10. stranka.
flsMIlMl • ffi^h M ii^ii Mp Df v mVaHSf IT« JI
MIH. lilo.
.Slovenski Narod* velja ¥
na dom dostavljen:
ceh leto naprej . . ■ . K 24*— pol leta „ a • • • * «r— četrt leta „ • « • • • 6*— na mesec   »     • « * •   ■ 2*—
v upravništvu pcejeman:
celo leto naprej • t • • K 22*—
pol leta     „ • . • . »
Četrt leta    „ . • • . » 550
na mesec   „ • • • • • 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knalkova allca st, 5 (v pritličju levo,)
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., sa trikrat ali večkrat p* 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d., to je administrativne stvari
številka ved|a 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
teletom s*, as.
•Slovenski Narod* velja po postiš
za Avstro-Ogrsko
celo leto skupaj naprej
pol leta     „ „
četrt leta    m m
na mesec   _ ■
K 25*-. 13— . 6-50 . 230
za Nemčijo:
celo leto naprej . K 30*-
za Ameriko in vse druge deiele:
celo leto naprej   .      .  . K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, flpravnletvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova nlica št 5, telefon dt 85.
Nepričakovani kompromis.
Dunaj, 13. januarja.
Komedija zmešnjav bi bil najprimernejši naslov za igro. katera se Je ponoči v parlamentu doigrala — in kateri moramo danes vsaj v enem cziru ploskati. Neverjetnosti snočne-ga večera so postale o polnoči dejstva, nad katerimi se čudijo vsega navajeni avstrijski parlamentarci ravnotako. kakor je javnost nad njimi prijetno iznenađena. Eksistenčni minimum je zvišan od 1200 na 1600 K, prva davčna stopnja bo znašala torej v bodoče 1600 do 1700 K, davek ostane stari (1360 K), tudi pri drugi stopnji (1700—1800 K) ostane stari davek (15*20 K), od tretje naprej pa do 25. (1S00 do 10.000 K) se zviša davek v smislu svoječasnih sklepov gosposke zbornice. To zvišanje znaša začetkoma le 20 vin., doseže pri 12. stopnji (3400—3600 K) eno krono, pri 17. stopnji (4*00—5200 K) dve kroni, in pri 25. stopnji (9200 do 10.000 K dohodkov) šest kron. Davek od dohodkov, ki presegajo li '.000 K pa se zviša za nadaijne 3% onih davčnih stavkov, ki ste jih go-r>ka in poslanska zbornica v svojih prvotnih sklepih ugotovile. V vseh drugih točkah (vpogled v knjige, samski davek, vprašanje amnestije) je obveljalo stališče poslanske zbornice.
Sklep mešane komisije, katerega bosta obe zbornici prav gotovo rili. pomen ja za Sturgkhovo vlado pravo katastrofo. Do zadnjega Je kabinet proglašal kar najsloves-nejše, da bi zvišanje eksistenčnega minima tvorilo absolutno sankcijsko oviro, vpropastilo parlamentarno rešitev finančnega načrta. Za ministrstvom je stala gosposka zbornica. Ki ni le vztrajala pri eksistenčnem mini-mu 1200 K, temveč je povrh (radi »principa«?) zvišala davčne stavke že od prve davčne stopinje. Pod pritiskom teh dejstev se je poslanska zbornica, akoravno težkega srca in le z enim glasom večine odločila pristati na zahteve vlade in gosposke zbornice. Ni čuda, da so bili delegati--:anci   snoči    kon^ernirani, ko
so delegati iz gosposke zbornice svoje principe naenkrat vrgli v koš ter prišli — z zvišanjem eksistenčnega minima na 1400 K. Kričali so »demagogija« in se naglo pobrigali, da ne zaostanejo: primaknili so še 200 K. prepričani, da je njihov protipredlog le demonstrativnega značaja in soglašajoč s splošnim domnevanjem, da je usoda konference in finančne reforme že zapečatena...
Toda člani gosposke zbornice so nastopali neverjetno koncilijantno, v pogajanjih se je skoraj pokazalo, da je sporazum mogoč, pokazalo pa tudi, da hočejo pairji na vsak način ustvariti situvacijo, iz katere naj bi iz^el grof Sturgkh kot premagan državnik. In tako je prišlo do kompromisa, do sporazuma med predstavniki obeh zbornic, proti kateremu se vlada ne more več izgovarjati na sankcijske ovire ter groziti s S 14 Kajti uveljaviti finančno reformo s pomočjo paragrafa 14. proti soglasnim sklepom obeh ustavnih zborov
— to bi bil pravcati državni preobrat, katerega bi se še drugačni Hulje vstrašili. kakor grof Sturgkh. Ministrski predsednik je moral kompromis akcentirati; proti njemu protežirati bi bilo pomenilo takojšnji pade:: sai ve dobro, da jih ie mnogo, ki bi bili vsak čas pripravljeni, da prevzamejo izvođenje finančnega načrta v smislu sklepov državnega zbora. Molčanje ie bila ed;na reši.ev
— seveda ne trama temveč le trenutna. Grof Sturgkh ve. da gosposka zbornica ni žrtvovala svoiih »principov« radi ljudstva, temveč radi metu. Dva in pol m^hra denarja, kate-regn je finančni minister videl že v svoi'h blagajnah,   je »zgubljeno"
S tem. da so odpravljene <^tare davčne stopnje od 1200—1600 K odpade erarju nad 4.7^0.000 dohodkov, je izločenih okoli po! rnHijona osebno-cohodrin^kemu davku dosedai podvrženih cenzitov, to ie skoraj 36$ vseh dosedanjih obdačencev. Z zvišanjem davčnih stavkov na preostale davčne stopnje se ta izpadev pokrije le deloma (?:A milijonov kn i), rre-ostaja t^rej »primanjkljaj« 2 ; milijonov kron.
Poleg tega pa bo treba odpraviti tudi vojaške tak^e T. do \ razre-
da, katerim manjka sedaj, ko je odpravljen osebni davek na dohodke od 1200—1600 K podlaga za odmer-
jenje.
Polnočni kompromis bo rodil velike politične posledice, ne le za vlado in parlament, temveč tudi v drugem oziru, o katerem bi bilo dobro posebej govoriti. V deželah in občinah bo sprememl strukturo volilnih zborov in izločitev nol milijona dosedanjih obdačencev bo poseb-ro vplivala na sestavo volilnih imenikov v občinah.
Vlada je vedno izjavljala, da potrebu ie vsak vinar, ki ga je pričakovala iz reforme osebno - dohodninskega davka. Sedaj ji manjkata skoraj 21 L milijona. Radovedni smemo biti, kje da si jih namerava poiskati.
ai&sns&s hoinotljs.
Ne, da bi bilo v Albaniji ponehalo Ijnbeznjivo delovanje četašev, se obrača danes ra?a pozornost na drugo vprašanje, na Albansko banko. Iz Londona namreč poročalo, da ie storila tripelrntenta na zahtevo Rusije vse ko-ake, da anulira dne 4. o>'e%ra dano koncesijo za ustanovitev Albanske banke. Če se trozveza tej zahtevi ne uklon?, bi se tripelen-tenta ne mogla udeležiti eventualne garancije za albansko posojilo. Če bi pa hotela trozveza sama prevzeti to garancijo, bi naletela na prav velike te/koče. zlasti ker se Nemčija prav nič n<* ogreva za to zavoženo avstrijsko idejo, Italija pa se tudi obotavlja ustreči sama, brez Nemčije avstrijski zahtevi. Tripelententa bi smatrala tako separatistično postopanje tudi kot kršenje mednarodne kontrole in žc danes se slišijo glasovi, da je avstro - italijansko propagiranje kandidature princa Wieda proti mednarodnemu principu. Kaj pa. ko bi Avstrija sama vzela celo garancijo za Albanijo na svoja ramena? Saj imajo vendar v finačnem ministrstvu ljudi, ki bodo natančno iz-nčunali kakšen davek bi se moral potem uvesti. Tako daleč smo spravili Albanijo, pa bi jo sedaj zapustili? 7a princa Wieda pa so menda res že odklenkali albanski zvonovi.
LISTEK.
9 zarji trpljenja.
(Dalje.)
»Kakor se ti zdi, prijatelj. To ti r a vseeno lahko povem, da si še sil-no mlad in da niti ne ves, s kom se
i^raš.«
Igram? Morda se nisi zmotil, ako misliš tako, kakor jaz. Glej! Da-
zjutraj sem sedel s to-le rožo na prsih pri oknu in gledal novemu dnevu v obraz. Sladkost je bila v moji duši in razposajenost v mislih. Z zarjo sem pričel svoj križev pot, sem dejal sam pri sebi in moral sem se nasmehniti. Človek je včasih res kakor otrok.«
»Prav imaš. Menda si nevede zadel pravo. Le stopi tja pred zrcalo ir se poglej. Menda nisi še nikdar po-r *ej uzrl tako popolnega otroka, ka-I  i snega boš videl tam notri.«
»Ne vem, ali misliš resno ali se šal«?«
»Kaj malo mi je do šale. Pač pa se danes kesam, da sem te tako hitro ziianil z Vando. Komaj da si ugledal življenje, že si ugriznil v to gnilo Mbolko. Ej prijatelj, ti ne znaš misliti.«
»Česa hočeš od mene? Prišel sem, ne samo, da vidim ta bakanal, hočem ga tudi uživati. Zakaj bi gledal lepoto, ne da bi se nasrkal iz njenega studenca?«
»Prav! Le uživaj! A p nni, da ni samo lepota rojena na tej krogli.«
»Človek hrepeni samo po lepem, a...«
»A se opeče v tem svojem hre-penenui in mora živeti propast.«
»Zdi se mi. da si danes posebno razpoložen za pridige. Ne bo nič, bra-te. Moja duša m pozna skrbi in bojazni. ^
Moško je vstal in nričel hoditi po sobi gori in doli. Temna resnost mu je lila iz oči. Tomej se je pa leno naslonil na okno in zrl na cesto, kjer je šumelo in vrvelo življenje v vsej moči in veličini. Mase ljudi so prerivale po tlaku in smeh je odmeval vsenaokoli. Vozovi so drdrali svojo pot in se mešali v pisano reko najrazličnejših barv. Tomeju je bilo sladko v duši in spomin na Vando mu je polnil srce. Nejevoljno se je obrnil, ko je začutil na rami Maškovo roko.
»No?«
»Včeraj mi je pisala tvoja mati.«
Tomej se je zdrznil in smehljaj je zamrl na njegovih ustnih. Kakor strah, skrb in vprašanje je prešinilo njegove oči.
»Mati ti je pisala Tebi?«
»Da. Uboga starka se boji zate in v težki slutnji se le obrnila na mene, naj ji pišem, kako živiš in kaj Je sploh s teboj.«
»Zakaj ni pisala meni?«
»Piše mi, da ti je že pisala, pa ni dobila nobenega odgovora«*
Tomej je stisnil ustnice in namr-Y\\ obrvi.
»Ah da! Saj je res. Že dvakrat sem se odločil, da ji pišem, a vedno nisem vedel, kaj bi ji pisal.«
»Radovedna je, kako živiš.«
»Saj to je ravno. Lagati nočem, resnice ... pa se ji ne upam povedati.«
»Vedel sem. Tomej, da je tako.«
»In ti si ji pisal?«
»Do sedaj še ne.«
»Prav tako. Saj ni treba, da bi ji pisaril kakšne neumnosti. Še danes ji pišem jaz.«
»Kakor se ti zdi. A Tomej, pomni, da se igraš s stvarjo, ki je niti od daleč ne poznaš.«
»S kom?«
»Z življenjem. Zakaj si prišel tu sem? Dejal si, da greš delat in študirat, a dosedaj še nisi napisal niti črkice. Vem, da si mlad, a vendar bi imel lahko malo več razsodnosti, kakor jo pa imaš. Ti si sanjal, dragi Tomej; zlate sanje o bodočnosti in o visokem življenju si sanjal, ne da bi vedel, ali živiš, ali ne. In tudi zdaj še sanjaš, kakor bi ne hotel slišati klica življenja, ki vpije v nebo za prokletstvo vseh sanj in fantomov mladosti, ki so prevarali že toliko duš. Življenje je puščava in vsake lepe sanje so fata mdrgana, ki te zvodi naravnost propasti v žrelo. Življenje Je kolos, brate m gorje tebi, ako se srečata oči v oči. Stre te potreba in zakon in ne kletev, ne molitev ti ne poda rešitve. Bilo jih je že mnogo, ki so šli
Zdaj že pravijo, da ne bo nič z njegovim kronanjem ta mesec. Radi verjamemo. Pa še nekaj drugega smo izvedeli iz procesa Bekir age. Naenkrat je ta prav naivno izpovedal, da je stal v zvezi z Izmail Ke-malom in delal po njegovem naročilu. Če bi se bil namreč Izmail Ke-mal izkrcal v Draču bi bil konec Ke-malove slave. Zato je hotel preprečiti, da pride princ V/ied v Albanijo in bi bil videl na albanskem prestolu rajši muzlirnana, dasiravno je vedno »rcil, da je za krščanskega kneza Kemal je Bekir agi dovolil brzojav-liati v Carigrad šifrirane brzojavke. Posledica tega pa je bila razen bojev, da je danes več kakor 80% Albancev na strani Esad naše, Izmail Kemal pa je padel v luknjo, ki jo je sam izkopal.
Nov konflikt s Srbijo?
Iz Prizrena grozi nov konflikt Avstrije s Srbijo. Imenu Prizren je najbrže namenjeno, da pritisne naši diplomaciji pečat nerodnosti na čelo, kakor se je z imenom Panama zvezal pojem o velikih milijonskih go-liufijah. »Kakor avstrijski konzul v Prizrenu« bomo rekli, če bomo hoteli označili vnebovpijočo nerodnost in zabrbtnost. Pa kaj se je zopet zgodilo. To pot niso skopili, niso nobenega pretepli, nič se ni zgodilo, kakor da se je Prochaskov naslednik nesmrtno blamiral. V Belgradu so zaradi te najnovejše afere že naročili svojemu poslaniku na Dunaju, da naj stori vse potrebne korake, ker si novi konzul prisoja pravice, ki mu nikakor ne gredo. Novi avstrijski konzul namreč si je vtepel v glavo, da s Srbilo nima ničesar opraviti in da sme srbske oblasti prezirati ali pa celo nad njimi izvajati javno kritiko. Srbski šolski nadzornik je namreč obiskal šole v Prizrenu in prišel tudi v katoliško šolo. To je avstrijskega konzula strašno razjezilo. Začel je vpiti in razgrajati in sam je šel k okrožnemu nadzorniku, kateremu je izjavil, da srbske oblasti nimajo ničesar iskati v katoliški šoli, ker stoji ta pod avstrijskim protektoratom. Da srbska vlada tega stališča ne bo
pripoznala, je popolnoma jasno in da mora dati avstrijska vlada svojemu konzulu, če je količkaj pravična, velik nos, tudi. Najboljše bo pač za eospoda 'onzula, če gre, kakor je šel ProchasT potem je zopet prosto mesto za avstrijskega diplomata, ki si želi blamaže.
Slsdna izisva v bolgarskem sobranju.
