SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 42
ESLOVENIA LIBRE
 .
BUENOS AIRES • 21 de octubre - 21. oktobra 1999
—.  ""
Sloveniji pohvala s pridihom graje
Že lani močno kritizirana Slovenija je Po najnovejši oceni bruseljske komisije Precej bolje uvrščena na lestvici kandidatk iz sredn,je in vzhodne Evrope. Popolnemu >zpoli\jevar\ju gospodarskih meril sta najbliže Madžarska in Poljska, Slovenija si skupaj z Estonijo deli tretje mesto, povsem fia začelju med ..prvokategornicami” pa je še naprej Češka, ki bo morala doseči „re-sen napredek”, so posvarili iz Bruslja.
V	prvo skupino uvrščajo tudi Latvijo, srednjeročno pa še Slovaško, medtem ko za Litvo ugotavljajo, da v celoti ne izpolnjuje nobenega od postavljenih meril, podobno kot Bolgarija in Romunija, ki sta na repu deseterice. In vendar je predsednik komisije Romano Prodi ob objavi druge izdaje rednih poročil o napredku kandidatk sporočil, da bo najvišjim državnikom Zveze na decembrskem vrhu v Helsinkih predlagal, naj prihodnje leto v pristopna pogajanja vključijo vseh šest preostalih držav, ki so doslej ždele v čakalnici širitvenega procesa ■ med njimi je bila poleg vzhodnoevropskih kandidatk tudi Malta.
Slovenija je „znatno pospešila” prizadevanja za približevanje Zvezi, je med drugim zapisano v končni oceni, ki kandidatki šteje v dobro, da je v zadnjem letu sprejela ključne dele zakonodaje o notranjem trgu, kamor sodijo predpisi o standardih in certifikatih, prostem pretoku kapitala, bančništvu, varstvu podatkov, pravu družb, zakon o davku na dodano vrednost in Protitrustovska določila. Več pozornosti bo morala posvetiti prilagajanju glede javnih naročil, intelektualne in industrijske lastnine, zavarovalništva in državne pomoči. Slo-
venija je dosegla napredek tudi pri uveljavljanju pravnega reda v veterini, pravosoclju in notranjih zadevah, regionalnem razvoju in varstvu okolja ter v zaposlovanju in socialnih zadevah, pri katerih pa je bila stopnja usklajenosti z zakonodajo Zveze že doslej visoka. A tudi tokrat ne manjka graje na slovenski račun.
Slovenija je dosegla manj napredka pri reformi sodnih organov in javne administracije, v bruseljski komisiji pa poudarjajo, da mora doslej vzpostavljenim institucijam (za standarde in certifikacijo, pravosodje in notranje zadeve ali regionalno politiko) zagotoviti še ustrezna finančna sredstva in primemo število usposobljenih uslužbencev. V prihodnje bo treba pospešiti oblikovanje institucij za uveljavljanje skupne zakonodaje o konkurenci, zaposlovanju in socialnih zadevah, kmetijstvu in carinski politiki, posebno pozornost pa kaže posvetiti krepitvi administracije na okoljskem področju, v davčnih službah, državni pomoči ter pravosodju in notranjih zadevah, medtem ko mora pri javnih naročilih, v energiji in telekomunikacijah vzpostaviti ustrezne nadzorne organe. Dokaj ugodno so ocenili tudi izpolnjevanje kratkoročnih ciljev pristopnega partnerstva, razen na nekaterih področjih, kakršno je bančništvo ali zavarovalništvo. Ne kaže pa prezreti pohvale, da bo Slovenija s triodstotno stopnjo gospodarske rasti med najuspešnejšimi kandidatkami, resda za Madžarsko in Poljsko, ki jima napovedujejo šti-riodstotno stopnjo, vendar pred vsemi drugimi.
(Po raznih virih)
Razlaščeni po II. svetovni vojni
ZLRP je močna organizacija civilne družbe, ki delpje v Sloveniji. Ta naša organizacija se ves čas svojega obstoja bori za izvajanje zakona o denacionalizaciji, ki so ga politično nasprotne in mnoga leta prebadajoče politične sile hotele razvrednotiti in uničiti. Predsedstvo ZLRP je še pred leti pravočasno sprejelo sklep, da je potrebno ta problem internacionalizirati v Evropi in Ameriki. Z vztrajnim delom je tudi to uspelo, tako da rešitev denacionalizacije predstavlja politični kriterij in pogoj za približevanje Slovenije k EZ pa tudi v NATO.
Vrpjeno lastninsko razmerje je pogoj za resnično demokratično prenovo Slovenije, zato mednarodna skupnost vztraja na rešitvi tega vprašanja. To je spoznala tudi slovenska vlada, ki s svojimi sklepi z dne 18. 3. 1999 želi pospešiti ta proces.
Tudi Državni zbor je sprejel nekaj sklepov, med katerimi je najpomembnejši ta, da mora biti denacionalizacija na prvi SLonnii končana do konca leta 2000.
Pozitivni poziv je prišel tudi s strani Varuha človekovih pravic, ki je zahteval od vlade RS rešitev tega problema.
Pa tudi pri srečanju naših predstavnikov v tujini ti vedno naletijo na ista neprijetna vprašanja, kako je z vračanjem lastnine.
To pismo je namenjeno tistim našim izseljencem, ki so vložili svoj zahtevek po žden, pa zadeve niso rešili.
ŽelpMSl^opozoriti, daje sedaj čas in
pravi trenutek, da se za svojo zadevo znova pozanimate in pritisnite na upravni enoti, dajo spodbudite k hitremu zaključku in izdaji odločbe.
Za nadaljnje informacije kličite po 21. oktobru do 5. novembra med 18. in 20. uro na telefon 4654-5700 od ponedeljka do petka. Ali pa na telefon 4650-5088 v ponedeljek, sredo in petek med 10. In 12. uro.
Na razpolago bo vprašalnik, ki ga morate nujno izpolniti in trikrat kopirati. Original pošljite na občino, kjer imate svoj zahtevek, eno kopijo našemu združenju zaradi evidence in eno kopijo varuhu človekovih pravic RS g. Ivanu Bizjaku na naslov
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC g. Ivan Bizjak Dunajska 56/TV 1109 Ijubljana p.p. 2590
Kmalu potem se pozanimajte sami, vaši sorodniki ali prijatelji v vašem imenu (pošljite pooblastilo), kako hitro zadeva napreduje.
O tem vas obveščamo z iskrenimi nameni, da bi vam uspelo premoženje v večji ali manjši meri dobiti nazaj, 8 čimer bi v svoji domovini imeli tudi svojo oporno točko v Evropi, koristno za vas, vaše otroke ali vaše vnuke.
Z iskrenimi pozdravi
Predsednik ZLRP Martin Jaklič, dipl. Ing.
Ljubljana 28. 9. 1999
BRUSELJ	O SLOVENIJE V EZ
Evropska komisija je v rednem letnem poročilu 13. oktobra o napredku Slovenije v pripravah na članstvo v EU državo pohvalila, da se je resno lotila odpravljanja zaostankov pri usklajevanju zakonodaje, zaradi katerih je bila v lanskem poročilu deležna ostrih kritik. Kljub pohvalam zaradi močno pospešenih prizadevanj na področju usklajevanja zakonodaje pa je Bruselj tudi letos do Slovenije na nekaterih področjih kritičen. Tako Evropska komisija v poročilu Slovenijo opozarja na sodne zaostanke, na šibko pripravljenost slovenske uprave na izvajanje skupnega pravnega reda, pri čemer Ljubljano poziva k „nujnim” ukrepom, očita ji zelo počasen proces denacionalizacije, opozarja, da je kljub precejšnjemu napredku v procesu privatizacije od osamosvojitve delež zasebnega sektorja v proizvodnji še vedno nizek, medtem ko v gospodarstvu veliko vlogo še naprej igrajo državna in neprivatizirana poletja. Bruselj je v prav tako sprejetem pristopnem Sloveniji naložil ukinitev prostocarinske prodaje v prihodnjem letu.
Minister za evropske zadeve Igor Bavčarje ocenil, da sedaj obstajajo vsi razlogi za optimalno pričakovanje, da bo Slovenija do konca leta 2002 uspela izpolniti zastavljene naloge za polnopravno članico EU.
Poročilo Evropske komisije o napredku kandidatk za članstvo v EU za Slovenijo letos ni bolj prizanesljivo od lanskega, temveč bolj realno, je poudaril premier Janez Drnovšek.
Parlamentarne stranke izražajo zadovoljstvo nad poročilom Evropske komisije, vendar vse po vrsti opozarjajo tudi na v poročilu izrečene kritike, ki jih je treba vzeti resno. Tako burnega odziva, kot je bil na lansko kritično poročilo, pa ni bilo.
Po sredini napovedi Evropske komisije, da bo EU v prihodnje v širitvena pogajanja s kandidatkami za članstvo vključila vsa odprta vprašanja, ki zadevajo določeno področje, so tudi lipicanci postali del slovenskega vključevanja v EZ.
Slovenski uredbi o zaščiti imena Lipicanec nasprotuje Avstrija, negativno mnenje pa je o i\jej izrazila tudi Evropska komisija
mm
uumm
um
Ne bomo sprejeli enostranskih zahtev
„Že znana stališča koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja so dokaj nestvarna Slovenija takih enostranskih zahtev in izsiljevanj ne bo nikdar sprejela. Čeprav si želimo normalno sodelovanje s sosednjo deželo, bo pogoj za to tudi preklic tovrstnih zahtev,” je 11. oktobra za Televizijo Slovenije v zvezi s štirimi Haiderjevimi zahtevami, ki naj bi pogojevale vstop Slovenije v EZ, dejal državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Franco Juri.
