-rs: jwäs?'--Ärrass a>k»«
Jf Act «I Q«»«Uc S, l>|f, — flfe g for mHUV et »p»cUl	p^-. >wtti,i |

LETO—

III., čftrtek, 25. marca (March 25th) 1920.	STEV—NUMBER 71.
8ELAVSKA POLITIČNA STRANKA; VZNEMIRJA
PRIVATNE INTERESE,
• --
«lLSBIZKlftKO časopisje ŽE PRIHAJA z jeremij adami« nadah.
Oocpodje velepodjetnUd se boje K polKtfMf» probujenja _ delavstva.
Pittiburgh, P». — Gospodom podjetnikom in izkoriAČevakem je prešel strah y kosti, od kar so »poznali, da se je med strokovno organiziranim delavstvom pričelo reuno politično Ribanje, ki pomeni, da ae delavci ne bodo dali več voditi v bodočnosti od navihanih političarjev tarih strank. Strah velepodjetnikov in izkoriščevalec pred delavskih političnim gibanjem je opaziti v uvodnik ili velebizniškega časopisja. Uredili ki svare delavstvo, naj delavci ne uiitanove svoje politične stranke in naj za božjo voljo ne hodijo svoje poti v politiki, ampak naj ¿e nadalje poalu&ajo izkušene voditelje starih političnih «trank, kajti napake, ki so bile etorjene dozdaj, se popravijo, tako da nastane zopet pobratimstvo med delavci in njihovimi izkoriščevalci.
Vai izkoriščetalci zdaj pretakajo krokodilove solze in svare delavce, naj se ne organizirajo politično. Te jeremijade izkoriščevalcev prinaša tudi "Pittsburgh Leader" v svojih člankih. Uredniki tega lista zdaj pretakajo •ojze in se kar tope same dobro-ifcnosti do delavcev, dasiravno so »kozi dvajset fet lahko mirno gle
u
»dato
IV
offtco
of
•JM7
l-.wn.UU
• V».
Lewedele
GENERALNA STAVKA MOE HARJEV IN PRI8TANIÄCAE JEV NA H0LAND>K2M
Washington, D. C. posTamštvo
Ameriško
HoJandiji poroča,
da je delo v lukama v Amsterdamu in Kotterdamu popolnoma u stavljeno radi generalne stavke mornarjev in pristanjlčnih de lav cev. Vse delavske organizacije na Nizozemskem podpirajo stav ko in celo angleški mornarji ao poslali denarno pomoč. Položaj na Holandskem bo zelo resen, a ko zmagajo spartakovei v Nem čiji.
MORALNI ODSEVI I DANAŠNJE DRUŽBE.
Oče je streljal na svojca lina, da reši njegovo dušo 1 '
al jeklarske iu ielezarske ae-
livee, ne da m enkrat protestirali proti temu izkoriščanju. Še ni dolgo, ko so bili jeklarski in železarski delavci v P^nnaylvaniji na stavki. Prepovedano jim je bilo obdržavati shode, pretepali so jih profesijonalni pretepači in * črni kozaki, servilni sodniki so pa obsojali pretepene delavce v zapor ali pa na denarno globo. Proti vsem tem brutalnostim niso imeli uradniki tega lista, ki se zdaj pehajo za blagor delavcev ,niti ene grsjalne besede. Ali zdaj, ko so ae pričeli delavci zaivedati, da se morajo organizirati politično ,če hočejo zase kai doseči, so ti uredniki naenkrat odkrili, da njih srca bi-j*jo za blagor delavstva.
Delavstvo se je dalo dolgo časa vleči za nos s frazo, da naj glasuje za prijatelje v starih strankah. Ali dogodki so odprli delav-»tvii oči, da je spoznalo, da so bili priporočeni delavski prijatelji le toliko časa delavski prijatelji, dokler «o potrebovali delavske. Ko 80 pa ti davski prijatelji bili izvoljeni, ao delaivrem pokazali hrbet in se pridružili delavskim
ovratnikom.
Kdo na pr. ne »pozna Šerifa Haddocka? Ali ni on obljubil, da lw> postopal nepristransko v spo-r«h med delavstvom in podjetni-Kdo pa je oddal amrtnonosne «trele na Fannie SellinsT Ali niso bili njegovi ljudje, njegovi deposit ki «o zgodovini industrije v Pen nsy Ivani j i pritisnili najtem-n«j*i madež, ki se ^e da oprati T
Tnkih delavskih prijateljerr je delavstvo sito, kajti pokazali so,
HO zgrabljivi volkovi v ovčjih
obla-ilih,
K lo naj garantira delavstvu, če hi l.ilo res tako neumno, da glasu-y kandidate starih strank, ker *" ti kandidat je priporočeni kot *lsvskl prijatelji, da ne bodo iz-v"ljeni novi Hsddoeki f Nlliče *ore tega garantirati, ker politi-"»rJ*m Ntarih strank ne gre nobe-
vera. Stokrat so oofrazili svoje »Mjuhe in pozabili na dano beee-d" Politično zrelo delavstvo je ,Mo igre in zategadelj pojde v »"'•tiki svojo pot, organizirano v KVoJ> politični stranki, ki mmdaje priliko, da postavi kandidatom i* svoj« arede, ki zaslužijo ««Ptnje delavstva.
«te paj s tovartt enake
Chicago, 111. — V okrajni bolnišnici leži 18-letni mladenič. Fr. Pinano ml. težko ranjen in zdrav niki dvomijo, da okreva. Polog njega je zgodaj zjutral atal nje gov oče, ki je oddal nanj tri stre-e, ker se je dal voditi od hipne jeze. Oba sta jokala. Očetu ho sili-e solze v oči, ker se je udal svoji razplamten jezi, sin je pa jokal, ker je plakal oče. Zadaj sta stala dva policaja, ki sta čakala, da od vedeta očeta v zapor, obtoženega umora, če sin podleže ranam. Drama ac je odigrala takole: Frank Pinano st. ima deset otrok. Njegov starejši sin je bil v družini to, kar ljudstvo dandanes imenuje črno ovco. Fant sicer ni lil hudodelec, ampak bil je po-rednež, ki se ni oziral na očetove opomine in je rajAe pohajal na cestni vogal, kjer se je sešel sku
16,000 MOŽ BELE RUSKE ARNADE JE ZMRZNILO NA STEPAH
Denikinova armada v južno-vzhodni Rnsiji j« docela
zmrznila.	t:l|
POLJAKI
TSPKNI NA FRONTI
Runa
liondon, 24. mares. —» lz Moskve poročajo, da so našli na ste-' pah v juŽnovzhodni Rusiji več kot IG,000 mož Denikinove bele armade zmrznjenih.	• -j
Washington, 24. marea. — Državni department j«- prejel infor raacije o hudem porazu poljskih čet ua ruski boljševlški fronti. Sovjetska čete so okupirale !Mo-hilev. Vroči boji se vrfte v Podo-liji.
(Iz Varšave pa prihajajo poročila o samih zmagah.)
Seattle. "Wash. ^folvži vojaški fvijatiki, ki ao alužili ua Fraut eoskeni, opravljajo stavkovno stražo uu letalih, ki plovejo nad ladjedelnicami v Californija Bay-m in a katerih padajo letaki nu itsvkokaze, da naj opuste delo. Zračna straža ni brea uspeha. Mnogo stavkokazov je zapustilo ladjedelnice vsled "bomlbardirs-lija" iz zraka in stavkarji upajo na popolno zmago.
KONTROLA NAD ¡PREMOGOM PRENEHA S1. APRILOM.
stavkovna straža tali» ima do irr m j j j v srattlu.
na lb- ■ uspi:h
SPARTAKOVCI PRODIRAJO PROTI HOLANDSKI.
NAMERAVA KMETI V NEMCUO.
TAKO JI ODRRDIL PREDSEDNIK WIL8QN
/j' _____. n, • >...■ -'
Premog se seved* podraži.
Waahington, D. O. — Predaod-
nik NVilson je izdal odrt>dbo, po kateri preneha kontrolo nad pre-mogovimi cenami • prvini aprilom t. 1., obenem je pa priporočil rml-uiakim podjetnikom iu rudar jem, da se pogajajo glede nove pogori t»e, pri katerem jint nlu*i za podlago poroMlo večine mezdne tomisije za izravnavo spora.
Prenehanje kontrole nad cenami pomeni, da se premog podraži. FConiisiju je baje sama 4<preraču-nilu". da se premog podraži najmanj za dv^ sto miijonov dolarjev, če dobe rudarji 27 odstotkov poviianje mezde.
Torej se ponovi stara pesem, ki pove, da cene produktom 6e ne bodo kmalu padle, ker se podjetniki drže svojega profita in nočejo od njega popustiti niti za las.
Dstum za konferenco fte nI do« ločeln, le Lewis, predsednik rudarske organizL Ije, je izjsvll, da mo rudarji pripravljeni ža konferenco' s podjetniki, da se izdela nova pogodba, ki stopi v veljavo a prvim aprilom t. i Podal je fte, da rudtrji zahtevajo razne reforme v rudniški industriji, toda večina v komisiji se ni ozirsla ua t« za-lteve.
Predsednik je« objavil poročilo večine In manjšine mezdne komiMl-je v svojem pismn. Po večinskem priporočilu bodo dobili rudarji le 27 odstotkov povišanje mezde in pogodba traja od 1. aprila do 1. aprila 1022.
Komaj je prfdaednik odredil, da preneha kontrola nad cenami mehkega , premoga, je Fred W. rpham, predsednik Consumera kompanije v fhleagu. Izjavil, da ne premog podraži najmanj • Ha petdeset odstotkor, ker we Iki po-višala tudi voznlna na železnicah. To je lepo tolažilo za delavce, ki Že zdaj komaj zmagujejo visoke < ene. Prihmlnjo zifho lm manHka-terv delsvnks družina sMela pri uecaknrjeni peči, ker ne bo de barja za premog ali pa driiirrf kurivo. Rudarji bodo mogof# prejeli 27 odstotkov po vikanja mezde,
dobrim letojn je oče odvedel svo* jega sina na policijsko postajo in je prosil policijskega kapitana, da nekaj ukrene, da se sin poboljša. Policijski kapitan je to atoril, kar današnja družba smalra za najbolje, da se poboljša živ in po-redVn deček-. Poslal ga je v poboljševalno šolo sv. Korla. Po dveh mescih je mati Izproaila, da je bil fant izpuščen iz šole, češ, da ga je poboljševalna šola pobolj šala.
Fant je prišel domov, toda notranji glas ga je vlekel na ccatni vogal, kjer so se shajali njegovi tovarši.
Prišlo je do prepirov v hiši. Pred nekaj dnevi je prišlo do prepira v hiši, ko se je imela najstarejša hči Koza poročiti. Oče je karal sina. sin mu je odgovarjal. Prepir je končal, da je oče sinu pokazal vrata in mu prepovedal nositi njegove ime. Spodil ga je t doma.
Ali mati je zopet poaredovala. Dala jc sinu petdeset dolarjev in mu rekla, naj si poišče delo in ko bo imel delo, naj se vrne domov. Mati je povedala očetu, kaj je slo-rila. Stari Pinano se je dal potolažiti in pričakoval je, da se izgubljeni sin vrne domov.
Ko hc je oče po nekaj dnevih vračal »večer ob desetih domov, je ališal znan smeh na cestnem v<h galu. Obstal je in videl, kako njegov sin deli smodke med svoje to-varše. Menjala sta par besed v ita-lijanskem jeziku, «h. "e J* očetu amejal in voščil mu * na kar jc stekel po ulic. Toda daleč ni tekel, kajti oče je potegnil aamokres in oddal na
strele. Sin se je težko ranjen zgrudil na tTa, «meh-navili tovaršov je utihnil.