Iz Sofije poročajo, da je ministrski predsednik Radoslavov, ustrezajoč želji opozicije, prebral vladno izjavo, v kateri konstatira, da nima nobena stranka sama večine v novem sobranju, vendar pa se vse stranke branijo sodelovati pri vladi. Vsled tega je bil ministrski predsednik prisiljen, da je podal demisijo pozneje pa sestavil nov kabinet zopet s starimi člani, da izvede najnujnejše zakone in dobi potrditev mirovnih pogodb v Bukarešti in Carigradu. Z vso energijo je zavračal trditev, da namerava vlada pahniti Bolgarsko prihodnjo spomlad ali kadarkoli v novo vojno. Na finančnem polju bo vlada pred vsem predložila razne zakonske predloge o plačanju rekvizi-cij za Časa vojen. Tudi bo morala država najeti posojilo 250 milijonov frankov. Za povzdigo deželne produkcije bo treba vpeljati razne gospodarske reforme. Izjava naglasa končno, da so diplomatični stiki s sosedi zopet obnovljeni razen z Grško, ki noče izročiti v vojni vjetih Bolgarov. — Po tej vladni izjavi je zaprosil finančni minister za dvomesečni proračunski provizorij ne za sedanjo vlado, marveč za državo. O tej točki je prišlo do živahne debate. Prihodnja seja danes.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 13. januarja 1914.
Župan g. dr. Ivan Tavčar otvori sejo ter imenuje za overova-telja zapisnika občinska svetnika gg. dr. Pipenbacherja in Ložarja. Svojo odsotnost sta upravičila občinska svetnika gg. Knez in Elbert.
drugače na pot, kakor ti, pa so padli. Zaman so se zagrizli njih zobje v mrtvo jeklo, zaman so zaškrtali močni sklepi ob brezčutnem zidovju: padli so, zato, ker so sanjali. Verujem ti danes, da si bogat. Res! Neizmerno bogastvo gradov ti stoji v oblakih, a če zmaneš luskine z oci in se ozreš okoli, tedaj si sam vsred tu-j jega živlienja, ki te ne pozna, ker si I berač. Z zarjo si pričel svoj križev pot, tako si dejal danes zjutraj. Morda se nisi moti!. Saj vse tvoje življenje živi v slutnjah, brez odločnega izraza in morda si si govoril resnico v temni, komaj, komaj čutni slutnji. Da ljubiš Vando. vem in zakaj jo ljubiš, tudi vem. Saj ti je vendar tako malo mar duša. Da je le pekel uživanja poln do neba, pa si vesel. A vseeno. Kaj je Vanda, veš, in kam te pelje pot ob njeni strani, tudi veš. Menim, da je Čas, da si zmaneš oči in se ozreš okoli sebe. — To, brate, sem ti hotel povedati, pa nikar ne misli, da se šalim. Ako te mogoče zanima, tu je materino pismo. Preberi ga! Morda se ti vrne zavest, saj zdaj si pijan do skrajnosti, pijan najslajšega vina: sanj bodočnosti in uživanja sedanjosti.«
Mačkov mu Je potisnil v roke zmečkano pismo, vzel klobuk in odprl vrata*
»Bog, brate!«
Zaprl Je duri in kmalu nato so se čuli na stopnicah odmevi njegovih umerjenih korakov«
Tomej je obstal pri oknu, nekako potrt in zamišljen, kakor bi ravnokar izvedel slabo novico. V rokah je držal materino pismo. Čez delj časa se je zdrznil, sedel na stol in ga odprl. Takoj, ko ie zagledal okorno pisavo materine roke, mu je tiha žalost prešinila .dušo. Spomin na mater ga je hipoma prebudil iz prejšnjega razpoloženja in solza se je zaleske-tala v njegovih očeh. Molče je prečkal pismo. Mati je pisala Maškovu, kakor znancu, kakor človeku, ki mu je njen sin izročen v varstvo. Že v domovini ga je spoštovala in ga smatrala za vzor poštenega moža in zdaj ga ponižno prosi, naj ji vendar pove, kako živi njen Janko.
»Kadar pomislim, kako je daleč, se mi zazdi, da je šel za vedno od mene. Bojim se zanj. ker ne ve, kaj je svet in kaj je trpljenje. Lahko se zgodi, da ga povleče vrtinec v svoje naročje in izgubljen je. Tako na tihem namreč mi vedno govori neka slutnja, da je tisto življenje tam, kakor vihar vsred polja. Drevo, ki je mlado in slabotno, se vpogiba zdaj na to, zdaj na ono stran, dokler ga ne zlomi premoč.«
Tomej je položil pismo na mizo m se zagledal v tla. V njegovi duši se Je nekaj zganilo, kakor spoznanje in pomislil Je. Kakor luč, ki prihaja k dolgega hodnika, tako se Je začelo počasi svitati v njegovih mislih in zdelo se mu Je, da odpada slepota iz
njegovih oči.
(Dali« prihod***.)
Župan naznani,  da so mu došli
od deželnega odbora dopisi, s kate-rirri se razveljavlja sklep občinskega sveta glede oddaje mestnih voženj, vsled  česar se je oddaja razpisala,
istctako se razveljavi sklep glede zapiranja Strojarske steze in sklep glede znižanja koncertnih pristojbin kavarnarjema Krapežu in Miholiču. Mestna občina se proti temu ne bo pritožila, pač pa imata oba kavarna! ja pravico pritožiti se na upravno sodišče.
Poročilo stavbnega urada o kanalizacijskih napravah je občinskim svetnikom razdeljeno ter pride v pretres v prihodnji seji.
Župan je dobil vabilo Dositeja k 16001etnici milanskega edikta v Nišu Župan se je za vabilo zahvalil. Dunajska občina je poslala poročilo o mestnih cestnih železnicah. Zupan odgovarja nato na razne interpelacije, tako glede oddaje premoga, ki se oddaja po 2 K 90 v za 100 kg, torej s prihrankom 6S v, oddaja'o pa se je premoga povprečno 2000 kg na dan. Merilo za drva na Šentjakobskem trgu se ne odstrani, pač pa se mora vzeti takoj v porabo. Posipanje cest se vrši samo jeseni in spomladi in ne v zimskem času. »Alpenlandische Daugesellschaft« se je opozorila, da naj preveč ne ovira prometa na iz-kladališču. Kar se tiče sankališča pod Tivolijem. je to oddano -»Športnemu klubu« za 10 let in klub ni kriv nobene nepravilnosti in tudi ne nesreče. Dokler se klub drži strogo pogojev, pogodbe ni mogoče razdreti. Kar pa se tiče prepovedanega sankanja, je stvar državne policije, da stori temu konec. Kot varnostna oblast je mestni magistrat vedno skrbel za pravočasne tozadevne razglase in za nadzorovanje. Za otroke pa le določen kot sankal'šče travnik proti Cekino-vemu gradu. Ravnateljstvo državne policiie je obljubilo, da bo skrbelo za to, da bo kolesarem na Dunajski cesti dovoljeno voziti samo na levem hodniku.
Zap;snik   zadnje seje se odobri.
Za finančni odsek noroča nato podžunan g. dr. Karel T r i 11 e r o posoilHh mestne občine ljubljanske in niih uporabi ter o dolgovih mestne občine ori raznih občinskih zak'adih. Na predlog občinskega svetnika g. P a m m e r j a . kateremu se pridruži tudi župan g. dr. T a v č a r se vrši raznrava o obeh točkah skupno. podžupan g.
dr. Karel Triller ooroča o zadevi sledeče:
Slavni občinski svet!
Danes stojita v razpravi dve poročili župana, o katerih se je deloma govorilo že v proračunski debati. Če bi bilo verjeti gotovemu delu naše javnosti, bi morali pričakovati naravnost senzacionalnih razkritij. *I rdi se namreč v gotovi javnosti, da razkrivata ta županova poročila tora Ini polom finančne politike mestne občine, da razkrivata nekaki liub-ijanski panamino in trdi se, da se ljubljansko prebivalstvo stresa v ogorčemu in razburjenju. Če pa boste presodili to zadevo brez strankarske strasti in stvarno, bomo prišli vsi do spoznanja, da je vse to razburjenje samo umetno narejeno in spoznali bomo, da je krog onih ljudi, ki se razburjajo, tako ozek, da se ome<uie takorekoč samo na eno samo uredniško sobo. O kakem gospodarskem panarniuu govoriti pa nI drugega kakor vihar v kozarcu vode.
Če se vprašamo, kaj vsebujeta ti dve poročili, moramo konstatirati štiri dejstva:
1. Dejstvo je, da posojila, katera ie najela mestna občina v gotove svrhe, niso zadostovala.
2. Ta poso?i*a so se vsled pravo-veliavnih in neiznodbltih sklepov občinskega sveta ljubljanskega porabila deloma v druge svrhe in namene, ki so bili fcolj nu?ni, kakor oni, na katere so se posojila vzela.
3. Vsled tega so ostala nekatera dela, ki so bila sklenjena in za katera so bila posojila sprejeta, neizvršena.
4. Dejstvo je, da se je moralo v pokritje vseh naprav, ki so bile pravoveljavno sklenjene, poseči po drugih prihrankih mestne občine, zlasti zato, ker novih posojil ni bilo mogoče dobiti.
Če stvar trezno presodite, ne morete najti v tem pos:opanju ničesar, zaradi česar bi se morali ogor-čati. Tako se je
najelo potrošilo za Jub. most 218.000 K 2^0.000 K voj. oskrbov. 360.000 » 513.000 » jubil. ubožn. 130.000 > 174.000 » ljudsko kopel 40.000 » 53.000 » Deki. licej 120.000 » 362.000 » osušev. Barja 130.000 » 180.000 » kanale zbir.    500.000 »  614.000 »
(že do sedaj) obrtno šolo   1,000.000 » 1,250.000 » avgment. sklad.    nič       169.000 » Nezgrajena   je   ostala mestna tržnica in žal tudi ena mestna šola.
Vrh tega se je pri mestnih fondih pO« rabilo nekaj čez 622.000 K, to pa zlasti tudi zato, ker je občinski svet že desetletja nam) gospodaril preko proračuna in se je primankljaj pokril s posojili pri mestnih fondih in raznih rezervah. To ni prav nič hudega, edino to ni bilo popolnoma v redu, da se ni pravočasno skrbelo za to, da bi se bilo izposlovalo dovoljenje deželnega zbora, če se je posojilo drugače uporabilo, kakor je bilo prvotno določeno. Pa tudi to Je umljivo. Mislilo se Je najeti novo posojilo in pri tet priliki izvršiti tudi revirement kontrahiranih posojil. Takrat pa le nastala finančna kriza in prišla je tudi županska kriza in zato se je ta zadeva zavlekla. Zasluga župana g. dr. Tavčarja }e. da je občinskemu svetu v rajkrajšem Času naročil čistega vina, da pride ta zadeva tudi formalno v red.
Oosnodarjenje preko proračuna na ni m°rda kaka specijaliteta bivšega ljubljanskega občinskega sveta. V isto nanako smo padli tudi mi in. to poudarjam, s krepkim sodelovanjem S. L. S., ki vidi danes v tem <rosnodar'enm veHV rreh. Vfjil h'lfiuj samo rax"rsski zaključek za I. 1912 v roke. Tako prekoračenje proračuna ?e dostikrat skoro neizogibno. Leta 1°1? smo izdali vsled precej soglasnih sklenov za 101.89^ K več, kakor ie bilo nreračimjeno. Med postavkami, iz katerih se je nabralo to prekoračenje, pa najdemo: draroHsko   doklado mestnim nshi*-
bencem .....1  ooo K
merjenje mesta . . , 7343 v kanabzac;'a neka! ulic . 1^.064 » kanalT7acija mesta* . . . 2..^Q4 » rectib'eija Orub. ceste . . 5S.6^$ » (od te vsote smo dob. kakih 20.000 »
povrn lenih) merošodni urad ....    6.120 » vodmak na Vodn. trgu   .    IJF11 » Tako je bilo tudi v prejšnjih letih in prejšnjemu  občinskemu svetu ne morete očitafi nobene nekorektnosti, edino  kar ni bilo v redu,  je,  da ni pravočasno   poskrbel za predpisano odohreme višjh faktorjev.
V javnosti ste očitali, gosnod'e od S. L. S. mestnemu knjigovodstvu, lJa je knjigovodstvo sokrivo tega postopanja in da je prelormlo prisego. Konstatiram tu javno, da je mestno knii£ovod«tvo Izvršilo samo svo!o uradno do'žnost če je ra podlagi sklepov občinskega sveta in nakazil mestnega magistrata dalo na razpolago zahtevane zneske.
Dela, ki so se izvršila, so bila naročena, aH naj fci Mla ostala mestna občila dolžna oočjetnikom in delavcem? Nit« en davkoplačeva'ec se tudi ni pritožil proti tem sklepom občinskega sveta. Odločno ra moram protestirati proti očitanju in natolcevanju, da je uradništvo kršilo svoje dolžnosti.
V ostalem pa prosim, da pretresate to zadevo brez strankarske strasti in pravično, potem se ne bolim, da se poraba teh zneskov odobri.
Predloge, ki vh ie stavil podžupan g. dr. Karel Triller. prinašamo koncem razprave o tej zadevi.
V splošni debati se oglas? nato kot prvi občinski svetnik g. 1' r e -gar, ki prebere konfuzno ; lavo, polno puhlih fraz o onozoritvah svarilih, zamašenih ušesih, odklr ianju sodelovanja, protesta, odgov nosti in drueih takih lepih besed. Vi k izjave je bil '•'daj zapuščamo to zbornico^. Izvrši se je
eksodus S. L. S.,
ki so ga spremljale upravičene opazke o prijateljstvu in naklonjenosti mestu.
K besedi se je oglasil občinski svetnik gosp. Pa m m e r. ki je izjavil, da hoče nemška stranka sodelovati in da se noče postaviti na ko-modno stališče S. L. S., ki se je odstranila. Generalnega pardona pa tudi nemška stranka noče pustiti veljati. Pač »e prekoračenje proračuna včasih neizogibno, redno pa ne sme biti. Najbolj krivo pa je v takih slučajih ponašati se z navideznimi preostanki. Refundacije bodo obremenjevale proračune prihodnjih let. Zopet se bavi z zadevo hotela Tivoli in s prekoračenjem proračuna za dekliški licej.
Občinski svetnik gosp. Kristan obsoja tudi, da so se zastopniki S- L. S. odstranili. Refundacija v kratkem času se mu ne zdi mogoča, ne da bi trpele vsled tega druge potrebe. V principu je za to, da se odpišejo vsote, ki so se vzele iz raznih rezerv, treba pa je skrbeti za nove vire dohodkov in gledati bo treba, da bremena, ki bodo neizogibna, ne bodo zadela onih, ki taka bremena najtežje nosijo.
Občinski svetnik gospod
dr. Novak.
Slavni občinski svet!
Teatraflčaa poza sedal žal odsotnega občinskega svetnika gosp. Kregarja, s katero le hotel opravičiti
evej In svoto
nič
razloga aj ^
a* ki
prav nI
čevhsj
da bo sjeH ■ni IPssjplia zopet raslimi*« zato« ker Ja inpaa ljubljenih! odvzel tem ljudem orožje za ps*sejni sumnJCo-nja In natolcevanja proti mestnemu gospodarstvu. Ne da se tajiti, da je prejšni občinski svet gospodaril z nekakim optimizmom, ki pa je bil deloma upravičen z ozirotn na takratno dobro razmerje na denarnem trgu in med prebivalstvom mesta. V gotovi meri pa je bil ta optimizem tudi neupravičen vsled dejstva, ki je nastopilo pa šele pozneje, da so prišli tako slabi Časi.