Kot je znano, so Haideijeve zahteve zaprtje nuklearke Krško, preklic avnojskih sklepov (o brez pvavju Nemcev in nacistov), priznanje nemško govoreče skupnosti v Sloveniji in odprava določil zakona o denacionalizaciji, ki naj bi bila restriktivna za tuje državljane. Juri je poudaril, da so avnojski sklepi del povojne ureditve.
„Poražena stran v drugi svetovni vojni je nacifašizem in to bo treba upoštevati tudi, ko bo nekdo načel vprašanje povojne ureditve in njene morebitne revizije,” je pojasnil državni sekretar. Kar zadeva položaj slovenske manjšine v Avstriji, je Juri izpostavil, da je i\jen položaj jasno opredeljen s sedmim členom avstrijske državne pogodbe in da tudi koroški plebiscit zagotavlja pravice manjšini. Mednarodnopravni okvirje po Jurijevih besedah jasen in nobena vlada ne bi smela in ne bi mogla od tega odstopiti.
Kar pa zadeva mnenje vocije italijanskega Nacionalnega zavezništva Gianfran-ca Finija, da nov zaščitni zakon za Slovence sploh ni potreben, če pa že, da je treba najprej izvesti popis prebivalstva, je državni sekretar Juri poudaril, da je slovenski
sogovornik italijanska koalicija, ki jo sestavljajo demokratične stranke. Slednje zagovarjajo in podpirajo sprejetje zaščitnega zakona za Slovence. „Čudilo bi nas, če bi Nacionalno zavezništvo ta zakon podprlo,” je dejal Juri. Izrazil je še prepričanje, da bo italijanski parlament v kratkem sprejel ta zakon, ki je izrednega pomena za slovensko manjšino. Kar zadeva zahtevo po popisu Slovencev pa je Juri ocenil, da je to nesprejemljivo.
Prednosti
schengenske
meje?
V	zvezi s temeljitejšim oz. poostrenim nadzorom, ki so ga slovenski obmejni organi izpeljali na mejnih prehodih s Hrvaško -kar je na nekaterih mejnih prehodih povzročilo dolge kolone čakajočih vozil - so predstavniki notranjega ministrstva pojasnili, da so se za akcijo odločili, ker opažajo, da je vse več kaznivih dejani največkrat povezanih z južno mejo. Obenem pa tovrstne akcije predstavljajo tudi urjenje slovenskih organov v luči uresničevanja schen-genskih pravil prehoda mej.
Sicer pa je obmejna akcija pokazala tudi pomanjkljivosti, med njimi slabo prepustnost slovenskih mejnih prehodov, zato bodo pristojni organi notranjega ministrstva morali najti rešitev v tej smeri, saj bodo takšni pregledi ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo postali nekaj samoumevnega.
STRAN 3:
Obletnica v San Justu
 -..............................................................................................
mam
Zgodilo se je v Sloveniji...
Iz življenja v Argentini
Tone Mizerit
PRORAČUN 2000
Vladi je uspelo uskladiti predlog državnega proračuna za leto 2000, ki predvideva prihodke v višini 1020,8 milijarde tolarjev, poraba pa naj bi znašala 1059,9 milijarde tolarjev. Proračunski primanjkljaj bi tako znašal 39,1 milijarde tolarjev oz. 0,99 odstotka bruto domačega proizvoda Minister za finance Mitja Gaspari je Sloveniji napovedal gospodarsko rast vsaj v višini 3,75 odstotka.
BLED CVETI
V Blejskem jezeru že od m£ya letos v globini od 10 do 18 metrov „cveti” ciano-bakterija Oscillatoria rubescens, a v začetku septembra so sodelavci Limnološke postaje Bled opazili, da se populacija iz globin širi na površino. Cvetenje ciano-bakterij je proces, ki ga je težko uspešno rešiti v kratkem času, zato lahko kratkoročno le zmanjšujemo njegove vizualne efekte. Pojav alg na površini je možno časovno omejiti s spremembo količine vode v sanacijskih napravah.
ZBORNIK SKD
V novem zborniku SKD na razpotju je na 279 straneh zbranih 26 referatov 23 avtorjev, ki obravnavajo teme, pomembne tako za razvoj stranke Slovenskih krščanskih demokratov kot tudi države. Tako dokumentirane ideje in stališča bodo lahko po mnenju urednika zbornika Edvarda Staniča služili kot pomoč pri sprotnem delu stranke in pri postopkih združevala s Slovensko ljudsko stranko.
KOORDINACIJSKI ODBOR
Predsedstvi Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in levičarske Zveze slo-
Pri Mohorjevi družbi v Celovcu je izšel zbornik člankov in govorov Božidarja Finka z naslovom Na tujem v domovini, ki so nastali med avtorjevo 50-letno politično emigracyo v Argentini. V prvem delu knjige z naslovom Upor proti revoluciji se je Fink, kot je pojasnil na predstavitvi kryige 6. oktobra, posvetil legitimnosti in moralnemu vrednotenju boja domobrancev proti komunističnemu sistemu. Drugi sklop razprav nosi naslov Politično zdomstvo in predstavna slovensko politično emigracyo, tretji del kryige pa je posvečen slovenski državnosti. Božidar Fink je v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa poudaril, da se je v slovenski politični skupnosti
v	Argentini vedno ohranjala zavest, da je treba pričevati o pogubnosti komunističnega sistema za Slovenijo. Pojasnil je, da so tudi v politični emigraciji obstajale negotovosti in je prihajalo do nasprotovanj, a to je bil po njegovih besedah zgolj zgled zdravega pluralizma.
Božidar Fink je še povedal, da je to skupnost ves čas spremljala misel na reševanje Slovenye in uveljavljanje zamisli o slovenski samostojni državnosti.
Anton Drobnič, ki je napisal spremno besedo knjigi, je med drugim na predstavitvi zbornika dejal, da je avtor ki\jige „slo-venski pravni, politični in kulturni javnosti dal v premislek povsem drugačen, urejen in jasen, logičen in dosleden, umerjen strokovni pogled na komunistično nasilje v Slove-
venskih organizacy (ZSO) na Koroškem se dogovorjata o sodelovanju na podlagi pogodbe, ki naj bi pripomogla k bolj učinkovitemu zastopanju organizacy pri manjšinskem vprašanju v Avstryi. Poglavitna novost, ki jo predvideva osnutek pogodbe, je ustanovitev razširjenega koordinacijskega odbora kot organa, ki omogoča, da bi dosegli soglasje pri morebitnih različnih stališčih.
PARK SNEŽNIK
V	Cerknici s pripravili posvet o ustanavljanju regijskega parka Snežnik. Površina predvidenega parka bo približno 1000 kvadratnih kilometrov, v r\jem pa bo živelo približno 12.000 ljudi v 100 vaseh. Park Snežnik - ime ni dokončno izbrano - je eden od šestih načrtovanih regijskih parkov v Slovenyi, njegovi glavni značilnosti pa bosta kraško porečje Ljubljanice s pojavi izjemnega pomena ter veliko strnjeno območje gozdov, ki je življenski prostor velikih sesalcev (medved, volk, ris).
SLOVENIJA DOBILA PO PRSTIH
Odločitev Evropske unije, da prepove uvoz slovenskega mesa in mesnih izdelkov, bo imela resne gospodarske posledice za slovensko mesno industrijo. Ampak še hiyša od gospodarske škode je sramota, ki si jo je s tem ukrepom nakopala Slovenija, ki se ima za eno najresnejših kandidatk za polnopravno članstvo v EU.
V	ozadju te šokantne odločitve EU namreč prav gotovo ni samo slovenska pomanjkljiva veterinarska kontrola blaga za izvoz, ampak tudi ali predvsem odgovor Brusna na slabosti slovenske veterinarske službe nasploh in na nesprejemljivo kmetijsko politiko oziroma njene ukrepe za evropska pravila igre
nyi med zadnjo svetovno vojno in po njej ter na slovenski upor proti temu nasilju, jasno razgrnil nekdanja in sedanja bistvena vprašanja slovenske politične emigracije in se dosledno zapisal slovenski državnosti”.
Drobnič je med drugim opozoril na Finkove razprave o slovenskem domobranstvu. O slednjem avtor zbornika ugotavlja, da je bil »časten pojav v slovenski zgodovini, v tistih razmerah za slovenstvo neizogiben, k^jti oborožena obramba je dolžnost iz pravičnosti in ljubezni”. Drobnič je opozoril še na pomembnost političnega uvida, da je slovensko domobranstvo kot lastna oborožena sila slovenskega naroda bila tudi izraz volje po samostojni slovenski državnosti.
Po Drobničevih besedah so prepričljiva tudi Finkova dognanja o pojmu narodnega izdajstva. »Izdati je pravno mogoče samo osebo, ki si ji pravno zavezan. Izdaja naroda je zato pravno prazen, od komunistov zlorabljen pojem. Tudi NOB ni bil legitimna oblast”, je v spremni besedi zapisal Drobnič, „zato ga pravno ni bilo mogoče izdati”. T.i. narodna izdaja je zato bila samo orodje komunističnega ustrahovanja. Pri domobranstvu ni šlo za nobeno načrtovano pomoč okupatorju, ampak za naključno skupnost, za hkratno prizadevanje dveh različnih subjektov pri isti stvari - pri pregonu komunističnega ilegalnega nasilja - iz različnih nagibov.
