263. številka.
Ljubljana, v soboto 15. novembra.
XXIII. leto, 1890
Ishaja TBak dan ive€er( izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., M leden mesec 1 gld. 43 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld.,  za Četrt leta 3 gld. 30 ki- , za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa le
po lO kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za «> 7. n w a i la plufuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav nifitvo je v Gospodskih nlicah St. 12. Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
Deželni zbor kranjski.
(X. seja, dne" 14. novembra  leta   1 890.) (Dalje.)
3. Glede službenega navodila okrožnim zdravnikom povzamemo: V 16. seji dne 22. novembra 1889 je visoki deželni zbor deželnemu odboru naroČil, ob svojem času, ako se pokaže potreba, ukreniti dogovorno z deželno vlado izpremembe gledć službenega navodila in pristojbioske tarife. Deželni odbor naznanil je ta sklep deželni vladi ter omenil, da je pri dotični obravnavi v visokem deželnem zboru več poslancev izrazilo bojazen, da bi se s pristojbinsko tarifo utegnili nakladati občinam preveliki troški. Okrožni zdravnik ima namreč pravico, zahtevati za vsako pot nad 4 kilometre 1 gld., oziroma 2 gld. dnevščine in pristojbino za pot v znesku 15 kr. za vsak kilometer. Končno poudarjalo je več deželnih poslancev, da je krivično, tistim občinam, ki so 4 kilometre od stanovališča okrožnega zdravnika oddaljene, nakladati plačilo takih troškov, ter da bi dotično okrožje moralo plačevati te troške. To stališče zavzema tudi deželni odbor, kajti čim bolj so občine oddaljene od stanovališča okrožnega zdravnika, tem težje se morejo posluževati zdravniške pomoči. Deželni odbor obrnil se je torej do c. kr. deželne vlade z vprašanjem, bili pritrdila: 1. da se vsi župani s posebno okrožnico opozore na § 15. službenega navodila in na točko V. pristojbinsko tarife z naročilom, da naj one ubožne bolnike, katerim je treba zdravniške pomoči, naznanijo načelniku okrožnega zastopa; 2. da se tudi načelniki opozore na določilo §. 15 z opomnjo, da morajo naročila za obiskovanje bolnikov izstavljati le po došlem naznanilu dotičnega župana in 3. da morajo okrožni zdravniki vse partikularje, ki jih polagajo na podstavi § 15, predložiti c. kr. okrajnim glavarstvom v ugotovljenje. Okrajna glavarstva pa naj bi izkaze o povračilih, ki jih zahtevajo okrožni zdravniki, priobčevala deželnemu odboru zaradi evidence troškov, kateri zadevajo na podlagi § 15 službenega navodila ob&ine; 4 deželna vlada naj bi izjavila svoje mnenje o tem, če bi ne bilo primerno, da se določilo pod točko V. pristojbinske tarife prenaredi tako, da bi troške za zdravljenje ubožcev plačevala zdravstvena okrožja, ne pa občine.
Tako je na kratko posneto poročilo deželnega odbora o tem velevažnem vprašanji.
Razvnela se je dolga in obširna stvarna debata, katero hočemo podati v kratkih črticah.
Posl. baron S,chwegel pravi, da hoče omeniti le nekatere splošne stvari. Ustanovitev tega zakona se je pozdravljala z zanimanjem od strani njegovih somišljenikov, če bi se bilo takrat jemalo ozir na nekatere predloge, morda bi bila današnja debata odvisna. Zdaj se kaže potreba po reviziji po jednoletnem obstanku postave Omenja pisma deželnega predsednika, da pa v tej obliki ni pripravno za razpravo, deželni mili r moral bi staviti kak določen predlog. Potrebne bodo spremembe zakona, stavijo naj se konkretni predlogi o reorganizaciji zdravstvenega službovanja. Izreka željo, da se vlada bolj približuje nazorom deželnega odbora, da bodo obravnave imele ugoden uspeh. Po službenem navodilu so razmere postale slabeje, namestu da bi se zboljšale. Dalje govori o členu V, tikajočim se zdravljenja ubogih.
Deželni predsednik baron W i n k 1 e r odgovarja na razne opombe in opazke predgovornika, da je res petreba skrbeti, da se olajšajo bremeaa občinam. Njegovo pismo naslanja se na poročila okrajnih glavarstev. Oporeka trditvi, da bi se ne bile zboljšale razmere po službeuem navodilu. Brez speci-jeluih zakonitih odredeb se ne dado razmere pre-drugačiti. Res bi bilo dobro, če bi se stroški za zdravljenje ubogih mogli razdeliti na ves zdravstveni okraj, vlada pa po odredbah tega ne more doseči, treba je zakona. Nekatere spremembe bode vlada podpirala in upa, da se bode dalo doseči v soglasji z deželnim odborom znižanje stroškov.
Posl. dr. V oš n jak razlaga, zakaj dež. odbor ni predložil dopisa vlade deželnemu zboru, vsprejel ga je namreč še le potem, ko je bilo poročilo deželnega odbora že tiskano. Če je vlada potrebovala 4 mesece za odgovor, deželni odbor ni mogel tako naglo rešiti toliko važne stvari.
Deželni predsednik baron W in kler razjasni, da je poizvedovanje pri okrajnih glavarstvih trajalo več mesecev, torej dotični dopis ni mogel prej priti deželnemu odboru v roke.
Posl. dr. Vošnjak še replikuje ter pojasni delovanje, kakor je v navadi pri deželnem odboru.
Posl. baron Schwegel pozdravlja z zadoščenjem pripravljenost vlade za spremembe ter da se popolnoma strfnja z deželnim predsednikom.
Poročevalec Krsni k omenja, da se mu način obravnavanja zdi narobe svet. Hotel je poročati v istem redu, kakor je poročilo deželnega odbora, u že v splošni razpravi govoril je vsak predgovoroik o pojedinih točkah, da ne bode nič ostalo za podrobno obravnavo. Potem se je vzela na vednost z odobravanjem štev. 1 poročila deželnega odbora, glede imenovanja okrajnih zdravnikov (o katerem smo obširno poročuli že včeraj).
Posl. dr. Vošnjuk rekapituluje, da od 38 zdravniških mest je 29 nameščenih, 19 je doktorjev, 10 ranocelnikov. Prazna mesta bo bodo zopet razpisala, Če bode kaj hasuilo.
K štev. 2. razdelitev v zdravstvena okrožja govori:
Posl. Kluu, izrekujoč zahvalo vis. vladi za njeno podporo o uprašanji posebnega zdravstvenega okrožja v Poljanah pri Škofjiloki, katero resolucijo je stavil že lansko leto. Če se deželui odbor boji, da bi okrožje Loka, po ruzdelitvi bilo premajhno, mora reči, da v Loko zahaja morda še več ali vsaj toliko tujcev, kakor ua Bied, kjer se je ustanovil poseben zdravnik. Treba pa se je tudi ozirati na domače prebivalstvo in ravno v zdravstvenih zadevah ne smemo biti preveč varčni. Hribovci so že tako na slabem, ker imajo daleč do zdravnika. Torej predlaga resolucijo: Dež. odboru se naroča, da se ustanovitev posebnega zdravstvenega okrožja za Poljane ne odlaša.
Posl. Pa ki ž oglasi se ter podpira posebno zdravstveno okrožje v Loškem potoku ali Dragi. Če se pravi, da je premalo duš, pravi, da z drugimi občinami jih je nad 5000. Kaj pomaga bolniku ali Biromaku, če je daljava do zdravnika 55 do 65 kilometrov? Toplo priporoča torej resolucijo za novo okrožje.
Posl. Višnikar tudi podpira to resolucijo, ter navaja, da je do Ribnice 45 do Kočevja pa 65 kilometrov daljave. Opozarja na 4 parne žage, ki same lahko vzdrže zdravnika s svojimi prispevki. Naj se torej ustanovi posebno zdravstveno okrožje, za Loški potok s sedežem v Travniku.
Dež. preds. bar. W i nkl er odgovarja, da stvar še ni toliko dognana, da bi se vedelo, se li bode moglo ustreči tem željam.
Posl. Kavčič priporoča že vlani izrečeno željo za preložitev stanovališča okrožnega zdravnika
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Običajno je, da se za god sme čestitati „infra octavain". Zatorej se mi ne bode v zlo štelo, ako o sv. Martinu govorim par dnij po njegovem slavnem dnevu, to tem manj, ker je po vsem Slovenskem Martinovo priljubljen praznik, ker je jako mnogo krajev, kjer je sv. Martin patron, vse polno Šmartinov, Martinjakov, Martinjih vasij, Martinivrhov in Martinov in Davorinov, — ker je, ako se sme verjeti stari tradiciji, sv. Martin bil panonsk Slovenec, in iz onega zelo redkega števila slovenskega naroda članov, ki se prištevajo svetcem, to pa zaradi tega, ker je od starega vojaškega plašča urezal si nakaznico za nebeško veselje, kar bi dandanes že z ozirom na vojaške plašče ne bilo lahko mogoče.
Sv. Martina dan Slovenci, OBobito v vinorodnih krajih, željno pričakujejo. Ta dan je odločilen za vreme, važen pa tudi za vinsko kapljico. Glede vremena sem čul pregovor:  „Ce pred Martinovim
sneži, pred Božičem pa kopni", glede vina pa je Martinovo uprav izreden praznik. Narodna pesem proslavlja že god njegov z besedami:
„Kadar pa dojde sveti Martin, On ga bo krstil, da bodo vin."
In 1T8 na svetega Martina dan gorice in vinogradi kažejo posebno živahno lice. Vse živo je v njih. Dolenjec hiti v svojo »zidanico", če je tudi lesena, Štajerec v svoj hram, v svojo klet, vsacemu pa gleda
„■ . . . račji ali gosji kljun iz torbe vun".
Veselo petje in vriskanje razlega se iz vinogradov, vino, katero smo, hvala Bogu, letos pridelali, se pretaka in pokuša, v sobi pa se v veseli družbi vrste* napitnice in zabave v pozno noč, in poleg sv. Martina praznuje se tudi obligatna in ukusno pečena goB in čujejo se razne pesmi, mej njimi morda tudi stari nemški stik:
„Wir Bind fiirvvahr docb keino dammeu tliinso,
Uns Bmeckt ein gut Gericht;
D'ruin friseh daran!   Es leben alle Giinse —
Nur die gebrat'nen nicht !u
Jaz ne vem, v kakšni dotiki sta bila sv. Mar-
tin in gos, a to pa je gotovo, da se ob njegovem godu redno proslavljajo gosi. Slava ta sicer ni baš posebno vabeča, kajti gos plača jo z življenjem svojim in s svojo tolščo, ki pri človeku prouzročuje „morbus Briglitii" ali kaj jednacega, a je v njej j)08ebno odlična lastnost. Saj je znano, kako slastno se zauživajo gosja jetra, kako imenitna je takozvana „Gansleberpastete", dasiravno nihče zanikaval ne bode, da so taka jetra le proizvod nenaravnega bolestnega stanja, dasi je znano, da Židovi svoje znamenite „Judenganse" pribijajo s peroti k tlom, da se jim potem ob obilnej hrani neprimerno razširijo jetra, katera so posebna delikatesa.
