Leto LXV]
ŠL 182
LJubljana, torek ij. avgusta 1955
Cena Din L-
popoldne. Izvzemal nedelje ls praznike, — Inserati do SO petit * Đtn 1.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 mtt a Din 3.-, već ji inserati petit D*P 4... Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 35.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN DPRAVNIdTVO LJUBLJANA. K.naHjevb oUca Štev. 6
Telefon: 3122. 3123 3124. 3125 to 3226
Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 30. — NOVO MESTO, Ljubljanska e~, telefon' 9t 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ŠL 66 podružnica uprave: Kocenova unča 2. telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvor« 101
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
Mirovna ponudba Abesiuife
Abesinija
i p  11
Italiji del Ogadenske dežele, če dobi zato izhod na morje in posojilo — Italija se še ni izjavila
Pariz, 13. ^n-gusta *r* V abestoskem
vprašanju je nas-tad važen preokret, ki zopet daje nekaj nađe, da se bo poste* čilo najti način za mimo poravnavo spora med Italijo ki Abesinija. Kakor znano, si Anglija najboij prizadeva do* seči mirno poravnavo in je v to svr* ho izdelala že več predlogov, ki so se» daj predmet diplomatskih razgovorov med zainteresiranimi velesđaind. Naj* važnejši je vsekakor precfiog, ki gre za tem, da bi dobila Italija nekatere važ* ne koncesije, zlasti na gospodarskem področju, ki bi ji omogočile primerno ek spanzijo in povečanje njene koloni* alne posesti v vzhodni Afriki. Po dalj* Jem prigovarjanju se je Angliji posro čilo pridobiti za te svoje predloge tu» di abesinskega cesarja. V svoji izjavi, ki jo je podal včeraj, je abesinski cesar naglasi], da ne bi nikdar pristal na okrnite v abesinske samostojnosti, da pa prav tako nima prav rrikega interc« sa na tem, da bi škodoval rt ariji. Abe> sini j a želi mir z vsemi in Koče sode* lova ti z drugim narodi m državami na
vseh poljih, da bi pospešila svoj lastni gospodarski in kulturni napredek. Zato pa je Abesiniji neobhodno potreben rz hod na morje. Za to ceno je pripravljc na na dalekosežne koncesije. Ako do* hi finančno in gospodarsko podporo za pvoj napredek, je pripravljena odstopi« H del ogad«nske dežele. O tem pred* logu Ko dovora tudi na konferenci Anglije, Francije in Italije, ki se seta* ne te rini v Parizu. Osnova te konfeien» ce je pogodba iz leta 1906. ki jamči za neodvisnost Abestnije. Zato A besi ni* ja mirnega srca čaka na izid te konfe* renče vsak čas pripravljena braniti svo» jo neodvisnost tudi z orožjem, aico ostanejo vse miroljubne ponudbe za* man.
Ta izjava abesfnskega cesarja je na* pravila v Parizu in Londonu najboljši vtis, ter povečala upanje na mirno po* ravnavo. Odstop deda Ogandske dežele predstavlja po mnenju pariških m km* donskih diplomatskih krogov tako ve= liko koncesijo, kakor je ni biJo priča* kovati. Dežela je sedaj sicer dokaj za* puščena vendar pa bi se dala v par le* tih obdelati in spremeniti v rodovitno pokrajino, zlasti ker je prilika za od* voda van je in namakanje. Mnogo več preglavic pa povzroča koncesija, ki jo za to zahteva Abesinija, namreč izhod na morje in pristanišče. Tu nastaje vprašanje, kdo naj odstopi Abesiniji Inko. Ogadensko deželo b* dobila Ita* Hia, toda Italija nima nobene pripravne Inke. ki bi jo mogla odstopiti Abesini* ji. S samo souporabo ltike se abesdnski cesar po pariških informacijah ne bi zadovoljili. Kar s tiče zahtevanega po* soiila, bi se dala zadeva lažje urediti.
Kar se tiče Itadije, še ni znano, kak* sno stališče bo zavzeia glede abessn* ske ponudbe. Toda v londonskih kro* £jih opozarjajo na to, da je slične pred* loge stavil že svojecasno Eden, da pa jih je Mussolini odklonil. Malo je za* to verjetno, da bi iih sedaj sprejel, ko prihajajo od abesinskega cesarja. Zato smatrajo, da bo predvsem naloga kon* ference treh velesil v Parizu, da poišče najboljši izhod ter naide formulo, ki bi spravila v sklad zahteve Italije in Abesini ie in prepre" i oborožen spo* nad v Afriki. V nasprotju 8 stališčem Italiie na smatrata Francija in Anglija, da bodo sklepi te konference veljavni le. če bo na nje pristala tudi Abesum* ja.
Rim rezerviran
Pariz. 13 avgusta. \v. Zanimanje pomičnih krosov je osredotočeno na skoraj konferenco treh velesil o itahjansko-abe-sin?kem sporu. Angleški minister za zadeve Društva narodov Eden bo naibrze jutri prispel v Pariz. Z italijanske strani se bo razen barona Aloisija udeležil koference tudi novoimenovani italijanski poslanik v Parnu, Cerutti. ki pride v sredo tjakaj. Izjava va abesinske^a cesarja, da bi Abesinija večje posoiilo in pristanišče odstopila Galiji riel svojega ozemlja, je v Franciji dvignila upanje za mirno ureditev spora. Domnevajo, da te izjave ni podal brez namena neposredno pred začetkom oariške konferen ce
>L'Intransieeant< se boji. da se bo Italija ne bo zadovoljila s skrajno pustim ozemljem, ki ga je abesinski cesar predlagal v zameno za pristanišče in denar. Razen tega se pojavlja tudi vprašanje, katero pristan i-SSe naj bi dobila Abesini ja in kdo naj bi ga
odstopil, ker je jasno, da bi se Abesinija ne zadovoljila samo s tem, da bi smela souporabi Jati pristanišče druge države. Prav tako težko resiti bo tudi vprašanje posojila.
»Pariš Soirc je mnenja- da si je abesinski cesar prisvojil predlog, ki ga je svoje-časno predložil Mussoliniju angleški minister Eden. Zato ni Čudno, da so v Londonu sprejeli to njegovo izjavo za skoraj brezpo-
membno, ker Mussolini ne bo sprejel tega. kar je prej odklonil. Naloga konference treh je ostala torej neizpremenjena. v Parizu so dobili že vesti iz Rima, da so tamkaj ponudbe abesinskega ce>arja sprejeli z veliko rezervo in skoraj ni nobenega upanja, da bi se Italija zadovoljila z dodelitvijo ozemlja, nad katerim ne bi mogla izvajati niti politične niti vojaške kontrole.
AnglešKa politika
Naraščanje vpliva Italije v AfriKi in v Sredozemskem morju gre Angležem zelo na žlv<*~
Pariz, 13. avgusta, =r- Londonski do«* pisnik »Reko de Pariš a« poroča, da je odpor odločilnih angleških krogov pro* ti rtaMjanskemu napadu na Abesinijo rz dneva v dan večji Ne samo, da so se vsi italijanski poskusi za posojilo na angleških trgih ponesrečili in da je angleška vlada neposredno posredova* la v Ameriki in v Franciji, da bi pres prečila ugoditev italijanskim potrebam po denarju, je tudi mednarodni niiklov trust stavil takšne zahteve za dobavo nikla, da so se pogajanja razbila. Dalje je abesinska vlada oddala neki Švicar* sfci družbi, za katero je angleški kapi* tal, gradnjo ceste, ki naj bi vezala A d* dis Abebo s Sudanom, Ta cesta je ve* Hkega strategienega pomena, ker bi omogočila Abesiniji naglo preskrbo z orožjem m municijo ter dala možnost, da bi Anglija lahko posejala svoje čete za zaščHo jezera Tsana. Anglija pod* pira dalj« prizadevanje Grčije za re« stvracijo monarhije in nobenega dvo* ma na, da je bflo 70 letal, kri jih je neka
angleška družba nedavno dobavila Gr* [ čiji, namenjenih za to. da bi se zatrl ! morebitni odpor republikancev, proti ! zopetnemu ustoličenju kralja Jurija na j grški prestol. Z restavracijo monarhi* I je v Grčiji hoče Anglija zavreti nara* ščujoči vpliv Italije v Sredozemskem morju, obnem pa si zagotoviti neovi* ran dohod do Rdečega morja.
Kellogg p -rezi Italiji
Newyork. 13. avgusta. AA. V Saint Pa-ulu je g-cvoril brvši »iržavni tajnik za zunanje zadeve Franck K-ellogg. glavni pobudnik znanega Briandovegra K * VJ LoggVMffegft pakta o it^LijaBJ^o^beslnslterri sporu. Poudaril je, da Italijani nimajo niliaKega raa-
loga za vojno proti Aoesiniji. Države, ki so pcdpij&ale KeUoggov p-a4s4S, &o dolžne ta pakt spoštovali. Pogodba Je takega znaca ja, da se z njeno pomoć jo prav lan ko prepreci vojna v vzhodni Afriki. Potrebno je le. da države, ki so jo sklenile, vzajemno pri-čno izpolnjevati do1 ocene ser.V a je napram onim, Id jo na/merarvajo pre<kr*\t\
Preokret na Madžarskem ?
Razvoj mednarodne politike sili Madžarsko k pre-orientaciji — Na vidiku zbližanje z Malo antastto
Budimpešta, 13. avgusta, r. Madžarsko javnost ja začasna rešitev italijansko - abesinskega spor v Ženevi razočarala. Pričakovali so raizpad mirovne fronte in skalitev mednarodnega reda, ki si ju madžarski nacionalisti žele v mnenju, da bi potem lažje dosegli svoje cilje. Madžarski listi so sedaj omilili svoje navdušenje za vojno. Pred leti so na Madžarskem z radostjo sprejemali napovedi iz Rima, ki so govorile o odločilnih letih 1934 do 1936, ker so menili, da se Italija nH^ravija za akc<io v srednji Evropi. Sedaj spoznava Madžarska, da je odvisna od italijanske kolonijalne politike in polagoma se pripravljajo za revizijo oficielne politike, proti kateri ie bilo v madžarskih gospodarskih krogih vedno dosti ugovorov. Zato se za jesensko zasedanje madžarskega parlamenta pričakujejo velike debate, v katerih se bo pokazalo madžarsko razoča.ranje Vsi nasprotniki režima se že pripravljajo za to debato.
Bivši ministrski predsednik grof Štefan Bethlen je izjavil v listu »A Reggel« da je rešitev srednje-evropskih vprašanj in podunavskesra pakta odvisna od postopanja Rusije in Nemčije ter ne zgolj od politike Italije in Francije. Na
Madžarskem u videva jo, da se bo zbfr-žanje med Italijo in Jugoslavijo, ki je bilo uvedeno spomladi z znanimi izjavami italijanskega poslanika v Beogradu, nadaljevalo. Iz raznih zna«kov se more sklepati da bosta italijanska vlada in tisk napravila v tem pogledu primeren korak napram Jugoslaviji, koje novi režim je bil na Madžarskem pozdravljen s simpatijami Tako misli Madžarska najti pot do zbližanja z Malo antaoto, Kar se tiče Češkoslovaške, skušajo doseči poglobitev gospodarskih odnosajev, ker je imel zadnji gospodarski dogovor med obema državama za Madžarsko dobre posledice. Budimpeštanska vlada bo poizkušal ublažiti bedo v pokrajinah vzhodno od Tise z nadaljnim gospodarskim zb1iž?njem s Cehoslovaako. Razni znaki kažejo, da se Madžarska ne odreka več popolnoma sodelovanju pri podam a vskem paktu in da se skuša približati Mali antantL To je brez dvoma tudi posledica nevarnosti, ki bi jo prinesel povratek Habsburžanov sedanjemu režimu na Madžarskem. V jeseni se morejo pričakovati prvi koraiki za zbližanje Madžarske Mali antanti, ako ne Se ugodnrra preokreta madžarske politike.
Italijanski manevri
Velike vojaSke vaje na Brennerju — Pri manevrih lujejo tudi oddelki avstrijske vojske in Heimwehra
Dunaj, 13. avgusta =r* Ravnatelj za javno varnost na Tirolskem objavlja uradno: Prihodnje dni se prič no na italijanski meji ob Brennerju veliki ma* nevri italijanske vojske. Spričo tega se opozarjajo vsi turisti, da je prehod preko meje, zlasti pa vsako fotografi* ranje na meji v teh dneh najstrožje zabranjeno, ker imajo italijanske ob* mejne oblasti nalog postopati najstro* žje proti vsakomur, ki bi to prepoved kršil.
V zvezi z manevri italijanske vojske se zatrjuje v dunajskih krogih, da ima* jo ti manevri v neki meri demonstrati* ven značaj. Dokažejo naj, da Italija vojaško zaradi ekspedicije proti Abe*
sini ji v Evropi ni prav nič oslabljena ter da bi mogla v primeru potrebe po* staviti na severno mejo dovoljno Ste* vilo vojaštva
Značilne so tudi vesti, da bodo od teh manevrih sodelovali tudi oddelki avstrijske vojske, zlasti pa Heimwehra V to svrho je bilo zadnje dni transpor» tiranih v tirolske planine nad 6.000 mož, ki bodo pod vodstvom rtalijan« skih oficirjev sodelovali pri vojaških vajah. Uradno te vesti demantira jo, vendar pa se uporno vzdržujejo, češ da se hoče na ta način zasigurari so* . delovanje med avstrijsko m italijansko vojsko in enotno izvežbanje avstrijske vojske.