(Po STA)
Končno stojimo pred odločilno uro. To nedeljo bo usoda po glasu volilcev pokazala, kako se bo v prihodnje razvijalo argentinsko ustavno življenje. In vendar, skoraj na pragu volilnega dne ni izrečena dokončna beseda.
ZADNJI NAPORI
Vtisi, ki smo jih prejemali pretekli teden, pa so bili izredno čudni. Če bi dogajanje opazoval človek, ki ni na tekočem o argentinskem političnem položaju, bi se umestno spraševal, za kaj gre. Sploh je bila celotna volilna kampanja vse zadrye mesece ena nabolj čudnih, kar jih pojmujemo v zadnjem obdobju v Argentini.
Čudno je, daje kandidat vladne stranke eden najbolj kritičnih do vladne politike. Nič manj ni čudno, da predsednik vlade vsaj posredno bojkotira vladnega kandidata. Nič manj pa ne preseneča dejstvo, da se predsedniški kandidat ne zavzema toliko, da bi volili njega, marveč bolj za to, da bi kandidata njegove stranke volili za guvernerja
Težko je ugotoviti, ali je strategija posrečena ah ne, ali bo rodila zaželene sadove ali ne. Najprej je volilce presenetil peronis-tični kandidat za guvernerja province Buenos Aires, podpredsednik Ruckauf, ki je volilcem dopovedoval, da tudi če volyo De la Ruo za predsednika, naj prestrižejo voli-lnico in za guvernerja volyo njega. To pa govori o pomanjkanju strankarske solidarnosti; takoj je nastal vrvež in zgražanje. A presenečenje je bilo še večje, ko je sam Duhalde volilcem priporočal, naj sledijo Ruckaufovemu nasvetu.
Razlaga pa kljub vsemu ni težka Ankete na državni ravni kažejo na veliko prednost De la Rue v predsedniškem tekmovanju, vendar precej izenačen položaj med Ruckaufom in Gracielo Fernandez Meyide
v provinci. Mnogo državljanov, ki bodo volili kandidata Povezave za predsednika, ni preveč navdušenih, da bi volili gospo Gracielo, ker se jim ne zdi resna in zlasti ne soglašajo z njenimi skrajno levimi položaji. Sploh je glede ključnih programskih vprašanj zavzela kaj nejasne in tudi protislovne odgovore, ki so sad napora, da bi bila simpatična enim in drugim.
Duhalde pa si je zastavil dvojni alternativni cilj, o čemer smo že pisali: zmago na volitvah, ali pa vsaj ohranitev zadostne količine politične moči, ki se v njegovem primeru osredotoči v provinci Buenos Aires. Za njegovo politično prihodnost bi bil dvojen udarec poraz v predsedniškem tekmovanju in še izguba v lastni provinci. In ker ankete kažejo na skoraj gotovo zmago radikalnega kandidata, hoče vsaj doseči zmago v domačem okraju.
Ima pa ta poteza tudi še skrit namen. Prepričan je, da mnogo neodvisnih volilcev noče oddati glasu gospe Gracieli, namerye-ni pa so voliti Ruckaufa za guvernerja Upa, da se mnogim ne bo ljubilo ali se ne bodo znašli pri volitvah, in tako bi marsikdo misleč na Ruckaufa vtaknil v ovojnico celoten list, vključno njegovo ime za predsednika.
OBLAST, LE OBLAST
Nekaj podobnega se dogaja v Menemo-
vi bližini. Zadnje čase je predsednik vodstvo stranke prepustil Duhaldeju, da ne bi kdo r\jega krivil za morebitni volilni poraz. Vendar ni storil ničesar, da bi kandidatu lastne stranke res pomagal. Še več, ko je preteklo soboto Duhalde na majskem trgu, na predvečer največjega peronističnega praznika (17. oktobra) predsedoval velikemu zborovanju in množični manifestaciji, je v tistem množičnem izrazu edinosti od vseh strankarskih veljakov manjkal le Menem.
Opazovalci pa so zadnje dni beležili več korakov, iz katerih smemo sklepati, da se predsednik že vrača na položaje. Če bo to nedeljo Duhalde grobo poražen, bo takoj vodstvo stranke znova prešlo v roke Mene-ma, ki ima že pripravljen načrt za edino, kar ga skrbi: povratek na oblast leta 2003. To bo storil v svojstvu vloge, ki si jo že nekaj časa pripravlja: kot vodja opozicije.
Pri tem pa bo imel nekoliko te^ji polo-žaj, kot pa si je prvotno predstavljal. Načrt je bil enostaven: če Duhalde ne zmaga, bo dejansko odpisan za ponovno predsedniško kandidaturo. Ta bi naravno padla v naročje sedanjega predsednika. A vmešalo se je kar nekaj nepričakovanih vzrokov: velika zmaga De la Sote v Cordobi; nič manjša zmaga Reutemana v Santa Fe; pa še možnost zmage Ruckaufa v provinci Buenos Aires. Prva dva sta se že ..prijavila” za predsedniško tekmo čez štiri leta Zanimivo je tudi, kako malo je Menem storil, da bi njegov varovanec, bivši komisar Patti, opustil guvernersko kandidaturo, s čimer bi bila zagotovljena zmaga Ruckaufa v provinci. Če bo guvemerstvo De la Sote uspešno, če si Reuteman zagotovi zaslombo nekaterih ključnih guvernerjev in če Ruckauf zmaga v provinci Buenos Aires, bo sedaryi predsednik moral načrt vsaj delno spremeniti. Časi neomejne oblasti so mimo. Sam je v lastno korist moč odločanja prenesel iz strankinih organov na guvernerje; sedaj se ta poteza obrača in kot boomerang grozi njegovim sanjam.
KAKO (NE) VOLITI
Vprašanje, komu oddati svoj glas, je bistveno vprašanje vesti. V tem nam ie dana svobodna volja. Dana pa nam je tudi možnost in odgovornost, da stvarno preučimo, kdo je vreden in komu lahko zaupamo svoj glas.
Vedno bolj je jasno, da kar se tiče delovanja v argentinski politiki, niso več odločilne stranke. Jasnost načel se vedno bolj izgublja in volilna myna večino kandidatov sili k pretvarjanju dejstev. To je bilo zadnje čase vidno zlasti okoli vprašanja splava Isto se dogaja ob drugih vprašanjih, kot so vzgoja, družina, človekovo dostojanstvo...
Zanimivo je, da so številni člani škofovske konference naslovili ob teh volitvah na svoje vernike pastirska pisma, v katerih sicer govore o strankah, poudarjajo pa tudi važno vlogo kandidatov. Tako govore, da se mora kristjan udeležiti volitev in oddati svoj glas, a ga ne sme oddati kandidatu, ki nima na ta vprašanja jasnega pogleda Še več, ne govorijo o izjavah in obljubah, marveč da je moral kandidat odgovor na ta vprašanja že izpričati s svojim dosedanjim delom. Če kdo sedaj trdi, daje proti splavu, a je doslej delal v prid uvedbe splava, ga po vesti ne moremo voliti. Če kdo trdi, daje za dialog in sožitje, a je doslej povzročal spor in ločitve, mu je težko zaupati. Če kdo razglaša spoštovanje do človekove osebe, a opravičuje uporabo nasilja, je njegovo zadržanje dvomljivo. Isto v primeru politike za družino, vzgoje, zdravstv, socialno skrbstvo, sploh vsa področja družbe.
Odločitev je res težka, ker zahteva od kristjana, da nenehno zaslediye življenje v družbi, da se zanima za izraze javnega delovanja, da vsaj v glavne pozna stranke in najvažnejše kandidate. Pravo izvajanje takega načina volitev bo mogoče šele, ko bo (kadar bo, če bo) spremenjena volilna zakonodaja, ki nam bo dala možnost, da potrdimo le pozitivne kandidate, iz volilnih listin pa izločimo tiste, ki našega zaupanja niso vredni. Dotlej pač storimo po vesti, kar nam sedanje okoliščine dovoljujejo.
Zbornik o domobranstvu, politični emigraciji in slovenski državnosti
Slovenci v Argentini
43. OBLETNICA NAŠEGA DOMA v SAN JUSTU
	
fi
Igralci misterija Veliki oder sveta, spredaj scenograf in drugi zakulisni pomočniki
Neobičajno ledeno oktobrsko nedeljsko jutro. Nekaj medlih sončnih prebliskov, a vse ovito v mraz, ki reže do kosti. Na videz primemo prizorišče za spanje, brarye, počitek.
A se je prav v tem okviru začelo odvijati dogajanje, polno topline, tako, ki ti dobro de kot nasmeh, kot objem, kot prijateljska beseda, kot kozarec čiste vode, kot kos svežega kruha.
Bilo je 3. oktobra. V San Justu. Ko si vstopal v farno cerkev, si za hip podvomil, da je to v Argentini. S^j je bilo pročelje ozaljšano s kitami zelenja, kot tam v daljni Sloveniji. Napis v belem, modrem in rdečem: Hvaležni Slovenci ob zlatem jubileju, 1949- 1999, pa je imel špansko inačico: Agradecimiento de la colectividad eslovena en sus bodas de oro.