Kot pečenka ima gos izvrstne lastnosti, je pa tudi zgodovinskega pomena. Starim Grkom bila je jako priljubljena žival, klesali so jo na spomenike svojih soprog kot simbol zvestobe, Rimci pa so gosem bili posebno hvaležni, kajti gosi rešile so Rimski Kapitol s Bvojim vriščem pred krutimi Galci. Mi starih narodov nasledniki pa gos tudi čislamo, ker nam je dajala nekdaj za pisanje prepotrebua gosja pereda, voljno perje za mehke blaziue in izvrstno pečenko na Martinovo
iz Postojine v Št. Peter in se nadeja, da bode tako opravičena želja se ugodno rešila. Dalje predlaga glede na to, da je zdravnik v Plauini preobložen, resolucijo: Naj se napravi |>©a*bno zdravstv. okrožje za Logatec, Rov te in Hutederšico. Konečuo predlaga : Zdra-stv. okrožje v Senožečah naj se uvrsti v prvi razred s plačo 800 gld.
Poti« dr. V oš n jak se strinja z nazori pred-govornika glede* Planine. Poročevalec K rani k ima pomisleke proti Poljanskemu in Št. Peterskemu okrožju proti drugim pa nema ničesar omeniti. Potem se vzame z odobravanjem na znanje št. 2. (razdelitev v zdravstv. okrožja.) htotako obveljajo Klunova in Kavčičeve resolucije.
Posl. Povše priporoča dež. odboru, naj skuša najti pravi moduB, kako da se manje občine združijo ž večjimi pri volitvi zastopnikov za zdravstv. okrožja.
K št. 3 (službeno navodilo) predlaga upravni odsek:
Visoki deželni zbor naj sklene:
1. Slavna deželna vlada in deželni odbor se z ozirom na §. 13. zakona z dne 24. aprila 1888. št. 12. dež. zakona 1. 1888., poživljata: Službeno navodilo okrožnih zdravnikov na Kranjskem z dne IG. marca 1889. št. 647/Pr., št. 8, dež. zak. leta 1889., prenarediti po sledečih načelih: a.)Načelnikom zdravstvenih okrožnih zastopov izdajati je okrožnim zdravnikom naročila za obiskovanje bolnih ubožcev le vsled naročila župana občine, kjer se zdravi ubožec (§. 15.), b.) daljavna pristojbina V. zap. št. 2 in VI. zap. št. 2. in VII. zap. št. 2. pristojbinske tarife je previsoka in jo je primerno znižati.
2. Deželnemu odboru se naroča predložiti v prihodnjem zasedanji načrt zakona, s katerim se a.) spreminjajo določbe o sestavi in volitvi zastopov zdravstveni!) okrožij s posebuim ozirom na to, da se zdatno in primerno zniža število članov vsa-cega zastopa; b.) ustanovi določilo, da je troške zdravljenja ubožcev, v kolikor obstoje isti iz taks zdravnikov za obiskovanje, daljavnih pristojbin in troškov za zdravila prevzeti zdruvstvenemu okrožju, oziroma zdravstveni občini.
Posl. dr. Tavčar poprime besedo k ravanim spremembam in stavi k oddelku II predlog maujšiue upravnega odseka, ki ni da bi vsako leto krpali zakon, o katerem mamo pravih skušenj. Kompeteuca ni jasna, pritožb dosedaj nemarno, zuto prodlaga manjšina: Dež. odboru se naroči, naj zasliši občine, so li zadovoljne s tako radikalno spremembo, in naj pretrese to stvar.
Posl. dr. Bleiwet8 se strinja z manjšino upravu, odseka. Ne zdi se mu umestno prenarejati zdaj zakona, ker bode morda v teku let treba temeljitih popravkov. Podpira torej predlog manjšine.
Poročevalec Krsni k ugovarja predgovorni-koma, trdeč, da je stališče, na katero sta se postavila napačno. Zakon se ne bode spreminjal, za torej on priporoča predlog večine. Pri glasovanji se vsprejmo vsi predlogi odseka, izvzemši H. lit b. katera se odkloni. Me -to nje pa se vsprejme dr. Tavčarja predlog manjšine odseka.
S tem je bila po dolgi nad poldrugo uro trajajoči debati rešena ta točka dnevnega reda. (Konec pnh.j
name* lit. b. za to, še ne-
Politični razgled.
"V .»I t ;« n j <- <le4el*».
V Ljubljani, 15 novembra.
Sjtravu na Moravshetn,
V moravskem deželnem zboru je poslanec dr. Meznik razvil program moravskih Čehov. Rekel je, da se sprava mora raztegniti na Moravsko. Pre-ineniti mora se deželnozborski volilni red, uvesti narodne kurije, osnovati deželni kulturni sovet, češko vseučilišče v Brnu, skleniti zakon za narodne manjšine in izveBti „jednakopravnost" pri oblastvih v zmislu sprave. Nemški listi so se takoj oglasili proti spravi na Moravskem, češ, da so v tej deželi razmere drugačne, nego so na Češkem. Ker imajo Nemci večino, tudi od tacih predlogov ni pričakovati uspeha. Stvar bi se dala le tako izvesti, da bi Čehi na češkem se pobotali z Nemci s pogojem, da se potem sprava dožene ne le za češko, temveč tudi za Moravsko in Slezijo. To pa bi ne bilo drugače mogoče, nego da bi se vsa stvar prepustila državni zakonodaji; da bi pa deželni zbori to stvar uravnali, ni misliti, ker nobena stranka drugi ne zaupa in ni nobenega jamstva, da bi deželni zbor moravski pritrdil sklepom češkega deželnega zbora in narobe. Da bi pa državna zakonodaja stvar uravnavala, proti temu so pa vse češke stranke v kraljevini, ker vidijo v tem kratenje deželne avtonomije. Zaradi tega pa ne pričakujemo, da bi predlogi, kakeršen je Meznikov, imeli kaj uspeha, dokler se razmere ne premene.
Šlezijski Slovani
imajo vender upanje, da se njih bodočnost zboljša. Veleposestniki, pa tudi poslanec Demel se ne kažejo Slovauom naravnost sovražne. V jednem slučaji so se jim celo prijazne pokazali. Sedaj se pa kaže, da bode nastal razpor mej Nemci samimi. Spremenjeni deželni red v tem zasedanji ni dobil Najvišjega potrjenja in ga tudi najbrž v prihodnjem zasedanji ne dobi Miiller in Demel oba torej nista mogla priti v deželui odbor. Iz plenuma je voljen v deželni odbor privaudrani Prus Miiller, dočim je propal poslanec Demel, kateremu so bili dali Slovani svoje glasove. Mej Demelovo stranko in drugimi Nemci pričakovati je sedaj hudega razpora, ki bode le Slovanom v korist. Omenjena volitev je nekaka demonstracija proti vladi in deželnemu glavarju Vlada zatorej več ne bode tako naudušena za Nemce.
V gališkem deželnem zboru
se je uuela živahna debata o srednjih šolah, ki pa ni dovela do nobenega pravega rezultata. Priporočalo se je, da naj se uvede jednotna srednja šola, reor ganizujejo realke in še mnogo druzega.   Jeden poslanec se je nauduševal  za  angleško,  drugi zopet za francosko učno sistemo.   V veliko veselje nem škili listov so se slišale pritožbe, da se v sedanjih srednjih šolah učenci ue nauče dosti nemščiue. Dva poslanca sta priporočala, da bi se poleg nemščine Še dva druga predmeta poučevala v nemškem je ziku. Zopet drugi so pa mislili, da se nemščina že Bedaj preveč goji in so zategadel učenci preobloženi.
Deželni šolski zakon na Tirolskem.
Tirolska še sedaj   nema  deželnega šolskega zakona,   ker se večina deželnega zbora ni mogla odločiti, da bi državi prepustila dosti upliva v šoli Sedaj se pa govori, da so se vlada in tirolski konservativci  dogovorili,   da   se  sklene tak zakon Vladna predloga je že baje izdelana. Cerkvi se bode dal velik upliv v šolstvu. V deželnem šolskem svetu bode sedelo mnogo duhovnikov.   Če bi zastopnik cerkve ugovarjali kakemu sklepu deželnega šolskega soveta in verskih ali nravstvenih uzrokov, bode se stvar  prepustila v  odločbo učnemu ministerstvu katero pa mora poprej vprašati  tirolske škofe za njih mnenje in po tem odločiti.
Y nanje clrlave.
Holgarija in Srbija. »Svoboda" odločno zavrača vest srbskih listov, da je bolgarski škof najel nekoga, da je ubil nekega popa v Ohridi. S takimi vestmi širi se le sovraštvo mej Srbi in Bolgari. Srbi bi radi očrnili bolgarskega cerkvenega dostojanstvenika. Mi v tej zadevi ne moremo soditi, kje je krivica, ker vestim, ki prihajajo iz Stare Srbije in Makedonije ni dosti verjeti. Pobijalcev se v teh dveh turških pokrajinah ne manka. Čudimo se pa, da se Srbi toliko zanimajo za grško cerkev, ki ni slovanska, dočim bh v bolgarskih cerkvah rabi isti staroslovenski jezik, kakor v srbskih.
Vseučilišče v Sofiji* V Sofiji imajo sedaj Že veliko šolo z dvema fakultetama, zgodovinsko-jezikoslovno in matematično prirodoznaosko. V tem zasedanji bode pa baje naučni minister sebranju predložil načrt zakona, da se omenjena šola preustroji v popolno vseučilišče. Občna volilna pravica v Eelgiji. Poslednji čas bile so v Belgiji velike demonstracije za občno volilno pravico, ki so se pa vse vršile mirno. Vladu je baje že spoznala, da se dolgo ne bode mogla ustavljati narodnemu mnenju, Pripravlja baje že načrte zakonov, da se uvede občna volilna pravica za občinske in provincijalne zastope. Da bi se pa ta pravica uvela tudi za zbornico, za to se pa sedaj še ne more odločiti.
Zaradi tega ne umejem, zakaj se gos redno nekakšno „nazaj devlje", zakaj se zmatra kot simbol neumnosti in okornosti, še menj pa, zakaj so baš Nemci v visoki svoji omiki toli neuljudni, da krasnemu spolu tako radi dajejo priimemek ,GanBu in „Giinsehen". Slovenci smo v tem oziru galant-neji. Jaz vsaj sem mej narodom naletel na muogo imen »Gosak", a ne nikdar na ime »Gos".
Ker je naš narod toli obziren za nežni spol, bilo bi se mi skoro milo storilo, čitajočemu, da je četvorica mestnih očetov glasovala in celo govorila proti višji dekliški šoli: Rekel sem „skoro-, kajti v resuici sem se smejal, dobivši dotično poročilo v roke, ker imel sem takoj to , štiri peresno deteljico" pred očmi in nje razloge. Le čujte!
Jeden glasoval je proti višji dekliški šoli, ker je koa nunskega oskrbnika, drugi, ker ima v novi nunski hiši svojo pisarno, tretji, ker je župnik, četrti pa, ker pri tacih prilikah sploh kima. Taki so motivi, ki uplivajo pri glasovanji proti zavodu, katerega nam treba, kakor očij v glavi! Pardon t imajo še drug razlog. Šol imamo dosti in ženskam
ne treba doktorskega klobuka. Ubogi doktorski klobuk, kako uekaternikom preseda, — ker ga Bami nemajo!
