Leto LXVŠL 174 LfaMjaiia, sreda j. avgusta Cena Izhaja vsak dan popodne. izvzenuH nedelje m flja — Inaerai do 80 netit trš? ^ 2.50, odl00do 300 ^tiDto8^,Tem taaerati Sem vrsra orn 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva uttca M. 6 Telefon št. 3122, 3128, 3124, 3125 in 3226 PODRUtNIOE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — ?el. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL st, 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. HITLERJEVI CILJI Je nemško fašistično državo — Ak narodnih socialistov s centrumom za koalicijo Berlin. 3. avgusta. Državni kancelar Papen je :«ravil zast >•> >Assoc.a Led Pi*ssc da se njegova vlala niknkor ne aa^ripjava prizadevati za sestavo koalicije, *• i a; bi podpirala državno vlado Ako so faneie volitve sploh itak poseben pomen, botem obsoja v tem. da je nemški narol TMiobr:: sr-emljenje vi*le. ki noče dosegi da i : st* črtava oprosJ-n strankarske k<^n-tio''.- K«, zahtevamo, je lejal Par»<-n. J* e1:--> to. se trpi qišj pri za. i rvanje zf edpravo težkoč, v kat > "o živi \e:n.''a G.eie na zunanjepoi it.V-ne probleme ie Izjav:! o žavni kance ^r fin *e nemfka vlada za svojo poLitiko sprejela politiko evrarlr.je. Končno je sai'ka1 da obstoj* nam-ra. pr kateri naj b, se razpustila ko-mur.istjfr2 stranka. London. 3. avgusta. >N'ews C hrome le« objavlja danes razgovor z Adolfom Hitlerjem o njegovi bodoči politiki. Hitler je izjavil, da Iausann8ka pogodba ne bo ratificirana, ako prevzame vlado narodno - socialistična stranka. Ustanovitev fašistične države v Nemčiji se bo irvrs4la v krat-kem. Zaradi tega ne prihaja v postov akcija s strankami sredine. Bivšega kance larja dr. Bruninga je Hitler imenoval >ve-likega duhovnika napačnih sklepov«. Narodno - socialistična vlada bo sicer priznala trgovske dolgove, ne pa visokih obresti, kj so zvezane s temi dolgovi. Povprečna obrestna mera Z% za vse nomike kredite je cilj Hitlerjeve stranke. Politična nasilstva Berlin, 3. avgusta. AA. V zvezi s terori -stičnimi izgredi, do katerih je pretekle noči prišlo v Konigsbergu, je policija aretirala 40 oseb. med njimi dva uniformirana hitlerjevca Ekstremni elementi nadaljujejo z nasilji po raznih krajih Nemčije. V Liegnitzu je neki neznan človek z drvečega motocikla vrgel ročno granato na tamošnji sJndikalistični dom m povzročil veliko materijalno Škodo. V Goldbergu je nekdo na bivšega prefekta, ki je socialist, trikrat ustrelil z revolverjem- V Kolnu je policija ustavila kamijon. v katerem se je nahajalo 15 hitlerjevcev, kd so vršili razna teroristična dejanja Ženske v parlamentu Bertiru 3. avgusta AA. Na prvi seji državnega zbora bo predsedoval najstarejši narodna poslanec, dokler se ne izbere stalno predsedstvo parlamenta. Ta najstarejši poslanec bo topot ženska in sicer znana komunistična voditeljica Klara Zetkin. ki je bQa 5. julija stara 75 let. Vprašanje pa je, ali bo Klara Zetkin lahko prisostvovala otvoritvi novega parlamenta, ker je resno zbolela, če ne okreva, bo prvi seji predsedoval centrumaš Blum, ki je samo nekaj mesecev mlajša od Klare Zetkin. — V zvezd z verjetnostjo, da bo ženska predsedovala parlamentu, je vredno še podčrtati, da bo v novem nemškem parlamentu manj žensk, kakor v prejšnjem, ker narodni socialisti niso kandidirali nobene ženske. V prejšnjem *5r-žavnem zboru je bđk> med poslanci 39 žensk, dočžm jm je v novem samo 37. Izmed njih fth. 16 pripada socialnim demokratom, 10 kormmistom, 6 centrumašem, 3 nemškim nacijonalistom in 2 kopali-sočni stranaci. Seja zveznega sveta Berlin, 3. avgusta. AA. Včeraj se je prvič po imenovanju komisarja v Prusiji sestal nemški zvezni svet pod predsedni-štvom notranjega ministra Geyla, ki je preči tal deklaracijo o potrebi uvedbe ke-mi sari jata na Pruskem. Deklaracija izraža nado, da bodo nemške dežele složno sodelovale s centralno vlado. Za Gavlom je govoril zastopnik Bavarske m izjavil, da smatra Bavarska sedanje sklicanje zveznega sveta za neustavno. Tej Izjavi so se pridružiti zastopniki vvTrrtemberSke, Badna, Hessna ter še nekaterih drugih nemških dežel. Berlin, 8. avgusta. Pred današnjo državnega sveta so se vršila pogajanja i državno v*]ado, pri katerih se je dosegel sporazum, po katerem se bodo zastopliki dežel, ki so v načeta proti imenovanju državnoga komisarja na Pruskem, omejil na to, da bodo podati formalne izjave. Podlago za ta sporazum tvori obljuba državne vlade, da od državnega komisarja za Prusko imenovani novi pruski pooblaščeno; ne bodo prisostvoval seji. Angleški tisk o izidu volitev London, 3. avgusta. K nemškim volitvam piše »News Chroaicle«, da ie nevarnost hftlerjevstvfl, kakor se zdi konč-novei javno odstranjena. Prirastek ko> munističnih glasov je sicer resen, toda po- London, 3. avgusta. Vsi londonski listi posvečajo izidu nemških državno-zborskih volitev veliko pozornost. »Times« pravi, da volitve niso omajale Papenovega položaja. Pričakovati je. da bo Papenov kabinet s pomočjo večine v novem državnem zbora pričel reševati v prvi vrsti gospodarska vprašanja. »Daillv Telegraph« ugotavlja, da §© se hitlerjevski mandati v novem nem-^.kem parlamentu sicer podvojili, da pa njego** uspeh v primeri z volitvami državnega predsednika in novih deželnih zborov ni tako velik. Hitler je ponekod celo nazadoval. Tudi napredovanje komunistov ni tako velikega pomena, kakor bi bilo soditi na prvi pogled. Uspeh komunistov je treba pripisovati razočaranju velikih množic nemških delavcev nad neodločnim zadržanjem socialno-demokratskih politikov in državnikov. »News Chronicle« sodi, da poslednje nemške državno-zborske volitve ne bodo odločilno vplivale na mednarodni politični položaj, vendar pa je še veliko vprašanje, kako se bo v bodoče razvijalo nemško vprašanje. »Mornin« post«r sodi. da je pretirana znanstveno demokratska osnova nemškega volilnega sistema upropastila nemško demokracijo. Papen bo ohranil tako dolgo vrhovno državno oblast v svojih rokah, dokler bo užival zaupan ie predsednika države m vojske. »Daillv Herald« naglasa, da se je okrog revolucionarnih programov zbralo 20 milijonov Nemcev. List izraža bojazen, da Papenovemu kabinetu ne bi uspelo ohraniti mir in red v državi. V primeru njegovega padca bi se gotovo pojavile velike notranje in zunanje politične zmešnjave. Vodilni francoski list o namerah Papenove vlade Pariz* 3. avgusta. V svojem uvodniku si zastavlja >Temps« vprašanje, kakšna bo poslej taktika Papenove vlade, ko niti desničarska niti levičarska "'ečina ni zadostna Med drugim pravi list: Ko so vojaški poglavarji pripravili Toaršaia Hin-denburga do tega, da je poveril vlado v. Pa-pemu s sodelovanjem generala Schlei-cherja, je bilo rečeno, da tu nikakor ne gre za začasno kombinacijo, ki naj bi prevedla le najnujše naloge v tem težkem razdobju, marveč da je to močna vlada, ki bo morala izvršiti dolgotrajno delo. Vsekakor se je ta vlada doslej ponašala tako, kakor da ji je obstanek zagotovljen za dolgo vrsto let. Vzpostavila je Hitlerjeve napadalne čete, ki jih hoče »operetavi ti levičarskim silam v državi m katerih se hoče posluževati, ob enem pa jih kontrolirati, da nikoli ne postanejo močnejše od vlade same. Papen je nato brutalno presrnal redno prusko vlado in postavi* samostojno na njeno mesto komisarja ter reakcionarne ministre; ti so v nar dneh >prečastrti< celotno višje u radništvo, ki je bDo vdano republiki in ki je v Prusiji noslednje branilo vveimarsko ustavo. Papenova vlada se takisto nd zmenila za proteste južnih dežel. Naposled je govor generala Schleicher-ja dokazal, da namerava sedanja vlada ustvariti nov red in celotno Nemčijo preurediti v vojaško državo, kakor je nekoč bila Prusija. Nikdo ne more predvidevati, kakšne politične reakcije bodo izzvali rezultati nadeljskih volitev. S temi volitvami »c v Nemčiji ni ničesar doseglo. V enem aH drugem pravcu je to samo pričetek nečesa povsem novega. Na drugem mestu >Tempsc a posebnim povdarkom nagaja komentarje angleškega tiska pred vsem >Sunday Timesa«, ki piše: Ob vsej agitaciji in bučnosti, ki je bila tako značilna za te volitve, 1e vsa borba v getovem srni s1 u povsem izumetničena. Vlada, ki je izvedla volitve, ne pripada nobeni stranki in zatorej -adi ne more biti poražena Naj bodo rezultati volitev kakršnikoli, vlada nikakor ne namerava odstopiti. Edini nać;n, po Katerem bi volitve lahko vplivale nanjo, je .:a, da ji pokažejo, s katero stranko mora iskati zveze, da doseže njeno podporo Papenova vlada je odločena vzdržati Nomč-ijo pod jarmrm njenih sedanjih gospodariev m to po ustavi, če bo šlo. AkD oa ne. tedaj pač na škodo ustave. Francoska teniška zmaga je nereelna? a Po zatrjevanju ameriškai in angleških listov jo je omogočila le sodnikova napaka — Svetovna senzacija z Borotrovimi čevlji Pariz, 3. avgusta. Francoski športni krogL niso posebno vesedi zmage francoske teniške ekipe proti Američanom, zlasti zaradi te«a ne, ker so ai vsi na jasnem o tem, da je sodnik spregaedaJ pogreško Borotre ter s tem omogočil francoskemu igraču zmago nad Američanom Allissonom. Nič kaj niso zadovoljni s skoraj nesport-no gesto, da je Borotra z večnim menjavanjem čevljev spravil svojega nasprotnika v precejšnjo nervoznost. Nekatertl listi, pred vsem pariške izdaje angleških in ameriških listov, odkrito izjavljajo. da francoska zmaga n.1 bila popolnoma regularna in da so si Francozi letos ohranili Davisov pokal samo po zaslugi Borotrovih čevljev in velike napake stranskega sodnika,, ki je v petem setu. ko je bil AlL.sson že moral dobiti igro. zaradi Borotrove napake, doslovno odvzel zmagovito točko Američanu. Na ta način je stranski sodnik omogočili, da se je igra nadaljevala In da je naposled Borotra zmagal. Največji francoski sportnd dnevnik >L» Auto< tudi komentira nedeljske Jncidente na stadionu RoJand-Gaross in pravi: Obžalovati moramo, da kapetan ameriškega moštva ni takoj na to nristal. da sv Borotra v petem setu v četrto