Na razvalinah zakonske
zvestobe
Kazenska razprava proti posestniku Jungeru z Rodnega vrha, ki je letos v maju zaklal svojo ljubico
Rodni vrh, ki leži ob vznožju Haloz, je prijazen kraj. Letos v maju pa je doživel krvavo tragedijo, ki je spravila na zatožno klop 371etriei;a posestnika Janeza Jungerja, ker je iz sovraštva in po zrelem prevdarku zakla svojo sosedo Lizo Hostnikovo. Obtoženi Junger se je dana dopoldne zagovarjal pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča.
Srečno družinsko življenje
Iz precej obširne obtožnice, ki jo jo zastopal šef državnega tožilstva v Mariboru g. dr. Zorjan. posnemamo nnslt l-nje žalostne okolsČine. ki so pripravile nekdaj pridnega in oglednega posestnika Jungerja. da je postal moriloo. Junger se je kmalu po končani vojni priženi] na Rodni vrh. Za svojo življensko družico si je izbral vdovo Mnrijo, ki je izgubila moža v svetovni vojni. Posestvo je bilo eicer majhno, toda z ženo sta ga obdelovala pridu i li rok. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, od katerih pa so trije umrli. Junger je živel v zelo dobrih odnosajih tudi I svojimi MSddi, zlasti pa s sosedom Hostnikom.
Preokret: prvi krst
Ko je leta 1^29 pobrala Hostnika nenadna smrt, je Junger pomagal pri delu in kakor že koli je bilo ubogi vdovi. To pa ni ostalo brez posedic. Osvojil si je popolnoma aoeedo Lizo in ljudje so pričeli govoriti marsikaj. Da so bile te govorice upravičene, je potrdil prvi krst v Hoetnikovi nisi. Vei so vedeli, da ni ooe Dizinemu otroku ni kdo drugi kakor Junger. To je dobro vedela tudi Junger jev a zatkonska žena, ki se je »aradi tega silno žalostila, vendar pa je potrpežljivo prenašala vso težo svojega zakonskega življenja. Razmerje med Junger jem m sosedo Lizo ee ni takso temahi ontedilo. Ko je iz njunega nedovoljenega ljubezenskega razmerja prišel na evet še drugi otrok, je pričelo Jungerjevo ženo silno skrbeti, kaj bo z nezvestim možem, ki je popolnoma sanemarjei njo in svoje poa^stvo in se sploh ni ver brigal za razna plačila. Žena Marija pa ni obupala in tudi ni izvajala nobenih noeledic. Kakor 1^ redko katero tako nedovoljeno ljubezensko razmerj,e je rmelo tudi Junger j evo s sosedo L!to žalosten konec. Po letih se je Junger naveličal tudi Li-ze. Nič ni v3*? zahajal k njej in rodi na svoja nezakonska otroka ni hotel prav nic skrboti. Za to je bila Liza primorana ifkati nasvetov ori sodišču v Ptnfn
Prokletstvo afimento v
Liza je tožila Jungerja za alimente in ptujsko sodišče ga je obsodilo, da mora plača*! aa vsakega otroka po SO
Din na mes<\\ Obljubil je sicer Lizi, toda svoje obljube ni držal Zato je l^iza ponovno tožila Jungerja in je naknadno zahtevala še 600 dinarjev za porodne stroške. Pri razpravi je nezakonski oče dveh otrok pod prisego izpovedal, »In se je Hostnikova odrekla stroškov za porod, ponovno pa je bil obsojen na plačilo zaostankov alimentov. Ker ni Junger Lizi nioesar plačal, so pri6di trkati na njegova vrata, sodni ekseku-torji. To je Jungerja tako razkačiln, >e je veV-krnt izjavil, tli 1x1 Hostni-kovo ubil. če ne bo prenehala tožariti.
Po ljubezni sovraštvo
Proti koncu letošnjega maja je Jun-per zopet dobil pismo od sodišča, ki pa jo silno pogrelo. V svoji duši je skoval poki vnski načrt in na mostu nekdanje ljubezni M je vselilo vanjo silno sovraštvo do Lrze. Sklenil je, da jo bo spravil s sveta. Bilo je v torek 28. maja, ko je v Jun^erjevi duši dozorel sklep. Tjiza je delala na polju in tam jo je opazil, ko so je opoldne vrnil domov. Poiskal je dolg kuhinjski nož, ga skril v žep in se podal na polje, kjer je Čakal na svojo žrtev. Ko se je Liza vračal n proti svojemu domu po občinski cesti, jo je napadel brez besed. V tr^nb ji je zasadil nož, Liza je omahnila in se
zgrudila na t In v mlako krvi. Mrtvo Je našla r*a eeeti njena se«tra. Veflt o njeni trapriČni <mirti pa je presuniVa vse domači ne.
Po groznem dejanju se je Junger podal domov, poklical svojo ženo in ji dal 40 Dnn rekoč: »Tu i mač za galico. Storil sem, kar sem mislil, in sedaj grem Ce ostanem živ, boste še kaj slifcari o meni. Zbogom!< Nato se je prarni^no preoblekel in »e podal na Ptuj, k^or se je sam javfl orožnikom
brušen je danes dopoldne s*opfl Junger obtožen hudega umora, pred mariborske sodnike. Za razpra7o \e bi?e v Mariboru precejšnje zanimar.J« rn so jn prišli poslušat tudi Jungerjevi domači. Na predsednikova vprašanja je Jnnger odgovarjal brez obotavljanja in je takoj v začetku priznal, da je kriv. Podrobno je nato opisal tragičen dogodek, ki ga spra vrl na zatožno klop.
Junger je bil obsojen na 15 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic Poteg tega mora plačati za pogrebne stroške 420 T>in. a materi ubite HostnScove pa 3000 Din odškodnine. Prav tako mora plačati za oba nezakonska otroka po 3OO0, za zakonska otroka pet po 1000 Din. Junger je sodbo »prejel.
P urić pri Lavalu
Pariz, 13. avgusta, AA. Predsednik ministrskega sveta in aunanji minister Pierre Laval je sprejel novega jugosloven-skega poslanika dr. Božidarja Putića.
Dr. Purić je pri ti priliki izročil ministrskemu predsedniku Lavalu prepise svojih pcverikrJc.
Najhitrejši vlak
Berlin, 13. avgusta. AA. Razen ie znanih prog Berhn-Hamburg in BerUn-Koto, kjer vozijo vlaki novega tipa in velike hitrosti, je od danes sJačen vlak v prometu tudi na progi Bertin- erankfurt. Ta vOak doseže hitrost 170 km na UTO. Doslej najhitrejši vlaki so potrebovali za to progo 6 lil pol do osem ur, iaed te*n ko bo novi v*ak voaii aaano pet ur.
v japonskem vojnem ministrstvu
Tokio, 13. avgusta AA Aktivni podpolkovnik Nonenanore je včeraj v vojnem
ministnetvTi s sabljo napadel načelnika s-plošTie-ga oddelka generala Nagato in ga nevarno ranil. V vojaških krogih mislijo, da je treba iskati razlage za napad na generala Nagatov osebnih razprtijah.nAeta lili zaradi najnovejših velikih premestitev, v vojski, ki eo bile posledice žedje, da ee prepreči vmešavanje častnikov v politiko V afero je zapletena tudi skupina mlaj&vh častnikov. Ni izključeno, da bo vojni mini-eter general Ha jasi aararii tega oedjofcega lorftrtonta otetoofA-
Avtobus na barko
London, 13. avgusta. AA. Reuter poroča iz Kadra: Tu se je pripetite, dokaj redka nesreča. Neki avtobus, poki pomnikov, je padel v prekop na neko barko, ki je *a*a prav tako polna petoikov m se je prevrnite.. Doslej vedo za 20 rartvHi.
Budimpešta, 18. anng-usta. w. Ker je sadnje dva dni po Madžarskem moćno deževalo, ao zaceli gospodarski krogi upati, da ae bo letošnja letina de popravila. Današnja žitna borza je bila že znatno pod vplivom boljših izgledov za letino. Razni spekutesi-ti s krmo, koruzo, ovsem in. drugimi podjskimi pridelki so začeli spet prodajati svoje za!ogre.
Izjemno stanje v Siamu
Singapore, 13. avgusta, n. Po vesteh iz Bangkoka so nastali v Siamu novi politični nemiri. Pred sodiščem je bilo te dni več političnih procesov zaradi protire±imske agitacije v vojski. Vlada je na podlagi varnostne uredbe, ki je bila izdana pred kratkim, proglasila po vsej državi izjemno stanje.
Sorzna poročila.
Inozemske borze Curin, 13. avgusta: Beograd 7.—, Pariz 20.236, London 15.17, Newyork 305.125, Bruselj 51.60, Milan 25.0875, Madnd 11.95, Amsterdam 206.675, Berlin 123.30. Dunaj 58.30, Praga 12.70, Varšava 57.75, Buka-, resta 2.50.
»
Suan 2
IS.
tov. 182
Ne zapirajte naših rudnikov!
atroteovnili združenj in
Ljt»DlC)ftr*a, 13. avgusta,
V zbornici za S90S se je vršila danes do. poldne konferenca našli gospodarskiii, m delavskih krogov gtede gospodarskih posledic nove utedtbv*; dobav premoga. Konference m me »deležih aaatopniki oblasti, zastapaidci nade premogovne industrije, dalje pveootcKvniki trgovinskih udruienj, obrtniških udruiecv^ predstavniki občin v rudarskih revirjih, zastopniki zbornice TOI a rnjnaatrom g. dr. Mohori-čem na čelu zffietopsnjđd. Delavske zbornice z g. Filipom UrataTkom na cehi, zastopniki Rudatnakega glavarstva z rudarskim glavarjem g. inrifc. Močnikom na čelu, dalje zastopnik TRD g. dr. Vrhanc, zastopniki drugih rudnikov in pa zastopni. ki železniške direkcije, g. inž. Fine.
O tvoril je konferenco v imenu Zbornice TOI in v imemi združenja trgovcev za srez Laško, vetetrgovec g. Elsbacher, ki je uvodoma pozdrava številne navzoče. Naglasil je, da je zbornica TOI sklicala konferenco, da sOcupno razpravljajo o grozeči katastrofi za primer, da se dobave
premoga železnici spet reducirajo. Vprašanja dobav se pri nas vedno rešujejo na kratko dobo, kar povzroča večne nemire in ogtraža v nj5n eksistenci ne samo delavstvo in premogovno industrijo, marveč ves gospodari*! živelj v dravski banovini. Kupna moć je pri nas že skoro popolnoma uničena. Današnja konferenca naj bo glasen memento vseh združinm sil, da opozarjajo rnarodajne čimteJje, ki odločajo o asom nase mdustrije ,na3ih socaaimm ptrčMfr.. &e£e& konferenci največji uspeti ±n v pričakovanju, da podpro zah. teve naših gospodarskm krogov tudi senatorji in poslanci, je podal besedo prvemu gteamernu referentu trgovcu v TrbovOjac ta porlpredseomku Trgovskega gremija ter danu občinske uprave v Troortjan g. Dtafcu Pavtoa.
O. P—Htt je v svojom obširnem poročilu uvodoma nagaaafl, da smatra za svojo dolžnost zahvaliti se zbornici TOI, ki je BfcBoafci darne&rjrjo konferenco s čimer nudi priliteo. da vse Intoresirane skupine prebi-valfltva stvarno rnzmotrrjo položaj, ki je nastal po aadnjlih sklepih ministerskega sveta giede znižanja dobav premoga iz našali rudnikov. Kako se je to pot postopa-to pri razdelitvi redukij na posamezna prodttkci$aka, področja? To moramo na svoje začudenje ugotoviti da je bilo v novem razporedu rudnikom v Sloveniji dodeljana dobava 32.320 ion mesečno, namesto <3osedanj&i 36.920 ton. S tem se je udeležba dravskih rudecukov na kritju celotne potrebe železnic na premogu znižala od 27.6% na 25-3%. Od skupnega znižanja dobav v višini 6.140 ton je torej padlo v breme slovenskih, rudnikov 4.600 ton ali celih 75^ redukcije, medtem ko bi pri enakomernem znižanju kontingenta na vse udeležene rudnike smelo pripasti na slovenske rudnike samo 27.6%. Vidimo torej, da se ni uporabilo "sto merilo za rudnike v drugih banovinah, marveč se je kar tri četrtine redukcije zvaTao bas na rudrrritke v dravski banovini.