Slovenska skupnost v San Justu, najštevilnejša v vsej Argentini, se je torej
Ker je bila zgornja dvorana DZ zasedena zaradi obiska predsednika Evropskega sveta, nas je naprej v dvorani Državnega sveta v kratkih in prisrčnih besedah pozdravil poslanec lic. Maryan Schiffrer, s katerim smo se seveda potem kar na debelo slikali in malo pokramljali. Poslanec Schiffrer je tudi sporočil, da je RAST prinesla 10 izvodov Zbornika, kar je bilo koristno pri nadal-ji\jih stikih. (Osebno ne morem prav razumeti preobstoja Državnega sveta. Komunisti so se spotikali ob portugalskem Salazarjevem korporativizmu in italijanskem fašističnem političnem ustroju ter celo očitali, daje izvor vsega tega v katoliškem socialnem nauku, predvsem Pija XI. V DS sedajo predstavniki najmočnejših družbenih dejavnikov, Iti sicer predvsem svetujejo, imajo pa pod določenimi pogoji tudi pravico do vetirai\ja zakonov. Menda je zdaj težnja, da bi se DS spremenil v neke vrste zastopnico pokrajin - seveda doma pravijo: regij - in s tem v neke vrste argentinskemu podoben senat.)
Večina udeležencev seminarja se je fotografirala med slovensko državno zastavo in zastavo Evropske zveze. Meni se to zazd^j še ni zdelo primemo, čeprav srčno želim, da čim prej pride do vstopa Slovenije, ker sodim, da jih je še nekaj, ki naskrivaj delajo za
spominjala izredno pomembnega dogodka: dneva pred petdesetimi leti, ko se je prvič darovala služba božja v tem okraju v slovenskem jeziku. Zastavonoše, otroci in mladina v narodnih nošah, predstavniki organizacij,ustanov in prijateljskih domov in ostalo božje ljudstvo je napolnilo stolnico.
Sv. mašo je daroval delegat msgr.Jože Škerbec z asistenco župnika Tonija Bidovca in dr. Jureta Rodeta. Berili sta brala predsednica sanhuške skupnosti, Mici Malavašič Casullo in Janez Jereb. Prof. Ivan Vombergar je spremljal tako Mladinski zbor kot ljudsko petje. Pesem hvaležnosti Bogu za dar pastirjev dušebrižnikov, ki so skrbeli za duhovno rast posameznika in skupnosti, je donela mogočno in ubrano.
Po sveti daritvi je župnik blagoslovil še spominsko ploščo, vzidano v procese. Plošča bo še poznim rodovom govorila, da
to, da bi padli naztu na Balkan in v bratski „zadrgljcu” (ne zagrljaj) recikliranih markso-liberalcev. (V domovini nekateri vztrajajo na tem, daje treba govoriti o Evropski uniji, ne pa zvezi; še huje pa je to, da naglašajo: unija; zaradi doslednosti, sem jaz naročal pivo Union...)
Potem smo odšli v arhiv DZ. Žal nisem prinesel s seboj zapisa imen obeh prijaznih gospodičen, ki sta nas spremljali na ogledu stavbe, niti ne imen treh strokovnjakinj, ki so nam razložile delovanje arhiva, od katerih pa jih je nekaj v naslovih elektronske pošte DZ. Sodim, da je v tem primem še posebno potrebno poudariti, kako da Slovenci v arhivski znanosti in praksi nimamo k^j zavidati dragim narodom. Ali veste, da lahko skoro vse slovenske ustanove najdete na Internetu? Ali veste, da lahko že po nekaj dneh slišite in vidite na Internetu vse debate DZ, ki so včasih tako malo vzpodbudne kakor našega kongresa? Ali veste, da lahko dobite vso slovensko zakonodsyo (in zadevno primerjalno evropsko) v več jezikih? Ni mogoče dati vseh naslovov ali spletnih strani, tukcy pa imate naslov DZ na Internetu: http://www.sigov.si/dz/si (Naslov e-pošte Dokumentacijsko-knjižničnega odde-Nadaljevanje na 4. strani
so se pod zvonom sv. Justa in Pastorja zbirali k poslušanju boiye besede v materinščini Slovenci in da jim je argentinska farna skupnost to omogočila.
Kazalci na uri so se pomikali že proti deseti, ko se je ljudstvo napotilo proti Našemu domu, poslopju, kije oddaljeno od stolnice približno 300 m. Botra doma,. Anica Adamič Indihar in Ciril Oblak, sta dvignila zastavi med peljem argentinske in slovenske narodne himne, veter pa je poskrbel, da sta ponosno vihrali.
Napovedovalka Ivana Tekavec je nato povabila vse v gostinske prostore. Tam naj bi se odvijal dopoldanski program ob pogrnjenih mizah. Po pozdravnih besedah predsednice, ki nas je opozorila na obe praznovanji - petdesetletnico prve službe božje in 43. obletnico Našega doma - je župnik blagoslovil lesen križ, delo Toneta Oblaka in dar Berta Malovrha. Ob tej priliki so farani napovedali svojemu duhovnemu voditelju darilo, mašni plašč, ki pa je še v Sloveniji in ga bo prejel ob zboro-vem povratku.
Govorjeni besedi je sledila peta. Iz grl pevcev šolskega zbora - vodita jih Ani Mehle in Marija Krajnik Štrubelj - so zadonele Slomškove Lepo mi poje črni Kos, En hribček in Preljubo veselje.
Za pevsko točko je Janez Jereb podal pregled dela duhovnikov v San Justu . Sledili so pozdravi predsednice, župnika, Anice Zupanc Zakrajšek v imenu ZSMŽ, Monike Klarreich v imenu mladih in Marjana Grilja, ki je predstavljal Balantičevo šolo.
Mešani mladinski zbor pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar, je zaključil dopoldanski program s Slomškovo Nebeški prebivalci (uglasbil I. Vombergar), pa še z dvema pesmima: Goreči ogenj in Lepo je blo.
Med kosilom so bile na igrišču tekme v odbojki za malo starejše od rosno mladih, kjer so se pomerili predstavniki in predstavnice različnih okrcyev. Oktet Lesna iz Slovenj Gradca pa je pripomogel, da je kosilo še bo\j teknilo.
V	prijateljskem pogovora je čas hitro tekel in žeje bil tu popoldanski program. V veliki dvorani je napovedovalka Danica Malovrh povabila k odra veleposlanika prof. Janeza Žgajnarja, ki je naprej čestital Domu k obletnici, nato pa nadaljeval:
„Rad bi omenil in nameril par besed vašemu Mladinskemu pevskemu zbora, ki je prav gotovo nekaj najlepšega, kar premorete. Vztrajati 28 let brez prekinitve in držati tako visok nivo petja, je vredno občudovanja in hvaležnosti vsem, ki ste sodelovali ali še sodelujete, posebno pa še ustanovitelju in dolgoletnemu zborovodji Andreju Selanu.
Vesel sem, da je uspelo naše dvoletno skupno prizadevanje in da zbor odhsya te
dni na svoje drago gostovanje v Slovenijo. Iskreno vam želim srečno pot, veliko umetniškega uspeha, pa tudi, da bi opazili in doživeli, kako je naša Slovenija napredovala v teh nekaj letih na vseh področjih."
Nato je omenil, koliko je Slovenija v zadnjih letih napredovala, in dodal: „Ko odhajate na pot v svojo slovensko deželo, vam želim, da se naužijete lepot in urejenosti, ki jih vsi občudujejo, želim pa vam zlasti, da bi našli veliko novih prijateljev med mladimi ljudmi, kajti bodoča vitalnost slovenstva v izseljenstvu bo močno odvisna od tega, kako boste povezani s svojimi ljudmi v Sloveniji in to ne samo na nivoju institucij, ampak predvsem na osnovi osebnih vezi in prijateljstev z obeh strani. V to iskreno verjamemo in vas bomo pri tem vedno podpirali. "Predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit je bil slavnostni govornik dneva Njegov govor bomo objavili v prihodnji številki.
Odprl se je zastor odra, ki je poimenovan po Pridu Bezniku. Takoj je bilo zaznati umetniško roko scenografa Toneta Oblaka. Na sanhuški oder je prišel Velki oder sveta, moraliteta, ki jo je napisal španski dramatik Pedro Calderčn de la Barca v sedemnajstem stoletju. Kljub časovni oddaljenosti - skoraj štiri stoletja! - se je režiserju Blažu Mikliču posrečilo spojiti baročni svet z današnjim. Vznemirljiva aktualnost tematike - pomen vestnega opravljanja življenjske vloge posameznika - je bila odlično prikazana S tem pa tudi izbira tega dela za ta praznik.
Glasba in lučni efekti, na skrbi inž. Janeza Jereba in Pavla Malovrha, poleg kostumov, ki so bili v rokah Mirjam Oblak, in maskiranja, za kar je poskrbel Ivo Smrdelj, so brez dvoma pripomogli, daje igranje bilo še bolj doživeto in prepričljivo. Vloge pa so bile takole porazdeljene: Tone Erjavec je bil Mojster, Janez Krajnik Svet, Kralja je zaigral Blaž Miklič, Modrost Nuška Belič Draksler, Lepoto Metka Markovič Marinčič, Bogatina Marko Rezelj, Kmeta Darjan Šifrer, Reveža Toni Rovan, Milost pa Veronika Malovrh. Pri vseh je bila opazna vestna in skrbna priprava in izvedba. Vsi igralci, h katerim spadata še angela (Lučka Oblak in Erika Poglajen), in vsi sotmdniki te dramske postavitve so želi močan aplavz s strani gledalcev, ki so doživeli pravo katarzo, duhovno očiščenje.