preobuje čevlje. Mogoče je mislil, da je nekoliko preveč v teku enega mateha štirikrat menjati čevlje, še bolj pa moramo obžalovati, da je naš Igrač Borotra tako demonstrativno pojasnjeval občinstvu, da mora l«ro zato izgubiti, ker so se mu čevlji strgati. ObCinstvo je to razumelo In začelo vzklikati: Čevlji Čevlji! Zato je bilo treba storiti to, kar je občinstvo želelo. Na konca koncev občinstvo m* bik) gđavni krivec, da je do tega prišlo, nego je to bil sam B*>-rotra. Ni nam prijetno, da se moramo tako izraziti o šampionu, H smo ga tako ob->Hk*vaK. Toda kako naj razumemo, da *f toii rednemu, inteligentnem«! m dobro opremljenemu ■Igraču, kakršen je Borotra dogajajo take stvari s čevlji? Dalje moramo vprašati: Zakaj se to samo njemu dogaja zakaj Borotri se m" *amo v nedeljo pripetilo, da je med igro preobul čevlje. Ne! To je »toru todt" se pri drugih prlji-kah. In naposled moramo Borotri zameriti, da se je obračal po pomoč na galerijo. Glede spora zaradi točke, kd naj bi bila AHtLssomi prinesla zmago, ae ne moremo zavzemati n nobeno stranko, čeprav nafti ameriški tovari« mdsHjo. da Je moramo zmagala Amerika. Sodniku je treba alepo varovati, drugače ne vemo, kam pridemo. Vendar pa priznamo, da Je moralo AAMaao-na po incidenta s Borotrovtmi čevl^. oervi ratl vikanje deia galerije, ki ae je prave« šovinistično zavzemal« za francoskega igrača. Mogoče je, da Je zaradi tega tekma Zato smo tako žeJjno pričakovali, da Cochet premaga Vm-esa, da bo naša zmaga nesporna. Londonski list >DatI.ly Mail« prinaša v svoji pariški izdaji o nedeljski tekmi uvodnik in pravi: V nedeljo je Francoz Borotra zmagal nad Američanom Allissonom v najbolj dramatoend bitki, kar jih je dozri aj videl beli sport. In ta zmaga je omogočila Franciji, da še nadalje ohrani Davv sov pokal. Nedeljska tekma se Je tragično končala za Allissona, ki mu je sumljiva odločitev stranskega sodnika vzela zmago. List nato komentira incident z Borotrovi-mi Čevlji in pravi, da je Borotra a pogostim menjanjem čevljev in s tem, da je to stonll, ko je bil Ailieon v elanu, ameriškega igrača spravil iz koncepta. yChicago Tribune< pravi: V nedeljo so ameriške Združene države osvojile Davi-sov pokal, toda ta pokal ostane še nadalje v Franciji po zaslugi! krivičnega stranskega sodnika ki je zmage podaril Borotri. Nove zmage na olimpijadi Los Anreles, 3. avgusta Olimpijska darila v umetnostnem tekmovanju so dobili: za slikarstvo Walli (Švedska), risanje Blair (Amerika), tisk Colinkin (Amerika), skulptura Tounp (Amerika), reliefna dela Kra-kevriski (Pojeka) in arhitektura Hughes (Anglija). V rokohorbi se je vršila senzar i fonalra borba med Kanadcem Macdonaldom in Madžarom ZomborTjem. Maedonald je premagal svojega nasprotnika v 13.46 minute. V rokoborbi težke ketegorije je dobil naslov prvaka Sved RiebtbofT, ki je premagal Priscbla (Avstrija). V teku na 200 m je zmagal Američan Metr; !fe v Času 21.5 ter je g tem postavil nov olimpijski rekord. Los Angelca, 3. avgusta AA. Pri včerajšnjih lahkoatletskih tekmah na olimpijadi v Los Angelesu je zmagal v teku na 800 m angleški tekač Champion v 1.49.8 in dosegel nov olimpijski in svetovni rekord. Francoski olimpijski tekmovalec Sera Martin, v katerega so mnogo upali, se je plasiral na sedmem mest ji Pri skoku ▼ daljave je dosegel prvo mesto Američan Gordon. V finalu ženskega teka na 100 metrov je Tfigala Poljakinja SteOa v 11.9 sekunde. Pri izločilnih tekmah žensk v metu diska Je Američanka Osborne postavila nov avetovnl rekord a 40.11 m. Ta rekord pa je pozneje ▼ finalu podrla druga Američanka Oogriand a 40JS5 m. Jubilej pesnika dr. Gradnika Ljubljana, 3. avgusta. Tiho praznuje danes svojo petdesetletnico dr. Alojz Gradnik, eden naših caj-odličhejših pesnikov. Upravičeno bi ta praznik praznovali slovesno, vendar bi se pa to ne skladalo s tisto gosposko rezerv*-ranostjo, aristokratsko eleganco, izcizeiira-no formo ter plemenitim stilom in dosro jaestvenim mirom, ki so tako značilni za jufotLanta m njegova dela. Ocn profanum___ čutiš, če ge. srečaš, če poslušaš njegovo rahlo besedo, če ga čitaš. Klasičen mar z vrelo vsebino. Iz Medan c v paradižu Goriških Brd je Gradnik- Selest brajd, srebroi zrvonovi erae-kvie in nenKjn^no petje slavcev — to so Brda. njih in Gradnilkova poezija In rrp- | rjenje ko3ano*v in beda izgnancev. Njih sm je Gradnik in v njem valovi kri Gnadenigov, ki so vladali Veneziji, zia-ti kraljici Jadrana, ter se vizpenja uipornDst tlačenih tolminskih kmetov in briških kc-lonov. Brez pomoči od doma &c je sam pretolkel skozi sole in napravil maturo v Gorici ter pronKmral ne. Dunaju za doktorja pca-va. Vstopil je v sodno službo ter sedaj službuje pri deželnem sodišču v Ljubljani kot svetnik, obenam je pa sodnik beograjskega sodiSča za zajSRto države, a leta 1920. je bil sprege* v diplomatsko shržfho ter je bil nekaj časa v zunanijam ministrstvu v- Beogradu. Med vojno so ga zarada vedno orLočnoga in pogumnega nacijonalizma preganjali ter vrgli tudi v ječo. 2e v začetku stcJetja se je Gradnik pojavil v naši literaturi z nožnimi pesminui Svojo prvo zfcčrko »Padajoče zvezde« je pa iadal L 1916. v svetovni vojni. Ko sem se po večletni odsotnosti vrnil v demovano sem vprašal Ivana Cankarja, ee je svetovna vojne. apJoh roda'a kaj lerp^go morda tudi na literarnem polju. Navdušil se je L.akor oifcdar in z uprav fanatično pohvalo me-novml to zbirko. Leia 1^«T2. ie izšla njegova zbirka *&ot boieetV, Štiri leta pozneje pa tretja knjiga Graidn:kovih poezij »De rVofandas«. Sloviti Če&ki pesn:k JSH WoKker je »Padatjoče zvexie«c prevedel na češki jezik in so doživet na»r^e6jo pohvalo. Prav mnogo je pa dr. Gradnik prevajal iz najraz-ktnejšib jezikov m ?e v re» oi preiti cisto poezrjo tujcev v naš jsz k. Vsako podrob-Tso opisojvanje in hv-i-a b; bila ob ub**eja tega velikega pesnika. :n človeka odveč. Zato pa iajražarno sen» že«>x i a oi še doi^o !n krepiko bogat?! našo fcaharo. I Skladatelj Oskar Dcv | Ljubljana, 3. avgusta, Davi je v Mariboru vzela doJgotara^na bolezen našega najvedrejeega komponista Oskarja Deva. Kdaj pokojnika prepeljejo v Ljubljano in ga poiože v rodbinsko gTobnico pri Sv. Križu k večnemu pofiaV Iru, javimo jutri. Oskar Dev je čiste gorenjske krvi, saj je bil njegov oče rojen na Blejskem gradu, mati pa v Dolenji vasi pri Podtorezjah, a Oskar je zagledal luč sveta 1- decembra 1868 v Planini. 2e oče, ki je bfl dober pdaniat, ga je učil glasbe, v spodnjih, razedih gimnazije v Novem mestu nra je pil pa glasbeni mentor skladatelj Hngotm Sattner. Višjo gimnazijo Je Študiral v Ljubljani, kjer je bfl tudi gojenec Glasbene Marice in ga je poučeval tudi pokojni ravnatelj Gerbič. Po maturi je obiskoval univerze na Dunaju in Pragi ter svoje Študije končal v Gradcu, kjer je povsod vodu akademike pevske zbore. Na Dunaju je stanoval z Matejem Hubadcm, ki ga je poučeval v solopetju m harmoniji ter ga uvedel v lepote glasbene umetnosti. Tam je nastopal v votrvni m dvorni župni cerkvi kot tenor soHst. Ko je napravil izpite, je bfl poldrugo leto odvetniški kandidat v Postojni, kjer se je tu* poročil z gospo Tončko iz znane Vičtčeve družine. Ko je prestopil k sodišču, je služboval kot sodnik v Skorji Loki, v Kranju, na Brdu in v Maribora, kjer je kot viSj! sodni svetnik stopfl v pokoj. Povsod je ustanovi! ali oživel pevske zbore in zlasti v Skofjl Loki je tenei največje veselje s svojhui pevkami in pevci, ki so izvajan prvič njegove prekrasne koroške narodne pesmi. V Mariboru je ustanovil Glasbeno Matico, moški mešani zbor m orkester. Z moškim zborom, na katerega so ga vezali najlepši spomini, je prirejal koncerte po mestih in trgih Štajerske, sel je pa a svojimi pevci tudi na svojo predrago Koroško budit narodno zavest. Ker je bil preobložen z delom, je leta 1924 odložil vse funkcije m si obdržal edino moški kvartet, ki ga je 1. 1928 razširil se v oktet. Glasbena Matica v Mariboru m v Ljubljani ga je izvolila za častnega člana, a tudi kralj ga je za njegove velike zasluge na glasbenem in tudi na naci jonalnem polju odlikoval z redom Sv. Save IV. stopnje. Leta 1901. je Oskar Dev pričel objavljati v > Novih akordih« svoje prve kompozicije. VeČina njegovih kompozicij, samospevov, a capella zborov je pa natisnjena v tem Usta hi v edicijah ljubljanske Glasbene Matice. Nekaj drugih zborov je pa izšlo v Gorici. Največjo zaslugo si je pokojni skladatelj priboril z nabiranjem slovenskih koroških narodni pesmi, ki jih hrani etnograf- ski muzej v Ljubljani. V ZUjski m Podjun-skl dolini ter v RoZu je zbiral nad 10 let ta Etantni narodu! »Urtftri in mu dal v večjih zvezkih z neprisiljeno hajinonizaci jo in slogu primernimi barvami koncertno lice. Večina teh pesmi je postala tudi harmonizirana zopet popotna narodova last, prav tako so pa prQjnhl>ene tuđi nagrobmee, ki ph je Oskar Dev harmociziraL VSe njegove kompozicije se odlikujejo po nežni liriki in vaseh vedrini, saj je bfl Oskar Dev vedno vesel m pasJober človek zlatega srca. Razen vdove ge. Tončke zapušča pokojni srna dr. Fedjo, ki je sodnik v Mariboru in pa znanega arhitekta ing. Sašo, ki deluje tudi v Mariboru. Vsa Devova družina je sOno TDurTiraTna in je svojčas kot naša najznamenitejša koncertna pevka zlasti slovela njegova sestra ga, Mira, poročena Co-staperaria. Druga sestra gospa Antonija je soproga vis. sodnega svetnika v pok. g. dr. Doljana, gospa Olga je soproga bivšega trgovca Roossa v Kranju, a gdč. Lori je učiteljica v pokoju, brat g. Edvard je pa kapitan v pokoju. Velikemu skladatelju in plemenitemu človeku slava, njegovi ugledni družini pa nase naj iskrene jše sožalje! LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2268.63 _ 2279.99, Berim 1338.64 — 1349.44, Bruselj 781.85 _ 786.79, Curih 1097.35 — 1102.85, Len ion 197.66 —199.25, Newvork ček 5612 8? _ INOZEMSKE BORZE. Cta-*h, 3. avgusta Pariz 20.12, London 18.06, Newyork 513.50, Bruselj 71.3250. Milan 26.18. Madrid 41.45, Amsterdam 