Ko tako koncem 19. stoletja, v dobi ženske emancipacije in v BploŠnem stremljenji po najširši naobrazbi čujem glasove, da nam višje dekliške šole ni treba, da je v tem oziru pravo izveličavanje le pri Uršulinkah možno, ko 8e nekateri gospodje z vsemi štirimi upirajo celo električni razsvetljavi v novem deželnem gledališči, si pač redno mislim, kako daleč smo še zaostali za inimi uarodi. In ko črno na belem čitara, da niti pokojni Seuine v grobu nema miru in mora še po smrti namesto, da bi šel v Syraku8, priti v belo Ljubljano podpirat nekatere nazadnjake in mračnjake, ki se boje luči v šoli in v gledališči in hočejo ustaviti časa kolo.
Kako treba dandanes skrbeti za napredek in razvoj, koliko treba dragih investicij, kaže nam kraljevski, krasno razvijoči se Zagreb. Tjakaj doli bi jaz take ljudi poBlal, ko bi ne vedel, da bi bilo i to zaman, kajti pri tacih glavicah bi se reklo: „Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba".
8.
Dopisi.
Z Dima j ji 13. novembra. [Izv. dop.] Slovenski klub na Dunaji  imel je dne 8. t. m. svoj drugi letošnji večer.   Čital je g. I. H oni g man: 0 pouku in vzgoji slepcev".   Že v lanski sezoni čital je imenovani gospod jako zanimivo o gluho -nemcih, katerih učitelj je on; a z zadnjim berilom dokazal je tudi,   da  je  isto  tako veščak na polji vzgoje in pouka slepcev.   Že   Btar  pregovor veli: „Quem Dii odere, paedagogum fecere,"   in istinito je to. Težavno je sicer že delovanje učiteljevo pri polnočutnih otrokih ;  a  učiti in  izobraževati take, katerim manjka vida ali posluha, to je gotovo vse hvale vreden nalog, a treba mu je posvetiti in uporabljati vse b\\e. Jedino zadoščenje učitelju slepcev in gluhonemcev je to, da ga ni hvaležnejšega človeka, nego slepec ali gluhoneinec onemu, ki umć ž njim občevati in se ž  njim baviti.   Rimljani in Grki in sploh vsi starodavni narodni niso poznali učiteljev gluhonemcev in slepcev, niso  poznali njih trudapolnega delovanja, zanimiva  bi  bila  pa njih sodba o teh pedagogih.
Temeljito naslikal je g. Honigman slepca v vsem svojem početji od zibeli do groba. Prav živo mi je bila na mislih ona pesem, kojo smo prepevali tolikokrat dijaki, ki se začenja z besedami:
„Lo enkrat bi videl, kak' solnce gor' gre," in ki se končeva tužno:
„Svet za me ni vBtvarjen, le grob si želim, Le v grobu resnico in up zadobim."
Res tužen položaj za slepega človeka. Toda vzgoja in pouk imata prekrasen nalog tudi tega ubožca prepričati, da je tudi zanj ustvarjen svet, da ima tudi on isto pravico do življenja in vseh njegovih blagrov, kakoršno imajo ljudje, katerim je dano občudovati svetlo sonce. Da, prekrasen nalog je to, in vsega spoštovanja vreden oni Človek, ki se trudi upeljati slepca v življenje in napraviti iz njega koristnega uda človeške družbe.
Ali šola sama nima naloga vzgojevati slepcev; to pričeti imajo že stariši otrokovi Bami, in tem podaje g. učitelj temeljit navod, kako imajo postopati pri tem velevažnem delu.
Sedaj si pa poglejmo natančneje vsebino berila Slepost je prirojena ali pozneje pridobljena. Slabotni mnogokrat kratkovidni Btariši rodš slepe otroke, isto tako tudi, ako sta si oče in mati v sorodu. Za to je v Galiciji, kjer se n. pr. židi obilo-krat ženijo s sorodnicami, tudi jako mnogo slepcev. Potem našteva g. Hdnigmann uzroke, po katerih oslepi po rojstvu človek. Med manj znanimi je n. pr. okužba pri porodu, škrofuloza, koze, škarlatica itd. Znano je pa tudi, da oslepi človek mnogokrat na obe oči, ako si poškoduje tudi le jedno. Toda ker slepcu manjka jeden čut, razvijeta se mu posebno sluh in tip in to zato, ker je primoran jih mnogo večkrat rabiti, in na to opira se njegovo pozneje izobraževanje. Tudi v duševnem obziru je slepec globokih mislij, lehkega razuma in dobrega spomina.
V starem veku ni se storilo ničesar za vzgojo slepcev. — Še le v srednjem veku začelo se je gledati na to. Toda prvi zavodi za slepce imeli so le
Dalje v prilogi. ""^"K
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 263 15. novembra 1S90.
nalog, skrbeti za telesno obrambo teh siromakov Prvi tak zavod ustanovil je vojvoda Welf VI. v Me-miugenu 1. 1178. A poučevati začel jih je Valentin Hany 1. 1784. v Parizu. Kar je bil ta za Francosko, to bil je J. W. Klein za Avstrijo. Vlada dovolila mu je podporo, in na ta način nastal je c. kr. zavod za slepce na Dunaji I. 1804
Vzgoja v domači hiši je jako važna za slepca. Toda tu zgode is dostikrat veliki pregreški. Slepi otrok se zanemarja, ali se pa pomehkuži. Oboje je uapačnu Stariši naj ne plakajo, ampak udajo naj Be tužni oiodl. Naj govore mnogo z otroki, naj jim podajnjo v roko raznih stvarij, katere naj tiphejo otroci, kajti le s tem uče Be jih spoznavati. Važne so potem vaje v orijentiranji. Ko se je navadil slepi otrok hoditi ob steni, kliče naj se iz raznih daljav. S tem vadi se paziti na klic, in da po klici prosto hodi. Učiti se ima ravno sedeti, kajti navadno sedi slepec sklučen, tudi ima potipati vselej stol, predno ge usede, da si ne onesnaži obleke. Slepec si tudi rad utiska oko z rokami, kajti pri stiskanji blešči se mu pred očmi, in svitloba mu jako ugaja, a tudi tega imajo ga odvaditi stariši. Tipati ima pa tudi zato raznovrstnih predmetov, da se mu utrdijo mišice. Tudi se ima paziti, da si ne opeče rok, ker sicer ne more dobro tipati, in tip je pa slepcu to, kur je zdravemu človeku oko Oblačiti mora se sam. Zvečer zložiti ima obleko po redu na stol, da jo drugo jutro ravno v istem redu najde. Pri mizi naj se mu polaga žlica na desno in konici na levo Stran,
Slepi otroci, ki ne mogo priti v zavod za slepce, naj se pošiljajo v ljudsko šolo. Tudi tam naučili bodo se mnogo V zavodu uče se čitati naj prej s pomočjo lesenih črk, katere ti pijejo. Pozneje dobivajo knjigo, ki so tiskane z vzvišenimi črkami, ali pa take, v kojih so črke obRtoječe iz raznovrstno stavljenih vzboknenih pik. Ta alfabet izumel je Abbe Biaille na Francoskem. Pišo pa slepci s črkami od kovine, v katero so ulite igle tako, da če pritisnimo tako črko na papir, se nam pokaže nje oblika, katero slepec po tipu pozna. Geografije uče se slepci ua kartah, na katerih so reke, gore in mesta vzbokneno zaznamovane. Zraven teb in druzih predmetov, izobražujejo se še v godbi in v kateri si bodi obrti, da si s tem pozneje lebko služijo svoj kruh.
H koncu svojega govora omenja še g. H6-nigman statistike slepcev. Na vsem Bvetu je jeden milijon 400 tisoč slepcev. V Avstriji nahaja Be jih največ po Galiciji, Bukovini in Dalmaciji. Zavodov za slepce je na celem svetu 180. Samo v Evropi nahaja se jih 141. V Avstriji je 1752 za šolo godnih slepih otrok, kateri niso v nobenem zavodu. Poučuje se jih samo 425 v devetih zavodih. Na Kranjskem sploh je samo 367 slepcev, in mej temi le 25 za šolo godnih otrok. Ah upati je, da se tudi za te skoro poskrbi.
To je ob kratkem vsebina govora g. H enigma na. Gospod predsednik kluba I. Navratil zahvalil se je predavatelju toplo za izvrstno to delo, ter izrazil ob jednom tudi željo vseh navzočnih, da bi g. II d ni gin a n še večkrat razveselil klub z jednacimi berili. Slovensko občinstvo sploh bode mu tudi hvaležno na njega nasvete pri vzgoji slepcev.
I/.Uranjskfga AolNltcgn okruja 11. novembra. [Izv. dop.] Dne 3. novembra t. 1. imelo jo učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj svojo skupščino v mestni dvorani v Kranji. Ob 10. uri dopoludne otvori zborovanje gosp. predsednik L. Jelenec, pozdravi navzočne društvenike, posebno podpornega uda, velikega šolskega prijatelja g. Jos. Kršiča. V svojem nagovoru omenja gosp. predsednik o delovanji društva od časa njegovega ustanovljenja, obžaluje, da so se v zadnjem času zopet pojavljali grdi, neosnovani napadi na slovensko učiteljstvo v zloglasnem „ Rimskem Katoliku", prav posebno pa poudarja, da slovensko učiteljstvo pač ni zaslužilo, da mu odrekajo patrijotizem, ker pri vsakojaki priliki kaže uzorno ljubezen do mile nam širše domovine. Poslednjič pozivlje vse društvenike udeleževati se društvenega delovanja, posvetiti mu svoje moči, ker le tako je mogoče, da se društvo krepko razvija. — Iz poročila g. tajnika povzamemo, da je imelo društvo 1. maja t. I. svojo ustanovno skupščino, odbor je imel dve seji, v katerih se je posvetoval o raznih zadevah; društvo je pristopilo k „Zaveži8 ter poslalo k zborovanju zaveze v Celje svoje delegate. Društvo šteje d:umu 41 udov, 3 podporne in 38 pravih. — Gospod blagajnik poroča, da društvo materijalno dobro stoji, a da je v pri-
hodnje pričakovati izdatnih troškov ter obžaluje, da nekateri učitelji se vedno prav nekako ostentativno obračajo društvu hrbet.  —   Gospod pevovodja M. Debeljak  nasvetuje:   1.) da društvo pristopi h „ Glasbeni Matici"; 2.) da kupi vse muzikalije, kar jih je izdala „G1. M." ; 3.) da kupi pesmi Ludovika Kube „Slovanstvo v svich zpevih".  — Temu nasvetu ugovarja g. Pezdič,  ker je. že odbor okrajne učiteljske knjižnice sklenil  baš nasvetovane muzikalije   kupiti   ter  pristopiti   h   „(11. M." ; dotični gospodje naj le skrbe, da se ta ukrep v resnici izvede. Ondu si bo društvo te muzikalije izposojevalo, čemu kupovati tu i tam. Gosp. A. Likozar meni, da naj bi društvo vendar le pristopilo h „G1. M.", ker gre podpirati dobro stvar, vender je bil vsprejet nasvet gosp. Pezdiča. — Šesta točka dnevnega reda je bilo poročilo gospoda M. Kosa   „o okrajnih učiteljskih društvih".  Jako dobro premišljeno in za naše razmere prav primerno poročilo bilo je vsprejeto z odobravanjem. —  Pri posamičnih nasvetih nasvetuje g. Fr. Luznar v imenu odborovem: 1.) slav. skupščina naj sklene vsprejeti v društvena pravila določbo, da se skrbi za to, da se postavijo umrlim društvenikom   nagrobni   spomeniki;   2.) društvene skupščine se naznanjajo društvenikom v »Učiteljskem Tov.", »Popotniku* in „Slov. Nar.", posebna vabila naj  se pošiljajo le podpornim  udom;   3.) voli naj se odsek   petih   udov,   kateri  ocenjuje ter poroča skupščini o novih knjigah, obsezajočih pedagogiško stroko in o knjigah za otroškf knjižnice primernih. Vsi ti nasveti bili so jednoglasno vsprejeti. V omenjeni odsek so bili voljeni gg.: Andr. Zumer, M. Kos, J. Pezdič, K. Benedik in gospica Sit-tig-ova.  —  Pri samostalnih   nasvetih predlaga gosp. Luznar,  naj bi sklenila skupščina opozoriti upravni odbor „Zaveže", bi Ii ne bilo umestno pri prihodnjem glavnem zborovanji „zaveže" posvetovati se in delovati na to, da bi se šolsko leto na ljudskih šolah po kmetih pričelo po veliki noči? Temu predlogu so ugovarjali in skupščina ga je zavrgla. — Dalje utemeljuje g. L. Jelenec svoj samostalni predlog, da bi društvo začelo izdajati načrte šolskih okolišev za vse šole kranjskega šolskega okraja. V to svrho naj se voli poseben odsek 5 udov, kateri naj se o tem posvetuje ter o svojih ukrepih poroča prihodnji skupščini. Gosp. Rezek meni, naj bi se ne volil odsek, ampak stvar naj se prepusti odboru, s čemer se strinja  tudi  gosp. Jelenec.   — Potem nasvetuje gosp. Jelenec :   Skupščina naj sklene poslati slav. „Zaveži slovenskih učiteljskih društev" javno zahvalo na moškem in jedrnatem odgovoru na neosnovane in podle napade na slovensko učiteljstvo v predalih zloglasnega „Rimskoga Katolika", slavno uredništvo „Učiteljskega Tovariša" pa naprositi, da tudi ponatisne v svojem  listu v celoti isti odgovor v jedni prihodnjih številk. Nasvet je bil z odobravanjem jednoglasno vsprejet.  — Slednjič se je vršila volitev v društveni odbor. Voljeni so gg.: L. Jelenec,  A. Kmet,  A. Likozar,  Fr. Luznar, J. Pezdič, J. Rezek in A. Rozman, delegatom k zborovanju „zaveže" pa gg.:  L. Jelenec, A. Likozar, Fr. Luznar, J. Rezek in J. Traven. — Ob X/21. uri sklene g. predsednik skupščino s trikratnim „živio" na presvetlega cesarja. —1—
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 11. novembra.
