"J vs.* d» r.«» »bot. mm in praznikov Issued daily except Saturday«. Sundays and Holidays PROSVETA Uredniški in upravniiki prostori: 2097 South Lawndale Ave. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Rorckwell 4004 pO—YEAR XXXIX Csoa Uala )• St.00 - chk*£ Ä^cüaiS' 2 SLAVES' Chicago 23. ill.. Četrtek. 10. aprila (april iok 1947 subscription woo yearly ätev.-number 71 Acceptance for mailin« at special rate of postage provided for ln secUon 1103, Act of Oct 2. 1017, authorised on June 4, 1010. mg ignoriral priporočila iorov rudarske unije Kongresnik Maddcn zahteva preiskavo politične korupcije. Cez 100,000 rudarjev se vrnilo na delo Springfield. Ill« 9. apr.—Hugh fo.te, predsednik illinoiskega jdarske^a distrikta UMWA, je ejal, da je notranji tajnik Krug pl načelnik administracije premogovnikov ignoriral priporoči-varnostnih odborov rudarske hije. Izjavil je, da niso sposo-u in da nimajo oblasti do za-Iranja nevarnih premogovni-ov. White je nastopil kot priča red posebnim preiskovalnim jborom, katerega je imenoval Dverner Green. Naloga odbora ugotovitev vzrokov eksplozi-f, ki se je pripetila v premo-Dvmku Centralia Coal Co. 25. larca, in kdo je odgovoren za esrečo, ki je zahtevala življenje |1 rudarjev. [White je razkril, da je Krug Jokiral varnostni odbor, ko je redlagal zaprtje premogovnika eabody Coal Co. v Harcu v ju-ju preteklfega leta. Odbor je fedložil dokaze, da delo v tem (•emogovniku ograža življenja (idarjev. Krug je dal odboru tor, zaeno pa je zapretil, da bo [nanjšal njegovo oblast. White dejal, da Krug ni storil niče-kr, čeprav so ga federalni rud-Iski nadzorniki opozorili, da so (idarji, uposleni v premogovni-Centralia Coal Co., izpostavam nevarnosti. Pred odborom je nastopil tudi Rusija sprejela ačelo nadziranja Mednarodna kontrola atomske energije Like Success, N. Y„ 9. apr.— talci delegat Andrej A. Gro-'-vko J? dejal, da Sovjetska uni-J« sprejela načelo nadziranja zvezi / mednarodno kontrolo lom k«* energije. To načelo je lr«'j osvojila komisija Združe-11 Narodov. Oromyko je dejal, ' '-trinja z načelom, ki dolo-nad/iranje atomskega mate-i ud ni kov do končne porabe. [¿Java ruskega delegata je ko- " 'prej. Ostalo je se vpra- ' ' " naj bi nadziral in na (•k.šen način. iz Indiane, je pozval federalni justični department, naj preišče obdolžitve o politični korupciji operatorjev premogovnikov v Illinoisu in rudniških nadzornikov. V pismu federalnemu justie-nemu tajniku Clarku je Madden izrazil mnenje, da bi se bila katastrofa v premogovniku Centralia Coal Co. lahko preprečila, ako bi bili rudniški nadzorniki izvršili svojo dolžnost. Clarka je opozoril, da so morali nadzorniki na ukaz Medilla zbirati denar za financiranje volilne kampanje republikanske stranke. Federalna administracija premogovnikov je naznanila, da se je 107,738 rudarjev vrnilo na delo. Izmed okrog 2,500 premogovnikov je 1,368 obnovilo obrat. Produkcija premoga je dosegla 40 odstotkov normalne produkcije. John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, je odredil šestdnevno ustavitev dela v premogovnikih v znak žalovanja za rudarji, ki so bili ubiti v Illinoisu. Lewis je svetoval rudarjem, naj se vrnejo na delo le v one premogovnike, katere federalni nadzorniki proglasijo za varne. John D. Battle, tajnik organizacije operatorjev, je dejal, da je namen Lewisove poteze zavlačevanje stavke. Dalje je rekel, .da uradniki rudarskih unij ' i .v • ■ ;__w- iscoll O. Scanlan, držaVtt rul- \ vec cfistriktih skušajo prepre |ski nadzornik. Izjavil je, da &ti rudarjem vrnitev na delo. i Centralia Coal Co. kršila var- Dstne regulacije, zaeno pa je ¡rnovil obdolžitev, da je Robert | Medill, bivši direktor državna rudniškega departmenta, knemarjal svojo dolžnost. Me-|H je resigniral po eksploziji v remogovniku. Washington, D. C.. 9. apr.— fongresnik Madden, demokrat Nov nacijski načrt razkrit na obravnavi Monakovo, Nemčija, 9. apr.— Nov načrt "demokratičnega" nacizma je bil razkrit na obravnavi proti osmim bivšim nemškim častnikom, ki se vrši pred ameriškim sodiščem. Prosekutor je David F. Harrison. On je dejal, da so obtoženci skovali zaroto, ki je ogražala varnost zavezniških okupacijskih sil in svetovni mir. Zarotniki so sestavili ustavo za Nemčijo, ki je bila poražena po šestih letih bojevanja. Zarotniki so bili aretirani v Mo-nakovu v juliju lanskega leta. Guatemala proti skle-nitvi pogodbe s Španijo Guatemala City, Guatemala, 9. apr.—Vlada je odbila ponud- Domače vesti Obiak Chicago.—Glavni urad SNPJ je v sredo obiskala Mary Yen-kole s svojim sinom iz Pittsbur-ga, Kans., v spremstvu Ann Yenkole iz Cicera. Nov grob na sapadu Mili Iron, Mont. — Dne 24. febr. je umrl Martin Šetinc, star 77 let, doma iz Brežic, Štajersko. Umrl je za srčno kapjo. Išče sorodnike Baker, Mont.—Marija Brus iz Hotederšice, Slovenija, bi rada izvedela za svoje sorodnike, in sicer za Ivana Vavkina, star 72 let, doma s Planine pri Rakeku; za Antona in Jožeta Brenčiča, stara okrog 60 let, doma iz Grič, Hotederšica pri Logatcu, in za Johna Sekserja. Kdor kaj ve o njih, je prošen, da piše na Mary Birtič, 245, Baker, Mont. Nov grob v Indiani Clinton, Ind.—Dne 7. aprila je po enomesečni bolezni umrla Mary Brisar, stara 64 let, doma iz Hraslja, Štajersko, v Ameriki od 1905, ves čas v tej naselbini, članica društva 213 SNPJ od ustanovitve. Zapušča sina, tri hčere in dve pastorki. Is Clevelanda Cleveland.—Po daljši bolezni je umrl Frank Markovič, star 73 let, doma iz Topol pri Blokah, v Ameriki 46 let, član SDZ. Tu kaj zapušča ženo, sina, dve poročeni hčeri, dve nečakinji in dva bratranca.—Po enotedenski bolezni je v Newburgu umrl Anton Russ, star 58 let, doma iz Doba pri Št. Vidu, Dolenjsko, v Ameriki 44 let, član društva 139 SNPJ, kakor tudi SDZ in KSKJ. Tukaj zapušča ženo, dva sinova, pet hčera, več vnukov tn brata Josepha, v Kanadi brata Lojza, v starem kraju pa sestro.—V Collinwoodu je umrl Marko Gu-cich, star 60 let, doma iz Nove Čičke pri Zagrebu, v Ameriki 41 let, član HBZ. Zapušča ženo, tri pastorke in več drugih sorodnikov. Bankir imenovan za potlanika na Irskem Washington, D. C., 9. apr.