leto xxxiii., št. 34
Ruj, 28. avgusta 1980      cena 5 dinarjev
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE
Skupni interesi za razvoj občine (stran 2)
Bomo pridelali dovolj sladkorne pese (stran 5)
Složno delo kronano z uspehom (stran 6)
Ne ohranjamo zato, da bi uničevali (stran 7)
Planinski tabor (stran 8)
zakuuCek republiške mda slovenske gorice 80
Na svidenje prihodnje leto
Letošnje brigadirsko poletje je
v ptujski občini zaključeno. Ob
brigadirskem naselju v Dornavi je
bila v soboto 23. avgusta sklepna
slovesnost ob zaključku republi-
ške mladinske delovne akcije
Slovenske gorice 80. Razen bri-
gadirjev zadnje — četrte izmene
letošnje akcije so se slovesnosti
udeležili tudi številni predstavniki
družbenega in javnega življenja
občine Ptuj. predstavniki repu-
bliške konference ZSMS iz Ljub-
ljane,    predstavniki    krajevnih
skupnosti, na območju katerih so
čez poletje brigadirji pustili ne-
izbrisne sledove dela, ter številni
občani, brigadirji veterani in
drugi, katerih delo je bilo od I.
junija naprej povezano z brigadi-
rji. ,
Po krajšem, a zelo dobro pri-
pravljenem kulturnem programu
brigadirjev je Ferdo Vajngerl,
predsednik skupščine MDA SG
'80 v slavnostnem govoru orisal
delež brigadirjev pri izgradnji
primarnega in sekundarnega
vodovodnega omrežja na ob-
močju ptujske občine, ter poudaril
predvsem tisti drugi del. ki gaje
vsak od brigadirjev ponesel v sebi
domov, bogatejši za edinstveno
šolo življenja, šolo samoupra-
vljanja, kovačnico bratstva in
prijateljstva. Ob koncu seje vsem
brigadirjem tudi zahvalil za nji-
hovo nesebično delo na manj
razvitem območju in izrazil željo,
da bi bili še številnejši na MDA
Slovenske gorice 81.
V imenu vseh KS. na območju
katerih so brigadirji delal,
seje zahvalil Ivan Smole." predse-
dnik sveta KS Majšperk. Briga-
dirjem pa se je zahvalila tudi
Dragica Voda. predsednica ob-
činske konference ZSMS v Ptuju.
Po tem. ko so najzaslužnejšim
brigadirjem in zunanjim sode-
lavcem podelili udarniške značke
in priznanja, je po krajšem pred-
govoru letošnjo MDA SG 80 za-
ključil Geza Farkaš. član sekre-
tariata predsedstva_ republiške
konference ZSMS. Še zadnjič je
zadonel gromki brigadirski
ZDRAVO, za tem pa so ob inlo-
naciji državne himne spustili le-
tošnjo zastavo akcije.
M. Ozmec
Pred zaključkom letošnje MDA Slovenske gorice 80 so se brigadirji zadnjič zbrali ob
brigadirskem domu, da skupaj s številnimi gosti in domačini proslavijo svoj velik uspeh.
miJjJBB MEDNARODNA PfliREDnEV V liAJ)OSAH    |||||||^^
Nagrada Ptuja
v Avstrijo
Prireditve ob letošnjem prazniku občine Ptuj smo sklenili z odlično
pripravljenim in izvedenim mednarodnim tekmovanjem v kartingu za
nagrado Ptuja, ki so ga člani in športni funkcionarji AMD Ptuj izvedli to
nedeljo na kartodromu v Hajdošah pod pokroviteljstvom delovnih
organizacij Perutnina in MIP.
Prek 3000 gledalcev je videlo izredne vožnje mojstrov kartinga iz
Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, Češkoslovaške in Ju-
goslavije, ki so se pomerili v peteroboju reprezentanc v kategoriji do
125 ccm in odprti mednarodni dirki v kategoriji do 100 ccm. Po napetih in
ostrih vožnjah so v petereboju slavili tekmovalci iz Avstrije pred
Madžarsko, Zvezno republiko Nemčijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo, od
tekmovalcev pa so se najbolj izkazali Gunter Lehnert (ZRN) ter Franz
Krainer in Anton Klaus iz Avstrije. Od Jugoslovanov se je najbolj odrezal
Mirko Živec s petim mestom in zmago v četrti vožnji.
Odprto mednarodno dirko je zanesljivo dobil avstrijski državni prvak
Udo Fuchs, ki je zmagal v vseh treh vožnjah. Drugi je Miran Novak, tretji
Anton Rotar, četrti Jure Bitenc in peti Milan Muhič — vsi Jugoslavija.
Tekmovalci AMD Ptuj so osvojili osmo mesto (Uroš Langerholc), dvanaj-
sto (Arm.ando Hvala) in osemnajsto (Dušan Korošec — z dvema odstopo-
ma).
Prireditev je odlično uspela tako po tekmovalni kot tudi organizacijski
plati. Več o prireditvi pa v prihodnji številki!
.1. kotar'
Mojstri kartinga so navdušili
(foto B. Rode)
Priprave na dan vojne
mornarice
Letošnje prireditve ob praznovanju Dneva jugoslovanske vojne^
mornarice, pomorstva in rečnega ladjarstva se bodo odvijale predvsem^
na območju slovenskega delajadranske obale, toje v Kopru. Izoli. Piranu'.
in F\)rtorožu. Pripravljen je obširen program prireditev, ki ga na kratko]
povzemamo. ^
Uvodoma je treba povedati, da nastajanje naših vojaških pomor-;
skih enot začenja že junija 1942. ko je bil ustanovljen minerski odred,'
vendar je jugoslovanska vojna mornarica izbrala za svoj praznik 10.,
september v spomin, ko je bil na ta dan leta 1942 ustanovljen »Odred;
vojne mornarice južne Dalmacijec Ta datum praznujemo kot DANJ
VOJNF MORNARIC i: IN POMORSTVA JUGOSLAVIJF. s tem je^
dan poudarek splošnemu prazniku morja in naše domovine kot po-'
morske države.
V počastitev tega praznika je bilo v soboto. 23. avgusta v Kopru:
balkansko prvenstvo v jadranju, v nedeljo 24. avgusta pa v Izoli ribiški!
praznik. Cilavn« prireditve pa bodo od 6. septembra naprej. Tako bo na;
ta dan pomorski krst v Portorožu in Piranu, naslednji dan pa na Bledu 1
začetek evropskega prvenstva v podvodni orientaciji. 8. septembra bodo'
v Portoro/v odprli razstavo >>25 let samoupravljanja Splošne plovbe^
Piran<<; v pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu pa bodo odprli'
razstavo TITO IN MORJE,
Pred samim dnevom praznika. 9. septembra bo slovesen prihod^
ladij Jugoslovanske vojne mornarice v Piran in Portorož, zvrstila se bodo:
predavanja o JVM po osnovnih in srednjih šolah obalnega območja.!
predsedniki skupščin obalnih občin bodo priredili sprejem za predsla-J
vnikc JVM. ob 20-leinici Višje pomorske šole v Portorožu bodo odprli'i
kabinet za meritve in računalniškega terminala: zvečer pa bo svečana j
osvetlitev ladij in prt)menadni koncert v vseh tr^h obalnih mestih.I
prikazovanje filmoNoJ VM, v Portorožu pa btipodelitev »Plavega traku« '
Vjesnika. 1
O prc^gramu nadaljnjih prireditev bomo poročali v naslednji šte-.:
vilki. :
l^rnoupravljanje moč
ljudskih množic
Medobčinskimi zveza ZKS
Za Podravje in Pomurje .sta
oruanizalorja razstave O Žl-
VUKNJIJIN DELU ED-
VARDA KARDELJA. Sve-
čana i>lvo.rilev razstave bo v
ponedeljek. 1. septembra ob
16. uri \ Domu JLA v Mari-
boru.
Ob otvoritvi razstave bo
govoril   FRANC  ŠETINC,
sekretar predsedstva C K ZK
^' \ cnije: pesmi revolucije in
pa bo /apel mladinski
ki   zbor   i/   Maribora.
ia\a bo odprta do 20.-
jmbra.
Stvarno
in usklajeno
Pred nami je mesec september, mesec, ko bomo morali
izpeljati javno razpravo o vsem tistem, kar bomo in moramo v
naslednjem petletnem obdobju uresničiti. Pogoj za to, da bomo
tisto, kar si bomo v plane za naslednje srednjeročno obdobje
zapisali — je, da bodo naši načrti kar najbolj stvarni, medsebojno
usklajeni in predvsem usklajeni z našimi dejanskimi možnostmi.
Javna razprava o osnutkih temeljev planov v bistvu ne
pomeni klasične javne razprave, da bi zbirali vse pripombe, želje
in potrebe posameznih dejavnosti, območij in organizacij v novem
srednjeročnem obdobju, saj smo spisek ielja ie napravili in iz
njega potegnili najpomembnejše ter vgradili v osnutke planov,
temveč gre v tej javni razpravi za konkretno opredelitev nalog,
temelječih na dejanskih materialnih sredstvih in jasno
opredeljenih obveznostih vseh nosilcev, ker le to zagotavlja
njihovo uresničitev.
Gre torej za dogovarjanje kot fazo priprave končnega
dogovora, v katerem sodelujejo vsi udeleženci, opirajoč se na
pobude delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbeno-
političnih organizacijah, delegatskih skupščinah in samoupravnih
organih. Vsak tak dogovor pa mora biti podprt in razčlenjen v
samoupravnih sporazumih o temeljih planov, ki ga mora imeti
vsak nosilec planiranja od temeljnih organizacij združenega dela
in krajevnih skupnosti navzgor.
Prav pri tem pa je najpomembnejše usklajevanje. Velja
opozoriti, da so bili doslej bolj aktivni pri usklajevanju porabniki
sredstev, mnogo premalo pa tisti, ki neposredno ustvarjajo novo
vrednost. To nas tudi opozarja, da smo pri uresničevanju
svobodne menjave dela šele za začetku. Zaradi tega je tudi namen
javne razprave in usklajevanja, da planski dokumenti ne bodo
enostranske želje in potrebe izvajalcev, temveč morajo biti
dogovor med izvajalci in uporabniki o vrsti, kakovosti in obsegu
programa dela ali storitev in o sredstvih, ki so potrebna za izvedbo
teh nalog.
V novem srednjeročnem obdobju lahko računam.o s precej
nižjim naraščanjem proizvodnje, v Sloveniji za okrog 3 odstotke,
v ptujski občini sicer nekoliko višje, vendar je to še vprašljivo
glede na kasnitev nekaterih novih proizvodnih zmogljivosti. Če
hočemo naše gospodarstvo ustaliti, potem nujno moramo zavreti
na čezmerni porabi in inflaciji temelječ dosedanji razvoj, ki nam
je prinese! vrsto težav, ki nas opozarjajo, da s takšno prakso "t
mogoče več naprej.
Sedanji problemi v preskrbi, zlasti z nekaterimi osnovnimi
Živili in potrebščinami, so tudi odraz neobvladanih gibanj v
proizvodnji, ko na inflaciji grajena potrošnja nenehno ruši
skladnost med ponudbo in povpraševanjem. Prav zato mora biti
naraščanje proizvodnje v novem srednjeročnem obdobju
podrejeno politiki stabilizacije. To pomeni, da mora biti zasnovan
na kvalitetnih dejavnikih razvoja, na naraščanju produktivnosti
dela, večji uporabi znanja, predvsem pa oprt na lastne materialne
možnosti.
Čeprav je v sedanjih razmerah težko zagotoviti kvaliteto
planiranja, vendar je oprtost na dejanske materialne možnosti
edina pot, ki lahko da trajnejše rezultate. To zahteva v naslednjih
dneh od vseh nas izredno pospešeno delo, zahteva polno
angažiranost samoupravnih nosilcev planiranja in odgovornost
družbenopolitičnih organizacij kot nosilcev javne razprave.
FF
VINKO HAFNER OBISKAL
OBČINI ORMOŽ IN PTUJ
v torek, 26. avgusta je predsednik sveta Zveze sindikatov Slovenije
VINKO HAFNER s sodelavci obiskal občino Ormož. V Tovarni sladkorja
so ga pričakali predstavniki te OZD in družbenopolitičnega življenja
občine Ormož. Skupaj z njimi si je gost ogledal tovarno, naio pa se je z
gostitelji pogovarjal o problemih in uspehih novozgrajene tovarne in o
gospodarskih gibanjih v občini. Gostje so si ogledali še ormoško vinsko
klet in se v pogovoru ustavili ob nekaterih perečih problemih
vinogradništva.
Popoldne pa se je Vinko Hafner ustavil še v Ptuju in se pogovoril o
aktualnih vprašanjih. Podrobneje o obeh obiskih bomo poročali v
naslednji številki. JB
Javna razprava
o srednjeročnih planih
Pred ftami je razprava o osnutku plana za razvoj republike in občin v
naslednjem srednjeročnem obdobju od 1981 do 1985, torej razprava o
osnutku dokumenta, v katerem je globalno razvoj začrtan, v marsičem pa
Še nedorečen in ga bo treba v javni razpravi dopolniti.
Nosilci te razprave v združenem delu so sindikalne organizacije, v kra-
jevnih skupnostih pa organizacije socialistične zveze. V družbeni dogovor
bo vneseno le tisto, kar bo imelo realne osnove. Predvsem na področju
interesnih skupnosti jc veliko potreb, -želja, vendar so člani pred.sedstva
občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj, na seji 20. septem.bra poudarili, da
je boljše planirati skromnejše, pa tak plan doseči, kot pa vnašati vanj le
šopek želja. To, kar je začrtano v osnutku bi morali doseči, če hočemo
napredovati in zagotoviti vsaj 5-odstotno rast družbenega proizvoda. Ce
pogledamo investicije naših delovnih organizacij vidimo, da bo začrtano
rast družbenega proizvoda vsaj v začetku srednjeročnega obdobja težko
doseči, zato pa bomo morali to rast zagotoviti z večjo produktivnostjo
dela, z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet.
V sredo so na seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj
zastavili akcijski program za to razpravo. Poudarili so koordinirano delo
družbenopolitičnih organizacij, sodelovanje z medobčinsko gospodarsko
zbornico, društvom ekonomistov, skratka vseh ustanov in organizacij ter
posameznikov. Razprava o tem osnutku mora biti končana ob koncu
septembra. VK
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
28. avgust 1980 - TEDNIK
o delu kb maribor      ||||
Poslovanje
s prebivalstvom
Za letošnje prvo polletje je značilno neugodno gibanje sredstev
prebivalstva, saj so ta dosegla oz. presegla stanje ob koncu lanskega leta
šele v mesecu juniju in še to je v precejšnji meri posledica devalvacije
dinarja. Z devalvacijo se je dinarska vrednost hranilnih vlog v devizah
avtomatsko povečala za približno 30 odstotkov, v skupni masi vseh
sredstev prebivalstva pa to povečanje predstavlja okrog 10 odstotkov.
Tako so sredstva prebivalstva konec junija bila za 12 realno pa le za
2 % večja kot ob koncu lanskega leta.
Dinarska sredstva občanov so v primerjavi s stanjem ob koncu
lanskega leta porasla le za 61 milijonov din, kar je samo 7,7
načrtovanega letnega prirasla. Pri žiro računih, vezanih hranilnih vlogah in
deponiranih sredstvih za pdrek 1 leta pa je stanje ob koncu letošnjega
polletja celo nekoliko nižje kot je bilo ob koncu lanskega leta. Vzrok temu
je prav gotovo v počasnejši rasti osebnih dohodkov, obenem pa hitrejša
rast cen in s tem življenjskih stroškov, kar dejansko pomeni realno
zmanjšanje osebnega dohodka.
Krediti prebivalstvu so ob koncu prvega polletja znašali
2.282,000.000 din, kar je za 4 odstotke več kot ob koncu lanskega leta. Pri
potrošniških in drugih kreditih je stanje precej nižje kot je bilo ob koncu
lanskega leta, posebno močan porast pa je pri kreditih za stanovanjsko in
komunalno gradnjo in delno pri kreditih za pospeševanje gospodarske
dejavnosti.
- u
slovenska bistrica
Analiza šestmesečnega
poslovanja
v večini delovnih organizacij na območju občine Slov. Bistrica so se
sindikati aktivno vključili v ocenjevanje gospodarjenja v letošnjem prvem
polletju. Ob tem so največ pozornosti posvetili tudi razpravam o temeljih
plana razvoja občine za obdobje 1981—85, povezano z osnutkom teleja
plana za lastno delovno organizacijo.
Analiza je pokazala, da so v letošnjem prvem polletju skoraj v vseh
delovnih organizacijah dobro gospodarili in so tudi dosegli načrtovane
dohodke. Vzpodbudno je tudi dejstvo, da so presegli tudi planiran izvoz.
V. Horvat
Odslej tudi občinski
raziskovalni program
Pri raziskovalni skupnosti občine Ptuj so v prvih šestih mesecih letoš-
njega leta usmerili svojo aktivnost zlasti na vzpodbujanje in uveljavljanje
raziskovalnega dela, na osnovi sprejetega programa pa tudi k populariza-
ciji množične inventivne dejavnosti v delovnih organizacijah. Tako so bila
tudi prizadevanja, da bi vsi nosilci planiranja vključevali v svoje programe
raziskovalno in razvojno dejavnost v obdobju, ko se pripravljamo za
naslednje srednjeročno dejavnost.
Pri usmeritvah bodočega razvoja občinska raziskovalna skupnost ni
mogla izhajati iz trenutnih razmer, ker doslej v občini nismo imeli svojega
programa in tudi sredstev nismo združevali za te namene v občini. Pri
snovanju dokumentov za naslednjih pet let je seveda potrebno začeti pri
temeljih, to je odločiti se — kakšen naj bo občinski program na področju
raziskav za katerega bomo v občini tudi združevali sredstva, iz kakšnega
vira, kdo naj bodo nosilci posameznih raziskovalnih nalog in podobno.
V okviru skupnosti so morali prav zato pripraviti več posvetovanj z
nosilci planiranja in občinskim izvršnim svetom, na njih so o navedeni
problematiki obširneje spregovorili in posamezna vprašanja tudi delno
rešili, naloge vsebinsko opredelili ter se že začeli pogovarjati z možnimi
izvajalci posameznih nalog. Tu gre predvsem za nalogi kot sta sprememba
strukture gospodarstva v dolgoročnem obdobju" v občini in socialoška
raziskava prebivalstva z vidika prestruktuiranja kmetijske proizvodnje.
Na področju pospeševanja inovacijske dejavnosti v ptujski občini smo
izvedli posebno anketo v delovnih organizacijah iz katere je bilo moč zasle-
diti, da smo sicer za to področje veliko storili, vendar še vse premalo, da bi
postala inventivna dejavnost sestavni del slehernega delovnega procesa.
Potrebno bo več povezanosti s tistimi, ki jo imajo že razvito, pa tudi večje
sodelovanje tako imenovanih vodilnih struktur in družbenopolitičnih orga-
nizacij v združenem delu. Letošnje stabilizacijsko leto je še toliko večja
priložnost, da še v večji meri kot doslej uporabimo svoje znanje.
mš
Jubilej
Perutnine Ptuj
Delavci Mesokombinata PERUTNINA Ptuj praznujejo letos 75.
obletnico obstoja podjetja. Ob tem pomembnem jubileju je te dni izšla
lična knjižica, ki so ji dali naslov ,,30 let samoupravljanja 75 let
kvalitete".
V besedi, predvsem pa v sliki, saj je objavljeno kar 80 barvnih
fotografij, so prikazani izjemni uspehi tega kolektiva. Naj ob tem
p)onovimo uvodni sestavek iz knjižice:
,,Perutnina Ptuj je specializirana delovna organizacija za
proizvodnjo perutninskega mesa in reprodukcijskega materiala, in je med
vodilnimi v Jugoslaviji. V delovni organizaciji so zajete vse faze
proizvodnega procesa. Sestavlja jo 7 temeljnih organizacij združenega
dela in delovna skupnost skupnih služb.
Stopnja razvoja gospodarske rasti se je v zadnjih 15 letih gibala v
razponu med 10 in 15 odstotki, kar je nad poprečjem občine in
republike. Proizvodnja perutninskega mesa se je v tem času povečala 15
krat, število zapos'enih pa 3 krat ob znatno izboljšani kvalifikacijski
strukturi.
Ob velikih jubilejih, 75-letnici obstoja delovne organizacije in 30-
letnici delavskega samoupravljanja, želimo, da bi naše delo zadovoljilo
kupce in potrošnike po vsej Jugoslaviji in zunaj nje."
K temu samo še podatek, ki ilustrira hiter razvoj v zadnjih petih
letih: Leta 1975 je imela Perutnina 860 zaposlenih delavcev, letos pa
1.379, povečanje za 60 odstotkov. Celotni prihodek je leta 1975 znašal
1.100 milijonov dinarjev, letos pa bo 5.250 milijonov dinarjev ali
povečanje za 477 odstotkov.
Tudi za naslednje srednjeročno obdobje smelo, vendar realno
načnujejo nadaljnji razvoj. Med drugim bodo zgradili novo farmo broj-
Icrskih staršev, farmo brojlerjev in povečali zmogljivosti valilnice.
Korak naprej pri uveljavljanju načela delitve
po delu in rezultatih
Delitev dohodka, to je zelo priljubljena, pa
tudi ,,vroča" tema pogovorov, Se posebej tak-
rat, ko gre za osebne dohodke. V letošnji jeseni
bomo podpisali dva družbena dogovora, prvi je
družbeni dogovor o skupnih osnovah za ob-
likovanje in delitev za osebne dohodke in skupno
porabo in drugi družbeni dogovor o skupnih
osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli
delavci pri opravljanju določenih del in nalog.
Oba bosta seveda v javni razpravi in to je prilož-
nost, da se vse pripombe na dosedanje na-
grajevanje strnejo in če so upravičene, seveda
upoštevajo pri oblikovanju teh samoupravnih
aktov, za nagrajevanje po delu.
Nosilci razprave so organizacije in organi
sindikata na vseh ravneh, od osnovnih or-
ganizacij sindikatov v temeljnih organizacijah,
preko konference osnovnih organizacij in
koordinacijskih odborov v sestavljenih organi-
zacijah. Namen te razprave je ta, da delavci
ocenijo, koliko je v njihovih sredinah uveljavlje-
no načelo delitve po delu in rezultatih dela in
podajo pripombe, predloge, stališča. Teh bo
najbrž kar precej. Do 30. septembra morajo
občinski sindikalni sveti oceniti vsebinski in
organizacijski potek razprave, usklajenost na
občinski ravni in se opredeliti do predlaganih
pripomb. Komisija udeležencev družbenega
dogovora bo v desetih dneh po prejemu pripomb
izdelala predlog obeh družbenih dogovorov in
jih posredovala v dokončen sprejem organom
udeležencev družbenega dogovora.
Tudi na seji predsedstva občinskega sveta
Zveze sindikatov je tekla beseda nekoliko tudi o
osnutkih obeh družbenih dogovorov, predvsem
pa o pripravah na javno razpravo. Člani
predsedstva so samo opozorili na nekatere
nejasnosti in ponuinjkljivosti v osnutku. Tako so
se dotaknili nekaterih nejasnosti v besedilu, kot
naprimer... če bomo... (če!),... ko bo gospodar-
ska zbornica pripravila... (kar bi menda morali
imeti že v rokah) in podobno. Ustavili so se tudi
že ob nekaterih čisto konkretnih problemih, ki
jih bodo že premleli v javni razpravi, na primer
pri vrednotenju minulega dela, novih kazalnikih,
ki jih bomo uporabljali pri oblikovanju sredstev
za osebne dohodke in skupno porabo,...
Razpravo so skleniU s sklepom, da morajo
pred razpravo v osnovnih organizacijah o osnut-
ku dogovorov razpravljati v občinskih sindik^.
nih odborih, da morajo le-ti v roku, to je do 20.
septembra poslati poročila o poteku in vsebini
razprave občinskemu sindikalnemu svetu in da
se mora čimprej sestati svet za vprašanja delitve
dohodka in osebnih dohodkov. Slednjega so že
sklicali.
vk.
osnutek mmmA o TQiajH wiamm njm o^tm ptuj
SKUPNI INTERESI ZA RAZVOJ OBČINE
V OBDOBJU 1981-85
Zbori skupščine občine Ptuj bodo na
ločenih sejah, 4. in 8. septembra obravnavali
osnutek dogovora o temeljih družbenega
plana občine Ptuj za obdobje 1981—1985. Ta
pomemben dokument bo vseboval naloge
nosilcev planiranja v občini, v njem bodo
opredeljeni elementi za samoupravno spora-
zumevanje in dogovarjanje o temeljih planov,
ki morajo biti usklajeni z ustreznimi sporazu-
mi.