Eno okolščino pa je treba na-glašati, da se nI n!tl en vinar potrošil za namene, ki bi Jlb ne bil občinski svet pravočasno sklenil. Zato odklanjam tudi pavšalna surrinlčenja, s katerimi so hoteli metati gospodje kamenje na prejšnji obč'nskl svet Na drugi strani pa moram z zadovolj-nostjo pozdraviti loialne izjave nemške stranke in zastopnika socijalnih demokratov, iz katerih posnemam, da imajo gos^odie resno voljo za sodelovanje pri delu, da spravimo zadevo v pravi tir. Krivda ne tiči v osebno^tih.marveč v dejanskem razmerju. Posojila ni kazalo sprejemati, zlasti ne v zadnjih letih, in bi se moralo celo v dobro šteti, da se posojila niso snreiemala za kakih 6 do 8%, marveč se je jemalo iz fondov, s čimer se mestnemu prebivalstvu ni godila nobena krivica. Od naprav pa, za katere se je denar izdal, bo imelo prebivalstvo tudi Še v poznejših časih dobitek in zato ni krivično, če se refundiranje razdeli na daljši Čas, morda po7neie tudi z najetjem večjega posojila. Občinski svetnik gospod Pammer se je spodtikal nad hotelom Tivoli. Vsi vemo, da se je to ponesrečilo, to pa se lahko zgodi pri najboljši volji vsakemu in ni občine, ki bi ne imela ene ali druge stvari, ki se ni obnesla.
Poročevalec   podžupan gospod
dr Triller:
Umevno je, da so hotele vse stranke pokazati, kakšno stališče zavzemajo v tej zadevi, vsaka po svotom okusu. Izjava in eksodus S. L. S. pa sta mi onemogočila vsako proti-izjavo. ker z nenavzočimi ne morem stopiti v dpbato. Stal:šče nemška stranke ie strogo stvarno, vendar strelja tudi ona preko cilja. Odločno se zavarujem pa proti besedi »gene-
ralni pardon
i.
Mi ne potrebujemo
generalnega nardona, ker naša stranka ni zagrešila nobenega greha in bomo prav l?bko nosili odgovornost. Prav nič ne dvomim o usodi sklepov, ki jih bomo storili danes, ne dvomim vzpričo današnjega postopanja delegacije S. L. S. in ker poznam tudi mnen]e večine deželnega zbora. Zato pa se Ljubljana še davno ne bo podrla in zato tudi mestna občina ne bo prišra v konkurs.
Treba je samo formalne sank-cne za to, kar se je izvršio. rZksem-pli gratia hočem odgovoriti samo glede Dekliškega liceja. Najelo se je samo 120.000 K. potrošilo pa 362 000 kron. Navidezno je to prekoračenje proračuna preveliko. V drugačni luči pa bomo to videb, če izvemo, da se je nameravalo naieti na pos!op;e posojen hipotečni dolg. danes pa je ves licej plačan. V tem oziru pač ne gre nikomur ničesar očitati. Mimogrede omenim samo. da mi je ravno ta izdatek zelo simpatičen in bi ne bilo nič hudega, če bi licei stal tudi cel milijon. Olcde hotela Tivoli moram omeniti, da sem podal v zadnji seji natančno bilanco tega, — ne obotavljam se reči ponesrečenega — podjetja. Tz tega poročila je bilo razvidno, zakai in kako se ie proračun prekoračil. Zdaj bi pa lahko pogrnil že enkrat plašč pozaHienja nad to podjetje, sicer bi bilo res skenr upravičeno mnenje, da opozicita nima druge kosti, na kateri bi glodala, kakor hotel Tivoli. Resnelši se mi zdi očitek zastopnika socijalnih demokratov gosp. Kristana, zakai se nI skrbelo za ravnovesje s povišanjem doklade. V *em por'ecN M se mu skoraj pridružil. Spominjam pa pri tem na eno dejstvo. Mi smo hotel? lani napraviti ravnovesje v občinskem gospodarstvu z novimi doktodami hi ravno nemška stranka se Je z vso odločnostjo uprla temu in preprečila te doklade. Zmagala Je s svojim mnenjem. Če ste se torej sami prepričali, kako težko ie nalagati nova bremena, potem prejšnjemu občinskemu svetu ne morete očitati* da doklad ni zvišaL
Predno se je vršilo glasovanje o predlogih, je govoril še župan gosp. dr. Ivan Tavčar.
Slavni občinski vet!
Poslužujem se svoje pravice, da povem pred glasovanjem tudi Jaz svoje mnenje.
Jaz ne morem sprejeti stališči nemške opozicije, da hočem imeti
1 »generalni pardon«. To se sliši ravno tako, kakor da bi stali pred vislicami in bi prosili briča, da naj nas nikar ne obesi. Položaj pa ni tak. Pač bi bil nai položaj tak, če bi se moglo reči, da smo osleparili mestno občino ta denar porabili za druge, kakor mestne namene. Ce bi se pa bilo to zgodilo, bi tudi »generalnega pardona« ne mogli zahtevati, ker bi stali potem nekje drugod, kakor v tej zbornici.
Tudi očitka, da Je večina odgovorna za vse, o čemer govorimo danes, ne sprejmem. Stvar je namreč taka, da Je pri takih mestnih upravah, kakršna Je ljubljanska, dostikrat merodajna ena sama volja. V drugem oziru pa ml mora pripozrtatl občinski svetnik gosp. Pammer, da sem Jima že dosti prej, predno so nam poslali komisijo na magistrat, povedal. ka*kšcn Je položaj. Moj princip Je, da Je najslabša politika, politika skrivanja in masklranja. Princip v preteklosti je bil ta, da se je na zunaj prikrival pravi položaj, z namenom, na zunaj pokazati, da ni treba višjih dohodkov, ki pa so bili v resnici potrebni. To je napačna politka in zato sem se tudi brez strahu odločit predložiti vam ti dve poročili. Kar se tiče prvega poročila, je stvar jasna in morda občinski svetnik gospod Kristan položaja ne presodi pravilno. Vsi ti dolgovi so ž* efektu-irani in je občina prav novel javno dolžna vrniti denar. In ni ga sodnika na svetu, k! bi dal opoziciji prav ter Izrekel sodbo, da mestna občina ni dolžna teh vsot plačati. Noben sodnik ne bi mogel izreči, da »Mestna hranilnica« aH »Kranjska hranilnica« ali katerjkoil drugi upnik nima ničesar zahtevati, dasi so izplačali posojilo, četudi se je posojilo porabilo drugače, kakor je hVo namenfe-no. To stališče je popolnoma nevzdr-žljivo.
Treba je same, da S3 zadeva formalno uredi, za to pa ni treba kontrahirati nobenega novega dolga.
Ker gre za pravnoveljavno sklenjene dolgove, tudi ni potrebna kvalificirana večina, ker gre pri tem samo za dovolilo revirementa.
Kaj pa bi bila posledica. Če bi se tudi to ne dovolilo? Mestna občina bi bila vzlic temu dolžna te vsote in če izreče deŽ3lni zbor, da interes »Kranjske hranilnice« in »Mestne hranilnice« ne sme priti v proračun, bosta pač obe hranilnici tožiii. Ali mislite, da bosta hranilnici rekli: Zdaj smo denar izgubile? Če bosta tožili občino, bo morala plačati dolg in še 67c zamudne obresti za interese, katere naj bi po želji opozicije mestna občina ne plačala. Mestna občina bo ostala dolžnica, tudi če se pritožijo proti današnjemu sklepu, ker j3 bil dolg na legalen način sklenjen. Želeti pa je seveda, da se kai podobnega v bodoče ne pripeti. S svojega stališča se prav nič ne bojim skrajnosti. Če deželni zbor ne pritrdi našemu sklepu, bo pač stvar visela, kakor je visela sedaj. AH naj tožijo nas za ta denar? Tudi ga nI sodnica na svetu, ki bi nas mogel obsoditi v plačilo stroškov za vse te stavbe, ki so bile sklenjene, občinstvu znane in nroti kateremu se ni oritožil nihče. (Klic: Takrat še ni bilo pritožbarjev!)
Na predlog podžupana dr. Karla T r i 11 e r j a sklene nato občinski svet sledeče:
1. Izkaz o porabi posojil v občinske svrhe se odobri.
II. 1. Deželni odber se naorosa, da odobri revirement z delno druga-čo porabo posojila.
2. Dolg mestne občine rezervam mestne elektrarne v znesku 197.585 90.000 K se odpiše.
3. Dolg mestne občine rezervam mestnega vodovoda v znesku ^.000 K se odpiše.
4. Mestna občina dolguje svojemu vsereiliškemu zakladu znesek (00.000 K.
Vseučilifki fond fe nastal vsled sklepa mestnega sveta 1. 1898. V svojem jedru se je glasil ta sklep tako, da se mestna občina zaveže stroškom ustanovitve univerze v Ljubljani donesti znesek 100.000 K, pa le pod pogojem, če se poslopja za vseučilišče prično najkasneje v letu 1908. graditi. Ta pogoj se ni izpolnil in vsled tega je nastal pravni položaj, da ie dotični sklep sam ob sebi razpadel.
Župan predlaga, da naj se dolg 100.000 K pri vseučiliškem zakladu odpiše.
Ker pa Je dolžnost občinskega sveta, neprestano delati na to, da se ustanovi vseučilišče, aH vsaj pravna fakulteta v LJubljani, naj sklene mestni svet:
a) Mestm občina ljubljanska se zavete, da bo k stroškom ustanovitve vseučilišča ali pravniške fakultete v LJubljani prispevala 100.000 K;
b) da so nabere ta fond, nai se, nričenšl z letom ltl i. pa do vštetega leta 1924. vsako leto h tekoč* do*
1 hodkov Izloči 10400 K.
c) Kako se Imajo uporabiti na-tekle obresti te vloge, o tem naj sklepa svoj čas mestni zastop ljubljanski.
Mestni zastop ne vloži rekurza proti rešitvi deželne vlade, vsted katere se denar iz tega fonda ne sme porabiti za podpiranje docentov.
Občinski svetnik gosp. Pammer se izreče proti novi ustanovitvi vseučiliškega fonda, proti čemur bi tudi vlada ne imela ničesar.
Občinski svetnik gosp.
dr. Novak:
Dovolite mi nekaj opazk k zadevi, ki mi je tako na srcu, kakor je občinski svetnik gosp. Pammer proti temu, da S3 uresniči. V prvi vrsti se hočem zavarovati proti temu, da bi javnost videla paralelo med postopanjem občinskega sveta in deželnega odbora, v tej smeri nima ljubljan. prebivalstvo napredni večini občinskega sveta pravice očitati, da je enako gospodarila z vseuči-liškim fondom. Ustanovljen je bil ta fond pod pogojem, da se prične do leta 1908. z gradbo vseučilišča. Ker se to ni zgodilo, je namen tega fonda sam odpadel. Ker pa smo dolžni vedno stremiti za vseučiliščem, ne smemo od te zahteve odstopiti niti za las in moramo ta fond iznova ustanoviti.
Občinski svetnik gosp. Krist a n je za to, da se fond zopet ustanovi z letnimi prispevki po 5000 K.
Obvelja nasvet podžupana dr. Karla T r i 11 e r j a.
5. Dolg mestne občine zakladu za morebitno zgradbo cerkve na Barju v znesku 10.000 K, se refundira v letnih obrokih po 1000 K. Prvotno se je nasvetovalo obroke po 2000 K. Obveljal je nasvet občinskega svetnika gosp. Kristana. — Župan pojasni, da ie po njegovih informacijah podobno namenil neko vsote tudi Kosler, ki so jo pa dediči dvignili, ker se pogoji v postavljenem roku niso izpolnili. Refundirati pa se mora ta fond, ker je v slučaju, da sc ne doseže prvotni namen, namenjen v dobrodelne svrhe.
6. Dolg mestne občine v znesku 60.000 K iz zaklada, nabranega s skupili zemtfišč, odprodanih od Pod-turenske graščine, se povrne mestnemu glavničnemu premoženju, in sicer polovica v letu 1916, druga polovica pa leta 1917.
7. Dolg 27.632 iz zaklada za gradbo mostu pri Opekarski cesti se refurd'ra Iz tekočih dohodkov še leta 1915.
Občinski svetniki S. L. S. se vračajo zopet v dvorano.
Podžupan gosp. dr. Karel T r i 1-1 e r poroča nadalje o razširjenju me! užitnlnskega zakupa.
Meja užitninskega zakupa je krivična, ker leže najlepši deli mesta izven teh mei. Treba )• zadevo spraviti v pravi tir in regulirati mejo tako, da bodo spadaii pod to mejo vsi faktični prebivalci. Treba bo zato naibrže državnega zakona. Vlada pa zahteva pri takih regulacijah, da sc oprosti premog od užitnine, vslec česar bi odpadlo sicer 40,000 K. kljub temu pa bi narasla užitnina zc več, kakor to vsoto. Vršiti pa sc morajo še prej pogajanja s finančno upravo. Za to se da županu pooblastilo.
Podžupan gosp. dr. Triller roroča nadalje o dopisu c. kr. deželnega šolskega sveta glede prispevki, mestne občine za nastanitev c. kr. višje realke v Ljubljani. Državni učna uprava stoji na stališču, da st: mestna občina in dežela dolžni skrbeti za nastanitev realke. Res se je za stvarne potrebe realke ustanovil pri občini fond, ki znaša dane^ okrog četrt milijona. Ta fond se ic nabral iz sprejemnih taks in polovice šolnine. Deset let je bila realka brezplačno v poslopju, ki je je x Kranjska hranilnica« v ta name'! zgradila in dala do preklica na razpolago državni učni upravi. Pred tremi leti pa je »Kranjska hranilnica odpovedala stanovanje in ko je prire! čas, da naj se realka izseli, se je postavila na stališče, da se sploh ne pogaja z državno učno UDravo. — Učna uprava je plačevala poten mesečno najemščino 2000 K, bre: prejudica za regres proti deželi in občini nekako kot negotiorum g-s-tor. Državna uprava stoji sedaj na stališču, da naj se iz tega realčneg-fonda pokrije najemščina, kar bi obremenilo mestno občino letno za 8000 K. Dvomljivo pa je, če je odpri regres na deželo in občino, ker bi morala država skrbeti za nastanitev realke ravnotako, kakor gimna zije. Deželni odbor se ie postavil na stališče, da učna uprava nima regresa glede najemščine. Previdno je te-rej, če stori občinski svet svoj sklep, odvisen od končnih pogajanj dežele z učno upravo, zato tako dolgo ne more dati definitivnega odgovora, dokler dežela ni označila svojega stališča glede te zahtevs.
Alfredu Liningerju se dovoli prednost zastavne pravice i* neko posojilo v kat. občini Gradišče pred 3% potresnim posojilom, ker
ostane to posojilo vendar se pupilar-
no varno in odplača gosp. Lininger od vsote 15.920 K 08 vin. toliko, da ostane še 12.000 K.
Inženirju Karlu Picku se proda svet za vilo dr. Košenine po 12 K meter brez obveznosti za gradbo kanala. Cesta se zoži tam na 12 m, /a kar je treba zaprositi odobrenja deželne vlade.
Na predlog občinskega svetnika gasp. dr. Novaka se izvolijo v direktorij užitninskega zakupa občinski svetniki gg. F r a n c h e 11 i, L i-kozar, Vrstovšek in dr. N o -v a k.
Vožnja z odgonskim vozom in priprega za gasilno društvo se odda edinemu ponudniku gosp. Josipu Turku za 5800 K za 3 leta. (Poročal občinski svetnik gosp. Bon-č a r.)
Občinski svetnik gosp. D i m -t i k prebere obširno poročilo mestnih   šolskih   zdravnikov,   ki se
odobri.
Predsedstvo prevzame podžupan gosp. dr. T r i 11 e r.