Ce pogledamo vlogo, ki ao jo igrati naši rudniki v letih dobrih konjunktur napram onim, ki se jfcm vsiljuje danes in če mislimo nazaj na vsakokratne borbe, ko so se določale redukcije, kakor tudi na obetan Ja, da so te redakcije končno veAjavne, mora vsakomur pasti v oči, da je v sedmih letih končana dobav za nase rudnike znižana tako rekoč na polovico, to je znatno preko reduiccije konzuma premoga, na železnecah 4n da je največji del redukcij del v dobro premogovnikom v drugih banovinah, katerim so se dobavne količine oato povečate. Posebno se to vidi, ako padinerjamo dobave trboveljske pre-mogokopne družbe. Mesečni kontingent TPD, ki je znadel v tetbh 1920-30 de 75.000 ton, znaša sedaj samo se 29.000 ton. Zaradi ^stemaćicnega lsapostavljanja slovenske premogovne industrije je že samo TPD oškodovana za 288.000 ton žeiezniskih naročil letno kar pomeni toliko, da krize nezaposlenosti v trboveljskih rudnikih ne bi bflo, ter M se napram sedanjemu staležu delavstva moglo zaposliti znatno število novih detevmh moči. Delavstvo je prikrajšano za 4 do 5 milijonov Din letno na mezdah, položaj podjetij pa postaja nevadržen kar krajšanje naročH pomeni znižanje proiavodnje in s tem povečanje storjtvmfih stroškov. Favoriziranje rudnikov v Bosni to Stritfjl je že nekaj let oči-vidoo. Vprašamo se. s£ se zato reducira v dravski baa^ovkd kar naenkrat za 4600 ton, da se Jih podeli -udnikom v drinski
delavstva
in moravski banovini. Vprašamo se, a čim utemeljuje to razlaga generalna direkcija državnih železnic tak enostranski postopek. Redukcija dobav, ki so izvršene dosedaj, so izzvale močne potrese, so zarezale globoke brazde ne samo med neposredno prizadtttm poslovnim svetom v revirjih marveč so v svojih posledicah zavaJovale daleč naokrog m prizadele široke sloje prebivalstva. Vprašamo se tudi, kam naj vodi propadanje našega socialnega standarda. Mi se že danes gibljemo na skajni meri eksistenčne možnosti in če nočemo, da se v naših rudnikih prično odigravati dogodki kot so se že odigrali v nekaterih drugih rudnikih, potem moramo energično zahtevati da se tak način socialnega miniranja naših krajev preneha. S stanjem premogovnikov je ozko zvezan gospodarski položaj re samo rudarskih centrov, marveč cele banovine, zeleh bd tudi pojasnila, kaj je vzrok, da se dobavlja trikrat tciiko premoga slabše vrste v naše kraje, kakor pa ga more železnica uporabiti. AJi je že kdo p<reračxmal, koliko stane slabši premog dobavljen iz notranjosti    drŽave 6o naših
kurilnic postavljen na mesto uporabe? Naj se objektivno ugotovi, kdo je inte-resiran. na teh dobavah.
ODširnejsi referat g. Vinka Pavlina, iz katerega smo povzeli ramo najslavnejše, je bil sprejet z velikim odobravanjem. Sledil je referat tajnika Delavske zbornice g. Filipa Uratmka, ki je enako našteval vse krivice, ki se gode slovenskem rudarju. Po referatih je nastala živahna debata iz katere je izzvenela enotna volja, da se morajo preklicati redukcije dobav v rudnikih dravske banovine, če nočemo, da bodo nastopile katastrofalne gospodarske posledice splošnega socialnega značaja .
Resolucija
sprejeta na konferenci podpisanih gospodarskih organizacij in strokovnh združenj ter organizacij delavstva dne 13. avgusta 1935. v Zbornici za TOI v Ljubljani:
Konferenca je premotrila politiko razdelitve državnih dobav, ki se vodi zadnjih sedem let in je ugotovila, da se pri vsaki novi razdelitvi sistematično zapostavljajo rudniki v dravski banovini. V celoti jim je v tem razdobju zmanjšala dobava od 45.2% na 25.355 torej skoro za polovico po količini in za 5556 po cenah. Ta politika je imela že dosedaj porazen učinek ne samo na gospodarske prilike v prizadetih premogovnih revirjih, marveč občuti njene posledice celokupno gospodarstvo dravske banovine. Kljub temu, da se redukcije staleža delavstva kakor tudi zaposlitve preostalega delavstva tekom zadnjih let dosegle katastrofalne razmere, gre nova razdelitev v tej smeri zopet korak dalje in ogroža z redukcijami stotine delavstva v njihovi eksistenci ter grozi, da bo izvedba sprejetih sklepov povzročila ustavitev obratovanja treh velikih rudnikov, ter nadaljne redukcije v ostalih revirjih. Konferenca je ugotovila, da dočim se zmanjšujejo dobave iz dravske banovine, da se istočasno povečujejo dobavni kontingenti drugim revirjem. Konferenca obsoja najodločneje tak pristranski postopek in favoriziranje poedinih drugih rudnikov na škodo fdovenskih rudnikov. Konferenca ugotavlja, da se načela, 9 katerimi se skuša motivirati redukcijo naših dobav, ne izvajajo napram ostalim rudnikom in da se iz njih prevzema premog, ki je kvalitetno enak in celo slabejši od premogov, ki so bili iz naših krajev iz razloga neekono-mičnosti odklonjeni.
Konferenca protestira proti temu, da se hoće s pristranskim postopanjem oškodovati nase gospodarske interese in spraviti zopet stotine profesionalnih rudarjev, ki nimajo druge možnosti življenskega obstoja ob eksistenco in zahteva, da 9e sprejeti odlok pdvrže napodlagi ugotovitev in podatkov, vsebovanih v strokovnih poročilih, ki so bila podana na današnji konferenci in v katerih je stvarno prikazana krivična enosrra-nost nove razdelitve dobav, takojšnji reviziji in zdejstvuje od pomoč upoštevajoč pri tem naslednja načela:
1. Krajšanje kontingentov se sme izvršiti le za vse rudnike v državi v enaki meri in na enak način.
2. Ako se želi izločiti slabše vrste premoga, se mora to načelo izvajati pri vseh rudnikih v državi dosledno n enakomerno. V tem naj se izločeno količina dodeli drugim rudnikom istega bazena (n. pr. Kočevje, Velenje trboveljskim rudnikom).
3. Iz oddaljenih revirjev se ima dodeljevati direkcijam državnh železnic Ljubljana in Zagreb samo one vrste in v on ikoličini, ki so stvarno najnujnejše potrebne m ki se dajo racionalno uporabiti.
4. Ako je znižanje cen neobhodno potrebno za ura v not *-žanje železniških financ ga je treba izvesti tako. da bo vsem rudnikom
zmanjšana cena za enake odstotke in da bo onim, ki imajo višje cene, odvzeto veš kakor rudnikom z nup cenam, ne pa obratno, kakor ee je »godilo sedaj. Ta zahteva je ne samo pravična, temveč rodi logična.
5. fUmš/m smatra konferenca, da znižanje cen m pore veUeti m nazaj, temveč šele od dneve objave sklepe naprej.
Konleranam opozarja, da bi neupoštevanje prednjih našel lahko rodilo rodi skrajne nepovoljne poSbčne poalediee n zato smatra, de se ne sme dopustu, da bi živel narod v prepričanje« da ne valjajo ▼ naši slobodni državi za Tse enako pravice in enako dolžnosti.
Proti akiaiaitvi asčih rui.i.jko\. TVnrit občina Kofovje-okolica je z veo odločnostjo nastopila proti nameravani uJkinifcvi kočevskega rudnika. V nedeljo je sklicala sejo občinskega odbora, ki eo se je hoteli udeležiti tudi vod rudarji z družinskimi Alani, pa jih je župan naprosil, da so počakali zunaj. Zorani množici je pojasnil t-ežalc položaj Kočevja in okolice obč. odbornik g. Janko Šifrer, ki je tudi p recital na občinski seji soglasno sprejeto resolucijo, v kateri je podrobno obrazloženo stališče vsega prizadetega prebivalstva, da se kočevski rudnik pod nobenim pogojem ne sme utkmrti, ker bi pomenilo to za mesto in okolico pravo katastrofo. Včeraj dopoldne se je pa zglasila pri banu deputacija zastopnikov vseh rudarskih revirjev iz Slovenije, ki je razložila g. banu obupen položaj v rudarskih revirjih im ga naprosila naj zastavi ves svoj vpliv, da ne pride do redukcij dobav premoga, in tudi ne do ukinitve kočevskega in čaviomeljskega rudnika. Župana in poslanci i« prizadetih krajev so se priglasili v avdiJerico tudi pri Nj. Vis. knezu namestniku.
Smrt narodne žene
Ljubljana, 13. avgusta. Na Dolenjski cesti je umrla v nedeljo nagle smrti vdova po vpokojenem sodnem oficijalu gospa Klementina Voncina, stara 82 let. Pokojnica je bila soproga bivšega mestnega svetovalca in sodnega oficijala Valentina Voneine, ki je umrl leta 1928. Njen nrat je bil znam akademski slikar Ludvik Grilc, ki je umrl leta 19(20. Doma je bila iz Idrije. Bila je zelo dobrodušna, visoko izobražena in srcnodobra. Velika je bila njena domovinska ljubezen. Zlasti navdušeno je delovala za družbo sv. Cirila in Metoda, ki ji je bila do zadnjega vneta podpornica. Z rodbino pokojnega litijskega notarja Svetca so Jo vezale prijateljske vezi. Njena dobra prijateljica je bila tudi znana podpornica GMD Ljudmila Roolekava. ^SSovenski Narod« je bil vedno v njeni hiši. bfla je ena najstarejših naših naročnic .
Otrok ni imela. Ko sta postala njena nečaka siroti, ju je ona vzgojila in jima. pomagala do ekstetence. Rila je jima najboljša krušna mati. Kljub visoki stratosti je bfla še vedno čala in delavna. Pogreb bo danes ob 14.30 z Dolenjske ceste št. 14. Bodi ji lahka zemlja!
Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30 Danes ob i, 7. m 9. uri
TATARSKA KRI
Vstopnina v parter Din 3_50
Ne delajte razdora!
Ljubljana, IS. avgusta
Prejeli amo:
Zadnji cao je vstalo nekaj nezajdovoii-nežev iz vseh vrst dohodarstvenih u&Luž-beneev, ki so proti sedanjemu da-uštve-neraoi odboru. — Ni jim prav, ker je odbor po neštetih vlogah, naortdh, deputačicah in intervencijah pri merodajnih ćiniteljih iz-poBloval skrajšani delovni čas; da so se na predlog odbora zvišali me«ecnd prejemki onim na novo enreg^ini uelužbenoetm)-ki so pneijomaii komaj 500 Din mesečno, ne £00 Urin.
Neaa^lovoljnežean ne prida, da je odbor na zahtevo članstva zahteval proste roke od etzrani zvese ma<giistratnih organizacij, ker ta ni uvažavala raaporediktvene-ga predlaga poslanega zvezi z dne 1. junija 19as, štev. 27/36 kakor tudri v tabeli, da se dohodarstveni pazniki uvrste v skupino zvanionikov, kamor po svoji stroki tudi spadajo.
Ni jam všeč, da je odbor ukrenil potreb, no glede prevedb piti predsedniku mestne občine g. dr. Ravniharju, kakor tudi pri g. banu dr. Dinku Poen. Na obeti mestih je deputacija Iz odbora dobita, zagotovilo, om bodo dohodaeratrem uslužbenci najmanje tako prevedeni, kakor v Zagrebu in Beogradu.
Ne vemo, v čigavo korist je, da desa-dente m nekaj izključenih članov« ki eo se
pregrešili   proti ohe&otfečkn praivilom, potdgrira nin eevan ineett M jft kih v mestni
kortetejse hi bOo, ce U s to* de se odjpranrtyo de M ee dosedanje lejsirtsts katere so v zaoeojs aed eno leto-. kSfcor pa, da pod-
bor uoalem im elane, da ne nasedejo
iELRIfl KINO MATICA Tel. 21-34 TV. 21-
še danes ob 4, T* ±n ^4
Brlrita Beta Wmj Prrtsoh
rNA OTOKU
Paramootov žurnal
Novo športno letalo v Ljubljani
Ljubljana, 13.a>vgusta.
Včeraj okrog 14. je prietak) na ljubljanskem letališču novo letalo predsednika ljubljanskega Aerokluba in in-dustrijca g. Rada Hribarja, ki je priletel z njim iz Londona.
Novo letalo, ki je znamke Comper-Swift in je opremljeno z motorjem Po-bvoj, ki razvija 80 HP, je menda najmanjše v Jugoslaviji, eaj znaša razpe-tnina njegovih kril komaj 7 metrov, dolgo pa je samo 4.6 m, a visoko 175 m. Jo eno-sedežnik in izrazito sportsko letalo. Čeprav je tako majhno, je pa sposobno za daljše polete, saj znaša njegov akcijski radij 1200 km in |a lahko v zraku v nepretrganem poletu okrog 6 ur. Letalo je leseno, konstruirano je pa tako izvrstno, da le lahko dvigne do višine 6.500 m, a brzine doseže na uro povprečno 200 km, maksimalno pa 340.
G. Rado Hribar so je v nedeljo opoldne dvignil z letališča Limpne v Angliji, preletel nato Canal la Manch-e in po predpisih dvakrat obkrožil Francosko letališče Inglevreret, kar je znak, da je preletel morsko ožino med Anglijo in Francijo. Iz Ingle\verta je poletel nad Ostende. odtod v Bruselj, iz Bruslja pa v K61n, kjer je pristal. Tam so pregledali tudi listine in jih v idi rali, nato pa je nadaljeval polet nad krasno Rhein-sko dolino in dalje iz Mainza do Frankfurta. V Frankfurtu je prenočil, v ponedeljek oh 8. ^e je pa zopet dvignil v zra'-ne višave in poletel v približno 400 km oddaljeni Miinchen. kjer je pristal že čez dve uri in uredil vse formalnosti za nadaljni polet. Ob tri četr na 12. je startni iz Miinchna mimo rhiernsee-a rja Sarzburg. kjer pn je moral zaradi bH-žnejga pogorja znatno vi<w>ko, de mn je vi Šinom eter kazal 4700 m. Preletel jje Visoke Ture in so držal Dravske doline ter preko Ljubelja prispel nad Ljubljano, kjer je ob 14. srečno prietaJ.