Kmalu j^	^n":!
'•"Jj. v°vo/*je^oče dejal: "Frank j^rft,ik% < on.ua,^ kompaglje.
te storil »em to,,da reš.m Uv«lavo vprašujejo, kaj pa prav-Ijnlnm te s	povzroča ne|v.koj v hdu-
tvojo dušo	■ - . j	«
¿„ralneži bodo delali zdaj -- atriji! ____
kovrstne zaključke « «'»«^J^,.)	||i«a _ A rohni,
ao fterifa Martinima Iz okraji Hennepiua na obt«»iHo, da uvala po tihotapakih potih žganje lz K a nad r r Minneairto. Izdanih je
^^ZZ^VIS. AUto šeni^lo
•	jo ^ le naivni ljudje, ki vpričo	M J *
•	takih Izjav, kot jo ju podi pred-
M^dtdk Commmm» kompanije.	Mogoč e ae komu r^ii tak
	•____i_________L. i	ea ore v lina. da nobol.
AatfUja, Italija in Amerika so proti intervsnoiji, toda Pran-oija hoče sama «cUfiti.
Paria, marea. Francoski rjlgdni krygi ao zelo raaburjeni vale,I poročil, <la ho nemiki spar« takovei okupirali del pevttalne zone, katero je uatvsrils versalj-r<ka mirovna pogodba. Poroča se, da Millerand in Kodi na vse na« /4ue .pritiskata na zavezhiftki vrhovni svet, da ae odloči za vojaško okupacijo ruhrsdtega okrožja v Nemčiji. Fraucoska vlada pravi, da so *\>atrtakovci prelomili mirovno nogodbo z okupirsnjem nevtralne zone in da Francija ne more dobiti več premoga iz Kuh-ra odkar tam gospodarijo dela v-aki syeti. V interesu rekonstrukcije francoskih industiij je torej pptrobno, ds zavezniki okupirajo premogovna in indmtrijalnč dele \Vmnje, )n če zavezniki nočejo, naj <h,jo Franciji mandat, da ona *4»w» i »vrši okupacije..
Anglija in ItaMjn «t« fee vedno nasprotni militaristični intervenciji v Nemčiji in v tem oziru imata Ameriko na svoji strani, Kakor se porota, je izbruhnila kriza v vrhovnem svetu in že se govori v Parizn, da pride do razkola med zajseznikl.
Na Ameriko ae nihče, ne zanaša več, ker je mirovna pogodba v a-meriškem senatu mrtva itajmanj za leto dni, kiju*} temu pa ni tui giijenja med diplomati za novo mirovno konferenco. Vs« zavezniška pAlitlka visi v zraku in ma-Irikdo ae upa prerokovati, kaj prinese sedanja kriza v Nemčiji iu Turčiji.
136 KASNSNOIV 11 JE POSLOVILO OD KAZNILNICI BREZ »LOVEiA
pet
konfuzna poročila o položaju v Nem-ciji. Ebert seje podal delavstvu in ni se podal. Poslaniiki svet v Parizu je dovolil Francgi, da sme okupirati Frankfurt. Gvilna vojna se nada^e.
Coblen«, Nemčija, 24. marea.— Poročila lz ltulira se glasv, da st« a^artakovska armada rapiduo po-luiče proti holaudski meji. Kber-tove čete v okolišu KsNeiui so Is-kopalf strelske jarke in na fronti ae vrši regularno vojskovanje, V rdečih četah je mnogo Žensk, ki so prostovoljno stopile v armado.
Kopcuhagcji, 24. marca. Zjutraj je prttla veat iz Berlin«, da se morda Ae danes sestavi nova vlada, v kateri bodo imeli he-odvisni socialisti važna me«!a,— Druga brzojavka is Uerliun spo-rtiča, ds je Kari M*Uivšj ruski boljlcviški poslanik v BerlU tAl, poslsl berlinskim spartnkov« eem noto, v ksteri jih ošteva, xs*' kaj ne * sodelujejo s komunističnim gibanjem ns deželi.
London, 24. marca. —" lz Mer-lina javljajo "Ksvhange Tele-graphu," da se KVertova vlad« ie vedno pogaja z voditelji stro kovnih unij. Vlada je pripravljena umakniti vojafckc čete iz ller lina na drugo stran reke ftpre« in se zaveže, da ne bo napatlls delavcev v, Westfalljf in. Hubrti, toda ^tmiii ar .s^rejeH zahtevo aa razpust- ns rodne gsrde. lrnijnki voditelji so zagrozili vlsdi, dn !»o-do poklicali delavstvo ns nov ge-nerslnl št tujk, a ko ne Imdo spre. jete^vs«' njihove zahteve.
London, 24 marea. - l'm lo iz Pariza, da je ftbert povahU entento, naj. okupira nevtralno zono na desnem bregu lleue in okrožje Huhrs, se tukaj zaniks. Ksvno tako.ni potrjena vest, da so belgijske čete napndle sparta-kovce bllzo * Duisburgs. Maršal Foel» je na današnji seji poslani-Škega aveta zahteval» da ae mu, dovoli okupirati ruhrsko okrožje k 8(^000 možmi iu poeneja Je fitr vilo vojaltva znižsl na AO.OtN) mol, toda ameriški in Itslljsnskl poslsnik sta bila proti temu in predlog je bil zavržen. Sklenjeno je pa bilo, ds Frsneozi okupirajo jM! Frsnkfurt, sko ae pogajanja med Kbertovo vlado in spartakovei v Kssenu razbije jo. Cft>i#tft, Nemčija, 24. marea,—
Tax. — Mto dva aet , kazneneev Je zvezalo atražnike Iti se poslovilo s farme za kasnence, rte ds bi vprsAali
je t niča rja za dovoljenje, če ameJo|(Hto Melndorf, k! vodi »partakov. odditi. Tako je sporočil brzojav U ske operacije v Ruhr p, Je |mzvfl
llutitMvlIla. Pet In trideset kazneneev se je
je proti temu, da Iti v bodočem kabinetu sedeli saini i(elaveij ravno tako je vlada odklonila zahtevo, ds se usrodns garda rsspuati iu uadomeati a delavako gardo. Vlada jo »prejela samo eno toč-ko iu tS je, da se vojno stanje v lierliuu odpravi iu to se je zgodilo.
Sklep vlade, o katerem je bilo včeraj poročeno, da se bo pogajala za mir s spartakovei, je sadri na velik odpor pri voditeljih narodne gsrde; ki so pot! tplivom padlegs Nu-lčeja. S pogajanji »e bo torej nič.
Dr Kapp In geueral Lueltwita, voditelju motisrbiatjčne klike —•
0	katerima je bilo poročeno, d« sta izvršila samomor — sta bila aretirana in «daj sta v zaporu. Admiral (totha. lef admiralitete, je tudi *aprt.
Paril, M. vlada v Berlinu Je »filiali zaveznikom s proAnjo, tro požljsjo armado ? satro apartalumko NoU st glasi, da »I "
be.
darji F
Kop.uhagen, ------- .. ^
1	le H i na javljajo, ds je delavaka armada, ki žteje okrog 00,000 mož, silovito • porszils narodne gardo v IlaIIu ub reki Haelc po Ijutem boju, V lutki v (iotl.i je Ofhležslo več tl^oč mrtvih in ra-njenih. Okrog M,000 delavcev oblega trdnjsvo VVeael na desnem hregu Kene, v kateri ae naliida (MKN) mož narodne garde; oble-gsnei iNlbijsjo napade s telko sr» • ti le rl Jo.
Berilo, 24. mare«, - V bitki v Coburgu (SazcCoburg-Ootha) so bili komunisti premagani in Is* gubill so več kgfcor tisoč mol.
Spartakovei so olgipirali Mebles-H'ig, glavno meato dežele Sehlea-«vlfl liolstel% iu ujeli Ved kava lerijakik častnikov IMaveki od ls»r Je prevzel vlado v Sehl«swt gti.
Iz pokrajin oli Renl v južnoza-padtii Nemčiji prihajajo vesti e vročih l»ojih v rarnHi meatlh, ] kjer ae vlsdne gsrnizlje že bra*

■m
H
vse fizično eposolme delavce v nijo. Izolirane Kb^Ttove Me so
rdečo «rmailo. Spartakovei ao re vrnilo In kaznenei seše vetlno vra-jkvirirall v>s živlls In uvedli re. čajo, tako da samo že Atiri kazneu- žljskl sistem prehrane. Hopasje ee pogrešajo. Neka drnga nepo je strogo prepovedatM* in do I oče- Spart slovel skuiejo doseči zvezo trjona brzojavka pripoveduje, da na je smrtna kazen za tatov». Ko-je llolsndljo od koder bi rad! do-
t veliki atlaki in bodo prlmorane pobegniti čez Keim ua okupirani» ozemlje v zavetje zavetnikov.
se je vršila bitka meti kezueuei In
munietične čele ao opremljene K
strežniki, v kateri sta bila ubita vsem modernim orožjem, tods ob-dva kaznenea, eden pa ranjen 11ečene ao večinoma elvllno
Nekateri sme t rejo te veat i ze ne zeneeljive in pretirane.
NAOLA SODBA, •¡•a« Augustine. Te» —
rsli so 45-letnege zamorca «lohn Hood Priea, obtoženega, da je u-moril farmarja John Kennedy ja i piše splošne
bili živil.
Dele vek i svet v Kseenu je vA« raj portrait "Vsa industrijalna pokrajina okrog K/S«ena je v rp.
7, aželi - bode ned enln, .H
J « sli ph osd «bems. P"«"« drugim. «I» P"
bodo ps e,odrovaM, k^m
v tekem »lueeju. Ampek krivila
Wh v današnjih razmerah, ki
sin odrsotla'bilo že fant tiralo* proll promi (TKM*mt«re

kot _ ki epreniljsjo
iirnorsnee.
liondon, (¡A. me res. Poro Čilo iz Kopenhagne prevl, de je I kali revolueionernili delavcev in KbeHm a vlada včeraj do«egl» rdeča armeda ft(),0(M) mol zmago-sptiraaum z ekelremisti na račun vito prodira proti Weselu, kjer «e velikih koncesij. Orgaiiizirs »'j &r neha Jejo oatenki narodne gac-čleto socialistične vlada, ki bo de." Dmgo (mročllo se glasi, da skuAala narediti red in neto rez I J« bilo v bAJih v Keaenu ubitih volitve. Nerodne * TiK) oseb. V štiri in dvajsetih urah je bila | garda ht, tekoj rezpuščene in ne	frm,f|l ^ <H|
ekiieana velept»rola, porota .Izre-, njeno m«'«to pndr delevska gsr-1 lMkr>«ies skozi Molite« do Hron-čina in Izvržena smrtna obsodi» tla Oenrralni Atrejk prenebe, to	;Jft m||j	**
istovalo. de ponori takoj, eko »e ne 1»o UnemUfi». Spertakovel eo osvu
Vpričo *YW tf^Hilfci i»lela.gflig^>_____ I jdi Valetim In. ujeli MO mol. Na
Omenjene točke Je sprejel ml-Tarnt^jegt fMti se nsdsljujejo Ifogoče se komu adi teka junti-1 nistndti p/i^d«ednik lleuer v kon-; vroči boji ee pravdna. M, da pobtiljAa dni-j ferenei z vmliteljl etroko«mo or- j Kottenlam, llolantiija, 24 mar-ge zločine BJ. jusllee je bila ganizirsnega delavstva; levo krivca. — Očividci, ki so zapustili negU, ker je Alo za zamorca, bodojo ncotlviepib sticialistev je zevr-j Poreiuko, prif»ovediijejo, da so
slo «porazom.	|beer mele«a vaa me»ta In vtei na
Berlin, 24 marea ~ FVrtova deenl štreni fl^n» v rokak vlada je včeraj deflnitivno re. lekovn-v (n situacije je vr«la zahteve strokovnih unij In'oni v Ku*ijl Vsako J d vek eoelaliatfčnlh strank < «eein- vojn vlatlo eovjetov. sk* m nemlv.-uei /e centralizira ki ea /vr&e revolneUmaf no delav«k«< vlado KI»r« hi »je MroJdri meme. je. <la »dpro ailuaii i ' ' ij-"j- M, najnižja M H«lne*!g»vi ministri pravijo, de.ee z« to in Irpaete jrtnike in pote« ae ve-ob zekle ob AiM aaktevo ekrfva eovjetis-m. Vladal (Dalje na S. «trani.)