Osnutek dogovora v posameznih konkret-
nostih še ne temelji na usklajenih samouprav-
nih sporazumih o temeljih planov nosilcev
planiranja, saj je večina ten sporazumov šele v
fazi oblikovanja oz. usklajevanja. Prav zato
bo v javni razpravi osnutek doživel vrsto
sprememb in dopolnitev, kajti vsako določilo
bo moralo imeti ustrezno samoupravno
podlago v mejah realnih materialnih možno-
sti.
Osnutek, ki je predložen delegacijam za
zbore občinske skupščine in dan v javno
razpravo po družbenopolitičnih organizaci-
jah, je pripravil izvršni svet skupščine občine
Ptuj s pomočjo delovnih skupin za razna
področja dejavnosti, v skladu s smernicami za
pripravo družbenega plana in analizo razvoj-
nih možnosti občine. Ta dva dokumenta sta
bila sprejeta že lani. Vendar so letošnji stabili-
zacijski ukreni, začrtani v resoluciji o izvaja-
nju družbenin planov narekovali nove usme-
ritve za pripravo srednjeročnih planov. Ti
morajo v celoti upoštevati stabilizacijsko
naravnanost v novem srednjeročnem obdob-
ju, ki se mora kazali zlasti v zmernejši gospo-
darski rasti in zaposlovanju, v omejitvi uvoza
in zadolževanja v tujini, v zaostajanju vseh
oblik porabe za rastjo družbenega proizvoda,
preusmerjanju gospodarstva in naložb v
intenzivno proizvodnjo namenjeno izvozu itd.
Prav zaradi tega se številni nosilci planira-
nja pri oblikovanju svojih planskih dokumen-
tov s težavo prilagajajo novo nastalemu
položaju v gosnodarsfvu in načrtujejo svoj
razvoj na nerealnih finančnih virih. Zato bo
izvršni svet SO Ptuj v času usklajevalnega
postopka vztrajal, da nosilci planiranja načr-
tujejo svoj ravvoj na realnih možnostih,
opredeljenih v globalnih bilančnih usmeri-
tvah. Dogovorjene razvojne cilje in usmeritve
v občini. Ki so odločilnega pomena za nadalj-
nji skladen razvoj in krepitev materialne
osnove združenega dela.
ZNAČILNOSTI IN USMERITVE
Predloženi osnutek dogovora v prvem
poglavju opredeljuje glavne razvojne usmeri-
tve za naslednje "5-letno obdobje, ki so v
primerjavi z analizo razvojnih možnosti
občine znatno skromnejše. To velja zlasti za
rasi družbenega proizvoda, ki je ocenjen po
poprečni letni stopnji 5,7 odstotka (v SRS do
3 % letno), kar bo glede na znatno zaostrene
pogoje gospodarjenja in kasnitev povečanj
nekaterih novih proizvodnih zmogljivosti
potrebno še nekoliko zmanjšati.
Pri ustvarjanju in razporejanju dohodka
bodo podpisniki zagotovili najmanj 10 odstot-
kov počasnejšo rast osebne, skupne in splošne
porane od rasti družbenega proizvoda, med-
tem ko bi za pospešeno reševanje problemov
na področju gospodarske infrastrukture sred-
stva za te nemene lahko rasla nekoliko hitreje.
Na področju gospodarskih odnosov s tujino
so začrtani le glavni cilji hitrejšega naraščanja
izvoza od uvoza, za 2 %, medtem ko konkret-
nih obveznosti posameznih OZD še ni bilo
moč opredeliti, ker še niso dodelani njihovi
plani. Prav gotovo pa bomo tudi v ptujski
občini morali znatno povečali delež pri
zmanjšanju trgovinskega primanjkljaja Slove-
nije s tujino.
Pri konkretnih nalogah, ki so odločilnega
pomena za razvoj gospodarstva občine, so v
dogovoru našteti le tisti nosilci razvoja, ki
načrtujejo večja vlaganja v širjenje svojih
proizvodnih zmogljivosti in pri tem računajo
na znatna bančna in združena sredstva. Tuje
načrtovana najpomembnejša naložba v TGA
Kidričevo za zgraditev nove elektrolize alumi-
nija, ki pomeni prestrukturiranju gospodar-
stva občine in tudi Slovenije zelo pomemben
delež, zato je navedena investicija širšega
gospodarskega pomena v SRS in jo obravna-
va tudi osnutek dogovora o temeljih družbe-
nega plana SR Slovenije.
ludi Kmetijski kombinat Ptuj in Meso-
kombinat Perutnina na področju kmetijske
predelave in proizvodnje prevzemata zahtev-
ne razvojne naloge, saj ima proizvodnja hrane
tako v občinskem kot tudi v republiškem
razvojnem konceptu prednostno mesto. Zavo-
ljo razmeroma skromnih finančnih virov so
kljub ugodnim prirodnim pogojem zastavlje-
ni razvojni cilji pod vprašanjem (melioracije,
nakup zemljišč, investicije v povečanje proiz-
vodnie itd.).
TaTco izvršni svet kot drugi podpisniki
dogovora se tudi obvezujejo, da Dodo povečal
aktivnosti za pridobitev novih proizvodnih
zmogljivosti v ptujsko občino, za kar bodo
zagotovili tudi ustrezne prostorske in druge
pogoje.
Glede razvoja stanovanjskega gospodar-
stva, gospodarske in komunalne infrastruktu-
re izvršni svet opozarja, da so še vedno precej
nedorečeni viri financiranja teh dejavnosti.
Pri tem ocenjuje, da vlaganja za te namene
lahko naraščajo skladno z rastjo družbenega
proizvoda, hitreje pa le z večjim angažiranjem
sredstev občanov za te potre t5e. Zato je nujno,
da načrtovalci razvoja na tem področju
sestavijo prednostni red tistih nalog, ki so
širšega pomena za razvoj gospodarstva (ureja-
nje zemljišč, ceste, energija) ali za večje število
občanov fvoda ipd.).
Na področju družbenih dejavnosti (skupna
poraba) izvršni svet ocenjuje, da načrtujejo
razvoj čez materialne možnosti gospodarstva,
pri tem pa, da bi razbremenili gospodarstvo,
načrtujejo nekatere nujne naložbe iz sredstev
občanov. Pri urejanju prostora in varstva
okolja pa ostajajo nekatere naloge nedoloče-
ne, zlasti glede lokacij in površin, Icar bo treba
še dodati.
IZviSni svet SO Ptuj tedaj ponovno preverja
in ocenjuje globalne okvire možnega razvma
v naslednjem planskem obdobju z vidika
sedanjih ocen gospodarskih tokov. Sedanji
računi namreč kažejo, da bomo morali
materialne okvire možnega razvoja še znižati,
zato bo izvršni svet še pred začetkom razprave
o osnutku dogovora o temeljih družbenega
plana občine Ptuj in o osnutkih samouprav-
nih sporazumov o temeljih planov SIS. Sedaj
.so praktično predlogi osnutkov dogovora in
samoupravnih sporazumov še neusklajeni,
bolj načrti želja, zato se bo izvršni svet polno
angažiral pri usklajevanju teh planskih doku-
mentov.
Izvršni svet SO Ptuj bo vsem nosilcem
planiranja tudi sproti sporočal svoje pripom-
be in stališča. Gre za to. da si vsi nosilci
planiranja in drugi družbeni dejavniki priza-
devamo, da si bomo za naslednje plansko
obdobje začrtali kar najboljši, stvarnim mate-
rialnim možnostim najustreznejši razvoj.
Prednostne naloge pa bodo morale biti izraz
volje večine občanov.
(Povzetek obrazložitve osnutka dogovora)
skupni razvojni načrt podravskih občin
Za pospeševanje razvoja agroživilstva
v osnutku dogovora o skupnih temeljih plana
udeležencev za razdobje 1981—85 na območju
skupnosti podravskih občin, ki je do konca sep-
tembra v javni razpravi, ima pomembno mesto
področje kmetijstva in sploh proizvodnja hrane.
Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo za
pospeševanje agroživilstva izvajali naslednje
skupno dogovorjene naloge:
Skupščine občin Lenart, Maribor, Ormož,
Ptuj in Slovenska Bistrica bodo do konca leta
1981 uskladile odloke, ki se nanašajo na melio-
racije in komasacije z namenom, da se zagotovi
enotne kriterije za namembnost zemljišč in za
odkup zemljišč v te namene. Prav tako bodo
uskladile tudi višino prispevkov za spremembo
namembnosti kmetijskih zemljišč.
Organizacije združenega dela in kmetijske
zadruge bodo v razdobju -85 zagotavljale
letno naslednje količine sladkorne pese: SOZD
TIMA Maribor 33.050 ton, KK Ptuj 36.000 ton.
KK Jeruzalem Ormož 44.700 ton, K Z Ptuj
26.800 ton in KZ Slov. Bistrica 384 ton, skup-
no torej 140.934 ton sladkorne pese letno.
Glede proizvodnje pšenice, koruze in oljaric pa
so se OZD z območja podravskih občin obveza-
le, da bodo letno proizvedle 13.970 ton pšenice,
53.334 ton koruze in 1.505 ton oljaric. Od tega
SOZD TIMA Maribor 5.120 ton pšenice, 9.710
ton koruze in 772 ton oljaric; KK Ptuj 4.500 ton
pšenice, 31.140 ton koruze in 100 ton oljaric;
KK Jeruzalem Ormož pa 4.350 ton pšenice,
12.484 ton koruze in le 92 ton oljaric.
Vse navedene OZD bodo tudi podrejali ses-
tavo kolobarjenja živinorejski proizvodnji,
proizvodnji  krušnih žit  in sladkorne pese.
Dodatne količine žitaric in krmilnih rastlin bos-
ta KK Ptuj in SOZD TIMA Maribor pridobiva-
la z usposabljanjem manj kvalitetnih in opušče-
nih kmetijskih zemljišč in s skupnim nasto-
panjem tudi zunaj svojih območij. V ta na-
men bosta obe OZD najkasneje do konca leta
1981 sprejeli samoupravni sporazum o izvajanju
skupnih aktivnosti na področju sovlaganj v
drugih območjih in republikah.
Zaradi tehnoloških, ekoloških, organizacijskih
in tržnih dejavnikov bodo kmetijske, trgovske in
druge organizacije združenega dela združevale
sredstva za zgraditev novih skupnih proizvodnih
zmogljivosti za predelavo mesa, sadja, povrtni-
ne, oljaric in bioloških odpadkov ter za zgradi-
tev skladišč za krompir in žitarice. Agrokombi-
nata Lenart in Maribor, KK Ptuj, Jeruzalem
Ormož in Slov. Bistrica se bodo ustrezno
poslovno povezali z Agrotehniko Ljubljana,
Jeklotehno Maribor, in MIP Ptuj, da bi zago-
tovili normalno oskrbo z reprodukcijskim ma-
terialom, kmetijsko mehanizacijo, nadomestni-
mi deli ter servisiranje kmetijske mehanizacije.
Skupščine skupnosti podravskih občin bodo
skupaj s kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi
izvajale aktivnosti, da bodo do konca leta 1981
izdelane agro karte, da bodo na podlagi le-teh
opredelile zaščito kmetijskih zemljišč.
Obdravski zavod za veterinarstvo in živino-
rejo Ptuj, Kmetijski zavod Maribor in Tovarna
sladkorja Ormož bodo do konca leta 1981
sklenile samoupravni sporazum o usklajenem
izvajanju kmetijske pospeševalne službe. Vse
kmetijske zadruge, ki izvajajo to službo bodo s
samoupravnim sporazumom uskladile pristop in
način delovanja. V ta namen se bodo ustrezno
povezale tudi občinske SIS za pospeševanje
kmetijstva, ki bodo preučile možnosti soli-
darnostnega združevanja sredstev za finan-
ciranje pospeševalne službe v KZ.
SOZD TIMA Maribor, KK Ptuj in KK
Jeruzalem Ormož bodo po kmetijskih zadrugah
pospeševali razvoj tržno usmerjene zasebne
kmetijske proizvodnje na osnovi združevanja
dela, sredstev in zemlje. KZ bodo tudi spod-
bujale ustanavljanje kmečkih proizvodnih
skupnosti. Navedene OZD ter Kreditna banka
Maribor in medzadružna zveza za Podravjc
bodo pri zagotavljanju materialne osnove za
razvoj zasebnega kmetijstva prednostno obrav-
navale ustrezne kmetijske proizvodnje na gri-
čevnatih območjih, predvsem živinorejo.
Za zagotovitev materialne osnove pospešene-
ga razvoja primarne kmetijske proizvodnje ter
proizvodnje in distribucije hrane bodo SOZD
TIMA, KK Ptuj in KK Jeruzalem Ormož ter
izvršni sveti skupnosti podravskih občin sklenili
z večjimi potrošnimi centri samoupravni spo-
razum o oblikovanju skupnega investicijske-
ga sklada. Navedene OZD bodo z večjimi po-
trošniškimi centri sklenile tudi samoupravne
sporazume o sovlaganjih v razvoj živinoreje in
proizvodnje mesa, mleka, mesnih in mlečnih
izdelkov. Pobudnik te aktivnosti bo Medob-
činska gospodarska zbornica za Podravje.
Nakazali smo le nekaj skupnih nalog, zapi-
sanih v osnutku dogovora o skupnih temeljih
plana udeležencev za razdobje 1984—85 na
območju skupnosti podravskih občin.
— o
TEDNIK - 28- avgust 1980
DELEGATSKA SPOROČILA - :
javna razprava o osnutku družbenega dogovora
Skupne osnove za povračilo stroškov
Poleg dogovora o skupnih osnovah za
oblikovanje in delitev sredstev za osebne
dohodke in skupno porabo, so sindikati nosilec
javne razprave tudi o osnutku DRUŽBENEGA
DOGOVORA O SKUPNIH OSNOVAH ZA
POVRAČILO STROŠKOV. KI SO JIH IMELI
DELAVCI PRI OPRAVLJANJU DOLOČE-
NIH DEL IN NALOG. Tudi tu so podpisniki
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije,
Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet
skupSčine SR Slovenije.
Namen tega družbenega dogovora je, da bi
delavci v temeljnih in drugih organizacijah
združenega dela lahko enotno opredelili staliSča
in skupne osnove za povračilo stroškov, ki so jih
imeli delavci pri opravljanju določenih del in
nalog za OZD, delovne skupnosti in druge
uporabnike družbenih sredstev. Udeleženci
družbenega dogovora se bodo sporazumeli o
skupnih osnovah le za nekatere pomembnejše
stroške kot so: povračilo stroškov za hrano —
dnevnica, povračilo str(^kov za prenočitev in
povračilo stroškov za prevoz (službena po-
tovanja, na delo) in povračilo stroškov za ločeno
življenje in za druge primere. Tudi glede ostalih
povračil stroškov, ki jih imajo delavci pri
opravljanju določenih del in nalog v TOZD, in
ki jih urejajo v svojih samoupravnih aktih
(izdatki za varstveno in delovno obleko
ipd.), bodo udeleženci dogovora vztrajali pri
uresničevanju načel, dogovorjenih v tem
družbenem dogovoru.
Udeleženci družbenega dogovora se bodo
zavzemali, da bodo delavci v TOZD pri določa-
nju pogojev in načina priznavanja povračil v
samoupravnih splošnih aktih uredili ta vprašanja
tako, da bo delavec upravičen do povračila stroš-
kov le takrat, kadar so potrebna za izvršitev.
določene naloge ali dela. Višina povračil teh
stroškov zavisi od narave dela ali naloge in naj
ne bo višja od dejansko nastalih stroškov.
Taka določila so potrebna zaradi tega, ker so
zneski za kritje teh stroškov v posameznih
temeljnih organizacijah zelo različni. Po zbirnih
podatkih zaključnih računov se je povečal
strukturni delež izplačil za dnevnice, terenske
dodatke in druga povračila stroškov kar za 38
odstotkov v primerjavi z letom 1978. Tako so v
letu 1979 znašali ti stroški nad tretjino sredstev,
ki so jih OZD s področja gospodarstva namenile
za razširitev materialne osnove dela ali skoraj
11 % izplačanih sredstev za čiste osebne
dohodke.
V skladu z usmeritvami tega družbenega
dogovora si bodo delavci v svojih samoupravnih
splošnih aktih sami določili pogoje, osnove in
merila za izplačevanje povračil stroškov.
Udeleženci hkrati hkrati predlagajo, da delavci
ne določajo konkretnih višin posameznih
povračil stroškov, temveč naj v skladu z osnova-
mi in merili iz samoupravnega splošnega akta to
višino določajo delavski sveti TOZD ob
sprejemanju letnih planskih aktov, izjemoma
tudi med letom, če tako določijo v svojih
samoupravnih splošnih aktih. Pri tem naj delav-
ci zlasti upoštevajo dela in naloge ter pogoje,
pod katerimi jih je delavec opravljal in na tej
osnovi predvidijo tudi različno višino teh stroš-
kov.
Nadalje v družbenem dogovoru predlagajo
udeleženci, da poleg pavšalne povrnitve stroškov
za prevoženi kilometer lahko delavci v
samoupravnem splošnem aktu upoštevajo večje
ali manjše stroške od poprečnih v odvisnosti od
nalog, ki jih delavec opravlja ali od prometnih
razmer (vožnja po slabi makadamski cesti.
izraba gum, uporaba osebnega avtomobila, kjer
ni moč potovati z javnimi prometnimi sredstvi
itd.). Ce se bodo družbena sredstva trosila v
nasprotju z usmeritvami tega družbenega do-
govora, bodo delavci izvajali potrebne ukrepe,
zlasti pa bi naj organi samoupravne delavske
kontrole izvajali učinkovito kontrolo, da bi
preprečili neupravičena izplačila.
Pri uresničevanju vsebine družbenega
dogovora imajo posebno pomembno vlogo
sindikati, ki si bodo prizadevali, da se bodo ta
stališča uresničevala v samoupravnih spora-
zumih in splošnih aktih TOZD. Izvršni svet
skupščine SR pa bo zagotovil, da bodo pristojne
organizacije in službe spremljale in objavljale
posamezne vrste stroškov, za katere se bodo
delavci dogovorili. Zavod SRS za statistiko bo
spremljal rast cen in objavljal vsake tri mesece
poprečne stroške za prehrano in prenočevanje na
službenem potovanju. Ce bo povečanje
posameznih poprečnih stroškov večje kot za S ^
v primerjavi s prejšnjim trimesečjem, bo v
Uradnem listu SRS objavil nove zneske.
Ob objavi družbenega dogovora bodo
objavljeni tudi podatki za pavšalna povračila
stroškov, ki so potrebni za uresničevanje tega
dogovora. Zavod SRS za cene bo spremljal cene
elementov potrebnih za izračun prevožen^
kilometra in jih objavljal za osebni avtomobfl
srednje kategorije pod enakimi pogoji kot Zavod
SRS za statistiko. Udeleženci družbenega
dogovora bodo ustanovili tudi skupni organ, ki
bo spremljal izvajanje tega dogovora in dajal po
potrebi pojasnila o določilih tega dogovora in o
predloženih vprašanjih predlagal skupna stali-
šča.
(Po gradivu iz Sindikalnega
poročevalca St. 6)
Mladinska poletna politična šola
Pretekli teden, v dneh od 18. do
23. avgusta je bila v Ljubljani v
centru RSNZ v Tacnu mladinska
poletna politična šola, ki se je je
udeležilo okrog 500 shišateljev.
Mladi so se zbrali iz vseh OK ZSMS
z območja Slovenije, prišli so iz
zamejstva, Benečije in Kor(^ke. Na
njej je sodelovalo tudi nad 20 novi-
narjev, ki so skrbeli za redno obve-
ščanje javnosti v časnikih in RTV.
Pomembno je tudi to, da je na
MPPS '80 sodelovalo kar 53 pre-
davateljev. Slušatelji so bili razde-
ljeni na devet skupin po interesnih
področjih, ki so v dopoldanskem
času poslušali vsak svojo temo pre-
davanja.
Sama sem sodelovala v skupini
COP (center za obveščanje in pro-
pagando) ali Press center, kot smo
ga imenovali. Oblikovali smo se v
delovne skupine; radio, bilten,
stenčas in še v dve nepop>olni skupi-
ni. Medtem ko so bili slušatelji dru-
gih skupin še na predavanjih, so
člani Press centra že pripravljali
novi stenčas, radijsko oddajo. . .
Pridno so morali delati tudi člani,
ki so bili zadolženi za bilten z nas-
lovom MRZLI TUŠ.
Naj navedem še delovne skupine
po interesnih področjih:
1. skupina so bili predsedniki in
sekretarji OK ZSMS,
2. skupina IPD (informativno-
propagandna dejavnost, marksis-
tični krožki in kulturna dejavnost),
3. sku]»na KMD (konferenca
mladih delavcev),
4. skupina KMVI (konferenca
mladih v vzgoji in izobraževanju),
5. skupina KMKS (konferenca
mladih v krajevnih skupnostih),
6. skupina DO-D (družbenopo-
litične organizacije in društva),
7. skupina SLO in družbena
samozaščita,
8. skupina mladi iz zamejstva in
9. skupina Press center.
Skupinam ustrezne so bile tudi
teme predavanj, ki so potekale v
dopoldanskem času. Po kosilu pa
je bil čas namenjen za šport in rek-
reacijo. V četrtek se nas je nekaj
povzpelo na Smamo goro, žal je
bilo vreme megleno, zato je bil
razgled slab. Po športni aktivnosti
je bila javna tribuna, nato večerja,
po 20. uri pa smo spet nadaljevali z
javno tribuno, ki se je navadno
zavlekla pozno v noč.
Na javnih tribunah so sodelovali
naslednji predavatelji: Franc
Kimovec—Žiga, Stane Dolanc,
Mitja Ribičič, France Popit, Vlado
Janžič, Milan Kučan, Franc Šetinc
in Vasil Tupuskovski. Na dopol-
danskih predavanjih pa so sode-
lovali: Marjan Orožen, Andrej An-
žič, Janez Cucek, Stane Kotnik,
Gracijan Skrk, Albert Jakopič-Kaj-
timir, Boris Sosič, Zdravko Troha,
Vito Habjan, Igor Križman, Vinko
Hafner, Anton Skok, Rudi Riz-
man, Viktor Zebec, Tone Bezgov-
Sek in še vrsta drugih.
Slušatelji so bili najbolj zainte-
resirani za javno tribuno, ki je bila
v prostorih telovadnice RSNZ. Po
uvodnem predavanju so sledila
vprašanja, ki jih je bilo navadno
toliko, da je nanje moral predava-
telj odgovarjati dalj časa kot je bilo
predvideno po urniku.
Stanovali smo v internatu
miličnikov kadetov v Tacnu. Nudili
so nam vse, kar smo potrebovali,
pogrešali smo le časopis in časa ni
bilo za poslušanje radijskih poro-
čil.
Iz OK ZSMS Ptuj nas je bilo 8
slušateljev, ki smo se v soboto
zadovoljni vrnili domov. V soboto
dopoldne smo še namreč poslušali
zadnje predavanje. Javno tribuno
je vodil dr. Vasil Tupuskovski,
predsednik ZSM Jugoslavije. Go-
voril je o aktualnih problemih
mladine, o delu mladih in o vlogi
ZSMS v svetu.
Na mladinski poletni politični
šoli smo spoznali veliko novih ljudi
iz posameznih občinskih konfe-
renc. Tudi smeha ni manjkalo. V
programu šolskega radia smo pri-
pravili: skriti mikrofon, frizerski
salon, nogometno tekmo, najdeno
ljubezensko pismo. . .
Veliko novih stvari nam je bilo
prikazanih, tako v predavanjih kot
na javnih tribunah in pri praktič-
nem delu. Predavanja so se pričela
ob 8. uri, javne tribune pa so traja-
le tudi do 23. ure, seveda z vmesni-
mi odmori. Ves čas šole smo morali
nositi tudi znak MPPS 80. V centru
smo živeli kot ena velika družina.