(Konec.)
Proti predlogom združenih odsekov govoril je prvi mestni odbornik Po v še. On pripozuava tudi potrebo višje dekliške šole, a troški bi bili preveliki, zato mestni zbor tega ne more dovoliti.
Mest. odb. Prosenc naglasa v prvi vrsti versko odgojo, kajti slovenski narod je veren in bode vereu ostal. Njemu se višja Blovenska dekliška šola ne zdi potrebna, ker je v Ljubljani itak dosti dekliških šol.
MeBt. odb. dr. Tavčar pravi, da ga izjava mest. odb. Prosenca prav nič ni prepričala o nepotrebnosti višje slovenske dekliške šole, kajti temu govorniku šlo je zgolj za to, da uprizori kako demonstracijo proti njej. Imenitno se je naglašalo, da bodo zgolj berači plačevali to šolo, a to ni res, plačevali jo bodo, v kolikor bode treba, tudi bogataši. Mesto Ljubljansko je za strogo narodne namene še jako malo storilo in, v tej zadevi je pač neumestno se sklicavati na siromašnost in velika bremena. Dr. Tavčar priznavalno uaglaša, da je poročevalec združenih odsekov sestavil izvrstno in stvarno poročilo, katerega razlogi bodo gotovo bolj
upi i vali  na glasovanje mestnih  odbornikov, nego oni. katere je navedel g. Prosenc. Mest. odb. Povšo je naglašal, da bode višja Blovenska dekliška Šola stala mesto velikanske svote, ker pa ni res. Poročevalec je že povedal, da bode slovenski višji dekliški šoli v Ljubljani  uzor višja češka dekliška šola v Pragi. — Kakšni so stroški,  razvidi se iz baš danes priposlanega   poročila  kraljevega mesta Praga o njenem delovanji, in smelo se lahko trdi, da naša šola ne bode veljala polovico toliko. Ta šola imela je 1. 188G šest razredov, (za nas bodo za deset let zadostovali trije razredi), s 411 učenkami in stala je 18.900 gld.   Torej če se ustanovi naša dekliška šola po Praškem uzorci, utegne stati k   večjemu    12.000   gld.,   a   še   toliko   ne, tudi 10.000 gld. bode zadostovalo    Pomisliti pa je, da bode   tem   troškom   prilagala   vsako   leto dežela 4000 gld.   Potem pa je še druga stvar, in ta je, da se dosedanje bolniško poslopje   da izvrstno porabiti za nastanitev obrtnih šol, kajti minister stoji na stališči, da se mora ta šola, ako hoče uspevati, še razširiti in izjavil je načelnik obrtne šole, da je bolniško poslopje prav pripravno. Za to šolo so B6danji prostori v Virantovi hiši   pač  pretesni. Mesto Ljubljansko, dežela in kupčijska in obrtnijska zbornici pa plačujejo ukupno najemnine za obrtne šole prostore do 6000 gld., kateri bodo odpali v velikem obsegu za mesto, ko se nastani obrtna šola v bolniškem poslopji. Bogu je treba hvalo dajati, da dobi mesto za razinerno   tako  male žrtve to poslopje in odločna korist mesta je,  da se pritrdi predlogom združenih odsekov.    Gotovo  so vsi mestui   odborniki   prepričani,   da  ima Ljubljansko stolno  mesto s  tem delom lepo prihodnjost, kar bode gotovo v korist davkoplačevalcem, kajti tudi učenke,   prihajajoče z  deželo  v  tO šolo, ne bodo prihajale s praznim žepom in dokaj   novcev ostalo bode v Ljubljani. Zato kot pravi zastopniki Ljubljanskega mesta ne moremo glasovati proti nasvetom združenih odsekov.
Poročevalec mest. odb. ValentinČiČ odgovarja protigovornikom, da se bode ob uredbi šole sklepalo še le pozneje in trajalo bode gotovo še 3 do 4 leta, da se šola otvori. Koliko bode stala, se danes ne da določiti, a gotovo ne toliko, kakor se je od nasprotne strani pretiralno naglašalo. Mestni zastop pripoznal je 8 svojim sklepom 1. 1886. in 1889. 1. že potrebo te šole. Če bi hotelo mesto ustanoviti meščansko Šolo, kakor to želi menda mest. odb. Prosenc, moral bi jo vzdižavati ne nor-malno-šolski zaklad, nego v smislu dotične postave tisti okraj, kjer je šola in to bi bilo Ljubljansko mesto. Poročevalec vzdržuje svoje nasvete.
Ko je še mest. odb. prof. T. Zupan kratko govoril, vsprejmd ae nasveti združenih odsekov z vsemi proti glasom odbornikov: Povšeta, Peterce, Prosenca in župnika Rozmana.
Mest. odb. ces. svetnik M u r n i k poroča v imenu stavbinskega odseka o podaljšanji kanala pri mestni vojašnici do konca Travniških ulic in nasvetuje, da se kanal napravi, vodstvo južne Železnice pa povabi, da dovoli za odpeljavo svoje vode iz magacinov primeren znesek.
Župan Grasselli opomni, daje o tej zadevi že dvakrat železničnemu vodstvu pisal in da mu je sekcijski načelnik pred malim Časom zagotovil, da pride v kratkem odgovor. Potem se predlog vsprejme.
Mest. odb. Povše poroča za olepševalni odsek o zasajenji poškodovanih mestnih drevoredov in nasvetuje, da ker je treba drevorede radikalno po-polniti, da se skliče enketa, katera naj določi, katere vrBte drevje bi najbolje in najhitreje uspevalo. V enketo povabijo se strokovnjaki deželni gozdarski nadzornik g. Goli, tajnik kmetijske družbe g. Pire in   mostni vrtnar Dunajski.
Mest. odb. dr. Bleiweis misli, da bode treba drevored proti Celovški cesti, ki je najbolj po viharju bil poškodovan, takoj zasaditi.
Mest. odb. dr. Gregorič pa svetuje, naj se takoj pokliče Dunajski mestni vrtnar. Predlogi se v8prejmo.
MeBt. odb. dr. Gregorič vpraša ali je že v veljavo stopil nov tržni red s 1. novembrom, na kar župan odgovarja, da ga vlada še ni odobril a.
Mest. odb. prof. Zupan izraža željo, naj bi ae prebivalstvo poučilo, kako ravnati po zimi z vodovodom, na kar župan odgovori, da se bode to zgodilo potom časuikov. — Potem se javna seja sklene.
Domače stvari.
— (Petdesetletnico) svojega odvetniko-vanja praznoval je dne 11. t. m. gosp. dr. Karo I hol i.ii . starosta goriških odvetnikov, ki ima že nad 85 let, a je še vedno krepak. Odvetniki izročili so mu tem povodom krasno izdelano adreso, ,Nova Soča" pa je na prvem mpstu v prav srčno pisanem članku proslavila jubilanta kot uzor pravico-ljubnosti, katera je vrlemu možu prouzročila mnogo britkih ur in grenkih .skušenj, katerej pa se imajo goriški Slovenci zahvaliti, da 90 dostojno zastopani v deželnem zboru.
— (Sokolski večer) preložen je /a rad i nepričakovanih ovir i a prihodnjo rfoboto, dne 39 t. m.
— (Ljubljanski nemški Turnver-ein) ima danes v restavraciji k.i/.inski „Pamilien-abend", ter se bode praznovala ustanovitev „Orts-gruppe" društva „Siidmark" v Ljubljani. Zvonec nosil bode v .Festspracha", kar pa je previdno na dnevnem redu laioolčano, brezdvomno profesor B i n d e r. Ali bi pa veliki večini ie nezrelim udom tega dri \ »vali, naj počnejo kaj pametnejše'.:^ o ibirati denarje za „Sudroark". Naj jih rajši zlože za svojr» zastavo, za „Siingermndo", da ne bodo pn '..v . sikih o'ospeh priojaeilt za prispevke.
— (Bi r u b e i j e v h a n a I.) Posestniki v Karlovškera , re ! • >)'■ izročili so te dni mestnemu magistralu prošnjo, «ia bi se napravila brv s konca Streliških ulic v Hradeckega predmestje. Ta brv bi jako pospeševala promet, potrebna je sedaj tem bolj, ker je ondu sezidana brambovška vojašnica. Troški za tako brv bi ne bili baš ogromni.
— (Pri izpitih za obče ljudske in meščanske šole) napravilo je jednajst kandidatov izpit nsposobljenja za ljudske šole, tri kan-didatinje izpit nsposobljenja za ljudske šole in štiri kandidatinje izpit iz francoščine, mej temi jedna z odliko, deden kandidat za meščanske šole (11. skupina) je pri izpitih propadel. — Isto tako propal je tudi jeden kandidat za ljudske šole.