206.7250, Berlin 122.1760, Sofilja 3.72, Praga 15.19, Varšava 57.60, Bukarešta 3.06. StTJlB 2. »SLOVENSKI NARO D*, dne 3. avgusta 1932 Stev 174 Mrtvilo na živilske in živinskem trgu Čeprav Je ieie začetek meseca, je Ml slab promet na ebth Ljubljana, 3. mvgu&ta.. Tudi danes se je JafcaaMJO% da koledar ne odlooa vee mnogo na sp'osno življenje meščanov, saj se prvi ne pozna več niti na trgu. Prodajalce, lamele in branjevke je nekoliko zadržal del, da trg davi ni bil popolnoma zaseden kot navadno. In sploh je bik> na trgu vse bod j zaspano, vreane vpliva na ljudi, da se ženskam niti ne ljubi kramlja/ti. Kupovaik pa tudi ni bUo mnogo ter je bilo žrvii mnogo preveč naprodaj, čeprav trg ni bid posebno z-aJožeu. Sadja je od dne do dne več pa tudi jagod je še vedno izredno mnogo, da je sadni trg vedno pretesen. Zlasti je neizčrpna zaloga borovnic, ki jih je letos od zgodnje pomladi vedno toliko, da je zaradi tujih postala Ljubljana črna. Sovražnikom abstinentov pa ni prav, da je letos tudi toliko rdečih malin, da bo celo več malinovoa kot daimaHnca. Davi je bik) rudi zelo mnogo domačih jabolk, največ \z Poljčan. Jabolka so še razmeroma lepa v primeri z zgodnjo sezono. Bilo je pa dovolj tudi že jabolk iz okolice Ljubljane in si lahko dobil najslabšo vrsto že po 2 Din kg. najlepše so pa bile po 5 Din. branjevke so pa prodajale še lepše od kmečkih kg 7 Din. Branjevci na kmečkem sadnem trgu so prodajali sadje iz južnih krajev, vseh vrst čcsplje, ringlo več vrst po 2 do 4 Din kg. pa budi hrušk so imeli cele grmade, ki pa niso nikdar preveč lepe in dobre. Cena je že nekaj časa stana 4 Din kg. Jurčki so se podražili, merica je po 5 Din. čeprav je ponoči grmelo. Prekupčevalci, ki zavzemajo skoraj najlepši prostor vzdolž zelenjadnega trga in so vedno najbolj podjetni, zdaj ne morejo konkurirati kmeticam z zelen avo in sočiv-jem. prodajajo pa tem bolj papriko, ki gre 7s čudo izredno v denar. Dobro so vedno tudi založeni s paradižniki, ki jih prodajajo po 4 Din kg. Če prekupčevalci prodajajo zelenjavo in sočivje. ki ga imajo tudi kmetice, tedaj cene navadno znižajo vsaj za 25 par pri enoti, kar bo'jj vleče kot vse ponujanje pri kmeticah. Treba je pač priznati, da kmetice še vodno ne vedo prodajati tako kert poklicni branjevca ter da ne poznajo tako dobro psihologije kupcev. Sploh gospodinje rnnalijo, da pri kmeticah ne smejo ničesar kupiti po prvi ceni. ter brez barantanja, dočim drugje navadno ne barantajo. Tega so si pa krive same kmetice, ker so preveč populi vi ve ter hočejo vsako kupova'k o privabiti s tern. da znižajo cene, če se ne usta^vi takoj pri njih. Samo. če se ozreš na razstavljeno so-čivje in greš mimo. pa kličejo za teboj ceno. Če se ipa še ne zmeniš, ponujajo žliviln še ceneje. Trda je pač za denar in kmetom je še vedno nekoliko v krvi tisti čudmi strah pred gospodo, da se nekatere kmetice čutijo kar počaščene, če*se ustavi me^nka pred njimi. Nedvomno je znak čase* da so gospodinje danes kupovale najbolj kumare za vlaganje. Tega drobiža je na trgu zadnje čase zelo mnogo, vendar se gospodinje gne-tejo le pri nekaterih prodajalcih, ker pritisne teko j druga za drugo, kje* zaone ena kupovati. Vse hlastajo po kumaricah ter vz-biraio. Za izabiranje mora biti r^trokovnjak. saj bi sicer kupov alke ne brskale tako po košarah. Kumarice so še precej poceni, sedem komadov dobiš za dinar. Tudi velike kumare, za katere ae pa goapodinje ne pulijo tako. so poceni, komad po 75 par. Zaščitenemu kislemu trnovskemu zelju že konkurira nezaščiteno, ki je po 3 Din kg, dočim je prvo dinar dražje. Po dolgem času danes ni brlo gneče na kokošjem trgu, zdi se, da so 6e Ljubljenča-ni le preobjedli končno pisk. Morda so pa zdaj po prvem tako gosposki, da si jih lahko privoščijo v restavnaoijaii ter jkn ni treba stikati po trgu in ogledovati kočljive pe-rutnine. Piščancev je bilo danes zelo mnogo, več kot navadno. Kupčije ni bilo nikjer živahne. Nekdo je dejal, da so ljudje vložili ves denar po tem prvem v hrenunice. Ljudje imajo pač največ skrbi vedno z denarjem, t Kmetje so se ustrašili grmenja ter je bil tudi živinski trg slabše zased eden kot navadno. Ko je živinski sejem v Ljubl;ani, navadno že navse zgodaj mukajo po vsem mestu krave in rezgetajo konjiči, danes je pa bil ta sejem tudi v tem pogledu precej klavern. Da so pa naši živinski 6eimi še vedno na glasu, dokazuje, da prihajajo nanj kmetje iz najoddaljenejših krajev. 2ivino priženo na sejem, ne da bi jo prevažali, celo iz okolice Maribora. Davi je prignal hlapec vola iz Slovenske Bistrice. Dolgo sta roma'a v Ljubljano, celih 14 dni. kajti volu se n; nikamor rnrailo. Ko je p« prišel na Poljansko cesto, se je ustavil kot da je zavohal nevarnost. Hlapec g« je nekaj časa vleke!, pa zopet rinil, a vse skupaj ni mnogo pomagalo. Prfid Marijaniščem 9e je vol vlegel in 6e sploh ni več zmenil za ves svet. pa tudi hlapce ve brce ga niso zanimale. Hlapec je poskusi' na njem vso svojo iznajdljivost, na vse načine ga je hotel »zibrihtati«, stopal mu je na rep, polival ga z vodo, pa« tudi v uho mu je zlil skoraj poln Skaf vode. Nekateri gledaci so protestirati, hlapec je pa odločno zavračal proteste, češ. da to ni mučenje in da ijudi mučijo mnogo bolj n vsakega pošteno pretepejo, če se vleže aa cesto. Neka žen vrti! v Mariboru mternacijonalnf ten'flri turnir za prvenstvo dravske banovine, katerega je priredil agilni SK Rapid. Turnirja so se udeležili igralci is Maribora, Ljubljane, Celja, Ptuja, Zagreba in Graca, Od ljubljanskih igralcev sta se osobito iskazala g. Truden in gdč. Ravniharjeva, člana SK Ilirije. G. Truden je t igri posa- mezno dosegel tretje mesto, v igri gospodov v dvoje tretje mesto ter v mešani igri v dvoje drugo mesto z gdč. Ravninarjevo, ki je vsingu dam dosegel drugo mesto pred državno prvakinjo go. Gostisa, ki si je z lahkoto priborila prvenstvo. V igri dam v dvoje sta dosegli gdč. Ravniharjeva in Sor-nečeva tretje mesto Prvenstvo gospodov je odnesel g- Palada iz Zagreba ter kv>t drugi g. Brigić. Oba ©ta tudi dosegla prvenstvo v igri v dvoje. V mešani igri sta zmagala g. Hitzl iz Maribora in ga. Gostiša. Od vseh iger. ki jih ie občudovao občinstvo, so bile gotovo najbolj zanimive igre, v katerih je nastopal naš g. Truden. Njegov stil se v vsem razlikuje od drugih, osobito pa v taktiki- 2al da ga je zalezovala taka smola pri igri proti Brigiču, v kateri je v tretjem setu vodil že s 5:3 in imel petkrat iiiatch bali v rokah. Vsekakor bi zaslužil zmago. Našo prvakinjo Ravniharjevo poznamo že s turnirja za državno prvenstvo, kjer si je priborila drugo mesto in obeta še velik napredek. Silno je napredovala od lanske ca leta gdčna. Lirzer iz Maribora, ki bo še nevarna nasprotnica vsem igralkam v dr žavi. Zmagovalec turnirja g. Palada pa je \rsta zase. Vse nasprotnike je gladko odpravil in celo prvak Slovenije g. Hitzl je z rezultatom 7:5, 6:0 slabo odrezal. VeČina teh igralcev se udeleži tudi med narodnega turnirja na Bledu. Slava našega naj mlajšega polka Bohinjska Bistrica, 2. avgusta. Naš najmlajši peSpolk in edini planinski polk je sicer v garntziji v fikofji Loki, sedaj pa tabori v šocorih na prijazni ravnici pod črno prstjo pri Bohinjski Bistrici, kjer je v ponedeljek obhajal tudi svojo slavo na najsvečanejši način. Slavnostni prostor so vojaki že ves teden urejali in ga okrasili z množico zastav, postavili so pa tudi lepe paviljone in jih prepleti! z venci, da so gostje sedeli v prijetni senci. Najlepše je bila dekorirana tribuna, a ob vhodu je bil zgrajen veličasten slavolok, ki sta ga kronala dva sokola ter krasile smuči, cepini, vrvi. metalci min, strojne puške in drugo orožje, pred tem pravim triumfalnim lokom so pa stale straže v polni bojni opremi. Ko se je ob 11 M> pripeljal zastopnik Nj. Vel. kralja gardni polkovnik g. Petrovič in pregledal polk, je odšel na tribuno med ostale goste, med katerimi je bilo zlasti mnogo zastopnikov iz Škofje Loke z deputacijo Sokola, »reski poglavar g. dr. Vidmar iz Radovljice, župan iz Bohinjske Bistrice, zastopnika Gorenjske sokolske župe starosta br. dr. šemrov ln tajnik br. Cvar, mnogo oficirjev iz Ljubljane, a slavnosti se je udeležila tudi močna četa Sokola iz Bohinjske Bistrice in velika množica domačinov. Po cerkvenih obredih, ki so jih opravili domači župnik, pravoslavni prota in vojaški imam. je komandant polka, polkovnik g. Milorad M. Radovič z vznesenimi besedami razložil pomen slave, zastopnik kralja gardni polkovnik g. Petrovič je pa v imenu kralja polku čestital slavo in ga s krasnim patrijotskim govorom bodril, naj koraka za starimi polki po potu slave, nato je pa sledil mimohod, ki je pokazal vso strumnost in sijajno iz-vežbanost polka. Pri bogatem kosilu, ki so se ga razen zastopnika kralja in oficirskega zbora z damami udeležili tudi gostje, je napil Nj. Vel. kralju komandant polka ter prečltal brzojavno čestitko kralja in druge pozdrave, ki so jih mlademu polku poslali tudi SKJ in SPD ter dolga vrsta drugih dostojanstvenikov in organizacij, zlasti pa polkov, za poveljnikom polka so pa govorili Se starosta Gorenjske sokolske župe br. dr. Šemrov, starosta domačega Sokola in Župan Bohinjske Bistrice, ki so vsi zagotavljali zaupanje v lepo in slavno bodočnost države pri tako dobro pripravljeni vojaki s tako gorečim srcem za domovino. Popoldne so se gostje udeležili vojaške zabave, kjer so izvrstno pripravljeni vo-jald-Sokoli Izvajali vaje na bradlji in proste vaje z orožjem ta brez nJega ter je pevski zbor prav izvrstno zanel nekaj na-vduSujoČih pesmi, med njimi tudi >Oj, Triglav, moj dom*, drugi so ae pa odlikovali z deklamacijami tudi slovenskib patrijotskih oesmi. zlasti velik vtis ie pa napravila Gregorčičva 2>Soča«. Ko so se udeleženci nasmejali raznim šaljivim prizorom in igram, je zaključil program im-pozanten borbeni prizor, nato je pa sledila do pozne noči najprijetnejša zabava s plesom in petjem, da so se gostje le s težkim srcem poslavljali od gostoljubnin gostiteljev. KOLEDAR. Danes: Sreda, 3. avgusta, katoličani: Najd. s-v. Mefana, MLrača; prosJa-v^d, 2L j lilija. DANAŠNJE PRIREDITVE, Kino Matica: Kongres pleše. Kino Ideal: M on te Carlo. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczv, Mestni trs 4, in Ra-mor, Miklošičeva cesta 20. Samomor pijanca Kranj, 2. avgusta. Gašperlin Janez iz Šenčurja pri Kranju je zelo nerad delal, mnogo raje je piL Zato ga žena Frančiška ni bila nikdar vesela in pa ni nič kaj marala. Janez je že prej* večkrat grozi L da bo napravil samomor. Slabo se je razumel tudi s svojim pastorkom. Navadno je prodajal po bližnjih vaseh šenčurske okolice kruh. Pretekli teden, 26L julija ga je zadnjič dobil pri domačem poku Ivanu Pirnatu. Vrnil se je šele * petek popoldne. Med tem je sicer prodal knih, a je zapil tudi ves denar. Ker ni našel žene doma, jo je šel precej vinjen iskat na polje. Hotel jo je pretepati, kar pa »o ljudjo s težavo preprečili. Zato se je vrnil domov. Še preje pa je zasTozil, da bo najpreje ubil ženo, ]K)tem pa še sebe- Ko je prišla žena zvečer domov, je šla na podstrešje po drva. Bilo je to okoli 20. ure. Zelo se je prestrašila, ko je zagledala na podstrehi viseti na vrvi svojega moža. Takoj je obvestila sosedo, ki je šla po orožnike, da so ga sneli z vrvi. Vee je bilo ka-7-alo, da Gašperlin še ni dolgo visel. Orožniki niso našli pri njem nobenega pisma, kjer bi samomorilec navedel vzrok samomora. Žena in pastorek si nista dosti storila iz tega, ker sta imela zlasti zadnje čase same križe in težave z Janezom. Turisti zanetili ogenj Kranj, 2. avgusta Preteklo nedeljo so imeli pri Sv. Ani nad Trži čem žegnanje. Že radi tega in pa radi izredno lepega vremena je prispelo od vseh strani mnogo ljudi. Večinoma so bili turisti, ki so se na poti v planine le za kratek čas ustavili v prijazni vasi. Nekateri so počivali mimo?rede tudi v hlevu posestnika Mecrliča Petra. Okoli pol treh ponoči je hlev nenadoma začel goreti. Požar je v kratkem času uničil ves hlev ? skednjem vred, dalje okrog 8000 kg sena in mnogo gospodarskega orodja. Zadušila so je tudi ena svinja, ostalo živino pa so še pravočasno rešili. Ker »o okrog hleva Še poslopja sosedov, so se vsi zelo bali, da bi se požar ne razširil še po vasi. Marljivim gasilcem iz Tržiča in od Sv. Ane se ie kmalu posrečilo, da w> požar omejili le na Me-gličev hlev. Meglic je bil zavarovan za vse, kar mu je pogorelo, za 17.000 Din. Kljub temu pa trpi še do 25.000 Din škode. Ta požar je zgovoren opomin vsem hribolazcem, ki prenočujejo ali počivajo med potjo po hlevih ali podih, naj med tem ne kade cigaret. Ker ie navadno v takih poslopjih naloženega mnogo sena, se otzenj hitro razširi in ga ga je težko udušiti Žena zmaguje. Mihec na krnarski razstavi: Stri-ček. zakaj pa kiparji vedno uporabljajo zmaeo v podobi žene? —■ To boš zvedel, ko se oženiš. Daljna sorodnica. Učiteljica: Kaj je to, daljna sorodnica? Učenka: Moja teta v Avstraliji. EneM stavi. — Stavim glavo, da imam prav. — Jaz pa stavim vso svojo denarnico, da nimaš. — Saj je itak vedno prazna. — Torej sta stavi enaki. •tov. 174 >SL0VENSK1 NAROD«, OM 8. cvgaHa 19» Strto & Dnevne vesti — U*et potjaarih »nzenjsrjev - železničarjev v Jugoslavijo. Glanri Zveze poljskih inženjerjev - železničarjev is Poznanja (cca 50 oseb) prispo r petek 6. t. m. na izlet t Jugoslavijo ter nameravajo posetiti vsa večja mesta in sw ogJedatl čim več krasot nase domovine. V Jugoslavijo pridejo preko Jesenic v petek zjutraj ob 7. ter si takoj ogledajo Vintgar in nas gorenjski biser Blejsko jezero. V Ljubljano prispejo s potnuSkfcm vlakom ob 16.30, fcjer Jih sprejme Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev m brodardev in godba Narodno - železničarskega glasbenega društva >Sloge<, nakar si ogledajo Ljubljano. Zvečer bo časten pozdravni večer v prostorih >SJoge< v Ljubljanskem dvoru. Ob 0.40 ponoči odpotujejo naprej proti Zagrebu. Vabimo vse tovariše železničarje in njfim naklonjeno občinstvo, da se v Čim večjem številu zbero na glavnem kolodvoru k prisrčnemu sprejemu naših bratov t-oijakov. — Izletniški vlak Ljubljana - Sušak. V soboto dne 6. t. m. bo vozil po potrebi na progi Ljubljana - Sušak in v nedeljo 7. trn. na progi Sušak • Ljubljana, obakrat prekn Zasreba izletniški vlak. ki bo odpeljal iz Ljubljane gl. kol. ob 22.5 in prispel na Sušak v nedeljo dne 7. t m. ob 6-47 zjutrai Povratek s Sušaka je v nedeljo 7. t m. ob 17-52, prihod v Ljubljano gL kol. pa je v ponedeljek 8. t m- ob 8.11. Izletniški vlak bo vozil z brzino brzovlaka m bo imel tepe ugodne vagcne. Na ta način bo dana prilika onim, ki nimajo sredstev za daljše bivanje ob morju, da uživajo prihodnjo nedeljo morski zrak in se kopljejo v morju. Vozna cena z izletniškim vlakom je polovična in znaša iz Ljubljane do Sušaka in nazaj samo 117.50 Din. Polovična vozna cena do Sušaka in nazaj velja tudi z vseh postaj, kjer ima izletniški vlak postanek, kar je razvidno iz posebnih oglasov na vseh postajah pri potniških blagajnah. Pa tudi izletniki z drugih postaj, ki se bodo pripeljali v Ljubljano ali Zidani most 6 priključnimi vlaki k izletniškemu vlaku, bodo ie s svoje domače postaje deležni ugodnosti polovične cene do Sušaka. Obstoj teza pre-potrebneca izletniškega vlaka pa je aeveda odvisen od zadostnega poseta. Zato priporočamo, da se ga občinstvo v veliki men poslužuje. _ Naše srednje iole. V zadnjih 10 letih je prišlo !z naših srednjih šol pol milijona absolventov, od teh pa samo 60.000 strokovno izobraženih. Po številu srednješolcev je na prvem mestu savska banovina, kil je imela lani 17.473 srednješolcev. Na 33.930.918 prebivalcev smo imeli lani na državnih srednjih šolah 75.714 dijakov, na privatnih 3353, na ruskih srednjih šolah pa 1319, skupaj torej S0.nS6. Dravska banovina je bila na četrtem mestu, na dr-žav-n»ih srednjih šolah je imela 7750 dijakov, na treh pri.vaitn.ih gimnazijah pa 1100. — živahen tujski promet v Dalmaciji. V srednji Dalmaciji je tujski promet od dne do dne živahnejši. Hvar, Makarska, Omiš in druga letovišča so polna gostov. Tudi v Splitu je vsak dan več tujcev. Iz Nemčije je napovedanih za avgust mnog** letovnščarjev. — Naši strojevodje in inzenjrrji na Češkoslovaškem. V poned9!;e£ p< ; j«dne je prispeio iz Benešova v Prago 1S0 jugoslo-venskih strojevodij in železniških inže-njerjev. Ekskurzija je prispela na ćeako-Sbova&ko v nedeloo ponoči in se ustavila najprej v Čeških Budoejovicah. Na Wilso-novem kolodvoru v Pragi je pozdravil ju-goslovenske goste predsednik federacije češkoslovaških strojevodij SchofaJek. Za pozdrave se je zahvalil predsednik organizacije naših strojevodij Svetoitar Petrovič. Zvečer je bil gostom na čast prirejen prijateljski večer v vinohradskem Narodnem domu. Včeraj zjutraj so bil: nafti inže-njerji ta strojevodje v prometnem mini-sTjstvu, dopoldne na staromestnem magistratu in v državni galeriji, po obedu so si pa ogledali praške zanimivosti. Danes dopoldne so si ogJed&Li Češko - moravsko tovarno, jutri se odpeljejo v Karlove Va-ry, Marijanske Lažni in Plzen, v petek si ogledajo škodove tovarne in plzensko pivovarno, v soboto se vrnejo v Prago, potem pa posetijo Pardublce, Cesko Tfebovo ta Olomuc, v nedeljo se odpeljejo v Pfe-rov ta Brno, kjer ostanevo do ponedeljka. V torek posetijo Bratislavo, od koder se vrnejo preko Dunaja v domovino. — Izpcemembe v naši mornarici. Dodeljen*! so na službo k šefu vojne delegacije pri direkciji pomorskega prometa poročnik kor vete Branko Hribar, na brod >So-kolc začasno poročnik korvete Blaž Miren, na torpedovko >T 8c poročnika fregate Franjo Potočnik In Maks Person, za upravitelja stroja monitorja >Vaxdar« strojnu k*retan II. klase Josip Gumzej :n na podmornico >Nebojša« poročnik fregate Anton Javorše*k. — Rihard Tauber pcisp« v Zagreb. Znani nemški pevec in filmski igralec Rihard Tauber se pripravlja na turnejo po Jugoslaviji Nastopiti namerava jeseni v Zagrebu ta Beogradu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno In nestanovitno vreme. Včeraj je bilo še po vseh krajih naše države lepo, čez noč se je pa vreme poslabšalo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v »koplju 35. v Beogradu 34, t Ljubljani 33, v Zagrebu, Sarajevu in Splitu 32, v Mariboru 27 stopinj. Včeraj je Ml najbolj vroč dan letošnjega poletja. Davi Je kazal barometer v LJubljani 757.8. temperatura je znašala 17 stopinj. — Neaieča nikoli ne počiva. Včeraj n danes so pripeljal: v ljubljansko bolnico t; ponesrečene otroke, ki so postali deloma po lastni krivdi, deloma pa po neprevidnosti voznikov in avt orno bil istov žrtve prometnic nesreč. Včeraj smo že poročali, da le na Ižanski cesti povozil neki voznik dietnega Ervina Burbvne. Podobna nesreča je p* doletela tudi cvetnega Josipa Vovkz, pnsestnikojvega sina iz Gornjega Brezna pri Lesfcovou, občana Lati ja, ki ga je neki voznik podrl ta ga poškodoval po vsem tele«i. Trenja žrtev je 41etm Janez GoHes, sinček mizarja iz Stožic, občina Jezica. Otroka je včeraj popoldne povozi nepreviden «vt> tnobiliet in ga hudo poškodoval. Njegovo stanje je precej resno. — Čudna nesreča. Brusač Ivan Jevsek «z Borovelj na Koroškem, ae je včeraj popoldne na Javorniku peljal s kolesom. Med vožnjo je padel s kolesa in se nasadil tj* nož, ki gs je imel v žepu. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Njegova poškodba je precej resna. — Druga žrtev gašenja. Pretekli teden smo poročali o hudi nesreči, ki Je doletela dva delavca ob priliki požara v katran šari tovarni. Pri gašenju sta dobila delavca Jakob Pibemik in Jakob Klemen opekline po vsem telesu in so ju morali takoj prepeljati v ljubljansko bolnico. Pibernfc je že čez nekaj dni podlegel opeklinam, v ponedeljek dopoldne je pa umrl tudi Klemen po dolgem trpljenju. Pokojni Klemen je Ml star 58 let, v tovarni je bi! zaposlen 13 let. BU je dober in marljiv delavec. Pibern-kova in Klemenova tragična anrt je v Kamniku iti okolici vzbudila splošno sodurje, zlasti pa sočustvujejo vsi s težfko prvzad *to Pvbernikovo rodbino. _ Zagonetna smrt delavca. V nedeljo Je bil prepeljan v zagrebško bolnico delavec Ivan Sušeč, ftf so ga našli onesvesče-nega v mestu. Poškodb ni bilo videti na njem nobenih, vendar Je pa v bolnici umrl, ne da bi zdravniki vedeli, kaj mu je bilo. Njegovo truplo bodo obducirall, da se ugotovil, al! gre za samomor ali pa je postal Sušeč žrtev zločina _ Priležnici odgriznil nos. V Bački Topoli blizu Subotice je odgriznili kovač Im-bre F ar ago svoji priležnici nos. Pred leti mu je umrla žena in mož je ostal z dvema otrokoma sam. Hotel se je drugič oženiti In našel je nevesto, pa se nista poročila. Živela sta sicer skupaj, toda neprestano sta se prepirala In slednjič je ostal kovač zopet sam. Ko Je prišla pri-ležnica po svoje stvari, da bi se preselila drugam, jil je F ar ago med prepirom odgriznil nos. — Strašne muke zaljubljenega dekleta. V vasi Gračemica blizu Bjelovara se je 20-letna Ruža Harapin pred tremi leti zaljubila v sosedovega sina Vida Brleka ta tudi fant jo je imel rad. Hotela sta se vzeti. Ker je pa fant siromašen, sta Ružin oče In mačeha nasprotovala poroki. Zaljubljeno dekle je sklenilo končati si življenje in pred tremi leti Je skočilo pod vlak, ki ji je odrezal desno nogo. Od takrat sta oče in mačeha strašno mučila ubogo dekle. Večkrat sta jI sknlla umetno nogo, ki brez nje ne more hoditi in držala siroto zaprto po več mesecev v tesni čuin-nati. Jesti in piti sta ji dajala samo toliko, da nI umrla. Nekoč Ji celih osem dni nista dala jesti. Poleg tega »ta Jo neusmaljeno pretepala ta jo pustila po cele mesece v umazanem perilu. Nesnaga, smrad ta g«> lažen v čumnati je bila tako strašna, da zdravnik ubogega dekleta ni mogel pregledati. Nečloveški oče in mačeha s« bosta morala zagovarjati pred sodiščem. — Zaradi cigarete nož v prsa. V soboto sta se sprla v vasi Oajek blizu Kriievcev kmeta P a Jo G-radaševič ta Dr ago t ta Rađano vi c\ ker je Oradaševlč udaril Radanovu-ča po licu. ko je kadil cigareto tako, da se mu je rartresel tobak. Radanordč Je pograbil Grad a ševi ca ta g« trikrat treščil ob zid, nato pa še ob tla. To se je sgodiio takoj po obedu, proti večeru sta se pa kmeta zopet spoprijela. Gradaševič je pograbil kuhinjski nož ta zabodel RaoanovJ-ča petkrat v prsa tako. da je obležal mrtev. __V morje zaradi naarečn« Irubezni. V soboto so naši; v Kumborskem zalivu mrtvo 2 21 etno Andjo Mustur iz Kum bora Andja je bila zaljubljena v postavnega podnr.tednika mornarice, stavi; jI ps niso dovolili poročiti se z nJim. Zato Je sklenila končati sJ Življenje. Najprej se je hotela obesiti, pa se je pretrgala vrv. Starši so potem strogo pazili na njo, vendar se ji je pa posrečilo ponoči »bežati od doma. Na noge si je privezala 29 kg težak kos železa ta skočila v morje. _ Foto-eport zadovolji vsakogar a kamero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik. LJubljana. Stan trg 9. Ceniki brezplačno. Iz Littblfane —lj Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Upravni svet Ljubljanske «rediti*e banke je na svoji današnji seji vasi z obžalovanjem na znanje odstop svojega dosedanjega, za zavod zaslužnega predsednika g. dr. Petra Defranceachija, ovaaujoč njegovo lastno. Iz zdravstvenih ozirov izraženo željo in njegovo zagotovilo, da bo tudi nadalje sodeloval v upravi. Obenem mu Je izrekel soglasno zahvaJo sa njeatoro požrtvovalno dosedande vodstvo. Za so* vega predsednika zavoda Je Izvolil soglasno dosedanjega dolgoletnega podpredsednika g. Alojzija Vodnika, za I. podpredsednika g. Ivana Jelačlna In za II. podpredsednika g. dr. E mesta Rekarja. —Jj Delavski dom se začsii graditi. Včeraj so začeli prdpravđjaiaa gradbena d a! a za '?e.a~*«ki azil. k. to stai na vogala Blel-weisove ta Gosposvetake ceste Gradbena dela Je prevzelo podjetje tat les s Dedek. Prva imitacija je bila r—aPs TJ ae Podjetniki ^ protestirali, da Jo h., prekratek rok za gradu jo ta zaradi drugih formalnih ovir. Pr drugi licitaciji: je o?*r:ra'o sedem ponudn'kov, dočim so pri pr*. samo tr:'e. Najniži ponudnik je biLk> "*>1*»*1* inž. Dedek, ki je dela grada ie prevzelo sa 2.009.000 Din. Najvišja p^a.iiena vsota je znašala 2,983.000 Din. Stavba mora bttl t suro vere stanju dograjena že v scirfh aae-secMi no je zelo kratek ro'c »%j bo zgradba a »gađa dve nadstropji po i zenujo. ob 3i«'weiaovi cesti bo vteoia 5 nadstropij, ob Gosposvetfiki pa 4 nadstropja. I atva v UuMjejM ae preseli |a oosedaaftaa prostorov na Aleksandrovi cesti 4 v ma-guatretao pealepje, Mestni trg z>l., soba št 42. Zaredi selitve ostane urad v petek, 5. in t soboto 6. avgusta zaprt aa stranke. _JU Turistovski klub »Skala« v Ljubljani skJacuje sa petek 5. avgusta ob 20.20 v zgornjih prostorih kavarne Emone Člao-eku sestanek. Poročalo ae bo o kmbevem skupnem izletu, ki ae bo vršil 14. ta lf. t m. ter o gradnji smučarske koče na Voglu. Udeležba čanstva Je razna ta obvezna. _Jj Očala je izgubil včeraj v Zvezd! neki gospod. Posten najditelj naj jih vrne proti primerni nagradi v šentpeterski vojašnici, soba št. 19. Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v Želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Frana Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Frana Joeefovo« jrrenčlco Že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Frani Joeefovae gren-Čiea se dobi v vseh lekarnah, drogerljah in špecerijskih trgovinah. Iz Novega mesta — Sportrri klub Nove mesto gostoval v Črnomlju. V Črnomlju so tudrf zaceli gojttl Sport. Plavanje, lahko atletiko in nogomet. V nedeljo 21. Julija so se prvič črnomaljski nogometaš): postavili proti novomeškim športnikom ob prtlltoi otvoritve športnega igrišča. Pozdravne besede sta spregovorila g. predsednik kluba in g. lupan. V imenu Novomešoanov pa se Je sa-hvalU za iskren sprejem in lep pobotat u i govor g. ta*. Jo*e Medic, predsednik novomeškega športnega kluba. Pri tekmi so ae čraoma>Ucl, novinci, zelo dobro odrezaM, eaj so tepli Novomeščane e S : 2. Udeležba pni tekmi Je bffla zelo ve»?ka. Čestitamo na uspehu novincem. — Ograjo na mostu v Cikavi, občina šmlbel - 9-topiČe, pn Novem mestu, popravljajo. Ker je delo na cesti, opozarjamo voznike, predvsem avtomobili;ste, da pazijo, da se ne bi pripetila nesreča, o kateri vemo, da nikdar ne počiva. Delo je na državni cesti, ki pelje lz Novega mesta v Breaice, na kateri je vedno zelo velik promet. 1 _ Poroljunkula Včeraj Je bila porci- ju.nku.la v Novem mestu. Ob tej priliki je prišlo v Novo mesto mnogo ljudi. Zlasti veliko Je bUo Belokranjcev, v belih oblekah, kil so seboj prinesli ogromno čebule in jo prodajali na živilskem trgu zelo poceni. — Pretep v družini. V bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo so pripeljasi letnega g. Franceta Zmpaniča, staa posestnika iz Mart ta Je vasi, občina Praproče pri Litejii. Dne 31. juftja aveoer sta dosedaj še is neznanega vzroka oče hi brat Lojze pretepla Franceta z železnim orodjem, ne ve pa ae, če je bila sekira adi ne, ker je bila tema. Poškodbe ima po glavi ta so precej nevarne. — Nesreča aH sovraštvo, la Veillrfn Vodic, občina Kostanjevica oh Krki, so pripeljali pred kratkim v kan-dljako bolnico Janeza Princa, posestnikovega staa, starega 22 let. Kot 'je »prava botauce zvedela, ga Je udaril po glavi O. J., sin posestnika lz OrobelJ. Poškodba je smrtno nevarna ta skoraj vsi avomtfo nad njegovim okrevanjem. — Noatf ae as bliskali. Ivan Ltanuk, dninar, doma iz Brestovca, srea Šmarje pri Jelšah, star 3« let, je šel iskat dela ta zaslužka po Dolenjskem. Na Mirni pa se je sešel z dvema neznanima delavcema lz okolice Mani bora. Zaradi prepdra, ki je nastal na prostem, pod kozolcem, sta ga neznanca, delomržneža, večkrat nevarno sunila z nožem ▼ glavo, prsa ta hrbet. Bil je pripeljan v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer se zdravi. Njegovo stanje Je zelo opasno. — Zaradi harmonike v bolnico. Simon čampelj, posestnik iz Male Cikave, občina Srni bel - Stopiče, je bil na >pušelšenfku< v Smoljeni vaai pri Smukovuh. S seboj Je imel harmoniko ter je igral poskočne komade. Od njega pa sta zahtevala harmoniko dva vaška fanta. Ker pa ni hotel dati Iz rok harmonike, sta ga vrgla na tla In ga pošteno premikasthJa Toni on je moral iskati pomoči v kandijskl bolnici. Vzornemu ta dobremu posestniku čamplju želimo skorajšnje okrevanje. Krožna kolesarska vožnia po Franciji Nadaljevanje poročila o tradicljonalnl vozni! „Tour de France44 lz Celja —c Umrljivost v Celju. V ju&aju je umrlo v Celju 22 oseb ta sicer 4 v mesta ta 13 v javni bolnici. —c Umrla je 1. t m. v oaajeki bolnici o&letna občinska reva CeoVHja Culkova Iz St. Jurija oh Taboru. —c Društvo >Soča< priredi v soboto 6. t. m. zvečer pri Skalni kleti zabavo s recitacijami, petjem, godbo, šaljivimi pr4zori ta plesom. —c Nov In ten jer. Te dni de diplomiral g. 1 Vrecer Iz Vojnika pri Celju na montanaetteni visoki šoli v Leobnu za rudarskega insenjerja. Ceetittamol —c Dramski tessj cs4jsks sokolske župe, ki ga bo vodU g. prof. Osip Sest lz Ljubljane, se ho pričel t sredo 3. t. m. ob 9. dopoldne t radarski ioil Zunanji udeleženci bodo lahko prenočevali t rudarski; šobi, udeleženke pa v Zdravstvenem domu. —c stavilo tujcev v JuMJu. V prejšnjem mesecu so obiskali Oeije S04 tujci ta sicer 709 Jugoslovanov. 91 Avstrijcev. 90 6eho» atavakOT, 19 Italijanov, 15 Madžarov, 14 Nemcev, 8 AmerHcancev, S Rusov, S Polje* kov, 2 Grka ter po 1 Švicar, Norvežan to Albanec. Po poklice je bilo 28* trgovcev ki trgovski« potaikov, 127 uradnikov, 95 obrtnikov, 24 tazenjsrjev, si odvetnikov, 2« učiteljev, 26 dijakov, 18 delavcev, IS iadustrijcev, 12 profesorjev, 10 zobozdrav-aiaov. 5 duhovnikov ta 2 novinarja; 218 oseh je bilo brez nokiica. 