Lepo je bilo videti v prvi vrsti dvorane, kjer je toliko let deloval Frido Beznik, učitelj režiserja Mikliča, še dragega učitelja, Maksa Borštnika, ki je mogel opaziti, kako visok sad so pognali njegovi nauki v mladem umetniku.
Praznovanje se je nadaljevalo za mnoge še ob zvokih Slovenskega instrumentalnega ansambla pozno v noč.
V.J.G.
Blagoslovitev spominske plošče na sanhuški cerkvi v spomin na: prvo slovensko
mašo pred 50 leti v San Justu JOŽE RANT	(6)
Varovanje arhivskega gradiva — in še kaj
BARILOČE
Slovenske smučarske tekme
SUVERENI MALTEŠKI VITEŠKI RED
S prihodom pomladi so v Bariločah potihnili viharji, ki so nas vznemirjali že vse zadi\je tedne letoši\je zime. Svinčeno sivino neba, ki se je spuščala prav do podivjanih voda Nahuel Huapya, je zamenjala blesteča modrina in nam v vsem sijaju odkrila venec gora v novi snežni prevleki.
Zagotovljene so bile dobre snežne razmere za naše smučarske tekme, ki smo jih letos določili takorekoč ob zaključku smučarske sezone 26. septembra. Končno so se spametovali tudi lastniki smučarskih središč na Catedralu in domačinom omogoči izdaten popust za dnevne vozovnice od konca avgusta naprej. To je tudi med našimi rojaki poživilo smučarsko dejavnost in je zato udeležba na tekmah občutno presegla dolgoletno povprečje. Omembe vredno je, da je tekmovalo veliko otrok od šestega leta navzgor in so se nekateri odlično izkazali v družbi starejših, prekajenih mačkov.
Punta Princesa na 2000 m višine je bila zbirno mesto, kjer so tekmovalce pričakovali ob izvrstno pripravnem progi Dinko Bertoncelj s sinom Bogdanom in pomočnikoma Martinom Mavričem in Miškom Kambičem. Težko bi kje našli bolj raznoliko tekmovalno skupino! Od izkušenih smučarskih učiteljev, predrznih mladcev, pa že ne toliko mladih mož, odraščajočih deklet, otrok vseh starosti, do umirjenih dam in celo dveh veteranov, ki sta prekoračila sedmi križ, čeprav ga dobro prikrivata.
V	jasnem ozračju, brez vetra in v veselem vzdušju, so vsi tekmovalci uspešno speljali do cilja. Šele v poznih popoldanskih urah je močan vzhodnik začel kopičiti bele ovčice, ki so naznanjale poslabšanje vremena.
Podelitev priznai\j je bila še isti večer v Stanu, čeprav je tekmovalce premagovala utrujenost in tudi nekaj žrtev sončnih opeklin je bilo med i\jimi.
Predsednik SPD arh. Andrej Duh je podal nekaj uvodnih besed in prebral zapisnik iz daljnega leta 1951, ko so se vršile prve slovenske smučarske tekme. Z redkimi presledki so se vrstile do letošnjih, ki so
lka - vodja Nataša Glavnik - je natasa.glavnik@dz-rs.si Naslov e-pošte Oddelka za delo z gradivi in pošto - vodja Gordana Čeme - je gordana.ceme@dz-rs.si~l.
Tudi v arhivu DZ smo dobili lepe tiskovine, celo „Naloge komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu”, pa tudi arhivsko bibliografijo in nekaj pripomočkov (npr. ovitek za hranjenje z natisom za označene gradiva potrebnih podatkov).
STALNA RAZSTAVA SLOVENCI
V	20. STOLETJU
Narodni muzej Slovenije je na Prešernovi 20, Muzej novejše zgodovine na Celovški 23, stalna razstava pa v Cekinovem gradu v Tivoliju. Grad sedaj prenavljajo in bo potem nedvomno Ljubljani še bolj v ponos. Zdi se mi, daje ogled gradu več vreden kakor sedanja razstava v r\jem, kateri sicer ne manjka raznolikega gradiva, pač pa dejanski, torej ne uradni zgodovini odgovaija-joča urejenost. Saj od Walterja Benjamina vemo, da obstoj uradne zgodovine pomeni, da obstoja še druga...
NA PTUJU IN OKOLICI
V	sredo, 30. junija smo se odpeljali še pred sedmo izpred gostišča. Čeravno se nam je mudilo, so se kar vsi hoteli ustaviti v Trojanah in se nabasati z ogromnimi „filanimi krofi”.
Ob devetih smo začeli z ogledom Zgodovinskega arhiva Ptuj (Muzejski trg 1) v nekdanjem minoritskem samostanu, ki so ga
zabeležile številko 44.
Po preprosti večerji je Marija Amšek prebrala seznam rezultatov, Veronika Ra-zinger-Grohar pa razdelila odličja; odraslim samo za prva mesta v odgovarjajočih skupinah, otrokom pa do tretjega mesta, saj se znajo tako pristno veseliti ob prejemu svetlečih se medalj.
Za zaključek je še dr. Vojko Arko posredoval nekaj svojih doživetij in misli za to priložnost. Poudaril je ohranjanje športnega duha in povezanosti rojakov na teh tekmah, ki niso nastale prvenstveno zaradi tekmovalnega nagiba.
Prehodni pokal, ki ga prejme vsakoletni zmagovalec, je dovolj zgovoren sam po sebi. Ime nosi po pokojnemu rojaku Jožetu Polegku, ki je bil zadnji na tekmah, toda vedno prvi pri delu.
Priznanja so prejeli: V kategoriji: dečki do 12 let: 1. Aleksander Grohar, 2. Marko Magister, 3. Nikolaj Grohar.
V kategoryi deklice do 12 let: 1. Kata-lina Eiletz, 2. Nataša Jerman, 3. Mikae-la Drajzibner.
V kategoriji mladinci do 17 let: 1. Nikolaj Jerman.
V kategoriji mladinke do 17 let: 1. Erin Grzetič, 2. Tatjana Ballestero, 3. Nataša Grohar.
V kategoriji člani do 35 let: 1. Bogdan Bertoncelj. V kategoriji članice do 35 let: 1. Marija Arnšek. V kategoriji dame nad 35 let: 1. Lucia Jerman. V kategoriji gospodje nad 35 let: 1. Janko Grzetič. Prehodni pokal je prejel Bogdan Bertoncelj.
Po doseženem času so se tekmovalci uvrstili v sledečem vrstnem redu: 1. Bogdan Bertoncelj 0:22,48; 2. Janko Grzetič 0:23,48; 3. Nikolaj Jerman 0:24,18; 4. Matja Kambič 0:24,42; 5. Peter Drajzibner 0:25,04; 6. Martin Jerman 0:25,09; 7. Martin Mavrič 0:25,30; 8. Dinko Bertoncelj 0:26,17; 9. Marjan Mavrič 0:27,75; 10. Lucia Jerman 0:28,931; 11. Erin Grzetič 0:29,26; 12. Veronika Grohar 0:29,81; 13. Andrej Kočar 0:30,19; 14. Aleksander Grohar 0:30,83; 15. Tatjana Ballestero 0:31,01; 16. Katalina Eiletz 0:31,29; 17. Romana Bertoncelj 0:31,45;
začeli zidati obenem s cerkvijo v 13. stoletju. Gotsko cerkev in samostan so v 17. stoletju temeljito prezidali. Da bi se rešili jože-frnskih reform, so minoriti prevzeli župnijo sv. Ožbalta in je nastala župnija sv. Petra in Pavla. Že tisti čas so šolali slovenske otroke iz Ptiya in okolice, zato je bil samostan steber slovenstva. Toda januarja leta 1945 so cerkev in samostan porušile zavezniške bombe. Cerkev ni bila nikoli pozidana. Ostal je samo precej poškodovan prezbiterij. V nekdanjem preurejenem samostanu je v posebno za to pripravljeni kleti arhiv, kjer so skoro 8 m visoke police, vse gradivo pa je v škatlah iz lepenke. Shranjenih je mnogo listin v zvezi z lastnino v ptujski okolici, pa tudi o drugih zadevah; sam sem, npr. nekaj časa zapravil za prebiranje sodnih procesov proti čarovnicam v 16. stoletju. Arhiv nam je predstavilo več oseb (Nada Jurkovič, Marya Herrya), predvsem pa njegov direktor, ki nas je potem spremljal še na druge obiske.
Po kosilu v gostilni Amadeus smo si ogledali mesto Ptuj z mnogimi zanimivostmi: Mestni trg z magistratom in cerkev s Floryanovim spomenikom; stari magistrat, proštijo, Orfejev spomenik, mestni stolp in proštijsko cerkev sv. Jurija na Slovenskem trgu; Prešernovo ulico s starimi stavbami in še kaj.