— Predsednik Truman je imenoval bankirja G. A. Garretta za ameriškega poslanika na Irskem. Imenovanje je bilo predloženo senatu v odobritev. Prej je bil Henry Grady imenovan za ameriškega poslanika v Indiji. bo Španije glede sklenitve trgovinske pogodbe. Zunanje ministrstvo je naznanilo, da je proti sklenitvi pogodbe z vlado špan skega diktatorja Franca. zablode ameriške OKUPACIJSKE POLniKE General McNarney ob-dolžen odgovornosti za situacijo PRESTI2 ARMADE PADEL Berlin. 9. apr.—General Joseph T. McNarney, ki je nedavno odstopil kot vrhovni poveljnik ameriške okupfcijskc sile, je postal grešni kozel. Očitajo mu odgovornost za zablode, ki so bile storjene pod njegovim poveljstvom v ameriški okupacijski coni v Nemčiji. McNarney je bil poveljnik šestnajst mesecev. To je bila doba diplomatičnih porazov, e-konomskega razkrajanja, pleni-tev in spolne razuzdanosti. General je bil imenovan za ameriškega reprezentanta v vojaški komisiji Združenih narodov. Nasledil ga je kot poveljnik a-meriške okupacijske sile general Lucius D. Clay. Ali bi bil kateri drugi ameriški general bolj uspešno vršil funkcije nego jih jfe McNarney, je vprašanje. On je prevzel po-veljstvo ameriške armade v Evropi nekaj mesecev po brezpo gojni kapitulaciji nafcijske Nemčije. Nasledil je generala Eisen-howerja, ki je bil imenovan za šefa generalnega Štaba. Prijatelji McNarnevja trdijo, da očitki, da je on odgovoren za polomijade v Nemčiji, niso u-pravičeni. Pokorili se je moral odlokom, kateri prihajajo iz Washlngtona. Demoralizacljski vpliv vojaške okupacije je razumljiv. Temu so podvrženi zmagovalci in poraženci. • Prestiž ameriške okupacijske armade v Nemčiji je padel. Za to ni odgovoren samo McNarney, temveč tudi predsednik Truman in bivši državni tajnik Byrnes. Slednji Je podpisal do govor glede ekonomske združitve ameriške okupacijske cone z britsko okupacijsko cono. Namen je bil ustavitev pohoda ruskega komunizma v Nemčiji. Ameriško okupacijsko armado tvorijo nezreli novinci. Vojaki, ki so se borili proti Nemcem, so bili odpuščeni in poslani domov. Znano je, da ameriški generali in drugi visoki vojaški častniki žive razkošno v Nemčiji. Raz vila so se črna tržišča z njihovo vednostjo. To je eden izmni vzrokov padanja prestiža ameriške okupacijske armade. ruski zgodovinar komentiral potezo senatorja vandenberga Pri ü at' ke/. ' uje se, da bo komisija k" energijo sprejela ru-»Iment in ga uključila ' i*»i klenitvi pogodbe. letalska ca t; Venezueli Venezuela, ». apr.— ' ilo je treščilo na tla •> milj vzhodno od te-rarbilo. Na letalu •1» 27 potnikov, ki ao Mm žrtvami je bi-in trije profesorji. Moskva. 9. apr.—Sloviti ruski zgodovinar Evgen Tarle je komentiral amendment senatorja Vandenberga kot potezo, katere cilj je pridobitev organizacije Združenih narodov za podpira nje nove ameriške zunanje politike, katero je razglasil predsed nik Truman, ko je pozval kon greš, naj sankcionira finančno in vojaško pomoč Grčiji in Turčiji. Vandenberg je načelnik senatnega odaeka za zunanje zadeve. Tarle je označil Vandenber gov amendment za provokacijo Sovjetake unije v svojem govo ru. 'Take provokacije. pridejo in odhajajo, toda ameriško ljudstvo bo vedno naš prijatelj," je dejal. "Vandenbergov amendment je prozoren manever, da bi organizacija Združenih narodov podpirala novo politiko Truma nove administracije. Predložen je bil potem, ko je Truma nov načrt glede pomoči Grčiji in Turčiji izzval mocnn opozicijo. Truman je v svojem govoru pred kongresom naglasi vzne mirjenje. ker države v vzhodni Evropi so obrnile hrbet zapad- nim silam ln se naslonile na Sovjetsko unijo. Vsota $400,-000,000 za pomoč Grčiji ln Turčiji ni visoka, ako se upošteva le z vojaškega vidika." Tarle je opozoril javnost na Stalinovo izjavo, ko so ga časnikarji opozorili na naznanilo a meriškega mornaričnega d epa rt menta, da bodo ameriške bojne ladje obiskale grške in turške luke. V izjavi je naglasil, da ga naznanilo ne vznemirja, zaeno pa je poudaril, da pazno motn razplet dogodkov. Izvcstja, glasilo sovjetske vla de, so objavile članek z obdol žitvijo, da skušajo ameriški im-penalisti dobiti ekonomsko do minacijn nad Italijo. Avtor članka je R Morin. Anglija izpustila 105,-418 nemških ujetnikov Berlin, 9. apr.—List Die Welt poroča, da je Anglija izpustila v zadnjih šestih m-neclh 105.418 nemških vojnih ujetnikov. V Angliji, Avstraliji irf drugih deželah britskega imperija je še 439,282 nemških vojnih ujetnikov. List dostavlja, da je brit-ska vlada dala zagotovilo, da bo poslala domov povprečno 18,000 ujetnikov na mesojasnili, kako veliko ceno bo morala plačati Amerika za inter vencijo v Grčiji In Turčiji. Nobene garancije ni, da bo Amerl ka ustavila pohod komunizma v kateri koli državi. no intervencijo na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Senator je poudarjal, da varnost Amerike zahteva hitro pomoč Grčiji in Turčiji, čeprav bi Amerika s tem tvegala odprt prelom z Rusijo in razdelitev sveta v dva sovražna si tabora, /aeno pa je predlagal obnovu prizadevanj za dosego sporazuma s Sovjetsko unijo. Dejal je, da lahko Amerika in Rusija ii-vita v miru, čeprav reprezentl-rata dva nasprotna si ekonom-sku sistema. Ce bo prišlo do sporazuma, bo grško-turška kriza avtomatično rešena in vse druge razlike med Ameriko in Ruaiju izravnane. Kot korak v tej smeri Je Vandenberg predlagal sklenitev 40-letnc pogodbe mod zavesniki, s katero naj bi se zavarovali pred možnostjo oživljenja nemškega militarizma. Sklenitev take pogodbo je prvotno predlagal bivši ameriški državni tajnik James F. Byrney. Vandenbergov apel za odobritev Trumanovega načrta je bil tudi odgovor Andreju A. Gromiku, ruskemu delegatu v orga nizanji Združenih narodov, ki je prej obaodil načrt. Gromiko je na aejl članov varnostnega sveta obdolžil predsednika Tru-mana, da je šel preko organizacije Združenih narodov, kršil načela čarterja in omajal oblast organizacije, ko )t pozval kon gres, naj sankcionira finančno In vojaško pomoč Grčiji in Tur čiji. Državni podtajnlk Dean Acho-son je zasedel sedež na senatni galeriji in pazno poalušal Vandenberga. Pozneje se je sestal s časnikarji, pred katerimi je izjavil, da je bil Vandenbergov govor briljanten in popoln odgovor na obdolžitve, katere Je is rekel Gromiko. Vandenberg je kritiziral Tru* mana, ker ni takoj obveatil organizacije Združenih narodov o svojem načrtu glede pomoči Grčiji in Turčiji, obenem pa Je na glasil, da mora kongres podpreti Trumana. "Ako bomo zavrgli načrt, tedaj bomo dali zeleno luč agresiji povsod," Je dejal. "Naša moralna oblast in vodstvo bosta pokopana." Socializaci ja ekonomije v Indoneziji Zviianje živi jonskega standarda je cilj Bataviia, Java. 9 apr.