17. etapa: Strasbourg—Metz (165 km) Nebo je oblačno ta ne kaže nič kaj lepo vreme. Dobro so razpoloženi Belgijci, medtem ko izgleda Italijan Morelli, ki je vajen ob času dirk vročih dni. bolj žalosten. 2e sam začetek etape je klavern in vozi se brzina 20 km ne glede na krasno pot. Prehod skozi mesto Sa verne (11 km), ležeče na ne napetem klancu, je ob 8.40. kjer Rebv in GeveT potegneta ostreje, tako da je marsikateri dirkač bil prisUjen na pedalih se vzpenjati za njima. Kljub temu so se mnogi razkropili ter prišli na vrhunec, kjer jih je sprejela fanfara vojakov-alpincev, skupno. Zopet poskusi ubeg navzdol dirjajoč Burtafochi, ki pa ga hitro ujamejo Leducq. Lapebil. Camusso in Pe9enti. Mesto Sarre-bourg (71 km) je doseženo ob 9.40. Začelo je deževati, vsled česar konkurenti segajo po nepremočljivih plaščih. Tudi mokra cesta ta pa nasproten mrzli veter otežujeta vožnjo. Ko se po enournem deževju vreme zboljša ter se v skupini pojavi vsled defektov zaostali Speicher. Bulla in Pesenti. poskoči hitrost vožnje nekaj nad 30 km na uro, pri čemer zaostane vsled defekta tudi bivši svetovni prvak Rousse. Se 30 km borbe in Metz bo dosežen. Di Pacco je prvi pri menjanju visoke prestave, nakar mu v dveh kilometrih sledijo 5e vsi tisti, ki smatrajo to operacijo za potrebno. Brž ko se solnce pokaže izza oblakov, poskusi ubeg neki Belgijec, kar ps mu prepreči nekdo od Nemcev. V zadnjem delu skupine Fadejo zaradi medsebojnega drenjanja rantz, Buvssc in Lemaire, kar pa ni imelo hudih posledic in nadaljuje se še vedno kompaktno do samega Metza. kjer je na lepi ravnini postavljen cilj, v zelo ostri brzini. V zadnjih nekolikih metrih se E>i Paccu, ki se je do tu kril za Lapebiejem in Speicherom, posreči prehiteti na cilj-ski črti za četrkolesno dolžino Loucheja. Di Pacco je dobil etapo v času 5:38.35, 2. Louohe. 3. Antenen. 4. Lapebiel. 49 drugih je klasificiranih z zmagovalčevim časom, ostali pa pridejo 1 do 5 minut nato. 18. etapa: Metz—CharleviHe (159 km) Tudi ta etapa nima na progi težavnih vzponov. Dirkači so se zapodili s starta z dokajšnjo zamudo po določenem času in začeli z Belgijci na čelu hud tempo. Spet začne amater Bouillet z ozirom na valovito cesto delovati s svojo avtomatično menjavo prestav, s čimer povzroči razcepitev skupine v tri manjše, ki pa se na bližnji ravnmi kmalu zedinijo in nadaljujejo v zmanjšani brzini. Neglede na leno cesto, jo vendar marsikateri dirkač deležen neprijetnih defektov: se pa vsled nizkega tenv pa vodećih po kratkem lovu spet znajde v družbi. Ko tako dirkači vozijo proti Lan-guajonu (68 km) v precejšnjem stranskem vetru in kjer je povrhu teaa še dokaj mrzlo, prevzame vodstvo Bouilleta Demuvsere, kateri podi kot obseden. Za nekaj časa zasedejo njegovo čelno mesto Nemci, ki pa jih ponovno zamenja on s še večjo energijo. Da so Belgijci postali sedaj živahnejši, ni Čudno, saj vendar vozijo ob meji svoje domovine, kjer se je ob vsej progi zbralo zelo mnogo belgijskega življa, da pozdravi mimodrveče rojake. Posebno navdušeno so bili sprejeti pri izhodu iz mesta Monrmedv, kjer jih je pričakovala velika belgijska otroška kolonija z nacionalnimi zastavicami- Za tem mestom se proga nekoliko dvigne in Belgijci menjajo prestave. To videči Leducq, zamenja tudi on, nakar sledijo temu primeru še drogi. Po 130 km, prevoženih v 3:50. dirja kompaktna skupina skozi Sedan (139 km), kraj, kjer so se ob času vojne vršili srditi boji. katerih sledovi se vidijo še dandanes. Se vedno vodi belgijska skupina zelo močno, hoteč s tem izrabiti s kam ©ni rimi kockami tlakovano cesto, ki ostalim vozačem nič kaj no ugaja. Rezultat divje vožnje se je kmalu pokazal s tem, da so mnogi kolesarji zaostali in sledili v raztresenem redu. 10 km od Charlevilla se preide s tlakovane ceste na lepo. asfaltirano, kjer polagoma prihajajo v skupino eden za drugim vsi energič-nejSi zamudniki. V 40 kilometerski naglici lete zdaj vsi proti cilju, postavljenem na charlevillskem dirkališču. Spredaj sta Di Pacco in Leducq. Ko se na finalnem krogn vse bori za ugodnejša mesta, je Leducq pridobil na zadnjem zavoju pol kolesa naskoka pred Di Paccom in držal to razliko do same črte. Da pa Leducqova zmaga ni bila v redu, je bil vzrok silni sunek Barthč« lemeva, ki je pri naskoku nad Di Paccom z roko porinil Leducoa v hrbet, da je ta tako pridobil omenjeno razliko. To opaziv-ša komisija kakor tudi 9t6pel ki je vložil protest, je Leducqa kaznovala s premestitvijo v toetapni klasifikaciji s prvega na deveto mesto. Prvi je zato postal Di Pacco v času 5:09.48 (30.793 km na uro), 2. Louohe, 3. Stopel. 4. Speicher. V istem času »leda Se 76 drugih, dalje v par minutah ie vsi ostali v nekaj skupinah. 19. etapa: Charlevffle—Malo (271 km) Jutro, v katerem začenja 19. etapa, js zelo mrzlo in nebo pokrito s temnimi oblaki. Belgijca Demuvsere in Rebry sta si tega dne nadela na glavo posebni zeleno-črnl čepici, kar naj hi pomenilo znak pstre borbe. Pa tudi dirkači. kJ so bili priča lanske borbe v tej etapi po zaslugi Belgijcev, so si ta dogodek dobro zapomniH, saj so ti severni fantje vlekli po kamenitih kockah, ki drugim dirkačem nič kaj ne teknejo, svoj 3£kHometersk1 tempo od začetka do konca etape. Tudi letos predvidevajo dirkači tak boj. Odhod je bil ob 5.. ko žc začenjajo Nemci voditi s 30 km brzino po valoviti, vijoči se cesti. V teku 58 km imajo mnogi dirkači defekte in tucH prekucne se tu pa tam kakšen. Na kratki strmini pri Flarrisngerie (77 km), od koder manjka Se malo do razvpite tlakovane ceste, te z ospredja nenadoma od tržeta Reb-ry ki Demuvsere. medtem ko se Leducq za to ne zmeni, temveč poziva svoje tovariše na opreznost. Vsi fotografski avtomobili se ob tej priliki vržejo za ubežnikoma, nadejajoč se ujeti kako zanimivo sliko za svoje aparate. Mimo podeče avte izrabita Belgijca v to, da Se ume je vozite m si tako pridobita v 10 kilometrih Že 1 mir. 37 sek. pred zasledovalci. Pri 90 km prevožene proge poskoči razlika na 2 min. 15 sek. Tudi za to razliko se Leduco in drugi ne zmenijo, kajti splošna klasifikacija kaže. da ta dva »zajca« nista s svojim ubegom prav nevarna, saj imata v tabeli celo uro zamude. Kljub temu vodi zasledovalna skupina pod vodstvom Oorneza zelo hitro, in sicer 31 do 33 km na uro, kar pa je za ubežnika še premalo, kajti mahata jo po 35 km na uro. Dež. ki je začel padati, je to obupno zasledovalno sliko, kjei so si dirkači na vse kriplje prizadevali čim bolj pospešiti brzino, napravil še žalost-nejšo, kajti kamenite kocke so pretresle te mučenike že skoz in skoz. Ob 9.30 pri-drvita Rebrv in Demuvsere na okrepčevalnico v Valenciennes. kjer s koles v diru pograbita porciji, in letita dalje. Prvi zasledovalci, ki jim raztreseno sledijo še drugi, primahajo tu-sem ob 9.39. Od zasledovalne skupine se dalje poskušat-- odtrgati še Decroix in Di Pacco. nat^ tudi Camusso. ki želi nanesti udar v klasifikaciji Sto-pelu. NI pa šlo gladko, kaiti Leducq ln Stopel s še nekaterimi ubeglo trojico ujamejo in prekrižajo tako Camussov načrt. Se nekoliko dalie padejo brez hujših posledic Rousse, Rarthčlemev, Aerts. Faure. Bernard in Di Pacco. Povsod ob cesti ja zbranih, posebno v Lilli (192 km), ogromno število gledalcev, ki kolesarjem burno aplavdirajo. Rebrv in Demuvsere imata pri izhodu iz Lil le že 9 min. 10 sek. naskoka. Zakasnitev francoskega dirkača Archam-bauda je tu vzrok, da preide italijanska skupina na prvo mesto v skupinski klasifikaciji. Veter, ki je do Liile pihal od strani, obrne tu dirkačem v nasprotje in otežuje zasledovanje. Ko sta Belgijca nadaljevala svoj ubeg, se vsled utrujenosti tudi Demuvsere odreče ostremu tempu in pusti Rebrvja samega drveti naprej. V mestu Caestra (230 km), kjer je opaziti veliko veternih mlinov in kjer je tudi konec ka* menite ceste, je Rebrv pred Dem u v serom že 7 min. 10 sek., pred prvo zasledovalno skupino pa 13 min. 10 sek. Manjka do cilja še 30 km. Skupinsko in posamezno sledijo dirkači v ostri borbi proti Mialu, kamor je Rebrv prispel 9 minut pred Demuvserom, katerega tiaočglava množica navdušeno pozdravlja. Se šest minut za tem pori drvi prva skupina, kjer Di Pacco za tri dolžine ob-žene Speichera, Corneza in StopeJa, Oas, ki ga je Rebrv prevozil, je 8:40.15 (31360 km na uro), 2. Demuvsere, 3. Di Pacco, 4. Speicher. Z Di Pacco vi m časom je klasificiranih še 23 drugih. Ostali sledijo skupinsko v nekaj minutah. Starta 1 ui Morelli odstopila pa NrVanzenried in Buttaioohi. Iz Maribora Veliko javno trgovsko zborovanje v Maribora Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo bo priredila v nedeljo 17. t m, ob 10il5 v union-ski dvorani v Mariboru veliko javno trgovsko zborovanje, in sicer v okviru »Marfboe-skeea tednac ki se bo vrsti od 6, do 15. avgusta Zborovanje bo velika manifestacija/ vsega slovenskega trgovsrtva. Udeležil se ga bo tudi minister sa trjrovino in industrija gosp. Ivan Mohorič. 0 položaju in težnjah nase trgovine bo poročal zvezni predsednik gosp, Josip JL Kavčič, o položaju mariborskega trgovstva pa predsednik združenja gosp, Vilko Weizi Zveza trgovskih gremije r poziva vse trgev-stvo, da se tega manifestaeijskega zborovanja, ki naj pokaže stanovsko solidarnost, v najjobilnenjšem števila udolesi, slasti še, ker se bo udeležil iborovanja neg trgovinski minister. Ob 10. bo sprejem gospoda ministra. Zato naj se vsi trgovci ob tem času zberejo pri mariborskem mostu, da čim do-stojneje sprejmemo in pozdravimo gospoda ministra. Vožnja je polovična- Za >Mariboraki te> dene je dovolila železniška uprava polovično vožnjo proti legitimaciji, ki se dobi pri >Putniku< in njegovih podružnicah ter denarnih zavodih. _ Pisarna >M ari bovškega tedna« se je preselila z magistrata na svoje orovo mesto v Banovinsko hranilntco, Gosposka ulica 36, telefon 28—00. Vse stanovanjske napovedi prosimo naslovita abi osebno napovedati v tej pisarni _ Za >Marltoocekl teden« sta Gremirj trgovcev, kakor tudfl SHovensfco trgovsko društvo raspisala nagrade za najdepee urejena izložbena okna. Opaža se že splošno prenovljenje izložb in čujemo, da bodo nekatere tvtpdke opremale svo$e izložbe v prav vei£kem obsegu na najmodernejši način. Deffiniltivno je določeno, da priredi Zveza trgovskdh gremijev dne 7. t. m. veliko trgovsko zborovanje v Martfboru, za katero vlada med trgovci že sedaj največje zanimanje, ker bodo sodelovali prvovrstni ln najmodernejši predavatelji. Danes ob globoko znižanih letnih cenah imate priliko videti najrazkoš-nejso Ufino veleopereto eTCettfpres plese Film, ki je očaral ves svet! Lilian Harvev, VVlIlv Frttech, Oonnd Veadt, Lil Dagover. Ljubavna afera ruskega carja Aleksandra na dunajskem kongresu. »Paramoont zvočni tednike Danes ob 4., 7% in 9.