Med nami ni bilo razlik. Tudi sama
sem navezala stike z mladimi iz
vseh koncev Slovenije. V začetku
srno imeli nekaj problemov z
narečjem, toda vsi skupaj smo se
potrudili in začeli uporabljati svoje
fraze.
V tednu dni je nastalo prijateljs-
tvo, kakršnega ni nihče pričakoval
Ob slovesu so se mnogim zalesketa-
le solze v očeh, rekli smo si NA
SVIDENJE — z obljubo, da se
naslednje leto spet vidimo. Ce bo to
držalo ne vem, toda sedaj bodo pis-
ma  potovala po vsej Sloveniji.
Spoznati novega prijatelja je težko,
še težje pa je, da ga prav takrat, ko
ga spoznaš — moraš že zapustiti.
Skratka — teden na MPPS je pre-
hitro minil.
Jana Hvaleč
ZAČUDENI IN ZASKRBUENI
Izobraževalna skupnost občine
Ptuj je 21. maja letos poslala zdru-
ženemu delu predlog sprememb
samoupravnega sporazuma o zdru-
ževanju sredstev za sofinanciranje
gradnje srednješolskega centra v
Ptuju in OS v Markovcih v obdo-
bju 1976-80. Predlagana spre-
memba je bila v tem, da se iz zdru-
ženih sredstev nameni 10,222.000
din za gradnjo nove šole v Trnovski
vasi. Osnova združevanja, ki je
0,25 % od dohodka in 250 di;. na
zaposlenega se s predlagano spre-
membo ne spreminja.
O predlagani spremembi so med
drugim razpravljali delegati vseh
treh zborov sku^čine občine Ptuj
in jo enotno podprli. Gradbeni
odbor je s člankom v našem Ted-
niku ,,Potrkajmo na svojo zavest"
ponovno obrazložil pomen in
namen predlagane spremembe.
Učenci OS Trnovska vas pa so pos-
lali odprto pismo delavkam in
delavcem v organizacijah zdru-
ženega dela z opisom sedanjega
stanja na tej šoli in z zaupanjem, da
se bodo delavci odločili za dopol-
nitev programa.
Zal odziv ni bil zadovoljiv, saj je
do 21. avgusta poslalo sklcj^e o
spremembi le 55 OZD od skupno i
150 ali 37 odstotkov. Od tega je od :
90 TOZD s področja gospodarstva ]
poslalo sklepe 35 TOZD ali 40 %,
od 17 šol jih je poslalo 13 ali 77 "/o,
najslabše pa je pri delovnih organi-
zacijah in skupnostih s področja
tlružbenih dejavnosti, saj je sklepe
Poslalo le 17 ^'o organizacij.
Organi skupnosti izobraževanja
so sedaj v težkem položaju, prav
tako OS Tone Znidarič, saj je šola
v Trnovski vasi njena podružnična
šola, ker ne morejo nadaljevati
nujnih priprav za gradnjo šole v
Trnovski vasi. Predvsem so začu-
deni in hkrati zaskrbljeni, ko
ugotavljajo navedeno stanje.
Zaskrbljenost ne izhaja iz tega ali
je predlagana sprememba sprejeta
ali zavrnjena, saj je to stvar samos-
tojne odločitve vsakega kolektiva,
temveč je zaskrbljenost zaradi dej-
stva, da številni odgovorni poslo-
vodni organi sploh niso predloga
dali v razpravo na zbore delavcev in
to kljub predlogu skupščine izobra-
ževalne skupnosti in priporočilom
vseh treh zborov skupščine občine
Ptuj.
F
začetek javne razprave v ormoški
občim
Občinski
samoprispevek -
edina pot do novih
šolskih prostorov
Več kot očitno je, da v Ivanjkovcih potrebujejo novo šolo, saj so
ljudje vse bolj nezadovoljni z vsakodnevnim »potovanjem« svojih
otrok v oddaljene osnovne šole v drugih krajevnih skupnostih. Tudi
prizidek pri osnovni šoli v Veliki Nedelji je za nemoten f>ouk več kot
potreben, z rešitvijo problema osnovnošolsih prostorov v samem
Ormožu pa tudi ni mogoče več odlašati. Za vse tri naloge, torej gradnjo
prizidkov osnovnima šolama v Veliki Nedelji in na Hardeku, ter
gradnjo nove osnovne šole v Ivanjkovcih, so potrebna znatna finančna
sredstva, čeprav je omenjeni pristop k reševanju problema osnovnošol-
skih prostorov najcenejši. Ormoška občina je ena redkih v SR Sloveni-
ji, ki še nima občinskega samoprispevka in prav s pomočjo prostovolj-.
Lipa ob hardeški Soli bo morala odstopiti mesto prizidka
nih prispevkov občanov bo v naslednjih letih ta pereč problem ormo-
ške občine mogoče rešiti, seveda bo poleg tega prispevka potrebno
najeti še kredit pri Republiški izobraževalni skupnosti. i
Temeljite priprave, ki so trajale že lep čas, prehajajo te dni v zaključ-
no fazo. V vseh delovnih sredinah in krajevnih skupnostih bo od 25.
avgusta do 25. septembra potekala javna razprava in izoblikovala sc/
bodo konkretna stališča, kar bo vodilo za dokončne priprave na
referendum, ki bo 26. oktobra letos.
Gotovo ni človeka, ki ne bi želel svoj^ nu otroku lepega življenja,
eden najpomembnejših pogojev za še svetlejšo prihodnost je prav v
izobraževanju. Na sedanji generaciji je odločilna naloga, da ustvari
pogoje, ki jih zahteva sodoben način izobraževanja in generacija za j
Tudi .šola v Veliki Nedelji čaka na razširitev
nami bo za vse to nedvomno hvaležna. Vse toje dovolj močan adut. ki
bo prisoten med javno razpravo in bo bistveno vplival na njen izid. V
večini krajevnih skupnostih ormoške občine .so že sedanje prispevne
stopnje precej visoke, kljub temu pa nihče ne dvomi v pripravljenost
delovnih ljudi, da s samtx)dpovedovanjem ustvarjajo boljši jutri, poleg
tega pa lahko na podlagi te pripravljenosti pričakujejo tudi pomoč
širše družbene skupnosti. jB
4 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO
28. avgust 1980 - TBP||H(
Tri novogradnje
v zaključni fazi
v ožjem območju mesta Ptuja smo te dni s fotoaparatom zabdežili
tri vzpodbudne posnetke:
Ob Ormoški cesti v Ptuju je nova posiovno-tehnična zgradba TOZD
Elektro Ptuj že pod streho. Vsa gradbena dela so v zaključni fazi.
Gradbeno podjetje Gradiš TOZD Gradnje Ptuj bo dela opravilo v roku.
Le streljaj naprej ob Ormoški cesti je v tretji fazi izgradnje poslomo-
proizvodni objekt TGO Gorenja TOZD Elektronika v Ptuju. Investicija
bo veljala okoli 100 milijonov dinarjev, svečano pa jo bodo predali svojemu
namenu ob letošnjem dnevu republike. Izvajalec del je Gradiš TOZD
Gradnje Ptuj.
V neposredni bližini Centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju
sc ponosno dviga novi dom učencev. Vsa glavna gradbena dela so že
končana in dom bo že to jesen sprejel svoje prve stanovalce.
Fotozapis:
M. Ozmec
H||||||||||^^^2gSy| ° MUDHSKBH raESIOI>MSlVUj||H|||^
Če mladi skrenejo na krivo pot
Mladinsko prestopništvo je po-
jav, ki pomeni odstopanje vedenja
mladih ljudi od obstoječih norm,
navad in predpisov. Srečujemo ga
v vseh- sredinah, vseh družbenih
ureditvah. Tudi v naši občini je
prisoten in z njim se ukvarjamo že
vrslo let. Ugotavljamo, da se šte-
vflo prestopnikov zadnjih deset let
bistveno ne zmanjšuje, pa tudi na-
rašča ne. To velja za celo Slovenijo
in tudi ptujsko občino, v kateri pa
je število prestopnikov nad sloven-
skih povprečjem. To je bilo ugo-
tovljeno pred nekaj leti, vendar se
doslej stanje še ni spremenilo. Za-
kaj je v ptujski občini več prestop-
nikov kot drugod je težko reči, saj
poglobljenih analiz o tem pojavu
nimamo. Sklepamo pa, da temu
botrujeta dva temeljna vzroka.
Eden je hiter gospodarski razvoj,
ki ga beležimo v zadnjih letih, dru-
gi pa naša dediščina, natančneje
navade, da med razburjenimi po-
govori kaj rade spregovorijo pe-
sti."
Tako je Anka Ostermanova, taj-
nica skupnosti socialnega skrbstva
uvodoma pojasnila nekatere zna-
čilnosti mladinske delikvence, po-
java, ki brez dvoma zasluži širšo
družbeno pozornost. Prav zato
smo se odločili, da mu odmerimo
več prostora, da o njem spregovo-
rimo odkrito in da damo besedo
socialnim delavcem, ki se z njim
ukvarjajo. Tako sta v pogovoru
poleg Anke Osterman sodelovali
tudi socialni delavki Vida Podli-
pnik in Jožica Brodnjak.
Katera mladež prihaja navzkriž z
zakonom? Kje so vzroki, da mla-
doletniki zahajajo na stranpota?
Katere so najpogostejša kazniva
dejanja? Kakšni so potem vzgojni
ukrepi? Ta in še vrsto vprašanj
smo postavili, odgovore pa strnili
v naslednji za{HS.
KAZNIVA DEJANJA MLADO-
STNIKOV
Ce bi prestopke mladoletnikov
razvrstfli v lestvico, bi bili na pr-
vem nestu, tor najpogostejši,
premoženski deli'.;i. To se velike
in male tatvine, vlomi, poskusi ro-
pa, odvzemi motornih vozil. Prav
slednji so za m.ladostnike zelo zna-
čilni. Za premoženjskimi delikti so
pogosta tudi kazniva dejanja zoper
življenja in telo — lažje in težje te-
lesne poškodbe in poskusi posils-
tev.
Medtem ko na podeželju pred-
njačijo kazniva dejanja zoper ži-
vljenje in telo, veliko jih je pred-
vsem na območju Slovenskih go-
ric, so premoženjski delikti bolj
prisotni v mestu. Na podeželju se
pojavljajo tudi poskusi posilstev.
Ti delikti so značilni za določene
predele Haloz.
Vzroki kaznivih dejanj so zelo
kompleksni, povezani z nezadovo-
Ijenimi osnovnimi socialnimi po-
trebami ljudi. To so potrebe po
varnosti, ljubezni, pripadnosti,
uveljavljanju. Pomemben je tudi
biopsihični razvoj otrok in mlado-
stnikov in odnosi med starši in ot-
roci. Tudi osebnostne lastnosti po-
sameznika kot splet socialnih, ču-
stvenih in intelektualnih sfer je tre-
ba upoštevati, ko poskušajo opre-
deliti vzroke kakšnega kaznivega
dejanja.
RAZLIČNI SO OD SVOJIH
VRSTNIKOV, NIMAJO ZAUPA-
NJA VASE IN ŽIVLJENJSKEGA
OPTIMIZMA
Socialni delavci ugotavljajo, da
se mladostniki, ki jih spremljajo
motnje vedenja in osebnosti razli-
kuieio od svojih vrstnikov po ne-
katerih osebnostni lastnostih. V
povprečju (torej ne velja za vse) so
bolj agresivni, imajo slabše razvite
umske sposobnosti, težko navezu-
jejo čustvene in socialne stike.
Imajo slabo razvite delovne in
učne navade, zato tudi preveč pro-
stega časa, ki ga ne znajo smotrno
izkoristiti. Ne znajo se vključevati
v organizirane interesne dejavno-
sti. Neprilagojeni mladostniki niso
pripravljeni spoštovati socialnih
pravil in ne poznajo svoje od-
govornosti v socialni sredini, v
kateri živijo. Zelo radi izrazito
nasprotujejo avtoritetam, so manj
prijazni in tovariški in tudi z vr-
stniki se težko razumejo. Prav
zaradi teh lastnosti, ki so odbija-
joče za ožje in širše okolje, se v
njem težje znajdejo in tudi okolje
jih težje sprejema. Tako se mote-
nost fiksira in se v obdobju, ko
imajo mladi konflikte z okoljem in
s seboj izraža kot huda čustvena
stiska. Lahko rečemo, da so ti
mladostniki manj srečni.
Socialni delavki: VMa Podlipnik bi JoSca Brodnjak
Foto: J. Bračiči
STARŠI NEPOTRPEŽLJIVO, Z
OBČUTKOM LASTNE KRIVDE
REAGIRAJO NA TEŽAVE SVO-
JIH OTROK
Mladostniki, ki jih zaradi pre-
stopništva obravnavajo sociahie
službe so najpogosteje šibke
osebnosti, izražajo slabo prilagoje-
nost okolju, asocialne nagibe in
velikokrat tudi njihovi starši niso
dovolj psihosocialno zrele osebno-
sti, niso sposobni za življenje v
družini, za odgovornosti, ki jih
nalaga starševstvo. Nekateri od
njih so tudi sami čustveno moteni,
nevrotični, včasih tudi duševno
bolani. Hujši primeri so alkoholi-
ki, delomrzneži, skratka tisti, ki
žive ob robu družbe in imajo že
sami svoje, ohlapne družbene nor-
me, ki niso usklajene z družbeni-
mi, zato je težko pričakovati, da
so otroci drugačni.
Ti starši pogosto vzgajajo svoje
otroke le na osnovi lastnih izku-
šenj iz otroštva, torej zgolj in-
tuitivno. Prevladujejo represivni
vzgojni ukrepi. Vzgoja tonelji na
osnovi kaznovanja, absolutne po-
korščine. Med starši in otroki ni
enakopravnega odnosa, ni dialoga
in priznavanja njegove individual-
nosti. Starši torej otroku ne dovo-
lijo, da se sam razvija, da oblikuje
svoj lastni jaz in da se tako sam
tudi posredno vzgaja. Večinoma so
v družinah prisotni patriarhalni
vzorci, kar vpliva na vzgojo, tudi
na vzgojno nemoč stai^ev, ker
ima vsak starš svoj vzgojni prijem,
otrok pa potem ne ve, zakaj gre in
je razdvojen. Predvsem na nekate-
rih območjih Haloz je socialni in
kulturni nivo družin zelo nizek,
prisotna je v posameznih primerih
tudi umska manjrazvitost staršev.
StarSi teh otrok pogosto ne-
potrpežljivo, z občutkom lastne
krivde reagirajo na težave in stran-
poti svojih otrok. Ko pridejo k so-
cialnemu delavcu se tudi pri njem
žolčno razburjajo.
,,Takoj ga dajte v zavod! Zdaj
mi je to in to naredil, jaz ne bom
imel take sramote!" Nekako tako
starši pogosto ravnajo in pri tem
mislijo egoistično bolj nase kot na
otroka. Bolj jih skrbi lasten ugled
kot razvoj mladostnika, njegova
stiska.
„Saj veste, me ženske moramo
vse potrpeti." Tako modruje mar-
sikatera mati, katere mož je alko-
holik in pretepa njo in otroke.
Njej se zdi to normalno, ker je pač
ženska in po tradicionalni miselno-
sti manj vredna, njena vloga pri
vzgoji in v družini je podrejena.
Vse to vpliva na otroke, na njihov
razvoj.
Prav tako so nevzdržna prefM^iča-
nja staršev, ko pravijo: ,,Otroku
res ne smem pokazati,da ga imam
rad, saj se mi bo prevzel in čez gla-
vo mi bo zrasiel!"
Tako ravna ena skupina staršev
mladoletnih prestopnikov, druga
skrajnost, pa so starši, ki so preveč
zaposleni, usmerjeni v pridobitni-
štvo in kopičenje materialnih do-
brin. Ti starši so sicer urejeni,
imajo pa pretirane težnje po las-
tnem uvdjavljanju in zanemarijo
vzgojo svojih otrok. V takih druži-
nah ni pristnih čustev, ker starši ne
najdejo časa za pogovore, so odtn,
jeni   od   svojih   otrok.   Čeprav
jo skupaj, živijo takorekoč
mimo drugega.
Tako starše mladoletnikov razvj.
ščamo v dve skupini. Eni so taki^
ki ne znajo, ne morejo vzgajati
svojih otrok, drugi pa nočejo.
Mladež, ki prihaja navzkriž z ^j,
konom obravnava uprava javnj
Anka Osterman, tajnica skupnosti
socialagM skrbstva
varnosti, sodišče in skupnost so-
cialnega skrbstva. Slednja ustano-
va sodišču posreduje podatke o
mladoletnikov! osebnosti, njego-
vem razvoju, karakternih lastno-
stih, o rsCTierah v katerih živi, o
družini in širši socialni sredini. Na-
dalje ta služba lahko sodniku pre-
dlaga vzgojni ukrep in ga potem
tudi izvršuje ali pa poskrbi za izva-
janje izrečenega ukrepa. Vzgojni
ukrepi so različni, odvisni pač od
starosti in vrste kaznivega deja-
nja, pa tudi od nekaterih drugih
dejavnikov. To so ukor, predvsem
za lažja kazniva dejanja, potem
pošljejo mladostnike v disciplinski
center, ki je v Mariboru, najpogo-
aeje pa je za mladoletnike izrečen
ukrep strožjega nadzora. Izrečen je
lahko najmanj za 1 in največ za 3
leta, povprečno pa teh nadzorov
70 v enem letu. Posebna kategorija
so zavodski vzgojni ukrepi, ko
mladoletnike pošljejo v vzgojni za-
vod ali prevzgojni dom. Tistim, ki
so dopolnili 16 let pa lahko izreče-
jo mladoletniški zapor.
Temu sestavku ob rob še misel,
da samo ustanove in organizacije,
ki se ukvarjajo z mladoletnimi
prestopniki, temu pojavu ne bodo
kos. Sredina, v kateri živi, druži-
na, krog prijateljev, sosedov, tudi
širša skupnost oblikuje mladega
človeka in je zato tudi morabo
odgovoren za njegov razvoj, po-
četje, vrednote, ki jih sprejema.
,.Bolje preprečiti kakor zdraviti".
Tako uči stara modrost in prav pri
tem pojavu bi jo še kako kazalo
upoštevati. Zdravi lahko ta ali ona
institucija, preprečevati pa mora-
mo vsi, če hočemo doseči uspeh.
Trditev, da doslej nismo prav vn^
to niti razmišljali, kaj šele delali
na tem področju ilustrira podatek,
da mladinsko prestopništvo prav
nič ne upada. Tudi kadar mladeJ
naredi kakšno večjo družbeno ško-
do obsodb o tem. kakšna je dan«'
šnja mladina sicer ne manjka, žal
pa ta jezična telovadba ne zalež«
kaj dosti, če ni koraka od besed k
dejanjem.
Vesna Krajnc
DHAVmi OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA »>(HtAZUMA
O združevanju sredstev za financiranje
programov krajevnih skupnosti
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na sen, v
četrtek 21. avgusta ptKlrobneje razpravljal o delo-
vnem osnutku samoupravnega sporazuma o zdru-
ževanju sredstev za financiranje razvojnih progra-
mov krajevnih skupnosti v občini Ptuj vletih 1981 —
1985. Gre za pomemben dokument s katerim bi
poskušali kar najbolj urediti financiranje krajevnih
skupnosti, kjer so delovni ljudje in občani samo-
upravno organizirani zato. da zadovoljujejo skupne
potrebe in mterese.
Ob tem ni treba ponavljati ustavno in statutarno
opredeljenih načel, temveč navajamo na kratko le
oba vira sredstev, ki jih predvideva samoupravni
sporazum na financiranje razvojnih programov.
Skupščina občine Ptuj bo iz proračunskih sredstev
zagotavljala krajevnim skupnostim za naslednje
namene:
— za funkcionalno dejavnost samoupravnih in
drugih organov KS (zbor občanov in delovnih ljudi,
skupščina delegatov KS, svet skupščine KS. pora-
vnalni svet, .svet potrošnikov in druge oblike samo-
upravne aktivnosti v KS),
— za stroške delovanja delegatskega sistema za
skupščino občine Ptuj,
— za sistem informiranja v krajevnih skupnostih,
— za administrativno tehnična opravila v KS,
— za osebne doh(xlke in sredstva sklada skupne
porabe delavcev v KS,
— za materialne stroške redne dejavnosti kraje-
vnih skupnosti.
Iz tega izhaja, da bi morale stroške delovanja
delegacij za slcupščine samoupravnih interesnih
skupnosti zagotavljati krajevnim skupnostim posa-
mezne SIS.
DrugI pomemben vir financiranja razvojnih
programov krajevnih skupnosti pa je združevanje
sredstev s katenni se bodo delavci v temeljnih in
drugih organizacijah združenega dela ter delavci, ki
samostojnoopravljajodejavnoslzosebnim delom in
delavci svobodnih poklicev zavezali, da bodo
združevali sredstva po stopnji 0.5 odstotka od bruto
osebnega dohodka iz čistega dohcxlka organizacij
združenega dela. ugotovljenega po zaključnem ra
čunu preteklega leta.
Ta sredstva bi namensko nakazovali krajevnim
skupnostim in to:
— 40 odstotkov po številu krajanov, ki bi jih KS
uporabljale za potrebe civilne zaščite, za vzdrževa-
nje prostorov K S in za javno obveščanje;
— 20 (KJstotkov namensko za vzdrževanje kraje-
vnih cest. ki bi sedelilo po številu tekočih kilometrov
krajevnih cest na območju KS;
— 40 txlstotkov v sklad solidarnosti (doslej le 30
/o), ki bi jih vsako leto. na predlog koorainacijskega
(xlb«ra za delovanje in spremljanje razvoja kraje-
vnih skupnosti, s sklepom razdelili izvršni svet
skupščine občine Ptuj krajevnim skupnostim na
nerazvitih območjih občine Ptuj in to vsako leto
najkasneje do konca junija.
Vsa ta sredstva pa bi delili izključno na podlagi
ovrednotenih razvojnih programov skupnosti, do-
polnjen z vsakoletnim planom in številnčnimi pre-
gledi, seveda usklajeno in dogovorjeno v okviru
občinskega komiteja za družbeno ekonomski razvoj
in planiranje.
Razumljivo je. daje lo le delovni osnutek, ki bo v
razpravi s predstavniki krajevnih skupnosti in z
drugimi podpisniki prav gotovo dopolnjen in iz-
p<^>lrijen v interesu delovnih ljudi in občanov Zato je
izvršni svet SO Ptuj ludi zadolžil svojega člana
Antona Zoreča, da asmerja in koordinira aktivnost
na tem področju naprej. FF
V bodoče center za socialno delo
v osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih
plana socialnega skrbstva občine Ptuj v času do 1985
leta so med drugim zapisali, da bodo strokovno soci-
alno delo opravljali v centru za socialno delo in ne
več v delovni skupnosti strokovne službe, vključeni
pa bodo še drugi izvajalci na področju socialnega
skrbstva, ki bo vključevalo zagotovljeni, dopolnilni
— občinski in skupni program. V prvem bodo zago-
tovili sredstva za družbene denarne pomoči, ki so
edini vir preživljanja, dopolnilni vir in za osebne
dohodke strokovnih delavcev. Predvidevajo, da se bo
število občanov, ki prejemajo družbeno denarno po-
moč kot edini vir za preživljanje zmanjšalo. Vedno
več je namreč tistih, ki imajo pravice iz drugih rmslo-
vov, naraščalo pa naj ne bi tudi število tistih, ki po-
trebujejo denarno pomoč kot dopolnilo. Zagotovljeni
program bomo v občini financirali iz prispevne stop-
nje in delno tudi iz sredstev solidarnosti.
Občinski program bo v tem obdobju prevzd le tre-
nutno stanje in ne omogoča noben^a razvoja. Tako
bomo v tem času namenili več sredstev za rejnine —
kot to določa sprejeti samoupravni sporazum, ki ga
je potrebno izvajati od 1. januarja dalje. Nekoliko
več nejasnosti je kako bo skupnost reševalo vprašanje
domske oskrbe. Z dograditvijo 60 posteljenega obje-
kta v Muretincih bomo letos nekoliko povečali dose-
danje zmogljivosti, še vedno pa so vehke potrebe po
oddelku za nepokretne oskrt)Ovance za katere bi mo-
rali tudi v Ptuju dograditi posebni prizidek, da
bomo predolgo iskali zasilnih rešitev.