—A. K. Gani, ekonomski minister v vladi inrloneftke republike, Je razkril desetletni načrt, ki določa socializacijo ekonomije na Javi, Sumatri in drugih otokih republike in odpravo kolonialnega sistema, Na otokih indoneške republike rivi 56,000,000 prebivalcev. Gani je poudaril, da je cilj načrta zvišanj« življenskoga standarda. Sadovi produkcije naj bi prihajali v roke domačinov. Načrt piedvldeva ljudsko lastništvo javnih naprav In plačitev odškodnine sedanjim lastnikom, kakor tudi podržsvljenje Industrij ter veli fioNostev v holandski Vzhodni Indiji. Imenovani naj bi bili svetovalci za armado, vzgojo, |iolje»lclstvo, transporta-cijo in javne naprave. Moiendski informacijski urad je v zadnjem novembru razkril, da ameriške inveatlctje v holandski Vzhodni Indiji predatav» Ijajo vw»to $185,500.000, Te so v Industrijah olja, kavčuka ln drugih, PROSVITA ČETRTEK, 10, APR IT ^ PROSVETA THE ENLIGHTEWMEHT QLXZZ.0 1* LASTNIMA ULOVE M MC F VAROOME y JEDNOT* Marotxim ss Zdruiana dršavs (ima Chioaf) Im m toto. 13.00 as pol lata. 9IM aa teilt lata; aa C Cook Co- 17.40 aa tele Uta. $J.7i aa pol Uta« as Subacri ptloa rataai for tha Unitad Stataa U Canada UM p«r fear. Chicaga and Cook County WIM par foreign couatrtaa IIM P« TH«. Cana oglMOT po dogowonk—Hokepld tepisev la ¿UnkoT m na vračajo. Rokopisi litancaa vabi— («k«, drama, paaai Ud.) m rrnajo pošlljatalju fo v alufe)«. te >• P»HeiU poitnlno. Advartiaing on fr—raaot MpaMacrlpü o< and urisoUdtad artfclaa will Mi bp retumad. •uch aa atortaa. plara. p*w. ate. win ba returns whan accompaniad by «ali addreaaad and stamped Naslov M m. M PROSVETA 2857 59 So. Lawndalo Ave* Chicago 23. Illinois "Duh" arabskega olja! noAsibin. Bodoči zgodovinar se bo najbrže zelo čudil naši "krščanski" civilizaciji. ki je v eni generaciji »kotila dva svetovna požara, in obeta skotiti še enega, za boga Marsa brez dvoma najveličastnejša kajti v strahotah in razdejanju bo zatemnil vae grozote vseh ča!U in daleč prekosil Dantejevo "Peklo." Čudil se bo tudi veliki naivnosti širokih ljudskih mas, ki tako lahkomiselno nasedajo visokodonočim, toda povsem praznim frazam, s katerimi visoki državnikj in njih intelektualni trabanti s tako lahkoto blufajo ljudstva in hujskajo narod proti narodu. Čudil se bo brezmejni machiavelaki (jezuitski) politiki, na kateri bazira vse današnje državništvo, da čim lažje farba in skubi one, v katerih imenu vlada. T To naj bo nekakšen uvod k temu, o čemer mislimo pisati. In te vrstice mislimo posvetiti — olju, petroleju, nafti, modernemu zlatu ali kakor že hočete imenovati ta naravni zaklad, radi katerega je danes toliko napetosti, toliko sovražnosti med Vzhodom in Za-padom, v glavnem med Rusijo in Ameriko. V mislih imamo arabski petrolej, ki je glavni činitelj tega konflikta in "Trumanovc doktrine". Vse drugo je bluf, le pesek v §lje sestri par vrstic na prej omenjeni naslov. V nedeljo, dne 13. aprila, bo pri nas zopet, kakor pravimo Štajerci, "velika reč". Društvo Lilija, ki se je nedavno priklo-pilo Slovenski narodni podporni jednoti, bo obhajalo 35-letnico obstanka v SS Turn Halli. Kakšen program te mrcine pripravljajo za ta dan, ne vem, ker kogar koli o tem vprašam, me prijazno pogleda, se ml skrivnostno nasmeje in pravi: "V dvorano pridi, pa boš videl." No, eno sem pa le Izvabil iz članov Lili-e, in to je, da bo na priredbi pel bor članov društva Lilije in pa seveda naš stari Naprej, ki se je zadnje čase zelo jpomladil. To , e pa tudi vse, kar sem mogel vedeti. No, le pojd'mo pogle dat — da vid'mo kaj bo. Dne 27. aprila bodo pa kvar-tsšl imeli tekmo pri Rebernišku. oy, to jih bomo metali — karte namreč. Sansova priredba bo to in vsi ste vabljeni! Zdaj še pa kaj drugega! Poglejmo še mimogrede nekoliko wisconsinsko posta voda jo v Madison. Tudi to nas zanima, kaj delajo tisti možakarji, katere smo mi poslali v Madison, da delajo postave za procvit in neredek nekdaj napredne države Wisconsin. V teh resnih časih, ko bi moral vsakdo biti mož, cel mož, se v naši postavodaji doga-ajo stvari, ki prav nič ne pri-stojajo za silo pametnemu človeku, najmanj pa reprezentantu judstva! Le poslušajte, poslu-lajte tisti, ki ste v našem west-alllškcm okrožju oddali vaše dragocene glasove za sedanjega ossemblemana Hicksa. Ta-le naš licks je v postavodajni skup ščini z vsem dostojanstvom, ki pristoja republikanskemu po stavodajalcu, predložil zbornici predlog, kateri bo, če postane postava, dopuščal vsakomur v državi Wisconsin, da lahko ubije, ustreli, zakolje (mogoče tudi obesi), vsako opico, ki je stekla, ali pa ugriznila na cesti katerega koli izmed njegovih wiscon-sinskih državljanov. Hickaovi kolegi so mislili, da ae mož šali, pa so pričeli "bili" amendirati. Eden je zahteval, da se oplcsm priključijo tudi krokodili v reki Milwaukee, drugi, da se poetre-lljo jeleni v parku Lake Itd Pa so uvideli, ds mož misli resno! Predložil jim je jslove "dokaze", V kpntestu unijsklh lepotic so ImeU sodniki težke čase. katero naj isbere)« M "Mlss Trsde Union Pln-up Qlrl rt i 1947". In tako so prišli v zasto} kot ns moskovski konferenci ter končno dali to ča#t dvema« VI pa si izberite »vol©. opic potrebno. Neki veteran je mu služijo te vrstice, kot vabilo, namreč prinesel — ne vem od Jedi in pijače bo v obilici. To-kod — neko opioo. In ta mrha rej na svidenje 12. aprila, je ugriznila malega dečka in za- j Za odbor: to hoče Hicks postavo proti opi- i Theeaee Speck. Ježeš, to še bo zabave po cam. West Allisu, ko bomo svobodni državljani države Wisconsin, vsled trudapolnega dela našega dičnega Hicksa, smeli svobodno pobijati, klati, streljati in obešati mirkavce po ulicah, cestah in "elah" našega lepega mesta. Prijatelji, verjemite ali pa ne, pri prihodnjih volitvah bom volil republikansko, in če bo naš dični Hicks "ronal" za preziden-ta, moj glas bo dobil, ker on je res dika in krona vseh — no, saj me razumete . . . France Puncer, 2107 So. 05, West Allis, Wis. otroško bo' Društvo PJ $100, Louis 699 Edinost Barut $29, Tamburnfrki zbor univerze DuquesK v Chicagu Chlcago. lil. — V soboto, 12. aprila, bo koncertirfl v Ameri ški dvorani, 1440 W. 18. st., tam-buraški zbor univerze Duquesne Začetek koncerta