Presenečenje je bil obisk v arhivsko vinsko klet (Trstenjakova 6), kjer hranijo vina vseh let od 1917 naprej, manjkajo samo leta 1943-5, ko so menda nekateri preveč
Red sv. Janeza (Krstnika) je bil ustanovljen že pred zavzetjem Jeruzalema leta 1099 in je skrbel za bolnike, romarje in uboge v Sveti deželi. Kot monastična ustanova je red sv. Janeza Krstnika četrti n^jstarejši cerkveni red ter najstarejši križarski red. Prvotno je bil povezan z benediktinci, pod blaženim Gerardom, redovnim ustanoviteljem, pa je postal samostojna ustanova-skupnost. Papež Pashal II. je s slovesno bulo leta 1113 red potrdil in ga vzel pod zaščito Svetega sedeža. Gerar-dov naslednik blaženi fra Raymond du Puy, ki se je prvi imenoval veliki mojster, je karitativni dejavnosti reda pridružil še vojaško obrambo romarjev. Napisal je prvo redovno pravilo in v njem predstavil okta-gonalni križ, kasneje znan kot malteški križ. V tem času se je izoblikovalo tudi redovno vodilo - obramba vere in pomoč ubogim. Red se je kmalu razširil po evropskem prostoru in ustanavljal redovne posesti. Ob koncu križarskih vojn, leta 1291, je bil red nekaj časa na Cipru, nato pa od 1310 na Rodosu, kjer je postal tudi teritorialno neodvisen in suveren kot nekakšna „viteška država”. Redovna zastava, na rdečem pravokotniku srebrn latinski križ, ki jo je papež potrdil že leta 1130, je tako postala ena najstarejših evropskih državnih zastav. Rodos so velikokrat oblegali Turki, katerim so se vitezi uspešno upirali do srede 16. stoletja. Leta 1522 pa jih je z močno vojsko napadel sultan Sulejman Veličastni in po hudih bitkah so morah vitezi naslednje leto otok zapustiti. Leta 1530 jim je Karel V. dodelil otok Malto in s tem so postali „malteški” vitezi. Spet so ubranili več turških napadov, med katerimi je najbolj znana bitka v letu 1565, ki je trajala od 18. maja do 8. septembra. Malteške viteze je k zmagi popeljal veliki
18. Boris Kambič 0:31,89; 19. Marija Amšek 0:32,09; 20. Marko Magister 0:33,06; 21. Janez Drajzibner 0:33,06; 22. Nikolaj Grohar 0:33,71; 23. Nataša Grohar 0:34,62; 24. Nataša Jerman 0:34,87; 25. Mikaela Drajzibner 0:35,28; 26. Tomaž Jerman 0:36,28; 27. Ivana Jerman 0:37,38; 28. Julka Ballestero 0:38,66 29. Franci Jerman 0:41,81; 30. Marijana Jerman 0:50,69; 31. Luka Mavrič 1:10,67.
Odbor SPD - Bariloče
zahvali „zmago”, drugi pa utapljali žalost nad rdečo diktaturo in desettisočimi po vojni pobitimi v okolici. (Nisem mogel preveriti, ali je zadeva resnična, a kasneje sem slišal, kako da se je neki novi oblastnik bahal, češ da je podpisal z nemškimi vojaki predano pogodbo v določenem okraju, potem pa da je dal vse pobiti. Če je to res, bi bil to menda edinstveni primer v novejši zgodovini, da se kdo celo hvali javno s takim pomorom, zgodi se mu pa nič. Ker pa gre za zločin proti človeštvu, nikdar ne zapade! Kaže, da teh izjav nihče ni vzel zares, da bi začel sodni postopek. Bržkone pa sedanji državni tožilci še ne vedo, katere so njihove obveznosti, ali pa so prezaposleni s čim dragim. Sploh pa: pri nas po zakonu glavni državni tožilec in ombudsman morata biti iz opozicije, vsaj ko sta imenovana, v Sloveniji pa ni tako: primer Cerarjeve.) V kleti je dolga vrsta hrastovih kadi, od katerih ima vsaka po okrog 10.000 litrov vina, potem so pa še novejše. V Ptiyski okolici je več km takih podzemeljskih vinskih kleti. Potem so nas povabili v vinski hram, kjer smo ob siru poskusili 5 haloških vrst belega vina; od pinota do mešanega, od krepkega traminca, ki mu pripistyejo lastnosti Viagre, do žlahtnega muškata.
Potem smo se povzpeli na ptujski grad, ki ima zelo lepo lego in še lepši razgled. Zato je razumljivo, da je svojčas pomenil tudi važno strateško točko. Začetki gradu so iz 13. stoletja, izkopanine pa kažejo na manjšo rimsko utrdbo; odkrili so tudi nad 400 slo-
mojster fra Jean de La Vallette, po katerem so poimenovali tudi glavno mesto. S svojim lacljevjem je red sodeloval tudi v bitki proti Turkom pri Lepantu leta 1571. Leta 1607 in ponovno 1620 je bil naslovu velikega mojstra pridružen še naslov kneza Svetega rimskega cesarstva, leta 1630 pa je dobil veliki mojster dostojanstvo in naslov kardinala v katoliški Cerkvi.
Leta 1798 je viteze z Malte pregnal Napoleon in tako so po nekajletnih začasnih redovnih sedežih v Messini, Catanii in Ferrari prišli leta 1834 v Rim, kjer ima red še danes sedež. Red je ves čas združeval tako karitativnost, o čemer pričajo velike redovne bolnice v Jeruzalemu, na Rodosu in na Malti, kot tudi obrambno-vojaško dejavnost. Suvereni malteški viteški red, ki je eden od redov katoliške Cerkve in hkrati viteški red, je subjekt mednarodnega prava. Diplomatske odnose (veleposlaništva) ima z 82 državami, med katerimi je tudi Slovenija, s katero je 5. julija leta 1992 podpisal protokol o navezavi diplomatskih odnosov. Ker red še vedno tiska lastne znamke, je 26. marca 1993 sklenil poštno konvencijo s Slovenijo in ob tej priložnosti izdal priložnostno znamko z grbom Slovenije in SMVR.
Sedanji veliki mojster je knez fra Andrew W.N. Bertie. Red je imel svoj denar, ki pa ima sedaj samo še zbirateljsko vrednost, vedno maty uporabljajo tudi svoje avtomobilske tablice. Potni Ust SMVR ima lahko vsak član, ki zaprosi zanj in ki iz kakršnihkoli razlogov nima svojega (imajo ga vsi veleposlaniki reda in člani Suverenega sveta, ki sestavljajo vlado SMVR). Od avgusta 1994 ima SMVR status stalnega opazovalca v Generalni skupščini Združenih narodov, redne delegacije pa ima akreditirane pri številnih mednarodnih agencijah in institucijah, kot na primer pri Evropskem centra ZN v Ženevi, pri Svetu Evrope v Strasbourgu, pri Komisiji EZ v Bruslju, pri UNESCU v Parizu, pri Mednarodnem inštitutu za človekove pravice v San Remu in pri Mednarodnem odboru Rdečega križa.
Suvereni malteški viteški red je upravno razdeljen v priorate, sub-priorate in asociacije. Danes je v ospredju njegove dejavnosti ponovno dobrodelnost, o čemer pričajo številne bolnice, domovi za ostarele in vrtci ter številne drage institucije, ki jih organizira, kjerkoli se pokaže potreba po pomoči.
vanskih grobov od 8. do 11. stoletja. Grad ima tri dohode, je zgrajen na dveh ravneh, glavna stavba ima 3 nadstropja in zelo obsežno notranje dvorišče, ki ga obdajajo lepo izdelani balkoni. Na gradu je sedty raznovrstna zbirka različnih predmetov: viteških, vsakovrstnega pohištva, različnih glasbenih instrumentov ipd., katerih zvoke je mogoče poslušati.
Z gradu so nas odpeljali na Ptujsko goro, ki so jo včasih imenovali tudi Čmo ali Milostno goro (Mons gratiarum), - do kamor je pač mogoče z omnibusom, naprej pa smo jo sopihali vsak po svoje, najbrž glede na to, kako hitro je vsakdo mogel prepotiti vinsko zalivanje. Romarska cerkev je iz konca 14. stoletja in ima milostno podobo Marije zavetnice s plaščem (približno iz leta 1400), pod katerim je desetine oseb, nekatere spoznavne, kar je na Slovenskem redek ikonografski motiv. Minorit p. Mark nam je na prijeten način razkazal cerkev in kratko opisal njeno zgodovino. Zapeli smo še nekaj Marijinih, nazadnje „Marya, skoz’ življenje ”> potem pa smo se podali nazaj proti Ljubljani. Čeravno v Argentini tudi ne manjka štorkelj raznih vrst, se je sem pa tja pogled radovedno obrnil na kakšno štorkljo z mladiči, ki je gnezdila na vrhu kakega droga. Večerjali smo obilno in na dolgo v gostilni Štorman, v Šempetru v Savinjski dolini, posebno še, ker nekateri kar niso mogli nehati peti in piti, tako da smo v Ljubljano prišli skoraj opolnoči.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Novice iz Slovenije
Pisali smo pred 50 leti...
LJUBLJANA - Izseljensko društvo Slovenija v svetu je pripravilo predstavitev kr\jige Slovenci kdo smo, od kdaj in od kod izviramo?, zagovornika teze o avtohtonosti Slovencev v srednji Evropi patra Ivana Tomažiča, sicer ustanovitelja Visokošolskega doma Korotan na Dunaju. Predstavljeno delo je po avtorjevih besedah knjiga o »slovenski identiteti, katere temeljni namen je, da bi pripomogla Slovencem do boljšega Poznavanja njih samih in njihove vloge v evropski zgodovini”. V ospredju Tomažičevih razprav je slovenski oz. nekdanji slove-netski jezik „kot najdragocenejša dediščina naših davnih prednikov”.
LJUBLJANA - Po zadnjih podatkih urada za denacionalizacijo, zbranih do 30. junya letos, je bilo vrnjeno 55 odstotkov podržavljenih gozdov, 35 odstotkov kmetijskih zemljišč, 36 odstotkov stavbnih zem^išč, 51 odstotkov podjetij, 58 odstotkov stanovai\j ter 63 odstotkov poslovnih prostorov. To pomeni, da je bila v skoraj osmih letih, odkar velja zakon o denacionalizaciji, vrnjena dobra polovica po vojni Podržavljenega premožer\ja.