Pomembno je tudi vprašanje nadaljnih investicij
kot so delavnkre pod posebnimi pogoji za kar boif*'
potrebovali prek 700 tisoč dinarjev in to pomeni 1«
prilagajanje dela zavodu v Domavi. Večja sredstva
pa predvidevajo za izgradnjo omenjenega prizidk*
pri domu upokojencev v Ptuju s katerim bi pridobi''
60 postelj za najbolj prizadete ostarele občane, ki ^
potrebni posebne nege. Predvidevajo, da bi lahko |
tem pokrili potrebe za naslednjih deset let. Zapis*"
so sk:er tudi variantni predlog brez gradnje tega pri^*;
dka, kar pa bo lahko povzročilo precejšnje težave
njihovem delu in nadaljni skrbi za stare ljudi.
Skupni program še ni v celoti dogovorjen in je
čakovati še nekaj sprememb.
Iz osnutka sporazuma je razvidno, da skupno*'
socialn^a skrtetva ne predvideva novih nalog v
lednjih petih letih, pač gre predvsem za izboljšanj'
kadrovske strukture, za zvišanje prejemkov druŽb*"
nih denarnih pomoči v višini ugotovljenih življenski
stroškov ter za zvišanje rqnin, ki bodo poleg P^^^
materialnih stroškov za oskrbo rejenca vsebovale to>>
pia61o rejniku za njegovo dek). ^
TEDNIK ~     avgust 1980
NASE KMETIJSTVO - 5
Bomo pridelali dovolj sladkorne pese?
Letošnji setveni plan za območje ptujske
občine je bil 1350 hektarjev površin zasejanih s
sladkorno peso. Kombinat bi moral zasejati
800, Kmetijska zadruga Ptuj 500 in Kmetijska
zadruga Dravsko polje 50 hektarjev kmetijskih
površin. Ta plan je bil glede na lansko leto
močno povečan.
Celotni setveni plan za surovinsko osnovo
tovarne sladkorja Ormož je 7000 hektarjev.
Plan smo v letošnjem letu uresničili le 49 %,
kar pomeni, da je s peso bilo zasejanih le 3.300
hektarjev njivskih površin. Nekaj površin je
bilo potrebno tudi podorati, saj so za pridelo-
vanje pese potrebna sposobna zeljišča, ki
omogočajo tudi sodoben način obdelovanja,
površine morajo biti primernih velikosti, imeti
pa moramo tudi ustrezno mehanizacijo.
Nekaj navodil za oskrbo letošnjega posevka:
Pegavost listja (Cercospora beticola) je
najbolj razširjena in najbolj nevarna bolezen
sladkorne pese. Pojavlja se vsako leto v
obdobju julij —' september, bolj ali manj
močno, odvisno od vremenskih razmer. Ce je
vreme toplo z obilnimi padavinami, moramo
vedeti, da je nevarnost bolezni večja in naspro-
tno. Cercospora lahko zmanjša pridelek za četr-;
tino in več. Znaki bolezni so drobne sive pege
na starem, listju. V naših razmerah je potrebno
škropiti vsaj dvakrat. Ker so znaki bolezni že
vidni na mnogih posevkih, vas prosimo, da
škropljenje čim prej opravite. Proti tej bolezni
so učinkoviti fungicidi: Benlate 50 % — 0,4 kg
na ha, Brestan 60 % — 0,5 kg na hektar.
Enovit M 70 % — 0,4 kg na hektar, Cuprablau
Z — 3 do 4 kg na hektar in Bakreno apno 50 "lo
— 6 do 7 kg na hektar.
Stroške zaščite nosijo pridelovalci sami,
vendar je škropljenje obvezno. Gaženje listja s
traktorskimi škropilnicami ne predstavlja večje
škode, saj se čez deset dni gaženje več ne opazi.
Ce ne bi škropili bi se digestija zmanjšala 1 do
2 %, o znižanju pridelka pa smo že govorili.
Ko škropimo proti cerkospori lahko
dodamo tudi Metasistox ali Ekatin proti listnim
ušem, če je to potrebno. Posevek mora do spra-
vila ostati čist, zato vas pozivamo, da odstranite
posamezne plevele in semenovke.
Plan setve sladkorne pese za prihodnje leto
je enak letošnjemu. Tudi po občinah, delovnih
organizacijah in v zasebnem sektorju kmetijstva
planirane površine ostanejo enake planu
letošnjega leta. Akontacijska cena sladkorne
pese za leto 1981 je določena v višini 1,5 din za
kilogram čiste pese pri 15,5 "/o sladkorja, pove-
čana ali zmanjšana za 0,0967 din za vsak 9/o
sladkorja oz. sladkorne stopnje.
K pripravi za organiziranje in pridelovanje
sladkorne pese v prihodnjem letu se je pravo-
časno in odgovorno pristopilo. To je pride-
lovanje z znanimi pogoji za znanega kupca.
Takšno sodelovanje pomeni sigurnost pridelo-
valca, predevalca, vodi pa tudi k stabilni proiz-
vodnju hrane.
PRIPRAVA POVRŠIN ZA SETEV SLAD-
KORNE PESE V LETU 1981
Peso gojimo v kolobarju. Praviloma je
kolobar štirileten, kar pomeni, da se sme pesa le"*
vsake štiri leta vrniti na isto njivo. Dobri pred-
posevki za sladkorno peso so pšenica in vse
ostale strnine. Zelo previdni pa moramo biti, če
sejemo sladkorno peso za koruzo, ki je sicer
tudi dober predposevek. Pesa je namreč zelo
občutljiva za povečano dozo TRIAZINOV. Ce
smo uporabili naprimer preko 4 kg gesaprima
na hektar oz. povečane doze ATRAZINOV
pese raje ne sejmo na te površine. Povdarimo
torej še enkrat, da je zlasti primerni pred-
posevek pšenica in ostale strnine, ki omogočajo
pravočasno pripravo zemlje za spomladansko
setev pese.
Letos se je torej zgodilo, da so morali neka-
tere površine posejane s peso tudi podorati,
mogoče tudi zaradi neprimerne zemlje. V
ormoški tovarni sladkorja so pred kratkim
dobili nov sodoben pedološki laboratorij in
tako bodo lahko vsi pridelovalci sladkorne pese
dali brezplačno zemljo za pedološko analizo. Ta
bo pokazala založenost njivske zemlje z najpo-
membnejšimi hranilnimi snovmi. Na osnovi
tega bo strokovna služba izdelala navodilo za
gnojenje, ki ga boste dobili na vaš naslov.
Osnovno gnojenje z mineralnimi gnojili
moramo opraviti pred jesenskim globokim
oranjem, kar pomeni v drugi polovici oktobra.
Takrat zaorjemo celotno količino kalijevih in
fosfornih gnojil.
Do jesenskega globokega oranja pa bi
morali z obdelavo površine ali s herbicidi
odpraviti: pirnico, slak, ščavje in druge. Za
škropljenje proti pirnici uporabljamo: Na — ta
ali TCA v količini 30 do 40 kg na hektar, pri
čemer uporabimo 300 do 600 litrov vode. Povr-
šine do jesenskega oranja ne smemo več
obdelovati. Lahko pa uporabimo tudi Basfapon
v količini 10 do 15 kg na hektar. Najprej opra-
vimo strniščno praho, ko pernica začne zeleneti,
škropimo. Poraba vode je enaka kot v prej-
šnjem primeru. Površine nato en mesec ne
obdelujemo. Za škropljenje proti slaku upora-
bljamo herbicide, ki jih uporabljamo v pšenici
proti širokolistnim plevelom: Deherban A,
Deherban combi, Dicofluid in drugi. Doza je
predpisana v navodilu.
V drugi polovici avgusta ali v začetku
septembra zaorjemo hlevski gnoj na globino 20
cm. V času jesenske priprave potrosimo tudi
predpisano količino apna.
Strniščnega posevka za zeleno gnojenje ne
priporočamo, zlasti ne oljne repice in ogrščice.
Stanje letošnjih posevkov sladkorne pese je
dobro in večina pridelovalcev se lahko veseli
uspeha. Zato moramo^še toliko dosledneje izva-
jati oskrbo posevkov do spravila.
Vsak neuspeh oziroma težave v pridelova-
nju pa moramo objektivno oceniti — kje smo
naredili napako v agrotehniki, oz. ali je kriva
zemlja ali vreme, kar nam nemalokrat služi za
izgovor. Naj vas ob koncu še enkrat opozorim
na obvezno škropljenje proti pesni listni pega-
vosti — Cercospori.
N. Kotar
pragersko
TEKMOVANJE MLADIH
TRAKTORISTOV PODRAVSKE
REGIJE
v organizaciji OK ZSMS Slovenska Bistrica je bilo v soboto, 23.
avgusta dopoldne, letošnje tradicionalno tekmovanje mladih traktoristov
in poklicnih zadružnikov iz Podravske regije. Tekmovanje je potekalo na
zemljiščih Kmetijskega kombinata Ptuj, poslovna enota Pragersko.
Njegov pokrovitelj pa je bila skupščina občine Slovenska Bistrica.
Letošnje tekmovanje mladih traktoristov je pritegnilo ekipe iz vseh občin
podravske regije, to je iz Maribora, Ptuja, Ormoža, Lenarta in Slovenske
Bistrice. Zbralo se je skupno 38 tekmovalcev. Vsako leto poteka to
tekmovanje v drugi občini podravske regije.
Mladi zadružniki, kmečki fantje in dekleta in mladi poklicni
traktoristi so se v praktičnem delu pomerili v spretnostih ravnanja s
kmetijskim orodjem in v spretnostni vožnji traktorja z dvoosno prikolico.
Na teoretičnem področju pa so morali pokazati ^voja znanja še v
poznavanju zakona, o združevanju kmetov in kmetijskih zemljišč in s
področja samoupravljanja.
Tekmovanja so zaključili z bogatim kulturnim programom v katerem
so nastopili mladi kulturniki iz občine Slovenska Bistrica, med njimi tudi
pred nedavnim ustanovljena folklorna skupina iz Šmartnega na Pohorju.
Viktor Horvat
V ptiiski občini »zeleno zlato"
na 114 hektarjih
\ četrtek so v ptujski občini začeli z obiranjem letošnjega pridelka
hmelja. Hmeljišča imamo v Vidmu. Dornavi — 62 hektarjev. Prager-
skem in \ Zavrču. Le \ Zavrču hmelj še obirajo ročno, povsod drugod
pa /C strojno. V prejšnjih letih jc bilo' obiralcev 400 in taKO .so v Zavrču
obrali hmelj, če ic bilo vreme lepo. v desetih dneh. Letos je obiralcev le
200. in tako bo obiranje, če se število t)biralcev ne bo povečalo, trajalo
dlje časa. Za obrarjo merico plačajo 13 dinarjev 50 par. Hmelj pa
odkupuje Hmezad Žalec. Kotar
V hmeljiščih še vedno ročno delo
Foto: J. Bračič
med obkalkanh hr(^ v orešju
NE POZNAJO DOLGEGA ČASA
Hruške sortirajo v dva kakovostna razreda
si premajhen je treba na lestev
Pisali smo že, da so v TOZDu
sadjarstvo Osojnik obirali višnje in
breskve, prejšnji teden pa so začeli
z obiranjem srednje ranih sort
hrušk. Edo Kupčič, vodja proizvo-
dnje v TOZDu Sadjarstvo Osojnik
nam je povedal:
,,Hruške letos niso najboljše
obrodile, ker jih je prizadela slana,
so pa lepše oblikovane, saj jih je
na drevesu manj. Najbolj je slana
prizadela Viljamovko, ki so jo za-
čeli obirati v sredo. Hruške gredo
dobro v prodajo. Neto cena je
osem do dvanajst dinarjev. Največ
hrušk prodajo Emoni Ljubljana.
Nekaj jih prodajo tudi v Maribo-
ru."
Obirajo z delavci TOZDa in ker
je letina slabša bodo obiranje lah-
ko izpeljali sami. Pridelujejo pa
tudi breskve, rane so že obrali, ta
teden pa bodo začele zoreti že sre-
dnje rane sorte, primerne za vla-
ganje. Kmalu bodo zrele tudi sred-
nje rane sorte jabolk. Povprečno
kasni letina sadja letos kar za tri
tedne.
Kvaliteta sadja je zadovoljiva,
kljub precejšnjemu deževju so sa-
dje uspeli dobro ohraniti. Zaščita
je v glavnem končana, zaščititi bo
potrebno le še pozno sadje, da ga
ne bi prizadel škrlup.
Ko smo se pogovarjali še z obi-
ralkami so povedale, da je prijetno
obirati, saj ni rose pa tudi hruške
so debele. Obiralke sO zadovoljne,
ker drevesa niso visoka. V skupini
so štiri obiralke in vse so enako
nagrajene, glede na obrano količi-
no sadja.
Ena izmed obiralk hruške sortira
glede na kakovostni razred.Tudi
ona ima v rokah najraje hruške,
pravi da se bolj splača prijeti v ro-
ko, ker so debele.
Intenzivnih nasadov imajo vedno
več. Stare visoko debelne nasade
pa kičijo, saj je delo v starih nasa-
dih veliko težje. Tudi petdesetkrat
je potrebno iti na drevo in z dreve-
sa in to zahteva od človeka veliko
več naporov. V intenzivnih nasa-
dih obiralke do plodov sežejo sko-
raj iz tal in delo tako hitreje pote-
ka. Tudi volja je boljša in močnej-
ša.
Ena izmed manjših obiralk pa
kljub nizkemu drvesu vendarle
mora pri delu uporabljati tudi les-
tev. Precej na glas je potarnala, da
jo drugi dan obiranja vedno mo-
čno bolijo noge. Kasneje je bolje,
noge se navadijo. Delavka, ki sor-
tira sadje pa je dodala, da čuti bo-
lečine v hrbtenici. In kakšno je vz-
dušje med obiralkami? Pogovarja-
jo se o tem in onem in tako pravi-
jo, ne poznajo dolgega časa. Osem
ur, kolikor so skupaj, kar nekako
zbeži. Sicer pa je razumljivo, da
tam kjer so skupaj štiri žene, res
ne more biti dolgega časa.
N. Kotar
SIS za
pospeševanje
kmetijstva
Naloge in cilje dosedanjih intervencij na področju pospeševanja
kmetijstva občine Ptuj je samoupravna interesna skupnost za pospeševanje
kmetijstva uresničevala predvsem v sofinanciranju stroškov za
pospeševalno delo, izboljšanje bioloških osnov v poljedelstvu, travništvu in
živinoreji, v stimulacijah ob naložbah za kmetovanje na manj razvitih
območjih Haloz in Slovenskih goric; premiranju plemenskih telic na manj
razvitih območjih Haloz in Slovenskih goric; izobraževanje kmetovalcev.
V skladu za nalogami samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in
delovanju SIS za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj bodo v tem
srednjeročnem obdobju realizirani naslednji cilji in naloge: za usmerjanje
kmetovalcev v usmerjeno proizvodnjo bo iz združenih sredstev
sofinanciranih sedem pospeševalcev: pospeševalec za naloge uvajanja
pridelovanja sladkorne pese, pospeševalec za usmerjanje usposabljanja
zemljišč v Pesniški dolini in na področju Polskave (pri Kmetijski zadrugi
Ptuj), pospeševalec za naloge organiziranega dela na področju živinoreje in
usmerjanja kmetij (pri obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinore-
jo), pospeševalec zasebnega sadjarstva in vinogradništva (pri KZ Ptuj),
dva pospeševalca splošne svetovalne službe, službe za proizvodne okoliše
na manj razvitih območjih Haloz in Slovenskih goric. Povečati je potrebno
prirejo govedi in prašičev na manj razvitih območjih Haloz in Slovenskih
goric, nadaljevali pa bodo tudi s premiranjem plemenskih telic na tistih
območjih v občini, ki niso vključena v premiranje telic iz republiških
sredstev. Za boljšo izkoriščenost kmetijskih površin in ohranjanje
poseljenosti v Halozah in Slovenskih goricah, bodo izdelani normativi za
regrese, ki naj ublažijo razlike v proizvodnih stroških s primerjavo z
ravninskimi predeli občine. Iz združenih sredstev bodo sofinancirani
stroški izdelave načrtov za preusmerjanje kmetij, infrastrukturne naložbe
pri aktiviranju novih zmogljivosti pri kooperantih, nadaljevali bodo
izobraževanje kmetovalcev ob delu. Za dosežene najvišje pridelke pšenice,
koruze in sladkorne pese ter ob doseženih najvišjih tržnih usmeritvah v
prireji mesa in mleka na 1 ha njivskih oz. kmetijskih površin v zasebnem
sektorju kmetijstva v občini bodo vsako leto podeljene denarne
stimulacije.
Samoupravni sporazum o temeljih plana SIS za pospeševanje
kmetijstva občine Ptuj za obdobje 1981 do F982, je še v osnutku. O njem
bodo pristojni še razpravljali in lahko pričakujemo še kakšno spremembo.
N. Kotar
Kreditiranje odkupa
in zalog kmetijskih
pridelkov
Kreditna banka Maribor je prijavila potrebe po kreditirani vrednosti
odkupa na svojem območju v višini 1.105,0(X).0(X) din. Znani viri
financiranja so v primerjavi s potrebami minimalni, ker je vse slabša
likvidnost bank, zato je problematika odkupa kmetijskih pridelkov še
posebno pereča. Ce bi KB Maribor uspelo zagotoviti 632,8 milijona
dinarjev, bi lahko uveljavila pri Narodni banki takozvani reeskont v višini
472,8 milijona din.
Za kreditiranje odkupa in zalog kmetijskih pridelkov bi morale
temeljne banke združiti okrog 200 milijonov din, od tega odpade na KB
Maribor 28,8 milijona din. Samoupravni organi KB Maribor in njenih
poslovnih enot si prizadevajo, da bi to nalogo v interesu našega
kmetijstva in vse družbe tudi izvršili.
— u
slovenska bistrica
Združeni mladi
kmetovalci
Na območju občine Slov. Bistrica delujejo trenutno štirje aktivi
mladih zadružnikov. Ti združujejo blizu 70 mladih kmetovalcev. Njihova
osnovna dejavost so medsebojna zbliževanja, iskanje oblik skupnega
izobraževanja in usposabljanja na področju kmetijstva, spoznavanje
kmetijske mehanizacije. Med zanimimivimi poletnimi prireditvami pa so
tekmovanja mladih traktoristov. Pomembni dosežki so tudi zbliževanja
mladih kmetovalcev z vrstniki iz šol, delovnih organizacij in krajevnih
skupnosti. To jim še posebno dobro uspeva, ker so v okviru OK ZSMS
Slov. Bistrica organizirani v posebno konferenco mladih kmetovalcev. S
tempa so tudi neposredno povezani z vsemi aktivnostmi mladih te občine.
Trenutno delujejo v občini aktivi mladih kmetovalcev v krajih Zg.
Polskava, Šmartno na Pohorju, Studenice in Makole. Te dni pa potekajo
še zadnje priprave za ustanovitev podobnega aktiva v Tinju na Pohorju.
Pri OK ZSMS Slov. Bistrica, ki je tudi pobudnik in nosilec
ustanavljanja takšnih aktivov, so z doseženimi rezultati zadovoljni.
Prepričani pa so, da ostajajo še nove možnosti za ustanavljanje takšnih
aktivov v občini.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Preizkus spretnosti pri popravilu traktorja so v poletni' r»secih §e
posebno priljubljena tekmovMja mladih kmetovalcev
6 - IZ NASIH KRAJEV
28. avgust 1980 - TEDNIK
Videm priidjučen na avtomatsici
telef onsl(i promet
Pred dnevi so monterji ptujske TOZD za PTT
promet odstranili induktorsko telefonsko centralo pri
videmski pošti in priključili to območje na ptujsko
avtomatsko telefonsko centralo. To je rezultat
usklajene akcije novih telefonskih naročnikov, krajev-
ne skupnosti in omenjene TOZD.
V Pobrežju, Vidmu, Dravinjskem vrhu in pozneje
tudi v Sturmovcu, bodo dobili 54 telefonskih priključ-
kov, 1 milijon in 265 tisoč dinarjev, toliko namreč
velja investicija, bodo prispevali naročniki, delno v
denarju, na delno zmanjšanje stroškov pa so vplivali s
prostovoljnim delom in lastnimi prevozi.
Potrebno je dodati, da lahko novi telefonski
naročniki na našem območju koristijo precejšnje
ugodnosti, seveda le v primeru, ko gre za organizirano
akcijo, kot je bila v krajevni skupnosti Videm.
Območna samoupravna interesna skupnost za PTT
promet lahko v takih primerih na podlagi posebnega
sporazuma oprosti naročnike delnega plačila obvezne-
ga prispevka, ki znaša kar 12.000 dinarjev, razen tega
pa daje možnost plačila stroškov napeljave telefonske-
ga kabla in priključka v treh obrokih.
Na podoben način so pred kratkim že uspeli urediti
telefonsko linijo v Zagojiče, tudi tu so krajani
sodelovali z lastnim delom, predvsem pri postavitvi
telefonskih drogov. Nasploh je mogoče trditi, da smo
se akcije ,,telefon v vsako vas" v naši občini lotili
precej načrtno. V Trnovski vasi so priprave na
priključitev v avtomatski telefonski promet v polnem
teku. Prostor za novo centralo je že urejen in poleg
Trnovske vasi bodo telefoni kmalu zazvonili tudi v
Vitomarcih.
Tudi v Jurovcih, Lancovi vasi in Tržcu, to je v
krajevni skupnosti Videm, b6do dobili interesenti
telefone že spomladi prihodnjega leta, seveda, če bodo
v najkrajšem času pristopili k organizirani akciji, kot
jo zahteva postopek za pridobitev telefonskega
priključka.
Pa še tale informacija, za katero smo zvedeli v
razgovoru z direktorjem TOZD za PTT promet v Ptu-
ju, Alojzem Cuckom: h kraju gredo namreč dela pri
razširitvi ptujske telefonske centrale in konec oktobra
bo na voljo tisoč novih telefonskih številk, kar za Ptuj
ni nepomembna pridobitev. JB
Novi štirje kilometri asfalta
Minulo nedeljo smo v Desencih
zabeležili še en dogodek, ki veliko
pomeni za krajane tega predela
Slovenskih goric, ob prisotnosti
predstavnikov občinskega in kra-
jevnega družbenopolitičnega življe-
nja, so nekaj po 16. uri predali
svojemu namenu 4 kilometre nove
asfaltirane ceste in tako z asfaltom
povezali Veloviak inSvetince, s tem
pa tudi dve krajevni skupnosti
heroja Lacka Rogoznica in Destr-
nik. S tem so končno uresničili veli-
ko željo vseh ljudi, ki na tem ob-
močju živijo, le-ti pa so tudi veliko
prispevali v denarju in delu.
Veliko je bilo začetnih težav pri
zagotovitvi potrebnih finančnih
sredstev, vmes je prišla tudi podra-
žitev in kar cel kilometer ceste bi
ostal makadamski, če ne bi izredno
pospešili vseh aktivnosti in nazad-
nje po dveh mesecih prizadevanj le
zagotovili potrebni denar v okviru
lokalne skupnosti za ceste in obeh
sosednjih krajevnih skupnosti. Le
nekaj manj kot milijardo starih di-
narjev je bilo potrebno zbrati, da
so lahko dela in končno stekla in
bila tudi končana. O tem je pnso-
tne izčrpno seznanil predsednik
sveta KS Destrnik Franc Simeo-
nov, ki je govoril tudi o nekaterih
drugih prizadevanjih na komunal-
nih in drugih področjih s katerimi
bodo ljudem življenje ne le olajšali,
ampak jim ga na primer z izgradnjo
vodovoda, nareclili tudi bolj zdra-
vega.
Po tem, ko-je k uspehu čestital
tudi Milan Lacko, predsednik sveta
KS heroja Lacka Rogoznica, je
Franc Kranjc predsednik izvršnega
odbora lokalne skupnosti za ce-
ste povdaril, da imamo prav v ptuj-
ski občini najgostejše omrežje ka-
tegoriziranih cest v SR Sloveniji.