ob osmih zvečer. Učitelj tega slovitega tambu raškega zbora je že deset let profesor Matt Gouze. Zbor je nastopil že po vseh mestih širne Amerike in povsod žel uspeh in priznanje. Prav tako igra na raznih radio-oddajah in rekordi-ranih je tudi mnogo gramofonskih plošč tega slovitega zbora Temu zboru moramo dati kot Jugoslovani vse priznanje, kajti interpretira krasno jugoslovansko pesem in glasbo med nami in Američani. Za ta koncert bi se morali zanimati tudi Slovenci, kajti mr. Gouze je Slovenec po rodu in da vsakikrat včč slovenskih pesmi na program. Dvorana bo odprta že ob sedmih zvečer, program pa se bo pričel točno ob pol devetih. Prispevki z« otroško bolnišnico in drugo Si. Loul* Mo. — Ker imam nekaj časa na razpolago, bom napisala par vrstic, ki so potrebne, da pridejo v javnost. Želim jporoČati imfna prispevateljev za nico. Darovali so: inski raj 107 SN tvo Špirit of St. PJ $60, društvo Joseph in Alojzija rank Sajavec $13. Po $10: Joseph Susin, Frank Rozman, John Rozman, P. Bora nich in žena, Frank Zvanut in žena, W. J. Rasmusau, dr. E. A. Hamtil, mr« Moydell in John Spillar in žena. Po $5: Frank Jarc in žena, v L| Frank Roshel, Rlchard Reynoldu,1 PocasJjtev druge OOlet-Steve Jerancic, Julia Rački, An-'nice Rooseveltove smrti na Seymayer, C. Medved, Anton J putfb|irflh, p*.' ^Ameriški ° a~ Slovani v Pittsburghu in okolici Fašizem ali prenapeti nacionalizem Cleveland. O. — Včasih ljudem vse prav pride, samo da se prerinejo na površje. Truman želi dati Grkom $400 miljonov dolarjev in nekateri republikanci so takoj pripravljeni pomagati demokratu Trumanu, ne da bi se vprašali, ali gre za boj proti komunizmu, ali za oljna ležišča v Mali Aziji in Afriki- Da se prepreči, da ne hi priiel Jože Stalin do olja, je potrebno zapreti vrata ožine Bospora in Dardanel, tako da bodo svobodno prevažale olje angleške in ameriške ladje. Turčija sedaj kontrolira te ožine, Grčija pa je njena soseda in nudi pomoč pri kontroliranju strategičnih točk s svojimi otoki na Egejskem morju. Torej za olje gre in ne za komunizem, kot hoče natveziti ljudstvu predsednik Truman. Fašija je bil znak sodnijskih slug v starodavnem Rimu. Mus-solini je s svojimi pajdaši izrabil ta znak za politični totfllitar-ski boj v času, ko 6e je nahajala Italija V političnem in ekonomskem kaosu. Okrog sebe je zbral 150 pristašev in jim pričel trobiti italijanski nacionalizem. Italijanski narodnjaki so storili svojo nacionalno dolžnost in s pomočjo dučeja je bil uničen socialistični dnevnik "Avanti". Znak Mussolinijeve fašistične organizacije je bila črna srajca Leta 1922 je štela organizacija že 500,000 članov. Korakali so oc mesta do mesta in pridobivali pristaše, nazadnje pa so zasedli Rim. Predstavniki vlade so nato resignirali in kralj je povabi Mussolinija, da sestavi novo vla do. Fašistična stranka je štela 1 1932 1,329,693 članov, a kontro lirala je 40 milijonov prebival cev. Nato je Mussolini sklenil s papežem lateransko pogodbo in tako se je pričelo prijateljstvo med Vatikanom in dučejem. Hitler je posnemal Muasolinija in se mu dobrikal, dokler ni dobil moči ježa, ki je pikal lesicp toliko Časa, da je zapustila brlog. Petrovcic in žena, Mirko novich in žena, Michael Svetlič in Alols Susin. Družina Gialusi $6, mrs. L. Furlan $4.16. Dalje je darovala ena oseba $3, deset po $2 in 36 po $1. Nabiralci: John Spillar $121, Anton Petrovich $93, Ciril Med ved $46, John Fran ko $35 Iti Theresa Speck $57. V imenu sirot v Jugoslaviji se vsem iskreno zahvaljujem! Akc> smo koga prezrli, naj nam oprosti, ker nismo storili namenoma. Seja naše podružnice SANSa se vrši vsak drugi torek v mesecu. Rojaki, pridite na sejo, ker je potrebno, da se vsak zanima za razmere v stari domovini, ker le na ta način bomo znali soditi, ka| je resnica. Prav danes grozi velika nevarnost za tretjo svetovno vojno, zato je potrebno, du podpiramo organizacije, ki deluje za pravičen mir. Dne 12. aprila se bo vršil banket v počast vrnivšim se vojs kom. Pravilno je, da se banketa udeleži sleherni Slovenec in % tem ookaže, da ae zaveda dela. ki so ga izvršili naši sinovi. Banket se bo \ ril l v dvorani Syons. 3137 So. Jcfferson s ve., začetek točno ob sedmih zvečer. Počastili bomo tudi spomin padlih si Po programu bo sledil ples, za Potem je Mussolini napovedal katerega bo igral tamburaški vojno abesinskemu cesarju, ko zbor pod vodstvom Jos. Pavelka.: Pa Je Hitler enektiral Avstrijo k Pa publicijski odsek: I Nemčiji, mu je Musso salutiral. Jos. Pavelka. V Španiji pa je napadel republikansko vlado general Franco, Mussolini in Hitler pa sta mu pomagala z orožjem in vojaštvom. Leta 1939 pa sta diktatorja sklenila vojaško pogodbo. Mussolini je pomagal Hitlerju v Krkonoših, Hitler Mussoliniju pa v Albaniji. Slava fašizmu in nacionalizmu je postajala večja in večja. Nato je sledila zveza z Japonsko in boj proti komunizmu. Še zatem pa je sledil ne-napadalni pakt z Rusijo. Človek, ki ljubi svoj narod, je vreden spoštovanja, toda oni, ki pojo slavo samo svojemu narodu, druge narode pa sovražijo, niso vredni spoštovanja. Vsak narod ima slabe in dobre lastno- nov Ako smo prezrli kakšnega zakaj je streljanje in pobijanje I veterana, ki ttvi v St. Louisu, naj To namreč s tem. ker jim plačuje —• ali jim je plačevala — za erabeko olje $1 06 od soda namesto 40c, za kolikor se je glasila originalna pogodba, Britaka mornarica na primer plačuje za arab ako ohe manj kot 40c od soda Taks je torej ta "oljna politika" — smrdeča do nebs' "Suckerji" amo seveda mi — vse ameriško ljudstvo razen male peščice. Najnovejše poglavje te smrdljive "oljne politike" je — "Trumanova doktrina" — "naša" dolarska ln vojaška intervencija v Orčiji in Turčiji, ki bo stala ameriško ljudstvo ne »amo težke milijone, je razkrU še več, namreč tudi to. da )e ameriška bojna mornarica j marveč lahko tudi težke milijarde dolarjev in končno še eksplo-podartla ameriškim oljnim intrreaom čez $S3 milijonov dolarjev.1 dltals v novem svetovnem požaru* bodo počastili drugo obletnico smrti Franklina Delana Roose-velta v nedeljo zvečer, 13. aprila, s temu primernim javnim shodom. Počastitveni program se bo vršil v North Slde Carnegie Music dvorani na Eaat Ohio in Federsl st. ob 7:30 zvečer. Ves civiliziran in miroljuben svet čuti, da smo z njim izgubili velikega državnika in človekoljuba. Mi pa