— (Na* rojak g. Pogačnik) pridobiva si v Nemcih s svojim petjem najlaskavaje priznanje in kritiki njegove, operne uloge uprav proslavljajo. O njegovem nastopu v Itosninijevem Tell-tl piše nemški list doslovno: „Em rUhmlichea Zeugnis ktlbstle-rischen Fleisses bot fler Arnold des Herrn Naval. (Naval je gospoda Pogačnika pevsko iine. Urein.) Wer die 8chwierigkelten dieser Itolle, ihre ausser-gevvdhnlichen Ahforderungen in der Ilolte in der Ausfiihtung der knlottlrteu Stellen zu \vUrdigen w-iss, wird von die*er tr< frlchen Leistung deš jungen Kttnstlera um ho htfher befriedigt sein mtissen, als Herr Naval mcht allein sehr schOn sang, sonde u auch die ganze Rolle iiusserst lebendig U od richtig cbarakterisirte. Er hatle auf die Recitative die ein-geheudste Sorgtalt vervvendet und trag dieselben ebenso voiv.Uglich vor, nla er die beriihinten, aber Schweren Stellen der beiden grossen Duelte und des Tercetts, durcli Beine ebenso vortheilhaft als ge-icbmackvoll verwertheten, in der Hdhe besouders bebtechenden natilrlichen Mittel zu vornehm ktinst-lerischen Geltun«; brachte. Eiu mit so lobensvverthem, unerniudlicheni Eifer seineir, Berufe lebender Kiiostler, wie Herr Naval, verdient gevviss alie Ennunterung un<l die utieingesčlu ttnkteste Anerkenuung, an \velcher es denn aneh beute unsere Opern'reuhde naeh keiner Nuinmer feblen lietsen.
— (Iz Gornjega grada) se nam piše: Naš sodnik g. Itothschedel je vse sirotinske denarje iz Južno - Štajerske hranilnice pobral ter jih v nemško hranilnico Celjsko uložil. Pupili izgube na ta način polmesečne obresti, kdo jih bode vrnil ? G. Rotli8chedel bi bolje storil, ko bi za druge stvari bolj skrbel. Kdo mu je to ukazal? Poprašali bo-demo v državnem zboru g. Schonborna, od kod to izvira. G. Rothschedel ve svoje, mi pa svoje in to ne bodo brez pomena.
— (Iz Kanala) se piše: Gospod Anton Križnik, poveljnik naše hrabre požame straže in občinski svetovalec, ter prijazni naš gospod Josip Ho u i g, trgovec, imenovana sta častnima članoma slavne vojaške veteranske podružnice v Kanalu.
— (Pretep mej časnikarji ) Da se časnikarji raznih mnenj ostro poprimejo s peresom, to je kaj čisto naravnega. Da se pa pretepajo mej seboj, kaj tucega godi se le menda mej visoko civiliziranimi italijanskimi časnikarji. Tako sta se nedavno v Trstu pretepala na javnem trgu nek so-trudni k „Ind i po de« ta" in urednik aC i t ta d i n a",
katerega slednjega je napadel prvi. še le redarji naredili go konec pretepu ter odvedli oba k redarstvu, k;er ho ju zaslinili. Lepa .eoltura avita*, katero nam vedno poudarjajo |
— (Časnikarska 1 a ž n j i v o s t.) „ Pester L!oyd" prinesel je nedavno „S Cetinja" vest, da vlada mej knezom črnogorskim in njegovim zetom knezom Petrom Karadjordjevičem popolno nespora-zumljenjp; zlasti odkar je umrla kneginja Zorka, ostavivši mu jedno dete. „Glas Črnogorca" odločno zavrača te izmišljene vesti, ker vlada v vladarski hiši črnogorski: „podpuni red, sporazum, domaći i politični moral." Kako dobro poučeni so madjarski „šornalisti" vidi se pa najbolje iz tega, da knez Peter nema samo jednega otroku, ampak dva sina in jedno hčer.
— („Srbobran" preneha za nekaj časa izhajati, kakor se poroča iz Zagreba, ker je bila potrjena v dragi instanci obsodba, s katero je bil obsojen pri okr. sodišči urednik Pavel Jovanovič na 600 gld. izgube! na kavciji in jeden mesec zapora. Dokler so torej ne dopolni kavcija in urednik ne prestane svoje kazni preneha list izhajati.
— (Rimska izkopavanja na I) r -n o v e m) se marljivo nadaljujejo. Te dni je gosp. Pečnik zopet razkopal več grobov iz IV. stoletja. V grobu mlad) ženske našlo se je šest lepih bronastih zapestnic in sicer vse ob njenej levej roki Mej drugimi nakraaninami se posebno odlikujejo lepe koralde in zanimivi uhani.
Telegrami „Slovenskomu Narodu44:
Reka 14. novembra. Ogenj o rafineriji za petrolje nastal je vsled eksplozije. Gasilno društvo je požar omejilo. Skoda ni velika.
Peteburg" 14. novembra. „Novoje Vranja" in „Peterburgskija Vjedoraosti" pozdravljajo pruski prestola! govor kot novo znamenje, da je mir zagotovljen. Prvi list zopet naglasa nemškega cesarja osebne zasluge za ohranitev miru.
Rim 14. novembra. Kralj z obitelju povrnil se iz Monze. — Crispi vrnil se je iz Palerma.
Pariz 14. novembra.* Mestni zbor dovolil   za spomenik  Garibaldiju 5000 frankov.
Pariz 1 4. novembra. Veleposlanik ]Joyos se je povrnil in prevzel vodstvo poslov. Danes vsprejel ga je Carnot.
London 14. novembra. Mej Angleško in Portugalsko dogovorjeni „modus vivendi", se je danes v Londonu podpisal.
Lisbona 14. novembra. Dijaki na vseučilišči v Ooimbri objavili so republičanski manifest.
Dunaj 15. novembra. „Wiener-Zeitung" : Nadsodiški svetnik A. Gertscher imenovan je predsednikom okrajnemu sodišču  v Celji.
Budimpešta 15, novembra. V zbornici poslancev je Kaas v priznavalnin besedah omenjal Kochove iznajdbe in interpeloval zaradi takojšne posiljatve zdravnikov v Berolin in ali je vlada pripravljena, da stori primerne naprave za zdravljenje tuberkuloznih.
Reka 15. novembra. Vojvoda Leuchten-berški in soproga sta semkaj dospela, isto tako tudi ruski vojni jaht „Roksana", ki je visoki dvojici na razpolaganje.
Reka 15. novembra. S petroljeui na tovorjeni parobrod „Petriaua" je začel opoludne v petroljski luk i goreti.
Razne vesti.
* (Brazilijaki cesar) dom Pedro je zopet nekoliko obolel, in je poklical iz Napolja dr. Se-molla, da ga zdravi. Dr. Semollo zdravil je cesarja, ko je bil na velikem potovanji po Evropi nevarno zbolel. Sedaj je dom Pedro v Parizu, a se kmalu preseli v Italijo, da bode po zimi bival pod milejšim južnim podnebjem.
* (Državni poslanec dr. H e r b s t) spolni dne 9 decembra t. I. sedemdeseto leto. Njegovi somišljeniki bodo ta dan gotovo primerno proslavljali.
* (Mej narod na elektrotehnična razstava) bode drugo leto v Frankobrodu ob Meni. Trajala bode od 15. dne maja do 15. dne oktobra.
* (Klinika vojvode K aro 1 a Teodorja.) Kakor se govori, namerava bavarski princ Karol Teodor tudi letos v Schvvabinški bolnici otvoriti kliniko za oči. Princ slovi namreč kot dober zdravnik za oči.
* (Trije bratje) so se isti dan poročili v Neugebiiu-u in sicer Adolf, Alojzij in Friderik Stadler.
* (Čudno tekmovanje.) Ob cerkvenem blagoslovljeni i v Haidi na Češkem je bilo čudno tekmovanje. Darila so bila odločena onim, ki snedo največ češpljevih cmokov. Prvo darilo veliko steklenico šampanjca dobil je mož, ki je snedel 72 cmokov; drugo darilo, lepa škatljica z 52 smod-kami, dobil je mož, ki je pojel 52 cmokov. Oni, ki so dobili daljša darila, pojeli so po 35 do 45 cmokov.
* (Zgodovina zidarskega učenca) Ko se misli na reformo vojaškega pouka v Franciji, se često razgovarjajo o zidarskem učenci Petitu, ki je umrl kot eskadronski načelnik generalnega štaba in vojni adjutant maršala Mac Mahona. Leta 1840. je Petit bil zidarski učenec. Ko so gradili neke utrdbe so lastniki spoznali, da je nadarjen. Za šalo učili no ga čitanja, pisanja, risanja in francoske slovnice. Ker je bil nadarjen, se je tako naučil tudi višjih zminostij. Častniki so mu potem pomagali v vojaško šolo v Saint-Cyru, kateri zavod je dovršil z dobrim uspehom, kakor tudi šolo generalnega štaba.
* (Goreč sen en stog) Sluga Praške blaz-nice Vaclav Višata je šel dne 30. oktobra iz Chvale v Pečernico. Na poti mu je bilo slabo in je zatorej zlezel v senen stog. Stog se je pa užgal in Višata se je grozno opekel. Poškodovanega prenesli so v bolnico.
* (Londonski gild kuharjev) hoče za častne člane imenovati tri dame, gospici Stevvard, hčerki Kingstonskega župana in gospico Queen. To je prvi pot, da se damam podeli ta čast.
* (Jako izvrstno sredstvo.) V Be-rolinskem listu je bilo citati sledeče naznanilo: „ Kdor mi pošlje 50 vinarjev, povem mu sredstvo, B katerim se ohrani barva las." Kdor je 50 vinarjev poslal, je dobil pismice z nasvetom, da naj lase v mladosti ostriže in spravi.
* (L es e n a č o k o 1 a d a.) V Parizu je postopač Hinolit Say ukral pred prodajalnico pol funta čokolade, ki je bila izložena. Trgovec ga je zapazil in teče za tatoin Tat je na cesti hotel ugrizniti čo-kolado, pa so ga zobje prepričali, da je le pobarvana deska. V tem kupec priteče za njim, ga prime in zakliče: „Ti si tat". Tat mu pa odgovori: „Če sem tudi, tak slepar pu vender nisern, kakor vi, da bi deske prodajal za čokolado."
fl'osEasao.
Bral sem z ozirom na Poslano štev. 258 „Slov. Naroda" z dne 10. novembra, da g. E Schlegel učitelj podkovske šole v Ljubljani „fuša" in maže! Jaz pa po svojem prepričanji zagotavljam, da to ni res, in mojega mnenja je še več posestnikov v naši občini. Podpisani imel sem t. 1. v jeseni bolnega konja. Poklical sem g. E. Schlegelna in on rešil mi je konja. Mož izkazal se je tako izvedenega in spretnega živinozdravniškega veščaka, da trdim da je ta posel isto tako ugodno izvršil, kot vsak izprašan in diplomiran živinnzdravnik, in bi se mu, če zato prosi, tako mesto tudi po vsej pravici smelo dati! Imamo pri Logatci v Hotederšici Janeza Le-skovca, ki ima spričevala od pokojnega dr. J. Blei-weisa. Tudi ta je izveden in spreten živinozdravnik in popolnoma sposoben, a napačno je za našega kmeta, ker se mu brani, da zdraviti ne sme.
Mihael Gostila
(852) trgovec v gor. Logatci.
Izjava,.
Slavnemu uredništvu „Slovenskega Naroda"
v Ljubljani.
Poslednji čas je bilo v tem cenjenem listu priobčenib več žaljivih dopisov zoper našega čast. g. kapelaua Janeza Tomaniča. Da bi se tem krivičnim napadom konec storil ter se v občino povrnil ljubljeni mir, izjavi podpisani občinski odbor na podlagi svojega današnjega jednoglasnega sklepa, da [e cela občina z imenovanim gospodom v vsakem (»žiru zadovoljna in mu povsem znupa.