Pred   začetkom   sedanjega   sre-
dnjeročnega obdobja smo imeli od
skupnih 477 kilometrov lokalnih
cest, moderniziranih samo 150
kilometrov ali 31 odstotkov. Do
konca tega obdobja je bilo v načr-
tu, da bo dobilo asfalt novih 86 m
kilometrov lokalnih cest v predvi-
deni vrednosti 52 milijonov dina-
rjev, vrsta vzrokov za podražitve
pa je to številko zmanjšala na 71,
kar je kljub temu velik uspeh. Take
je danes v Ptujski občini moderni-
ziranih 233 kilometrov ali 49 od
stotkov.
Zaslužnim krajanom in fun-
kcionarjem so nato podelili pisme-
na priznanja, domačin ' Jože
Zelenik pa je cesto predal svojemu
namenu. mS
destrnik
Novi gasilski dom
pred otvoritvijo
Pred leti, ko so v Desterniku ustanovili gasilsko društvo gotovo niso
pričakovali tako hitrega razvoja te dejavnosti niti to, da bodo lahko
zgradili svoje prostore za prireditve, opremo in vozila. Peščica prizadevnih
in marljivih gasilcev je v tesnem sodelovanju s krajani in
družbenopolitičnimi organizacijami tako uspešno zastavila celotno akcijo,
da je gradnja kmalu stekla, nato pa so vsa leta nekaj dograjevali in
dopolnjevali s čimer so dosegli, da bo lahko 7. septembra dokončno predali
gasilski dom svojemu namenu. K temu velikemu uspehu gasilskega društva
v Destrniku pa bodo dodali še enega. Marljivo delo, skrbno gospodarjenje
in pripravljenost ljudi prispevati svoj delež — je omogočilo nakup novega
gasilskega vozila TAM 110 T 10, to je cisterne, ki je nujno potrebna za j
pravočasno in uspešno posredovanje ob požarih, pa tudi takrat, ko v I
nekaterih območjih zmanjka vode. i
Slovesnost, ki jo bodo začeli popoldne ob 14. uri bo obenem tudi]
priložnost, da spregovorijo o svojih uspehih in načrtih. Že ob tem, ko i
odpirajo dograjeni gasilski dom, niso brez njih, načrtov. K domu, ki gaj
ocenjujejo na okrog 3 milijone dinarjev, bo potrebno dograditi še garažo i
za novi orodni avtomobil, ki ga nameravajo kupiti.___^ taš]
Prvi krajevni praznik na Grajeni
Krajevna skupnost Grajena je še
ena izmed tistih v ptujski občini, ki
nima svojega krajevnega praznika.
Zato so že dalj časa razmišljali o
datumu in dogodku, ki bi ga kaza-
lo posebej obeležiti kot enega naj-
pomembnejših dogodkov na tem
območju. Tako so na osnovi vrste
pogovorov ugotovili, da bi bil naj-
primernejši čas konec septembra,
ko je bil pred 41. letu ustanovni
sestanek celice KP za to območje.
Odločili so se, da bodo za osrednjo
slovesnost zbrali 30. september. O
tem so seznanili tudi OK SZDL,
svoje mnenje pa bo dal tudi odbor
za prenašanje tradicij NOB pri
občinski organizaciji zveze
združenj borcev v Ptuju.
Za letošnji prvi krajevni praznik
bodo s slovesnostmi začeli že v za-
četku meseca septembra, ko bodo
7. septembra odprli novo cesto v
Krčevini pri Vurbergu v dolžinih
petih kilometrov in pol. Istočasno
so stekla tudi pripravljalna dela za
modernizacijo ceste v Creti, ki bo
1983 leta povezala Orešje, Krčevi-
no pri Vurbergu (ob Dravi) in
Dvorjane. S tem bomo dobili najk-
rajšo asfaltirano cestno povezavo
z Mariborom. Ta naš del ceste bo-
do predvidoma odprli na sam kra-
jevni praznik, 30. septembra. Po-
leg tega pa imajo že pripravljeno
podlago za asfaltiranje krajevne
ceste, ki pelje iz Stukov mimo
Osojnikovega obrata v Mestni vrh
in mimo hiše kjer je bil omenjeni
ustanovni sestanek. Na tej —
Hlupičevi hiši bodo letos odkrili
tudi spominsko ploščo.
Na območju krajevne skupnosti
Grajena so v zadnjih letih veliko
vlagali v objekte širšega družbene-
ga pomena. Pred petimi leti so
obnovili dom Franca Osojnika,
nato pa so vsako leto odprli okrog
tri kilometra novega asfalta. Te
obsežne naloge so uspeli realizirati
z dobrim načrtovanjem nujno
potrebnih del in z doslednim rea-
hziranjem sprejetih in obljubljenih
akcij, pa tudi z veliko prostovolj-
nega dela.
mš
Mrliška vežica v Ormožu
bo kmalu dograjena
Dograditev je bila planirana že spomladi, pa se je pojavila cela vrsta
vzrokov, da do tega ni prišlo. Na ormoški krajevni skupnosti so pred dnevi
izrazili upanje, da bodo novo mrliško vežico predali namenu ob prazniku
krajevne skupnosti, ki ga bodo slavili 20. in 21. septembra. O stroških
Nova mrliška vežka v Ormožu
gradnje zaenkrat še ne moremo govoriti, saj bo potrebno do zaključnih del
storiti še precej. Gradbena dela opravlja ekipa Kmetijskega kombinata
Jeruzalem Ormož, investitor je krajevna skupnost Ormož, po dograditvi
pa bo objekt predan v upravljanje Komunalnemu podjetju.
JB
pragersko
Avtomatika „krade"
milijone
Avtomatika je prav gotovo pojem, za katerega se danes zavzemajo v
vseh sredinah kjer človek ustvarja lepši in lažji jutrišnji dan, tako v
delovnih organizacijah kot tudi v kmetijstvu in gospodinjstvih.
Avtomatika je pred nedavim prevzela tudi vlogo urejanja
železniškega prometa na enem najbolj prometnih železniških križišč v
severozahodni Sloveniji, na Pragerskem. Prav gotovo je njegova
prisotnost razbremenila mnoge progovne in druge delavce na tej železniški
postaji napornih delovnih funkcij in tako dosegla svoj pravi namen.
Povsem drugačna pa je sedaj podoba na tej postaji v odnosu do
cestnega prometa, saj gaje avtomatsko uravnavanje železniškega prometa
povsem ohromilo. Avtomatske zapornice, ki varujejo cestni prehod,
neposredno ob železniški postaji Pragersko, na te dni močno obremenjeni
cesti, ki med drugim povezuje tudi Madžarsko z Italijo, so zaprte dobre
tri četrtine dneva, neprekinjeno pa tudi uro ali uro in pol. Na obeh
straneh zapornic se v tem času naberejo kar kilometrske kolone
avtomobilov, med njimi veliko število tovornjakov.
O pravi vrednosti izgube časa, ki ga tukaj vsakodnevno zapravljajo
čakajoča vozila danes še ni natančnega izračuna. Prav gotovo pa je ob
tem prehodu samo v enem dnevu izgubljenih kar nekaj milijonov
dinarjev, ob tem pa še precej pomembnega pogonskega goriva. Prisotna
je tudi velika nervoza čakajočih voznikov. Prav ta pa ima za posledice
nevarno prehitevanje kolone, saj mnogi želijo nadomestiti s hitro vožnjo
čas, ki so ga izgubili pred zapornicami. Da je to zelo nevarno kaže tudi
podatek o povečanju števila prometnih nesreč na tem odseku ceste v smeri
Ptuja in Slov. Bistrice. Na srečo se te še niso končale, razen z velikimi
materialnimi izgubami, z izgubljenimi človeškimi življenji.
Ce bodo na lej cesti želeli v prihodnje zagotoviti varen in nemoten
promet, bo nujno potrebno poostriti prometno varnost, povečati
disciplino posameznih voznikov in v najkrajšem času pričeti za gradnjo,
iz finančnega gledišča in varnejšega prometa nujno nad ali podvoznico.
Viktor Horvat
NA OBISKU MED MAJSPERSKIMI GASILCI
Složno delo kronano z uspehom
Poročali smo že o uspehih
majšperških gasilcev, katerih
krona je bila nedavna slovesnost
ob prazniku občine Ptuj. ko so
svojemu namenu svečano predali
nova gasilska vozila. To je bil
povod, da smo k razgovoru
povabili ing. Cirila Murka, po-
veljnika občinske gasilske zveze
v Ptuju in člana upravnega
odbora gasilskega društva v
Majšperku.
O uspehih in težavah članov
GD Majšperkje povedal:
»Gasilsko društvo Majšperk
obstaja že več kot 50 let in se v
svojem delu srečuje z vrsto
problemov, podobno, kot druga
sorodna društva v ptujski občini.
Pohvalili se moramo, da imamo
precej podmladka, se pravi mlaj-
ših članov, pionirjev in mladin-
cev. Problem je predvsem v tem.
daje majšperško gasilsko društvo
na območju, kjer primanjkuje
gasilnih sredstev, predvsem vo-
de. Ta problem so delno omilili z
nakupom avtocisterne. kajti v
hribovitem območju je takšno
vozilo najprimernejše. Največk-
rat je do vode precej daleč ali pa
je sploh ni v bližini. Težave so
tudi zaradi prostorske stiske, te
pa bodo verjetno kmalu odpravi-
li.«
Koliko članov je trenutno v
G D Majšperk'.'
»Trenutno nas jc nekaj nad 50.
razen tega pa. imamo še dve
desetini mladincev in dve deseti-
ni najmlajših — pionirjev. V
društvu imamo tudi nekaj žena.
od katerih je že več takšnih, ki
nosijo naziv gasilskih častnic.
Moramo pa vedeti, da imamo v
Majšperku Gasilski center, v
katerega sodi matično gasilsko
društvo, razen lega pa G D v
Tovarni volnenih izdelkov. G D
Narapljc. Stoperce. Ptujska gora
in Medvedce. Želeli pa bi še. da
se bi organizirali gasilci tudi \
Konusu — obrat zaščita Majš-
perk."
Pred kratkim ste predali svoj-
emu namenu dve novi gasilski
vozili. Za kakšna vozila gre in
seveda, kako sle zbrali sredstva?
■>Mi>lim. da se je upravni
odbt)r G D Majšperk pravilno
odločil, ko je lansko leto sestavil
program in oceno ogroženosti
samega Majšperka glede požarne
varnosti. Pred občane smo posta-
vili svoje potrebe in sicer predv-
sem potrebo po novi aviocisterni
in po orodnem gasilskem vozilu.
Občani, oziroma krajani Majš-
perka so predlog takoj sprejeli in
ga kmalu tudi podprli z izdatni-
mi llnančnimi sredstvi, saj so
zbrali nad 400 tisoč dinarjev.
Tudi svet K S je akcijo razumel in
JO podprl. Na drugi strani je svoj
delež primaknila še občinska
gasilska zveza in Požarna skup-
nost občine Ptuj. Sad tega je bila
sobota 16. avgusta, ko smo pred
Majšperškim domom »krstili«
obe novi vozili. Svojemu namenu
smo jih. predali z namenom, da
jih kljub koristnosti ne bi bilo
treba uporabljati prepogosto.«
Morda še nekaj besed o ostalih
letošnjih akcijah in delu. ki je
pred majšperškimi gasilci v le-
tošnjem letu?
»Moram povedati, da je GD
Majšperk postalo že skoraj, kako
bi rekel, nekakšno društvo ko-
munalne dejavnosti. Lotevamo-
.se vsega, od čiščenja kanalov, do
čiščenja greznic, pleskanja raznih
ograj in mostov, popravila cest in
številnih drugih del. Skoraj vse
kar je treba urediti v okviru KS.
uredijo v glavnem člani gasilske-
ga društva s prostovoljnim de-
lom, ali pa za sredstva, ki jih
Ing. Ciril Murko, poveljnik občin-
ske gasilske zveze Ptuj in član
I O      Majšperk
nujnt) potrebujemo za svojo
prc\enii\no požarno varnost sa-
mega kraja.«
Dejali ste. da imate Uidi dve
pionirski in d\c mladinski deseti-
ni Kako pa s« mladi vključujejo
v delo gasilcev?
»Mislim, da gredo po sledovih
svojih prednikov, se pravi svojih
staršev in stricev. Pohvale vredno
j^e njihovo vključevanje in delo.
Se posebej smo ponosni, da se
mladinska gasilska desetina iz
Majšperka letos udeležuje in celo
zastopa Slovenijo na mladin-
skem državnem tekmovanju, ki
bo 5. in 6. septembra v Tjentištu.
Mladim je treba pokazati pot.
delati je treba z njimi in jim
zaupati, ne pa da bi jih recimo
zapostavljali ali kaj podobnega.
Mi jim nudimo dobre mentorje,
ki se veliko ukvarjajo z njimi in
jih odlično vodijo.«
Kaj pa sodelovanje gasilcev z
organizacijami in društvi v KS in
obratno?
■>Tudi tu ni problemov. Ce bi
obstajali, gotovo ne bi želi takš-
nih uspehov., kot je bil recimo
pred kratkim, ko smo dobili nova
vozila. V okviru K S Majšperk se
organizacije in društva dobro
povezujejo. radi sodelujemo
drug z drugim in tako lažje
premagujemo vse ovire, ki se
nenehno pojavljajo.«
Tovariš Murko, vi ste povelj-
nik občinske gasilske zveze, kaj
je novega na tem področju?
»Zadnje čase se že temeljito
pripravljatno na jesensko delo,
na razne tečaje. Tečejo pa že
zaključne priprave na srečanje
slovenskih in hrvaških-pionirjev
gasilcev, ki bo v soboto 30.
avgusta. Na tem 13. srečanju
zapovrstjo bomo Ptujčani sodelo-
vali najverjetneje s 50 desetina-
mi. Letos bo bistvena spremem-
ba, kajti iz do .sedaj tekmovalne-
ga srečanja bomo odslej prirejali
zgolj srečanja. Naj se mladi
gasilci le prijetno srečajo, naj
Občinsko gasilsko priznanje I. stopnje prevzema predsednik GD Milan
Korže iz rok Herberta Soreca, predsednika občinske gasilske zveze
Foto: L. Cajnko
med sabo izmenjajo izkušnje, naj
bodo prijatelji, naj dokažejo, da
ludi pri gasilcih ne poznamo
meja.«
M. Ozmec
Krap velikan iz
sindikalnega ribnika
Poleg prašičev gojijo na farmi v Dražencih tudi ribe in priznati je tre-
ba, da so pri tem kar uspešni. V nekdanji.gramoznici, ta je v ograjenem
prostoru omenjene farme, so v nekaj letih ,,spitali" kar precej obilne
krape, trdijo, da so nekateri precej večji, kot tale na sliki, ki je nasedel vabi
Matevža Vrhovška iz Lancove vasi, ki je sicer zaposlen v TOZD Farma
prašičev. Tehtnica se je ustavila pri 12 kilogramih, bilo je potrebno torej
precej spretnosti in ribiškega znanja, da mu je uspelo tega velikana spraviti
na suho. Verjetno se bo ob tej novici marsikaterega ribiča lotila ribiška
strast, vendar naj povemo, da z lovom v tem ribniku ne bo nič, če ni seveda
član delovnega kolektiva farme prašičev. Delavci so namreč pred 11 leti
vložili v sedanji ribnik mlade krape, jih vsa ta leta krmili in imajo torej le
oni pravico loviti, saj je marsikateri kos kruha, namenjen delavcem, končal
v trebuha požrešnih prebivalcev omenjenega ribnika.
JB
Matevž VrhovSek s svojo ribBko
trofejo

KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Lnajst likovnih umetnikov ustvarja v ptujski občini
j,iek. nekaj po dvanajst" uri
\f v podiehniškem motelu
f letošnji udeleženci dvanaj-
*|,),arske kolonije PORTO-
PTUJ, ki jo v c<viruJ
^^l^tnih kulturnih srečanj '
fjvi in organizira ptujska
^rna skupnost. Dvanajst jih
'"[i bodo naslednjih deset
i,iiiih dni preživeli v gosteh te
^;ne in l<^pe slovenske pokra-
f i)b gostoljubnosti njenih
■ftistih. pa vendar dobrih in
f fiih ljudi. Slikarska koloni-
je imela svoj sedež na
,^ se je letos preselila v
0nik zaradi tega, ker je
|.).| grad zaprt in čaka na'
^',^.ra nujna adaptacijska de-
prisrčni slovesnosti, ob
^ij^u dela v letošnji slikarski
so jim izrekli dobrodošli-
Vladimir Bračič — pred-
nik upravnega odbora koloni-
jr Cveto Doplihar — pred-
jik skupščine občine Ptuj in
^la Magdalenčeva — pred-
jica skupščine kulturne skup-
,, slovesnosti pa seje udeležil
' podpredsednik občinskega
;nega sveta Franc Krajnc.
^iademski slikarji Peter Ada-
Albina Jakič, Marjan Je-
Slavko Kores. Albin Kram-
,er, Miloš Lovrenčič, Dušan
[ivec Roža Piščanec, Jože
jjnko. Valentin Oman, Zora
jčič in Jožef Štefan — doma
so iz Ljubljane. Kamnika. Osije-
ka in Maribora, dva pa tudi
Koroška Slovenca — Valentin
Oman iz Celovca in Jožef Štefan
iz Pliberka, so skupaj s svojimi
gostitelji nazdravili uspešnemu
delu v letošnji slikarski koloniji
za katerega je dr. Bračič med
drugim dejal:
»Lahko smo zadovoljni z ude-
ležbo slikarjev na naših sreča-
njih, ki je bila iz leta v leto
različna. Največ jih je bilo na
prvem — 16 slikarjev, na dese-
tem jubilejnem petnajst in naj-
manj pet.
Kaj želimo od vas tovarišice in
tovariši? Nič več kot to, da bi bili
po svojih umetniških nagnjenjih
pošteni do sebe in pokrajine v
-kateri boste živeli. Vsak jo bo kot
umetnik videl in jo takšno skušal
tudi zabeležiti. Tako smemo
računati, da bomo ob letu videli
vrsto lepih individualno dožive-
Letošnji udeleženci XII. slikarske kolonije POETOVIO — PTUJ nal
slovesnem začetku dela.
tih del. ki jih boste ustvarili v
naših Halozah.
Nekateri med vami prvič pri-
hajate v našo kolonijo, nekateri
se vračate že več let. Spoznali
boste, da tam kjer raste vinska
trta živijo dobri ljudje. Zaradi
tega. ker je za vinsko trto potreb-
no trdo delo in Haložani so ga
živeli vsa ta stoletja in ga živijo še
danes. Pa tudi zato. ker je bila
žlahtna vinska kapljica poživilo
in vzpodbuda za jutri. In kdo s
poštenim namenom spije koza-
rec haloškega vina je dober
človek, ki z dobro voljo dobro
misli. Jaz vam želim, da bi tudi vi
bili takšni in da bi v teh dneh
ustvarjali z optimističnimi pogle-
di na svet.
Haložani so živeli težko življe-
nje, pa vendar so bili vedno
optimisti, veseli ljudje. Tudi vi
bodite med temi haloškimi griči
veseli in sproščeni kar vam bo
pripomoglo k vaši ustvarjalnosti.
Le tako boste lahko odšli s tega
haloškega srečanja zadovoljni in
oplemeniteni z mnogimi idejami,
ki vas bodo spremljale še dolgo
časa — tudi takrat, ko boste med
štirimi stenami svojih ateljejev
obujali spomin na to pokrajino,
na ljudi, ki jih boste srečeva-
li . . .«
Tudi letošnja skupina slikarjev
bo imela priložnost spoznati dela
svojih kolegov, ki so nastala na
lanskoletni koloniji, saj bo v času
njihovega bivanja v ptujski obči-
ni odprla tudi razstava likovnih
del anskoletnih udeležencev.
Otvoritvena slovesnost bo v raz-
stavnem paviljonu Dušana Kve-
dra v Ptuju danes ob 17. uri.
Naj ob tej priložnosti še zapi-
šemo, da je v minulih enajstih
letih nastalo veliko umetniških
del. ki .so jih slikarji poklonili
Ptuju in mnoga med njimi so že
našla svoje mesto v delovnih in
drugih prostorih s čimer tudi
uresničujejo lanskoletni sklep
upravnega odbora, da slike mo-
rajo med ljudi, saj so zanje tudi
nastale. Letos se jim bo pridruži-
lo novih dvanajst — vsak umet-
nik namreč pokloni koloniji eno
svojih del. na katerih bo vsak s
svojim likovnim izrazom upodo-
bil delček naše čudovite pokraji-
ne, človeka pri njegovih vsa-
kodnevnih opravilih in v njego-
vem življenjskem okolju.       ^nš
TUDI V PTUJSKEM GLEDALIŠČU BODO
ZAČEU S SEZONO
iprvi polovici meseca septembra bodo tudi ptuj-
iiedališčniki začeli z letošnjo sezono, za katero so
tram sestavili še pred poletnimi počitnicami,
prej bo Franjo Potočnik, režiser SNG iz Maribora,
v Ptuju gostuje že vrsto let, obnovil uspelo
ledijo ZDRAHE NA VASL ki je doživela le dve
ilstavi zaradi bolezni dveh igralcev. Občinstvo je to
o zelo dobro sprejelo, izbrano pa je bilo tudi za
iročno srečanje, ki pa se ga že iz ugotovljenega
oka niso mogli udeležiti. Za začetek sezone je
ptujski amaterski gledališki ansambel dobil tudi dvoje
vabil za gostovanje z Zdrahami v Ljutomeru in v
Cirkovcah.
V tem času bodo v gledališču začeli tudi s študijem
novega dramskega dela — Vojnovičeve drame
EKVINOKCIJ, ki jo poznamo tudi pod naslovom
Nevihta. To je dokaj zahtevna naloga tako po vsebini
kot zasedbi, ki jo bodo ob uspešnem sodelovanju
vseh, gotovo tudi realizirali.
mš
od Sanka do Sanka ... z Andrejem Sifrerjem
/ Sloveniji primanjkuje glasbenih avtorjev
Jjubljeni slovenski pevec
ivne glasbe, kantavtor in odli-
kitarist Andrej Sifrer je pred
:kim imel uspel in dobro obi-
1 koncert mod brigadirji repu-
ke mladinske delovne akcije
fenske gorice '80. Navdušenja
i brigadirji ni bilo konec niti po
Ijuiku koncerta, ki se je zavle-
tjaiez 22 uro zvečer. In prav je
saj poje Sifrer prav za mla-
Glasbeni strokovnjaki trdijo,
lez njim zavel v slovenski za-
li glasbi nov in predvsem svež
1 Tisti, ki njegove pesmi do-
Poznate zagotovo to lahko po-
K ostalim pa smo pri presoii
Mkoliko olajšali delo v eni od
radia Ptuj v kateri je gosto-
^ Andrej Sifrer.
'zabili smo ga v goste, z željo,
'i tudi vi, dragi bralci Tednika
•sli kaj več o njem, o njegovih
i^ftlih in mišljenjih o slovenski
glasbi. O svojih začetkih
tebenem področju je dejal:
''favzaprav sam ne vem kaj naj
^bga pomeni začetek. A je to
ko prvič dobiš v roke kita-
^'Mavir ali takrat, ko začneš z
'''C služiti. Po mojem sem jaz
|'5ele takrat, ko sem začel glo-
''^išljati o glasbi, ker sem že
'j vedel seveda, pa takrat ko
|?lasbo začel bolje poslušati in
■ Pfesodil kaj mi je všeč in kaj
^^krat sem izoblikoval glasbe-
ni moje, če lahko tako rečem,
l^^- Kajti prepričan sem, da ni
^ ali kateregakoli glasbenika,
^ bi dodobra poznal glasbene
^^ialnosti s svojega področja."
^.^^^i si se pojavil s svojim pr-
.''spehom v slovenski glasbeni
Vi?.
kako je, obstajajo razne
Ljj^^e uspeha in jaz o tem sploh
Izgovorim. Kaj je sploh us-
j,^ je to, da dobiš kup denarja,
da te poznajo, da te že od
Pozdravljajo? Po mojem je
, da te sploh radi posluša-
^jj^. ostaneš malo dlje njihov,
IjJ^i rekel, morda ljubljenec ali
[^j°'jen pevec. Ne vem če je to
"iih "^P^'0' 3 mojih dose-
lij 'koncertih še nisem doživel
^i'       ''^^^^sali še me ni-
S*5e pa mislim, da je v za-
li "^su na naši glasbeni sceni
ls(j^"^.očno čutiti pomanjkanje
^ly'^h ustvarjalcev, mishm
^ avtorskih osebnosti. Saj
veš kako je bilo. Na festivalih se je
dogajalo, da je prišla na oder pev-
ka ali pevec, odpel pesem, za kate-
ro mu je nekdo glasbo skomponi-
ral, pa napisal še tekst in aran-
žma. . . in ljudje so ploskali. Če-
prav morda niso bili zmeraj zado-
voljni s predvajanim. Razen tega
je v zadnjem času premočan vpliv
zahodnjaške moderne glasbe. Vse
pogostejši so razni plagiati, ali ka-
ko bi človek rekel, vse prepogosto
slišimo popevke, ki so sestavljene
iz različnih delov raznih že po-
pularnih skladb."