Iz Celja
_c Nagradno streljanje za vee strelske
dnaftkie v celjskem sreau priredi Streleka družina v Celju v četrtek 15. tjm. 6b 9. Celjn. Določendh je 10 naigrad..
—c Obiranje hmetja v Savinjski doHni 6e prične ta teden. Letos je hmelj odlične kakovosti. V Celju eo ee te pojavi** prri han efljeki trgovci.
—c Na občnem zboru Slovenskega obrtnega društva v Celju, ki je bfl pred dnevi v Obrtnem domu, je DJk> iz poročal fnnikcrijjoinarjev razvidno, da duu*tro lepo napreduje, ćilan^tvo je v pretekli poslovni dobi naraslo od 90 na 133. Letos nI bilo vofttev novega odoora.
—c Tragična ne*reča. pred tednom ae je ponesreči 1 53 lotiti posestnik Franc Ribič is okolice Šmarja pri Jelšah. Ko je bil zaposlen pri slamnoresmici, je nenadne odletel od sla moreznace kos "železa, priletel RfbJču na trebuh in ga močno poškodoval. Risbica eo prepeljali v c^ljsrtco bolntoo, Pri-dnržifla ee je pljučnica fn Rnoič je v ne-detfo ob 17.JO umrl.
—e Ponesrečeni Franc Naroglav podlegel poškodbam. V soboto smo poročali, de eta 43 letni oibraitorvodje Fran Najo-&)anr m Straže pri Ro&ratcu ki K letni dijak KmLl Martun iz Retja pri Trbovljah trčila v petek popoldne na železnj^kem prelazu med Rogatcem in Krapmo z motornimi kolesom v vlak in se težko poškodovala. Naroglav, ki me je pri karambolu počrfla lobanja in je dobil t»di teftafc pretres možganov, je v nedeljo ob 17.50 v cerjefcl bolnici podlegel poSkodbam.
[mm2 Zv©*«* kino Ideal Danes ob 4. 7 in 9^4 uri GEORG ALEKSANDER ELSE ELSTER v komedija NIČ BREZ LJUBEZNI Vstopnina  4.50,  6.50 in   10 Dol
fie/esttvca
Dmnes;  Torek,   13.   ■rr^usta  ka*, »ličan Hipoift in Kaarj.
Kino Matica:   Na otoku
Kino Ideal: Nič bre» Ijobezn!
Kino Dvor; Tatarska kri
Kino Šiška: Sestra Angelika
Danes: L>. ftccoii. Teševa oaata o, ttu-čerar, Cokovika cesta 63 Garrua, Moste — Ztto&a cesta
Iz Maribora
—Občinski u>laibenci it severnega dela dravske banovine so imeli v nedeljo ]k>i>ol-dne v mariborski mestni posvetovalnici >voli rborov&nje. Otvoril in vodil je »borov«nje predsednik Društva občinskih uslu/h* nev za severni del dravske banovine g. Alolrij Krajne iz Slovenjfirad^a ter pozdravil d*»lrt-gale, ki so prišli iz vseh srezov društvenega območja. Na zborovanju šjo razpravljali o gmotnem položaju občinskih uslužbencev m so ostro kritizirah postopanje banske uprave. Izvoljena je bila uprava * poobla>t iloin. da intervenira radi noveliranje ab&inske uredbe o prevedbi občinskih ut!ulbence\ n i odgovarjajoči položaj. Zborovanje >ta pri>r cuo pozdravila v imenu mar i Korake niestn-občine magistratni direktor Rodošek kot tu s*opnik maril)or-kih mestnfii uslužbeneev pa g. Matija Trstenjak.
—Štedite i vodoj Občinstvo se mprota, da do vključno četrtka ne ]H>raMja v<Mle /a škropljenje vrtov in napadov, to pa rudi pravila vodovodnih črpalk
—Nit ni varnega. Na razstavišču so odmrli iz drugega nadstropja razstavljalki Ani <shi-hec dve najnovejši prevleki za odeoe.
--Diplomirala je na ljubljanskem kouserva toriju gdč Kranja Ornikova iz MaribOfa. Iskreno častitamo-
— >Sin«:... 37 letni poauilnIHil .sin Frauc iz Sniartna je očeta in mačeho tako prsta pel. da sta oba zadobila po glavi težke poškodbe in ranirve. Zdravita se v bolnišnici.
ŠAH
Nacifonalni turnir
I jihUijaim !£. av^iutria Od prekisi^enah paraj vil, koia eo ee pn nadailjevnaiju konoai« tele: Jonke je iz^u-bdl protU Hrenai, NiJcolič je pr*ama^aJ maj Preka. Vfee oetaJe nartirje eo bile rauk ki sicer B. fittvič — H*>ka G^j-ovfcuk — Ga rev, Preiniaik — M. Vtttmnr, C VMiner — Subarlć, M&rek — L^onger, HerOtutm _ ftorli. i\«rtđOa ina. Prek — Gahrovdek je bfla rumde.
I>aneB ee je pcračeio VILI. boia. Pred pri-oetkosn ata se Hanbatin in s«u-li »edhjiUa aa remoB v prekiAJeni partiji n pr^^oij^ivia koia.   Do zaikljttCtka r>»ia.kc-i>» je bdfta  k* »a čflena flesno ona. pajtioa.   Sanbarič >* puru zjU Marefce, ki je encjet&vno podariD futuru. V oetarift pertrjah ima M. v*rkm«r nasproti B. Saviou prostega kmeta, ki zna <nQo-CSti parrCrJo.   Meneeno je »tanje v pertajah iai.  l>rek — Predmfalk, Qroč»rsJrt — j<«i ke. Maovejev — C VTIdmar. Aorti — H. tfc-rić.  Čajev bndje proli NHioliću, Be.
rič kot cm i botie proti I^oogerju,, ki ima kvaJorteCo —il^oul pa je v alaibei  ; <^.. cijji  neaproti  Henbaftinoi.   Partija  Hren — Geibrovdeik je Mia prekeU^ia aa popoJdne Sa6ka in SSmoak eta prosta.
atajnje po VB1. koJo: ekitrpana: M. vini-mar 5 m pol (lk SJieka 4 in poi, PremtaLk 4 (U, tadL Prek in Gotorovsek 1 in p<-l (t>, Oarev 3 C2), NSkoiić i (1), Hren, Jonke B. Sa^kS J QX Greucejreki 1 O). _ B aktip na: Slkodeb 5 in poi. Ma<tve>w 4 m poi tl>. HerbaCm 4 <1X B. Savo^ S ta poi (S), Sorti 3 in poi OX Berk^ C Vkitmar t a>. Igamjam i CSL SubckrkS. Mao^fe 2 Urtt\
1 cu.
Težka nesreča
Ljubljana, ia. avgusta.
Na Dolgem mostu na Viču se je davi okrog 9.16 pripetila nenavadna nesreća. Na zapravlučku sta ae peljala v meeto posestnik Janez Železa n k in njegova 15 letna hčerka Pavla iz Stranske vasi pri Dobravi nad Ljubljano. Ko sta privozila na l>oigi moM, sta se morala umakniti drugemu vozu. pri tem pa je konj z ojem butnil ▼ ograjo. Trhla ograja se je hipoma vdala in zlomila. Konj je sieer skočil v stran, toda bik) je že prepo kdo. Zaradi nenadnega sunka je zgrniel za pravi ji ček približno tri metre gk>t>oko v Mali graben, voz je pa potegnil za seboj tudi konja, ki je treščil na Železnikovo hčerko.
0 nesreči ao bih telelonjcoo obveifceni reševalci iz Ljubljane. Dočim ae staremu deležniku na nač zgodilo, je hčerka obleia-ha. s težkimi notranjimi poškodbami, zlomi k> ji je pa tudi več reber. Konj sd je menda tudi zlomil hrbtenico, ker ni mogel več vstati in je kar obležal v vodi, zapravljičoK je pa vee razbrt in polomljen. Pavlo fcelez-rjikovo so reševalci prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da so njene poškodbe zelo resne.
Konja so pustih kar v vodi. ker ga bodo itak morali ustreliti in oddati mesarju.
Kupuj domače blago!
—^
PRODAM
Najmanj« zaeaefc 8 Dtn
Beseda 50 par, davek 8.- Dtn
Lahka letna oblačila bourett, kaša eport Mače, Dater, perilo itd, t lepi jotari zeio poceni naprodaj pri Preskerju. Ljubljana, Sv. Petra cesta 14»
ENTBL — AŽUR — PLISE izvrši ekspres MATEK &  MI KES. Ljubljana (poteg hotela Štrukelj)
Spalnica šperana (*mrta€dja pt*m javor) prodaim aa 8200 Dto s peHho in ogledalom, Bd-teac, Gosposka ni. io. 2449
Mize In rtoh ae prodajo. Ko
DuJvoreka  40.. 9447
Makulaturu! papir
proda oprava »Slovenskega Naroda*4, Ljubljana, Rnafljeva ulica štev. s
Prvo splošno prevomniitvo b tovornimi avtomobili
Draga Guštin
Ljubljana, Kapiteljska ulica 3, telefon 26-00
prevzame prevoze tudi za Italijo in obratno, sa Sušak pa vsak torek ali sreda Za selitve specialni zaprt pohištveni avto.
Državnim nameščencem m vpokojencem nudim plačilne ugodnosti.
V svoji miađl BHjeujaki borbi nam je dne 12. avgusta, previđena s rvetotajatvi, prani i note nada alata hčerka, sestra, nečakinja, gospodJcna
TATJANA O^ltl^
gojenka državnega konservatorija v Ljubljani.
K večnemu pokoju jo spremimo dne 14. L m. ob poi M. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnic« k Sv. Križu.
Prosimo tihega, sožalja.
V UUBUANI, dne 13. avgusta 1&35,
Dr. Frane in Josipins Ogrin,
Miran hi Ksenija, brat In Rodbini Ivana Ogrina hi
Birtica.
Stcv.
Torek,       avgusta 1935
OLaau 3
DNEVNE VESTI
— Vprašanje senacije našega hotelirstva. ^Ta lotosu jem kongresu hotelirskega Saveza je bila op&tavosna zahteva o ee nac^i našega hoteitrstrra fcn ustanovit ri
hceiir&kega kreddtnesa zavoda, rudi na ne-iavni kooifereoci r trgovskem ministrstvu se je govorilo o tem in sklenjeno je bilo sklicati novo interno konferenco, do katere pa ni prtilo. Naši hotelirje pr*-okujejo. da bodo nore gospodarske uredbe, ki jih je napovedala vlada, upoštevale tudi to vprašanje.
— 45,000.000 za nove cerkv«. V Zagreba nameravajo izgraditi osem novih cerkva in gradbena stroški bodo saaaaH okrog 45.000.000 Dun. Najprej sa&raKle kapelice, počnejo, ko se bo naibraJo dovolj denarja, pa cerkve. V Zagrebu se namreč ustanovi osem novih žujpnijj in vsaka dobi svojo cerkev. Tako Je rečeno v proglasu nadškofa koa*rjutorja dr. Stepmca.
SAMO 23 PARA ZA KG so Pefcatete v novih paketih drač je od blaga, Id ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno in higije-nično je, če kupujete makarone, »pagete in jušne zakuhe v paketih. Pazite na napis »PEKATETE«.
— Proti  izpremembi smeri mednarodne
ceste. Prebivalci vausi Palic Hajdukovo, Kraljev brijeg in Masarvkovo so poslala ministrstva javnih dei obesežno spomenico v zadevi gradnje mednarodne ce&te, ki bo vctdila. od maKiža/nsike ceste preko Suboti* e v Boosrrajd. Na del« so že veleposestniki, ki hi radi iapremenili smer med" naro-Jne ceste* da bi &la p peko njiibovth
vek-pose-stev, no pa db žele/aruićki proga Ho.loš—if-'uKottica- Po&ro6ilo ee jiim je že sairnteresirati za ta svoj predlog mmietr-etvo javnih del.
— Zlato iz Mure. POBe&tniik ra G$ur-KJevoa Sanlnr Braun je do(bil od rudarske oMaiFiti v Ziurrenu koncesijo za teptranje nlato na Muri od Ljurtomera preko Medji-mfurja do Barca. V aadnjUh 14 dneh je do-oil Brani n na prnimitivern nafchi 1 fcg zla/ta in ga. -.'z^mčvj. poKlrnžnicd Narodne banice ▼
Zagrebu. Za pridobivanje alata te More se baje že zanianjajo češkoslovaški in flran-
coski finančniki.
Ćevapčići ražnjići, župska ružica,
v vinarni KAJFEZ (nebotičnik).
* Krajevni šolski odbor Gradišče, srea Maribor — levi breg razpisuje v skrajšanem roku pismeno afer talno Licitacijo za oddajo gradbenih del nove narodne sole v Gradišču. Pismene ponudbe za vsa aLi posamezna dela, ki se naj glase v obliki popusta v odstotkih, je naaioviti na krajevni šolski odbor v Gradišču, obema Selnica ob Dravi, a vložiti pri sreakem načelstvu Maribor 1, br. prosvetni oddelek najkasneje do 31. avgusta. Načrt zgradbe m proračunski detajli so na razpolago P"™ sreskem na-čelsrvu Maribor i. br. v H. nadstropju soba št. 53 dnevno od 10. do 12. ure. Podrobni razpis je v Službenem lwtu kr. banske uprave dravske banovine št. 65 z dne 14. 8. 1935.