pe rekli ljudje, ki preitodijo veeko dejanje, izvršeno v liaenu justice
, iWego in okailee I V pet^ < ooiačoo in gnrko. Južai vetrovi.
v zadnjih 24 urakt
m



PRÖfS V
CLA31LO SLOVENSKE WAHOC LA8TMÍNA SlOVgNBOL NA*Q
Omm Mtaatv p* 4i|P*#ni-
M M	»1-00
LO u trt
Zadiajeae éria*. (UT.D Chieafo)taCaaa^MJt is Is*. 11n < i 00 M trt rnaa-e; Ohi«yf>	— e*™ ** —'
, ga»
"PROSVETA"
SM7 S» U«nUUi« Amu, Olaf, «H—*»•
THE ENLIGHTENMENT*
mi tW »Ur—1«
Vrhovno
kov mlelUrja, a ko m bombni na
Advertising ratm on agr—m«nt

v okU|>«MjM ».Vr. <IUr«a 31-20) i. . t—
LLOYD GEORGE IN NJEGOVA NOVA POLITIČNA
STRANICA. *
Angleški mintetriki predaednik Lloyd George bi se rad za vsako ceno obdržal na krmilu. S sedanjo koalicijo — to je s sedanjo unionistko in liberalno stranko —• ne pojde, ker unionistka kot nazadnjaška stranka nima, prihodnosti, kar so pokazale vse dosedanje nadpmestne volitve po zadnjih volitvah poslancev v parlament in oživ-1 jen je «tare liberalne stranke z izvolitvijo Asquitha poslancem pri nadomestnih volitvah v parlament. Delavska stranka udriha po obeh strankah —. po unionistki in liberalni, pri vsakih nadomestnih volitvah se njeni glasove pomnože za nekaj tisoč.
Winston Churchill, ki med angleškim ljudstvom slavi kot nazadnjak, in lord Birkenhead, sta vsled tega prišla do prepričanja, da je najbolje, če se združita unionistka in liberalna stranka v novi centralni stranki. Med liberalci je veliko nezadovoljnežev, ki so siti sedanje koalicije, ravno tako so pa unionist! nezadovoljneži, ki so se naveličali Lloyd Georgovega vodstva, kajti Lloyd George je bil vendar liberalec. Njegov unionistki podpornik Bonar Law, dobro znan kot nazadnjak, sodi, da bo ostalo ie toliko unionistov in liberalcev, da je mogoče ustvariti novo stranko, s katero bo mogoče doseči v volilnem boju uspehe proti kandidatom liberalne in delavske stranke. Lloyd George in Bonar Law pač sodita, da bo ložje zmagati, kolikor bo več kandidatov različni^ strank. Bonar Law se zaradi tega namerava posloviti od unionistov Lloyd George pa od liberalcev, da ustanovita novo stranko proti delavski in liberalni stranki, o kateri pravita, da bo Ičit demokracije proti liberalizmu in radikalizmu.
Kakšna bo ta demokracija je sicer velika uganka, ker nameravata združiti vse konzervativne elemente proti naravnemu naprednemu razvoju. O Lloyd Géorgu je vendar znano, da je nekoč udarjal na zelo radikalno struno in nastopal proti "vojvodam" in se potegoval za ljudske pravice. Ali ti časi so že zdavnej za nami.
Kaj pa namerava pravzaprav Lloyd George, nekdanji "radikalec" z novo stranko? Zakaj ustanovlja novo stran ko? Preprečiti hoče zmago delavske stranke, delavske vlado. To je cilj Lloyd Georga, ne pa pogaženj« liberalne stranke. Ce Lloyd George govori, da se bo nova stranka bojevala tudi proti liberalizmu, je to le ljudatvu pesek v oči. Ce bi Lloyd George bil prepričan, da liberalci zmagajo, bi ne uatanovljal nove stranke, ker ve, če je zmaga na strani liberalne stranke, da ne more biti na strani delavske stranke.
Lloyd George je celo prepričan, da liberalna strank* ne bo zmagala, ampak zmaga je mogoča le na podlagi vseh konzervativnih političnih moči. Ce se mu posreči združiti vse tike moči, ki so proti napredku v eni stranki ; upa, da pridejo liberalci poraženi iz volilnega boja.
nasproti si pa bosta stali samo dve močni stranki: nova , Lloyd Georgova stranka in delavska stranka. Taki so ra-t čuni, ki jih déla Lloyd George, o katerih pa ne more dane* nihče povedati, če se obnesejo, kajti včasi navihan poli-tičar ubije sebe politično s svojimi načrti, o katerih j« V godil, da ga sanesljivo privedejo do zmage.
'Pred nekaj dnevi j« vrhovno sodišče v Wa»hingtonu razsodi lo, d« jekla »ki trust ni trnat in zato ga ni trebi razpustiti po določbah prothruatnega Hhermano-rega zakona Bazaodba je zelo karakteristična, ker dovoljuje, <la ae kapital organizira do akraj noati in gospodje a la Bryan et con. ki že desetletja "raAijajo truMte" lahko zdaj premišljuj« jo,kako je to ptišlo.
Tej razsodbi je pa kmalu sledila druga, ki ni nič manj važna, Vrhovno Kodiftče je razsodilo, da vlada nima pravi««' tirjati dohodninskega davka od dividend, ki ki ae plačujejo v obliki delnic, j Vlada je že iztjrjala miljone dolarjev davka od takih dividend toda zdaj bo morala povrniti vse te miljone.
Znano je, da korporaeije pla-plačujejo deleže profita delničarjem v obliki dividende. Delničarji, ki prejemajo viaoke dividende, morajo plačati vladi 50 do 00 odstotkov dohodninskega davka od samih dividend. Ampak delničarji »o tudi gospodarji korporaeije, v kateri imajo uložen k a pital.
In delničarji ao rekli korpora-ciji (sami sebi): Ne dajaj nam dMdeud rflliMrju, ker bi iftorai li plačati 4avek od tega dohodka, Pridrži denar, mi ti že pbvemo, kedaj bo čas, da se nam irplača..
In iznaili ao zvijačo» ki je zelo dobra za kapitaliste. Nameato v gotovem denarju oziroma'v čekih se izplača dividenda v delnicah. A ko imaš delnico, «lobiŠ- potem še eno namesto gotove vsote denarja in nato lahko rečeš vladi: Ti ne more* zahtevati od nas davek, kajti to ni denarni dohodek, temveč le delnica, o kateri ne more nihče reči koliko je vredna. In najvišje sodišče je odobrilo ta izgovor.	' „ • | Tako se dela, kdor zna. Kapi-j talisti so med vojno namilili velikanske profite in zdaj jih bodo delili med, seboj v oblfyi/de1nic, ki ho davka prorfe, čeprav predstavljajo bogastvo In^^biček. Delavec, ki prejme le (N$iwd<> y go*ovem denarju, mora .¡.plakati lohodninaki davek. In dali**® bd moral pokriti velikanski deficit, ki ga povzročajo bogatini s tem, da ne bodo plačali davW bd di-, vidende m obliki delnice.
To dokazuje, da je 'Abierika ».elo dobra dežela za ljudski posedujejo miljone dolarjev in ki nočejo plačevati davka, n k ' ' t Obenem dokazuje, na • «gavi trani je sodišče.
pad presodi z vidika, ki iaui za podlage trezno in preudarno aod-ho o vzrokih, povsročujočih napade na lastnino mlekarja. Ali
včaai je Že tako, da leže taki vzroki na dlani, pa jih ne vidijo, čeprav n»ko alepi tiati, ki iščejo krive«.
Jagoslovansb dejmtacija v Walkiaftna.
m mt
«a
#/
I f
j
Nesramnost! — Zvezna rezervna banka v Chieagv. je izdala novo odredbo, po kateri se sme noben bančni uslužbenec oženiti, če zasluži mesečno manj kot $125 dokler ni o stvari govoril s predstojnikom.
Take odredbo ho nesramnost prve vrifte. kajti banka je z mezdo, ki jo plača uslužbencu, kupila le njegovo delovno moč, nikakor pa ni kupila s tem tudi njegove volj* v popolnoma privatnih zadevah.
Ce bi kdo delavcem, ki si s težkim ročnim delom služijo svoj vsakdanji kruh, stavil take pogoje, bi inu delavci odgovorili, da pe naj gre z njimi solit, ker je njih privatna zadeva, kedaj se bodo ženili. Bančni ustužiHnc seveda ne bodo tega izvrtili, ker si domišljajo, da so bolji od navadnfh delaven v, čeprav bančna odredba dokazuje, da so navadni sužnji, ki se ne smejo ženiti po svoji volji. In dokler se bančni uslužbenci ne bodo organizirali, bodo doživeli it več razočarljivih odredb.
MLEKAR POZDRAVLJEN Z BOMBO.
PRODAJAL JI MLEKO PO 19e KVORT.
Kdo je LrvrŠil bombni napad?
lohieago, 111. — lsaae, Cabber, i ima svojo mlekarno na Rooae-'oltovi cesti, je poskusil delati ronkureneo mlečnemu trustu in iričel je prodajati kvort mleka | ->o dvanajst centov. K tem činom e je aeveda prikupil feonzuiaen-om, kajti dva eenta prt kvortu *.e nekaj štejeta v času neznoane Iraginje, a drugje ai je pa nako->al hude aovrašnike.
Večkrat «o mu neznani zlikovei :rezali obrobe na avtomobilskih lolesih, razbili ho mu steklenice •a mleko in mu delali škodo le \a drug narin. Ali GlMpt ae ni loatl brigal za take ftikane, am mk je prodajal kvort mleka p«» Ivana jat eenjov fte nadalje, kot la ae ni ntf zgodilo
Ko ao njegovi aovralniki apo-•nali, da ne opravijo ni? a tak1, mi malopridnhnHi dejanji, ko ga 'daj pocdravili x boivbo. kj pa Jo^rgJa svojim» namenu.To Q0) »erjrvi aodbi no ae dinamitarji pripeljali v avtomobilu in i t a v omobila je nekdo vrgel tmatfbo, <1 je napravila prav malo Akode Cablteija tudi bombni napad n »plaAil, ker it javlja, da bo Ae la'je prodaja! kvort mleka |m IvanajM eentov.
rnlieija adaj ugiba, kdo je ijel bomb« Z njo modruje tndi relehitniAko eaaopi«je, kje je #e-iakati malopridneže, ki a« /. Nimbo napadli ml«4iarja.' Kjaul tvo je aeveda druaega mnenji in nenl. da ni tako teiko poiskati di itamitartlov, pravzaprav aovriJn
(Dalja.)