% zvečer. Elitni kino Matica Telefon 9134 >SLOVENSKI NAROD«, dM S. svgnsts 1932 Stav. V/4 15 (ProGletstvo Muh Roman. — Ne vem Še, kaj bom storite. Seveda odpotujem h gospej grofici, toda Šele čez deset aJi štirinast dni. — Kaj pa pravi grofica k najinemu odhodu? Helena je do ušes zardela in zajec-fcala: — Toda ... kaj bi... nič ne pravi... Zek) se veseli uspehov, ki vas čakajo v vaši karpieri. — Je dobila najino brzojavko? — Vapno brzojavko? — Da; poslala sva ji brzojavko, ki jo je morala prejeti kmalu po vašem prihodu. — Ah, da, da!... Saj res ... je jecljala Helena v vedno hujši zadregi. Saint-Hyrieix ni opazil njene zadrege. Nadaljeval je: — Saj ste naju opravičMa pri nji, je-li? Carmen je nikakor ni mogla obiskati, kot je želela. Odpotovati morava brezpogojno jutri. Odpeljeva se z brzovlakom do Marseilla, ram se pa takod vkrcava na pamik. Upam, da je grofica razumela položaj. — Da, da, seveda ga je. — Zdaj pa še ndkaj... ali vam n: omenila pooblastila, ki bi ji ga brl moral poslati? — Ne... Gotovo vas obvesti pismeno. — Saj bi vam bila vendar morala povedati, da-li odobrava moje predV-ge, omenjene v brzojavki. — Ničesar mi ni omenila. — To je pa res čudno. Saint-Hyrieix je vstal in začel hoditi po salonu. Misli so mu pa uhajaie ocividno drugam, ker ni več silil v Heleno z vprašanji. — Ah, oprosti mi, — je zašepetaia CaTmen Heleni. — Oprosti mi vse ta neprijetnosti, ki ti jih povzročam, ^daj je hvala bogu končano. Ti si me -eš*-la. Hvala ti. Hvala ti še enkrat, draga sestrična. Vsa izmučena je odšla Helena zgr> daj spat in sladko je sanjala o svojem možu in sinčku. V Carmenini sobi je bilo pa drugače. Carmen je slišala, kako hodi njen mož po sobi, ki jo je ločila od njene spalnice toaletna sobica. Slišala :c, kako je zaškripal stol, potem so se na zopet začuli moževi koraki. Kaj neki počenja? Zakaj ne gre spat? .Muke grešne žene, ki jo vznem*:a vsaka malenkost, vsak najmanjši ropot! Na predvečer odhoda iz Francije je Sarnt-Hyrieix nedvomno spravljal svoje stvari v red, toda žena prepustnica je mislila samo na svoj zločin: bala se je. da bi mož ne ugani1, kaj slrriva pred njim. In vendar se ji ni bilo treba ničesar bati. Robert se je bil udal v svojo usodo in sklenH doprinesti Carmen težko ŽTiev. Toda mjuno dete? ... Njuno dete!... Marcel! Kar se tiče gmotne stran . je bi'a lahko brez skrbi. Robert je bi- blizu, a Helena i je obljubila, da bo skrbela za revčka, ki je biJ v dobrem zavodu v pariški okolici. Pa tudi Ramon bo lahko skrbel za malčka, ko se vrne. Svojemu možu poreče, da je :o sinček nieoe pokojne prijateljice, ki io je na smrtni p os teti prosila« naj skrb zanj. Oče in druga mati! Glavno je, da dete ne bo osamljeno. Pozneje bo pa že kako. Sicer pa menda tudi sama ne bo ostala večno na drugem koncu sveta. Toda navzlic tej tolažbi je Carmen bridko plakala Da, za otroka bo poskrbljeno, imel bo v izobilju vsega, kar bo potreboval, razen materinih poljubov. Kar je vstala, ^topUa k vratom in jih zaklenila, da bi je ne mogel nihče motiti, potem je pa vzela iz skrivnega predalčka šatuljo in jo odprla. Ihteč pritajeno, da bi je ne sMšal mož, je jemala iz ša-tulje Robertova ljubavna pisma in jih metala v ogenj. V ogenj je morala tudi Robertova in sdnčkova slika. Srce ji je krvavelo, toda drugega izhoda ni bilo. Da! Rodbinska čast je bala zdaj rešena. Toda kaj bo počela na svetu zvezana z možem, ki ga ni nikoli ljubila in ki ga zdaj tem bolj sovraži, ker je morala prestati zaradi njega toliko muk. In vendar, če bi ga bila mogla videti v tem trenutku, ko so ji rojile vse «.e mish po glavi — kdo ve, da-li bi se ne bilo omehčalo njeno srce. Saint-Hyriedx se pa nd pripravljal na pot, kakor je mislila njegova žena. Danilo se je že, on pa je še vedno bedel in čital že neštetokrat prečrtano, z okorno roko pisano pismo, ki mu ga je bil izločil vratar v hipu, ko je vstopil v hotel. Sedeč za pisakio mizo in držeč se za glavo je čital vedno znova, ne da bd mogel razumeti pravi pomen pisma. Evo, kako se je glasilo: »Gospod de Samt-Hyrieix! Drznem si sporočiti vam, da vam ne bom prav nič prizanašala, ker ste po krivem odslovili pošteno služiaajo kot ziočinko m ravnah z njo kru^o m milostiva tudi in ker ste se je tzneoili kakor starih hlač, čeprav tega na zi-služria, ima tudi ona pravico dokazati vam, da se vam godi prav in ona lahko gre ponosno dvignjene glave, kamor hoče, milostiva pa ne. In če hočete imeti dokaz, pojdate lepo za milostivo, ko pojde na pošiO na Place de Bourse po pismo, ki ji ga pošilja njen ljubček; in še to vam s;x>-ročam, da vedo to že vsi postresčka in izvoščki v boulognskem okraji in da brijejo norce iz milostive. Čast mi je priporočiti se vam prav ponižno, čeprav ste me po krivici odslovili in niste počakali niti toliko časa, da bi si bila mogla poiskati drugo službo. Se priporočam Palmyra poročena Crepimova.« To je bilo prostaško, toda odkrito m jasno. Ni šlo za običajne bab je č^nče. Pismo je bilo podpisano. Obdolžite/ ;e bila kategorična, surova kakor greh sam. Saint-Hyrieix je poznal to Palmyro. Bila je komornica, odpuščena pred 'ed-ni. Baš ko je hotela oditi, se je C* "men spomnila, da bi bilo dobro pregledati njen kovčeg. In našla je v njem polno ukriienih rokavic, nogavic, robcev m perila. Saiut-Hyriebc je hotel takoj poslati po poii-oijo, da bi tatico aretirala, 2ena se je pa temu uprla, češ, da je bila služkinja že dovolj kaznovana s tem. da je o:!a zasačena m osramočena pred vso slu-žinčadjo. Zadovoljil se je torej s tem, da jo je takoj spodil. In ta prizanesljivost se je zdaj maščevala. Surovo in hladnokrvno ga je zabodla naravnost v srce. Pre-ostajalo mu rti drugega nego počakal do naslednjega dne, slediti ji na označeni kraj in jo tam zasačiti. Rusija začenja polarno leto Iz Arhaagelska sta odptala v polarne kraje ledolomilca nSibirjakov44 In „Rosanov" - Dva ruska ledolomilca sta krenila iz Arhangelska proti severu, da prodreta ▼ doslej še malo raziskano polarno ozemlje. S tem je bila pričeta serija ruskih polarnih ekspedicij, ki so glede na mednarodno polarno leto letos zelo številne. Ledolomilec »Sibirjakov* pod vodstvom profesorja O. Schmidta in ledolomilec »Rusanov« pod vodstvom prof. R. Samojloviča kreneta skupaj do ledenih otokov Severne zemlje, tam se pa ločita. »Sibirjakov« je dobil tež« ko nalogo najti zvezo med Atlantskim m Tihim oceanom ter prodreti skozi Severno ledeno morje tja do Vladivo* stoka. Ledolomilca sta odphila iz arhangel* skega pristanišča ob silnem navduše* nju občinstva in posadk. Vec sto urad« nikov in sorodnikov polarnih razisko* valcev je prišlo v pristanišče. Ločiti se je bik) treba za dolgo, kajti Iedolomi* lec »Rusanov« se jeseni sicer vrne v Arhangelsk, pač se pa lahko »Sibirja* kovu« pripeti, da obtiči proti progra* mu v ledu in da bo moral p režimo vati v Severnem ledenem morju. Zato je dobro založen z živili, ki jih ima po* sadka za dobro leto dovolj. Na vsakem ledolomilcu je poleg drugih znanstvenih kapacitet tudi po ena v raziskavanju polarnih krajev iz* kušena ženska. Na krovu »Rusanova« potuje v polarne kraje Nina Rjabceva* Demmova, najsevernejša žena sveta, ki je živela dolgo na Zemlji Franca Jožefa. Namenjena je na Severno zemljo, kjer bo »guverner« otočja m voditelji* ca raziskovalne kolonije, obstoječe iz treh moških. Druga ženska je Irina Ru* sinova, stara šele 30 let, pa je vendar že veteranka polarnega raziskavanja in je v zadnjih 10 letih trikrat prežimo* vala na daljnem severu. Na ledolomil* cu »Sibirjakov« se udeleži nevarne vož* nje do Vladivostoka. Na krovu »Ru* sanova« sta poleg tega še dve ženski, ki hočeta posetiti svoja moža na Se* verni zemlji Grigorija Ušanova in Ni* kolaj a Urvanceva. Moža sta že dve le* ti zaposlena na Severni zemlji z mete* o ro loš ki m opazovanjem. Pred odhodom iz Arhangelska je prof. Schmidt izjavil, da trdno upa doseči Vladivostok preko Severnega le* d enega morja še v letošnjem letu brez prezimovanja. Če se mu to posreči, bo njegova ekspedicija prva, ki napravi to težko in nevarno pot v eni sezoni. Zna* no je, da je napravil Roald Amundsen leta 1918*19 podobno pot do Vladivo* stoka, pa ga je na nji presenetila zima in moral je prezimovati v Severnem ledenem morju. Za vsak slučaj smo vzeli s seboj dovolj živi! in tople oble* ke, da se bomo lahko držali 18 mese* cev, če bo treba, je izjavil profesor Schmidt Naše zaloge so brez izjeme ruskega izvora in izborne kakovosti. Strinjam se z admiralom Bvrdem, da je treba vzeti na polarno ekspedicijo samo najboljši materijal. Ledolomilec »Sibirjakov« ima 35 mož posadke, poleg tega je pa na kro* vu 30 polarnih raziskovalcev, fotogTa* fov, novinarjev itd. Edina ženska med 65 moškimi je Irma Ruskiova, ki se je poročila s svojim, daleč na severu žive* čim možem, po radiu. Svatba se je vr* šHa v Arhangelsku, uradnik za sklepa* nje civilnih zakonov je poslal svoja vprašanja ženinu in nevesti po radiu m je po radiu tudi prejel odgovor. Poleg prof. Schmidta se udeležujeta ekspedicije tudi dva znana polarna raz* iskovalca. prof. Vladimir Viese in ka* pitan Vladimir Voronin. Na krovu le* dolomilca je tudi več znanih novinar* jev, filmskih fotografov in mlad, na* darjen slikar. Prof. Schmidt je po ro» du Nemec. Znan ni