Skladbe, oziroma popevke, kot
jih ponujaš svojim ljubiteljem so
čisto nekaj posebnega, tudi naslovi
so pravi domači, slovenski. Razen
tega si kantavtor, sam pišeš glas-
bo, tekste in povrhu tega še sam
svoje zapoješ. A je to težko?
Mislim da ne, če ti pride samo
od sebe. Kadar hočeš zmoreš, po-
tem je prav. Poglej, jaz
,,mus'konter" nisem dotier, tudi
dober pevec nisem, to mi je jasno,
tudi kitarist nisem dober. Toda če
odvzameš od mojih popevk glas-
bo ne ne ostane gola poezija, am-
pak, je vsakega nekaj. Malo tega,
malo domačega, malo glasbe in
petja in nastane cel kupček, ki pa
je v celoti gledano že nekaj. Mi
pravimo, da je to ,,fajn". In če je
lepo, ne vem kako dolgo bo. To je
pa po mojem tisti uspeh, o kate-
rem si prej govoril. Jaz ne vem, če
imate tukaj na Štajerskem isti pro-
blem, kot pri nas, ampak ,,Vse
manj je dobrih gostiln."
In kaj misliš ti o današnjih pev-
cih zabavne glasbe, predvsem o
mlajši generaciji slovenskih pev-
cev?
,,Kaj mislim. Ja mislim, da ta
mlada generacija vsekakor spremi-
nja, kar je utečenega že najmanj
15 let in recimo festivali, ki so bili
pri nas pred kakšnimi 15 leti so bili
cenjeni, sila avantgardni in napre-
dni. Mi seveda takrat še nismo
imeli svojega programa in je to še
precej pomenilo. Danes je to že
drugače. Zdi se mi celo, da so za
nekatere festivali ovira. Zato jaz
odslej ne bom na nobenem festiva-
lu več nastopil. Festival — takšen,
kot jih danes poznamo — ne more
biti več predmet nekakšne selekcije
dobrih in slabih pevcev, ki potem
eni pač uspejo, drugi pa se preži-
Andrej Sifrer, kot ga Je ujd slovenski mojster fotografije Tone Stojko ob
izzidu plošče z naslovom Od sanka do Sanka.
vljajo s petjem po lokalih in hotelih
Vse je preveč odvisno od denarja.
Dobro vemo, da vse nekaj stane in
če pač ne uspeš dobiti komponista,
tekstopisca ali odličnega manager-
ja, ki danes že nekaj pomenijo,
potem ti po mojem niti dober glas
ali lepo žensko telo ne pomenijo
dovolj.
Jaz poskušam na razne načine,
kako naj bi glasba mlajših pevcev
prišla do veljave. Sam sem pripra-
vil turnejo s studenci (izviri) '80.
To so bili mladi študenti, glasbeni-
ki, mladi ustvarjalci tekstopisci av-
torji in pevci. Skupaj smo potovali
po Sloveniji. Jaz sem samo napo-
vedoval, ali če hočeš vodil te nas-
tope, jih predstavljal in na koncu
sem včasih zapel le pesem ali dve.
Ostalo je bilo vse njihovo in mi-
slim, da smo precej dobro uspeli.
Sicer pa mislim, da se v slovenski
glasbeni sceni stvari zelo hitro
spreminjajo. Ce odvzamemo sta-
rejše renomirane in priznane glas-
bene strokovnjake, potem ugoto-
vimo, da Slovenija sploh ni imela
avtorjev. In sedaj jih dobiva. To je
verjetno tudi del skrivnosti, če je
to sploh skrivnost, da je meni tako
na hitro in na čuden način uspelo
prebiti tisto trdo ,,skorjo" skozi
katero lahko postaneš dober ali pa
odmreš. Sicer pa, če sem odkrit,
sem precej manj vložil od tega kar
sem dobil nazaj; mislim na moj
uspeh seveda."
Včasih je veljalo (morda tudi da-
nes), da brez denarja ni uspeha,
kako je s tem?
,,Zelo relativno je tole. Jaz kon-
kretno nisem vložil nobenega de-
narja, ampak sem začel po svoje,
med mladimi s kitaro v roki. Je pa
gotovo precej drugače, kot je bilo
včasih. Dandanes te že pravočasno
,,zavoha kakšna gramofonska
firma, če čuti, da te bo lahko pre-
talila v denar, če lahko s tebe kaj
,,pocuza." Ce znaš kai zapeti, pri-
maknejo cekin in potem ti delijo
uspeh, mislim tisti finančni uspeh.
Se zmeraj pa obstaja tisto drobno
mentorstvo. En pevec si recimo
vzame svojega glabo ali tekstopi-
sca in potem z njim fura naprej.
Včasih je bilo drugače, komponist
je našel zase pevko ali pevca in je
šlo. To v bistvu še sedaj delajo na
jugu. Na primer Novkovič ima
svoje ljudi in le za njih piše glasbo
in tako naprej.
Nekoč sva nastopila skupaj z na-
šo dobro pevko Majdo Sepe. In
čudno se mi je zdelo, na tihem sem
mislil, madona, da bi jaz bil kdaj
tak pevec. In ko sem v garderobi
nekaj igral je stopila k meni in mi
dejala, da je lepo, da imam velik
krompir. In kaj je to — le suša av-
torskih skladb, suša avtorjev. Tisti
fantje pred 15 leti so se pa že pre-
cej obrabili. Ne mislim tukaj na
Privška, Adamiča in te prave stro-
kovnjake, mislim na številne dru-
ge, ki so poskušali in uspeli. Saj ne
moreš zdržati tako dolgo. Upam,
da čez 15 let ne bom delal nič več
pjodobnega. Raje bom kupil kak-
šen avtomat in bom doma štancal,
pa bo denar." M. Ozmec
Kulturna
srečanja se uspešno
nadaljujejo
Uspešnemu začetku Vlli. ptujskih kulturnih srečanj, ki se tudi
letos odlikujejo po pestrosti prireditev in številni udeležbi, doslej so
prišli na svoj račun predvsem ljubitelji folklore, bo že danes sledila
slovesna otvoritev likovnih del. ki so nastala na lanskoletni slikarski
koloniji POETOVIO—PTUJ 79. Jutri zvečer ob 19. uri pa velja opozo-
riti na večer izvirnih šansonov avtorjev Svetlane Makarovič in Aleša
Kerstnika v izvedbi KABARETA 13 iz Ljubljane.
V mesecu septembru se bo zvrstilo 16 različnih prireditev in
nastopov med katerimi bo gotovo pritegnil največjo pozornost občin-
stva XI. festival domače zabavne glasbe, ki ga letos pričakujemo v
nekoliko spremenjeni obliki. Drugi večer bo je predvsem novost,
izvajane bodo poslane melodije in RTV Ljubljana kot organizator tega
dela obljublja nekaj najboljših izvajalcev te zvrsti glasbe. Za festival je
bilo vseskozi tudi veliko zanimanje in dejstvo, da letos ne bo nagrad s
tem pa nekaterih razočaranj nastopajočih, je mnoge vodilo, da so se
•prijavili kmalu po razpisu, pa tudi odziv avtorjev je bil za drugi večer
precejšen.
Med drugimi prireditvami bi veljalo opozoriti tudi na nastop
svetovno znane fiautistke Irene Grafenauer, ki bo koncertirala že ta
ponedeljek v dvorani glasbene šole Karol Pahor v Ptuju. Od 2. do 4.
septembra se v ptujska kulturna srečanja vključuje tudi mestni kino z
DNEVI FILMA O TITU. Tudi opera GORENJSKI SLAVCEK. ki bo
izvedena 10. septembra ob 20. uri v ptujskem gledališču ter monodra-
ma INTERVJU s PAVLO BRUNČKOVO, članico SNG iz Maribora,
gotovo ne bosta ostali brez odziva občinstva. Pavla Brunčkova je
dobila za odlično izvedeno in doživeto prikazano vlogo v tem nastopu
Prešernovo in Severjevo nagrado in to je tudi dovolj prepričljivo
dejstvo o dobrem kulturnem dogodku.
mš
Ne ohranjamo
zato, da bi lahko
drugi uničevali
Skoda sicer ni tako velika, vandalizem nekaterih prepotentnih neodgo-
vornežev pa je potrebno obsoditi, smo slišali v upravi pokrajinskega
muzeja v Ptuju pred katero so v noči od sobote na nedeljo pobalinsko pre-'
vrnili nekaj arheoloških spomenikov in deloma tudi poškodovali to
zgodovinsko dediščino, ki jo muzej razstavlja na prostem. Upati je, da
bodo organi milice tem in podobnim objestnežem kmalu na sledi in da jim
zaslužena kazen ne bo ušla.
Ze leta in leta mora ptujska občina velik del stanovanjskega in kultur-
nega dinarja namenjati tudi za arheološka izkopavanja na območjih na
katerih rastejo nove stanovanjske zgradbe ter bogastvo, ki ga zemlja skriva
v svojih nedrih tako ali drugače ohraniti za poznejše rodove in za proučeva-
nje zgodovine na naših tleh. Ogromna sredstva so potrebna za vzdrževanje
vseh kulturnih spomenikov, ki jih v Ptuju srečamo skorajda na vsakem
koraku in še večja sofista, ki jih kljub izdatni družbeni skrbi nismo uspeli
zagotoviti za nekatere najnujnejše obnovitvene posege v grajska poslopja,
za. restavratorska dela in podobno. Prav zaradi tega je takšno znašanje nad
kulturnimi spomeniki vredno še večjega obsojanja in če tudi so bili storilci
vinjeni, po vsej verjetnosti so se vračali iz grajske restavracije, jim tega ni
moč oprostiti, zlasti še, ker to ni prvi primer v Ptuju.
V pokrajinskem muzeju v Ptuju pa se pripravljajo, da bi lahko nekje v
začetku jeseni, v mesecu septembru zaključili vrsto akcij, ki so jih planirali
za letošnje leto. Dela so v glavnem že pri kraju in le še nekaj manjših
Aufbiks Rimljan, čakaj, da ti malo zravnam nos...
Risba: BRZ
Lcimičnih podrobnosti je potrebno urediti v nanovo urejeni numizmatični
zbirki v prostorih dominikanskega samostana, končno pa bo predstavljena
tudi rimska peč v Rabelčji vasi, nekatere spremembe pa muzejski delavci
obdajo še v grajski zbirki, urejena pa bo tudi hiša na nekdanjem
turnirskem prostoru v kateri je hišniško stanovanje.
Zal danes tudi ugotavljamo, da smo v preteklosti posvečali vse prema-
lo pozornosti umetninam, ki jih hranimo v kuhurnozgodovinski zbirki na
gradu. Neprecenljiva je vrednost stenskih slik — gobelinov, ki so nujno
potrebni posegov restavratorjev. Najmanjši bo letos očiščen in utrjen ter
tako pripravljen za obnovo.
Po dosedanjih podatkih so muzejski delavci tudi izredno zadovoljni z
letošnjim obiskom, ki v letni sezoni nekako dvakrat doseže svoj vrh — to je
v mesecu juniju, v času šolskih izletov, ko si zbirke ogleda več tisoč mladih
iz vse Slovenije in drugih republik, nato pa v mesecu septembru, ko je
zaključena turistična sezona. Številke kažejo letos več obiskovalcev, zlasti
mladih in kmalu bodo na voljo tudi podatki za poletne mesece, ko se v
našem mestu močno poveča tudi turistični promet.
Kljub zbiranju sredstev s posebno prisp»evno stopnjo pri ptujski
kuhurni skupnosti, doslej je tega denarja blizu 180 mibjonov starih
dinarjev, pa še vedno nismo uspeli prenesti zbirke NOB in ljudske revolu- ^
cije iz neprimernih grajskih prostorov v nekdanje ptujske zapore v katerih |
bi dobila svoje stalno mesto. Stavba je sicer že izpraznjena in v njej ni več j
stanovalcev, letošnje stabilizacijsko leto pa daje še manj možnosti, da bij
lahko zagotovili skoraj milijardo starih dinarjev za adaptacijska dela, kil
bodo na koncu z vsemi podražitvami seveda še večja. V mesecu septembru
se bo ponovno sestal gradbeni odbor, ki bo pretresel in analiziral vrsto
podrobnosti in sprejel tudi nekatere konkretne sklepe za nadaljnje akcije.
mi:
8 - NAŠI DOPISNIKI
28. avgust 1980 —
TEDNli
Planinski tabor
Na Zadnjici v dolini Trente se je ob rob gozda in potoček stiskala
skupina šotorov, ki je nudila začasno domovanje pionirjem — planincem
iz Ormoža. Sedem dnevno taborjenje je nadebudnim planincem
ponudilo srečanje z življenjem v naravi na taborniški način in jih
približno planinam. V času taborjenja je vodstvo tabora, ki ga je
organiziralo planinsko društvo ,,Maks Meško" iz Ormoža, pripravilo
izlete: k izviru Soče in v Trentarski muzej, na Kriške pode, izlete je vodil
Marjan Potanec ter izlet na Triglav.
Cas med pohodi in izleti je zapolnilo izredno pestro življenje in delo
v taboru. Pionirjem — planincem so pripravili predavanja iz osnov
orientacije in signalizacije, pogovor je stekel tudi o planinah in planinski
organizaciji. Zaživela sta tudi biološki in novinarski krožek.
Kurjenje tabornega ognja in vzdušje ob njem je bilo pionirjem —
planincem posebno doživetje. Seveda pa tabornega ognja niso kurili le;
zato, da bi se ob njem veselili, nekajkrat je bilo ob njem potrebno
posušiti mokro glavico in premočene dele oblačila. Vendar to ni skalilo
dobre volje taborečih.
V planinskem društvu ,,Maks Meško" iz Ormoža še sicer niso '
ocenili uspešnosti tabora, vendar je z ozirom na zadovoljne obraze mladih
planincev, kakor tudi tabornega vodstva mogoče sklepati, daje bil tabor
uspešen in da so zadovoljili vsem motivom, ki so narekovali '
organiziranje planinskega tabora.
Besedilo in posnetki: Fi M
Izlet je bil prijeten, čeravno so se vrnili premočeni
Planinci pri izviru So^
Ko ni deževalo je bilo sušenje glavno opravilo
Vonj vrtnic pomešan z vonjem
cricnjenih piščancev
Dragi bralci, to (v naslovu) je fantastična kombina-
cija. Ni naprodaj (zato moje pisanje ni reklama), do-
živite jo lahko ob izjemni priložnosti, če se slučajno
peljete s katerimkoli prevoznim sredstvom, razen ra-
ket seveda, ki so prehitre, mimo opuščene gramozni-
ce v R'ogoznici.
Usode divjih gramoznic so itak znane. Ce so gra-
moznice dovolj blizu naselij in če do njih vodi kakšna
cesta, ki do konca ne ,.prestraši" Diane ali drugega
vozila, se spremenijo v smetišča. Veste, da tam lahko
najdete stare štedilnike, hladilnike — skratka neupo-
rabne kuhinjske elemente, stare steklenice in drugo
steklo, tudi kakšen stari fičo se najde za grmom.
Toda vse to so vsakdanji problemi ali problemi
sploh niso in če so vsakdanji, zato jih sploh ne opazi-
mo in nas ne motijo. Marsikoga pa najbrž moti nez-
nosen smrad iz rogozniške gramoznice, ki s svojo
vsestransko estetsko pojavnostjo izredno učinkuje na
okolico, to je poleg stanovanjskih hiš tudi novo
rogozniško pokopališče.
In zdaj vprašanje, ki bo končno razkrilo ,,jedro
problema:" Kaj smrdi (izloča pline s človeku neprije-
tnim vonjem)? To je mrhovina — natančneje — pi-
ščanci, ki jim ni bilo usojeno zagledajti belega sveta
in končati na ,,prijetnejši" način, v ponvi na najraz-
ličnejše kuharske načine od tatarskega nazaj ali vsaj v
obari, ampak so kljub stabilizacijskim prizadevanjem
in pomanjkanju bencina pocrkali in zdaj jih nekdo
ali vsekdo vsak teden tudi po dvakrat vozi s tovor-
njaki v suro gramoznico.
Piščanci ne morejo biti krivi. Ce logično sklepamo,
so krivi tisti, ki so nekd:':. mr>£oJE 5? ni tako dolgo
od tedaj in jih s hitro in pravilno zastavljeno akcijo
še lahko odkrijemo in ustrezno kaznujemo ali vsaj
poučimo o njihovem nepravilnem in družbi škodlji-
vem dejanju, začeli kopati gramoz na tem mestu, kjer
je zdaj gramoznica.
Ob tem primeru se lahko sami prepričate o neo-
odgovornem obnašanju in ravnanju nekaterih naših
posameznikov, organizacij, služb in tudi krajano/,
ki takšno stanje celo izkoriščajo, saj nekateri doma-
čini za svoj ljubi kruhek in standard celo pobirajo pi-
ščance, ki vseeno še nočejo biti čisto mrtvi in mislijo
(domačini namreč), da jih bodo z intenzivno nego še
lahko obdržali pri življenju. Sicer pa so to posamični
primeri, ki ne morejo pomeniti resnejšega dvoma v
naše ljudi.
Dodatek ali uradna verzija piščančjega ,,pokopali-
,šča":V Perutnini pravijo, da iz njihovih valilnic res
vozijo še neizvaljene in poginule piščance, ampak da
je to, kam jih vozijo, stvar Komunalnega podjetja.
Na komunalnem podjetju pravijo tisti, ki so odgo-
vorni za odlagali.šče odpadkov in smeti, da piščance
iz Perutnine res vozijo v rogozniško gramoznico, am-
pak da jih drugam ne morejo voziti, ker drugje ni
prostora, ustreznega odlagališča.
Mnenje sanitarnega inšpektorja žal nismo mogli do-
biti.
Zaključek po vsem tem najbrž niti ni potreben: ^e
kdo (tudi od ,,prizadetih") česa ne verjame, naj gre
na sprehod ali krajši izlet do Rogoznice. Priporočam,
da ima spremljevalca, ki bo sposoben ,,intervenirati""
v primeru slabosti in se bo lahko prepričal sam.
-      - D. Petrovi«^
I3el skupine ptujskih planincev na planoti pod Visokim Snežnikom pred
povratkum v dolino
Cela skupina planincev se je zbrala na Sviščakih za povratek proti dot
NA VISOKEM SNEŽNIKU
V nič kaj obetavnem jutru je 45 predvsem
starejših planincev zapustilo starodaven Ptuj in
se odpeljalo na Notranjsko. Dlje ko smo se
vozili, tembolj sta rasla upanje ter dobro razpo-
loženje, saj je bilo grozečih oblakov vedno manj^
In tako smo se pred Postojno dokončno odločili
za Snežnik.
Iz Ilirske Bistrice smo po strmi, ovinkasti,
vendar dobro oskrbovani cesti prispeli na sončne
Sviščake (1242 m). Izpred Planinskega doma se
je večja skupina podala na Snežnik. Skraja smo
hodili po grobi cesti skozi stoleten gozd in za tem
nadaljevali pohod po skalni ozki planinski stezi
med gostim, težko prehodnim borovjem. Cim
smo prispeli na odprto, sta nas zajeli prava
kraška burja ter gosta megla in nas spremljali vse
do Zavetišča na Visokem Snežniku (1796 m),
kamor smo prispeli v uri in pol hoda. V topli
sobi, ob skrbni postrežbi z dobrim čajem, smo
kaj hitro pozabili napore.
Se spominski posnetek ob zameglenem Zave-
tišču in že smo se vračali. Gosta megla ni
dopuščala razgleda, le tu in tam smo skozi
,,luknje" opazovali čudovito pokrajino pod
nami. Kratek počitek na toplem soncu [
Domom na Sviščakih in gostoljubje v saj
Domu, sta nam dala pravo tovariško planin
počutje. Kar prehitro je minil čas in odprj
smo se na povratek in pri tem opazovali obij
snežniške gozdove, kjer ima zavetje razna dii
od srn do medveda, ter lepo naravo globoka
nami. i
Čeprav nas je tokrat že drugič ovirala m
na vrhu Snežnika, je tudi ta izlet, ki ga je v
Lipe Izlakar, lepo in dobro uspel.
Besedilo in posnetki: Rudi Rak
Brigadirjem veteranom in članom Iduba
brigadirjev „Franc Beišaic- Tone "
v soboto. 23 avgusta Je bil v naselju M DA v
Domavi slovesen zaključek M DA Slovenske
gorice '80. V tej delovni akciji so tudi letos sodelo-
vali brigadirji \elcrani iz ptujskega kluba brigadir-
jev. To"sodelovanje seje začelo že leta 1977 in
nadaljevalo vsako let. letos že četrtič.
Posebno v soboto. 9. avgusta je bila impozantna
delovna akcija na udarniškem dnevu pri izkopu
cevovoda na trasi Ptujska gora — Sestrže. V njej so
sodelovali poleg brigadujev četrte izmene in
briiiadiricv \oieranov tudi vojaki iz ptujske garnizi-
le Tla. Krajani in mladinci iz krajevnih skupnosti
Ptujska gora. Majšperk (Sestrže) in ostali. Vseh
sodelujočih je bilo okrog 400. res razveseljujoča
številka.
Posebej je treba pohvaliti brigadirje veterane iz
kluba Ptuj! saj so si letos nekateri že drugič prido-
bili naslov udarnika z diplomo in značko. Ce bo le
mogoče, se bomo ludi v letu 1981 udeležili teh
akcij, čc nam bo zdravje dopuščalo še v večjem
številu.
V zvezi s tem želim brigadirje — veterane z
območja občin Ptuj. Ormož. Maribor in od drugod
šc enkrat pozvati, da se takoj vključHo v klub
hrigadirjc\ L rane .Belšak-Tone Ptuj pri OK ZSMS
Puij. Za letos imamo v programu se brigadirsko
potovanje — po poteh dela in borbe, vključno z
obiskom hiše cvelja \ Beogradu, kjer počiva naš
pokojni tovariš TITO. Za ta izlet se čimprej prijavi-
le!
V kratkem bo tudi občinska konferenca — zbor
vseh birgadirjev. dan in čas bo pravočasno obja-
vljen. Na zboru bomo razpravljali o minulem in
hc^dočem d.elu. o razvitju našega novega prapora in
podobno. Še enkrat vas vabim, vključite se v klub
brigadirjev, če še niste in povejte to še drugim. Naš
nas1o\: Klub brigadirjev »Franc Belšak-Tone«.
OK ZSMS Ptuj.        Rudi Košir, brigadir veteran
BLOK v PODGORCIH ŽE NEKAJ LET
BREZ VODE
Piše stranka v stanovanjskem
bloku v Podgorcih pri Ormožu. V
tej zgradbi stanujemo štiri družine
in eden samski moški. V bloku je še
pošta, krajevni urad, dispanzer za
otroke, zobozdravstvena ambulan-
ta.
In kje nas čevelj žuli? V bloku že
nekaj let ni tekoče vode. Da je
ironija še večja, vode tudi ni v
bližini bloka. Nekateri si jo nosimo
od sosedov, drugi pa si jo vozimo z
avtomobili. In to v času varčevanja
z gorivi! Imamo angleška stranišča
in kopalnice. Kopalnic praktično
sploh ne moremo uporabljati, kaj
šele pralnih strojev! Zelo bi bili
veseli, če bi si situacijo ogledal
upravljalec bloka — Samoupravna
stanovanjska   skupnost   Ormož,
vendar ta molči tudi po odločbi
sanitarne inšpekcije, ki odloča, da
bi morala teči voda že mesec dni.
Toda pipe še vedno molčijo.
Hoteli smo se pogovoriti z uprav-
Ijalcem bloka, vendar smo naleteli
na posmeh tajnice, ker tovariša di-
rektorja ni bilo. Očitno tovarišica
tajnica ne ve kakšno je njeno delo.