Sv. J urji ob Taboru, dne 9. nov. 1890.
Zu občinski odbor:
Janez \Vint, župnu.
Trajni zdravilni VNpt>li. Vsakoršno trganje po hrbtu iu udih ter bolečine v členkih vspedno ozdravi mazanju z Mo 11-o v i m r Francoskim žganjem in soljo", ('ena steklenici BO kr. Vsak dan razpošilja po postnem po* v/otji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvor. založnik na Dunaji,
Tnoblauben 9.  V lekarnah P° deželi zahtevaj se izrecno
Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (55—15)
Kwizdc
a^fil^c. in kr. privit, restitucijski fluid
^^^diKs^1« (voda sa umivanje konj)
pristni se dobi samo z varstveno znamko, ki je zraven, v vseh lekarnah in droguerijah avBtroogerske monarhije. — Cena «1*1. 1-40.
Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji Frana Ivana Kwizde, c. in kr. avstrijskega in kraljevega rumunBkega dvornega zalagatelja za živiuozdravnifike izdelke. (202—10)
—----—•	
	Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (161-7)
9B
lb*
LJUBLJANSKI 2V0N"
pol let m Id. l.lff. j jI
M to) i
za VNe lolo gld. I.OO ; z» gld. 2.30; /n retrt leta gld
I^oterljiie Mreoke 12. novembra. V Brnu:     84,     68,     25,     10, 87:_
14. novembra. Pri MnliH : Baron Aiebelburg iz Gradca.  — P«) korny. Cora iz Trsta. — Gamerman iz Londona. — Schi-man, Mayer, Juit, Zupančič, Goldscbmidt, llausnor, Wiiiter B Dunaja.
Pri Slonu : (J^rmino, Bick, Jelaeič, Berger, Kaiser, Schott z Dunaja. — Urban, Demberger iz Tržiča. — Hal-vors»n iz Pari/a. — Eliuger i/. Brna. —  Jeglič iz Senja.
— Hainer i/. Zagreba. — Mendl iz Ljubljane. — Porenta iz Košane. — Gentil , pl. Alburi iz Trsta.
Pri avstrijskem eenarji: Miyer, Šumi iz Kranja. Pri |užu«m kolodvoru :   Petrič il Borovnice. — Jordan iz Celovca. — Reyer iz Trsta. — Seiler z Dunaja.
— Kapper iz Prage.
1 3i*i »i mu f 8 Jlll>ljaii1:
14. novembra: Emesfina Pribil, učiteljici, 36 let, Stari trg št. 24, Eudometiitis septica puerperalis. — Pranja Rus, delavka 41 let, Bloitol trg št. 6, /a jetiko.
V deželni b o In i e i:
14. novembra: Helena Iltibat, gostija, 05 let, za plućnim edemom.
Meteorologično poročilo.
še Q	C&h opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Moki iua v mm.
14. nov.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	740-H nun. 739 !> mm. 7411 mm.	0 6° G 44« C 2 8" C	hrezv. megla al. sev.j jas si. vab. megla		''•OOinm. 1
Srednja temperatura 2 1', za 1'8' pod uormalom.
HZ)ijLXxai.jsl^:£i borza
dne 14. novembra t. 1.
(Izvirno telilialir.no por rilo.
včeraj «865 >-8 80 108 — KI 45 f:86 — 3 4 — uft 65
- gld
Papirna renta.....#ld
Srebrna renta   ..... „
Zlata renta......„
5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke   . „
Kreditne akcije..... n
London........ „
Srebro ........ „
Napol.......... 9 14
C. kr. cekini .... B 45
Nemške marke..... „     f6 62l/,
4°/0 državne srečke iz I. I8f>4       25'» gld. Državne srečke iz I. 1HK4 100 ,
8gerska zlata renta 4°/0.......102 gorska papirna renta 5°/0......99
Dunava rog. srečke 5°/u . . , 100 gld. 121 Zetulj. obč. avstr. 4*/i"/„ alati sast listi .   . 114
Kreditno srečke......100 gld. 184
Rudolfov«* srečko..... 10   „ 19
Akcijo anglo-avstr. banko . . 12U 164 Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . —
GLAVNO SKLADIŠTE r i rrrr jj j j b vb
dan en ^8-70 8S85 108 15 101 f>0 5187 3U3 60 '15 55
- .      9 14'/,
- , -4(j
- , 56-65 132 gld. — ki, 182   „   2"» i.
40
30
75
30
najčistije luJne
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vBeh boleznih dihal in prebavil, pri protlnu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(15-4)     bolele in iuej nosečnostjo.
Najboljša ilijototirna in osvoževalna pijača. Henrik Mattoni, Karlebad in Dunaj.
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
izšla je knjiga:
Razne pripovedke.
^Ta,jg-ro2;oT7-iteJšQ. z».-u.l=:a. peklenska. Spisal Catulle Meudčs; prevel Vinko. — TXl©«a.oI. Spisal Sevnioan. — Silvestrov otrodiiek. Kaliforn-eka povest. Spisal Bret llarte; poslovenil Vinko. — TTaal-£eaa.o ži-v-ljeia.je. Češki spisal Stroupežuickv; preložil Vinko.
j> Na najnovejši in najboljši način ♦
o umetue {Sil—2) %
i: v&he In zobovja \
o ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plonibo- £ o Vanja in vse zobne operacije, — odatranuje ♦ < > aobne bolečine z usnirtonjoiu živca J
\> zobozdravnik A. Paichel, |
J ► poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦
J. Giontini-jeva
knjigarna   in   trgovina   s papirjem
ima na prodaj nastopne n«>v«"» Ntva^ri:
Tanz-Album, Wiener, RfttfSJ!&
po pošti l gld. 30 kr.
Tanz-AIbum, steirisehes, jSR^t^jS.
20 kr., po pošti l gld. 30 kr.
Schreibkalender fiir Advoknten und
Mutn-ti u ls',,» - 1 f?,,J- 10 kr.,  po pošti
llMIrtltf  i g|u< 20 kr. (836-2)
Patent Schrribunterla^skalendcr
na dobrem pivnem kartonu, izdaja za pisarnice in salone, po 1 gld. 50 kr., po pošti 1 gld. 60 kr.
Za lovsko sezono
priporočam največjo l»ber lovskih pušk: puške za drobni svinec, brzodvooevke. risanioe m kratke brzorisanioe lastnega isrtelks s jamstvom; nadalje dobre Llittiške puške za drobni svineo, salonske puško m revolverje.
V zalogi so vse za lov potrebne priprave in streljivo.
Oblesja is najboljše in najlepše orebovinu in v vsakeršnl obliki ter vse v to stroko spadajoče poprave se hitro, solidno in po ceni Isvršnjejo. Opoaarjani pa gospođe lovce, da puške kar naravno.it, meni pošljejo in ne dado poprej puške kaeeiuu drugemu da jo še bolj pokvari, in jo potem nazadnje vender meni Uroče v popravo, kajti s tem ne stvar le podraži.
Vse neugajajoče so radovoljno zamenja. — Cenik za puške ]s na razpolaganje.
Z velespoštovsnjem
(633—12,
puškar
v Ljubljani, Selenburgove ulice.
Razglas.
Vsprejme se v službo
občinski tajnik
z letno plačo 400 gld. Prosilci, kateri zo zmožni slovenskega in nemškega jezik.) v govoru in piHavi, ulože naj prošnje z dokazi spodobnosti pri podpisanem županstvu do koncu tega mesce«.
Županstvo v fl*a.iiiiii
dne 11. novembra 1890. (840—2; Anton Kovse.
Po so^lasnej .sodbi mlliuiili strokovnjakov
koroški
vrelec
jako odlična  zdravilna stutienenica  nri  \raluili. >.«'-lodčnili.   liieburnib  in  ohi^inili   Oole/nih. pri kataru, liripavonti, kaši jjiii ji. posebno za otroke, poleg tega pa tudi (481—22>
jako fina namizna voda
s posebno dobrim okusom, brez vseb organičuih iu že-
lodt-c otežujočib primeBi. iiluvnn zaloga v Ljubljani  pri M. K. Supan-u: prodajajo  ga  nadal,e:   M.   liastuer  in  J. liluner; V  Hrauji:   F. Uollenz;  v Logatci:  J. Tolumzi.
]>r. Frideriku Jjenglel-u
Brezov balzam.
Ze sani rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo m«* že drugi dnu ue-/iiaiin- luNkine od polti, ki poHtuue vtded tega tiftiii lulu iu nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu dajo mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosuo rudečino, zajedce in druge iiesuažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. i.r.o. (179—42)
Dr. Friderika Lengiel-a
BENZOE-MILO,
N. iniii.       bi   najdobrodejnej4e milo,  za kožo ualašč pripravljeno, 1 komad OO kr. Dobiva se v IJ ubijani v Ub. pl. Trnkoco -ja lekarni in v \nei,  večjib lekarnah. — Poštna naročila ^ sprejema u. iieun, nunaj, X.
Denarna posojila
l»o«r«Mluj«» osebam, ki j«- umrejo vrniti« na akcepte ali  dolžna  piMiun,       po smernih ol>r«'Mtib, povrncljiva v mnlili oUrokili.
Bančna agentura v Budimpešti.
ISIarlsriia.^ 3.3. (698—9) Vprašanjem  naj  se priložita dve marki za odgovor.
Zobozdravnik Schweiger
Ml sli i ii j <^ Hol.ol   .J^tiiclt Wien'
(pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje.
Oiflinirn \ •> < i.    ilaik 01I O. do        ur«' Uopoludne, od       (hi       wrc popolndne Ob nedeljah In pra/.nikih <»d O. do ure.
Najnovejše  iznajdbe  v lobozdravništva. —-Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne,
Žh VB« dela s*« jamči. (8oo—7)
Dorsch-evo I
ie iz kito¥fh jeter I
i ♦
♦ ♦
e ♦
B
l
a
e ♦
I
:
B
♦
B
B
s
a-
B
slBsai
navJsvešejSe
iiajeiMteJNo. naJHve/.e)Me in na fiipll vnejne vrNte   medleinalno   olj«   i-   kiti»%ih jeter.
NtaropreverJen« aredatVO proti knNljn, xluMti pri piučnih boleanih, lstrefel|nlla »td.
Mala steklenica 5o kr.« dvojna steklenica »o kr.
ltergeiiNko l>orH«>li*evo olje iz kitovih Jeter v trioglatih steklenic.'b I gld« (793—1)
Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na
W L i nl>l juni.   iu«       «»>it ii«»ti»   trgu II.
^Bi VW&GSSaaEBBBmWBlk.
Pobratimi.
R o m n n. Spisal
dr. Josip Vošnjak. j
Cena  1 gold. SO kr. '
(H peštnino vred'.
Svoji k svojim!
Veseloigra v 1 dejanji. Spisal
dr. Josip Vošnjak.
Cena  :tO kr. (s poštnino vred).
Obe knjigi dobivata se v „Narodni TiKknrnl"
v Ljubljani iu pri knjigo-tržcib.
I^^^Nsf^^*^*
Wr*<flV»/t\rf»7\.^.^yvV
\ KWI2DE protinski fluid
200 i") ie več let pre-verjeno tluiiui-ee ■ i-ctM \o in
preskušeno kr«l>eil«> pred
telieiuii nii-pori in po njih, dolgi h min ti It itd. itd. Da se i/.ogne sameuJH* vam, naj se pri kupovanji vedno sahteva K.»viz-dov izdelek in pazi na
gorenje Vurst znamko. Ceni steklenici 1 gld. a. v.