samo kot polarni raziskovalec, temveč tudi kot glavni urednik nove ruske enciklopedije. Naloga ledolomilca »Rusanova« bo znanstveno raziskavanje Severne zem* lje. To nalogo je prevzela Nina Rjabce* va*Demmova s tremi moškimi, ki je med njimi radiotelegrafist Jolev njen mož. Na povratku se ustavi ledolomilec pri polotoku Čeljuskinu, najsevernej* šem kraju Azije, kjer ustanovi radio* postajo in pusti nekaj mož za opazo* vanje. Kolonisti Severne zemlje bodo zopet dve leti odrezani od ostalega sve* ta in z ljudmi na kontinentu bodo lah* ko občevali samo po radiu. Kralj čistilcev čevljev Neverjetno se zdi, da bi mogel člo* vek zaslužiti celo premoženje tudi s čiščenjem čevljev. Da je pa tudi to mogoče, dokazuje zanimiva oporoka, ki jo je zapustil kralj newyorških či* stilcev čevljev Pietro Terardi. Srečni či* stilec čevljev je prispel iz Italije v Newyork pred 40 leti. Začel je kot si* romašen deček in dolga leta je prese* del na vogalih nevvvorških ulic. Čišče* nje čevljev je šlo dobro, Ierardi je za* čel ustanavljati podružnice in čez ne* kaj let je postal velik podjetnik te stroke. Višek svoje zanimive karijere je dosegel, ko se mu je posrečilo dobiti koncesijo za čiščenje čevljev na veli* kem newyorškem centralnem kolodvo* ru. Zapustil je 176.500 dolarjev, kar po* meni v našem denarju že čedne milijo* ne. Še štiri tedne pred smrtjo je sedel Terardi sam v blagajni svojega salona za čiščenje čevljev in sam kasiral de* nar. Seveda, čevljev ni več čistil sam, to delo so opravljali drugi, on je sprav* ljal le denar. Breznogi preplava Rokavski preliv Najzanimivejši poskus preplavati Rokavski preliv je napovedal breznogi Američan Karel Zibeiman, znan po vsej Ameriki pod imenom »Zimmy«. 31. t m. namerava odplavati iz Do vera do Calaisa in nazaj. Plavati hoče nepretrgoma in upa, da bo v obeh sme* reh preplaval Rokavski preliv v 70 urah. Zdaj se mudi mož v Londonu m prihodnji teden začne v Doveru treni* rati. Nekemu angleškemu novinarju je pravil Zibeiman o sebi: »Izgubil sem obe nogi pri tramvaj* ski nesreči v Chicagu še ko sem bfl kolporter. Pred usodno nesrečo sploh ni* sem znal plavati Leto pozneje, ko mi je bilo 10 let, so me vzeli znanci s se* boj v javno kopališče in me potisnili v vodo, V svoje veliko presenečenje sem opazil, da se sploh ne morem potopiti m da se počutim v vodi bolj doma* čega, kakor na suhem. Lani sem dose* gel svetovno prvenstvo v vztrajnost* nem plavanju v Honolulu, kjer sem vzdržal v vodi nepretrgoma 100 ur m 15 minut. Plaval sem nepretrgoma 78 ur in potapljal sem se skoraj 500 m(?) globoko. Med plavanjem čez Rokavski preliv bom jedel zrezke, pečene piske in kruh z maslom, pokaditi pa name* ravam najmanj 100 cigar. Kadim ved* no, če daleč plavam. Zdaj tehtam 154 funtov in zrediti se moram vsaj za 14 funtov, predno zlezem v vodo. kajti na tako dolgem plavanju bom shujšal najmanj za 30 funtov. Sem oženjen, imam sinčka in hčerko.« če Greta Garbo izgine Ves filmski svet je od petka na nogah. Kriva je zopet slavna Greta Garbo, ki je znova opozorila svet na* se, toda ne da bi bila izgubila svoje milijone pri polomu banke, ali da bi se bila poročila s švedskim prestole naslednikom, temveč s tem. da je izgini= la. Prva vest o tem je prišla v javnost v petek, ko se je zvedelo, da je Greta Garbo preoblečena nenadoma ?apu* stila svojo razkošno vilo v Holl\ woo* du. Prvotno so vsi mislili, da gre za njene običajne muhe, potem se je pa raznesla po Chicagu vest, da poseti Greta Garbo mesto in na kolodvoru se je zbrala ogromna množica občinstva, da bi jo pozdravila. Toda Grete ni bi* lo. Isto se je ponovilo naslednjega dne v N ewyorku, kjer je nad 100.000 ljudi oblegalo glavni kolodvor. Vsi novinar* ji so bili mobilizirani, toda nobenemu se ni posrečilo najti Greto. Le eden je imel izredno srečo m takoj je priobčil na prvi strani svojega lista z debelim naslovom čez vso stran obširno poro* čilo, ki iz njega posnemamo: Slutil sem, da plaha in boječa Greta Garbo ne bo izstopila v Newyorku na glavnem kolodvoru, da bi ji ne bilo tre* ba poslušati ovacij in odgovarjati na nešteta vprašanja Čim sem torej zvedel, da je namenjena v Newyork, je nisem šel čakat na glavni kolodvor, ka* kor drugi novinarji, in res sem jo pri* čakal. S svojo prijateljico je izstopila na drugem kolodvoru in vsaka je na* jela svoj avtotaksi Avtomobila sta od* peljala v nasprotni smeri. K sreči sem krenil za pravim, ki je v njem sedela Greta z majhnim, na ček) potisnjenim klobučkom, da bd je nihče ne spoznal. Avtomobil se je ustavil šele 80 km za Newyorkom pred manjšim hotelom, kamor je Greta skozi ena vrata vsto* pila, skozi druga pa izstopila in sedla v drugi avto ter se odpeljala nazaj v Newyork- Tu se je ustavila v hotelu »Bronxvifle« s črnimi očafi, pa je takoj zopet odšla iz hotela po stopnišču za služinčad, vstopila v tretji avtomobil in se slednjič odpeljala v pravi hotel. Sledil sem ji in zvedel, da namerava odpotovati domov na Švedsko, ker je potrebna miru m počitka. Dunajsko zastopstvo Metro Golo* wyn Maver sporoča, da je odvetnik Grete Garbo Buchler včeraj podpisal novo pogodbo med amen jerrirn filmskim podjetjem in Greto Garbo. Pogodba je bila sklenjena za tri leta m se lahko podaljša. Greta Garbo bo dobivada tedensko 12.500 dolarjev plače in obvezala se je delati 40 tednov v letu. Včeraj je odpotovala v svojo domovino Švedsko, od koder se vrne v Hol lv* wood. Diagnoza. Mafi Mihec tarna, da ga bori želodec. — Bari te zato, ker je prazen, — mu pojasni mamica. — Pojej kaj, pa te bo nehal boleti. Popoldne pride stric na obisk in tarna, da ga bofi glava. — Boii te zarto, ker je prazna, mu pojasni Mihec, VEZENJE ZAVES, PERILA, MONOGRAMOV ENTLANJE. AŽURIRANJE, PREDTISKANJE >BREDA« ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA > asfalt o£fast< Tvrdka Singerjevi šivalni stroji se je preselila ▼ Gajevo ulico št. 3 poleg nebotičnika Makarska Najcenejše in najlepše morsko kopališče na Jadranu Vsaka ta odgovor Plača se lahko aufl / — Na spraJflf^B bf as NahntmjB ogla* IN« zr/AU SAMICE rdečega Kardinala in Diamant Amandine nudi Import živali, Bled 2. 2996 DVE MLADI NEMŠKI DOGI prodam. — Glince, Cesta Xm, št 7. 3008 KPMMfeM ■M z dvema sobama, kuhinjo, vrtom in njivo za 56.000 Din — proda. Cernko Marijan, Brezje št. 51, Maribor. 2875 ENODRUŽINSKO HUO z vrtom oddam za daljšo dobo. Zajec, Zgornja Šiška 105. 3017 DVA LOKALA za trgovino ali pisarno odda D. Rovsek, Kolodvorska ulica št. 35. 81/T prilo*nostni nakup Kompletno urejena tovarna perila s novim električnim pogonom, ustanovljena pred 2 Isti, v obratu 18 najnovejših specijalnih strojev s vsem pripadajočim inventarjem selo ugodno naprodaj. — Na ogled v Mariboru, Dravska ulica 10. 3004 LEPO VILO na Brodu št. 28, posta št. Vid nad Ljubljano, ob Savi pod Šmarno goro, prodam ali oddam v najem. Cena Din 70.000. 3011 KUPIM RABLJENIH SODOV vino, od 10—400 litrov, ku-vsake množine. Ponudbe na naslov: Franjo Serbedjija, trgovec, Virovitica. 3003 AVTOMOBIL rabljen — pol tovorni ali osebni kupi Dr. Htum, Fara, srez Kočevje. 3014 SMREKOVIH DESK en vagon, za ograje, kupimo po nizki ceni. Mera: 1 osjo, 5 m dolžine. Ponudbe na Športni klub »Rudare, Hrastnik 3015 MIK ČEVLJAR. ŠIVALNI STROJ stroj »Stnger«, dobro obranjen, proda Franc Puzem, Naklo, VOZ Z DDIO vzmetah ter dva mala vozila Štirih kolesih prodam. Aston PetkovSek, Dolnji Logatec 3001 ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA Maearv-kova c 9 (nasproti carinarnici) prevzema OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, ln to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157. PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjs uprego kakor vidi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri ta sedem ton nosilnosti. 117 Telefon Interurban štev 2157. AKO JAGODE SADITE v avgustu, imate spomladi že sad. Razveselite Vaše otroke in sebe! Zahtevajte cenik! — Drevesnica Rosenberg, Maribor. 3012 GRAMOFONSKE FLOSIE OD DIN 15.— prodaja »Šlager«, Aleksandrova cesta 4 (prehod »Viktoria«. palače). 69/T KRATEK KLAVIR znamke Luner, ugodno proda Janša Josko, Dovje-Mojstrana. 2993 SLUZGE VRTNARSKI DELAVEC srednjih let, neoženjen, vešč celokupnega vrnarstva, išče službo po dogovoru. — Franjo Zvonar, Dečji dom, Osijek I, Stxossmayerjevea ulica br. 71. 3002 HI&NIKA U se spozna tudi na vrt, — sprejmem za vOo v Tacnu. — Hišnik ima prosto stanovanje. Pojasnila daje dr. Smole v Tacnu. 3013 SLUŽBO ŠOFERJA za osebni ali tovorni auto — iščem. Tmam 8 letno prakso v mehanični delavnici ter šoferski izpit. Govorim slovenski in češki jezik. Cen j. ponudbe na upravo »Slov. Naroda < pod značko: »Sposoben za vsako delo 3016«. PAZMO TUDI POHIŠTVO NA OBROKE! Kompletne spalnice od 2200 Din omare od 450 > postelje od 250 > kuhinjske odprave od 900 > kuhinjske kredence od 500 > Največja izbira pohištva! Vse drugo pohištvo se izvršuje po najmodernejših načrtih; sprejemajo se vsakovrstna mizarska naročila in popravila po najnižjih cenah — samo pri MIZARSTVU »SAVA« Kolodvorska ulica 18 Dunajska cesta 36. 77/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra e, 14. 72/T ČEVLJI na OBROKE »TEMPO«, GledalUka ulica 4 (nasproti operi). OTROŠKI VOZIČKI športni od Din 220.—, globoki moderni od Din 650.—. Sv. Petra cesta 52. 3007 RESITE SE DOLGOV postavite si lasten dom z brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15/c LETOVANJE V BOHINJU Vam zelo poceni nudi hotel-pen-sion »Triglav«, Bohinjska Bistrica. — Velik park in šolnine kopeli. V sezoni 35 do 55 dinarjev, po sezoni Din 25 do 45.—. 2992 ZAKAJ DALEČ HODITI če se Vam nudi na Vrhniki krasno letovanje za 32._ Din dnevno. Divna okolica, krasna izprememba zraka, avtobusna zveza, — Gostilna Kočevar, Vrhnika- 2994 LE BOLJŠI OSEBI se odda opremljena solnčna soba v sredini mesta s souporabo kopalnice. Napoleonov trg št. 5/1 od 3. do 5. ure popoldne. 3010 del Usta; Oton C — Val y LJubljani.