Zato se stanovalci bloka upravi-
čeno sprašujemo: Ali je odločba
sanitarne inšpekcije premalo? Ali
stanarina, ki jo plačujemo uprav-
ljalen nič ne pomeni? Zelo bi bili
veseli, če bi vedeli, kaj o vseh vpra-
šanjih meni Samoupravna stano-
vanjska skupnost Ormož.
Alenka Gašperič, Podgorci 17
Juršinski
strelci
in ribiči
vabijo
Člani strelske družine in n
v juršincih organizirajo v ned
31. avgusta 1980 ob 14. uri p
lovskim domom strelsko prir
tev. posvečeno 25-letnici njen
delovanja. 35-letnici osvobod
in 30 letnici delavskega san
pravljanja. Ob 15. uri b
• konjske dirke, na njih b
nastopili slovenjegoriški kme
svojimi konji, nato pa bo pi
Ijevanje priznanj.
Na voljo bodo slovenjegori
specialilete in dobra kapljica,
d.jbro razpoloženje in poč
bodo skrbeli člani ansair
»GORENJCI« s pevcem Fi
com Korenom iz Radovljice,
srečne dobitnike bo bogat sn
lov. Člani ribiči in strelci b
čisti dohodek od prireditve
menili za gradnjo ribnika, ki
tudi občanom služil za poza
varnost in druge potrebe
primeru slabega vremena
prireditev naslednjo nedelje
septembra. \
Ponovno prod matičarjem
v poročni dvorani gradu v
Slovenski Bistrici sta pred nedav-
nim po petdesetih letih skupnega
življenja ponovno stopila pred
matičarja AMALIJA in JANEZ
VERDNIK iz Laporja št. 72 pri
Slov. Bistrici. Amalija jih danes
šteje 78, Janez pa 80 let. Svojo
skupno življenjsko pot sta začela
junija 1930 v Laporju, kjer sta si
ustvarila skupen dom, ki ga do
danes nista zapustila. Janez je 35
let opravljal čevljarsko obrt,
Amalija pa je gospodinjila in
opravljala kmečka dela. V zakonu
sta se jima rodila sin in hčerka,
danes imata dve vnukinji in kar tri
pravnuke. Kljub zavidljivim letom
se tudi danes ne prepuščata brezde-
lju, saj sta bila vajena trdega dela
od rane mladosti.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
„Seveda jo vzamem" je rekel zlati ženin, nevesta pa je pritrdila ..T«'''
vzamem Janeza, saj se je v teh petdesetih letih kar dobro izkazal"
POLSKAVA - ODLAGALIŠČE
POGINULIH ŽIVALI
Ni dolgo od regulacije reke Polskave, ki se vije
skozi Lancovo vas proti Tržcu. Na tem območju je
Polskava dobila močnejši tok, da ne poplavlja nasel-
ja in polj.
Ne glede na regulacijo pa je reka vaščanom še ved-
no smetišče in odlagališče poginulih — misleč-,,Saj
bo vse odneslo!"Da ne govorimo o kupih smeti, kot
da bi bila voda veliko odlagališče razne nesnage. Kar
srh te spreleti ob pogledu na razne razpadle živali, ob
obrežju kot so mačke, kure, prašički in podobno.
Nedavno tega sem naletela na nenavadni kadaver v
tej deroči reki. Tam jer se Polskava vije proti jezu v
Tržcu, ki več ne služi svojemu namenu, si je voda na-
redila sredi struge nekakšen otok. Na del kopnega so
valovi nanesli kadaver teleta, ki je nekaj dni ležalo v
vodi in razpadlo. O smradu, ki se je širil od tam ni
treba posebaj pisati. . I
Sprašujem se, ali tu ni odgovorne osebe, da I";
vila iz reke ali na kak drugačen način odstrai^',,.
padli kadaver, po katerem so gomazeli za prs'
črvi. Tudi vaščani bi se morali zavedati, da to^
plja okolje in prinaša klice raznih bolezni.
Problem je tudi v tem, da se v vročih poletni''
marsikdo osveži prav v Polskavi. Da ne gov^f
številnih otrokih, ki so redni kopalci v tej reki-
Vsi, ki ste odgovorni ali se vsaj čutite odgf^
Živali, ki poginejo spadajo pod zemljo, smeti
pad. Polskava pa naj brez telet, mačk, kur i"^
bnih živali, teče skozi naselja, naj bo pon^s ,
nom, da bo lahko vsak s ponosom rekel.
čiMa reka. ne pa odlagališče poginulih živali' <;
if SDNIK - 28. avgurt 1980
TELESNA KULTURA IN SPORT - S
PLAVANJE ZA TRIMSKO ZNACKO
V SOBOTO V PTUJSKIH
TOPLICAH
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj in plavalni klub Topli-
bosta to soboto v Ptujskih toplicah izvedla trimsko plavanje za zlatega,
jfebrnega in bronastega delfina za vse starostne kategorije občanov. In
I ^ako si pridobite značko? Glede na vašo starost morate v poljubnem slogu
i preplavati od 50 do 100 metrov v olimpijskem bazenu, seveda v ustreznem
^u, prilagojenem vašim letom. Mladi do 14. leta starosti in starejši od 40
Ift boste morali preplavati 50, ostali pa 100 metrov. Akcija bo med 9. in
[ 12. uro. Najbolje je, da sodelovanje na trimskem plavanju združite z obi-
jajnim kopanjem v ptujskih toplicah. Torej, v soboto se dobimo na trim-
ckcm plavanju!
1. k.
Plavanje — tokrat za deiriB^ke
(foto B. Rode)
V SOBOTO ZAČETEK
PRVENSTVA
v soboto 30. avgusta se bo začela tekmovalna sezona 1980/81 v
slovenskih rokometnih ligah. V ptujski občini bomo spremljali le nastope
ženskih ekip.
Članice rokometnega kluba Drava bodo po izpadu iz severne skupine
druge zvezne rokometne lige igrale v enotni republiški. Konkurenca ni
veliko slabša od drugoligaške in zato ne mtvemo govoriti o velikih
favoritih prvenstva. Ptujčanke so kljub težavam z igralskim kadrom
program priprav izpeljale, vendar vse igralke zaradi dopustov in poškodb
ne bodo enako dobro pripravljene. Prestopni rok, ki ie potekaJ od 15.
julija do 15. avgusta je sicer veliko zahteval, vendar ptujske ekipe ni okrnil.
Zraven igralk, ki so že nastopale v drugi ligi in mlajših, ki so se ekipi
?riključile na začetku priprav, bosta v ekipi igrali tudi najboljši igralki Ines
erne in Katica Mumlek. Ce poškodbe ne bodo povzročile še dodatnih
izpadov, potem bo ekipa z izjemo Novakove popolna, torej ne bo med
kandidati za spodnji del lestvice, kot je to v nekaterih obdobjih priprav že
kazalo. Prvo prvenstveno srečanje v novi sezoni bo Drava odigrala to
soboto ob 18. uri in sicer se bo na domačem igrišču pomerila s Polano,
novimi članicami enotne republiške lige. Zaradi sočasnega dneva
pcrutninarjev bo vstop prost. 1. kotar
bes Ceme in Katica Mamiek (foto B. Rode)
SNL - VZHOD: PTUJ-FUSNAR 3:1 Bffl
PRVA ZMAGA BI0T1UE
SELEKCIJE
Stadion Aluminij v Kidričevem,
gledalcev približno 200, sodnik
Martun (Laško);
Ptuj: Veselic, A. Dončec, §mi-
goc. Matic, Panikvar, Emeršič
(Tement), Vindiš, 2geč, S. Don-
čec, Bek, Kranjc (Vrabl);
Fužinar: Kolar,   Cagran, Suler
(Rus), Knap, I. Vauče, Cepec,
Cerpenjak, Kokol, I. Mesaric, J.
Vavče, D Mesaric (Senica);
Strelci: 1:0 (22) Kranjc, 2:0(43)
S. Dončec, 3:0 (52) Bek — 11-m,
3:1 (83) J. Vavče — 11-m;
Enotna selekcija ptujske občine,
ki jo sestavljajo igralci prejšnjih
petih selekcij Drave in Aluminija je
prvo prvenstveno srečanje odločila
v svojo korist po boljši igri v prvem
polčasu. Rezultat je lahko razlog za
zadovoljstvo, kar pa nikakor ne
moremo trditi za igro, ki ji manj-
kata zlasti uigranost in ustrezna te-
lesna pripravljenost. Zaradi znanih
zapletov okrog nastopanja v
slovenskih nogometnih ligah pri-
prave te selekcije niso bile takšne
kot bi morale biti. Zato opravičeno
pričakujemo boljše igre v nadalje-
vanju prvenstva.
Sobotno srečanje so domači no-
gometaši začeli borbeno in z veliko
želje za uspehom. Vendar jim v na-
padu ni šlo, saj so naredili preveli-
ko število napak v podajah in
odkrivanju. Do 22. minute, ko je
Kranjc po podaji Emeršiča najprej
zadel vratarja nato pa odbito žogo
potisnil v mrežo, ne beležimo
nobene prave akcije. Po doseženem
zadetku je ptujska selekcija zaigra-
la nekoliko bolje, Zgeč je z mo-
čnim udarcem zadel stativo. Naj-
lepši zadetek je ptujska selekcija
dosegla v 43. minuti. Po lepi in
zlasti koristni akciji Kranjca in
Zgeča je hitri Štefan Dončec z
bližine z močnim udarcem zadel
mrežo sicer odličnega gostujočega
vratarja Kolarja.
V drugem polčasu so igralci
Fužinarja vzpostavili terensko ra-
vnotežje in večkrat hitro prodrli do
domačega kazenskega prostora.
Kljub takšni igri pa so domači
povedli s 3:0. Gostujoči branilec je
v kazenskem prostoru odrinil Beka,
ki je nato zanesljivo izvedel enaj-
stmetrovko. Igralci Ptuja v drugem
polčasu niso znali ali pa mogli
predreti obrambe Fužinarja, ki je
,,pobrala" praktično vse predložke
v kazenski prostor. Nasprotni na-
padi gostov so sedem minut pred
koncem prinesli znižanje rezultata.
V domačem kazenskem prostoru je
žoga v roko zadela Albina Donče-
ca, enajstmetrovko pa je zanesljivo
izvedel Vavče. Po tem zadetku so
domači zaigrali hitreje in zamudili
dve lepi priložnosti (S. Dobčec in
Bek), rezultata pa niso usp)eli povi-
šasti.
Zmaga selekcije Ptuja je zasluže-
na, v prihodnjem kolu pa se bo v
'Slovenskih Konjicah pomerila z
Dravinjo, bivšem Uniorjem.
I. kotar
MLADINSKA
NOGOMETNA LIGA
Drava-Fužinar
3:1 (2:0)
Mladi nogometaši Drave iz Ptuja
so v soboto popoldan v Kidričevem
zanesljivo premagali vrstnike ra-
venskega Fužinarja. Zlasti so bili
boljši nasprotnik v prvem polčasu,
prednost pa so znali obdržati tudi v
drugem. Za Ptujčane sta zadetke
dosegla Arnuš dva in Jurkovič ene-
ga. Fantje pod vodstvom Mirana
Zorčiča zavzeto vadijo trikrat na
teden in takšno delo bo dalo tudi
ustrezne rezultate — kvaliteten in
uspešen nastop v mladinski ligi in s
tem kader za članske selekcije.
... ,  .. i.k.
Pragersko 75-Savinjska 6:3 (4:2)
Igrišče Pragerskega 75. gledal-
cev"250. sodnik Botjak iz Murske
Sobote.
Pragersko '75: Gorjanc. Koro-
šec. Janko Mikložič. Petrovič.
Robar. Koren. Hojnik. Kancler,
Dušan Mikložič. Krajnčič in
Arnuš.
. SAVINJSKA: Vaš. Krivec.
Šarlah. Danžič. Korun. Čuan.
Hahideja. Udovič. Koznenej, Jug
in Slrambelj.
V srečanju novincev v območ-
ni slovenski nogometni ligi
V7hod. sta se v Pragerskem
pomerili ekipi domačega Prager-
skega 75 in ekipa Savinjske.
Domači so pričeli z silovitimi
napadi, ki pa niso rodili sadov.
Nato so gostje povedli po samo-
stojnem prodoru levega krilca
Šarlaha. kije izigral vse obramb-
ne igralce domačih in dosegel
vodeči zadetek. Toda. veselje
gostov ni dolgo trajalo, kajti
domačini so po napaki gostujoče-
ga \ratarja rezultat izenačili in
fez nekaj trenutkov tudi povedli.
Svoj tretji zadetek so domačini
dosegli z velike razdalje, ko je
Kancler s strelom iz velike razda-
lje ukanil nespretnega gostujoče-
ga vratarja. Po samostojnem
prodoru Arniša v 45 minuti so
Ekipa Pragersko 75 je v prvem nastopu dosegla zanesljivo zmago
domači dosegli svoj četrti zade-
tek.
Tudi v drugem delu so bili
domači boljši in so zanesljivo
osvojili prvi par točk. kar jim
daje vzpodbudo za še večjo
zavzetost na preostalih srečanjih.
Nekaj besed je potrebno zapisati
tudi o gledalcih, ki so se zares v
velikem številu zbrali ob robu
igrišča  Pragerskega "75. Okrog
igrišča je ograja m prav bi bilo.
da bi v bt)doče gledalci stali za
ograjo, ne pa na notranji strani,
tudi petarda je odveč, kajti ta
lahko prinese poškodb<i igralcev
ali gledalcev. Skratka domači so
lahko zadovoljr^i z igro in borbe-
nostjo.
Besedilo in posnetek:
Danilo Klajnšek
Ptuj prvi favorit
Nogometaši v območni nogo-,
tietni ligi so pričeli s tekmova-
njem. Z/družitvijo petih selekcij
Aluminija in Drave smo v ptujski
občini končno le dobili zelo
''valitetno moštvo, ki si po igral-
''kem kadru ne zasluzi, da nasto-
Pa v tako nizkem rangu. Za to
^najsicrico je prava škoda, da se
■le mora dokazovati v enotni
^•ovcnski ligi. kajti na dlani je. da
bih ob maksimalni pripravlje-
nosti pri vrhu. l-notn<.)st moštva
"■"e/ klubaških trenj in dobro
^elt) trenerskega kadra pa so
garancija za uspeh, ki ga vsi vsaj
^ *>ebi pričakujemo.
Slučaj je tisli. da sem v krat-
^^fTi časovnem razdobju dveh
'^i' videl na delu šest moštev
l^^^mtKne slovenske nogometne
"ge-vzhod. V prvi tekmi so
[•ogometaši ptujske selekcije v
^'dričevem zanesljivo premagali
•^loštvo Fužinarja iz Raven Ob
''Maksimalni pripravljenosti mošt-
va, bi bil rezultat veliko višji.
Selekcija Kort>ške jc solidno
moštvo, ki bi utegnilo presenetiti,
še zlasti na domačem igrišču, kjer
igrajo tudi drugače, kol so v
Kidričevem. Fden izmed preten-
denlov /ui naslov je tudi ekipa
F.Ikroja iz Mozirja, vendar pa je v
prvi tekmi nastopila močno
oslabljena v Maribt>ru proti Ko-
vinarju in kljub temu iztržila
t«.xko. Z malce sreče bi lahko
dosegla obe. O ekipi Mozirja ni
potrebno pisati preveč, kajti
Kopušar. Bcnelek. Ermenc in pa
v prvi vrsti Žcic/nik dajejo ton
Igri. To M) prekaljeni borci, ki jim
je v lanski tekmovalni sezoni le
za las ušlo prvo mesto. Napad je
njihovo orožje, saj je sposoben
na vsakem igri.šču zoibili tudi gt)l
več kot ga dt»bi obramba. Zlasti
ta je slabši del moštva, še posebej
oba branilca, pa tudi vratar
včasih zaspi.
Ostala iri moštva: Kovinar.
Pragersko 75 m Savinjska pa
Selekcija Ptuja (stoje od leve) Panikvar. Veselic, EmerSič, Albin Don-
čec. Vindiš, Skok, Tement, drugi trener Zaje, član predsedstva Rumpf,
trener Kmjič in član predsedstva Kozjak. (od leve na desno čepijo)
Kokot, krajnc. Matic, Smigoc, Štefan Dončec, Škrget in Vrabl
Igrajo predvsem borben nogo-
met, ki ga lahko ptujska ekipa s
tehnično igro razbije. Kajti razen
Mozirja igrajo te štiri ekipe zlasti
slabo v sredini, kjer malo ali pa
ne pokrivajo nasprotnih igralcev,
tako da pridejo na tekmah s temi
ekipami na površje individualci.
katerih pa ekipi Ptuja ne manjka.
Od selekcije Ptuja lahko pričaku-
jemo uvrstitev pri samem vrhu
razpredelnice.
Besedilo in posnetek:
Danilo Klajnšek
STRBSTVO
USPEŠEN NASTOP
ALOJZA TRSIBUAKA
Alojz Trstenjak, član strelske družine Jože Lacko iz Ptuja, je kot član
republiške reprezentance sodeloval na tradicionalnem dvoboju v ZUrichu, z
reprezentanco tega kantona. Pred dvema letoma v Ljubljani so slovenski
strelci zmagali, prav tako tudi na tokratnem merjenju moči v sedmih
strelskih disciplinah. Alojz Trstenjak je nastopil v streljanju z zračno
pištolo in s pištolo proste izbire. V prvi disciplini je z rezultatom 377
krogov osvojil peto mesto, v drugi pa je bil z rezultatom 539 krogov tretji.
V obeh disciplinah je bil drugi najbolje uvrščeni strelec iz ekipe Slovenije,
premagal gaje le Franc Petemel mlajši.
Najboljšega strelca ptujske občine v streljanju s pištolo čaka to soboto
in nedeljo nastop na državnem prvenstvu v streljanju s pištolami v
mednarodnem programu. Trstenjak bo nastopil v disciplini pištola proste
Izbire.
1. kotar
EKIPA JURŠINC PRED
DESTRNIKOM
v nedeljo so nogometaši Juršinc pripravili turnir v malem nogome-
tu, ki se gaje udeležilo osem ekip. Začetek turnirja je nekoliko motilo
vreme, vendar seje kasneje izboljšalo, kar seje poznalo tudi v igrah, ki
so bile večinoma fer in zanimive. V finalu je ekipa Juršinc premagala
Destmik z 2:0. Pokal za tre»je mesto so prejeli igralci ekipe TAM.
Milan Zver
TURNIR v MALEM NOGOMETU
ZMAGOVALEC
NK SKORBA
Nogometni kljub Skorba je 16. avgusta organiziral turnir v malem
nogometu, ki je bil eden največjih pri nas, saj je na njem sodelovalo 22
ekip in to z območja občin Maribor, Slovenska Bistrica in Ptuj. Zaradi
muhastega žreba je že v prvem kolu izpadlo precej dobrih ekip
(Kovinarstvo Frida Zupec — NK Skorba 0:1, Dornava — Jeklotehna 4:3,
Blok 15 Kidričevo — NK Gerečja vas 4:2).
Prvo mesto in vdiki pokal je osvojila ekipa NK Skorba v postavi:
Valh, Mlakar, Muratovič, Vogrinec, Polajžer in Krajnc, saj je ta mlada
ekipa pokazala tudi najboljšo igro. Dejanski derby turnirja je bil med
ekipama Disko Metulj — NK Skorba. Čeprav je Metulj vodil že z 2:0, je
bilo srečanje končano z 2:2, pri streljanju sedemmetrovk pa je bila
Skorba boljša in je zmagala s 4:3. Ekipa Metulja (Simonič, Zaje,
Emaršič, Matic, Hvaleč, Zgeč, Vrabl in Bezjak) ni vzdržala bučnega
navijanja gledalcev. V dejanskem finalu pa sta se srečali ekipi Hoč in NK
Skorbe, rezultat 4:1 za Skorbo.
Končni vrstni red: NK Skorba, Hoče, Destrnik, Disko Metulj, GR
Mehanizacija, Dornava, Blok 15 Kidričevo, Hajduk Skorba itd. Ndtetih
osem ekip je prejelo tudi praktične nagrade. Za najboljšega vratarja je bil
proglašen Leopold Valh (NK Skorba), najboljši strelec Mihelič s 8 zadetki
(Destrnik), oba sta prejela pokale in praktično nagrade.
Pokrovitelj turnirja je bil Maks Cernezel, soboslikarstvo Ptuj, ki je
predal tudi pokale in praktične nagrade. Turnir si je ogledalo okrog 300
gledalcev. Sodnika Vogrinčič in Hazimali sta svojo nalogo opravila zelo
dobro.
Danilo Polajžer
Oh, ta nogomet
Ni še dolgo od tega, ko so sredstva javnega obveščanja namenjala
skoraj preveliko pozornost nogometnim dogodkom v naših zveznih ligah.
Ugibanja, kdo bo prvak, katero moštvo se bo poslovilo od te in te lige,
nogometna kuhinja, in vse tisto kar ne sodi k nogometu so dosegli
vrhunec meseca julija. Končno se je tudi to uredilo. Istočasno s temi
dogodki v zveznih nogometnih ligah pa ne smemo nikakor pozabiti na
dogajanja v in okrog slovenskih nogometnih lig.
Verjetno je poznavalcem nogometa znano, da v slovenski ligi lahko tek-
mujejo klubi po predhodnem prijavljanju pred vsako tekmovalno sezono,
ne glede na uvrstitev moštva, da morajo imeti veliko število trenerjev,
da lahko v moštvu nastopajo samo trije (morda že pet igralcev) starih nad
24 let, da klub, oziroma selekcija mora imeti zraven članske ekipe še
mladince, kadete, pionirje, mlajše pionirje in verjetno lahko v naslednji
tekmovalni sezoni pričakujemo od nogometne zveze Slovenije, da bodo
morali igrati tudi še cicibani. In če boš imel vso to stvar urejeno, boš
morebiti dobil zeleno luč za tekmovanje.
Ta sistem je namenjen za izpopolnitev igralskega kadra naših višjih
selekcij oz. piramid, na vrhu katere je ljubljanska Olimpija in pa
,.slovenski drugoligaši". Zal se po triletnem časovnem obdobju
nobenemu slovenskemu igralcu ni uspelo uvrstiti v moštvo drugoligašev in
našega prvoligaša (iz kadra selekcij). Da bi bil absurd še večji, so naši vrli
trenerji skočili malce v Bosno in v Srbijo, ter od tam pripeljali talente za
,,lepe oči" (kaj la denar). Mogoče pa se bo v naslednjem srednjeročnem,
obdobju le uspelo kateremu prebiti v piramido.
Na račun administrativnega odločanja o slovenskih nogometnih ligah
sta morala združiti moči tudi Aluminij in Drava.To se je v pripravljalnem
obdobju pokazalo kot Idobro, kako bo pa naprej, bo pokazala
prvenstvena razpredelnica. Vendar pa se lahko zgodi, da bodo v
nogometu zabredli še globlje, morda preveč globoko. V katerem grmu
torej tiči zajec?
Na področju medobčinske nogometne zveze Ptuj deluje veliko
rekreacijskih moštev. Ze vsaka malo večja vas ima svojega predstavnika v
rekreacijskem nogometnem tekmovanju. V teh moštvih pa nastopa veliko
število mladih igralcev, mlajših od 18 leta. Namesto, da bi si ti mladeniči
pridobivali znanje pri pionirskih kadetskih in mladinskih selekcijah Drave
in Aluminija, brez težave postajajo aktivni rekreativci. Cez čas pa se zna
pripetiti, da bomo priča padcu kvalitete nogometa na ptujskem področju.
Torej po hitrem postopku bo potrebno sprejeti sklep, da igralci do
dopolnjenega 18 leta starosti ne morejo, oziroma ne smejo zastopati barve
vaških klubov. Res je, da tudi v rekreaciji gre za točke, vendar pa te točke
niso tako pomembne, kot vzgoja večjega števila mladih nogometašev kot
do sedaj. Zelja nas vseh je, da si čim več mladih igralcev pridobi znanje iz
nogometa na organiziranih treningih, kajti čez čas, ko se bodo vračali iz
selekcij, se bo kvaliteta poznala v občinski ligi. Manj bo grobe igre in
manj bo nešportnih izpadov igralcev in občinstva.