vemo, da je bil Roosevelt tudi dober prijatelj Slovanov, pa mu dolgujemo to počastitev kot izraz naše hvaležnosti. Ameriški slovanski kongres se zaveda, da je njegov program danes v nevarnosti in baš zato je v nevarnosti tudi svetovni mir in sodelovanje med narodi, in zahtevamo, da naša država zopet hodi po njegovi začrtani poti. Slične proslave se bodo obhajale v vseh večjih mestih širom Amerike, pa so prošeni tudi Slovenci, da se izkažejo zopet hvaležni njegovemu spominu. Roosevelt je deloval in umrl za zmago, za trajen in pravičen mir, za lepšo bodočnost smeriškega naroda, in Čvrsto verovsl in deloval za bratstvo med vsemi ns-rodi. Pri progrsmu bosta sodelovala senatorja Rohauser in Homer Brown, ki bosta govorila o njegovih dobrih delih za ameriški narod in ves svet. Torej ne zamudite priti na javni shod Vstopnins prosts Matthew Coatic. Listnica urednikva Elizabeth. N J., M F — Pre-jeli poslano Publikacija je res dober unijski list. sti. Zemlja je bila ustvarieiu vse narode in vsi imaj0 ~ do življenja. ^ VJCa _^»akBtrbic. To in ono West Middlesex. Pa.-D,*i«| anuarja je umrl Thomas :lan društva 262 SNPJ. e bil vdovec, star 65 let, pT^ du Srb. K našemu društvu «I prišel s prestopnim li^om J Herminieja. Bil je pohabljen J nezmožen za delo. Imel je svojo hišo tukaj i pustil precej deparja, vzlic pa se je pečlaril in dobival etno podpore od SN^J. je naglo,ma. Pogreb ni k ga zapeljal v svoj zavod, da tatm ka do ppkopa. Sorodnikov mel tu. Njegova želja je ia bi bil pokopan v HerminiijJ Pa., poleg njegove pokojnr k ne. Naše društvo je uvidelo, 4 nima svojcev, ki bi se brigal zanj ob smrti, zato smo ga pre! peljali od pogrebnika v Slov» ?ki dom, kjer je ležal en dan I dve no«. Ob mrtvaškem odi te imel malo obiskovalcev, pri >la pa sta dva njegova sorodnik iz Baltimora, katera sta dobe vso njegovp zapuščino. Dejal sta, da je vse pripravljeno in < bo pokojnik odpeljan v Hernj lie, kjer je zanj že izkopana ji 'na poleg gpproge. Kmalu niti ¿ta se odstranila s pripombo, k ?am ni treba čuti pri mrliču vi 10č. Toda članstvo našega dru-itva je opravilo svojo dolžni in čuio pri mrliču obe noči. Br. Antona Zornika smo a^ vino ps sem se bal iti, * drugi strašili Nekega dne pa se > skupina fantov brali proti domu Se**» 0 nas je skrbelo, kaj bo a nedolžni in smo drug (Dalje M * ^nTEK. 10- APRILA 1947 PRO§VETA ¿levilo ljudsko-glasbenih umetnin. Poeebn6 znane so n. pr. "Hej brigade". "Komandant Stane". "KatJuša". "Partizanska" itd. itd. Po osvoboditvi Je slovenska pesem saorila is tisočerih grl. Dobila Je nov salet In v vaeh krajih, mestih, industrijskih naselbinah ter vaaeh so ustanovili pevska društva. ki v skladu s sodobnim kulturno - prosvetnim Študentski pevski zbor is Ljubljene. S svojimi naaiopi v Ljub ljanl, Celju in drugih induatrijskih središčih Je dosegel vse pri rnanje. ^ •> ' S ' Mladinski pevski sbor is Belo krajine se pridno izdajstvu Je. "Črni pijonirji" ls Trbovelj so nsstoplll s veselo pesmijo v Ljubljani. Tržaški pevski sbor Je s velikim uspehom koncertrirsl v Ljub liani In ostalih večjih središčih ns Slovenskem. Velike kulturne prireditve so bile ns Slovenskem iskosvsnl festivali. Slika prikasuje pevski festival v Celju. Govorice o reorganizaciji angle ške vlade LONDON.--ONA Zdaj Je tu di vlada prvič saina priznala, da prihaju pritisk iz krogov poslov nih unij, da naj se posveti Be vin drugim nalogam in sicer na domačem polju, To dejstvo Je v političnem pogledu tolike varnosti, da ga ml nistrski predsednik Attlee po mnenju nekaterih Izvedencev ne bo mogel trajno omalovaže vati. Malo verjetno pa je, da bi utegnila stvar postati predmet na dnevnem redu že v bližnji bodočnosti—Morrlaon se nahaja na oddihu v Franciji. Hugh Dal. ton U nI končal državnega pro računa, a Ilevm je v Moskvi šele kadar se bodo t! trije zopet seAh v l^indonu, je pričakovati, ds bo prišlo do neke odločitve Invalidski pevski sbor ns svojem koncertu v Ljubljani, Glasovi iz naselbin < Nadaljevanje s t. strani.) dajali pogum. Potovali smo 14 dni. Kamor smo prišli, so nas prijazno sprejeli in nikjer nismo imeli neprilik. Ko sem dospel domov, so bili vsi naAi zelo veseli, Jaz pa najbolj. No, sedaj sem doma in z vsem zadovoljen. Ni tes tako, kot so nas strašili v zamejstvu. Vas pozdravlja Adolf Francel." Mnogokrat sem že slišal, da %o med begunei zločinci, kateri »čuvajo nedolžne zapeljance proti novi Jugoslaviji, če*, nsj se nikar ne vrnejo domov, ker v Jugoslaviji vlada teror, ki ga izvaja komunistična vlada. Da temu m tako, dokazuje pismo mojega vnuka. Ko so iz Jugo-sls vi je bežali zločinci, so pregovorili "tudi nedolžne ljudi, da so šli z njim, sedaj pa «e od strahu ne upajo vrniti domvv. ' Anton Vslentlačič. To le ja najstarejša godba v Sloveniji, ki Je biU uatanovljena >• 'eia 1884. Mangeika godba Jo po štiriletnem molku pod hitler-)*v«lco okupacijo znova pričela s delovanjem. di «oapodinjske pomočnice in služkinje so ustanovile e LJub- »»oj pevski zbor. PROSVITA KURENT STARODAVNA PRIPOVEDKA IVAN CANKAR (NuUljerADj«) Šlo je po cesti prelepo dekle. Vse se je žarko svetilo v solncu: oči, lica, ustnice, rdeča ruta okoli vratu, pisano krilo in celo beli robec, ki ga je držala v roki ob pasu. Najbolj in najlepše pa so se svetile oči in Kurent je takrat spoznal: tam, v tistih očeh je življenje, kakor mu ga na vsem božjem svetu ni enakega. Daleč že so bili farani; celo zakasnele, pobožne kmetice, ki po maši obredejo še stranske oltarje, ves križev pot, so priile z drobnimi koraki mimo in so se križale, ko so ugledule Kurenta. Kurent pa je stal, kamor je bil prira-stel, dokler se ni solnce nagnilo do hriba. Ko so priromale sence s klanca ter upiha-vale luči po dolini, počasi in tiho, kakor o veliki noči cerkovnik s kajfežem sveče pred oltarjem, se je napotil Kurent proti gozdu, ki je bil nje« gov dom. Od jutra do večera ni pil, ne jedel, pa ni občutil ne gladu in ne žeje. Kraj gozda je legel v travo in je gledal v nebo, ki je bilo zmirom vilje in zmirom avetleje, kolikor dalj je gledal; človeške oči bi ne bile ugledale ne ie ene zvezde, Kurent pa jih je videl že brez ite-vila. V gozdu je šumelo, topel veter je šel v dolino; Kurent je gledal v nebo, in kakor je pelo na nebu, v gozdu in na polju, tako je prepevalo v njegovem srcu. "Rdeča so tvoja ustna, kakor ruta okoli tvojega vrata, kakor mak, ki