Računski sklep mestne zastavljalnice za leto 1912. s primanjkljajem 7663 K 21 vin. se odobri. (Poroča občinski svetnik gosp. Franchet-t i.) Na predlog istega poročevalca se i dobri tudi proračun mestne zastav-1 alnice za leto 1914. s primanjkljajem 931 K 27 vin. Da se vedni primanjkljaji mestne zastavljalnice znižajo, predlaga poročevalec na podlagi raznih poizvedb v drugih mestih, nekatere izpremembe pravil. Proti tem izpremembam sta govorila občinska svetnika gg. P a m m e r in Kristan. Tudi podžunan gosp. dr. T r i i 1 e r se je pridružil Kristanovemu nasvetu, da se to vprašanje za enkrat preloži. Sprejeto.
Za direktorij mestnega vodovoda poroča občinski svetnik gosp. J. R e i s n e r o prošnji Viljema Tre-ota za odnis večje porabe vode. Od že plačanih vsot se ne odpiše nič, glede računa za tretje četrtletje pa se zagotovi polovični odpis. Če dokaze prošnjik, da je večja poraba nastala brez njegove krivde.
Občinski svetnik gosp. dr. Novak poroča, da se je za učiteljsko mesto na I. mestni šoli oglasilo 14 prošnjikov. V ternu so bili predlagani gg. Likozar. Mlakar in Mikuž. Deželni šolski svet pa je prezrl ta terno in imenoval Labernika. Dr. Novak vpraša, kaj bo storil župan, da se *temu neutemeljenemu preziranju stori konec.
Podžupan gosp. dr. T r i 11 e r prizna principijalno važnost tega vprašanja, zlasti ker obstoja zakonita določba, da je deželni šolski svet vezan na terno. Storili se bodo potrebni koraki.
Občinski svetnik gosp. B o n a Č nasvetuje, da se stori vse potrebno, da se oodere in umakne zid na onem delu Šentpetrske ceste do mostu, kier teče električna cestna železnica tik tega zidu. Na takozvanih francoskih šancah na Gradu naj se napravi ograia.
Nato sledi tajna seja.
taški sabor.
Včerajšnja seja hrvaškega sa-Mra se je pričela ob 11. dopoldne. Predsedoval je dr. Pero .M a g d i č. Začetkom seje je podal ban Ivan baron Skerlecz to - le izjavo: Ko sem včeraj razvil program svojega delovanja, je nekdo napravil medklic, nanašajoč se na moje razmerje k hrvaško - srbski koaliciji. Na ta medklic hočem odgovoriti. Ko sem prosil sabor za podporo pri izvedbi delovnega programa, sem računal, to se razume samo ob sebi, v prvi vrsti na podporo in sodelovanje hrvaško - srbske koaPcije. Hrvaško-srbska koalicija mi je pomagala pri razpletu krize, ona me je podpirala, da sem izvedel ono misijo, ki mi jo je poveril vladar, misijo, da vzpostavim normalne razmere na Hrvaškem. S hrvaško - srbsko koalicijo kot saborsko večino in z njenim sodelovanjem bom skušal izvesti vse one naloge, ki sem jih navedel v svojem programu. V sporazumnem delu s hrvaško - srbsko koalicijo bom iskal odgovarjajoče garancije za uspeh in prepričan sem, da bo to sporazumno delo tako na zakonodajnem, kakor na upravnem polju do-neslo najlepše sadove.
Koalicija je to banovo izjavo sprejela z živahnim odobravanjem.
Nato je govoril prvak hrvaško-srbske koalicije posi. Svetozar P r i-b i č e v i ć. V svojem govoru je na-glašal, da je koalicija sklenila z banom baronom Skerleczem sporazum in da mu zaradi tega votira indemni-teto. Govornik je omenjal nekatere točke tega sporazuma ter poudarjal, da stoji koalicija na stališču, da je v Hrvaški uradni jezik izključno hrvaščina. Koalicija smatra to vprašanje za rešeno v smislu zakona in ga ne namerava spravljati pred regniko-
larne deputacije. Razpravljajoč o razmerju med Hrvati in Srbi, Je rekel govornik: »Med Hrvati in Srbi ne more biti sloge, sloga Je mogoča samo med Madžari in Srbi, odnosno Hrvati. Med Hrvati hi Srbi more In sme biti samo narodno edinstvo. Srbi se ne smejo separirati v HrvaŠki, vsak hrvaški uspeh nora biti tudi srbski uspeh, kar se vsak Srb samo okrepljuje s hrvaškimi uspehi. To je stlišče hrvaško - srbske koalicije.c
V popoldanski seji so bile na dnevnem redu interpelacije, ki so se tikale zgolj raznih lokalnih vprašanj.
StalBPsko.
Iz Celja. (Boj za okrajno bolniško blagajno.) Na nujno pritožbo Slovencev proti slepar-stvom in nekorektnostim pri volitvah v celjsko okrajno bolniško blagajno je štajerska namestnija nekatere preočite sleparije grajala in popravila. Napravila pa je zopet kozla za vrtnarja, ker je odredila, da ima celjski mestni urad te napake popraviti. Sef tega mestnega urada dr. Am-brosehitz, ki je obenem načelnik nemškega Volksrata za Sp. Štajersko in podnačelnik Sudmarke, obeh kor-poracij torej, ki dajeta nemškutarski kliki nasvete in denar za sleparije pri volitvah v okrajno bolniško blagajno, naj bi popravljal napake in sleparije, ki jih je kot načelnik Volksrata in vodja siidmarkovcev sam nasvetoval. Saj je n. pr. policaj Gratschner v kleparskih namerah izvabljal strakam glasovnice po mestu. Namestnija sama je to grajala in odredila, da dobe take stranke nove glasovnice. Kar je pa delal Gratschner. je delal gotovo na povelje in nalog svojega šefa dr. Ambroschitza. Mi moramo odločno zahtevati, da se odvzame celjskemu mestnemu uradu ves vpliv na volilno postopanje in se naj omogočijo svobodne volitve osobito za delodajalce. Mi zahtevamo, naj se volilni imenik popravi in doseže pravilen ključ za število posameznim občinam in okrajem pripadajočih delegatov. V tem smislu se bodo vsaj gibaii sklepi današnjega nrotestnega shoda v Celju in sklepi protestnih shodov, ki se bodo vršili, kakor slišimo, prihodnjo nedeljo no vseh treh sodnih okrajih Savinske doline.
Iz Celja. Dr. Friderik Zangger je odložil mandat mestnega svetovalca. Vzrok so prepiri z drugimi mestnimi mogotci, ki Frica danes še ne smatrajo za dovolj zrelega za razna korita.
Davek na vrednostni prirastek zemljišč. Mestni svet graški razpošilja raznim korporacijam in deželnim poslancem okrožnico, v kareri pravi, da pozdravlja namero, vpeljati davek na srednostni prirastek zemlj'šč, od katerega bi imela dobiček dežela in občine. Mestni svet graški smatra ta davek kot primerno odredbo za pospeševanje zdra\e zemljiške politike, kot sredstvo proti škodljivi zemljiški spekulaciji in kot sredstvo za delno zboljšanje deželnih in občinskih financ. Zeli pa graški mestni svet, naj bi v Graucu ima cel dohodek davka — graška mestna občina in ne samo 75/r, kak' r s tuji v načrtu deželnega odbora. . )vomi-mo, da bi bili izvengraški deželni poslanci s to zahtevo zado\ 'jni.
Sokol v Šoštanju ima s\ j redni občni zbor v nedeljo 18. t. m. ob S. zvečer pri Rajšteriu z običajnim dnevnim redom. Bratje! Sestre! Vaša sokolska dolžnost je, da se ga pol-noštevilno udeležite! Na zdar!
Šoštanj. Šaleška^ Čitalnica vpri-zorila je 11. t. m. »Šiviljo^, burko s petjem v 4 dejanjih. V naslovni vlogi je nastopila gdč. Fanči P r i s t o v -š e k. S svojim res mojstrskim nastopom zanesla je na oder pravo življenje, polno mladosti, sreče in prešernega sineha. Gdč. Pristovšek zahajala je k vajam v Šoštanj iz oddaljenega Št. Jan/a v snegu in ledu; ker vemo, da ne mara hvale, rečemo samo, da smo Šoštanjčani ponosni na žarki idealizem te slov. mladenke. Ta mladostni ogenj in požrtvovalnost vnema druge ... Vreden drug v igri, kakor v petju ji je bil pisar Skok (g. Miloš Tajnik), ki je s svojo izborno komiko in lepo uspelimi kupleti zabaval nepretrgoma. Občinstvo kar ni prišlo iz smeha in dobre volje. Pl. PopoviČ in soproga Bo-žena (g. Tinče Vrečko in gdč. Milka Kolšek) sta svoji vlogi izvrstno kreirala, prav tako njun sin Ferdinand in soproga Roza (g. Koropec in gdč. Vera Kolšek) ter gospa Vrabčeva (gdč. Marica Trobej). Ostale vloge so pripomogle v dobrih rokah do uspeha burke. Pevske točke Je spremljala na klavirju gdč. Milica Jurkovič z njej lastnim finim umeva-njem. Naša pot gre krepko in veselo naprej: začetkom februarja se vpri-zori: »Krivoprisežnik«. Na svidenje, prijatelji!
b Brasftavč v Sav. dot. nam poročajo: Sem Je prišel pred par dnevi nek človek, ki se je izdajal za funkci-jonarja celjske okrajne bolniške blagajne in izvabljal članom glasovnice, češ, da bo celo volilno postopanje razveljavljeno in dobe druge glasovnice. Posamezni slučaji te volilne sleparije se bodo naznanili na pristojno mesto.
Stavka v štajerskih tiskarnah se bliža polagoma svojemu koncu. V soboto in nedeljo ste se poravnali tiskarni Levkam in Stvria v Gradcu, torej oba največja tiskarska obrata na Štajerskem. Graški dnevniki so razun »Tagblatta« že začeli izhajati. V Celju in Mariboru je še danes, v torek, vse pri starem, mogoča pa je prav skorajšnja poravnava.
Iz Veržeja. (Naša »k 1 o š t e r -ska gimnazij a*.) To so cvilili naši pnvandranci v »Slov. Gospodarju«, ko smo jih zadnjič malo poti-pali za žilo. Seveda jih je prišel zopet tolažit znani marburški dohtar, katerega so sprejeli vsled tega z burnimi ovacijami. Gospod je begal v spremstvu nekega meniha več dni po trgu, nabirajoč gradiva za obrambni dopis. Nakopičil je skupaj take gorostasne neumnosti, da se je celo bedakom zdelo preveč. Pohvalil se je, da vzdržujejo v zavodu zastonj (!) 20 Sloveucev; ni pa povedal, da so nabrali menihi za svojo »gimnazico« v potu obraza komaj 10 oirok, izmed katerih jih je nekaj že pobegnilo. Ostali gojenci morajo opravljati v zavodu najnižja hlapčevska dela; torej zaslužijo, da se jim da za hrano malo ričeta in krompirja, katerega itak izprosijo pri dobrih ljudeh. Ti gojenci so vam pravi reveži v celem pomenu besede. Njih bledi in upali obrazki so jasna priča zatiranja in stroge germanske discipline. Pravilnega slov. pcuka nimajo, baje se jim prepovedalo celo mco^e-bojno občevanje v mater sem Jezika. Svoje vsakdanje molitve moraio opravljati po nemško, ker — čujte in strmite — Nemci ne dovolijo slovenske službe bežje v zavodu, ki so ga sezidali Slovenci s svojimi žulji. lie, dopisunče, kaj pa ti porečeš na to? Ali te ne zbode, ko čuješ, kako je neki gojenec inštituta prišedši domov na počitnice, hotel nemško »gučati.% rekoč: »bci uns v Klošter je oles tajČ«? Kako ti je kaj pri srcu, ko gledaš, kako se mladina iz okolice izvablja v zavod ter se ondi poučuje v nemških deklamacijah? Kako ti slednjič ugaja, ko vidiš, kako menihi bojkotirajo naše slov. trgovce ter kupujejo živila pri Nemcih v Radgoni? Ako si v teh ozinh popolnoma brezčuten, potem: heil dir! — Naše bralno društvo !e priredbo ob novem letu krasno božičnico. Mladenci so nad vse imenitno proizvajali šaljivo burko »Triie Tički«, vrla dekleta pa so se v smešni enodejanki: »Čašica kave<^ naravnost od^kovala. Čast ti vrla veržejska mladina, v prvi vrsti seveda gesp. nadučitelju Špragerju. čigar spretna roka je vodila krasno prireditev! Pa le kmalu zopet kaj!
Slovensko gledališče v Maribora. V nedeljo, dne 25. prosinca 1914 ob pol 8. uri zvečer se vprizori narodna irrra »Legijonarii«, katero je spiral g. Fr. Govekar. Ta igra se je pred leti že predstavila na našem od "ti in celo ponavljala ter je bila gledališka dvorana vsikdar nabito polna Ker je mnogo pevskih točk pri tej igri, se morajo pevci in pevke že sedaj vaditi, da bodo mogli izvrstno izvršiti svojo nalogo. Petje bo spremljal orkester glasbenega društva. Slovenci iz Maribora in okolic, ki vedno zahtevn*e narodne igre. pridite v polnem številu k tej predstavi, ki bo vam nud'la dovoli zabave. Po predstavi se vrši ples v veliki dvorani. — Odbor.
Iz Mozirja. Dne 25. prosinca 1914 zboruje narodna Čitalnica »pri lipi" in sicer ob 3. uri popoldne z običajnim dnevnim redom. Eno uro pozneje zborujete obe podružnici družbe sv. Cirila in Metoda. O teh občnih zborih se mnogo govori in sliši, tudi se nekatere osebe smešno. Ker so vsa tri imenovana narodna društva na razpotju ali še naj nadalje obstoje ali razpadejo, bi bilo svetovati, da bi se narodnozavedni krogi bolj zanimali za nekdaj zlato Mozirje, sicer niso kakšna presenečenja izključena.
Maribor. (Veliki ples »Trgov, inobrt. društva«. — Koncert godbe 5 3. pešpot-k a.) V soboto, dne 10. t. m. so priredili naši slovenski trgovci v veliki dvorani Narodnega doma po daljšem premoru velik elitni ples, s sodelovanjem vojaše godbe 53. pešpolka iz Zagreba. Pokazali so se naši trgovci izborne aranžerje ter nudili slovenski publiki krasen sijajen večer. Tako dohodi v plesne prostore, kot dvorane same, so bile krasno opremljene z zelenjem in drugimi olepšavami. Žal le, da so se mnoge dame vstrašiie velikega lanskega ptotoa.
pri kojem se jih je puščalo sedeti, ter je tokrat marsikatera izostala. S tem pa ni morda rečeno, da je bil splošen obisk nepovoljen. Na ples so došli slovenski gostje od blizu in daleč
— celo iz Ljutomera. Vabilu se je odzvalo tudi troje gg. častnikov 26. domobranskega pešpolka in sedmero onih 47 pešpolka. Slovenska mariborska elita je bila istotako Častno zastopana. Došii so gg.: dvorni svetnik dr. Voušek, svetnik g. Kermek, gg.ravnatelja iz učiteljišča in gimnazije Schreiner in dr. Tominšek, gg. profesorji obojih zavodov, gg. učitelji od blizu in daleč, uradniki ter par gg. akademikov in seveda naši trgovci skoro polnoštevilno. Četvorke in ostale plese, je vodil predsednik društva, g. dr. R. Pipuš. Pohvalno moramo omeniti nad vse marljivo vojaško godbo, ki ni le med plesom pod vodstvom spretnega svojega dirigenta g. černija neumorno svirala, marveč dala celo v velikem odmoru krasen koncert slovenskih komadov, kar je izzvalo marsikakšno, ali bolje: splošno pohvalo navzočih nad redko prijaznostjo in mojsterskimi izvajanji. Končala je vsa prireditev
— v nedeljo ob 8. uri zjutraj. — V nedeljo zvečer je sledil plesu koncertni večer v restavracijskih prostorih Narodnega doma, ki je v vsakem oziru izborno uspel. Številna publika je pazno in z navdušenjem sledila krasnim komadom voiaške godbe. Nemčurji so si sicer omislili nesramnost in nam poslali troje — najbrže plačanih — provokaterjev. ki so med sviranjem slovenskega komada pričeli peti »vahtarco«, a bili pošteno nabunkani in vrženi v zimski hlad. Namen teh pobalinov in onih ki so jih poslali, je prozoren: s tem se hoče za bodoče preprečiti vojaške koncerte. Pa ne pojde tako zlahka...