Fran Iv. Kvvizda okrožna lekunia
Korneuburg pri Dunaji,
c. in kr. avstrijski iu kr. rum. ■ ivuriii zul.iK'atolj.
Pristen se dobiva v vseb lekarnah Avstro-Ogerske.
■■-■^■sarill^-
"V
AMERIKO.
Vsi, kateri nameravajo potovati v Ameriko, in to v
IVovl York, Ualtiinorcs Ju/no AuieriK<»
i. t. d , ter se želč bitro, varno iu prijetno VOliti, dobš natančnejša pojasnila v nemškem ali slovenskem jeziku,  ako ae  pismeno obrnejo na tvrdko:
Karescli & Stotzky v Bremenu
koneesijoniran pošiljaleu zavod za potnike s bitrimi parobrodi:  Lahn,  Saale, Trave, Allor, Etne, Eidor, Fultla, Worra, Elbo.
Vožula traja Ie kakih M dni j. Voznino zaračuniva izredno ceuo.
QTT A *RTL0 T  Kt,r nt'lUHVft v l<|nbljani  in na
" 1   Dunaji  agentov,  in se je čeato
zgodilo, da so potniki, ki so se dali pregovoriti, da so tam vozovnice kupili, jih dobili mesto čez Bre men za druga pristanišča, in katere so zabaran tali za počasi vor.ečo ladije: Zato svetujeva vsem, da se uiti v Ljubljani niti na Dunaji z nikomur no dogovarjajo radi oskrbljenja vozovnic.
(585-27)       Karesch & Stotzky
odpravnika ladij v Bremena.
♦♦♦♦
1
i i
:
* a
:
♦
: : : : :
UN
4917
Posestvo
obstoje?? i/ hiše, gospodarskih poslopij, mlina, vse v'lohrein stanu, dalje polje, travniki in zaraščen gozd proda se iz prost.' volje. — Več se izve v Gorenjih Gameljnih h. št. 8. (837—3)
u\ B«Bjr S c. in kr. avstrij-
skim privilegijem in kr. ^borchI n, , : pruskim ministersktm potrdilom,
Dr. Kotchardt-ovo aromatično (diieee) milo (iajJa) iz telile, za olepiani«* In popravo koie in akuseno
zoper vsakakc nesnage na koži; v zapečatenih izvir-nili zavit kili po 42 kr. I»r- Siiin de lioute m;u d-ova dllečs pasta /.a /.obe, najsplošnejši in najzanesljivejši pripomoček za ohra« njenje in čistenje sob in zobnega mesa; v ce ih in pol zavitkih po 70 ali 86 kr.
I>r, Martini^ ovo ulje iz kitajski* skorje ss varovsnje m oleplanje las; v zapečatenih in v steklu itcmpHa-nili steklenicah po 86 kr.
Dr. Beringuier-jev disecl kronini duh, krasna voda
ta iliilianie m umivanje, ki krepča In budi si velj: v izvirnih steklenicah p<> l gld. 26 kr. in 7f> kr.
Prof, dr. liiiides-ova rastlinska pomada v itanjsoah,
poviša mit in \oljie>st las in je pripravna posebno za tO, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih koso vi h po iV i kr.
Bajiamtftgo milo \/. oljke He odlikuje po oiivijajo-
6ej in obranjujocej modi »a \oljnost in mchkost kože;
v zavitkih  po 86 kr. I>r  lleriiiyiiiee-jev rastlinski pripomoček /a barvanje  las,   barva  prav  črno,  ruiavo  in  rumenkasto j s
krtačami in lončki vred po f» gld. Dr. Bartung-ova zeljisčna pomada ta ollvljenje in
tbujenje rasti las; v zapečatenih in v steklu štem-
pljanih posodicah po 8r> kr. Dr. Beriiigiiier .jevo  olje Iz zeljiških   korenin ia
okrepćHuje fil ohra ijenje las in brade; steklenica l gld. Dr. Koch-OVi bonboni iz zeljišč. znan in skusim domač
pripomoček za prehlad, h ri pa vos t, sabasanntt, hripavo grlo itd.; v izvirnih škatljicab po 70 in 86 kr.
Bratov Lederjev baliamieno milo (s olja zemeljskih
orehov,   prijeten   pripomoček   pri   umivanji   nežne in občutljive   kože,   posebno   damam   in   otrokom; po 2' kr. paket (4 kosovi   80 kr. I*i*isliii ti po pripoznanej  solidnosti  in pripravnosti
tudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki se dobivajo :
V Ljubljani pri Antonu lirmper-ji iu I <l.;ii-.lu Mulir-u: v Zugrebu pri lekarp Zg. Mitlhach-uv Celji pri P, Pelle tu; na KiU pri drogli ji-i u brat. Pava«'iT- n; v <-orii i pri iekarjib G. B. Pontini-ju in G. Cristofoletti-ju; v Cctlov«*! pri lekarji Vilj. pl. Dietnch u ; v Tr«ttu pri Iekarjib J, Serravallo, K. Zanetti-ju in P. Prendini-ju; v Varažilinu pri lekarju F. Kiedbu; v Kutini pri lekarju N. Andtovie-u.
'&V Svarilo. ~$b*&
Svarimo pred   ponarejati i «'in.
osobito  pred  lir. Suiiia  (le IŠouti'-inanl ovo dišečo zobno pasto in pred dv. Borchanl-nvini aroiiiatičnim ze lišenim milom. Mm {'i  ponarejale!  in prodajalci ponarejenih naših priv. stvanj  bili so  že  na Dunaji in v 1'ragi soduijsko obsojeni, da so  morali plačati precejšnje globe v denarji. (164—8)
RAYM0ND & Comp.
c. kr. priv. lastnik tovarn Idealističnih kosm. stvarij
v l_$oi"oliiiii.
Dr. Rose životni bajgam
je nad 30 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztapljajoče
domače sredstvo. (88-28)
Velika steklenica I gld., uiala
50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja
ta dodana, zakonito varovana\ varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro- Ogrske.
Tam se tudi dobi
p
To srodstvo pospešuje prav iztiorno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tndi blaži bolečine. V skatljicah po 35 kr. iu
25 kr. Po pošti 6 kr. več. '«■"5^ vaV. /s
Na vseh delih zavojnine je moja tn dodana zako-
nito varstvena znamka.
B. FRAGNER, Praga,
il. 203-204, Mala sirana, lekarna „|iri trmm orlu". DS^"" Postna raz po š i I j a t «• v vsak dan."|
Brnski sukneni ostanki
2'lt) metra za celo timsko suknjo.   —   l'alm.■■-•.>.>■■ gld. .vso.
Sukneni ostanki
2*10 metra ia celo timsko suknjo   Mandarin v vseh
barvah v zalogi,  jako line
bale Kid. 1».—.
Sukneni ostanki
8*10 metra zi vso timsko obleko gld. 5.—.
Loden
za  lovske  suknje 2 10 m. gld. 5. — .
Sukneni ostanki
/.i cele hlače, progasti ali
krlŽaS ti,    I   ostanek \elja gld. 8.SO.
Svilneno
grebenasto sukno
le  najnovejše  v   progi, 1 cele hlače gld. «.—.
Blago za uniforme
ces. kr. uradnikov, financ, veteranskih drultev In požarnih bramb p . najnižjih cenah.     (789 1
BernhardTicho
BRNO Zeliiy ii-li it. IS.
Ki« r.pošil • :i hc proti povaetjita Uzorci pošiljajo nc za-Mfonj In franke.
■ fH-':' I«'guilllio 0|inu-1 ]«-■■•* !.ai le #.a Uiiorce le on jnov «• j-,c v bogati i/.bcri pošiljaui n» #,a-lili-vau jego»p. kro jaiš-uini mojal roni.
Vila (Ma uri V«I Mf.
V četrtek dno #• decembra t. 1. bode se po dražbi prodalo
okolu 400 hektolitrov
pozno branega grajskega in cerkvenega letošnjega vina
v grajskih kletih pri Veliki Vedel-i na Spodnjem Štajerskem, vernici j brc/ posode.
Dražba se začne po prihodu osobnega vlaka ob 11. uri dopoludne,
Oskrbništvo graščine Velikonedeljske
dne 12. novembra 1890.
Ant. Jesih, oskrbnik.
(846—1
>
I Ivi ISrrKOVAN
xa leto 1891
k It
Uredil, izdal in založil IDra,g-otin. Hribar. Dobiva ae  v „Narodni TNkarnl1" in  v bakvarnali .1. 4. i on« ini-
J«?yi Iu 81« Oorber«J«vi v Ljubi Jani.   Naroda se pa lahko v vseh
bukvarii.il.
;   Cena 50 kr., po posti 60 kr. :
Vat'blna: Topoleii kalendarij. koledar in cerkveni koledar. Vremenski ključ. Statistički pregl d Avstro-Ogerske. Žrebanje sreek. Deželni patroni in njih praznovanje. Nadalje: Genealogija cesarsko hiSe. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni posla .ei, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati, zdravniki, trgovina in obrt, kmetijska družbi, cerkvena uprava, rudniška (hlastva. m ilisea, prometni zavodi, gasilna druStva i. t. d. Vojaška oblastv«, Pelpolftl. Konjica. Lovski bataljoni, Botensks čete. Topnlfiar-ska čet i. Ženijska četa. Sanitetna četa PoVOSna četa. Ilrambovci. Mornarica i. t. d. hr/avne barve evropskih držav. Splo.šne določbe c. kr poste. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov ter pristojbine zu pravno posle in privilegije, koncesije, potne liste i. t. d. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni možje: Ur. Jernej Zupanec (s podobo). Božidar Kaić s podobo). Jane/. Subic i,s podobo). Ivan Dolinar (s podobo . Kazgled po svetu.   Humoreska. Naznanila.
f
Ti
i
Ces. kralj. :-f~- privilegov. zavarovalno društvo na       življenje in proti škodam
iŠb^strijsibi Wh%mi&
na Dunaji,
I., Riemerg-aese št. 2, tt leistni Hiši.
Polno uplačani deleži in druga jamči hi a sredstva, uštevsi letna zavarovalna upla-
čila družbe iznašajo
čez 12 milijonov gold.   |||   čez 10 milijonov gold.
Družba zavaruje:
a) proti škodi, prouzročeni po ognji, streli, para ali razpoku kotlov, po gašenji, raz-ruienji iu odstranjenji oprave iz hišnih in gospodarskih poslopij, strojev iz tovarn, dalje proti škodi v zalogah, pri živini, poljedelskem orodji itd.;
b) proti ikodi po ognji ali streli ob času Žetve poljske pridelke in dotična gospodarska poslopja;
c) proti ikodi po toči poljske pridelke na travnikih, njivah;
d) vsakovrstno prevažanje blaga po suhem in na morji.
Zavarovanje proti nezgodam še ni uvedeno, si. občinstvo bode pa obveščeno takoj, ko prične isto poslovati.
na sživljenjo ćloveiailto v vseb kombinacijah, n. nr.:
za slučaj smrti ter izplača takoj po Smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino;
ta slučaj smrti in pri protizavarovanji z oproičenjem nadaljnih uplačil premij ter izplačuje dohodke | rente i v slučaji onemoglosti;
na' doživetje, preskrbljenje v starosti, na doživetje določene dftbe pri otrocih, ter izplača zavarovano vsoto dotičnomu zavarovancu.