V slovenskem nogometu bo moralo po hitrem postopku nekaj
eksplodirati. Kajti tako ne more iti več naprej. Igralci in glas igralca,
ki igra iz veselja in ljubezni do nogometa je podoben, oziroma enak ničli.
Predstavlja ..goli" objekt izkoriščanja v slovenskem nogometu, brez
prave pravice. Nihče nas ni vprašal ali se strinjamo s podobnim sistemom,
to so potrdili nekakšni delegati, samo kateri in v katerem imenu? Pot v
naši družbi pa je drugačna in sicer od baze navzgor. Tudi mi smo za
spremembe, vendar ne takšne, ki niso v korist slovenskega nogometa. Vse
boljše igrakre so nam pobrale selekcije in Avstrija, kjer jih igra preveč,
nekaj jih bo pobrala rekreacija, ja saj potem pa ne bomo rabili več
predstavnikov v zveznih ligah. Piramida se je že močno prevesila proti
zemlji. Potrebno bo poiskati krivce za nastalo situacijo v slovenskem
nogometu.
Danilo Klajnšek
10 - ZA RAZVEDRILO
28. avgust 1980
TEDNIK
fEDNIK
- 28. avgust 1980
OGLASI IN OBJAVE - 11
V NEDEUO 31. AVGUSTA NA TURNIŠCU
Turnir v malem nogometu
Nogometni i<iub Turnišče prireja turnir v malem nogometu. Turnir
bodo izvedli v nedeljo 1980 na igrišču pri nekdanji kmetijski šoli v gradu
Turnišče, začetek pa načrtujejo ob 8. uri.
Ker je v nedeljo 24. avgusta odpadel turnir v malem nogometu zaradi
slabega vremena so ta turnir prestavili na to nedeljo, torej 31. avgusta ob
8. uri. Oproščamo se ekipam in igralcem, ki so klub slabemu vremenu
prišli na turnir zaman, kajti turnirja organizator ni mogel izpeljati.
Za tri najuspešnejše ekipe je organizator pripravil pokale in praktične
nagrade, ob tem pa ne bo pozabil tudi na ostale ekipe, ki boclo prejele
priznanja za sodelovanje na turnirju.
Prijave bodo sprejemali vse do začetka turnirja, najkasneje do 8,30.
Gasilsko društvo Turnišče bo igralce in obiskovalce postreglo s
osvežilno pijačo in raznimi jedili, saj pričakujejo, da se bo zbralo na
turnirju velika ljubiteljev nogometa.
Z. B.
Športne igre gasilcev
v nedeljo so se pred novim gasilskim domom v Desencih pomerili v
športnem znanju in spretnosti gasilci iz Destrnika, Desenc in Senešc. V
okviru gasilskega centra Destrnik in v organizaciji domačega gasilskega
društva so organizirali srečanje v treh disciplinah, ki so nekako tudi
povezane z njihovim delom pri reševanju družbenega in zasebnega
premoženja. Najprej so se preizkusili v gašenju z gasilnimi aparati ali v
tako imenovanem suhem gašenju in preskoku tri metrskega požarnega
zidu, nato pa še v trodelnem napadu in vleki vrvi.
V prvi disciplini so bili najboljši gasilci iz Destrnika pred svojimi
kolegi iz Desenc in Senešc. Največ smeha in vzpodbujanja pa so bile ekipe
deležne pri vleki vrvi, kjer so bili v absolutni prednosti Destrničani, ki so
povlekli na svojo tekmovalno stran ekipo Desenc in Senešc, Seneščani pa
so klonili še pred nekoliko močnejšimi tekmovalci iz Desenc. Saj je v šali
nekdo dejal, da je potrebno kar dva Desenčana dati za enega Destrničana.
da bi še lahko merila z njim po teži.
Vsem trem sodelujočim tekmovalnim ekipam so podelili pokale in
pismena priznanja.
mš
v nedeuo v zamencih
4. gobarski praznik
Člani gasilskega društva Zamenci in drugi domačini so organizatorji
tradicionalnega 4. gobarskega praznika, ki ga organizirajo v nedeljo 31.
avgusta s pričetkom ob 15. uri. V gasilskem domu bodo odprli razstavo
gob, člani štaba in enot civilne zaščite se bodo predstavili s praktično
vajo, za okrogli del gobarskega praznika pa bodo poskrbeli člani
ansambla Spomini.
Med ponudbo domaČih dobrot bo tudi gobji golaž. V nedeljo že ob
5. uri zjutraj organizirajo v Zamencih skupinsko iskanje gob za razstavo
in kulinarično ponudbo.
JOS
Vpisovanje učencev v glasbeno šolo
Karol Pahor Ptuj za šolsko leto 1980/81
Vpisovanje učencev v Glasbeno šolo Karol Pahor Ptuj bo dne
1.2. in 3. septembra 1980 od 9. do 11. ure dopoldan in od 15. do
17. ure popoldan v prostorih glasbene šole.
V šolskem letu 1980/81 bomo poučevali naslednje instrumen-
'e: violino, violončelo, kontrabas, trobento, pozavno, klarinet.
Ilavto. blokllavto. tolkala, klavir in nauk o glasbi.
Predšolske otroke od 5 let dalje sprejmemo v otroški vrtec,
Jčence I. in H. razreda osnovnih šol pa v pripravnico in za pouk
fckflavte.
Število učencev bo omejeno, zlasti za pouk klavirja.
Obveščamo, da zamudnikov ne bomo sprejemali.
80 LET GD DORNAVA
Gasilstvo ima v Dornavi bo-
gato tradicijo, saj so v soboto 23.
avgusta proslavili 80 — letnico
obstoja te humane organizacije.
Gasilsko društvo Dornava je bilo
ustanovljeno 4. junija leta 1900.
ko je imelo 12 rednih članov in
edmega častnega člana, takra-
tnega graščaka Gvida Pongraca.
Danes ne živi več nobeden od
ustanovnih članov.
Zanimivo je. da so ustanovni
člani takoj po ustanovitvi društva
pričeli z gradnjo gasilskega doma
in ga dokončali še isto leto. torej je
tudi gasilski dom letos star 80 let.
Častni član takratnega društva,
graščak Pongrac je še isto leto
kupil novo ročno brizgalko, kar je
za takratne čase in razmere bil
velik uspeh.
Leta 1936 so dornavški gasilci
zgradili ob domu .še novi gasilski
stolp, kjersolahkosušiliceviali pa
z njega opazovali, kje gori. Istega
leta so kupili prvo motorno briz-
gal no Magvrius. Prvo vozilo so
dobili leta 1950; čeprav je bilo že
staro so ga prenovili in usposobili
za gasilske namene. Občinska
gasilska zveza Ptuj je leta 1965
dodelila G D Dornava avtomobil
IMV, kije bil za takratne čase že
sodobnp opremljen. Toda čas je
zahteval še modernejši) opremo,
zato so leta 1970 kupili novo mo-
Zbrani gasilci so v svečanih uniformah proslavili svoj velik jubilej.
torno brizgalno Rozzenbauer in
pet let pozneje še novo gasilsko
vozilo TAM 2001. ki služi za
različne namene. Novi gasilski
dom. ki so ga zgradili leta 1961. pa
ne služi le gasilcem, temveč vsem
krajanom, za organizacijo raznih
prireditev in sestankov.
Vse to. kar imajo danes člani
G D Dornava pa temelji na pro-
stovoljnem delu. kar je še po-
membnejše. Kadarkoli je potreb-
no stopijo gasilci skupaj v akcijo.
In, kot pravijo, kjer je volja, tam je
pot. Zato se lahko danes pohvalijo
s številnimi dosežki, pa tudi z
uspelimi akcijami gašenja. Po-
membno je tudi. da so gasilci te-
sno povezani z vsemi komponen-
tami družbene samozaščite in
varnosti na območju K S Dorna-
va. tako. da tvorijo skupaj krepko
verigo v okviru našega samo-
upravnega socialističnega siste-
ma.
Vso zgodovino G D Dornava je
na sobotni slovesnosti ob 80 le-
tnem jubileju obudil sedanji
predsednik Kranc Petršič in po-
vdaril. da sedanji uspeh ni plod
enega samega človeka ali ožje
skupine, ampak plod pridnih rok
vseh članov gasilskega društva in
ostalih krajanov, zalo .so na to še
bolj ponosni. Svojo nenehno pri-
pravljenost — stopiti v boj z rde-
čim petelinom, so člani gasilskega
društva prikazali v krajši gasilski
vaji. v kateri so se dobro iskazali
tudi najmlajši pionirji. V sla-
vnostni povorki so s prapori na
čelo za tem prikorakali ob sla-
vnostno tribuno pri novem gasil-
skem domu, kjer je za tem stekla
slovesnost.
V imenu krajanov in KS Do-
rnava je gasilcem čestital ob ju-
bileju Alojz Valenko. predsednik
.sveta KS Dornava ter izrazil željo
po še tesnejšem sodelovanju. V
imenu občinske gasilske zveze
Ptuj je dornavškim gasilcem go-
voril tudi Herbert Sorec, predse-
dnik zveze, ki je za tem izročil
jubilantom gasilsko priznanje
prve stopnje in jim čestital.
Najzaslužnejši in aktivni gasilci
so prejeli priznanja matičnega
društva, sobotno slovesnost pa so
zaključili z gasilsko zabavo.
M. Ozmec
MLADI TRAKTORISTI
Samo na zorani zemlji, ki je tudi
sicer dobro pripravljena lahko kul-
turne rastline uspevajo tako, da
pridelovalci dobe maksimalne
donose. Oranje je delovni poseg,
katerega cilj in naloga je, da orani
sloj zemlje prevrne in zdrobi. S tem
se izboljšajo fizikalne, kemijske in
biološke lastnosti zemlje. Prav tako
pa oranje uničuje plevelne rastline
in zmanjšuje možnosti rastlinskim
škodljivcem in boleznim. Dober
orač tudi ve, da je izbira časa
oranja pomemben dejavnik v pro-
cesu pridelovanja kmetijskih rast-
lin. Saj z oranjem zlasti v vlažnih
pogojih lahko pokvarimo tudi
tisto, kar smo dosegli z večletnim
dobrim delom na njivi. In če želimo
takšno zemljišče vrniti v prejšnje
stanje, je potrebno prizadevati si
tudi tri in več let. Ker je zemlja
proizvodni faktor, ki je v deficitu je
potrebno z njo ravnati pazljivo in
racionalno. Prizadevanja, da bi
tem zahtevam zavestno zadovoljili,
so seveda bolj prisotna med nami.
Eno teh je prav gotovo vsakoletno
srečanje traktoristov in pa seveda
priprave nanj.
Za letošnje tekmovalno srečanje
traktoristov iz Podravja, katerega
pripravo je  prevzela  Slovenska
Marta Munda: „Na kmečkih igrah
v Vranskem smo Ormožani prese-
netili s specialitetami in dosegli
tretje mesto. Tekmovanje trak-
toristov pa je za nas nova preizku-
šnja, ko je treba osvežiti znanje
pridobljeno v šoli in ob delu."
Bistrica so se mladi zadružniki iz
ormoške občine pripravljali pred-
vsem ob svojem vsakodnevnem
delu. Rezanje brazde za ormoške
barve  so zaupali  kmetovalkam:
Marti Munda in Otiliji Kolarič ter
Cirilu Ozmecu, Dragu Marčecu, in
Miranu Janežiču med mladimi
zadružniki.
Ker so v letošnjem letu mladi
zadružniki v svojih aktivih dokaj
delovni, tudi rezultati niso izostali.
Vsaka akcija, srečanje, tek-
movanje,... prispeva k obogatitvi z
novo izkušnjo, da zadovoljstvo in
polet v novo.
FiM
ČRNA KRONIKA
v tednu od 18. vključno 23. avgusta je bilo na oijem območju ptujske]
občine pet prometnih nesreč, ki so terjale eno hujšo in šest laijih telesnih
poškodb. Najpogostejši vzroki nesreč so bili neprimerno prehitevanje, \
neprimerna hitrost in kar v dveh primerih vinjenost voznikov. Na vozilih je'
bilo za okoli 96.600.— din materialne škode. V dveh primerih sta nesrečo
povzročila voznika motornih koles.
■-i
PREHITEVAL V ŠKARJE
Do nezgode je prišlo v soboto 23. avgusta ob 16.30 na cesti Spuhlja —
Ormož sredi naselja Borovci. Voznik osebnega avtomobila Franc Viher iz
Tržiča je peljal iz smeri Ptuja proti Ormožu. V Borovcih je dohitel
avtobus, ki je počasi ustavljal zaradi kolesarja pred seboj. Viher je začel
kljub nepreglednosti avtobus prehitevati v trenutku, ko je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Branko Miloš iz Supljikca pri
Kuli (sicer zdomec). Prišlo je do bočno — čelnega trčenja pri čemer so
dobili lažje telesne poškodbe voznik Miloš in še sopotniki v njegovem ^
avtomobilu.
— OM
Jutri otvoritev vrtca
v Ptuju
Kljub velikim težavam, kijih imajo samoupravne interesne skupnosti
na področju investiranja v nove objekte, je skupnosti otroškega varstva
uspelo, da pred začetkom septembra predajo svojemu namenu kar dva
vrtca. V sklopu prireditev ob minulem občinskem prazniku smo v krajevni
skupnosti Heroja Lacka v Rogoznici, dobili v neposredni bližini doma
Slovenskogoriške čete novi montažni vrtec v katerega se bo kmalu vselilo
84 otrok v starosti od drugega do sedmega leta in deset članov te delovne
enote za opravljanje pedagoških, varstvenih in drugih tehničnih opravil.
2e ta petek, to je jutri, pa ptujska vzgojnovarstvena organizacija
razširja svoje zmogljivosti še za 96 otrok starejših skupin. S tem pa
uresničuje tudi zamisel o zaključenem kompleksu Med vrti v Ptuju, ki se z
adaptacijo zgornjih prostorov prejšnje kovinarske šole lepo vključuje v že
zgrajeni vrtec za 200 otrok, ki smo ga odprli pred nekaj leti. Zal še
ni možnosti, da bi lahko za potrebe otroškega varstva pridobili tudi spod-
nje prostore te šole, ki bi jih ravno tako preuredili v vrtec. Ta načrt bo lah-
ko uresničen z dograditvijo srednješolskega centra in dokončno preselitvijo
kovinarjev, ki sedaj te prostore še uporabljajo za nekatera manjša dela pri
praktičnem pouku.
Za usposobitev novega vrtca v kovinarski šoli je skupnost otroškega
varstva uporabila nekaj več kot dva milijona dinarjev, ker je bilo potrebno
v celoti zamenjati centralno ogrevanje in preurediti sanitarne prostore.
Otvoritev vrtca v kovinarski šoli pom.eni velik prispevek k tako perečem
reševanju varstva predšolskih otrok, kot ga v Ptuju še vedno občutimo,
pomeni pa tudi pridobitev lepih in svetlih prostorov v katerih se bodo
vzgojiteljice in otroci gotovo dobro počutili.
mš
MDA SLOVENSKE G0RHX '80
SLOVO ČETRTE IZMENE
- SLOVO AKCUE
V petek 22. avgusta je zaključi-
la z delom zadnja — četrta
izmena letošnje republiške mla-
dinske delovne akcije Slovenske
gorice 80. V tcj izmeni je sodelo-
valo 133 brigadirk in brigadirjev,
ki so bili združeni v treh briga-
dah: v brigadi Kokrški odred iz
Tržiča, brigadi Stane Žagar iz
Kranja ter v posebni pionirski
delovni brigadi iz OK ZSMS
Velenje, v kateri so sodelovali še
pionirji iz štirih pobratenih mest
in sicer iz Splita. Mi)starja. Vož-
dovca in Kragujevca. V brigadi
iz Tržiča pa je bila vključena tudi
Preden so se brigadirji poslovili za leto dni so svečano spustili zastavo
akcije in tako tudi simbolično zaključili letošnjo.brigadirsko poletje v
ptujski občini.
skupina brigadirjev iz pobratene-
ga Zaječarja.
Brigade četrte izmene MDA
SG 80 so izvajale dela na trasi
primarnega vodovodnega cevo-
voda v smeri Ptujska gora —
Sestrže. V prvem delu pa je
pionirska delovna brigada opra-
vljala dela pri zasipu vodovodne-
ga kanala že položenih cevi v
smeri Pacinje—Destrnik.
V 16 delovnih dneh so briga-
dirji zadnje izmene opravili 2100
m izkopa. 1082 m zasipa in prek
1000 m obteževanja cevi. Za vso
lo delo so porabili 9.802 efektiv-
nih delovnih ur. V povprečju so
presegali normo na delovišču za
31 odstotkov. Nič manj niso bili
uspešni na področju interesnih
dejavnosti, saj so se polnoštevil-
no vključevali v vse štiri tečaje in
politično šolo mladih akcijašev.
Z odhodom brigadirjev zadnje
— četrte izmene pa je v soboto
23. avgusta zaključila z delom
tudi celotna republiška MDA
Slovenske gorice 80. na kateri se
je od 1. junija letos v štirih
izmenah zvrstilo prek 490 briga-
dirk in brigadirjev. Ti so prišli iz
11 občinskih konferenc ZSMS in
so bili združeni v 12 mladinskih
delovnih brigadah, ki .so vsebo-
vale tudi brigadirje iz pobratenih
občin drugih jugoslovanskih re-
publik.
V 58 delovnih dneh so na trasi
primarnega vodovodnega cevo-
voda v smeri Pacinje—Destrnik
in Ptujska gora—Sestrže briga-
dirji vseh štirih izmen opravili
32.399 efektivnih delovnih ur.
Izkopali so 10.770 kubičnih me-
trov zemlje tretje katcgof
cevovod pa so zasuli in obie^
5.580 kubičnimi metri
Vso opravljeno delo se nanajj
6.100 m izkopanega jarka,
zasip v dolžini 2.200 m ter
obteževanje cevi v dolžini 3j
m.
Skupna vrednost opravljen,
dela na letošnji akciji je ovred,
tena na 4.910.000.- din. Od
4.500.000.— na delovišču
okoli 420.000.— na šestih uda,
ških akcijah na manj razvit
območju.
Posebnost letošnje akcije
bila brigada Rdečega križa s
vcnije ki nosi ime po dr. Mj'
Puharju. Ta brigada je sodelo
la v drugi izmeni letošnje ak,
in je bila razdeljena v tri skupj
v skupino socialnih delavk. 1
dicinskih sester in vzgojiteljic
drugi izmeni je v okviru
brigade uspešno deloval 1
otroški vrtec brigadirk in sicei
Polenšaku, v Žetalah in Vitort
cih. Vrtec je obiskovalo sku
prek 90 otrok.
Kljub razmeroma lepemu >
menu pa je v letošnjem briga
skem poletju večkrat ponag
dež. Tako so v drugi izmeni it
brigadirji kar 6 delovnih dn
tretji izmeni pa tri. Žc ski
izgubljeno pa ser brigadirj
pridom nadoknadili, saj so de
v juliju oba državna prazn
razen tega pa še dve soboii
nedelji. Svoj uspeh pa so taki
povečali, saj so v povpn
presegali normo in plan za
odstotkov. Več o letošnji al
preberite v naslednji štev
TEDNIKA.
M. Ozi
osebna kronika
RODILE SO:
Terezija Kukovec. Novinci 15
— Ireno, Ana Štuhec. Senik 10
— Sonjo. Zlalka Podgoršek,
Nova vas pri Ptuju 77 — dečka,
Marija Brec, Moškanjci 63 —
Zlalka. Marija Kokot, Hrastovec
21 — Sonjo, Štefanija Weber,
Brezovec eo/a — Julijana, Mar-
jana Lah, Kidričevo 10 — Ana-
marijo, Marija Srša, Središče ob
Dravi, Sinkova 16 — Ivico,
Metka Cemerin, Grabe 32 —
Gorana, Marija Petrovič, Trdo-
bojci 53 — deklico, Matilda
Vidovič, Velika Varnica 101 —
deklico, Marica Simonič, Dorna-
va l/a — Mitja, Vida Kosi,
Žerovinci 29 — Aljoša, Branka
Vidovič, Doliče 40 — Ivano,
Slavica Karnec, Zgornja Bistrica
113 — Rosanda, Helena Husič,
Mihalovci 4 — Saša, Angela
Šegula, Polenci 40 — deklico,
Marija Ilič, Ptuj, Krempljeva 10
— Svetlano. Marija Simenko,
KTcar 25 — Roberta, Neža
Skrofič, Kungota- 59 — dečka,
Majda Verlek, Stojnci 62 —
Mitja, Marija Pintarič, Pacinje 15
— deklico, Marija Metličar,
Pongrce 5 — deklico, Zdenka
Muršec, Vitomarci 30 — dečka,
Zinka Jakolič, Grajenščak 75 —
dečka. Angela Hronek, Stoperce
64 — deklico, Marija Petek,
Slovenja vas 38/a — deklico,
Marjana Rižnar, Gajevci 46 —
dečka, Marinka Bele, Dobrina 4
— dečka, Marija Lukman, Obrez
113 — deklico, Jožica Vrabič.
Kupčinji vrh 1 — dečka.
POROKE:
Janez Jurič. Placar 10 in Neža
Arnuš. Placar 10. Franc Slod-
njak. Kukava 24 in Zdenka
Zemljarič. Dornava 54, Dušan
Šlumpf. Murelinci 37/a in Julija-
na Bolkovič, Murelinci 34, Jožef
Adam. Kupčinji vrh 6 in Darinka
Eideršck, Kupčinji vrh 29. Miro-
slav Prcdikaka. Narapljc 29 in
Elizabeta Kolednik, Bukovci
Stjepan Kralj, Martin na Mur
in Marija Hrga, Moškanjci
Stanko Bralušek, Paradiž 31
Danica Kumer, Pristava >
Ivan Plohi. Dolane 9/a in El
beta Stodnjak. Ljubljana,
dentsko naselje blok 1. h
Golob. Sloml 3, in Irena K
M.:ribor, Mlekarniška 6, Vilo
Krapež, Ptujska gora 37 in N
lina Tčpolovec, Breg 42, Br
slav Erlač, Breg 54 in Ma
Muršec, Lovrenc na Drav«;!
polju 85/c, Rajko Kosi, Kidr
vo 6 in Marjeta Mere, F
Zagrebška 62, Stanislav Kr.
pelj. Polenšak 20 in Janja Pili
Polenšak 20, Miroslav Kd
Štuki, Pivkova 9 in Darja Hfi
Maribor, Betnavska 108. h
HHš, Zg. Pristava 52/a in j
Gajser, Zg. Pristava 52/a, Vi]
Fideršek, Majšperk 49 in Tej
ja Rižnar, Strmec pri Poleni
3. Urban Lorenčič, Graj^ŠI
24 in Marica Kolarič, Kr«j^,
pri Vurbeku 41, Boris
Ptuj. Ul. heroja Lacka \
Darinka Pintar. Ptuj. Peršoi|
2, Marjan Bračič, Ptuj. Jadra
10 in Sonja Grimšič, Ptuj.
dranska 10.
UMRLI SO:
Jožef Kmetec, Gorca 58,
1909, umrl 19. 8. 1980. P
Perša, Slavšina 16, roj. 1
umrl 20. 8. 1980, Anton Pe
Ptuj, Volkmerjeva 10, roj. I
umrl 20. 8. 1980, Ludvik Fors
rič. JanSki vrh 24, roj. 1905.1
21.8. 1980, Jožef Zajšek. Bre;
roj. 1907. umrl 21.8. 1980. F
Potrč, Robadje 99, roj. '
umrl 20. 8. 1980, Janez
Kicar 60. roj, 1927. umrl 2
1980.
TEDNu
izdaja zavod za časopisno m'
sko dejavnost RADIO-lEl
62250 Ruj, Vošnjakova 5, p<
predal 99. Urejauredniški kolei
ga sestavljajo vsi novinarji za"
direktor m glavni ur<
FRANC LAČEN,odgovorni url
FRANC FIDERSEK, tehnični
dnikŠTEFAN PUŠNIK. Uredn
in uprava Radio-Tednik, tej
(062) 771-261 m 771-226.'
letna naročnina znaša 250 din'
za tujino 350 dinarjev. Žiro'
SDK Ruj 52400-603-3102!
ska CGP Večer Maribor. Na
lagi zakona o obdavčevanju
vodov m storitev v prometu i
DNIK uvrščen med proizvod
katere se ne plačuje temeljni'
od prometa proizvodov.