Akad. tefcn. drnštvp »Triglav« v Gradcu. HI. redni občni zber akad. tebn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 17. januarja 1914 ob 8. uri zvečer v prostorih društva Kloster-\vils - Ga sse 5/1.
Izvolitev socijalista za drugega podžnnana v Gradcu. Kakor znano, je bi! uredrv'k lista »Arbeitervville«, Jožef Ansobskv izvoljen za drugega podžupana v Gradcu. Zgodilo se je to na ta način, da je volilo s soci-ia!;~ii 15 zastopnikov uradništva, častnikov in učiteljev. V graškem mestnem svetu se je na ta način pokazala nova večina: 17 zastopnikov obni. trgovine in hišne posesti na eni, 31 zastopnikov uradništva, častnikov, učiteljev in delavcev na drugi strani. Na novo izišli graški nacijo-nalni listi tožijo, da je s tem konec nemškonacijonalrte meščanske večine v graškem mestnem svetu. No — na nacijonalizmu nove večine ne bode nič izpremenjenega, pač pa bo prišlo v gospodarskih vprašanjih med obema skupinama do ostrih bojev.
Hcroško.
Obsojeno nemško nasilstvo. Kakor smo že poročali, so hoteli nemški junaki povodom lanskih občin-kih volitev povabiti k volitvi samo Nemce in so izdali tozadevno tudi samonemške uradne volilne razglase. Ker so se slovenski volilci zavedali, da imajo kot davkoplačevalci tudi pravico do volitve in ker se niso smatrali z nemškim obvestilom za oovabljene in so se kljub-temu hoteli tega eminentno važnega akta udeležiti, so se pritožili proti takemu postopanju in so zahtevali slovenske oglase. Nemci so bili vsled tega nastopa Slovencev silno ogorčeni in slovenska pritožba je bila odbita. — Deželna vlada je odredila, da zadostuje, če se objavijo ti oglasi tudi samo v nemškem jeziku, češ, saj zna itak vsak Slovenec najmanj dva jezika. Slovenci pa kljub tej laskavi hvali niso bili zadovoljni z ukrepom koroške deželne vlade in so pogledali malo preko mej svoje dežele, tja na Dunaj. Državno sodišče je kot zadnja instanca odločilo sledeče in to konstatiramo: Z odredbo deželne vlade za vojvodino Koroško z dne 24. maja 1913 se Je kršil, v kolikor se tiče ta odredba volilnih oglasov z dne 18. marca In 23. aprila, ki so bili izdani samo v nemškem Jeziku, nogi. 19. odd. 2. državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867. S tem odlokom je ta zadeva, ki je povzročila koroškim Nemcem toliko skrbi, rešena in koroški nemški uradniki sedaj vedo in morajo vedeti, da se morajo v slovenskih in tudi v dvojezičnih občinah objaviti volitve tudi v slovenskem jeziku.
Nemani   utopljenka,  ki so jo
našli v Lendkanalu pri Celovcu, je soproga posestnika, gostilničarja in občinskega svetnika v Šmartnem pri Celovcu Cecilija Muller. Mlada, lepa žena Je izvršila samomor vsled neozdravljive bolezni-
Primorsko.
Vpokojeni učitelji in vpokojene učiteljice na Goriškem nameravajo predložiti deželnemu zboru goriškemu poseben memorandum glede zvišanja pokojnine.
Ultimatum goriških mesarjev. K županu Bombigu v Gorici so prišli te dni goriški mesarji in mesarski pomočniki, bilo je vseh skupaj 150 in so mu izročili spomenico, v kateri so natančno označene njihove zahteve. Predvsem se tičejo zahteve goriških mesarjev zgradbe nove klavnice,pri-tožb proti mestnemu živinozdravni-ku in imenovanja nadzornika mestne klavnice. Mesarji zahtevajo, da se ugodi njihovim zahtevam do 20. januarja in so zagrozili v nasprotnem slučaju s stavko.
Oproščen izzivač. Povodom slavnosti razvitja zastave nemškega pevskega društva v Gorici, se je, kakor smo že poročali, pokazala zopet goreča ljubezen Nemcev in Italijanov v boju proti Slovencem. V za-smeh Slovencev in Italijanov, ki tudi trdijo, da je Gorica laška, so razvili Nemci ostentativno na javnem trgu med »Heil!« in »Eviva!« - klici nemško zastavo. Da je bilo to naperjeno tako proti Slovencem, kakor tudi proti Italijanom, je jasno. Kljub temu pa Italijani tega niso uvideli. Dogodile so se takrat v Gorici demonstracije, o katerih se je že mnogo pisalo. Če so bile na mestu, ali ne, o tem naj odločajo drugi. Gotovo pa je, da bi bili morali v tem slučaju predvsem demonstrirati proti taki javni manifestaciji tujca Italijani, ki povsod in vedno na vsa usta trde, da je Gorica laška. Nastopili so takrat tudi Lahi, ki seveda pri taki priložnosti ne morejo ostati mirni. Toda nastopili niso proti tujcu, nastopili so proti domačinu, proti svojemu naj-bl^žniemu sosedu. Eden izmed teh junakov je bil v ponedeljek pred okrožnim sodiščem v Gorici, ker je pri tisti priliki, po poročilu nemških listov, protestiral (?) proti nastopu Slovencev in klical: »Živela laška Gorica, doli s Slovenci!« Karel Venuti prizna, da je kričal te besede, zagovarja pa se, da je s temi klici samo kritiziral postopanje Slovencev, nikakor pa ni imel namena koga izzivati. Mož je bil oproščen.
Imenovanje. Za člana upravnega sveta avstrijskega Lloyda j 3 imenovan dvorni svetnik in ravnatelj c. kr. skladišč v Trstu dr. Herman Mattheusche.
Burja v Trstu. Iz Trsta poročajo, da vlada tam že tri dni strašna burja, ki je napravila že mnogo škode. Burja je dosegla do sedaj hitrost 70—SO km na uro. Tudi temperatura je zelo padla in so imeli Tržačani v zadnjih dneh 4—5° pod ničlo. Promet obrežnih parnikov je ostal normalen, pač pa zastaja delo v pristanišču in ne morejo na morje ribiči. Tudi iz Istre se poroča o hudi burji, o viharjih in o izredno hudem mrazu.
Tržaški mesarji so ustavili minulo sredo nenadoma klanje živine, ker so izvedeli, da namerava povišati mestni odbor tržaški najemnino za hleve v klavnici. Ta korak je tako presenetil mestni odbor, da je takoj popustil od svoje zahteve.
Zagoneten umor. V Trstu blizo Zelenega mosta je zaklal neki neznanec dne 21. decembra 301etnega Frana Majcna. Majcen je drugi dan v bolnišnici umrl. Zanimivo je, da pred smrtjo, ko je bil še pri popolni zavesti, ni hotel izdati morilca. Vse iskanje policije za zločincem je bilo zaman. Pred par dnevi pa je izdala Majcnova ljubimka, da sumi kot morilca nekega Viljema Gherlicha. Policija je moža aretirala. On krivdo zanika in trdi, da Majcna niti poznal ni.
2rtev ljubosumnosti. V Trstu je ustrelil pri babici Marti Chinerato v ulici Toro 221etni natakar A. Garutti svojo bivšo ljubico Alojzijo Mearso iz Vidma, ki se je prišla v Trst poslovit od njega, ker se je na pritisk staršev zaročila z drugim. Garutti je ustrelil trikrat na dekle in dvakrat nase. Našli so oba smrtno ranjena v sobi. Prepeljali so ju v bolnišnico. Rane pri obeh so smrtne in ni upanja, da bi okrevala.
Turški vojaki v Trstu. Po štiridnevnem zdravniškem nadzorstvu so pripeljali včeraj 158 ujetih turških junakov iz pomorskega lazareta pri Sv. Jerneju v tržaško pristanišče in so jih vkrcali na Llovdov parnik »Praga«, da jih odpelje nazaj v Carigrad. Trije vojaki pa so ostali še v Trstu, ker so v lazaretu lahko oboleli._
Dnevne vesti.
+ Ljubljanski »oberžupan« hoče po vsej sili biti klerikalni občinski svet Ivan Stefe. Predno so včeraj klerikalci pri razpravi o. mestnih posojilih in dolgovih zapustili mestno
zbornico, se je mož razkoračil kakor petelin na gnoju, zagrozi! z dvigne-no roko in zakričal: »Le počakajte, bomo vam že pokazali.« Možakarju, ki se sploh vede ne kot resen človek, ampak kot poulični pobalin, se je vsa zbornica smejala, ker tako daleč pa še vendar nismo prišli, čeprav živimo na Kranjskem v Šusteršič-Lam-petovi eri, da bi žonglerji kot Štete igrali vlogo »oberžupana«, ki bi ko-manairal in teroriziral občinski svet. Sicer pa je stvar klerikalcev, ako hočejo za vsako ceno zabraniti in preprečiti ureditev mestnega gospodarstva, samo v bodoče se naj več ne hlinijo, da so tako vneti prijatelji mesta in ljubljanskega prebivalstva, da pošiljajo v svoji neskončni ljubezni in skrbi za splošni blagor revizijsko komisijo na magistrat baje samo v to svrho, da bi napravili red v mestni upravi. No, koliko je tem tičem mar za red, dokazuje najbolj včerajšnji klerikalni nastop v občinskem svetu. Odkrito povedano, nas take klerikalne komedije čisto nič ne razburjajo in ne vznemirjajo, na; klerikalni pajaci s Štefetom na čelu uganiajo še take budalosti, bo vsaj javnost spoznala, da ni pametno pošiljati, da zastopajo splošne interese, v javne korporacije ljudi, ki so sam j gluma či in komedijanti in niso pristopni nobenemu pametnemu in resnemu preudarku.
+ Volilno gibanje na Notranjskem. Klerikalci so neprestano na delu v volilnem okraju pokojnega Žitnika. Povsod se vrše zaupni sestanki, na katereh se snujejo naklepi, kako bi se dalo naprednjnk* spraviti ob čim največ glasov. Žunniki, kaplani in jata klerikalnih podrepnikov hodi od hiše do hiše ter hujska volil-ce proti naprednjakom Posebno marljivi in podjetni so klerikalci v onih občinah, kjer so pri zadnjih volitvah ostali v manjšini. Zatrjuje se, da je dal škof duhovnikom v takm občinah ukor, ter jim sedaj ukazal, da se morajo pri nadomestnih volitvah rehabilitirati ter s podvojeno agitaciio in s podvojenim delom nadomestiti to. kar so pri prvih vobtvah zamudili. Na napredni strani vlada veliko mrtvilo, mnogo večie kakor pri prvih volitvah. Kaj je temu vzrok, si ne moremo razlagati. Človek bi vse kaj drugega pričakoval, to namreč, da bi jih pri prvih volitvah izvojevani lepi moralni uspeh vzpodbadal k še intenzivnejšemu delu. Toda zdi se, da smo kakor sparna, ki se hitro vname in zgori, ali pa tista glinasta peč, o kateri je nekoč govoril srbski krali Peter. Namip-e mrtvilo vlada v cerkniškem okraju, kjer vse s™ spame nravien^ga. In vendar ni bila Cerknica pred leti. kar se naprednosti tiče, eden izmed zadnjih okrajev na Kranjskem! Vse ka*e na to. da bo treba izdatne pomoči in morda mdi ostrog iz Ljubljane.
4- Riharjeva afera. Župnik Rihor v Mekinah pri Kamniku je kradel, kaker je znano, pri zadnjih deželno-zborskih volitvah kot predsednik vo-Jiine komisije napredne glasovnice ter jih zamenjaval s klerikalnimi dr. Krekovimi. Mož je bil radi tega zločina ovaden sodišču, ki je proti njemu takoj uvedlo kazensko preiskavo. Od tega časa je že potekel cel mesec, a sodne obravnave še vedno ni. Če bi bil kakšen delavec ali kdo drugi zagrešil tako hudodelstvo, bi bi! že zdavna obsojen in bi sedaj že sedel pod ključem, župnik pa je dandanes, ako je tudi notori-čen zločinec, pri nas tako sakro-snktna oseba, da ima pred njim re^pekt celo sodišče in si upa nastopati proti njemu samo z glase rokavicami. Prepričani smo, da bodo razne tajne moči na delu, da Riharja izvijejo iz rok pravice, toda če je še kaj pravice na svetu, hudodelec Ribar in naj je tudi božji namestnik, ne bo ušel zasluženi kazni! Da bi se stvar kar tako enostavno potlačila, to si naj klerikalna gospoda le izbije iz glave!
— Nova slovenska revija. Na Dunaju, oziroma v Pragi bo v kratkem pričela izhajati velika slovanska revija »Slaviše Mcnatshefte«. Izdajatelj in urednik te revije bo dosedanji kerespondent praških »Narodnih Listov« v Belgradu g. Č. S 1 e p a n e k. pisatelj nedavno tega izšle knjige »Srbsko«, o kateri smo spregovorili tudi v našem listu.
— Iz »Mestne hranilnice ljubljanske«. Mestni občinski svet je v svoji včerajšnji tajni seji imenoval za ravnatelja »Mestne hranilnice ljubljanske« dosedanjega tajnika gosp. Ivana Hrasta in sicer z dne 1. februarja 1914. Dosedanjemu provi-zoričnemu ravnatelju g. Milohnoji se je izrekla zahvala na njegovem požrtvovalnem delovanju. Mesto hra-nimičnega tajnika, ki je vsled Hrastovega imenovanja izpraznjeno, se začasno ne zasede. Hranilnična asistenta gg. Avgust Petrič in Otjn J e r u c sta bila imenovana za ofici-jaie in sicer z veljavnostjo od 1. ok-
tobra 1913. Hranilnični podtajnik g. dr. Fran C e r n e je bil s 1. Januarjem 1914. pomaknjen v IV. plačilni razred. Hranilničnemu pomožnemu uradniku g. Jos. Pavlinu se Je spregledala kvalifikacija glede študij.
— Služba magistratnega ravnatelja se vsled sklepa snočne tajne seje občinskega sveta interno razpiše
z najkrajšim rokom.