Italija je zadnja država na ave-tu,ld bi mogla trditi, da ni poana-la raamer v avtarijaki monarhiji in dejatva, d« je jugoalovanaki pod jarmi jeni narod hrepenel po «vobodi. Narodni boji v groteakni dualni monarhiji ao bili preveč intenzivni, da bi ae mogli odtegniti očem vaega aveta. Bogata literatura ae je nakopičila v njih in bilo bi naravnoat žaljivo za i-talijansko intelegentnoat predpostavljati, da ao italijanaki vodilni krogi tavali v Umi «lede na naeionalne anpiraeije Jugoslovanov. V reaniei je Italija tako <16-bro poznala stremljenje Jugoslovanov po neodvisnosti, da je italijansko časopisje vsaj v prvih meseeih vojne poaveealo posebno :ornost verjetnosti jugoslovan nke v<'volu<'ije. Kako se more l-talija torej delati presenečeno za-radi stališča Jugoslovanov, zaht>e-vajočih po vojni narodno edin-stvo, samoodločevanje in svobodo?
Da brani Jugoslavija 1^-epko svoje praviee proti ^nameravani i-talijauski kriitvl, ne pomeni nikakršnega sovraštva do Italije ali do Italijanov.
Vedno je bilo jasno kakor bali dan, da bodo Jugoslovani in Italijani v mnogih ozirih odviank drug od dragega in oboji bi imeli le korist.od odstranitve anta-gonizma. Še več j bilo je jasno, da' osMme, kakorkoli se določijo me-jc^tned^ obema' državama po načelih1 •pravičnosti, vedno gotov del one narodnosti na teritoriju dru «e. Oziri na te manjAine in sploS rt« koriiHi, ki izvirajo iz prijatelj-; *4bt'ga občevanja in trgovanja, b^ Ktevale zajemno prijateljstvo« katero bi okrepčalo mnoge sim-j pati je in stare tradieije.
; Toda prijateljstvo ne moref v»(rajatl med narodom vpričo o-i Čjtne agresivnosti in nepritajne krivice. Nič manj pa ne pomeni sedanje nastopanje Italije vpričo! pretelno jugoslovanskega prebij vglstva v spornih krajih, čeaar nej taji niti Italija sama več. Ta na-| ppdni značaj je iiven vsaeega dvoma dognalo vsako, avstrijsko ljudsko	ki ae je v vsakem
slučaju vratto tako, da bi pokazalo Čim manje Atevilo mogoče Jugoalovanov, pa je vtnidar vae-lej rezultiralo t njih pretežno večino, kar je znano vsakemu Izvedencu na pariški mirovni konferenci. *
Zagovorniki italijanake agresivnosti ao pač trdili, da poatane-jo prebivalci apornega ozemlja brpz obzira na narodnost rajši i-talijanski podaniki, kakor da se pridružijo Jugoalaviji. Da bi podprli te trditve pripovedujejo ti propagandiati, da niso Jugoalova-ni enoten narod, ampak da jih loči jezik, šege in aimpatije v taki meri, da je le malo aorodnoati med prebivalci apornega ozemlja in ostalimi deli Jugoalavije.
Kar sc tiče teh trditev ae lahko priana, da je bila Jugoslavija sto-letia nolitično raasek&na in njeni deli podvrženi tujemu gospod-stvu; da so bili posamezni deli raztrgani v manjše kose, da so bili igrajeni vsakovrstni ametni plotovi med njimi, a namenom, df»ar odtuje posamezni elementi naroda drug od drugega; da ao bile te metode do gotovo meje vapešne in so povzročile razlike v jezik«, v literaturi, v Šegah in aimpatijah, a katerimi bo treba še po politični združitvi naroda še
JŠlflisHI
Tako na primer ao Klovenei, živeči poglavitno v aapadnih delih tlngoslavije, sedaj po nsrečjn in literaturi raalični od Hrvatov in fcrbov, kar je poslediea tisočletne ločitve. Kljub temu ao Slovenci navduAeid pristaši jugoslovanske-ga političnega edinatva. V resni-el ao IfaA Slovenci najodločnejši nasprotniki nameravane anekaije njHi krajev od atrani Italije, ker Je velika večina v teli krajih slovenska in bi njih anekaija k hali ji pomenila odcepitev okroglih trideset odatutkov vsek Slovenec v od Jugoslavije.
H ve to dobra Iz trga razloga je vedno vstrajnp odklanjala vsak predlagani J>l«-bi ^	^^^
Hct, ki naj bi se vršil ppd ^te'--	MLAVJJVO PRI(5a
naeionalno kontrolo, p n čemer bl ae vsak dvom o željah prebivlast-1 v« spornih krajev glede na njih bodočo politično pripadnost brez j tefave odstranil	j Frankfort, %j -
Kakšne bi bile stvarne posled.-\mmi	t<kkoiVaJM) proti_B
| , c nameravane anekaije za Jug« ! nindikalistično prediogo, k. p*
¡daje v resnici moč sodnlkotu, da # Si Štorene« bi taka idPilljilMfiii^ ■'tBliiiaWn danti delav-pomenila, da bi ae njib približno Hki »tokovni organj/aciji. AtiAitotisoč ločilo od ^kup»ega| V debati »e je oglasil la besed«, števila, ki /naša komaj okroglega i f>roii predlogi tudi državni scua-poldrug miljon — dovolj, da »«Mtor Baker, ki dejal, da sta \ prizadene amrten udarec tej veji nekem preinogovem okraju žerif jugoslovanskega naroda, ki je bi- m okrajni sodnik na plačilni la zaradi svojega malega števila premogov«* dražbe, ki siorii;i vedno v težkem položaju glede na I Jur je v njunib močeh, da fcrepre-literarno produkcijo, pa je ven- fota organiziranje rudarjev, dar dosegla častno mesto med T^ ;zjava senatorja pokazuje, kultiu-nimi narodi v umetnosti, Hi|kakšne javne uradnike se delavci teraturi in splošni kulturi — v na-, pomagali izvoliti, ko so pri volit-sprotju z lažnivimi legandapii o Vah glasova^za kandidata starih Strašni kulturni zaostalosti Ju^o j strank. Sodnik in šerif sta pri Slovanov, s katerimi jih je hudo- volitvah obljubila ¿slavcem vs<. bna propaganda hotela tudi poli- kar so zahtevali, da atorita /a tično diskreditirati. $	nje. In Če bi ju delavci vprašali,
Ne sme se pozabiti, da ae bodo ako bi v njih interesu snela lniio z morali še za dogleden čas poslu- Ueba, ted^j bi stai«ostrankaiEka že vat i tistega literarnega apara- politikasa i/.javila, da jipolnita t.» ta, s katerim razpolagajo danes; Željo takoj po izVrieni izvolitvi, odcepiti od naroda, ki šteje komaj Taki so ti starostrankarski politi-poldrug miljon, skoraj tretjino, kaši 11» kdor do/.daj ni spregledal se pravi zadati mu najokrutnejši igre starost sanka rakih politikaiev kulturni udarec iti reducirati po, ostape duševno-slep za .vse svoje goje njegovega kulturnega na-1&ve d»i. predka na minimum.
Medtem ko bi ta udarec naj-	j OJSKA KORUZI JX PADLA ZA
bolj in v prvi vrsti čutili Slovenci,	ftTIBI CBNT^
vi vendar reagiral na kult urno	--
življenje vseh Jugoslovanov. Po-	Ohica^o, 111. Zvezni državni vrh tega bi ločitev tako velikega	pravdnik Cline je zagrozil, da pridela od jugoslovanskega naroda	išče manipulacije borze zaradi povzročila trajno vznemirjanje	visoke c^ie za koruzo. Njegova vsega naroda in bi odvračalo ve-	grgžnja je takoj pomagala, kajti lik del njegovih duševnih sil od	cena pri bušlju koruze je padla la normalnih nalog zaradi vzdržava-	Štiri cente. To padanje cene zaradi nja trajne propagande za zedi-	grožnje državnega pravdnika do-njenje izgubljenih krajev z glav-	kazuje, da borziani in špekulantje nim teleaom naroda.	uganjajo profitarstvo, kajti jasno Vsakdo v Evropi ve, kako mo-	** vse koruze »v Anic-gočno ao taka gibanja vplivala na	v »»uiolem tednu, vae duševno življenje Francije in	v iebruavju ao prodajali bušelj Italije; a število Francozov in Ita-	pp *1.24%, pa kar je za-lijanov, ki so bili politično ločeniplezati navzgor in je dosegla od Francijo oairoma Italije j^ bi-	»' ^riiarja -$1.59%. Gospodje lo razmerom mijogo manjše od	Sragam se «gm^rjajo na far-števila Jugoslovanov, ki l>i jih	h.W ^ nočejo koruzo pro-nasilna aneksija spornih pokrajin	ceneje kot po-$1.45,Uuielj.
odstrani Italije odcepila od ujihL^fm•rJ,. bl ^ Pedalu, ce aar(Kjg	bi koruzo prodajali ceneje, ko
S, bolj katastrofalne fc^l^ fogfefr »««UJ»»
razo po $1.59%. Meato da špekulantje in ljudaki oderuhi prihajajo s takimi praznimi izgovori za
kukurni učinki italijanske anekaije spornih krajev vile za Jugo-|
alavijo direktne gospodarske po-1	odeniJtv ^ bilo Uolj p4.
aledice Interesi, «J<atere gre,^.o	^ J £ra
v resnici tako veliki, da ^	plačevali farmarjem, ko je bila
lahko spozna, da izvira Italijan-^ ska želja po anekaiji glavno iz go- 1 spodarskih nagibov. Poaest spor-
ZABBVI ^KiOT BBTBKTIV. ^
,:	U tf 'J.	v'
Betrat, »oh. — Izidor Vila^
KpUUHriKlIl IIB^IUVT, 1 UBrrl np;i - i
nega oaemlja pomeni pred vsem [ OE uLOVMK	W SVOJI
«kontrolo in dirrittno izkoriičanj^ velikih prirodnih virov teh ,fcra«' jev.	.....v—^-
Na tem ozemlju je premog in (?rocerist v «aiyju, je odšel na lov| železna ruda, katere ek*plot*cija »voje dolžnike. V aaryju so mu je do gotove meje razvita, ki ae pa "«kateri njegovi tdjaki ostali lahko veliko bolj razvije. Tudil*0}*™ fifrocerijskem blagu. Su-veliki gozdovi z izvrstnim lesom mi1 &	«e ti grešniki nasta-
so v teh krajih, a poljedelsko in ni,i ,v Detroltu. Odiel je tje, da jih pašniško bogastvo je zna4no. Polov> "tira ^rt. Da ložje do-i -T . _	. .	j seže svoj namen, si je napravil na-
Naivažnejše ^«podarske »f- pa/ine brke pod nosom. Toda dolgo sledice k. bi zadele.Jugoslavijo |1(, i ^ detcktiva, kajti vsled italijanske aneks^e sporne- koma • je Ht il nfl uli(.0( ^ ga lf ga ter, orna se pa t.čejo trans- ^ pravf detektivi ^ ga «d portacije in trgovine. Namerava- a|1 ^ nj im protestom
nom le kontrole železnic, ki dose-	Rtop|1 tjlkoj v telefon-
gajo Trst, ampak jemlje novi dr- Lko zvezo g udjo t QaryjUf }n žavi tudi kontrolo važnega dela ko	od Um	da j*
velike dvotirne železnice od Lju- vila pošten meščan, ga je izpustil, bljane do Reke^in jo enako oropa vi,g KdajpriROgl4 xla nP nastopi morakega izhodišča druge vebkeLikdar VP(,	. detektiva. ker
dvotirne že eamce, držeče iz Za- ^ tlLka ulofra ^p .nev.nia xa tl-freba v Reko.	; * ■	ki ^ diietaAt v ^h, rr^h
Nadalje ata tržaška in reška lu-	_
ka edini dobri pristanišči na vsej	FBCAL ■ PO
vahodni jadranski obali, ki imata1 in morata imeti prvoredne želez-' niake zveze. Kdor jih poseduje, drši ves aiatem transportaeije in
jmAtrrvuo ^otütz
[ WaahiagUm, D. O. — Senat Haj
trgovine ne le gg **oaUvijo.I** «vede^preiskalo uM m*
ampak v-ega d.Unega^«ile<Ua Z^JSSŽFjL
kolikor gre na i.bJna jadran-	.
