise pod »Vinograd* na nortražt nico «Julra* v Mariboru. 28082 Trgovino z mešanim blasrom (speceri-ja) na eni glavnih cest. z zalogo in inventarjem vred prodam. Le resni reflektan-ti pridejo v poštev Ponudbe na oglasni odelek Jutra pod Šifro c Sreč a 100» — Priložiti je znamko 73 odgovor. 28315 Trgovino z mešanim blagom z zalogo in inventarjem ter stanovanjem. na prometnem kraju, pri farni cerkvi pod zelo ugodnimi pogoji oddam — Ponudbe ua ogl oddelek cJutra* pod cNa Goreni-skem*. 2S30S Lokal v Ljubljani iščem Ponudbe pod značko cLokal 75* na oglasni oddelek cJutra*. 28175 Trgovino meš. stroke, dobro idočo in na prometni točki vzamem takoj v najeui Ponudbe na upravo cJutra* v Maribora pod cPromet 100* 28514 Ooremljeno sobo solnčno. s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v bližini glavnega kolodvora oddam boljšemu gospodu. Orledati pepo^dn? Naslov v oglasnem oddelku < Jutra* 2S441 Sobo čisto in solnčno iščem s 15. oktobrom — Ponndbe pod cMirna OS* na oglasni oddelek c.Tutra* 2SC93 Višji uradnik brez otrok, išče stanovanje 2—3 sob. Ponudbe na ogl. Dva gospoda •prejmem na stanovanje in zajtrk Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 28468 Sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v sredini mesta išče gospod Ponudbe ua oglasni oddelek cJutra* pod cSoliden 73* 28473 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam visokošolcu s hrano, event. tudi brez, s 15. oktobrom v Dalmatinovi ulici št. 10 — pritličje. 28391 Krasno stanovanje obstoječe h 2 sob, predsobe, kuhinje in pritiklin. — oddaljeno 5 minut od trnovske cerkve, dobi proti mesečni najemnini 500 Din oni. ki mi odstopi veliko prazno sobo s separatnim vbodr.m v centru m^sta. ne nad 250 Din mesečno Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod šifro cSoInčno stanovanje*. 2S459 Stanovanje l ali vsaj 3 sob. sobe za •lužkinjo. kuhinje, kopalnice in prtiklin v centru me-Ljubljane, v stari ali uov? hifi. iščem za takoj ali pozneje Cena ne igra vloge, seveda ne pretirano Cenjene ponudbe z navedbo cene. opis stanovanja in na tančen naslov «e vljudno prosi na oglasni oddelek C J litra* pod cSnažnost 14» 27814 Skromno sobico • posebnim vhodom i š s 15. oktobrom miren gospod. Ponudbe na oela=ni oddelek cJutra* pod šifro <1"1>- 28461 Sobo v bližini opernega gledališča iščem s 1. novembrom aii prej Ponudbe ca ogl oddeVk cJutra* pod šifro cGiedaiisče* 28480 Opremljeno sobo z eVktrično razsvetljavo in posebnim vbodom oddam boljšemu, solidnemu gospodu Naslov v oglasnem od. delku cJutra* 28476 Orehi iz Bilke prispe!:. 2S505 Dva mlada mornarska podčastnika elita dopisovati i veselima gospodičnama Zenitev ni izključena Dopise pod Šifro .Slavček in Kanarček* na oplasni oddelek . 2S321 5000 Din posojila ištem preti sigurni garanciji in visokim obresttm za dobo 4 mesecev Ponudbe prosim pod gifro »Garantirano* ti oglasni oddelek cJutra*. £3470 Samski trgovec želi pristopiti kot družabnik k mešani trgovin: s kapitalom 50.000 Din Dopise' na oplasni oddelek cJutra* pod cTrgovee 32». 23453 Družabnike z vlogami ne pod 100.000 Din i 6 č e dobro vpeljano, staro trgovsko podj'etje za povečanje svojih obratov. Ponudbe do 31 oktobra na oglasni oddelek cjuir.* pod šifro =1ov v ogla«nem cHvaleznost ali protiuslupa* cžtanovanje 13» £3513 i oddelku cjutra». £8491 i £S30J Iskanje svinca V artilerijskem oddelku IV Armijske oblasti. Jera:ttki trg St t V Zaerehn se vrši 30 oktobra 1S26 ob 11 uri tretja javna nstmena licitacija za iskanje svinca na vsab vojaSkib *trri;wih na teritoriju IV Armijske oblasti — Ltcitiraio bo kdo rte plača driavi za najdeni izstreljeni svinec Licitanti naSi državljani, pololijo kavcijo v vredno«ti 40.0flfi Din a tuie: g.0 fino Din v blagajno IV Armijske olhastt .1o 10 are na dan licitacije. - Popoji so v vpocled pri Artilerijskem oddelenjn IV armij-ke r.rv lacti in Savske diviziiske oblasti V Zaprebn Dravske divizijske oblasti v Linhlja-r.l in O.jefke divizijske ob-'asti v Osjeku _ A Br 4418 iz kancelarije Anil-^ nskop odelenia IV Artr.i-ske oblasti u Zagrebu. 