— Iz obrtnega referata. Mestni
občinski svet je v svoji včerajšni tajni seji odklonil te-le prošnje: prošnjo Antona Deghenghija za razširjenje gostilniške koncesije, prošnjo I. Chalupnika za razširjenje gostilniške koncesije in prošnjo Nikolaja Novakovića za podelitev gostilniške koncesije, ki jo odstopijo mladoletni otroci Ane Dežmanove, ugodil pa je tem-le prošnjam: prošnji Ivana Kos-nika za podelitev gostilničarske koncesije, ki mu jo odstopi Franja Sokli-čeva, prošnji Ivana Kmeta za podelitev gostilničarske koncesije, ki je postala prosta vsied Ahlinove smrti, prošnji Josipe Čarmanove za podelitev gostilničarske koncesije po pokojni Gressljevi in prošnji Marije Kolarjeve za prenos gostilničarske koncesije iz Stritarjeve ulice št. 7 na Sv. Petra cesto št. 85.
— Meščanske podpore v znesku 40 v na dan je občinski svet na predlog meščanskega odbora za oskrbovanje meščanske imovine podelil Josipini Karingerjevi, Amoniji Mikuliničevi in Benjamini Pichler-jcvL
— Umrla je včeraj gospa Ana M i s o v a, soproga g. Celestina Misa, c. kr. profesorja na državni obrtni šoli v Ljubljani. Pokojnica je bila zavedna Čehinja in priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Pogreb bo Jutri v četrtek ob 3. popoldne s Pri-voza št. 9. B!ag ji spomin!
— Glas iz občinstva. Ponočni kravah po ulicah so postali, od kar imamo državno policijo, dosti bolj navadni, nego so bili prej. Časih ie že od sile. kar se godi. Tako n. pr. je bilo v soboto oko'o polnoči po Sv. Petra cesti tako vpitje in ruvanje, da ljudje niso megli srati. Štirje vojaki so tako vpili in razgrajali, da si ljudje niso upali min o njih iti. Nekega iz-voščka, ki je pripeljal po Sv. Petra ces:i, so ti vo;aki ustavili. Navsezadnje se vojaku, če se ga je preveč nalil, taki izgredi še oproste. Mlada kri. malo razuma in preveč pijače — a od oolicije se vendar pričakuje, da naredi takim dogodkom hiter konec. Saj vendar ni samo za to tu, da zapisuje kdo napačno vozi in revnim obrtnikom nalaga hude globe. Rečeni večer sta pač dva redarja stražila
Katoliško tiskarno«, a nobeden se za ta krava! ni zmeni!. Prositi bomo morali svoje zastopnike, da na pristojnem mestu dajo izraza nezadovoljnosti občinstva s poslovanjem državne policije.
Iz Žužemberka se nam piše: Privoščimo nekaj besedic Lažilubo-vemu dopisniku, ki meče ogenj in žveplo iz višave na svoje koritarje. Ta gnidasti dopisnik se je spodtaknil tudi nad bivšim užitninskim uradnikom A. O. _ Najbolj ga veseli, da so dacarju v Žužemberku dnevi šteti. Muktarpaševa boljša polovi i pa razteza svoja usta in obeta, <: \ bo njena s'abša polovica odjedla voje-mu vsako službo. Čakamo, da začne žužemberški Vezuv bruhati in i pokonča vse. Ostal bo samo. c^omin na — zaln-^ova^'e Marijinih devic.
Z Bleda. (Nečuveno postopanje naših mesariev.) Povsod po velikih in maniših mestih, kakor tudi po vaseh in trgih, so mesarji cene mesu znižali. Znano je vsakomur, da so tudi cene goveji živini znatno padle, samo pri nas stane meso še vedno kilogram 1 K 60 v, 1 K 80 v in 2 K. Značilno pa je, da ta dva gospoda mesarja vozita meso izven naše občine ter tam za celih 20rr ceneje prodajata, kakor nam Blejcem. Občinski odbor se je tudi že pečal s tem, kako bi se neznosnim cenam konec napravilo, ter je sklenil, da se zidata na tukajšnji tržnici dva loka1a za oddajo mesarjem v svrho sekanja mesa. Upamo, da se to delo tudi spomladi dovrši. Apelu'emo na kakega mesarskega obrtnika, da bi spomladi pričel tukaj obratovati z primernimi cenami; ga bodemo radi podpirali ter mu bode gotovo tudi žunanstvo šlo z pozdravom na roko. — Blejcl
Maks postane torrero, krasna veseloigra v dveh delih, v glavni vlogi priljubljeni Maks Linder, je dosegla najlepši uspeh in povzročila mnogo smeha. I. del: »Maks se vež-ba za borbo z bikom« so veleorigi-nalni, smešni prizori, kakor jih zna predstavljati samo Linder. — II. del: »Borba z bikom!« Maks pobije pred našimi očmi z dobro pomerjenim sunkom bika. — Ta slika Je posneta na samo 4 metre daljave in ni filmski trik, marveč senzacijonalen originalen posnetek. — Tudi burleska *
»Nasprotstva«, Jako fino Izdelana veseloigra, ugaja močno. Prvovrstne so »variete slike« in so bile tudi vsestransko občudovane. V petek specijalni večer s Nordisk-dramo.
Izredne uajdeniue. Po naših dnevnikih in policijskih vestnikih se običajno objavlja, da je bil izgubljen, oziroma najden denar, kake dragocenosti ali kaj podobnega. Vse drugo je na Hrvaškem. Zadnji redarstveni vestnik javlja, da je bil izgubljen junec in en bik, »najden« pa vol. dve kravi, dve žrebeti, tele in bik. le izredne najdenine se običajno pojavljajo v kotarjih Belovar, Zemun, Županja, Mitrovica, Djakovo, Vinkovci in še v par drugih. Živino krmijo, dokler se ne zglasi lastnik, po-sarn^ni kmetovalci.
Na današnji tedenski semenj je bilo prignanih samo 7 volov.
Društvena naznanili.
Ljubljanskega Sokola redni občni zbor vrši se v petek dne 23. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma. — Bratce, udeležite se polnoštevilno!
Ples v maskah vrši se letos na pustni torek v Narodnem domu. Ker je to priredba ljubljanskega Sokola, smo prepričani, da bode to zopet eden najlepših in najzabavnejših večerov predpusta.
Društvo zdrrvnikov na Kranjskem. Redni občn* ^bor bo v Četrtek 29. januarja ob pol 8. zvečer v posebni sobi hotela »Union«.
Planinski ples dne 1. februarja bode največja letošnja predpustna veselica v Ljubljani. Vršila se bode v vseh prostorih Narodnega doma. Dogovorno z damskim odborom se ic določila razvrstitev sledeče: Velika dvorana bo prirejena samo za plesišče (svira celotni orkester Sokola 1.): v njenih stranskih prostorih se postavijo paviljoni za okrepčanje (kavarna, slaščičarna, bufet in vi-narna) in za cvetice. Mala dvorana in nieni stranski prostori so določeni za odpočitek, a bodo imeli tudi tri paviPone (za šamnanjec, vinarno in butet). V Sokolski telovadnici bo Jrucro plesišče <svira ljubljanski društveni orkester); poskrbljeno bo pa tudi /a postrežbo pri pogrnjenih mizah in pod galerijami bodo paviljoni za kavarno, vinarno in bufet. Tudi pri tem nlesu je prevzel oskrbo pri paviljonih damski odbor pod načelstvom ge. Franje dr. 7' a v č a r i e v e. Postreglo se bode z najboljšo domačo nnačo. s kavo, čajem in mrzlimi jestvinami. Veselični prostori ter vhod in stopnišče se skrbno okinčaio z zelenjem, planinskimi znaki in slikami; stopili bomo kakor v prijazno plan'" sk<> nokrniino.
Društvo c. kr. davčmh uradnikov na Kranjskem. Letošnji občni zbor tega društva se je vršil v nedeljo dopoldne v hotelu »T'iriia*. Zborovanje ie vodil predsednik društva gospod Li 11 e g, ki se je spomnil v svojem otvoritvenem govoru umrlih Članov: nadunraviteba Otona Grebenca in asistenta Vidmarja, pri čemer so vstali zborovalci v znak sožalja s sed??ev. Po odobrenju zapismka zadnjega občnega zbora je poročal predsednik o uspehih v bom za službeno pragmatiko in o položaju davčnih uradnikov. Blagajniško poročilo g. Pibernika izkzuje 1816 kron 06 vin. dohodkov in 1543 K 72 v izdatkov. Društveni premoženjski izkaz izkazuje 362 kron 84 vin aktiv in 391 K 64 v pasiv. Članov ima društvo 139. Blagajnikovo poročilo je bilo spreieto. Blagajniku in odboru je bil podeljen absolutorij. Za naslednje leto sta bila izvoljena za računska preglednika gg. upravitelj B u r g e r in oficijal Hruška. Članarina se je določila za prihodnje leto na 6 kron. Sprejet je bil tudi proračun za tekoče leto., ki izkazuje 218 kron 84 v primanjkljaja. S tem je bil dnevni red zborovanja izčrpan. K točki slučajnosti se ni nihče oglasil, nakar je predsednik zaključil zborovanje.
Telovadno sokolsko društvo v št. Vidu nad Ljubljano ponovno vabi k predpustnici, ki jo priredi v nedeljo 18. jan. t. 1. v prostorih brata Fr. šustršiča vulgo »pri Slepem Janezu« v Zapužah. Na sporedu sta burki »Ne kliči vraga« in »Mutasti muzikant«. Po predstavi ples in prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo Sokolskega doma, se vsi prijatelji sokolstva vljudno vabijo na to prireditev. — Odbor.
Narodna čitalnica v Novem me-stM ima svoj izredni občni zbor dne 17. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Na sporedu je dopolnilna volitev društvenega predstojništva.
Prosvcta.
Iz pisarne slov. gledališča. Jutri, četrtek, dne 15. t. m. se vprizorita v gledališču dve deli. Najprej se igra tridejanska A. SchnitzJerieva dra-
ma »Ljubimkanje«. V vlogi Kristine igra ga. Ružica B o ž i n o v a na en-gagement Vlogo Weiringa igra tokrat g. ravnatelj Ig. Borštnik. Gosp. Skrbinšek je prevzel namreč iz prijaznosti vlogo Frica, ker bi se sicer stvar ne dala vprizoriti, to pa radi tega ne, ker nimamo letos v en-semblu mladostnega ljubimca. Sicer še nastopijo gospe Bukšekova in Ju-vanova ter gg. Danilo in Sest. — Nato se igra efektna groteska »Maska satana«, ki je imela pri svoji premieri v dež. gledališču pri publiki in poročevalcih velik uspeh. V glavnih vlogah nastopita ga. Bukšekova in g. Skrbinšek. Druge vloge so v rokah gg. Šest, Grom, Danilo in Peček. Režiser obeh iger je g. M. Skrbinšek.
Izpred Mila.
Afera Rosmann-Golija pred vzkllc-nim sodiščem.
N o v o m e s t o, 14. jan.
Danes ob 9. uri dopoldne se je pred tukajšnjim okrožnim kot vzklic-nim sodiščem pričela vzklic. obravnava v znani zadevi med tukajšnjim mestnim županom gosp. Karlom Ros-mannom ter vladnim koncipistom Gustavom Golijem zaradi razžaljenja časti. V tej zadevi bo vsega skupaj zaslišanih blizo 60 prič, vštevši one že doslej v prvi instanci zaslišane. Potemtakem nastopijo za priče skoro vsi, ki so bili dne 27. julija 1. 1. na Jar-Čevem shodu v Rokodelskem domu. Za današnjo razpravo vabljene priče so se razdelile po skupinah in na gotove ure. Prva skupina pride na vrsto ob 10. dopoldne.
O dogodku, ki je predmet te afere, smo sicer svoj čas že poročali, toda tekom toliko časa se je preko drugih dogodkov nanje že pozabilo. Tudi je z ozirom na izpovedbe nekaterih klerikalnih prič, ki so kritičen dogodek pri razpravi pred okrajnim sodiščem drugače naslikali kakor se je vršil, na mestu, da vsaj važnejše točke dogodkov na Jarčevem shodu v Rokodelskem domu z dne 27. julija 1. 1. v spomin pokličemo.
Poslanec Jarc je imel za tisto nesrečno nedeljo dva politična shoda napovedana. Enega na Muhaberju, drugega zvečer v Rokodelskem domu. Jarčev poraz popoldne na Muhaberju jih je tako omamil, da so se po izpovedbi priče kateheta dr. Ažmana zbali par klicev na ulici (še predno se je shod začel). In sicer so se ustrašili klicev: »Theimerca« in *EseIes«. Zaradi teh klicev sta poslanec Jarc in dr. Ažman poslala po Golijo kot vladnega komisarja, pa ne na glavarstvo, ampak v njegovo stanovanje v Brš-ljin. Klerikalci so izprva tudi gg. občinskim svetnikom in g županu udeležbo shoda zabraniii. Še !e ko je g. župan pod Častno besedo dal garancijo za mirno zborovame, so klerikalci dovolili vstop v zborovalno dvorano, kjer je gesp. župan navzoče izrecno opozoril, naj se mirno vedejo.
Kanonik Žlogar kot sklicatelj shoda je hotel kar brez volitve predsedstva zborovati. Župan ugovarja. Poslanec Jarc: Gospodje od nasprotne stranke, uvažujte. da ste le naši gostje! Protestni klici.
Napredna večina predlaga gosp. župana Rosmanna za predsednika.
— Kanonik Žlogar: Jaz v to volitev ne privolim! — Prerekanje.
Lotrič predlaga primeren kompromis. Žlogar, Jarc in vikar Supin se o njem posvetujejo. Sklep objavi Žlogar, češ, da on kot sklicatelj shoda v ta kompromis ne privoli in zaključi zborovanje.
Jarc: Da ne boste mislili, da nisem kulanten, povabim vse tu navzoče občinske svetovalce ter zastopnike obrtne šole. Ostali pa morajo dvorano zanustiti.
Protestni klici.
Župan (vstane in se poslovi): Gospoda! Če vam moja častna beseda ne zadostuje, potem gremo vsi! V taki družbi ostati ne morem. Proti vratom odhajajočega župana kliče g. Lotrič nazaj.
V tem, ko se župan blizu vrat obrne nazai. mu vstopi za hrbtom vladni komisar Golija, ki ga župan ni videl. Pač pa je župan, se zopet obr-nivši proti vratom, v predsobi zapazil tri orožnike z bajoneti. To Je župana osupnilo, ker ni bilo prav nobenega povoda niti za nastop mestne straže, kaj še le orožnikov. Zato začudeno vpraša: »Kdo Je pa orožnike tu sem privlekel?* — Golija, ki je med tem tiho govoril z Jarcem, se obrne in zavpije: »Kdo Je to rekel?«
— Zupan: »Jaz! Vsaj vas še videl nisem, da ste tukaj!« — Golija plane proti županu in zafrkljivo zavpije: »Tino! Tako se ne govori z menoj!«
— župan se hoče oprostiti, Golija ga še z močnejšim krikom prekine ter zavpije: »Mari ven! Takoj vas odpeljem po žandarmeriji!« — Župan: »Prosim, dajte ma!« — Oolija proti orožnikom* »Odženlte ga!« — Župan gre proti obešalu v predsobi ter prosi, če sme še preje svoj klobuk in
površnik vzeti. Golija: »Vzemite!« — Eden orožnikov stopi naprej, neodločen, ali naj povelje aretacije izvrši ali ne. Golija se premisli in mu da protiukaz, rekoč: »Bleiben Sie hier, lassen Sie ihn gehen!« Tako se je doigrala ta afera.
Vzklicna razprava bo imela dognati: Ali so res padle inkriminirane besede: Marš ven! (in še nekaj drugih, ki jih poročevalec ni slišal). Ali se je g. Rosmann res dostojno v*de! proti gosp. Goli ju? In ali je bil Golija do svojega nastopa kot uradna oseba opravičen in spada ii kot tak pod kompetenco sodne oblasti?