•ko morie	**lom komM m 30 »,l•kni,,
v	.	, a	da.khko i uivi je jo eene aa-
e*»eom na to. nima Itatija u^jfMor, Taka sodi tudi genator opraviti z razvojem trsnsportnih Qronnaf ki je predaedmk aenatne-sredntev Jugoslavije in daljnega L. ^ij^Hakeg. odseka, zaledja; da je proat in neoviran1 priatop do morja prvi pogoj sdra vrga gospodarskega razvoja vsakega naroda; da naatancjo važna
OSO BA OKO.. O. «is MaflMj*!«1
vprašanja med Jngoslavtjo in It*k Pardec najbrž še verjame v ta daljnega zaledja glede dovor* do avetoptotmaki rek, kajti Oeorgr jadranskega morja in da na bl Belle/ju, dstošaoemu. da je • P*
rpla v oairu ovirati nobena tret Uom pretepel aTojo ieno, Je alek^l sila. ni mogoče pretiravati gi- i*fič in ga pretepel a p**'"1 |speH««k»h posledic, ki M «Klele M)my je izvršil afcrovo dejanje Jugoslavijo, če bi Italija koatv«»- 'ker je pretepel svojo leno. »
lirala njena najnaravnejša izhodišča na morje.	, ,v ' (Konee prihodnjič.)
manj sirov ni sodnik, ki koče aa enak način poboljšati firšnilu. k«t izvršil kaanjivo dejanj«.
njeno na aeji. Valed tega
sedaj j« p«	»e v^e zamuje
no popravi. PVadaednik in bla
». ~~ Voda*}*
IM Pa« de Calai
/vojih greh,,t, praskati
• M d «Äko nl ^tavijen
-t Zadnjo *J%k'	S tega «i|n«*o ■ priredile ¿ene Jfrlouu frav UWw > «tf«efe5
d**ta veaalico v„ àariat	JgWW raiard.l nad' v«*aataa «ar«*» ¿itaiaiae", 4ü j* P*™5 fourni ovčieami in jr
i/padla najbaija ju v h^iokuo ta- [ **j*1	^flja» da po od«e| dovoljnoat. Udeleženci Vea«*l*ce mM [bili *«èqtap4©ovijqi t eelo priredi-
V obliki dlieviuM« iU
*n«uo nuju je tudi, d« moiki «e rojlijo, kajti oni "dobri4' iaai, k«, •o inoAki rodili, kot je aapiaaiiol
I P&OXUIL LAN DISKI.
PROTI HO
(HadaljevaaJ« g 1. ttr )
J ** P»««ni, da je Abraham rodil 4i raaoroiitav Uuriuaai je Revo-Izaka Irak je rodil Jakoba, itd J luiianarna aotiiftra ao povnoti na ao minul. J aKti o j,- pa tudi, da ae' delit
Kalimirju ta nakana tudi ue po Voditelji ajnirtafeoveev v Mer-wmit akoravno «e Aatefo k one iau iadali parolo: "Zane-
sli «kar eelo faro a eerkvijo vred ___________m Vlir
neznano kam, kot ae je pripetilo °>u slavnemu zdravniku v drtavi siuio Tev¿iw7¿~'v Kram-ijo.'7
tvijo. jfajbolj je pa ugajala aalo- ? L,VJ,?°	Pa D1J bo 1 Kan*®*. H n*bi kozje *le*e Prav
iKra-eno*ej«nka "Pri goapodi' 1 iL ' PribiU r*wli<1' l<lhrko *	'd a M Mu
ifrt-ulki1 ao tako dohrn i*rA,liJda eerkv* in Srca Jezusove-1 pripravija ua porod ter obdali
Igralke ao tako dotoro izvedle svoj« uloge, da ae je ilOvek v re-Hnici počutil, kot da bi ae nahajal v druibi "jare gospode". Tudi zabave v drugih ozinh ni pri-manjkavalo. Ljudje ao «pioMu» rekli, da «o ae v "Sloveuakem narodnem domu" aamo dvakrat tele imenitno zabavali.	ko je priredila lukajfinja krajevna or
K* m v tukajftnji naselbini. Da duhovnega o<Vta nimamo, ni
prav nič ¿«dno, ker je odpotoval «am. Razoe varake aekte imajo «voje cerkve, nikjer pa ni cerkve , ft J^ovega niti duhovnegr očeta. Brez cerkve, turna iu faj moštra pa gotovo ne ekaiatira
vaa tpohofor ovviee in Kazimir ja 4* « davno «aicljemm datetom-
dnevnikom. -Radoveden aem, kdo bo ¿el za kratuega botra 1 Kaj pa, J:o bi bil laatuik liai a "Qlaa Hvo-laide" tako qobraartxenf Kajn Mina. T avojifi tam kal i največkrat ponavlja Uie "(J. s. «JUa Svo
Kanizacija «S (tornado zabavaj T?****	Micke" debe
in drugič pa na prireditvi »loven-Kkih žepa in deklet.
Poyeii^ pa , *W tfho vsem rojal kom, da >>o v J<ratkem zopet ve-*elo v M»lov. nar. domu". Tukaj-1 Miija krajevna organizacija JRZ namreč pf i redi vaario domačo za
bavo z imenom "»pomlad". Po ¿«t iti #f uVMiimo mladi, ko ae je .pričala #»fjav# sprabuiati v novo.
iivljanje, sposobna za boj. V «vetju in mladoati bo oživela tudi nas, da se pobrigamo za bodočnost. Naii "Zaplaninci" bodo;
'"i ker je napisal, da je Harbertonu "fara Srca Jezaso vega". i
Tudi ¿unka ni pomagala pasta viti hiše božje. Ravno sedaj ja eno leto, k« je župnik imenovan 'are (na papirju) dodal k svqji pridigi sledeče: "Ljubi mi krist-jam, drage mi ov.-icc. Bližamo ne velikonočnim praznikom, ko ave-ta katoliAka cerkve obhaja spo-min na smrt In vstajenje našega Odreienika in IzveliČarja, ki se je dal «bičati, a trnjem kronati in
prevzeli vodstvo cele veselice inj rif Pribiti, na katerem je tu-
to nam jamči, da bo vse veaelo. Tudi par "iblansküi »raje" bo navzočill in za ocvirke bodo akr-1*1 i pa Kraftevci. — Kdaj se .bo
vrSila domača zabava, bo pa akle-l^ iil ™ nas umrl na av. kri-
ltu, da je nas s vojo smrtjo odre večnega .pogubljenja. S krv-Stvene zaatflpnike JRZ, kakor tn- P° J® 0P,*, *** vernikov, da so di vae one, ki so sodelovali .pri	večnega veselja v ne-
naiiih prireditvah, da m»j se ude lože izrfdne seje krajevne orga-nizaeije JRZ ki se vréi 28. marca
It. J. v mali dvorani "Slov. nar. Mi«» pričakuje teli praznikov, doma" in prične ob Seaeti uri do-j ,iajv<^jih praznikov svete kato-poldan. Na ti izredni seji mora- cer*ve in v ^ praznikih si
poldan. Na ti izredni seji mo volili! tudi novi odbor za le
to 1920. Vrfled zadnjega Strajk« *** P° itiridesetdanskem postu, je bilo veliko zanemarjenega in
Toda, dragi mi v Kristusu, naj. bolje bomo pa proalavili te velikonočne praznike, ako se zavze-gajiik sta izcft&lft Jeljo, <ja bi ra>|mamo- dli zgradimo cerkev, v ka
!"a V.8,ed u«a je napiaai bode.1'") No jaz želim 'gospodu v
kuti, da ae njegova želja izpolni *tr potem je ¿e mogoče upati, da pojenja njegova srboritoat.
Jver smo barbertouaki Sloveue prifili v letoinjem letu pij bogu v velikp nemilost, ker smo brez fare in brez duhovnega očeta, je tukajinji pečlarski klub podvze potrebne korake, diie v tem o tiru nekaj ukrene glede valiko m»'ne spovedi, to je, da ae ne o-pusti lepa in atara velikonočna navada, prisiljena apoml. Vaak gceftnik naj natančno izpraia svojo vest vae grehe naj spravi v l»isago ter naj jih na velikonočno "deljo prineae na Huata? eaato, It. 147. in fajuioAter ibo dal odvezo vsem greAnikom uaeakral. Vsekako bo$o pa imeli "*ekmo-Stri*? pogorele cerkve prednost. Podpredsedniku tnkajftnjega druAtva "Triglav" HNfM ae ni treba bati, da M bil latoAnje leto »ozvan z registrinanim pismom fer postavljen prod poroto, kot se je to dogodilo preteČeno leto pri nekem tukajšnjem drniltvu, ker ni hotel.iti k »povedi. Antmi lakič, sctfanji podpredsednik e bil namreč član hekegu ruitva, pri katerem imajo M
di izdihnil svojo duio in pot.un Iretji dan veličastveno vstal \t groba. Predragi' mi verniki v Kristusu, Sin božji «e je dal kri..
besih, kjer gledajo Boga iz obličja do obličja. Gotovo vaak izmed vas, dragi mi verniki, z ve-
vsak kristjan privoaei kaj bolj-
Uri bomo lahko dostojno in vso poboinostjo prestavljali pri hodnjo lato velikonočne prazni ke. Valed tega jaz apeliram na vae vernike, da naj kupijq vsak po eno iunko za leto&nje velikonočne praznike manj in naj iato Kvoto daruje za kito božjo, da nam bo prej kot mogoče postaviti hram božji, v slavo in čast presvetega Srca Jezusovega, A-men."	.
Waukegan, m. - Opozarjam I Ali je katera d^žina sluiala Danice druitva ."Moftka enako- 0 P^jo g. fajmoitra in kupi-pravnoat'' |t. SNFJ, na sklep a velikonočne praznike eno -L J(«unko manj, tega ne vem. Vem pa, d"a ie aedaj ni tukaj cerkve in kakor vse izgleda, je tudi ne bo.
da oddala *vpja aiesUi valed zaposlenosti kakemu drugemu. Važno, je, da ae voli tjtke može, ki bodo tako agilai in vneti za stvar, kakor dosedanji. Vsi n§ sejo
marea. — Rndolf tBkala. -i-• »
(Opomba ured. — Vafte pismo dobili prekasno, da bi zamogli priobčiti * sredni It. "Proave-
zadnje redne aeje, da ae vrfti ve selica v ¿korist društvene blagajne 1\. aprila t. 1. v proatorih "Slovenskega narodnega doma." Kar pa maramo ukreniti ie več
Nezažcljena influença ae je po-
predpriprav aa to veaalieo, opo- »lovila iz tukajinje naaelbine »rjam .¿Aanice tega drfidtva, da Kakor je pa razvidno, je ie pro-&e udeležita polnoitevilno pri-kej razposajena v Chieagu. Na-hodnje društvene aeje, ki ae vr|i|p«dla je tudi "Blaženo Mieko". 2«. marca. Izostane naj nobena. Drufovo liteje derog JŠO ičlanic,' Heje se pa Udeleži navadno do dvajset, kar ni posebno častno za naie druitvo. G4asom pravil se mora udeležiti alpherna članica vsaj vsake tretje dtuitvene seje. N'ekatere, Članice ao tudi ja^o malomarne oglede plačevanja društvenih prispevkov in opozarjam v»e te članiae, da ae bo postopalo od sedaj aapr»> strogo po pravilih. Ako fcafaa članica ne more plačatj ob pravimi času mesečnl-"" iz kateregakoli vzroka, naj tri «poroči tajnicj. ^o bo katera člaaica suspendirana valed n«-: plačanega aiieameiita, niu to pri-Pi&e sama ftehi.^Anna Medmkb, predsednica.