LJUBLJANA - Turistična zveza Slovenije (TZS) je predstavila rezultate tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna, na katerem so si med večjimi mesti prva tri mesta razdelili Velerye, Nova Gorica in Ljubljana. Nelepše urejeni izrazito turistični kraj je letos Podčetrtek, turistični kraj Pa Laško. V natečaju za izbiro turističnega spominka Slovenije 1999 so prvo nagrado dobili laneni prtički podjetja Biovez iz Slo-! venske Bistrice.
FRANKFURT, Nemčija - Največji knjižni sejem na svetu, ki so ga v 51. izdaji v torek slovesno odprli v nemškem Frankfurtu, je obiskal tudi slovenski minister za
kulturo Jožef Školč. Med 113 državami in več kot 6600 založniki se tako kot prejšnja leta predstavlja 17 slovenskih založnikov in tiskarjev. Minister Školč si je v spremstvu predsednika združenja založnikov in knji-gotržcev in obenem direktorja založbe Mladinska knjiga Milana Matosa ogledal skupni razstavni prostor Slovenije oziroma t. i. Slovensko ulico, kjer se je zadržal v pogovoru z založniki.
KOEBENHAVN - Svetlana Makarovič, Evald Flisar, Brane Mozetič, Lela B. Njatin in Mžga Novak so sklenili šestdnevno potovanje po nordijskih prestolnicah, kjer so nastopali za svoje pisateljske kolege ter Slovence, ki živijo na Švedskem, Norveškem, Finskem in Danskem. Na začetku literarne turneje sta bila z i\jimi še Tomaž Šalamun in Aleš Debeljak.
LJUBLJANA - Poletje Kroj iz Ljubljane začei\ja poslovno jesen z ekskluzivno novostjo - z računalniškim krojenjem oblek po meri. Pred nedavnim so v sodelovanju z nemškim partnerjem pridobili ustrezno programsko računalniško opremo, ki odpira nove možnosti za nakup takšne obleke. Ekskluzivno oblačilo po meri nastaja diskretno in izredno hitro, s^j se merjenje izvaja brez dotika v posebni komori. Osebne mere so poslovna skrivnost in so dostopne le uporabniku, shranjene pa so v datoteki za nadaljnja naročila. V Kroju zagotavljajo, da bodo cene konkurenčne.
IZOLA - V Izoli so slovesno obeležili 580. obletnico ustanovitve prve javne šole, v Kortah pa 180. obletnico neprekinjenega delovar\ja osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. Ob tej priložnosti so na podružnični šoli Korte in v Izoli potekale kulturne prireditve, strokovni posveti in svečana akademija ob obeležitvi obletnice.
Msgr. dr. G. Rožman v Argentini
BREMEN/LONDON - Na plesnem turnirju Masters v nemškem Bremnu je v latinsko-ameriških plesih najboljši slovenski par Katarina Venturini-Andrej Škufca osvojil drugo mesto. V družbi šestnajstih Plesnih parov sta poleg Venturinijeve in Škufce nastopila še Jasna Koselj in Matej Krajcar, ki sta zasedla sedmo mesto. Ventu-rinijeva in Škufca sta na mednarodnem Plesnem prvenstvu v Londonu ponovila Uvrstitev, Koseljeva in Krajcar pa sta stopila na stopničko višje.
LJUBLJANA - Izbira Velenja za prireditelja 6. evropskega prvenstva v krosu, ki bo 12. decembra letošnjega leta, ni naključna.
V	zadi\jih dvajsetih letih so Velenjčani v svetu krosa pustili globoke sledi, dva meseca pred letošnjo največjo atletsko prireditvijo v Sloveniji pa se lahko z gotovostjo reče, da je skorajda že vse pripravljeno za Začetek evropskega prvenstva. Prizadevni Prireditelji so že trasirali progo v dolžini 1600 metrov, kije za razliko od drugih prog na svetu izjemno razgibana in za gledalce nadvse hvaležna, saj si jo lahko ogledajo od starta do cilja. Tekmovalo se bo v štirih kategorijah. Mladinke bodo nastopile na 3350 m, mladinci na 6550 m, članice na 4950 m in člani na 9750 m dolgi progi.
AACHEN - Evropska nogometna zveza (UEFA) je izžrebala pare dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo Prihodnje leto v Belgiji in na Nizozemskem. Slovenska reprezentanca se bo pomerila z Ukrajino. Prvo tekmo bo Slovenija igrala na domačem igrišču 13. ali 14. novembra, v Ukrajini pa bo gostovala 17. novembra. V dodatnih kvalifikacijah se bodo pomerili še Izrael in Danska, Irska in Turčija ter Škotska in
V četrtek se je prevzvišeni v spremstvu č. g. Oreharja in drugih napotil na apostolsko nunciaturo, kjer ga je sprejel nuncij msgr. Fieta. Istega dne popoldne je z istim spremstvom obiskal buenosaireškega nadškofa, kardinala dr. Copella ter se mu zahvalil, da je sprejel toliko slovenskih duhovnikov. Nato se je prevzvišeni podal v katedralo, kjer seje najprej poklonil spominu Osvoboditelja generala San Martina. Lep sprejem je našemu nadškofu pripravilo tudi uredniško osebje katoliškega dnevnika „E1 Pueblo”. Nato je č. g. Figallo, škofov gostitelj, svojega visokega gosta vozil po mestu, da si ga je lahko malo ogledal.
V petek, 14. oktobra se je v cerkvi sv. Julije zbralo okoli 30 slovenskih duhovnikov, ki so imeli najprej s škofom kratko pobožnost, popoldne pa konferenco o aktualnih vprašanjih dušnopastirskih problemov med slovenskimi naseljenci.
V nedeljo, 16. oktobra, je prevzvišeni podelil prvo sveto obhajilo 42 slovenskim dečkom in deklicam v cerkvi svete Julije. Po sveti maši, pri kateri je slovenski pevski zbor Gallus pel slovenske cerkvene pesmi, se je prevzvišeni z veseljem podpisal otrokom na spominske podobice ali mašne knjižice.
Isto nedeljo so vsi tukajšnji časopisi pisali pa tudi duhovniki pridigali o dr. Rožmanu kot prvi žrtvi komunističnih revolucij in političnih procesov v Srednji Evropi.
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
V	jezuitskem zavodu San Salvador v centru mesta se je popoldne zbralo nad 2000 Slovencev, ki so s ploskanjem sprejeli visokega gosta. Ob vstopu so ga sprejeli pevci iz Calle Belgrano, San Martina, Ramos Mejije in Avellanede s pesmijo Ecce sacerdos magnus.
Predsednik Pripravljalnega odbora g.
ANGLUA Na EP so se neposredno uvrstile vse prvouvrščene reprezentance nedavno končanih kvalifikacij, Italija, Norveška, Nemčija, Francija, Švedska, Španija, Romunija, ZRJ ter Češka, najboljša drugo-uvrščena (Portugalska) ter gostiteljici Belgija in Nizozemska.
Osebne novice I
Rojstvi: 4. oktobra se je rodil Tomaž Miklič, sin cont. Roka in Angelce roj. Podržaj. V družini Fausta Gomo in prof. Angele roj. Cukjati se je 29. septembra v Bresci, Italija, rodil sin Alessandro.
Srečnim staršem naše čestitke!
Krsti. V Tucumanu je bil 16. oktobra krščen Facundo Gaston Porcelo Žakelj,
sin Sergeja in inž. Ane Žakelj ■ Botra sta bila Marta Žakelj in Alberto Porcelo. - V cerkvi Marije Pomagaj je bil krščen Nikolaj Emanuel Pregelj, sin Stanka in Marjete roj. Kociman. Botrovala sta Nejko Štefe in Milena Svetlin Štefe. Krstil pa je Franci Cukjati. - Julija je bil krščen v Brazilu Gianluca Pace, sin Genara in Stanislave roj. Mozetič. Botra sta bila Nataša Mozetič in Tomaž Kastelic.
Čestitamo!
Smrti: V Buenos Airesu sta umrla Jakob Truden (89) in igralec Maks Borštnik (70). Naj počivata v miru!
Franc Kremžar je prvi nagovoril škofa, za njim pa č. g. Janez Hladnik, ki je pozdravil v imenu številnih starih naseljencev, ki so ohranili slovensko srce in zvestobo Bogu.
V imenu Društva Slovencev je spregovoril predsednik g. Miloš Stare, kije opisal škofovo prizadevanje za resnico in pravico in končal z besedami: Ostanite nam še nadalje naš učenik in dobri pastir, naš veliki duhovnik in naš Samarijan.
Združeni pevski zbori so zapeli Osano-vo Tu es sacerdos, Petrič je recitiral Oj hišica očetova in Gallus zapel več kompozicij. V igri in sestavljeni besedi so naši najmlajši podali pogled na svoj položaj. Operna pevka Franca Golob je podala odlomek iz Haendlovega Mesia in kompozicijo Jožeta Osane Zasuta usta, vse ob Osanovi spremljavi. IDNAVE je priredil odrski prizor V pričakovanju. Pesmi in dra-matski prizori so bili izpod peresa Jeremije Kalina (Debeljaka), režijo pa je vodil Jože Petrič (Jeločnik).