—Postelje na Polževem so suhe., v soboto je celo radio ponesel v širni svet vest, da je med neurjem voda vdrla v dom na Polževem, kjer naj bi bila zmočila vse postelje m tekla iz prvega nadstropja kar po stop-nicah. Iz tega bi nepoučeni ljudie lahko Rk le pali. da je dom na Polževem tako slabo »grajen in da ima na mestu strehe ribniško irajtoc. Oči, ki so gledale iz Višnje gore to strašno povodenj na Polževem so bile pa tako velike, da so videle vse premočene postelje tam, kjer je slučajno padlo nekaj kapelj dežja v j^obe skozi odprta okna. ki Jih niso utegnili zapreti, ker je neurje tako nenadoma prihrumelo. Postelje seveda dež ni dosegel oobene tako, da so vse ostale suhe in tudi po stopnicah voda ni tekla. Dom je tako solidno zgrajen, da se mu ni treba bati nobenega neurja.
_ Vreme. Vremenska   napoved pravi,
da bo porast oblačnosti, možnost neviht. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Skoplju 32, v Zagrebu m Splitu 31, v Beogradu in Sarajevu 29, v Ljubljani 2S.6. v Mariboru 25. Davi je Kazal barometer v Izubijani 756.2, temperatura je znašala 14.4. zena
Ogenj v črni vasi.   Včeraj okrog 13. je
v Crni vasi iz.brU'hnM ogenj v dvojnean kozolcu posestnika Jožeta Lenaršiča. Ker je
bdi kozolec poln krme je bil takoj ves v plamenih. Upravitelj šole na Barju je telefon icno pozval na pomoč poklicne gasilce ki so se naglo odpeljali v črno vas ter začeli gasiti. Kozolca sicer niso mogli re-šfeti hi je pogorel do tal pač pa so prepre" čiri, da Žrtev ognja ni postaj tod* hlev, na katerem ee je že hna vnela streha, Lenarite ima precej občutno škodo, k areči je bM pa zavarovan za 50.000 Din, tako da bo škoda najbrž krita,
— Razpisana služba banovinakega cestarja. Kr. banske uprava dravske banovine raznieuje na osnovi { 3 ■akPMi o ban. &ki upravi v območju are&kega cestnega odbora v Ptuju službeno mesto banom-skoga. cestarja in sicer: na banovdnetki cesti I./22 Rogatec - Majš.perk -Ptuj-Sv. Bol-fen ik -Senarsk a-Ivanjci jGot. Radgona on km 19.500 do km 25.000.Prosilci za to me eto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o uslužbenin razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih hn ne «nejo biti mlajša od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane prošnje je vložiti najkasneje do 81. t. m. pri sreekem cestnem odboru v Ptuju.
— Ocenjevalna avtomobilska vožnja. Avtoklub kraljevine Jugoslavije .sekcija Zagreb priredi 5. in 6. septemnra ocen je valno vožnjo športnih in turističnih avtomobilov v dveh etapah. Prva etapa je Zagreb, Samobor, Brežice, Konstanjevica, Novo mesto, Ljubljana, Planina .rtakek, Clrkrnca, Grahovo, Bloške police, Lož, Podgora, Prezid, Parg (Jlerovo. Mrzla vodica, Jelenje, Meja, Križišče—-Crikvenica — 320 km, druga etapa pa Crikvenica — Novi, Sen j, Vratnik — sedlo, Suta Lotva, Jezerane,  Velike Kapele, Generalski atol,
Jastrebarssko—Zagreb _ 208  km. Namen
tekme je, da se vozači in ^erijjalci avtomobili preizkusijo pri težjem terenu pod strogimi pogoji vožnje. Avtomobilski dirkači ne morejo sodelovati. Prijave sprejema tajništvo zagrebške »ekcije Avtokluba do 31. t. m.
— Staro modernizirano in renovirano zdravilišče v Kamniku (park) je zopet otvorjono: tople kadne kopeli m plavalni basen z vodno droo in dru gnan i atrakcij a-ml Verled dvojne cirkulacije vode ima plavalni basen stalno temperaturo 22 do 250 Celzija.
— Samomor bogate Zagrebčanke. V nedeljo zvečer se je zastrupila v Zagrebu s plinom soproga solastnika steklarne Braca Gtosb Heda Grose. V smrt jo je pognala najbrž težka živčna bolezen. Poleg moža zapušča 10 letno hčerkico Zdenko.
— Zločin umobolnega kmeta. v nedeljo zve»čer je umobolni kmet Jurij Cukelj v hipni duševni zmedeneeti zabodel v prsi svojega tasta Pranja B Igorja, potem sd je pa prerezal žile na vratu.Oba so prepeljala v bolnico, kjer se borita s ©mrtjo.
— žrtev Save. V Savi v Krškem je j tona v soboto trgovski pomočnik Jožef Poljšak, star 20 let.
— Avtoprevoz-nik Bajt ni umrl. V četrtek si je nekdo dovolil zlobno mistifi-kacdjo, ko je nam telefomčno .sporočil, da je znani avtoprezovnik Janez Bajt, ki je stalno prevažal potnike med liri jo in Ljubljano umrl. V resnici je pa Bajt nekje v južni Italiji konfiniran.
♦ Na velesiijem v Leipzig, v Prago In na Dunaj ter na Železniško razstavo v Nurnberg odpelje izletniški avtobu6 iz Ljubljane 26. t. m. ob 6. zjutraj preko Fdkorena, Salzburga in Munchena. Cena za osebo 3.3S5.— Din. t. j. vožnja, prehrana, prenočišče, ogled mest. vodniki, napitnine, takse, postrežba in zavarovanje. Za nabavo potnega lista ni potrebno prei ložiti potrdila o plačamih davki-h. Prijave z naplačilom do 20. t. m. pri »Putniku« v Ljubljani.
Iz Ljubljjane
—lj Delo v Ljubljanici nemoteno nadaljujejo. Zaradi sobotnega naliva nd bilo posegnega zastoja. Vodo, ki jih je ovirala pri betoniranju dna, so zajezili. Dno je zbe. tonirano do šentjakobskega mostu. Betoniranje napreduje hitreje kakor izvažanje materijala, zato bodo morali najbrž nekaj časa počakati z nadaljnim betoniranjem, dokler ne bo struga poglobljena. Zdaj bo še najbrž trajalo nekaj časa poietno vreme ter bo struga zbe t on i ran a do ustja Gradiščice, preden nastopi jesensko deževje. Ko bodo postavili zapornico na špici, jim tudi voda ne bo mogla več lako lahko škodovati.
—Ij Narodni poslanec dr Bike Fix je bsi
včeraj popoldne na Galjovici, jf* na Barja, kjer ai je ogledal po sobotnem neurja povzročeno škodo. G. poslanec je vidni, da so bili Barjani, ki ao večinoma iatfc. sami —» žl, res hudo prizadeti in obljubil, da as bo topio navzel zanje v Narodni altupaan.
—U Mestni vojaški urad na vem trgu štev. 7 |. bo v petek, te to.  16.  ia 17.  avgusta  t_L radi prostorov zaprt.
Iz Kamnika
Kansert >Lire<. — V soboto je prire-diio pevsko društvo »Lica« koncert t so-kolaki tek>vadn«i. Nastopa j« moJki sbor, nieaani zbor in pa mešani zbor zdnden aaa-lenakjm orkestrom, pri katerem je nastopilo 56 oseb. Na žaloat je bila dvorana akoro preana. Ce bi postavili poslušalce na oder irn pevce ter orkester v dvorano, bi bUo po* alednjifc gotovo ved Se tisti, ki «0 prišli po-sktšat ta nadeve uspehi koncert, niso bili domačini. Mi KammiŽani se prav nadi im s ponosom potrtkamo na junaike prsi iti se pobahamo. da imamo prvo elovertfco pevsko društvo. Da bi p« znali eaoili ogromno deK> in trud, ki ge zahteva tak koncert in da bi društvo z obilnim posetom moralno ki materijalno podprti, — o tega pa že ne. Ce bo pa prišel kak cirkus, ali vrtiljak k nam, bo pa mesto kakor ianrmrlo, kajti -wse bo hitelo rja.
— Naši nogometaši so pošteno »kupili. _
SK Ilirija h Ljubljane je v nedeljo odigral nogometno tekmo z našim klubom. Bila je to nefcaka revanžna tekma za poraz, ki ga je Ilirija pred kraticam doživela pri na«. Tokrat «0 nam pa Hirijeni poslali svoje kom-pjotno prvo mož*vo, ki je imelo nalogo, da nam našo samozavest rzbije iz glave. To evojo nalogo so DjubljanPani tudi res izpolnili. Nič manj ko* desetkrat je kamniški vratar Xakwtm> gledal za žogo, ki je tienila v mreži. §ele pri tej oicirog-li Številki se je jeea nasprotni'kov polevrla. Nig nf korisHlo naprezanje naših marljivih faTrtov, da dosežejo vsaj ča^en ?ol, kajti še tega jim neizprosni maščevalci niso privoščili. Mojjoče se dogodi, da e»e v kratikeTn snidejo z našimi fanti, ko bodo boljše volje iri taikrat. .. no, to bomo še videli.
— Obrtno rasstavs je obiskalo do eedaj ee nad 1500 oseb. Sklenjeno je bilo že tudi precej kupčij, kajti Sele zdaj rra razstavi vidijo, kaj vse zmorejo pridne roke in ustvarjajoči duh naših zavednih obrtnikov. Smo pač v času, leo je treba bolj, ko kdaj zainteresirati narfO javnost za svoje domače delo in ji pokazati, da ji nudi domača obrt isto in še bo!iš<\ ka'kor pa tuj'a.
— Turisti se pritožujejo nad draginjo v Kamniški P»i^r;ri. In to povsem upravičeno, saj je daneis hotel v Bistrici zvezan 2 oholim svetom s krasno avtomobilsko c**sto ter je prav lahko dostopen. Turisti ne morejo doumeti, da se kljub temu živi na Kamniškem sedla ceneje kot v Bistrici. — V Bistrici, kamor pripeljejo vino z vozom, pijeŽ ie»fo po Din. 18. _ prav M ko, kot v Ifubljanski kavarni, na Kamniškem sedlu, v visini 1000 m, kamoc ga marajo znositi nosač-", pa piješ isto vino po Din. 14. — liter., Pri jestvlnah je razlika ista. SPD bi tu pač lahiko napravilo red.
— Notica pod rubriko »Tz Kamnika« o rtospodarstvu Meščanske korporacije v Kamniku, ki je bila z naslovom »Tako se gospodari« natisnjena v št: 177 »Slovenskega Naroda« z dne 7. avgusta 1935., nc sloni na resničnih in točnih podatkih«.
Odbor.
Sokolsko društvo Ljubljana Šiška priredi v četrtek 15. t. m. celodnevni društveni izlet v Iski Vintgar. Deca, naraSčaj in članstvo ima zbirališče ob 5.45 pred sokoLakim. domom. Na izlet vabimi rudi starše ter ostalo članstvo, da skupcio z mladino preživi par prijetnih uric v prelepem kotičkom pod Krimom, Starši naj se prijavijo najkasneje do srede 14. t m. v društveni pisarni ter vplačajo za vožnjo z avtobusom Dan 8.—. Odhod ob 13 izpred sokolskega. doma. — Uprava.
— Sokotska četa v Stari cerkvi pri Kočevju priredi na praznik dne 15. t. m. svoj javni telovadni nastop. Ker se bori ta četa z velikimi zaprekami in da bi bil njen nastop čim lepšd, pozivamo ljubljanska m sosedna društva da s svojo prisotnostjo in sodelovanjem pripomorejo do zadovoljivega uspeha. Zdravo! župna uprava,
Poči
tiski dom in kopališče na Rakitni
»tanju ]e dom ie dograjen — zgradili po vseh praviHli
so
LJubljana,  13. avgusta.
Rakitna Je postala popularna zadnja sata, odkar je zgradil Higijenski zavod na nji portstiilfllri dom, ki je tako lep, da ga rtnmaflarrt v splošnem im 3 nuje jo bolnica. Sicer ao ae pa Rakitmake planote, čeprav Je blizu Ldubljase, izogibali zJetniki, še bolj pa letoviđčarji, kakor se pač Notranjske. Kdove zakaj. Najbrž je premalo propagande za Notranjsko, ki je zelo potre-bna za vae naše pokrajinlce, kjer nima tujski promet primerne osnove že od prejšnjih let kakor na Grorenjskem. Glede na. ravnan lepot Notranjska ui '4rrikrajšana; naravni pogoji ao dani za razvoj 7xiaj tako važne panoge gospodarsttva, le tovi-šfearstva in izletništva. Največja težkoča ae zdi v tem, da na Notranjskem ni vode, ker je krasni »vet Toda tudi na Dolenjskem je kraški teren, pa &o vendar začeli polagati velikopotezno temelje za razvoj tujskega prometa. Kaj se lahko naredi, tudi na Notranjskem, lepo dokazuje dslo Higijenskeg-a. zavoda, ki zdaj p radi drugo (še večje od prvega) poslopje, pocitnislci dom m mladino jx\ ki je bas dogridik) tepo kopališče.
Ko so zaceli graditi dom, crmo poročati o gradnji ter opisali kak Sen bo, zidaj M ga pa izletniki lahko že ogledajo, v surovem stanju je že dograjen. V soboto to postavili tesarji okrašeno smreko na ostrešje, ta teden bo pa stavba že pokrita.