Vsprejema tudi zavarovanja, ki zagotovijo do-hodarino (rento), pretkrbnino peuzijo) vdovam ter vzgojllno rento otrokom,
po najkiilantuejših in najnižjih pogojih posebno pa jamči za veljavo in nedvomljivo varnoBt od nje izdanih polic.
v Brnu: Veliki trg št. 10,
„ Pesti: Dunajska cesta št. 3 in Ladijska ceBta št. 2, „ Inomoatu: Marije Terezije cesta fit. 37, .. Krakovu: Szewaka ulica št. 6t „ L mu u   Marijin trg št. 8,
/nsiopi <li-iis(\a:
V M n n ako ve m : Kost t ho r 3 I, „ Pragi: Nabrežje št. 10, „ Strassbnrgu: Kraljeva cesta 6 I, . Trstu: Via S. Nikolo št. 4, na Ihuiaji: Riemergasse 8t. 2, v lastni hiši.
V vseh večjih okrajih avBtrijako-ogerske države poslujejo glavni in okrajni zastopi družbe, kateri radovoljno dajejo pojasnila, brezplačno uročujejo prospekte in ponujalne pčlo ter vaprejemajo zavarovalne ponudbe.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
Pisarna: L, Albrechtgasse št. 3, II. nadstropje.
(99—11)
Glavni zastop v
pri
Josipu Perhauc-u Šelenburgove ulice hiš. štev. 3.
24
)fc Trgovina z železnino )•(
v Ljub^am Gledališke ulice štev. 8
priporoča svojo
bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih Vil, prav lepo in lebko izdelanih,  a poleg tega vender trpežnih, 20-
________bov za brane, žag za na vodo,
! l>il za žatio. delov za vodnjake,
mesingastih plošč za komat i, po-
L—/-,^w,"at^w^-^%\^'vvn,'v'a\\v\     w t(,m r(J^.( šteselcev, os, z.ivornic
za vozove, okov za vozove, itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag, ko3, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj.
v, w..w«j~.,------T--X----- >--------O-----
I iptr Staro železo, mesing, baker, kositar, oink, svineo kupu.]o se 9 vedno po najvišjih cenah. (76—27)
IT 0.3t o 13 čs a 3-aa. aa.a.3aaa.ođ.n.o3ao
Brnsko blago za obleko
v odvezkih po 3' 10 metrov za vso obleko za gld. G.—, 8.—, 10.—, 12.—, 14.—, 16.—, 18.—, 20.— in več.
RlagO %a /imske Kil Itn je ill ogrtače
v odrozkih po 2 10  metra za jodno zimsko suknjo ali ogrtač gld. G.—, 8.—, 10.—, 12.—, 15.—, 20,— in več.
Nlnjei'Nki   lotfeii  za lovsko I Klago »O poillatgo ogrtačev suknje in menčikove v odrezkih po      in zimskih sukenj 1 meter gld. 1.—, 210 metra gld. 5.— ,6.—,8.— in več.  I  1*50, 2.—, 4.— in več. Nadalje blaga za suknje častite duhovščine, črni  peruviene in doskine za salonsko obleko, črni in barvasti tiral prodaja1
tovarniška zaloga finega suknja
VINGENG NOVAK, BRNO
ij0r   Zelny trli, 1:5. -^Bag
Razpošilja le proti predplačilu ali povzetju, če se poprej plača, pošlje se blago poštnine prosto. Neugajajoče se nazaj vzame.
Uzerci zastonj in franko. (066 —11)
^aVaVaVBav    ^^rT^-^rTr -r
O
o
rt N
O
erj
O C/J
a
u PQ
Izvrstno pivo
prve Graške delniške pivovarne
poprej SCHREINER & sinovi
združeni pivovarni (108—86)
Schretner t Graici & H* v Puntioamu
prodaja po tovarniški ceni
zaloga v Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M. ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24
Peštansko zavarovalno društvo y Budimpešti.
(Ustanovljeno 1. I •Mil.)
dva. milijona gold. avst. velj.
Zakladi iz zavarovalnin in letni dohodki od zavarovanj znašajo 0,000.000 goldinarjev nvslrij. velj.
W   Društveno jamstvo je tedaj ""^8,
jednajst milijonov gold. av. velj.
i.Fonoiere" zavaruje po primerno prav nizkih cenah: proti škodi, provMOflenl po ognju, streli in razpoku; na življenje človeško, in sicer: za kapital, doto, pokojnino
po raznovrstnih načinih; proti ikodi po toči na vse poljske pridelke : proti ikodi na blagu, pri prevažanji po suhem in po vodi; V. proti zlomu steklenih Sip, pri oknih, vratih in hišnih opravah ;
vi     proti telesnim poškodbam vsake vrste
naj 86 primeri nezgoda v službi, pri svojih opravkih ali pa tudi razven BluDe m razvon svojih navadnih poslovanj, na potovanji, pri vožnji, nu lovu, kakem napada i. t. d., posamezne osepe in tudi skupine uradnikov, tovarn m dragih etablisement
Društvo „Fonciero" zastopano je v vsih važnejših krajih avstro-ogerskegn cesarstva, in nje zastopnik daje radovoljno vsa zavarovanje zadevajoča razjasnila. _4^
Glavno opravništvo, zastopano po
FRANC DRENIK - U
v J4ubijani, Kongresni trg St. 14—11.
I. 11
III. IV.
I g
g I s g g
ISO
m
-*<> .lodiuu  tnpociriirNka  Kupčijo  v   I . j 111 > IJ   ■ t i. <»■
Tapecirar J in dekorater, i
Tapecirar dekorater.
ANTON OBREZA'"
v Ljubljani, Šele Minirane ulice št. i,
(72—97)
priporoča okusno  in  trdno narejeno zimnice, modroce na peresih, divan;', »tole, otomane, garniture za Balon", *h 1 sw*,e Ul spalnice; dekoracija
za sobe, dvorane in cerkve. — Mojo I 'l     delt) in blago, katero rabim, jo pi
poznano dobri* iu brezhibno, kur tovo priča noja razstava v Ruiloltl-11 u m 11.  in stojim z oziram  na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilnstrovani cenik in uzorce blaga, kar razpošiljam zastonj in franko.
"m
Izvrstno, dobro ohlajeno
Graško marčno pivo
I. Graške delniške pivovarne in Puntiganisko
S= t steklenicah m
s patentiranim zatvorom.
Naroča se pri gospodu Cwriiner-Ji v glavni toliarni nalogi v IJtlbljani, MTrstni trg hI. is. (646—1?) ^im3SaHa«HHBBnNRR!
Gradec: Lek arna Vsndelina pl. Trtik6czy-ja, deželna JVOĐVOBfiC^tilVO    /<X> Zofoc
lekarna, Hackstrasse. *          H J
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „pri sv. JO
Frančišku", (ob jednem komična tovarna). V., |     SSUCJlilS USlflS
voda
Ilundsthurmstrasso 113.
(612 —1<)
aromatična,   upliva okrepoevujooe, zabranjuje gnjilobo zob tur odstranjuj« iz ust neprijelni duh. — Jedna velika steklenica 50 kr.
II. saliciini zobni prašek
splošno priljubljen, upliva jako okrepćevajooe, ohranuje zobe svetlo-bele, k HO kr. Navedeni sredstvi, o katerih jo došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
i UDulu. lil lllnDuZV
levu", VIII , JosefstiidterstraHse 30. UMVI111   i**- J
Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy ja, »pri lia   diplomovani posestnik lekarne iu deckiju", III, Radetzkyplatz 17. kemik polog rotovža v Izubijani.
Zititfinjft naročita, se s prvo pošto izvršujejo.
Za čas stavbe
priporooa •
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izboru in po zelo nizki ceui
okove za okna in vrata, štor je za štokodoranje, drat in cveke, sainokolnice, vezi za zidovje, travei'ze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši K a m n i š k i Portland in Roman cement, sklejni papir (l)achpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (9—51)
Za poljedeljstvo: ~m
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in pliiziie. železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lo-
Bate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži ovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
Razpis ustanov.
Povodom praznovanja štiridesetletnice vladanja Nj. Velečastva cesarja Frana Josipa I. ustanovila je trgovska in obrtniška zbornica
8 ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske,
Te ustanove se s tem za leto 1890 razpisujejo. Prošnje naj se podpisani zbornici
«1«       novembru t. 1.
pošljejo, prilozi naj se jim pa od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj bil obrtnik, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog.
V Ljubljani, dne 10. novembra 1890. (843—3)
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
::c«u»»:c*>»»::<
v v
Trgovina z železnino
Albina C. Alicina
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8
ima vedno (76—4)
bogato zalogo pečij
št
samostalnih
ognjišč
»OODOKMOMOC
in |»o*uim>v,uili «lelov
za nje, kakor vratu*, vrati« ognjišč za Milo, ognji ščiiih oklepov, r oš tov za praženje, plat, rovi za dimnike
i. t. d. i. t. d Staro železo, mesing, baker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah.
Št. 20.182.
806—3)
Pri podpisanem magistratu je za tekoče leto podeliti 11$ t a^ novo za dekliško balo v znesku lOO gld.. katero je občinski svet Ljubljanski osnoval 1879. leta povodom srebrne poroke Njih Velečastev.
Pravico do te ustanove imajo uboga, poštena in v Ljubljansko mestno občino pristojna dekleta, ki so se od 24. aprila 18 89. leta sem omožila.
Prošnje,  podprte s potrebnimi spričevali, uložiti je tukaj do
30. novembra
IVI ost ni magistrat Ljubljanski
dne 28. oktobra 1890.
mm
.....,wlŠ8Hl
Os
mm
's, Vsa
■tli
Ljubljana
Tržaška cesta štev. 29
priporoča slavnemu občinBtvu
lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ruja vo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (2B7-s3)
51 peči ^5
v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah.
Ceniln-Me e pošiljam na željo franteo.
Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Oomp.
KAEOL TILL, Ljubljana, Spitalske ulice 10.		
Pisni papir: Konceptni in kancelijski papir za odvetnike, urade, trgovce, vojaške pisarne in notarje. Dokumentni papir.	Pečatni vosek, peresniki, oblati, pisalne podloge, pisalne mape.	Pismeni papir s kuverti v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. Vi žitnice.
Vsakovrstni trm in barvasti svinčniki iz tovarn 1       Tmm & C. Hardtmuth j     (708—8) lil A. W. Fabcr.	Velika zaloga vsega šolskeoa orodja.	Priznano najboljša pisalna peresa: Klaps-ova, Greiner-jeva, Rasner-jeva peresa, peresa od aluminija. Con-cordia-peresa,  trgovska, ženska, risarska, stenografska  in ronde-peresa.
Pisalni zvezki in kompen-1 diji, risalni zvezki, risalni 1 block-i, mape za zvezke, \   mape za risalne deske. HERBARIJI 1          (mape za rastlinske zbirke).	Vse risalne materijalije: Risala, risalne deske, risalna ravnila, kotniki, ravnila, kockasta ravnila,  prožne deščice, pritrjevalni žebljički, skledice za tuš, barve, čopiči, tuš.	Crne in barvaste tinte: Alizarin-tinta,  Antracen-tinta, Aleppo-tinta, galčna tinta, vijolčnasta šolska tinta, črna univerzalna šolska tinta, kGpirska tinta, modra, rujava, rudeča, zelena, rumena, bela, škarlatna, karolinška, zlata in srebrna tinta.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina iu tiak .Narodne Tinkam«u,
11