se priklanja v polju, kakor nageljni na tvojem oknu. Vesele in bistre so tvoje oči, kakor oprano nebo, kadar odseva na njem svetla rosa od polja; globoke so, kakor jezero nad zakletim gradom in kakor je nebo, kadar se božja streha vzdigne do nebes in ae zvezde tiho približajo gozdu; pogleda človek vanje, pa sliši pesem, ki jo je takrat slišal, ko se mu je sanjalo, da je prečudno odrešen vseh bridkosti in da z angelji prepeva Materi božji na čast. Tvoja lica so lepša, bolj so rdeča in dišeča, nego rože na Marijinem vrtu. Lahke ■o tvoje noge; kakor hodiš, ne hodijo sence v gozdu tako mehko in tiho ... Ali joj meni! Vesele so tvoje oči, moje srce pa je žalostno in pusto, kakor polje ob suši. Joj meni! Mehak in tih je tvoj korak in v solnce gre; težak pa je moj, samote in noči željen! Joj meni— nikoli ni zima svetovala s poletjem, nikoli ne dan z nočjo, nikoli ne bo gledal grešnik nebes!" . . . Tako je Kurent prepevul in vzdihoval; ko se je znočilo, se je napotil v vas. Pred svojo bujto je sedel stari Jtrnejec in il je godel na harmoniko. Kurent je poslušal, nato pa je stopil do Jernejca in je rekel: "Daj še meni, da poskusim!" "Če ne pobegneš z njo, razbojnik!" "Ne pobegnem!" Komaj je harmonika začutila Kurentove roke, je zapela, kakor ni pela nikoli poprej. "Kako godeš?" je vzkliknil Jernejec. "Take žalostne pesmi še nisem slišal. Pogrebcem godeš, svatom ne!" "Harmonika ni jezik, ne ve za hinavščino; pesem ni beseda, ne laže!" je rekel Kurent. Sel je v vas In je stopil v hišo svojega očeta. "Oče, harmoniko smo imeli pri hiši. Dajte mi jo za doto in delež!" Oče pa se je zasmejal: "Vzemi si harmoniko, Bog ti jo blugoslovl! Za gospoda nisi bil, ne za pastirja, ne za hlapca; tudi za godca ne boš!" Kurent pa je vzel harmoniko in je šel po svoji poti. Ogledaval si je hiše, ogledaval okna. Njegove oči, vajene gozda, so videle bistro ponoči in podnevi. Za plotom je ugledal vrt, nad vrtom zeleno okno; od okna pa so viseli košati nageljni skoraj do tal. Komaj je ugledal tisto okno, je vedel, da je tam njen stan; zakaj njegovo srce je bilo polno ljubezni in koprnjenja; tako srce pa je vsega-vedno, pot najde brez kažipota, cilj vidi s slepim očesom. Kurent je nagnil glavo in je bil močno žalosten. Za plotom je stal, kakor grešnik pred nebeškimi vrati. "Se vreden nisem, da bi ti adijo rekel; vreden komaj, da me gledajo tvoji nageljni!" Tako je pomislil v svojem potrtem srcu. Od nekdaj pa je taka postava na avetu, da se pesem porodi iz ljubezni in iz koprnjenja. Zato je Kurent v svojem srcu še nadalje rekel: "Nisem vreden, da bi vasoval pod tvojim oknom, kaj šele, da bi pomislil na vse druge sladkosti, ki jih bo deležen, kdor nekoč za-dobi tvoje dopadenje! Ali če grešnik ni vreden, da bi stopil v paradiž, pa mu ni prepovedano, da gleda na vrata. Če ml nI dano, da se prika-žem pred tvojim usmiljenim obličjem, pu mi je dano, da prepevam tvojo čast in slavo ter da jo oznanjam po vsem prostranem svetu. Kdo ve, če ne boš kdaj ob tem oknu zaslišala moje daljne pesmi; in morda bom takrat deležen tvojega pozdrava in tvoje dobre misli!" Ko se je Kurent tako lepo poslovil od plota, od okna in od nageljnov, ae je nopotil po svetu. Ali očetova beseda nikoli ne zgreši; prej nego tista bi se motile šembiljske bukve. "Tudo za godca ne boš!" je rekel oče; In Kurent ni bil za godca. . £ Romal je križem od svatbe do svatbe, od sedmine do sedmine, od žegnanja do žegnanja, pa je bil siromak bolj siromašen nego ob rojstvu. "Kdo bi plesal, kadar Kurent gode?" so rekli. "Razjokal bi se človek ob njegovih pesmih— sušo in povoden j nam gode, bridkost in smrt!" Pa so ga pretepli in pognali na cesto. Kurent je bil žalosten. "Iz srca gre koprnenje v roke, iz rok v harmoniko, iz harmonike med ljudi—kaj bi ljudje z mojim koprnenjem, ko so veselja polni?" Tako je šel žalosten po svoji žalostni poti, pa je ponevedoma prišel do svatov, ki niso imeli godca. "Zagodi nam, Kurent!* je ukazal ženin. Kurent je pogledal ter je spoznal nevesto in ženina. Pred svate je stopil, šel je pred njimi, kakor križ pred procesijo. Komaj je stisnil harmoniko, so zavrlanlli svat je in so zaplesali; nikoli še uho ni stišalo take pesmi, upijanila je kakor močno vino. Tri dni so pili in plesali svatje, tri dni so spali. Tretjo noč je rekel Kurent: "Tudi jaz bi rad plesal z nevesto!" Takrat so ga vsi pogledali in smejali so se, da so se okna tresla. Smejala se je tudi nevesta in solze so jI tekle po rdečih licih. "Daj, zapleši z njim!" je rekel ženin ter je od smeha in pijanosti omahnil pod mizo. (Dalj« prihodnjič.) nove meje tržaškega ozemlja Celotno besedilo prilog mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na Svobodno tržaško ozemlje (Nadaljevanje In konec) Pokojnine 8. Italija je dolžna zagotovit, plačevanje civilnih in vojaških pokojnin, do katerih so imeie pravico osebe na dan uveljav Ijenja te pogodbe na osnovi službovanja v italijanski državni, javni ah občinski službi, in sicer one osebe, ki so postale državljan» STO ja na podlagi te pogodbe. Ta obveznoat se razteza tudi na pravice do še ne dospe lih pokojnin. Italija in STO bo-sta z medsebojnim sporazumom uredili pogoje za izpolnitev teh obveznosti. 9. Imovina, pravice in intere si italijanskih državljanov, ki i majo svojo rezidenco v STO-ju po 10 juniju 1JM0 in omh oseb. ki bodo optitale /a italijansko državljanstvo na f»odlaKi odločb STO Jevega statuta. Inalo /« dobo treh let po uvcljavljt nju tc pogodbe spoštovani v enaki meri kakor imovina pravice in in terest državljanov STO ja pod pogojem, da so bili pridobljeni na zakonit način. Imov.rta, pravice in interesi drugih italijanskih državljanov in moralnih oaeb, ki bivajo na STO-ju, bodo podvrženi enako mu zakonskemu («»stopanju ku kor imovina kakršne koli druge iiztčitc ali moralne onebe tuje narodnosti pod pogojem, da ao sedež je v STO ju, ki pa želijo prenesti svoj družbeni sedež v Italijo ali v Jugoslavijo, bodo deležne enakega postopanja, ka kor je določeno v točki 10. te priloge, pod pogojem, da pripa-» da nad 50% družbenega kapitala osebam, ki normalno stanuje jo ixven STO-ja, ali osebam, ki so na podlagi te pogodbe sklenile vrniti se v Italijo all v Jugoslavijo. 