Končno je sam dr. Rožman nagovoril Slovence. Rotil jih je: Ne pozabite idealov, zaradi katerih ste prišli sem in zaradi katerih ste se doma ustavljali rdeči nevarnosti... Povežite se med seboj! Držite enotnost in edinost, v kateri smo močni in lahko kaj dosežemo. V novi domovini sprejmite vse, kar je dobrega in mnogo tega boste našli in boste tako postali še bolj očiščeni in izklesani, modri in izurjeni.
Za konec proslave je Gallus odpel še Haendlovo Alelujo.
V ponedeljek, 17, oktobra je bila napovedana slovenska birma. Vseh birmancev je bili 118 (90 novo in 26 starih naseljencev in po en Poljak in Litvanec). Med svečano mašo je pel zbor Gallus pod vodstvom Emila Savellija, pri orglah pa je bil Jože Osana.
Svobodna Slovenija, št. 42.;
20. oktobra 1949
Slovenija moja dežela
150-LETNICA PRVEGA PRIHODA VUKA V LJUBLJANO
wwwwwmw
iLJfcwA Jfc tk i tk. šk.SL
LJkAJ.
St ži.Ašs.	-dH
V	dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena sta darovali: Nataša Krečič v spomin Nandeta Češarka $ 50,-N.N. v zahvalo $ 100,-
Pred 150 leti, točneje 16. septembra 1849, je bila odprta železnica do Ljubljane, predzadnja etapa pri gradnji železniške zveze med Dunajem in Trstom. Južna državna železnica se je začela v naselju Miirzzus-chlag. Gradec je dosegla leta 1844 in Celje leta 1846.
Čeprav so obstajale tudi druge, je bila izbrana 88,4 km dolga smer preko Zidanega Mosta. Tu ni bil potreben noben daljši predor, pa tudi nagibi so bili zelo znosni. Proga je bila zelo ovinkasta, saj se je morala prilagoditi toku obeh rek, omogočala pa je poznejšo izgradnjo proge proti
Zagrebu. Takoj je prevzela tovorni promet s Save, kjer so morali čolne dotlej z nečloveškimi napori vlačiti proti toku po ozkih stezah, vklesanih v skalnate bregove. Gradnja proge se je srečavala s številnimi težavami, s^j je bilo treba misliti na občasne visoke vode, ki so lahko celo za 8 metrov presegle običajni vodostaj, težavni teren pa je narekoval tudi gradnjo številnih usekov, nasipov, podpornih zidov, mostov in prepustov.
Od gradbenih objektov sta gotovo najbolj imenitna še danes obstoječi kamniti most čez Savinjo pri Zidanem Mostu ter 190 metrov dolgi leseni most čez Savo pri Litiji, ki je sedsy jeklen.
Na dan otvoritve je pripeljal v Ljubljano slavnostni vlak z visokimi gosti z Dunaja, med katerimi je bil tudi nadvojvoda Albrecht, osebni odposlanec cesarja Franca Jožefa, ki je v njegovem imenu progo tudi odprl. Lokomotiva se je imenovala Terglou (Triglav). Železniška zveza med Ljubljano in Dimcem je bila dejansko sklenjena šele leta 1854, ko so dokončali progo preko Semmeringa
Mali oglasi \
TURIZEM
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva U*T*7 hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hčctor Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2548, 2° of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmarje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - B1708BYD Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - B1753GWN Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradne ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naž dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.-
Plačajte naročnino!
Obvestila
LICENCIADA EN PSICOLOGIA
GABRIELA RADIŠIČ
TEL: 4-501-1040 Capital 4-752-9452 San Martin 4-767-8441 V. Ballester
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
12. oktobra 1999
1 dolar	184,96 SIT tolarjev
1 marka	100,19 SIT tolarjev
100 lir	10,12 SIT tolarjev
m*
Vidimo, slišimo, čutimo... mnogi pa vidijo več. zato predvidevajo. Denar nalagajo varno in donosno v slogi, svoje nakupe pa uredijo s našo kreditno kartilo
MASTER CARD-CARTA SLOGA
Če imate karto sloga, jo enostavno nabavite v naši glavini pisarni, Bme. Mitre 97. Ramos Mejia Telefon za vas: 4656-6565, še bolje: obiščite nas!
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC’
£
o
O
Slovenska kulturna akcija
vabi na odprtje razstave olj, v soboto 30. oktobra, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
Razstavlja Veronika Šparhakl
Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 31. oktobra od 10,30 do 12,30
ČETRTEK, 21. oktobra:
Izredna seja Medorganizacijskega
sveta ob 20. v Slovenski hiši. Snov: razgovor o Federaciji slovenskih ustanov. SOBOTA, 30. oktobra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
Razstava olj Veronike Šparhakl v
okviru Slovenske kulturne akcije ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
NEDELJA, 31. oktobra:
32. Pristavski dan s celodnevnim programom.
Slovencem štirje šahovski naslovi
Na kongresu Svetovne šahovske federacije je Duško Pavasovič, dvaindvajsetletni študent iz Ljubljane, postal velemojster, Primož Šoln je dobil naslov mednarodnega mojstra, Bojan Arzenšek in Boris Žlender pa sta prišla med mednarodne sodnike FIDE.
Za slovenski šah je vsako novo vele-mojstrstvo kajpak pravi praznik.
Prvi, ki je vstopil v to elito, je bil dr. Milan Vidmar, najboljši slovenski šahist vseh časov, na zgodovinskem kongresu FIDE leta 1950, ko je Svetovna šahovska federacija podelila prve tovrstne naslove. Kmalu je za njim prišel Vasja Pirc, potem je bilo treba malo (Uje počakati na Bruna Parmo, mladinskega svetovnega prvaka, ki mu je sledil Albin Planinc. Toda, ko je FIDE z zamudo priznala velemojstrstvo Stojanu Pucu, naslov je dobil leta 1983, zaslužil pa si ga je najmai\j dve desetletji
prej, je bilo uspešnice konec.
Leta so minevala, novega velemojstra pa od nikoder. Po osamosvojitvi je Slovenija dobili prvega z naturalizacijo. Bai\ja-luški velemojster Enver Bukič, poročen s slovensko mojstrico Vero Kržišnik, se je preselil v Ljubljano. Dražen Sermek je v Slovenijo prišel kot hrvatski državljan in mednarodni mojster, in svoje n£yboljše rezultate, med i\jimi tudi velemojstrstvo, dosegel pod slovensko zastavo. Z izredno naturalizacijo je slovenski potni list leta 1995 dobil tudi eden izmed najboljših svetovnih velemojstrov Aleksandr Beljavski.
Šele potlej je na vrsto spet prišel igralec, rojen v Sloveniji. To je bil Mariborčan Georg Mohr. Pod številko 10 se je letos vpisal Adrijan Mihaljčišin, prej ukrajinski velemojster, ki pa že vrsto let trenira mlade slovenske šahiste in je postal tudi kapetan ženske reprezentance.
Prizor iz drame Veliki oder sveta v San Justu
DR. VITAL AŠIČ
Odvetnik
Parana 830, 5 nadstr. CAPITAL FEDERAL Carlos Pellegrini 1417, MARTINEZ (Prov. Bs. As.)
PRIJAVE NA: TelTFaks: 4798-5153 (vsak dan od 17. do 20. ure) E-MAIL: asic@interar.com.ar
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol.; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre" J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L-
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
32. Pristavski dan 31. oktobra 1999
Vsi lepo vabljeni!
Ko sem prejel Svobodno Slovenijo z dne 16. septembra t.l., me je presenetila osmrtnica posvečena Nandetu Češarku. S slednjim sem se dobro poznal še iz domobranstva in kasneje iz begunstva. Moje misli in moje občuteno sožalje hite k njegovemu spominu in vsem njegovim sorodnikom v Buenos Airesu, Clevelandu, Ribnici, Duneyu in Laškem. Namesto cvetja na njegov grob pa 50 DM v Tiskovni sklad Svobodne Slovenije.
Levstik Vinko, Gorica
Ustanovljena Velika loža Slovenije
Pod nadzorom Velike lože Avstrije je bila 16. oktobra v Ljubljani ustanovljena Velika loža Slovenije. Slovesnosti so se razen članov prvih treh slovenskih loz udeležili veliki mojstri in predstavniki nekaterih evropskih Velikih lož. Pokroviteljica velika loža Avstrije od leta 1992 z veliko zavzetostjo spremlja in podpira širjenje prostozidarskega izročila v Sloveniji-
Ta vez pa ima svoje zgodovinske korenine, ki segajo v leto 1792, ko je bila v Ljubljani ustanovljena loža z imenom Dobrodelnost in stanovitnost. Zadnja prostozidarska loža na slovenskih tleh z imenom Valentin Vodnik je prenehala leta 1941.
Ustanovitev prostozidarske lože idejno popolnoma sovpada z gonjo proti katoliški Cerkvi, češ da je nestrpna in starokopitna. Zanimivo je, da se je takoj po osamosvojitvi tudi ustanovil slovenski Rotary klub pod vodstvom „bivših” komunistov.
Poskus čezmejne TV
Čezmejna TV - televizijski projekt slovenske in italijanske manjšine ob podpori obeh držav - je 11. oktobra začela poskusno delovati. Poskusno delovanje čezmejne TV bo povezovalo informativne programe koprske televizije in programe deželnega sedeža tržaškega RAL Na mreži koprske TV v Sloveniji in na tretji mreži RAI v Italiji bi tako predvajali tri informativne programe.