Barbaru», — Slučajno mi je priéel t*fco lroledar "ftlaže-o» Micke", -v katerem je ¿¿znam **eh Hlovenakr^i ^ir v Ameriki. v aeanaam je tndi napisana ' ara Braa ^emaovega v Bar. Wrtonu, O." lia, čitatelji, tako J" zapis®** In t5> v leta 1»20 po KVistovem mjaivu. flledal sem ^'je in prekrokal vel Voledar, preéaial vsako rmftieo. t o-'•a nemogoče mi Je bilo najti ime Upnika» ki M «¿aérijal "bogo
cenjeni Čitatelji, le nikar ae ne čudite. Fakt je, da Miea je dobila ipansko influeneo in poleg tega ima tudi Živčno bolezen, kar je zelo nevarno. To dokazuje, ker je father dobil sedaj le zdravnl-ka-špecijalista. Kajti dokler bo-lezen ni bila nevarna in s« ni ras-pasLa, je imela "Miea" samo strežnieo. Toda ta presneta bolezen je priila že v drugi iladlj, in radi tega ni kazalo Kazimirju drugega, kot dobiti adravnika-Apeeijalista Zvonca. Ako 6e to m pomaga, potem pa že vemo, kaj sledi. Ko ao zadnjič preiskavali devtfko Mico in jo potipali /a žilo, je žila udarna kar tisočkrat. Povedali pa niao ali na Jeto ali na uro. Vsled te hudf lndezni M je "Blaženi Micki" tudi že pH-čclo meiati, kajti najprvo vidi s trnjem kronano glavo, potem pa, o jo j, joj sapa vrage z rogai. dolgimi repi, • konjskimi k.ipiti in velikanskimi uiesl. To vseka-kar ni dolm> zoamenje in ai prar ifl
boljialo|
pravijo, da vaa ta vse dmgje izvor in si »«kaj *e-pata jo na n*e- Prav iakki. ¡*m ja ta bolezen tudi iz °f»adežcva-
— Miekine nedolžnoati. FaHtcr
"ipntaa* ki M «paavlial "oogo-i—	. . w •
«i-ma delo-m reéeval d nie
ttj fari Fara hraz Hakovnega ».Ivezal, grehov, iti
•'"»a. nak, to mi pa ne gre f fia-"Ko, pa rabimo* Aa
Rim. je j>a predaleč ia |K»lr«
r 5Sn: „ ¿ tudi «cvamo v aed^jaa ao *pt,>|, k.mim.mi* ministra
vendar kUvuo Kam aaj aa palaa kroži veat, da pntawij j
silno «poved. Kot napredgu. mladenič ac je tej odredbi uprl,'ter je iwjfti pustil druAtvo, kot. tU bi Ni dopisati I, da ac kratijo aupl'odo ule<le verakaga prepričanja.. To je dokaz, da je pričela i padati mrena raz oči ljudatvn. ?alag (h mepjenega rojaka je bilotdudl ie precçj.drugih rojakov, ki,*) »le« dili njegovemu koraku. M' " ' V sosedhem mestu AkrAnn, O Je bilo preteČcni teden aretiranih H5 radikalcev. Aretirani «o bili na nekem zborovanju. V «dvorano ao udri i detektivi, ki W are tirali vae navzoče ter jih Odgnali v okrajno ječo!'Viakdo,!*n ,ka terem bodo mogli dokazatUdà je deloval ,proti vladi, bo deprtti ran. Dvanajst radikalcev iz A-krona je feilo deportiranih že me seca novembra pretečenega leta. |Prad tukajšnjim občinskim aodMčem ae je moral zagovarjati Martin Mik loi, oibdolžen poneverbe. Obdolženca jo zagovarjal odvetnik Htephen C. Miller, iti *i «er tako spretno, da Je Župan naložil obtožencu le malo denarno globo. Po končani razpravi ae je obtoženec prijavil, d« mu je nek tllkove«' ukradel iz njegovega stanovanja auknjo. Odvetnik je takoj alckcl svojo aitkAjn In mu je dal s pripombo, da naj «i poliče primerno delo, da bo »oliko zaslužil, da bo za mogel plačati stroAke obravnave. Toda obtoženec, mesto da hi al poiakal delo, je popihal Iz tukajinjega mesta z odvetnikovo auknjo. HodiAče aa daj pričakuje poravnave atroi kov obravu«ve, odvetnik pa au-knje. —-Martin tatotttfliar.
PUttloirg v ju>.iKi\'Ahudni \Tem-Äij? je padel v mke rda^i čet. Delavaki aveti na ^akaouakem so \-<>činuma v rukah aocialiatov. Vogtland a okolioo je popolnoms v rokah komuniatov. V Berlinu je mir, loda v okolici in nekaterih predmestjih ae že vedno ponavlja streljanje ad časa do čaaa.
Oaem dalavakih republik na 8ak
Slnestki fUrodu


?Upom MuU.
. I T. Mi IfOf èrUri ||lia«4a.
olavui stan. imm to. lawmoals avk^ chicaqo, GLAVNI ODEOR ZA DOBO 1019-1W8. Imwrtfhü odbor. f
uraavNi

Chemnitz, S«k*m»ka. Nemčija. — Ameriiki poročevalec George Witte j« na svojem potu iz Stull gart« V Chemnitz prepotoval naj-manj osem aovjetskUi republik.4 Povsod je bil mir, kajti oborože JÜ delavci ao žc raapriili in razorožili čete atare Noakejeve jjar-' de. Zna«MUio je, tla ao so delavci takoj v prvem monolitu vat a je pojavili s pu&kaml in dotoro preskrbljeni a strelivom. Kje ao vse li ptiftka in iiMiiiicijo, .je misterjj, toda »odi nc, da ao ae ie davno pripravili a orožjem.
V	llohonstelnu je večja četa delavake milice čakala na vlak, na tka terem jc imel potovati No-*k# iz Htuttgarta v Berlin sad/ njo nedeljo. Delavci ao ga mislili ujeti, ampak Noake je menda alu-til nevarnost In ae je odpeljal po dntgi železnici,
V	Olauchenu je delavaka milica zasegla banke, pobrala denar u z njim Izplačala mezdo <I»-1 »i \ cem, ki ao bili na generalnem itrajku.
oa^ im. R*aiM, Um 411. S.IU... rtmk
SmhbK 6SOO PrglM,
OKRotig, «wfw, R»ai« ri.1«
^	Oh n,-«IA
U» KaMr. 9ta **
Nadiprni odbor.
taatv «umi* aa. cnt.« Jh. Kaha. »»«t a i«* a«.
Tlakom! odbor.
vmémwmé i« m.h r.u.vu.
Združitveni odbor. • r»Mh am. ttaa a^ cmM
THnU Mm lil, Umrmm, ISu
a a, r, #,
1 ÂTÎn^. r^r.. - -. i" ^ AH, awn«.
J LS^a ■ 1H^*'4*»"« m NU Ki. H	nunt
m, n. ^ jH aaar—aa a*. UwéIi âm, Hhm. n,	'
Novi iigradi ▼ Egiptu
Kairo, Kgipt. — V Kafr-el-ftej. ku in Dcauku ao bili dva dni tečji zgredi proti Angležem.
l\ Mil	. ; .y*!
Generalni àalamiiki itrajk na «Ul tpanakam.
I Madrid, Španija. — Zaatopni-ci ' fčlezničarakih «nij ao ae na konferanoi duc 23. marea aoglaa-no Izrekli za generalno atavko na valih ialeznicah, ätrajk je pričel v mèk o polnoči. ^
i«
tranOA UREDNIŠTVA.
• 'p, 4H>	t^i^mmmmmt . ,(
Joe Brinovec. Pteroe, W.
Ker ne	knjiga, ne mora
mo povedati,
1 Po® ji te Pšm knjigo in označi ta tudi, kaka velikosti naj bo knjiga iti potem nam bo mogoir pojasniti glede atro*kov.~~ T. P. Kdiaon, Kaoa o Mtva-
Krvavl boji aa Mm; dva ubi-v Onblln«
Dublln, Iraka. — V pondeljek zvečer ao bili tukaj zopet krvavi izgredi, ki^ao jih provocirali pijani angle&ki vojaki. <>krog 300 vojakov jc zvečer po deveti uri ko-rakalo po glavni ulici, razbijal! po vratih' hii Iti pobijali iipe ua oknih. To je razkačilo Irce in Vojakom ja kmaUi «ledMa velika množica ljudatva, toda pri porttfbelakem m oslu ao ae vojaki obrnili In pridali streljati V množico. Dve oaabi ata bili ubiti iu itiri ranjene.
London. — Tukaj poročajo, da je množica Ircev napadla četo vogrtov v Puhlimi,' ki no ae vra čali iz glcdaliftča in peli kralj"' «ko himno. Vojaki ao atraljall in ubili nekega moža In ženo. tf* mor republičanakega župana v Cork u ni ie zdaj razvozlan in ni hče ni bil aretiran.
NOVA MIROVNA PÛÛODfi^
mbmouo.
Washington, D. C. — Kongraa, ulk Mo<»d iz Virginljc naznanja, da bo predložil rezolueijo, ki po> oblasti predsednika Wilsons, da naj pripravi novo pogodbo za mir med Nemčijo in Združenimi d tiarami.	______
Kongresni k Porter, republika* nae iz Penosylvanija, je v torek predlagal, da kongres takoj aa vrže vae vojne zakone
ri, o kteri vi piM', bo ljudatvo - ^	i,. otIMIo pri volitvah, katar«- ae ft
lala.	-
Hi, V
v Jugoslaviji.
začasno.
imd - Pa.
Hi. V/i
ki > trajala sekaj tadaov. Ki' dar jI dobe J M frankov dn#v*e pla*f : prej «a m+\i 14 frankov |n zahtevali ao ¿¡k 28.
Parobrodni listki
» . i • i »
aa 4ja I» aaaaj la* MM Praaeoako. Hoiatidako, in prek Italijanskih lak. Ml hnamo «topnlitvo trn vae večja paro«'
brcni ne črte. Mi poMlja/no denar na vaa kraja v-Kvropo po dnavnl karani aanl Oglasita ae prit i 1
Louis j, mm
UL
a« pOlU.1* m Mstovi Ma Uaá-a-4 aaa Maa
a a
WttHffîA
Je, «a mnogt aa vi
ia
Wa
M
blt|
3ÜMS8S

AKNIN
RESNICA
K
4%

<■ awl 4rk*ala
BgMvJj^P"

aa vaáaa aaialDa <
VIA
URADNA
VSAKO
PO
TEJ
TVRDKI
IZVRŠENO
DELO
JE
POPOLNOMA

Za
potrebna pojaanlla obrnite
na:
EMIL
KISS
BANKER
M,
133
An«
St,
York,
N
Y
SPREJEMA
HRANILNE
VLOGE
IN
VLAČA
OBRESTI I
4%
AR V STAREM KRAJU IZPLAČA
• s 0 ta« iajatte aaaaaal«. ia «we ravaakar arcjalt vat« a4 Mm HHVATMKB «TaDiONlrK V lAOKKHlf, !u )• ralaa Ml t*pb«aa. Pot rdi U ra«,M,*l).«o pmealaaaa j.oMjai«!)^,
VaM notoftiiA^, katar« «o bite «aalala val«4 UplUavaaja, ja NKMKTH bTATK Hanka roeiAi» i *vaja aradaiaa v Ivroa«. Ti «aj pa graflkeba, ia aMl <i«»ar laMa lapM*v«l, ft «mUJ m vMko «#i|jai«v taia« iapla^a.