Poročilo o obravnavi sledi.,
Razne stvari.
* Zblazneli potnik. Med vožnjo iz Gradca na Dunaj je zblaznel potnik Majdetki Levat iz Rusije. Moža so spravili z veliko težavo iz voza in so ga prepeljali v bolnico v Mtirz-zuschlagu.
* Ponesrečen umetnik. Umetnik slikar Hieckman iz Draždan je šel v bližnji gozd. da bi nasliKal zimsko pokrajino. Med delom je mož zaspal in čez nekaj dni so ga našli zmrznjenega pri svoji na pol dovršeni sliki.
* Grof — tihotapec. V Pragi so aretirali nekega grofa Friderika pl. Konigsmarka zaradi tihotapstva saharina. Pri njem so našli 9 kg vtiho-taplienega saharina, katerega je hotel bogati grof razpečati.
* Ponesrečeni vojaki. Na poti iz Kronstadta v Oranienbaum Čez zamrznjeno morje, je prehitel vihar in snežni zamet 60 ruskih vojakov novincev. Vojaki so zgrešili pot in so zmrznili na poti.
* Zrakoplovstvo. Francoski avi-atik Pourpe se je dvignil v ponedeljek ob 9. uri 50 minut pri Abu-Ham-medu in je dospel ob 2. uri 3 minute v Chartum. Preletel je v enm poletu 560 km.
* Eksplozija v kamnolomu. V kamnolomu državnega paslanca in župana Jedeka v Spitzu ob Donavi je eksplodiralo vsled neprevidnosti več zabojev razstreliva. En delavec Je bi! ubit, dva sta bila težko, več delavcev pa je bilo lahko ranjenih. Škoda, ki jo je provzročila eksplozija, še ni znana.
* Stavka v Južni Afriki. Stavku-j'očim železničarjem so se pridružili skoro vsi sloji delavstva in so se izrekli za splošno stavko. Položaj se je zelo poostril, posebno ko so se prP družili železničarjem tudi pristaniški delavci. Vlada je zavarovala vse kolodvore in proge, toda promet je kljub temu skoro popolnoma ustavljen, ker delavcev, ki se obnašajo sicer mirno, ne morejo prisiliti k delu. Stavkarjem so se pridružili tudi rudarji, ki tvorijo skoro največji kontingent delavstva.
* Oporoka kardinala Rampolle. Rimski pretor je pričel v ponedeljek s sestavo uradnega zaznama zapuščine pokojnega kardinala Ramoolle. o čegar nenavadni smrti in izgubljeni oporoki se je že veliko govorilo in pisalo. Ko je pretor zaznamoval zapuščino v sobi, v kateri ie Rampolla umrl, je vprašal komornika pokojnega kardinala, č* mu ni kaj znano o tem, da je spisal kandiral malo pred smrtjo drugo oporoko. Komornik je odgovoril pretorju, da se bo našla ta oporoka pri sestavi zaznama zapuščine v kardinalovi biblioteki.
* Velike nesreče v Egejskem morju. Iz Soluna prihajajo poročila o velikih nesrečah, ki jih je provzročil že večdneven vihar, ki gospodari v Fgejskem morju. Parnik »Nantes*, last francoske družbe v Carigradu, se je potooil pri Chiliosu. Parnik je vozil 2400 ton premoga. Skoro v istem času se je potopil laški parnik »Antonie di Padova«. Parnik je bil obložen z žitom. Utonili so sin lastnika Carni in 25 mož posadke. Turški parnik »Teraki« je nasedel pri Zon-goultaku na pečine in je izgubljen. Moštvo se je rešilo. Pri otoku Imbros pa se je potopil vsled silnega viharja turški parnik »Rvvelli«. Utonili so lastnik parnika, 30 mož posadke in 7 potnikov.
* Žalostna usoda prve amerikanske odvetnice. Prva žena, ki je v Združenih državah nastopila v javnosti kot odvetnica in ki je razentega igrala tudi v javnem življenju veliko vlogo, je pred kratkim umrla revna in pozabljena v St. Louisu. Miss Phoebe Couzins, ki je 1. 1871. na vseučilišču v St. Louisu napravila državni pravniški izpit, je bila hči znanega pravniškega učenjaka in politika. Pomagala je najprvo svojemu očetu, ki je bil višji nadzornik mi-surskih ječ. Po njegovi smrti je prevzela njegov urad. Pozneje se je naselila v St. Louisu kot odvetnica. Imela je zelo razširjeno prakso in je bila daleč naokoli znana, ker je dobila vsak proces. Bila je nasprotnica ženskega gibanja ter pobijala poskuse v dosego ženske glasovalne pravice. Več let je bila težko bolna, ni mogla hoditi in morali so Jo voziti: Vsled bolezni Je prišu v bedo
ter živela od podpor svojih prijateljev.
* Izstop Iz cerkve. Komite za iz-
stop iz cerkve v Berolinu je izvršil
včeraj 16 oficielnih izstopov iz cerkve. K slovesnosti je povabil komite li pastorje, ki so se vabilu večinoma odzvali. Poleg tega je prišlo k Javnosti še nebroj drugih oseb. V elem je sprejel včeraj komite 2443 naznanil izstopov iz cerkve.
* Aretacija nevarne družbe po-jre^Jeev denarja. Policija v Bruslju
; j aretirala večjo družbo ponarcje-- llcev denarja.   Med  aretiranci sta
ldi dve ženski, ki sta razpečavali denar v najboljših krogih. V stanovanju aretirancev.   ki  so ponarejali
enar skoro vseh evropskih držav našli kompletno delavnico in ve-'iko zalogo blaga za ponarejanje denarja. Uvedla se je obsežna preiskava, ki seže v vse sosedne države.
* ŽinUaunjitl oklici Naučno ministrs je izdalo sporazumno z justičnim in vnanjim ministrstvom na politične deželne centrale odlok, v
*:rem se poudarja, da se ženito-vanjski oklici na praznike, katere je pr>než s svojim znanim Motu proprio odpravil in ki se kljub temu še vedno praznujejo, ne vsprejemajo. češ, da je lahko mogoče, da se ti oklici ©vržejo, vsled česar je bil zakon, oprt na ♦ake oklice, neveljaven.
* Smrtna obsodba. Pred porotnim sodiščem v Ljubnem je bil obsojen znani roparski morilec, 231etni Haumgartner, ki je umoril m oropal neko Terezijo Saumel v Pregu, v <mrt na vešala. Njegov tovariš, 10-letni Rudolf Vračko. pa na pet let :t žke ječe. Obtoženca, ki sta se do!-io časa uspešno skrivala, sta krivdo -dkrito priznala. Načrt za ta roparski napad sta napravila že prece* Časa pred zločinom in sicer v ječi, kjer <ta se slučajno spoznala.
* Zaftrup!!eva!ec Hopf. Pri zaslišanju, ki se je vršilo drugi dan, je [iopf še vedno vstrajal pri trditvi, da ni kriv. in da so njegova mati, oče, žene in otroci umrli deloma naravne
- .rti, deloma so se zastrupili sami. Trupla svojih otrok pa je prepariral Hopf z arzenikom, da jih zavaruje pred gnilobo. Na vsa vprašanja odgovarja Hopf zelo previdno in pre-n hijeno in se zagovarja v obče zelo č^bro. Toda njegov zaeovor so pobile že prve priče, ki so bile zaslišane. Kt T.inalni komisar pl. Salomon je izpovedal, da je Hopf pri nrvem zasli-•: nju tudi njemu vse tajil, končno pa jc priznal, da je poročil tretjo ženo z namenom, da jo zavaruje in nato zastrupi Priznal mu je tudi, da je ženo poročil le proti zagotovilu, da s* žena takoj zavaruje. Tudi več drugih prič je potrdilo, da jim je Hopf priznal, da je dajal svojim ljudem strup v jedila.
* Zagoneten umor v B jdirapešti.
K tozadevnemu včeraišnjemu pero-v iu se poroča iz Budimoešte, da so morilci igralke Emilije Tur :sanvije-ve že znani.   Hišnica Turcsanvijeve, neka Kobori, ki je bila takoj po razkritju umora aretirana, je priznala, da je umoril boeato igralko njen ljubimec Gustav Nick. brezposelni trgovski pomočnik, s katerim je imela • ieva že osem let ljubavno raz-lerje. Nicka so takoj aretirali. Ta je vzračal krivdo na svojega tovariša, brezposelnega delavca Langa. Vzpri-7povedi svoie ljubice Komorijeve e Nick končno priznal, da ie izvršil umor on in sicer   s pomočjo le gubice. Langa. katerega je po-i tudi aretirala, so vsled izjave a in Koborijeve takoj izpustit, k opisale umor sledeče: Kobori-Jeva je vedela, da je igralka, njena Manovalka, zelo bogata in le tudi poznala vse njene razmere. Vedela je, ;ma Turcsanyi}eva več hranilnih ?ic, precei gotovine in dragocen 'inč v svoji blagajni. Snorazumela se je s svojim ljubčkom Nickom, da Turcsanyijevo umorita ;n jo oropata rjenega imetka. Kritični večer je nri-^el N'ck že okoli 7. ure k Koborijevi m čakal, da gre žrtev spat.    Ko je ^asnila luč. sta vdrla Nick in Kobo-: jeva v spalnico. Nick je žrtev na-adei in jo ie po precej dolgi in hudi orbi. katere se Je udelež'la tudi Ko-oriieva. zadavil z brisačo, katero ie dala v ta namen Koborijeva. ^ato sta zločinca oronala blagamo in si pošteno razdelila denar in draco-vtnošci. Truplo umorjenke sta snra-vila morilca v potno košaro, katero !e nesel Nick v Donavo. Vse prejšnje izjave Koborijeve. da je odpeljal Tur-c^anvijevo prejšnji večer nek neznan gror. so bile izmišljene.
Pravoslavno novo leta
Pravoslavni Slovani slave danes praznik novega leta. — Vsem našim čitateljem pravoslavne vere: Veselo
novo leto!
Jfaie cenjene naročnike
vljudno opozarjamo na položnice, ki smo j:h listu priložili pred prazniki v svrho ponovitve naročnine. Prosimo, da   se lih cen*, naročnik! blagovolilo
poslužiti v kratkem, da Jim !lst s 15. januarje« L m. ne preneha dohajati.
Telefonsko In brzojavna poročilo.
Proračunski odsek.
Dunaj, 14. januarja. Proračunski od^ek, ki je imel včeraj dopoldne se:o, je imel sejo ce!o noč ter se nadaljuje seja brez prenehanja. Ob-strukcija čeških agrarcev se je pričela ob pol 8. zvečer. Prvi je govoril poslanec Stančk, ki je samo z enim presledkom govoril do 4. zjutraj. Ko ie bila dvorana popolnoma prazna, je predlagal zaključenje seje. Predsednikov namestnik Sehraffl pa njegovega predloga ni dal takoj na glasovanje, marveč )e odredil pol-drngourni odmor, med katerim časom so šli siuee budit poslance večine. Tako se je zbralo ob pol 6. zjutraj zadostno število poslancev in Stančkov predlog je bil z 20 glasovi proti 1 s^asu odklonjen. Nato. je govoril poslanec Choc, ki ie govoril zelo stvarno skoraj 4 ure. Ob V« na I", ie pričel govoriti češki agrarec V?cek. ki ob 1. nop!dne še govori. Stranke večme boče?o vzdržati sejo tako doVo. da. stro rMtruVrilo.
Dunaj. 14. januarja. Češki agrar-d so se obrnili za obstruk^ijsko pomoč tudi do slovenskih klerikalcev •ter so jih spomnili na delstvo, da so tudi om svoj ča* r>od^;rali slovensko klerikalno ob<^rukcijo. Slovenski klerikalci, ki imaio v odseku dva mandata, dr. Korošca in Jarca, so zahtevo direktno odklonili in se vrh tega še demonstrativno udeležbi da-n asnjega p^otiobstrukci jonističnega glasovanja. PaČuna se. da bo trajala se?a proračunskega odseka danes Še celo noč.
Žrebanje razredne loterije.
Dunal, 14. januarja. Danes se je vršilo tretje žrebanje razredne loterije. Prvi dobitek v znesku po 30.000 K je zadela št. 57.940. Dobitka po 10.000 K sta odpadla na številki 7982 in 8758. Izžrebanih je bilo tudi več dobitkov po 5000. 2000, 1000, 500 in 200 K.
Požar v Terezljanski akademiji.
Dunajsko Novo mesto, 14. jan. Ob 4. zjutraj ie izbruhnil v Terezijan-ski akademiji požar, ki je uničil telovadnico. Gasilcem in vojaštvu se je posrečilo rešiti ostalo poslopje.
Češko • nemška spravna poga-anja.
Praga, 14. januarja. Izvrše valni odbor mladočeške stranke jc imel včeraj pod predsedstvom posianca dr. Kramara sejo. v kateri je pr zložil vladno vabilo k češko - m nški spravni konferenci. Odbor Je sklenil, da se vabilu odzove. K posvetovanju so bili delegirani poslanci dr. Fiedler, dr. Forst, dr. Korner, dr. Kramar in dr. Ras in.
Gališka volilna reforma.
Lvov, 14. januarja. Deželni maršal grof Ooiucbowski je sklical načelnike poljskih strank za 15. t. m. h konferenci v zadevi volilne reforme. Takoj nato bodo imeli Rusini in Po-liaki strankarske seje.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 14. januarja, V debati o tiskovni reformi je izjavil bivši justični minister posl. Szekelv, da bi smatral za kršenje svojega stališča, če bi bil ostal še delj v delavni stranki, ko je vendar izprevidel, da zasleduje le strankarske koristi. Bistvo parlamentarizma ne obstoja v tem, da pride volja večine v veljavo na način, ki uduši vsako opozici-jonalno gibanje že v kali. Kritiziral je nato predlogo, v kateri vidi omejitev tiskovne svobode.
Budimpešta, 14. januarja. V državnem zboru je mterpeliral poslanec Vaszonvi zaradi vojaških odredb ter kritiziral postopanje vlade. Med
tem ko se pogaja min. predsednik z romunskimi agitatorji, pošilja proti ogrskemu proletarijatu vojaštvo. Cirot Tisza imenuje v svojem odgovoru opozicijo desparatne aventu-riste. Zaradi tumulta, ki je nato nastal, je bilo več opozicijonalnih poslancev izročenih imunitetnemu odseku.
Budimpešta, 14. Januarja. Državni zbor nadaljuje danes razpravo. Začetkom seje je poklical predsednik grota Tiszo k redu, ker je v včerajš-ni seji imenoval opozicijo desparat-nt aventuriste. Opozicija je 2ačela kričati na predsednika, zakaj Tisze ne izključi iz seie. Tisza se priglasi k besedi, ki mu je pa predsednik ne da. Opozicija zopet draži vladno večino s solnimi in drugimi škandali. Sredi tumulta naznani predsednik imunitetnega odseka, da je poslanec Szlimskv izključen za 45 sej, nekaj drugih poslancev med njimi Jul. Justh in Karolv pa za 15 sej. Opozicija strahovito napada predsedstvo ter kliče predsedniku: Goljuf, pona-rejalec dokumentov. Je le počasi se napravi mir. Prvi govori poslanec Andrassv.