Poslopje je leseno, docim je stari dom zidan m kamenjem. Barva lesa se bo se bolj prilegala okolici kakor kamnit zid. Že zdaj sprevidas, da bo novi dom v okras vsemu kraju. Staro poslopje je že nekaj časa pretesno, zato so morali otvoci *pati tudi dveh barakah. Prihodnje leto bo oo-volj prostora za vse. V novem poslopju bo 6 velikih spalnic, kjer bodo lahko postavili najmanj 60 postelj. Pri posteljah bodo tudi omarice in police, da bo sleherni izmed malih letoviščarjev imel .tvoj kotiček.
Zdaj je zelo živahno okrog počitniškega doma. Prostora okrog doma ni mnogo, zlasti še, ker se otroci ne morejo igrati na stavhdšču. Med kolonisti je tudi precej talentov, ki so se navdušili nad gradnjo novega doma, pa 90 še sami začeli graditi >domove.< Cela vrsta hišic, zgrajenih iz trsk, je pred domom. V enem kotu pa tudi
tabore pod šotorom, Na terasi pred domom, pokriti z deskami, se igrajo s žogo, poleg je pa neprestano v obratu gugalru-ca, ki je res tako imenitna, da se marsikateremu malemu letovisčarjo sanja o nji še več mesecev po pooitn-Lcah. Otroci ae pregibi je jo kolikor toliko, da imajo naravnost strahovit bek. Toda prihodnje leto bo vse mnogo bolj imenitno. Ob novem po slopju bodo krasne terase z igrišči in ob novem kopališču, ki je Jb potoku Mlsaj minut od doma, bo tudi dovolj prostora za igre in sotočenje.
Ne smete misliti, da je novo kopališče mala rec. Zbe^onirali so pravi kopalni bazen po vseh pravilih, s čistilno napravo, meo pa pozabili tudi na pritiklme. To kopališče je lahko za vzor kopališčem na deželi, kjer nimajo mnogo vode. Bazen je 10.50 m dolg in 9 m širok. V nagi ob j mi delu je voda meter globoka. Bazen je ns> men jen predvsem za kopanje otroK, zato je dovolj globok. Preden priteče voda v bazen, se temeljito prečisti. Otroci prihajajo v vodo pri odtoku, kjer si umij?jo noge v koritein Kopališče je na zelo lepem, aolnčnem prostoru. Ploščadi za fgrt-soa in sol n četi je Se niso nasuta, sdcer je pa kopališče *e povsem dograjerao. Kako so gledali na higijensko stran ureditve, dokazuje tudi to, da so zerradiM stranišče na spdakovanje, čeprav tam ni vodovoda. Zadnje čase je na Notranjskem silna suSa, v soboto ni bilo na Rakitni niti kapljice dežja, zato je v potoka, odkoder priteka voda v baaen, maso vode. premalo, da bi ga lahko napolrnli. Ca ne bo kmalu dežja, se letos ne bodo mnogo kopali.
Novo poslopje bo dograjeno oktobra. V surovem stanju je poslopje v plavnom že dograjeno. Niso pa še opažene steme in stropi. V spodnji polovici bodo f;tene lesene, zgoraj, nad poncami pa ometane. Leseni bodo tudi stropi. Na zunanji strani bruna ne bodo opažena ter bo naravna barva lesa sama najkepee učinkovala. Zmozničene steme, bruno položeno na bruno ter zvezana med .seboj, pa napravijo vtis narodnega sloga.
Počitniški dom H3#*>\nske£ra zavoda na Rakitni s svojimi poslopji m kopališčem postane vzorna zjdravstvena postojanka, namenjena mladhnd po načelu: Mladini so hi ca in iraka!
Vlomilec v Medijski dolini
Izlake, 12. avgusta
Medijska dolina je znana kot termalno kopališče Mcdija-lzlake . Te dni se je priklatil k nam uzmovie, ki je na večih krajih poskušal svojo srefo. Zagorski orožniki so prejeli več prijav o vlomih.
Mlekarska zadrucra v Izlakah je na do brem glasu, zato Jo je vlomilec obiskal. V sirarni je pobral nekaj drobnarij in dva kolača sira. V naglici pa seveda ni mopel po-kusiti kar v sirarni. Imel pa je smolo. Vzel je taka kolaca, ki še nista bila zrela. Oba kolača so našli naslednje jutro v soseski. Vlomilec si je hotel privoščiti malico. pa mu sir ni dišal. Razjarjen i? kolaca razbil in šel poskušat ?rečo dmeram.
Srečo v nesreči je imel pri drugem vlomu v sosednjo trgovino. Poskušal je priti Čes ograjo in v trgovino, pa imajo na dvorišču budnega psa, ki je začutil nočnega potepuha. Zbudil je z lajanjem domače, ki so prižgali luč, nakar je vlomilec izginil v noč. Sicer pa je bila to njegova sreča, da so ga pregnali. Bilo bi po nJemu, če bi se bil spustil na dvorišče in prišel pod zobe močnega ovčarskega psa.
Vlomilec jo je mahnil nato k domačiji Jesenska Peregrina v Mediji. Najprej je odpiral vezna vrata, ki se mu pa niso vdala. Vlom se mu je posrečil šele na zadnjih vratih. S poroocjo vitrina je prišel v bilo in si le naložil nekaj robe, potem pa ga je vzela noč.
Naslednje jutro so bili o vlomih obveščeni orožniki. Orožniška patrulja, ki je odšla proti Trojanam, je naletela na serpentinah nad medijsko dolino na sumljivega moža. Ker je skušal ob srečanju pobegniti v gozd.
je postal 5e botj sonrfjrv. Orožnika »ta mu
bila kmialu za petami. Legitimirala šta tujca, ki se je izdal za Krčo Maksa, brezpos*>l-nega rudarja iz Trbovelj. Prvotno je vk>nie v dolini zanikal, priznal jih je sele na oroz-niiki stražnici. Trdil pa je. da ga je do vlomov privedla beda. Je brez zaslužka in denarja, da se preživi » Je nabavil vi<rihe, nakar se je odpravil na vlomilsko turnejo. Že po prvih vlomih pa je imel sn»olo in Je padel v roke orožnikom. Oblasti preiskujejo, če so njegove navedbe točne.
Tujski promet v Ljubljani
I^ucb^jana,  13. avfruota.
V juliju je bdi tajski promet v Ljubljani razmeroma precej živahen. Skozi Ljubljano so prihajati stevihri rzletniski avtobusi, zlasti is OeckOBhovaskoga, j»a tudi iz Avstrije dalje nekaj madžarskih ter francoskih, z avtobusi 30 se ustaviM v Ljubljani tudi nerndki turisti. Izletniki z avtobusa, navadno naso prenočevala v Ljubljani, marveč so se ustaviti tu samo prehodno, da so ai ogledali mesto ali da so kosili, zato se niso nikjer prijavljali.
Z ostalem se je mudilo v Ljubljani v juliju Jugoslovanov 10.034, Avstrijcev 358, Belgijcev 114, Bolgarov 9, Ceboslovakov 624, Angležev 38, FrancoBOv 287, Osrkov U, Holandoevi 49, Italjaoov 239, Madja-rov 36, Nemcev 5S7. iz nordijskih drŽav 16, Švicarjev 26, Rumimov 28, Poljakov 121, Američanov 5©. in iz ostalih držav 9. Od teh so imeli Jugoslovani v Ljubljani 31.566 noonm, moz«mci pa sirupa j 5.382. Konferenca .
Sida Sfflanvva
MARIJ SKAL AN
ROMAN
»Bravo!« so vzkliknili vsi po vrsti. »Silfim je neupogijiv.c
»Kakor pohorski gTanit. Iz njega Bem pognal, iz njega dobil svojo neupogljivost. In prav iz take tvarkie je moja hčL«
»Na zdravje gospodične Side!« »In na zdravje bodočih rodov, ki bodo gradili dalje stavbo treh Silanov!« »Na zdravje...«
Silan se le opoteJkel proti hotelu. No-so tttti bile teHke, v glavi se mu je vrte-lo, a misli so bile samozavestne:
»Ne boste me...« je govoril sam s seboj skoraj glasno. Hip nato se je pa vprašal: «A kaj boš storil? Kaj? Mi mar ni ravnatelj odprl vrat? Treba je samo napraviti korak  in vstopiti. Prej sem govoril drugače... Neumnost, Čenče! Kdo se bo brigal   za sentimentalnosti. Josip Silan, pa sentimentalen? Smešno, strašno smešno. Sedaj je važno samo eno: obstati! Kako, je brez pomena. Sida naj se poroči. Poroči? S kom? Z dr. Frangežem? Ha—ha—ha... To bi bila polomija. Smešna zamenjava.    Silanovino   za  takega mladega zdravnika, ki nima razen svoje mlade nadutosti ničesar.  O, ne,  nikoli! Sida nai se poroči tako, da mi poroka vne S't'novfno. T P-r^rtnom   Poganom? Seveda, s kom pa drugim ?c
Roganovo ime ga je za hip streslo in iztreznilo:
Poljubil ji je roko in odseL
Prav tedaj je Josip Silan v Mariboru v vinu pota.pl j al svoj polom. Krog njega se je nabrala družba prijateljev in znancev, ki so hoteli izvedoti resnico, dasi si nihče ni upal zastaviti neposrednega vpralanja. Silan je pil in S pijačo je izginjal nekje v čudni megli usodni polom. Zdel se mu je vedno bolj neresničen in nazadnje je bil samo še nekaj kakor smešna pravljica, strašilo za poredne otroke. Ko je sedel že v baru, kjer so vabeče plesale artistke, ki so jih izbljuvala dunajska predmestja ki poslala §irit xna Balkan« pod Muro pri št. nju velemestno »IniltuTO«, se je Josip Silan samozavestno naslonil na mizo, dvignil glavo, pogledal po vrsti vsakega svojih tovarišev tn dejal, ne da bi ga bfl kdo vprašal:
»Rogan je pes, ostudna pošast. S sinom tega zločinca naj se poroči moja hči, Sida Silanova?c
Toda moč alkohola je bila silnejša, potisnila je spet na dno pomisleke in dvignila tisto, kar si je kljub vsemu drugačnemu govorjenju že prej kopalo rov iz podzavesti:
»rV?s, pošast, z1o*'n«o? Sevean. v^e to je res, Pa SHani? Kako smo mi gra-
dili SUanovino? Na kakšen temelj smo jo postavili? Ha—ha—ha. Kaj bi si očitali! Ce pes iztiga psu ukradesno kost... Tatova sta o-ba. Zakai se ne bi sporazumela m združila ? Pri takih stvareh ne sme biti aentimentov. Silan, Rogan, pesjam... končnica jo ista. Ako višja skala izpodrine nižjo, se lahko Se sama zruši in zdrevi v prepad. Ne, ta je treba hladnega razum«! Se je mogoča rešitev, še lahiko rešimo sebe In Sil* novino. Prav je dejal ravnatelj: >PrefJ aH slej bi se ime itak moralo spremeniti, saj ni moekih potomcev.« Prej sem preklinjal, da mi jm pokojna nI dala, sedaj bi skoraj blagoslavljal. Je le vendar tako, da je vsako rio potrebno za nove temelje, sa nov dvig, ki nI nobena nesreča taka, da ne bi te njenih ruševin lahko vstala nova sreča...!
Ko je legel v hotelski sobi v posteljo in sd potegnil odejo do ušes, je zamr-mral:
»Tako bomo napravili ki nJČ droga-
Potem sta ga alkohol ki utii ujeuont pogreznila v globoko, brezčutno spanje.
Zjutraj ga je bolela glava in misli 90 ga skoraj skelele. Nočna samozavest je iaginila, a misel na reeetev ■ SkUno poroko z Ervinom Roganotn je ostala. Samo da se mu ni »dela več tako hitro uresničljiva. Vedel je, da s Sido ne bo lahko delo, ako ga ne ljubi, aH pa je morda res še navezana na dr F-ance-žq. ^•»nov»V«i in poharska trm«» Tre-bilo. izkOiOStrviraJi ^ea^a*. ^vo,
ki bi jo na skrivaj zlomila, ne da bi se sama zavedala.
>Tu je potrebna spretna diplomacija«, si je dejal, ko se je z železnico vračal v Hru&nico. »Najprej pa moram »vedeti kakšen je položaj, izvedeti od nje same.«
9Wa ga je pričakovala s silno nestrpnostjo ki skoraj vso noč ni zatisnila očesa. Ko se je pripeljal domov, je pla-mta k njemu, ga prijela za obedve roki ki Skoraj vlekla za seboj v sobo.
»Kako je? Ervin Rogan že ve. To se pravi, da ve tudi stari Je vse izgubi je-
iftfcrj Bog!«
»Nobene rešitve m* več. Konec. Toda moja pot v Maribor vendarle ni bila zaman. Izvedel, sem, da se potegujeta sa tvojo roko dva ženina...«
»To si izvedel v Mariboru? Nemogoče.«
»Sem. Žalostno dovolj, da so mi morali to šele povedati tuji ljudje. V Mariboru so vedeli, jaz nisem. Je res?«
»Res.«
»Dr. Frangei in Brvmi Rogan?« »Da.«
»Sta ti oba ie povedala, da te ljubita?«
»Oba. To se pravi: Rogan mi je povedal šele včeraj, dasi ne naravnost-«
»Šele včeraj?«
»šele včeraj, ko si ti odfeL«
»Kako so mi potem mogli v Marfbo-*nt nove*«** to, kar se je zgodilo šele :<3to£asno tu?«
»Menda iz kombinacij. Veš, kakšni so ljudje. Vse »vejo« prej kakor tieti, ki se jih tiče.«
»In ti?«
Povesila je oel m ni od^vorira.