10. i oktobra 1326. 25453 SIR IMPERIAL zvrsten po na bol šem ivicarskern receptu d »a aboja 40 komjdov za : 120 Dm po poštnem povzetju iranko I-cem dobro vpeljane nastopit ke. Franjo Mattar llaca, Srem JJLULOJDDHH^Hn Dr zopet redno ordinira Cankarjevo prej Frar.covo nabrež e 5 Za prodajo za Ljubljano, Ceije, Ma ibor. Ponudbe pos at na Publtcitas a. d., Beograd, Pozori na b- 2 ,ood 26 l' jcaacnr^^ a Tkalni mofster zkliučno za Nortlirop razDoje se išše. onudbe na 1 kačmea Mite Ristič s nova. Niš. 10704 foguac • salti družini •nna^ajc aiez.pv do-ezni Kako se jih jbra-iit< zvest z -»nngt Op. losip fičap- 11 ■> lOštninc .-red L);n 19-51 .ručila as bn tirno Citkovne tirane '• a "liani -»»»»♦»»»»»»»»ot.tt lov: Dr. |ANKO OLIP, advokat Beograd Kolarčeva ul. 7. 1072' i salon P. Barborič Ljubljana. Mestni trs 7 onporoča 104. lilce in bariunaste klobuke po priznano nizkih cenah Dunajski modeli -'reoblikovania m popravila vseh vrrsi klobukov >očno m ceno 100 delavcev se sprejme 10743 na vodni zgradbi v Kamniku, centrala na Perovem, plača * do 5-50 Din na uro. Zahvala. Vsem, ki so stali naši dragi po- I kojnici, gospe a časa mene dolgotrajne in mučne bo-| |t-zii ob strani m jo spremili na zadnn j •otl vel,a naša najtoplejša zahala. Posebno se moramo zahvaliti gosp nrimariju ar. Dergancu in ostalim gg dravnikom ter cč. srstram v dižavm I bolnici za vel ko skrb in negovanie ob j •olezni, 2el godbi in pevcem za soae-ovanje pri pogrebu ter vsem. ki so | f zisull pi. kojničin grob s svežim cvetjem V Ljubljani. 11. oktobra 1926 Bodbini Sbnelz-Malalan Veliko kemično indust. podjetje v Bosni išče za svojo delavnico oddelek za kotle, sposobnega kotlorskesc mojstra temeljito Izvežbanega, ki zna izdelovat poleg tekočih popravil rezervarje', razn h koto^ tudi nove lonstrukcije razi čnih kotlov po načrtih - Isto oodiete rab! zučenega BUtosensheja uorllco •jamo za ia dela usnosobije n na' poš jejo svoje 'astnoročno pisane ponudbe < kratkim opisom svoie izobrazbe >n do -edanjega poslovanja na Publicitas d d., Zagreb, Gunduličeva 11 pod .Ki-mična Indusri a Naznanjamo lužno vest, da e nasa ljuba mamica sestra teta in sva kmja gospa Marija Kogoj trgovka Jm i0. oktobra ob 4. ur popoldne i>t iolgem mučnem trpljeniu previdena oiažih sv. vere mirno preminula. Pogreb se vrši danes v torek ob jo 3. opoldne iz hiše žalosti Flor-anska ulica št 13 t^azijivo giejte na razvoj Vaših otrok: Ne potrebujejo zdravil, da zrastejo močni, dovoljna so zdrava jedila in bogati elementi, kateri pos ešujejo razviiek, Nenavadno hranljiva, prebavljiva asimilirajoča in bogata vita- minima so naravna jediia, katera imajo v koncentrirani obliki hranilo1 del sladkobe, jajc, mleka in kakaoa nad vse se jih priporoča za izdržavanje otrok. Takoj po dojenju utrjuje vsakemu bolnemu organizmu, rekonvalescentu, ab bodi si kakor drugače slabemui neprecenlivi izvor obnavl aječe energije. Ena skodelica OVOMALTINE s svojo hranljivostjo je vredna kakor 12 skodelic juhe, 7 skodelic kakava ali 3 jajc ter pri tem še veliko lahkejše za prebavo. Ovomaltlne se dobi v vsakt apoteki in drogeriil po eeni: 100 gr 18-50 Din, 250 gr 36-25 Din, 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na ta list, od Dr. A. VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnih preparatov ZAGREB. Jurjevska ul. 37 j Velika izbira - najnižje cene! 1 Zimsko perilo, copate rokavice, sviterje, klobuke, dežne plašče. Cevl.e, čepice, kravate itd. nudi najugodneje splošnoznana tvrdka \ JAKOB LAH, Nar bor, samo Glavni trg 2. tldor oglašuje* Ia napreduje! Samo'oni'so pravi Penkala izdslki. ki so označeni s imenom ali ^tv^ojtj&mkv. ********** ******* ********** ***jMfc------------------------&'**** : ............ **** j SK**, ** li* ** * * * Ki |* 1 L* AJITOfl FOGSZZSRO fsmrinO Prevtl Pjitcšla Broš. Din 40"—. platno Din 56"— f , * i;* * * * $ * *i! ***