Mjlti dMlf Pnt""	aha IttUa, ia ga U«ao
pw)a»jt vali v atari domovini.
FaHljap« iaaar aa	»taga > taki kaako atl kraatl-
alaa v Jnaoalavljo, lar vaai ptaekvMaM k m« Ha« kojtliao kiaa'vaa> aaaa troMa.
1'oilljaaM iaaar ladt i.rruj.vM, RrMjav Hki« IU dolarja. I'oélit* dañar hitro. Vro,|«oat brona« f«a(«
l'niliia iaaar hitre. Vrorfaaat h ron mi rota
\ mm ddWLL littL
prodajamo TUM PAaoaaoaa« LUTKE
rwea» w r^ww ■ ^i»™«^ ^»n« ma m |x*i*«.-ii«
«HP!« STATE «ANK
i¿S> M J«ka *m$M* fraiMflk. ,, .. „ OUAVWI êTAJt* litlalimiT. , NWaSNICAi ttêf-^Êmé AVftNUg
•	Nsw rouie, n. r.

PROSVETA
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
TAKTIKA SOCIALISTIČNE
STRAHU V 8LOVBH1/I.
(Konec.)
V.
Ali smo en demokracijo ali m diktaturo? Mi smo n demokracijo v miru In «a diktaturo ▼ vojaki, oh časih, ko m vatvarjajo z revoluci-jonarnimi udarci novi avetovi. Čudno, da moramo o tem «ploh piaa-tL Mi in pa tinti, na kojih naalov mo te vrstice namenjene, smo vloge Kamenjali. Mi »mo vedno delali in tudi ponovno trdili, da «o dane* čsai taki, ko združuje ljudatva obup, glad in rsatočs beda v mogočen plaz, ki ruši v nafti družbi ovire. Nismo pa še videli, da bi glad, obup in pomanjkanje vatvarjala. in kar smo socijaliati v svoji stranki konstruktivnega m velikega vstvsriH, amo vstvarili v stalnem in telkecn boju s predsodki in škodljivimi stremljenji, kojih je zraslo tudi na naši njivi vedno ve/5 kakor klenega zrna. *
Zato vemo, da se aamo z oboževanjem maa ne bo nič velikega vst varilo in da se zlasti ogromnih stisk in težav, ki jih prinaša v vidno povečani obliki ta doba, 2 njim ne bo premagalo. Danes je nekaj diktature potreba. Samo tem naj se razlikuje proletarska diktatura od absolutistične diktature, da mora biti diktator od ¿sna do časa voljen in potrjen po zaupanju ljudstva. Od demokracije ae razlikuje diktatura po tem, da ae ne straši tsm, kjer zahtevajo to višji interesi, tudi sredstev sile. V izrednih razmerah je diktatura po tem, da se ne straši tam, kjer zahtevajo to višji interesi, tudi sredstev sile. V izrednih razmersh je diktatura v. interesu pfolet ari jata potrebna, čeprav mora diktator vedno vedeti, da je sila dvorezen noš. tfe ae najde človeka, ki je zakrivil kak tak greh, da spravlja s-tem tudi po naši iveati politično ekaisteneo in bodočnoat proletarijata v nevarnosti, — ni vedno političen greh, če se mu da v izrednih razmerah tudi s aredstvi sile čntiti, da tako ne gre. —
Mi toraj sovjetsko Rusijo in njene metode tudi nekoliko rs-zumemo. Najmanj toliko, kakor tisti, ki gledajo s profesorskimi
očali na probleme sovjetske Rusije, gledajo na nje'aimpatično, — vkljub temu pa ponavljaj« v iMem hipu fraze is najhujše demokratične dobe. Rečemo samo eno; Če pride do diktature, te profesorske na t ure ne bodo diktatorji«
VI.
Velika večina naših čitateljev bo rekla: vse to je lepo, a mi ho-<*emo namo eno: Ha m o to, da oata-nejo sile proletarijata enotne. Vea proletarijat Jugo«lavije naj ae strne nr eno veliko in mogočno proletarsko reko!
Prijatelji, — hvala vam za, to željo, ki je tudi naa popolnoma obvladovala in dajala vsej naši politiki svoj pečat.
Vsakemu smo pustili, da je delal, zlasti pa govoril, kar je hotel «amo da bi m» kršili enotnosti, dobro vedofc, ds se ds strniti tudi veliko rszličnih vod v mogočno reko.
Enotnosti dosedaj v Jugoslavi ji ni bilo mogoče zato vstrvmriti, ker so vodili belgrajski in zagret) 4ki politiki enega dela delavstva diktaturo, ki se ni ozirsla na naše potrebe in nazore in nam je hotela spraviti domačo politiko v tak pravec, da bi bila a tem po našem globokem uverjenju politična bodočnoat slo venskega proletarijata težko oškodovana, i Pod takimi pogoji smo se morali ujedinjenju vsaj začasno odreči.
Radnička partija komunista, v Beogradu in Zagrebu pa je odgovorila na to z geslom: Und will»t du nicht raein Bruder sein, ~ so hau ¡«-h dir den Sehaedel fin in je poslala svoje odposlance in svojo Novo Istino v slovenske kraje. Odkrito je vržena mod nas baklja razkola.
Po naših krajih ae je začela strupena agitacija, naperjena proti enotnosti jugoslovanske eoc. dem., stranke v Sloveniji. Mi ne dvomimo niti za trenotek, kako bo slovenski proletarijat na ta ngpad na svojo enotnost odgovoril. Dvignil bo svojo roko in pustil jo bo teftko pasti. Odpadel bo morda ta ali oni, razkola pa v stranki ne bo.
A ko smo tako svojo enotnost na Slovenskem ohranili ln utrdili, po stanemo močna politična sHe, koje interese in smernice bo prisiljen vsak upoštevati. Na tej podlagi bomo zgradili enotnost proletarske fronte v Jugoslaviji..- "Naprej'*.
Inozemstvo*
Mednarodna delavska komisija obišče Rusijo. London. — Delavska sekcija li-
no v zapadnem in južnem delu o-
ca. Odprta revolucija L ~ | bruhne vaak Čas. Ljudatvo je pre-| pričano, da so sgentje angleške vlade ubili ainfajuovakega župana MaeCurtaina v Corku. Zadnji izgredi v Dublinu, pri katerih so
ge narodov ima ta teden «vojeL^ ubite tri OM>b(S M tlMji tretje aborovaaje v Londonu. Al-|saIli „^ rova* britakih hujskačev
bert Tli« »mas, francoaki desnokril ni socialist, ki je direktor Med-narodnega delavskega biroja, katerega je ustanovila mirovna konferenca, je dejal, da ae bo zbor bavfl a sledečimi glavnimi točkami: Ustanovitev stslne medns-rodne pisarne, izvršitev najvažnejših točk' programa, ki so bile sprejete v Waahingtonu, priprave za drugo mednarodno konvencijo, ki ae vrši v Genovi meaeca julija t. 1., in končno ae imenuje komisija, ki pojde v Rusijo.
Ruska sovjetska vlada je že odgovorila, da sprejme mednarodno delavsko komisijo, toda pridržuje si pravico poslati ena ke komisije v zavezniške države.
POTBEBUJEMO
"HL* - -
delavce za delo pri gradnji.
v vojaških uniformah.
8VOI* ROJAKI ZDAJ SOPIT LAHKO DOBITI V AMERIKO.
Priseljeniške postave K«*il. I fte zmeraj v veljavi kot pred voj-d< lav*kega | no. Svojo rodbino lahko dobita v!
Ameriko. Podjfisani va» bo dal navodila, kako dobita v kraju I potne lista. Pišite, ali se pa oseb-no obrnite na znanega rojaka M«r tijo Skender, Javnega Kotarja, 5227 Buttler Street, Pittaburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in pojasnil.	(Adv.)
Oglasit« se pri:
ji, t* '
Sanitarium, Linooln Park,
-
nasproti Fnllarton Ara..
. POTREBUJEMO
navadne delavee za stalno delo; dobra plača» kdor hoče delati pri
Chicago, III. POTREBUJEMO
pakiranja» samokolniéaHn • pomočnika pri strojih, zlagate in prebiranje, prati oknfc, n
DEKLETA ZA HIÖNA DELA. mtagali
POZOR JUGOSLOVANI 1
Proda se 134 akrov obsegajoča I farma obdelane zemlje in je posejano 10 akrov rži in 15 akrov de-
Volitve na Bolgarskem 38. ' marca. ¿'^ -
i. P«»» m
Damo hrano in stanovanje ali pa samo hrano kakor katera želi.l Oglasite ae pri:
HOTELATLAHTIO Olark near Jackson Blvd.,
Chicago.IU.
POTREBUJEMO
i -i i -t,^ i spomladansko aetev. Ostalo je vo sobranje (parlament) prihod -1	^ ^^ ^ Wfin0
Vsa ta in še mnogo drugih del se dobi pri nai, kdor ima le količkaj skušnje za delo.
Tovarna je v bližini Clybourn, Ashland in Belmont poulične kare. , t:\V.' ' f . |^Hpt
Oglasite se v Employment uradu med 8 uro zjutraj pa do 4.30 popoldne.	* •	:; *
Torej oglasite se pri:
njo nedeljo, to je 28. marca. Novo aobranje ae otvori 14. aprila.
poslopje ^je v dTbrem ¿«tfSlH*»* omožene in	" ,
k o r tudi vse farmarako orodje, Mnenje. Mi plačamo po $40.00 n*|gTEWABT' stroj za ietev in ¡košnjo, za setev mesec in hrano. Oglasite se pri in gnoj trositi, štore ruvati in o- hišniku.
Izgredi na Portugalskim"
Madrid.— Sem so prišla |ioro-1 ko^ fl Trij€ lepi konji in čila o velikih izgredih v Lizboni, LpIeriMk 1 kraiv in tri telice. Sploh ki so bili zadnji petek in aebato. I ^ prod|| kar je na fArmi.
Stavbinaki delavci eo v petek ParIll0 K proda, ker lastnik nima|HYDE PARK BLVD. and 53rd st. aprejeli resolucijo za "revolucio- družine> ^ žene in ne otrok. Cena
OOOFEB CARLTON HOTEL
BPEEDO METER CORP. )
}828 Dlversey Parkway, Chicago. Ill
narni generalni štrajk"fa kmalu I /a vge gkupaj je le $5,500, takoj jel . ^ nato so se pojavili nemiri na ul«-|treba plačati $3.500, ostalo pa/na|~
Chicago, 111. POTREBUJEMO
Potrebujemo dekleta nad 16 let stare za delo v čisti tovarni.
Nobene skušnje se pe zahteva.
cah. Policija je orijela 180 oseb.||fthke ]etne 0broke. Farma leži le
Pri demonstracijah je bilo ališati 5 milj od meata in pol milje do	^-^nj- — f
kliceŽivela rdeča Rusija|fole ^ le eno miljo od cerkve. J«|aobarii.e in druga	dela. $35.(X)|v sobotah dopoldne.