13. Dolgovi oseb nastanjenih Italiji uli na ozemlju, ki je pripadlo Jugoslaviji, nasproti o-sebam nastanjenim v STO-ju, all dolgovi oseb. bivajočih v STO ju nasproti osebam, ki bivajo v Italiji ali na ozemlju, ki je pripadlo Jugoslaviji, ne bodo prizadeti zaradi teritorialnih od stopitev. Italija, Jugoslavija in STO ae obvezujejo, da bodo o-lajšali poravnavo teh obveznosti. Naziv oseba se v tej točki nanaša tudi na moralne osebe. 14. Imovina Združenih naro dov in njihovih državljanov, ki je v STO-ju In ki še m bila re ho na sekvestra ali kontrolnih u-k repov, ki jih je izdala Italija, in ki še ni bila vrnjena lastnikom, bo vrnjena v stanju, v ka- i terem Je sedaj. Haitis bo vrnila ilegalno prisvojeno imovino 15. Italija bo povrnila imovi no, ki je bila ilegalno odnesena Prenoa imovine ltalijanakih državljanov 10. Osebe, ki bodo optirale za italijansko državljanstvo in se nastanile V Italiji, bodo imelo pravico, da po poravnavi dolgov m obveznosti na STO-ju odnesejo s selxij svoje premičnine in fonde pod pogojem, da so bili pridobljeni na zakonit način. Oprema imovine ne sme biti ob remenjena z nobeno izvozno ali uvozno takso. Te osebe bodo imele tudi pravico prodati svoje premično ali nepremično imovino pod enakimi pogoji kakor državljan STO ja. Pogoji za odpremo fondov In protivrednosti prodane imovine ImmIo določeni s posebnim sporazumom. 11. Imovina, pravice in inte m«h prejšnjih italijanskih dr>av I j a nov, ki bivajo na STO ju in ki so postali na podlagi te pogodbe STO jevi državi jim. koli kor so v Italiji onega dne, ko se pogodba uveljavi, bodo spoštovani v enaki meri kukor imo vina, interesi in pravice Italijan skih državljanov za dobo treh * STO ja po 3. sept 1943 in pre- bila odneiena v teku vojne z ozemelj združenih narodov in ki jo bo STO vrnil. 16. Italija bo povrnila Svobodnemu tržaškemu ozemlju v čim krajšem času vse ladje, za držane od italijanske države ali državljanov in ki so bile 3. septembra 1943 last fizičnih oseb, bivajočih na Svobodnem ozemlju in ki bodo pridobile državljanstvo STO-ja na podlagi pred stoječe pogodbe, ali pa ki so bile last pravnih oseb italijanske narodnosti, ki imajo in ki bodo obdržale svoj družbeni sedež na STO-ju, razen ladij, ki so bile prodane v dobri veri. 17. Italija in STO ter Jugoslavija in STO bodo sklenili pogodbe, s katerimi bodo na pravičen način razdelili imetje krajevnih javnih ustanov, nanašajočih se na ozemlje, ki bo po mejah nastalih zaradi te pogodbe, ločeno; zagotovili bodo vzdrževanje občinskih služnosti za potrebe prebivalcev, kolikor tega izrecno ne predvidevajo že druge točke pogodbe. Slične pogodbe bodo sklenjene za pravično razdelitev voznega in drugega železniškega materiala in uporabe bazenov glede na pristanišče in ladje ki jih uporabljajo. Prav tako bodo s pogodbami urejena druga viseča vprašanja gospodarskega značaja, ki jih ta priloga ne predvideva. 18. Državljani Svobodnega o-zemlja bodo kljub preselitvi in spremembi državljanstva še nadalje uživali v Italiji vse pravice do lastništva industrije, literature in umetnosti, ki so obstojale v STO-ju v času italijanskega režima iii veljavnosti italijanskih zakonov, v dobi premestitve ali ki bodo morali biti vzpostavljene ali vrnjene v smislu priloge GA. Te pravice bodo ostale v veljavi na STO-ju. toliko časa, kolikor bi bile ostale pod» italijanskim režimom ali po italijanskih zakonih. 19. Vsakršen nesporazum, ki bi nastal glede izvrševanja teh določil, bo poravnan po določilih odstavka št. 72. 20. Določila odstavkov 1, 3 m 5 čtena 66, dalje člen 67, odstavek 3 člena 68 in člena 70 priloge 6, odstavek A priloge 7 in odstavek B priloge 8 se bodo aplicirali na ¡Svobodnem ozemlju in v Italiji. Jamstva tehničnega značaja a.) Preskrb« aeverotapadne Istre sootraj STO-)« t vodo Jugoslavija bo nad«ljevala s preskrbovanjem severozapadne Istre znotraj meje'STO-ja z vodo iz izvirov Svt Ivan pri Buze-tu z vodnim preskrbovalnim sistemom Mirne (in z vodo izvirov Sv. Marij« na Rižani z vodnim preskrbljevalnim sistemom Polžaha). Množina tako preskrbljene vode ne mora znatno presegati množine vode, ki je bila temu področju normalno stavljena na razpolago. Množina dobavljen« vode bo odgovarjala potrebi, kar bo mogel STO zahtevati, a vselej v mejah naravnih možnosti. Jugoslavija bo zagotovila vzdrževanje vodnih kanalizacij, rezervoarjev, sesalk, naprav za čiščenje in drugih instalacij na jugoslovanskem o-zemlju, ki so v ta namen po trebne. Jugoslavijo je treba začasno odvezati od te obveznosti, da ji bodo omogočena potrebna popravila med vojno pokvarjenih vodnih instalacij. STO bo za dobavljeno vodo plačeval odgovarjajočo ceno, ki bo v sorazmerju z dobavljeno množino vode predstavljala soudeležbo pri celokupnih stroških za izkoriščanje in vzdrževanje vodnih naprav Mirne (in Rižane). Če bi Svobodno ozemlje v bodoče potrebovalo dodatne množine vode, se Jugoslavija obvezuje, da bo proučila zadevo z oblastmi STO-ja, in da bo v sporazumu, z njimi podvzela potreb* ne ukrepe za zadostitev teh potreb. b.) Dobava električnega toka ▼ razmerah, ki ao bile ustvarjene po novih mejah med Italijo, Jugoslavijo in STO-Jem 1. Jugoslavija in Italija bosta nadaljevali s sedanjo dobavo e-lektričnega toka STO-ju in mu bosta dobavili ono količino toka z ono frekvenco, ki odgovarja njegovim potrebam. Količina dobavljanega toka seveda ne more znatno presegati količine, ki jo je normalno porabljalo področje, ki je bilo vključeno v STO. Vsekakor bosta Italija in Jugoslavija dobavljali na zahtevo STO-ja tudi večje potrebne količine toka, pod pogojem, da bo za zahteve, ki za preko 20% presegajo normalno količino, sklenjena posebna pogodba med obema prizadetima vladama. 2. Cena električnega toka, ki ga bo Jugoslavija ali Italija dobavljala STO-ju, ne bo višja od cene, ki jo Jugoslavija ali Italija računa za dobave slične količine. z istih hidroelektričnih virov na jugoslovanskem ali italijanskem ozemlju. 3. Jugoslavija, Italija in STO bodo stalno izmenjavali informacije o stanju vodnih rezerv in produkciji električnega toka v centralah, ki krijejo potrebe ozemlja prejšnje italijanske Julijske krajine, da bo vsaka izmed treh strank mogla določiti svoje potrebe. 4. Jugoslavija, Italija in ST.O bodo vzdrževali v dobrem stanju vse električne centrale, daljnovode, transformatorske postaje in druge potrebne instalacije, da bo zagotovljena neprestana dobava električnega toka ozemlju prejšnje italijanske Julijske krajine. 