»Ljubiš katerega?«
»Da.«
»Rogana?«
»Ne.«
»Torej Frangeža ?* »Da.«
»2e dolgo?«
»Že nekaj mesecev.« »In Rogan? Kaj si mm včeraj odgovorila?« »Ničesar.«
»Ga torej nisi zavrnila?« »Ne sprejela, ne zavirajte.« »Hvala Bogu!«
Sida je osuplo in vznemirjeno dvignila glavo: »Zakaj?«
»Ker potem še m vse izgubljeno.« »Kaj?«
»Možnost poroke z njim.« »Z Roganom?« »S kom pa?«
»Nikoli, papa. Sicer pa tega niti sam ne zahteva; preveč je plemenit.«
»Ne zahteva? Ne razumem....«
»Dejal je, da je tovarna njegova in ne dovoli, da bi dosedanje razmerje spremenilo. Firma ostane in ostaneva tudi midva.«
»To js dejal? Nemogoče. O tem odloča Adolf Rogan.«
»Obljubil mi je, da se bo z njim fc> JBfiai do »^rTJarv ako bo treba,«
Stran 4
Torek, 13. avgusta 1935
mm. 182
cesti Adolfa OiitMa
S polnim ooiobusofft <53 le harmonija med d a? Jo
Ljubljana, 13. avgusta. Kar ustavil bi se človek na tej širni, gladki, lepi cesti in občudoval bi jo, iz žuljev in potnih, srag- priklicano, iz trdne vere v bodočnost, v človeka in njegovo zmago nad zlom porojeno, to široko, iz mračne preteklosti v svetlo prihocuijost vodečo pot, po kateri se voziš, kakor z letalom po zraku lahno, zibajoče, brez strahu, brez nevarnosti. Avtomobil se kar izgubi na nji. V težkem avtobusu .smo se ve žili po nji in šele ko smo zavili z nje na navadno cesto, smo pogledali na ure in spoznali, da je šlo povprečno hitrostjo 83 km na uro. Poln avtobus in 83 km! Po naših cestah bi pomenila taka hitrost konec avtobusa in polomljene kosti. Tam srno se pa samo lahno zibali in žal nam jo bilo, da je bilo te prijetne vožnje tako hitro konec. Po eni strani v eno, po drugi v drugo smer hite avtomobili drug za drugim, štirje bi lahko vozili vštric po vsatlti strani in še bi imeli dovolj prostora, nobenega ogiba-nja, nobenega srečavanja, za volanom sediš in počivaš, ker ti ni treba paziti, kdaj boš moral zaviti še bolj k robu ceste, da bo vozil mimo težko naložen tovorni avto.
— /S epa
se in o/o o a? le o.
človeka, njegove volje, njegovega duha, njegove misli. Rane so morale biti tu zasekane materi naravi, toda skrbna človeška roka jih je sama zacelila, ko je zasadila tu grmiček, tam drevesce, tu zase jata zeleno travo, tam priložila rušo, da je ostalo vse lepo, srcu in očesu prijetno. Treba je pa bilo prilagoditi naravni izoblikovanosti pokrajine visoke nasipe in ostre zareze, prehodi morajo biti mehki, da ostrina ne moti očesa. Počasi je slo, za delo je moralo prijeti mnogo rok, vesčaki so bili potrebni s svojimi izkušnjami in nasveti, m veselje je bilo delati z njimi, ker so pokazali vad enako navdušenje, ko je Šlo za ustvaritev harmonije med delom človeka in narave.
Več mesecev je šk> za to delo, obenem so pa že pripravljali pogozditev in zasaditev vseh golicav, kar so jih iiorali zasekati v naravo. Treba je bilo ustvariti lepo zaokroženo sliko gozda, livade in polja, kakor si slede ob progi Frankfurt—Darm-stadt. Od Frankfurta teče proga kakih 15 km skozi gozd, kjer prevladujeta borovec m peščena tla. V gozdove so tu zarezane livade In vso to progo so pozivih z hstna-
kdaj bos moral zmanjšati hitrost, da te ne vrže čez jamo ali da te ne zanese na ostrem ovinku s ceste.
Za Nemčijo se je odprla z otvoritvijo prvega odsetka državne avtomobilske ceste nova doba prometa. Te ceste ne bodo samo tehnično popolne, temveč tudi izredno lepe. Tu ite ^re za lepoto, ustvarj9.no z običajno vrtnarsko umetnostjo, temveč z oblikovanjem pokrajine, ko človek vidi. razvija m stopnjuje to, kar je dala pokrajini narava sama. Nikjer ne vidiš tako jasno, kako lepo lahko harmo-r.ira delo človeškega razuma in roke z delom največje umetnice-narave. Da ni mostov in priključkov navadnih cest na to bujno žilo modernega prometa bi človek mislil, da jo je potegnila larava sama čez svoje zelene livade, skozi gozdove, preko rek in potokov iz neskončnosti v neskončnost. Naravo so vzeli za podlago, ko so utirali novi avtomobilski :?est£ pot, naravo to vprašali za svet. Kako in kod naj bo speljana, naravi so pustili vse, kar je izrazito njenega, a tam. kjer so morali poseči v njeno kraljestvo, so storili to z ve-l ko ljubeznijo in globokim zmislem za harmonijo, Zato bodo poedini odseki velikega omrežja teh najmodernejših avtomobilskih cest tako različni med seboj, kakor so različne pokrajine, po Katerih bodo tekli. Oeste ob Rheinu bodo drugačne od or.ih v Vzhodni Prusiji ali Gornji Bavarski
človek nehote obstane in je spoštljivo prikloni pred veličino toga novega dela človeškega razuma in rok. Ce si izgubil že vso vero vase in v človeka, če te je naša nemirna doba s svojimi pretresljaji že tako razjedla. da si obupal nad vsem, da ne vidiš nobenega izhoda več Iz splošnega kaosa naših dni, se ti mora na tej cesti zjasniti pogled, mora se ti vrniti vera v moč
tim drevjem. Kjer pa prevladuje peščen avet brez gozodov, so zasadili nizke borovce. Dalje proti EVarmstadtu preide gozdnat svet v polje in naenkrat ti uide pogled tja v daljavo, kjer te pozdravi gorska cesta. Tu mora ostati vse odprto, ob cesti so zasadili samo poedina drevesa in grmiče. Tako je nastala nekakšna zveza med gozdovi pri Frankfurtu in Darm-stadtu. F*red Darmstadtom pa prevladuje zopet borovec, toda je vse prepreženo z žicami električnih daljnovodov. Tu so upoštevali to tehnično nujnost in jo prikazali v vsej njeni mogočnosti.
Posebno važnost so polagali na vsej progi na pas, potegnjen po sredi ceste. Tu je zasajeno listnato in iglasto irevje vedno v skladu z okolico. Važna je tudi trava, ki so jo zasejati povsod tam, kjer je bilo treba ublažiti preoster ali prenagel prehod od dela narave k delu človeške roke. Zasejali so samo one vrste trave, ki v peščeni zemlji dobro uspevajo. Z veliko ljubeznijo in razumevanjem je Oilo storjeno to delo. a trud ni mM zaman, modema behnaka je tu globoko zasadila lopato, toda njeni sledovi so tako zaglajeni. da narava nikjer preveč ne trpi. To je poglavje zase pri gradnji modernih avtomobilskih cest, na prvi pogled brez večje važnosti, v resnici pa nič nanj važno, kakor tehnična stran gradnje same. Človek naših dni se ne more zadovoljiti samo s ' strojem in daljnovodi, njegovo marsikdaj ; preutrujeno oko nujno zahteva tudi este£-j ski užitek.
Boj  tračnice     proti cesti  je dobojevan. ■ Frakf u rt na Maini,  gospodarsko in pro-j metno zemljepisno    središče rhein-main-! skega ozemlja, že od nekdaj   križišče velikih trgovinskih in prometnih žil, postane tudi važno križišče državnih avtomo-
baiskih cest, kakor   je že zdaj   v žefezrd-
škem in zračnem prometu. Prva državna avtoproga vodi skozi krasen frankfurtski mestni gozd. Kmalu se bo videl od tod orjaški hangar za Zeppeline, ki ga agrade na novem frank fur tali e m letališču, da bodo v bodoče železnica, avtobus in letalo še tesneje svezani. Iz Darmstadta vozijo zaenkrat še avtobusi po državni cesti, po krasni gorski cesti proti Mann-hedmu in Heddelbergu, toda kmalu bo otvor jena državna avtomobilska cesta tudi na tej progi.
Oesta Adolfa Hitlerja med Frankfurtom in Evarmstadtom. ta prvi člen v verigi novega najmodernejšega, cestnega omrežja v Nemčiji, se ne da izčrpno opisati, treba jo je videti, voziti se po nji. Sele potem boš razumel, kaj pomeni taka cesta za gospodarski in kulturni razvoj naroda, kafco široke poglede odpira v bodočnost države, koliko veselja do dela m upanja v lepšo bodočnost vliva amahujočim m inaJoduandm.    V defa je spas človeštva.
I
samo delo nas lahko resi is vedno hujše,
vedno neznosnejše letargije, v katero je nas pahnila nesrečna svetovna vojna. A tu vidiš najlepše sadove usrvarjajocega dela, tu je resničen napredek, čisto vseeno, je kdo je pokrenil to delo, kdo je zasadil prvo lopato in po kom je dobila ta preko vseh rek, potokov .močvirij, gozdov, golicav, železniških prog m navadnih cest speljana, samo motornim vozilom namenjena cesta ime, važno je samo to, da že drve po nji avtomobili, da že teče sama počasi naprej. Besede so prazne, stvarno je samo delo. A dela ne smejo zavirati nobene politične strasti, ne sme se mu zoperstavljati častihlepuost, moralna pokvarjenost in nesposobnost morata pasti pred njim. Prej ali slej bodo morali povsod vzeti vajeti v roke tisti, ki znajo organizirati in navdušiti ljudske množice za velika dela in ki so v moralnom pogledu legitimirani za voditelje.
J. Z.
Orjaška gorila „Bobby"
mrtva
Težka izeruba za mednarodno vedo o živalih — Gorila
je tehtala 267 Kg
V berlinskem živalskem vrtu jo podlegla te dni zahrbtni bolezni orjaška gorila Bobby, znana tudi daleč 'zven Nemčije. To je težka izguba za medna^'Kfcio zoologijo, saj je bilata gor''a največja, kar so jih ljudje kdaj ujeli;  tehtala je 267 Kg.
V vodiču po berlki.ske n živalskem vrtu najdemo na nasl>vni strani sliko prejšnjega ravnatelja tega svetovno znanega podjetja »Očke Hecka«, kakor so ga nazivali splošno, držećega v naročju prijazne opico. Slika izvira z leta 1928, ko so pripeljali takrat tri leta staro gorilo iz Kameruna. Bobby pa ni prišel naravnost iz svoje tropične dom ovir. e v Berlin, temveč je živel najprej v Nizzi, kjer se je privadil evropskim rozmerem in običajem, šele potem so ga piepeijali v spalnem vagonu v Berlin. Med potjo se je vedel tako lepo, kakor dobro vzgojen otrok, da so imeli sopotniki z njim veliko veselje.
V berlinskem ži/aiskem vrtu je našla gorila dobre tovariše pri igri m iedi med drugimi opicami, ki jih imajo tam nad 200. Skrb zanj je bila poverjena višjemu pazniku Liebetreue in njemu se je morala gorila zahvaliti, da se je taxo lepo razvila.
V sedmih letih se je povečala njena teža od 15 na 267 kg. še nikoli se m posrečilo vzgojiti v ujetništvu +ako velike gorile. Od vseh strani so prihajali v Berlin uč^_ njaki in ljubitelji živali, da so si ogledali orjaško gorilo. Ravnatelj tlec/ je nekoč pravil ,kako si je pridobil njeno zaupanje.
»Med moja najlepša doživetja z živalmi spada ono z našo mlado gorilo, k: so jo prepeljali leta 1928 iz; Kameruna. V začetku je jedla samo, Če sim j d pestoval Ali obstoja med človekom in živaijO našemu razumu nedostopna zveza7 Neke noči sem se prebudil in imel sem občutek, da se je naši gorili nekaj pripetilo. Brž sem se oblekel in odšel čez vrt k opičji kletki. Zaklopna vrata so bila prijela opico za nogo. Od tiste noči, ko sem jo rešil iz pasti, sva postala aobra prijatelja. Bobby je zrasel, postal je težak, da ga nisem mogel več pestovati. Zato sva se zabavala po cele ure v kletki m oba sva bila zadovoljna, oba srečna. Moje prijateljstvo z gorilo lahko služi za primer, kako prijateljsko razmerje lanko vlada med človekom in živaljo.«
Zal je postala prej tako prijazna opica pozneje zlobna in nevarna. Iz ljubke opice in tovariša v igri se je razvila orjaška gorila, zroča z globoko ležečimi očmi srepo v svet. Pri njeni teži je bil razumljiv strah pomožnega paznika Wilkeja, ko ga je pred meseci gorila nenadoma napadla v svoji kletki. Planila je nanj. ga zgrabila za noge in treščila ob tla. potem ga ie pa ugriznila v stegno. Prestrašeni kriki obiskovalcev živalskega vrta so gorilo še bolj razkadili. Ubogega paznika je držala tako krepko, da se sam ni mogel rešiti njenega objema.