■■■ M Hi ■	4 h J. REX &
1 Oirlasite se Dri •	' 1 ^ * tocuat Sts.
'	Pittsburgh, Pa.
Milston,| --|--»
Ä 11 «Ä^^ÄrSÄfflE^ m
vtó bomb. Limona je podobna vo- L^ ^ pigmeno zglasi na jaškemu Uboru.	- glov. Frank Novak, P. 0.
Britske teta ubila dva štrajkarja . t Indiji. '» ejM .
Bombaj, Indija. — Britske čete so streljale 17. marca Jtra.H kar je v JamŠedpunt (AT^ni-stan) in ubile dva ter rakfle W delavcev. Po atraljanju ^»Vojaki z nasajenimi bajoneti nasko-čili stavksrje in jih razpršili. ALI NI
: Ako bi kdo prišel sem I mu ta kmetija ne dopadla, :a druge v bližini. Sicer je I lo nizka cena, torej hitite mmerava na farme to spo-1
mlad.
£k_, „ i *•
COOPER OARLTON HOTEL Hyde Pard blvd. and 53rd Bt.
Chicago, Iti.
Hi I 'ir " ' "t
POTREBUJEMO HliVIKA
Mi Vas naučimo delati senčni-
Ike za svetilka (Lamp Shades), in vas ob enim plačamo ko se ufti* [te tega dela.	• j |
.....MIHIH 11................
POTOP.	Zgodovinski .-•romnn'-.
Spisal H. ttenWewtcz. — Poslovenil Podravskl.	
........»MM.................
(Nadaljevanja.)
Časih, kadar je napravil več škode nego je pričakoval, ae je spustil v «I»»®»	Krogi je
so žvišgsle nad njim in mimo njega -r- on pa ni pogledsl nobene, msrveč skočil naglo po strelu na rob, uprl oči v daljavo ter zakričal:
"Top je razbit. . . Samo trije še bljuvsjo krogi je in ogenj!. .
Do poludneva se nI oddshnil. Znoj mu je zalival čelo, srajca ae je kadila na njem. Lice Je i-mel črno od saj, a oči leskeče.
Sam Peter černeekl je občudoval njegovo delo.	#
«"Za vas vojna ni nič novega!" mu je rekel ve^krst. "To sem takoj uvidel. Kje ste se tega naučili f*'
Ob treh popoldne je umolknil na švedskih nasipih le drugI top, rszbit z dobrim Kmitiee-vim strelom. Ostala dva so tudi kmalu odvlekli s nssipov. BrŠkone so »poznsli ftvedje, ds se ne morejo vzdržati na tem mestu.
Kmitie sa globoko oddahne.
"Počijte sal" reče mu tfsrneeki.
"Dobro, pa tydi lačen som", odvrne vitez. "Ho rok a, daj ml, kar imaš pod roko I"
Htari stražnik je urno iivršil naročbo. Prinesel je čutaro Iganjioe in na krožniku nekaj rib. Kmitie jih jame poželjivo jesti, zroč sedaj ps sedsj na ne daleč proč padajoče granate, kakor bi bila to skakajoče vrana. Teh je še vedno < dokaj priletelo, toda ne od ('Vnatohovske, marveč od nasprotna strani, <•»*/, samostan in eerkev.
"Rlabe topniAarje imajo, tirevhok© meri j«,' reče Kmitie, in hladnokrvno pottživa svoje ko-ailee; "glejte, vsa kroglj<> Irte čes eerkev na nas!
Te hearde je ČUl mlad menih, aedemnajstlet* ni mladenič, ki je lele pred kratkem stopil v sa-' montan. Poprej je podsjsl Kmitieu naboje ter ae ni umikal, daal je trepet sla vsaka žilieu v njem, ker je sedaj prvič gledat vojno. Kmltir se mn je neizrekljivo prikupil s svojo hladnokrvnostjo. Ko je sedaj slišal njegove l>o»«da, ae je. nehote prituknil k njemu, kakor M pri njem hotel UUa-ti zajetja.
'Ali nam morejo Škodovati s one stranif je Vprašal.
"Cemu ne!" odvrne Kmitie. "A kaj. dragi brst, ali ae bojtff"	t .*.«
T 'Uoapod," odvrne trepetsja mladenič,
Rasna sitnaaija na Irskim
London, 24. marca, v- 'jMjožaj na Irskem je vedno slabši^oseb-
-¡tt— '
"predstavljal sem si sicer vojno kot nekaj strašnega, tods nisem si mislil, da bi bila takarljtra-ina."
'Vsaka krogi ja ne ubije, clae^ bi ne bilo več ljudi ns svetu.'	. /
"Najhuje se bojim onih ognjenih krogel j, onih granat. Čemu ae rasletavajo s takim treskom T. . . O, Bog, kako te pohibljajo ljudi!. ."
"Jaz ti to pojasrfim moj dragi. Oranate so železne kroglje, ki so znotrsj votle ter nabaaane s smodnikom. Izvrtana luknja je zamašena s cevko iz papirja ali leaa." "O Bogi."
" V leseno ali papirnato cev je pa vtaknjen žveplenast stenj, ki se pri strelu prižge. Pri fivo-jem padcu udari granata s to cevjo ob tla tir jo porine na sredo; v tem hipu se vname v gvanati smodnik in ona se razletl Dokaj teh krogel j pa ne pade na cev, toda nič ne de, ker ogenj počasi vendarle dospe do amodnika ter povzroči »t razpok. . ."
tem Kmitie nakrat umolkne, pokaže z roko padajočo granato doetavi: "Glej, glej! Tu imaš vzgledi" "Jezus, Marija!" zakriči mladi menih pri pogledu na padlo granato.
Granata je med tem padla na tla ter žvenko-če ropotala po tlaku, apuščaje iz aebe' sivkaat dim; prekotalila ae je enkrat, dvakrat, pritrk-Ijala pod zid, na katerem ao sedeli, padla na kup mokrega peska, izgubila moč in oblsšala.
Padla Ja na srečo s cevjo kvišku, toda atenj ni ugnanil, kajti dim se je takoj dvignil kvišku.
"Na tlal Na obrasel" jamejo kričati osup. ljivi glasovi. "Ns tla, na tla.
Toda Kmitie skoči v tem hipu na pesek, pograbi s urno roko sa cev, po izdere, dvegne roko s gorečim stenjem kvišku, in sakriči. -
" Vatanite! Kakor bi pau polomil sol>e. .Sedaj niti muhe vfl ne ubijal*
Pri teh besedah sune s nogo ležečo krogljo. Na> aoči ao kar otrpnili, Tidevši ta dokaz nadčlo-veškafa poguma, in deli čaaa ni nobeden ispre^ govoril. Naposled reče Carneeki:
"dmentani človek t Ko bi ae bila raspočila^ hi vaa bila na ko*a rasnealat"
Kmitie ae na to nassseje ter pokaše svoje ba-
VASE ZDRAVJE I plaia ^oo, hrana in stanovanje. | Oglasite se pri: DVA CENTA?
Oglasite se pri: V COOPER OARLTON HOTEL

zap
co, glavobol, sla bo prebavo, rev-matizem, zgubo slasti do jedi, nečisto kri, se pučuttte utrujeni, oslabeli, ali ako imate bolečin« v hrbtu.
JUVITO
Matere narave alavno zdravilo, izdelano iz čistih in najboliiih aaliič posnanih po zdravniški vedi in priporočeno po tisočih vilvalcev, Je sdra-potrebuje vaše telo. Ako nima vaš lekarnar v xa-nam 91.04 sa en in savojsv tciva zdravila.
Ako pa šelfte samo poskusiti to sdraVilo, predno je ku
Ako bolehate za želodčno boleznijo, imate
ítrtSlnoíSÍ HYDE PABK BLVD. & 53rd Bt.
zapaho, zaprtni-
' * ' •• » ,• Chicago, 111..
POTREBUJEMO
delavce za splošno tovarniško delo sa gradnjiško opravo. CIHCAGO AUTOMATIC
CONVEYOR CO. 113th St. k 0. R. L. k P. Suburban Line, Morgan Park.
POTREBUJEMO
OOWAJI OOMPAKT 1219 0. M&chigan^^treet,
CmCAOO, ILL. ' • -\___
A MERICAH OOOOAHUT BUTTEB 00.
vam nudi priliko, da se lahko priučite novega dela.
Mi vam plačamo za čas ko se učite in prilika je za napredek. Oglasite se pri nas:
Američan Ooooanut Butter Co,
2581 W. ISth St, Chicago, 111.
V
..... P>mu. je kupite, pilite nam dekle za aplošno hišno delo. Mala po tridnevne zdravilno poskdlnjol, POPOLNOMA ZASTONJ, bm vsakih |(,ruilnR nadaljnih obvesnosti na
Naalov:
JUVITO LABORATORY, South HUI Branch 6, Pittsburgh, Pa.
Dvs dni počitka v tednu, na fašT strani I Pokličite na telefon Schenley, 2064 J. Pittsburgh, Pa.
POTREBUJEMO
STARISI t
Vali sinovi in hčere naj M ae naučili «iskankega dela. Plsčs, delov-
(Juvito te prporoča po tUo- no stani« in uaodnosH eo izvrstne. tih bolnikov, ki uiivajo lo I ÄoiftÄÄ :P°
zdravilo.)
POOLK BH08.
5 se pi Clark
"Ali mar ne potrebujemo smodnika T V rfl če. "Ko bi me nabili v top ter vstreHli v sov rak nika, bil bi narn v korbt še po avnji smrti." "Oh, da M vaa!. ♦ . Kje pa ste sa navzeli
Kje pa ste se na v zrli
takšnega juaeštvaf
<»h. da M rae!. . takšnega jaaaštvaf '*
ŽENE, DEKLETA IN STAR IS L
'J I '-i ./k j. yj-jv. i "'tts'fif "i - i	j^kt tu/ r • i	/ '
Mi imamo primerno lahko tovarniško delo za vašo hčer v kraano adravstveno in vnrno vrejeni tovarni
Skoro vse delo je le prebiranje ln pregledovanje Ude-lanega blaga in se lahko oprav|)n sedeč, poleg svojih prijateljic in zaslužite dobro plato in ▼ tem ¿asu bodete tudi aadovoljni s našim delom. Tefensko dajemo (udi bonu« boljšim delavkam. Delavne ure ao od 8 ure v jutro do 4:30 popoldne. Torej ako je vaša hči brez dela in mialite, da bi veljalo ji preskrbeti proalor. Jo pošljite k nam, gotovo bode zadovoljna t delom in proatorom.
Oglasite m pri:
STEWART-WARNER
SPEEDOMETER CORP.,
1828 Diversey Parkway, Chicago, III
dekleta za splošno dalo v pekarni. Nobene skušnje se ne zahteva. Delo po dnevu. Oglasite se pri: 1007 W. Congress St., Chicago
DEKLETA XV ŽEKE
za lahko Čisto tovarniško <*el° Plačamo po 915 za pričetek in bonus tedensko.
Oglaaite ae pri Mr. Brewsterju. Steward Warner Building.
2826 N. Lincoln Ct., Chicago, 111 •
POTREBUJEMO
delavce sa LOTAV/E
"Die setters in Electric Spot Welders".
ty Za dodajanja premoga
4 Navadna delavee.
_r
T Razna tovarniška dela. v
, Stalno delo ln dobra plača.
BTBtJOBBE * MS* MFO 00 k Oman Sla. M
Chicago, ni.