5. Jugoslavija bo morala jamčiti, da bo dosedanje in bodoče električne naprave na Soči izrabljala na tak način, da bo vodna količina, ki bi jo Italija od Časa do časa potrebovala za namakanje ozemlja med Gorico in Jadranskim morjem jugovzhodno od Gorice, mogla priteči po Soči. Italija ne bo mogla zahtevati uporabe vode iz Soče v večji množini ali po boljših pogojih, kakor jo je običajno porabljala v preteklosti. 6. Jugoslavija, Italija in STO bodo morali skleniti pogodbo, ki bo sprejemljiva za vse stranke in ki bo v skladu z gornjimi določbami glede vzdrževanja električnega omrežja, ki služi prejšnjemu ozemlju Julijske krajine. Ustanovljena bo mešan« komisija, v kateri bodo zastopane vse tri vlade v enakopravnem položaju, za nadzorstvo in izvrševa- nje obvez po določihh v odstavkih 1 do 5. 7. Po poteku desetih let od uveljavljanja pogodbe bodo Jugoslavija, Italija in STO predložili gornja poročila novemu proučevanju z ozirom na pogoje, ki bodo tedaj obstojali; določene bodo obveze, ki v danem slučaju ne bodo več potrebne, določene bodo one spremembe, opustitve in dodatki, o katerih se bodo sporazumele prizadete stranke. Nesporazumi, ki bi nastali pri tem novem proučevanju, bodo poravnani po postopku, ki ga navaja člen 76 pogodbe. c.) Določila sa olajšavo lokalnega prometa med STO-Jem in Jugoslavijo ter med STO-iem in Italijo V mesecu dni po uveljavljanju te pogodbe bodo Jugoslavija in STO ter Italija in STO pričeli pogajanja za sklenitev araž-ma, ki naj olajša obmejni promet med STO-jem ter obmejnim italijanskim in jugoslovanskim ozemljem zaradi izmenjave življenjskih potrebščin in drugega blaga, ki je bilo predmet lokalne izmenjave med temi ozemlji, pod pogojem, da gre le za živež ali blago domače produkcije ozi roma domačega izvora. Ta promet bo mogel biti olajšan na potrebni način in sicer do gotovih količin in vrednosti, po predhodnem medsebojnem sporazumu, z odpravo uvoznih in izvoznih carin ter taks, ako zamenjava ne presega meja lokalne trgovine. 1947 ČETRTEK, 10. APRH A Razni mali oglai¡ MALE HELP jan/toks See Superintendent 8 South Dearborn SORODNIKE ISCEJ0 Franca Rebec bi rada izvedb, za svoje tri brate, za TorrJf Franceta in Alojzija, domTu Palcje pri Št. Petru na Kra« Ako je komu znano kje so rt ako sami čitajo ta oglas, naj * javijo na moj naslov: A Skuta R.R. 8, Box 528, New Castle pj Nadalje: Tony Rotar iz Knežaka' št. 191, bi rad izvedel za njegova strica, Jančza in Jakoba Tom* žinc, doma iz Baca št. 23 pri Knežaku, po domače Polhovi Kdor koli ve za njih naslov, ali pa ako bodo sami Čitali ta oglat naj se javijo na moj naslov A. Skufca, R.R. 8, Box 525 New Castle, Pa. THE BEST RADIO PLACE IN TOWN NEEDS 100 GIRLS roR WIRING—SOLDERING WITH EXPERIENCE, 94c AUTOMATIC INCREASE TO Za bolečine revmatizma is arthritis prosta poskašaja Ako Is nut* rabili "Kom* Taks" sa bo-latin« arthrltU. n«uritU. riumiUim, poskusit« to as naSo rixlko. Ml -rom potlj«-mo col savoj M tab«, da Jlk rabit« prosto. Ako m bost« Un«nad«ni olallav« bolada Id bost« utirali, nam vrni!« ss-voi in nam n« 4olguJ«t« nie. MI mlallmo raanol ME POŠLJITE DENARJA. PoS-ljlto nam samo tU« Ima In naalov ln ml vam poSlJomo tako] vaftl Tpbs s obratno ROSSE PRODUCTS CO. Dapt. F-5. 2708 W. Farwall Avanua Chicago 45 Illinoia $1.04 WE TRAIN INEXPERIENCED GIRLS. STARTING RATE Uc. MOTOROLA 4545 W. AUGUSTA-BLVD. V Proaveti ao dnevna sveto* ne la dala veke vesti. AH lik éltate vnk dan? pr0letarec let. Te oaebe imajo pravico pre. nesli in likvidirati svoj» imovi no pravice in intere*** pod ena k»mi poboji in v enakrm roku, kakor je navedeno pod točko 10. 12. Družbe, ki »6 bllr »Mano v I Jene v skladu t italijansko1 člena «Ä mirovne pogodbe ec bo nesena v Italijo. Izpolnitev tc obveznosti se bo uredila po do ločhah točk 2.. 3.. 4 . ft. in 6. čle na SiV pogodbe, kolikor iene za devajo določbe te priloge Določbe v točkah 1 Je v boju sa pravice delavcev 42 let. NAROČITE SI GAI Stane sa celo leto $3. za pol leta $1.75, • ........sa tri meeece $1. 8TE SI AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR LETNIK 1947. ie naročili? Stane $1.50. Za v atari kraj $1.65. V s a logi imamo tudi Adamičeve ter rasne druge angleške knjige. In pa VELIKO SLOVENSKIH. Pišite po cenik. Naslovi oge. . 2. 6.1 ___i__14 pr0letarec 2301 S. LAWN DA LE AVENUE CHICAGO 23. ILLINOIS bili pndobljcni po zakomtl poti. zakonodajo nt lulctih diu ¿be i¡ do uveljavile za Imovino, ki je L m mjmuf »_» ,, m/, . m » . . . _ . m TISKARNA S.N.P.J. •» • * * • I v -sprejem« vs« v tiskarsko obrt spadajoia dela Tisk« vabHa z« veselice in shode, vizitnice, časnike, knjig«, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrat« Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTER Y 2657-59 S. Lawndale Avenue - • Chicago 23, Illinoia TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnik prosveto Pe sklepu lt. redne konvencije se lahko naroči na list Prosreto Is priiteje eden. dva, trt itiri ali pet ¿lanov Is ene druiine k eni aarot-ninL Ust Proeveta stane sa vse enako, sa ¿lana ali nečlane M.00 aa •no letne naročnino. Ker pa ¿lani fte plačajo pri aeeementu $1.20 n tednik, ee Jim te priiteje k naročnini. Torej eedaj ni vsroka. red da Je list predrag sa člane SNPJ. List Preeveta Je vala lastnina ia gotovo Je v vsaki druilni nekdo, kt bi rad čital list vsak dan. Pojasnilo»—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti ¿Un SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo rahtevsl sam troj li«t tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu list*, ln obenem doplačati dotlčno vsoto listu Proeveta. Ako tejt« n« stori, tedaj mora upravnlitvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cone Ha tu Proeveta Jot Chicago ln okolico Je JJ-JJ I tednik in------J-J? 9 ln .. —— 11 9 tednike ln -----J{¡ 4 tednike in-------J J I tednikov In —-- Za Zdrui. driave ln Kanado 99.00 1 tednik In____A.9Q 9 tednika ln__3 M 9 tednike ln__2.40 4 tednike ln__________ 9 tednikov ln ........ mit Za Evropo Je ... Ispolnlto spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarjs d Money Order v pismu ln al naročite Proeveto. Uet. ki Jo va*a lastalaa. PRO!VETA, SNPJ. MS? So. Lawndale Ave. Chicago 29. 111. Priloieno poilljam naročnine sa Ust Proevo.o vsoto 9 L toe---.-et Naalov Ustavite tednik In članov mojo druáinoi ga priptüto k moji od s<