Paznik je že mislil, da je izgubljen, ko mu je v zadnjem hipu prihitel na pomoč v dolgih skokih eden izmed šimpanzev; iztrgal mu je iz rok bič in začel neusmiljeno udrihati po gorili. Orjaško opico je ta predrznost šimpanza tako presenetila, da je paznika izpustila. Nesrečneža so morah takoj prepeljati v bolnico. Seveda so morali biti
zelo previdni, ko je gorila zbolela. VeČ profesorjev in živinozdravnikov živalskega vrta se je zbralo pri seji. pa niso mogli ugotoviti, kaj ji je, ker se ji niso upali približati. Mislili so, da ima želodčno bolezen ali vnetje v grlu. ker je imela zadnje dni močno rdeč gobec. Nobene hrane in zdravila gorila ni hotela sprejeti in čez pet dni je poginila.
Smrtna kazen v
Belgiji
Čeprav smrtna kazen v Belgiji obstoja, že dolgo ni bilo nobene usmrtitve. Odkar sta bila po justični pomoti usmrćena dva nedolžna, je kralj Leopold II. vedno izpreme-nil smrtno kazen v dosmrtno ječo. Pokojni kralj Albert je sledil zgledu svojega prednika. Sedanji kralj Leopold III., znan po svoji pravičnosti, se pa še ni odločil, ali bi sploh ne kazalo odpraviti smrtne kazni. Gre za primer Danseja, ki je bil obsojen na smrt in ki so ga Belgijci nazvali »belgijski satir iz doline de Chevreuse«. Ta bivši duhovnik je postal odpadnik cerkve; najprej je bil kabaretni pevec, potem ie pa začel izdajati zakotni listič- Umoril je svojo mater in zaročenko, po zločinu se je pa mirno odpeljal iz Franci je v svoje rojstno mesto Lieue.
Zločinec je bil prepričan, da ga belgijske oblasti ne bodo izročile francoskim. Zatekel se je v cerkveni kolegij, kjer je bil vzgojen, in tu je cinično umoril starega predstojnika. Bil je seveda obsojen na smrt hi njegovi zagovorniki si še vedno zaman prizadevajo preprositi mladega kralja, da bi ?a pomilostil. Leopold HI. ima prav, ko trdi, da bi avtomatično nadaljevanje pomiloščenja zločincev slabo vplivalo na druge zločince, saj bi vsakemu morilcu zadostovalo kupiti vozni listek do Bruslja, pa bi ušel zasluže-
ni kazni. Ker pa v Belgiji nimajo krvnika
in ker usmrčajo zločince na giljotini, bo v Liege poklican pariški krvnik Deiblar, če bi kralj ne pomilostil Danseja.
Fotografija namestn naslova
Mlad Holandec se je napotil nedavno v mzem&ko Indijo, kjer je dobil službo. Tik pred odhodom se je pa seznanil v Amsterdamu z lepim dekletom, ki mu je dalo za slovo svoje fotografijo. Fant je pa njen naslov izgubil in ni vedel, kako bi h pomagal. Bil je do ušes zaljubljen, a ljubezen je iznajdljiva. V glavo mu je šanila srečna misel. Napisal je nežno ljubavno pismo in na kuverto je nalepil fotografijo svoje iz-voljenke, ker je bil naslov izgubil. Pripisal je tudi prošnjo, naj amsterdamska posta poskusi dostaviti pismo po fotografiji. V prošnji je bilo rečeno, da gre za ienirno ponudbo,  torej  za vižuo zadevo.
Človek bi mislil, da bo romalo tako p smo naravnost v kos, pa m bilo tako. Na amsterdamski pošti so prijazni. •« devni gospodje, ki so se najbrž spomnili, kako je bilo, ko so bili sami mlada in zaljubljeni; zato so pomagali zaljubljenemu fantu mjti izvoljenko. Objavili so njeno fotografijo v Ksfah in javno pozvala dekleta, naj se j sv i. ker jo čaka tam da loč za morjem sreča. Kmalu se je zejlasilo na poštnem ravnateljstvu dekle in dvignilo pismo s svnin fotografijo.
Ciganski kongres
Pokroviteljica ciganov je Sara. ki jo proslave cigani vsako leto z velikim kongresom vedno v drugi državi in drugem mestu, kar odgovarja njihovi tracnc^JL Letos imajo cigani kongres v ju±nocr«n-coskem mestu S t. Marieiemer, ki se je izpremenilo v veliko cigansko tabori&oe. V mestu je zbranih nad 100.000 ciganov in oblasti imajo z njimi hude preglavice. Treba je to ogromno rnnožico caganov prehraniti, kar ni bas lahko. Prve dna je bil na programu post tn molitve, potem je pa zmagala cd^ransfea kri In zadele so se velike svečanosti.
Med cigani je tudi mnogo premožnih mož, ki se niso pripeljan a kljuseti, temveč z modernimi avtomobili Dočim se mora večina ciganov skrivati pred orožniki, ker imajo na vesti mnogo grehov, žive ti moderni cigani v blagostanju po vehlrih mestih, kjer se pečajo večinoma s trgovino. Njihove žene nosijo dragocene nakite m obleke po najnovejši modi. Vidimo torej, da ae tudi Hyy modernizirajo.
Detektiv tat
Stara resnica je, da postane človek sumljiv, če je predeč priden. Zato se mnogi ljudje pri doki ne pretesne jo. Tako je bfio rodi z usp<Jii privatnega detektiva Noela Sooaffe v Ameriki. Mož je rrM tako spreten <fete&±fo, da se je redko pripetilo, da bi ne pojamrfl drzne tatvine, posetao če je $k> za dragulje. O njegovem uspešnem dek> vanju so krožfte oeae zgodbe in imenom vali so ga druga Scneriock Hohnea. Ne kega dne se jo pa izkazalo, da zato ta* ko lahko pojasni mul vlom, ker je sam poglavar viomnske fcnipe, ki se specia4izrra na dra-golje.
Le tako si lahko na^4as?amo. da je »naseU Noel Sccaffe sa dober nrflijon ukradenih draguljev. Okraderri bogata* ši so se obračali samo nanj ki detekt?* vom je rad pomagal. Naše! je ukrade* ni dragulj, pa naj je bfl kjerkoli. To mn seveda ni bfk> težko, saj je savn organrzTral viome Seveda je pa toefi kot detektiv dobro zaslužil, saj je rana j man j 30.000 »najderrine«. Slednji? ga je pa policija razkrinkala in obenem aretirala tudi več članov njegove tolpe-
Na policijo prlsene m*sr-an psička. Na ulici sem ga našel, najbrl ga. jp tagub&fca raastresena dama.
— Kako pa i issji., da ga dama?
_ Zelo enostavno. — Po vseh
koder sva hodila, se je ustavlja* pred ko trgovino z rtaiusfcliud klobuki.
Lion Feuehtwanger:
Roman
Dvorni pridigar je sestavil protokol in si dal to podlo, ostudno obrekovanje potrditi od Lampertove s prisego. Grofica je baje razstrigla v Ženevi srajco na majhne štirioglate koščke, jo namočila v najfinejšem, z žganjem mešanem vizmutu in rabila potem te koščke na drzen in nesramen način kot žepne robce. V Urachu si je dala baje prinesti komaj povrženo tele črne krave in mu lastnoročno odsekala glivo, prav tako je pa baje ravnala s ti omi črnimi golobi, a kozlu je odrezala mošnjo Poleg tega je pa počela še druge gnusne in ogabne grdobi je. S takimi sredstvi je baje vojvodo začarala tako, da ni mogel živeti pri svoji ženi, brez grofice pa ni mogel živeti, ker ga je obšla slabost, čim se je oddaljil od nje.
Njene sive oči so brle pri vsej svoji mirnosti še vedno enako nepremagljivo zapeljive, kakor pred dvajsetimi leti. Njeni orehovo rjavi lasje še niso bili izgubili svojega odtenka in v njenem glasu so
zvenele še vse strune prvega dne. Seveda, majhne brazgotinice, ki so ga takrat tako neizrečeno dražile — obrekljive! so trdili o njih, da so sledovi neke grde bolezni — te je zdaj zakrivala s pudrom in barvilom. Stara žena? Takrat je bila tako otožna, tako elegična! Ni se mu zasmejala v obraz, ni zacepetala z nogami in zakričala, celo denarja ni zahtevala. Mar je kaj slutila? Pa tudi če bi bila mirna kakor enodnevno jag-nje, stare žene on ni mogel ljubiti. On, Eberhart Ludvik, ne! V tem primeru bi se mogel takoj vrniti k svoji zoprni vojvodinji, preskrbeti deželi drugega dediča in živeti v miru z Bogom, cesarjem in svojim parlamentom.
Seve, klicala ga je Lux, Eberhart Lux, in strune so pele kakor prvega dne. In rogala se je deželnim stanovom, ki so hoteli iz njenih, grofičinih vasi, izgnati Žide, njene Žide, izmed katerih je imel vsak ob delavnikih več pameti v samem mezincu, nego vsi stanovi skupaj ob nedeljah v glavi. In kako brezobzirno je brila norce iz glupo strupene, robate zahteve deželnih stanov; svoj živ dan še ni poznal druge tako bistroumne in vesele ženske, ne stare, ne mlade, od Turčije tja do Pariza. Od Švedske tja doli do Neaplja. Bilo je vendarle dobro, r1! ji ni rekel nič točnega.
Pomigal je in kočije so se ustavile tik pred njim. Dal je obrniti, zdaj se ni hotel peljati v Stuttgart, v Ludwigs-burg tudi ne, V Nesslach, v majhen, na samem stoječ lovski gradič. Hotel je imeti mir, oddahniti se. Poslal je tekača po tajnega svetnika Schutza, ki se je hotel z nvjim v miru še pomeniti o tej zadevi.
Stara ženska?
Še med potjo v Nesslach je odposlal tudi drugega sla. Nova, mlada ogrska plesalka, ki je bila prispela pred dobrim tednom v L*udwagsburg, naj bi se takoj napotila v lovski gradič. Grom in Turki! Pošteno si bo izplaknil ta pruski poset iz telesa.
Vojvodski wurtemberski dvorni upravitelj Izak Simon Landauer, je bil v Rotterdamu, kjer je bil sklenil na račun pfalskega grofa nekakšne kupčije na kredit s holandsko vzhodno indijsko družbo. Iz Rotterdama ga je klical nujni sel grofice Wurbenove nemudoma nazaj v Wildbach h grofici. Spotoma se je sestal s svojim trgovskim prijateljem Josefom Sussom Oppenheimerjem, pfal-skim višjim dvornim upraviteljem in obenem komornim upravnikom duhovnega deželnega kneza v Kolnu. Josef
Siiss, ki je imel za seboj vrsto razburljivih in napornih kupčij, si je hotel od-počlti kje v letovišču in zato ga je Izak Landauer prav lahko pregovoril, da je odpotoval z njim v VVildbad.
Peljala sta se v elegantni Sussovi zasebni popotni kočiji.
— Ta kočija stane najmanj 200 državnih tolarjev letno, — je prirx>mnil dobrodušno, z lahko porogljivo nejevoljo Izak Landauer. Zadaj je sedel bledi debeluha&ti in flegmatični Siissov sluga in tajnik Nikolaj Pfaffle, bivši notarski pomočnik.
Izak Landauer je nosil židovski kroj, paese, čepico, kaftan, redko rdečo kozjo brado, deloma že sivo. Da, imel je celo židovski znak, uveden v vojvodini pred sto leti, lovski rog s črko S. Čeprav bi nobenemu uradu gotovo ne prišlo na misel zahtevati kaj takega od uglednega, vplivnega moža, ki je užival veliko naklonjenost vojvode in baronice. Izak Landauer je bil najspretnejši fmanenik zapadne Nemčije. Njegovi trgovski stiki so segali od dunajskih Oppernheimer-jev, cesarjevih bankirjev tja do kapitalistov Provence, od bogatih trgovcev Levanta, tja do židovskih kapitalistov na Holandskem in v pristaniških mestih, ki so financirali plovbo v prekomorske države. Opiral se je nenaravno, v nelepi
legi na blazinico, ta grm im«>w>itvj mož in skrival je koščene brezkrvne roke, v kaftanu. Bil je zaspan od vožnje m oči so mn lezle skupaj, ko je z dobrodušnim, nekoliko porogtjrvim nasmehom opazoval svojega tovariša. Jožef Susa, krepak, gladko obrit mož, oHecen po najnovejši modi, skoraj gizdalinsko, je sedel vzravnan m sledfl z nenihnimi, bistrimi, urnimi pogledi vsaki podrobnosti krajine,  zavite ae vedno v rane!
Izak Landauer je opazoval svojega tovariša z laskavim, prijateljskim zanimanjem Ogledoval je njegov elegantno krojen, rjav, s srebrnimi nitkami obrobljen plašč iz najfinejšega sukna, nje govo okrašeno, skrbno nakodrano m napudrano lasuljo, nežno nabrane črp kaste manšete, ki so same veljale štirideset cekinov. Imel je vedno rad tega Josef a Siissa Oppenheimerja, ki mu je veselje do življenja tako neugnano odsevalo iz velikih, nemirnih, okroglih oci. To je bilo torej novo pokojen je. On, Izak Landauer, je videl v življenju neprimerno več bežnic v židovskih UOeah, nego razkošnih palač rnogočnih. Videl je bedo, nesnago, preganjanje, požare, smrt, zatiranje, zadnje zdihljaje. Videl je pa tudi razkošje, razuzdanost, samo voljo, moč in vzvišenost
MQp anpanćtc — za »Maroanc
»ran J<
— Za uprave m
da«
Oton Jhnatoc — Vsi v ' J***^r»***
9083