Budimpešta, 14. januarja. Opozicija ie imela ponoči sejo, v kateri >e sklenila nadaljevati naistrežjo ob-strukc'jo proti tiskovnemu zakonu. Sklenila je spraviti na dan tudi še nove škandalne afere Tiszovega kabineta. Med drugim dejstvo, da je Lakacseva vlada poplačala dolgove nekdanje liberalne stranke ter uradnike takozvanega Feiervarvjevega r?žima iz plačila ogrske liinctečne banke za koncesijo, da sme kouver-tira?i svoje obligacije.
Budimpešta, 14. fanuarla. Ker izključeni poslanci niso hoteli zapustiti zbornice, je nastopila ob tričetrt na 1. parlamentarna straža in poslance s silo iztirala iz dvorane,
Budimpešta v orožju.
Budimpešta. 14. januarja. Vlada se je zbala velikih« socijalnodemo-kratičnih demonstracij pred parlamentom. Ob 2. popoldne je po!ic!ja na konjih in peš zasedla okolico parlamenta. Pred parlamentom stofl tudi oddelek s strojnimi puškam!. Huzarji In pehota je zbrana v okolici. Vsi veči? trgi »o zasedeni od vojaštva, ki straži tudi kolodvore. V predmestjih stoie močni vojaški oddelki. Celi polki so v vojašnicah konsigniranL
Poveljnik hrvatskega domobranstva.
Dunaj, 14. januarja. Informirani krogi zatrjujejo, da bo za poveljnika hrvatskega domobranstva imenovan generalmajor Lipovščak. Kakor je znano, je bil general ob času balkanske krize suspendiran od službe, ker ni odobraval mobilizacije.
Davek na kapital na Francoskem.
Pariz, 14. januarja. Vladna predloga o davku na kapital od 30.000 frankov naprej bi imel uspeh 190 milijonov frankov. Za vsakega otroka, za katerega ima skrbeti davčni ob-vezanec, se računa njegova glavnica za 5000 frankov nižje.
Pariz, 14. januarja. Redno zasedanje parlamenta je bilo včeraj otvorieno. Deschanel je bil izvoljen zopet za predsednika zbornice.
Pruski deželni zbor.
Beroiin. 14. januarja. V pruskem deželnem zboru se je vršilo drugo branje proračuna. Ob tej priliki ie ministrski predsednik Bethmann-H(»llweg odgovoril tudi na razna izvajanja govornikov ter zavračal zahtevo, da bi bil kot pruski ministrski predsednik dolžan dati zbornici pojasnila zaradi besed, ki jih je govoril kot državni kancelar v državnem zboru. Taka pojasnila bo dal samo v državnem zboru. Res pa je, da dela Alzacija vladi mnogo skrbi. Glede volilne reforme pravi, da si vlada od parlamenta ne da oktroirati take reforme. Vlada je izpolnila svojo obljubo iz leta 1908 in predložila tako reformo leta 1910. Da predloga ni bile sprejeta, ni krivda vlade. Sedaj pa ni Čas za take reforme.
Delavsko gibanje v Južni Afriki.
Kapstadt, 14. januarja. Delavske strokovne organizacije so za vso Južno Afriko proglasile generalno stavko. Angleška vlada je vsled tega proglasila za vso Južno Afriko obsedno stanje.
Nesreča na morju.
Beroiin, 14. januarja. Ob obali Nove Islandije pri Briar Islandu je danes zjutraj ponesrečil holandski parnik »Gobequit«. Na krova Je bilo
150 potnikov in 150 oseb moštva. Vsi ti ljudje so najbrže utonili.
Dogodki na Balkanu.
Albanija.
Frankobrod, 14. januarja. Iz Carigrada poročajo, da simpatizira va-lonsko prebivalstvo z ujetimi Turki in jih je hotelo že dvakrat osvobodit.
Petrograd, 14. januarja. Zunanje ministrstvo je dobilo obvestilo, da se je položaj v Albaniji silno poslabšal. Za Izet pašo so vsj mohamedanci. F.sad paša podpira njegovo kandidaturo in je taino sporazumljen z Izmail Kemalom. dasiravno ta tak sporazum zanika.
London, 14. Januarja. »Dailv Chronicle^ ima očividno iz diploma-tičnega vira vest, da so izbruhnile v kontrolni komisiji resne diference, ki ogrožajo nadaljno delovanje te korporacije, kar bi bilo zlasti usodepolno z ozirom na dejstvo, da ima komisija ostati na svojem mestu, tudi ko nastopi princ V/ied vlado. Listi poročajo, da bo tripelententa svoje člane najbrže odpoklicala in prepustila tro-zvezi kontrolo nad zavoženimi albanskimi zadevami.
Rim, 14, januarja. Križarka > Feruccio« je dobila povelje, da od-plove v Brindisi, da počaka tam na nadaljna povelja zaradi negotovega položaja v Albaniji. Do Valone ie iz Brindisija samo 8 ur vožnje.
Vojaške potrebščine v Srbili.
Belgrad, 14. januarja. Srbska vlfda je pristala na zahtevo vojaških krogov, oziroma vojnega ministra generala Božanovića. Redna potrebščina v znesku 56 milijonov se peatavi v proračun, odnosno se pokrije z izrednimi kreditu
Bolgarsko sobranje razpuščeno.
Sofija, 14. januarja. Opolnoči je ob velikanskem tumultu prečkal ministrski predsednik Radoslavov carjev dekret, s katerim se bolgarsko sobranje razpušča. Včeraišna seja ie trajala 9 ur. Prišlo je do slino burnih nrizorov. Prvi je govoril poslanec Malinov, ki je kritizira! Radoslavov kabinet ter pravil, da je edina rešitev v ustvaritvi koalicijskega ministrstva. Genadijev je branil vlado proti Mallnovu ter slikal položaj, v katerem je Radoslavov prevzel krmilo. Iziavil je, da se je to zgodilo potem, ko je Danev javno pred kraljem izjavil, da smatra svojo politiko za popolnoma profmdlo. Slikal je nadalje situacijo pred nastopom Radoslavo-vega kabineta, ki je blia brezupna, tako da je stala vsa bolgarska armada pred vprašanjem, da vsled lakote KapItuHra. Ko je Genadijev dolžH Gešova in Danev a, da sta glavna krivca bolgarske nesreče, je vstal bivši minister Todorov ter mu z gromkim glasom zaklical: Genadijev in Radoslavov sta zločinca, ki sta kriva druge vofne! To je bilo znamenje za nepopisen tumult. Agrarci in socijalisti so «e pridružili narodnjakom ter kričali proti vladi, ki so io obkladali z razrirni priimki. Vsak hip se je zdelo, da pride do osebnih spopadov. Sredi tega tumulta je zahteva! Radoslavov glasovanje o dvomesečnem proračunskem provizoriju. Vlada je ostala v velikanski manjšini. Burni orizori so se nadaljevali, nakar je Radoslavov prebral dekret o razoustu sobranla. Burni prizori so trajaH še dolgo po polnoči naprej.
Malo ljudi!
Sofija, 14. januarja. Vojaška oblast je končala ljudsko štetje v novoosvojenih bolgarskih pokrajinah. Naštela je v bolgarski Trakiji 494.190 v bolgarski Makedoniji pa 175.070 ljudi.
Turške vojne priprave.
Carigrad, 14. januarja. En ver beg je izdelal načrte za nove utrdbe o! Bosporu in Dardanelah.
Dunaj, 14. januarja. »Berliner Tageblatt: poroča, da je kupila turška vlada italijansko križarko »San ivlarco«. V Italiji se ta vest oficijozno Uementira.
Gospodinjo,
— Katalog za avstrijski oddelek internacijonalne razstave za knjižno in grafično obrt v Lipskem 1914. Ta posebni katalog bo ne samo v literarnem ozira, ampak tudi po zunanji opravi izborno izdelan in bo spričal, kako da je Avstrija napredovala v svojih  produktivnih zmožnostih na
tem polju; posebno prikladen bo kot vodnik skozi avstrijski paviljon in kazalo za interesente, nadalje bo podal tudi dober pregled o vseh zadevnih industrijah v Avstriji in bo kot tak praktičen pripomoček trajne vrednosti. Uredništvo kataloga sta prevzela dvorni svetnik dr. A. Vetter in vladni svetnik plem. Larisch.
Darila.
Podpornemu društvu  za slov.
vteckošolce na Dunaju so v času od 20. decembra 1913 do 7. Januarja 1914 darovali: 100 K: Dr. Rudolf pl. Andrejka z Livnograda, min. podtajnik na Dunaju (ust.); po 50 K: Klub naprednih slov. akademikov v Celju in iMestno županstvo Kranj; 30 K: Okrajni odbor Laško; po 20 K: Dr. Henrik Turna, odvetnik v Gorici, Eksc, baron Schwarz, dež. predsednik kranjski v Ljubljani, Mihael Ga-brielčič, svorni svetnik in dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, sekc. načelnik, oba na Dunaju; mestno županstvo Postojna, dr. Janko Savs v Zagrebu, dr. Gregorij Pečjak, gimn. katehet v Ljubljani, dr. Stanko in Vida Lapajne. odvetnik na Dunaju; po 10 K: dr. Karel Podgornik, odvetnik v Gprici, F. Oasparin, profesor na Dunaju, Karel Savnik, ces. svetnik v Kranju; J. Petrič. nadinženir na Dunaju: Franc Kolenc, dvorni svetnik v Gradcu; Ignacij Supan, učitelj v Brežicah; Jos. in Cili Me-jač, Mddling pri Dunaju; dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah; dr. Aleksander Fatur. tajnik^ južne že-meznice v Trstu: Ivan Škarja, dež. tajnik v LJubljani: eksc. Ivan Lav-rič pl. Zaplaz, F. M. L. na Dunaju; dr. ML Murko, vseučiliščni profesor v Gradcu: Ivan Selan, morn. gen. komisar na Dunaju; dr. Tomaž Horvat, odvetnik v Ptuju: dr. Valentfn Kušar, profesor v Ljubljani; I. Ple-melj. vseuč. profesor v Cernovicah; dr. Ciril Ažman, profesor v Novem mestu; Jos. Stritar, girrm. profesor v pokoju v Aspangu; dr. Ivan Rosina, odvetnik v Mariboru; Ivan Perpar, finančni svetnik v Tolminu: I. Oblak, trgovec na Vrhniki; Jak. KogeJ, notar v Postojni in dr. Ivo Šubelj, sekc. svetnik na Dunaju; 6 K: dr. V. Kac, zdravnik v Mariboru; po 5 K: dr. Matija Lavrenčič v Podgradu; Josip Sitter, sodn. svetnik v Brežicah; A. Paulin, posestnik itd. v Podbrezjem pri Podn.; Franc Oset na Vranskem; ing. Rado Lah, pristav dež. kult nadz. v Trstu; Alojzij Tavčar, realč-ni profesor v LJubljani; Pr. Rebek v Pazinu; Josip Smodej, notar v VeL Laščah; Bogumil Remec, profesor v Ljubljani; dr. Josip Kolšek, odvetnik na Laškem; Ivan Dolenec, gimn. suplent v Ljubljani; dr. Izo Reja, zdravnik v Bazovici pri Trstu; Alekander Hudovernik, notar v LJubljani; dr. Konrad Janežič, odvetnik, Volosko; Mihajlo Pintar, not kand. v Mokronogu: Hilarij Hrobat sodnik v Kopru; Andrej Senekovič, gimn, ravn. v pokoju; vladni svetnik v Ljubljani; dr. Silvin Hrašovec, okrajni sodnik v Novem mestu; Anton Trevn, trgovec na Jesenicah: dr. Ju!. Kotzmuth, urad. zdr. v Postojni in Iv. Liesskounig. šolski svetnik v Gradcu; po 4 K: Anton Šantet šolski svetnik v Gorici; Juri Senk p. d. Makek na Jezerskem (Koroško); Štefan Rojnik, računski revident V Gradcu in Štefan Podboj, gimnazijski profesor v Celovcu; po 3 K: Julija Štor, trgovka v Ljubljani; Viktor Fngelman, trgovec, Šmartno v Tuhinju; dr. F. Perne, profesor v Kranju: Rudolf Pevec, trgovec in posestnik v Mozirju; Milan 2nideršič, Matenjavas pri Prestranku: dr. J, Lenech, odvetnik na Dunaju; Tom. Kajdiž, kanonik v LJubljani: Jos. Skrbinšek, profesor v Pribrami; dr, Fran Heric, bibliotekar vseuč. knj. v Pragi; 2 K 50 v: Franc Ogrin v Črnomlju: po 2 K: Marija Sedej-Strnad v Ljubljani; Karel Klander, notar V Kranjski gori; Jožef Kržišnik, gimn. prof. v Št. Vidu nad Ljubljano: Ivan Kruleč, vadn. učitelj v Ljubljani; Jos, Tekavčič, okr. sodnik v Mokronogu; Fran Abulnar, nadoficijal mestne hranilnice v Ljubljani; 1 K 50 K: Jernej Voh, kanonik stolnice v Mariboru; 1 K: Anton Petriček v Žalcu. Vsega skunaj 791 K. — Društve* ni odbor se vsem starim in novim prijateljem dunajskih visokošolcev za poslane darove najiskrenejše zahvaljuje. Darove prejema: Dr. Stanko Lapaine, dvomi in sodni odvetnik na Dunaju I. Braunerstrasse 10.
II I mm I , Atff'l#l modoih Mnh* " »»voda* in dvojno Širok« — ■ m
Henneberf plesnes" . Curih
Pročitani časopise i Snt-jakobskem okraji
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno Iruštvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 13. januarja: Ana Mis, soproga c. kr. profesorja in hišnega posestnika, 44 let, Privoz 9.
Današnji list obsega 8 stran!.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnikar, drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
RazSirjeno domače zdravilo. Vedno
večja povpraševanja po ,.Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 2'— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL9 c. in kr. dvorni založnik na Dunaju, Tuchlanbea 9. V zaloeah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 25
Borzna poročila.
Ljubljanska
»Kreditna banka v Ljubljani*.
Ondif karti dintjske btrze 14. januarja 1114-
Oeearsl Bia?0fitl
8200
8670 83 50 8250
SJalnlbom o«o?f!1.
4V# majeva renta   . . . .
4*2°,', srebrna renta .  .  . .
4', avstr. kronska renta . .
4°if op. „ . . 4% kranteko deželno potoHlo
*U k. o. čeftke dež. banke .
Sro4ke.
Srečke Iz ?. !*60       . ,
m    »m 1864 • •   • - « •
„ tlake .... 1 , „    femeljike 1. izdaje
m                  «•           II*       m •
m    ogrske Wpotegne , .
M    dan. komunalne    . ,
„    avstr. kreditne .  . .
„    ljubljanske  .  .   . ,
„   avstr. rdeč. križa  , ,
ft                 n      »»     . • •
„   basfilka  . . . . .
„   tnrike . • • •
c*l*Uo,
Ljabflanske kreditne banke .
Avstr. kreditnega zavoda • .
Dnnajske bančne družbe • .
Južne železnice ,  . • . .
Državne železnice .  . . .
Alpine-Montan.....
CeSke sladkorne družbe . ,
Zivnostenske banke.  .  . .
Valate«
Cekini Marke Frank! Lir« .
Rnb»JI
• *SJfc •
• .     . a
..... .
S6-
455 —
680 — 293 — 284 — 243 — 229 90 471*— 480-— 61 — 5275 32 25 26 75 22925
400 — 1
634 50! 517 50 103 60 711-75 800-95 329-— 273-75 j
11-39! 117-45
i 95-27 i 94 95 ! 252 50
83 10
8rv90 83 70 82 70 9450 87 —
465 -
303 — 294 — 253 — 239 90 4S1-— 4Q0 — 65 — 56 75 36 25 30 75 23225
406-—
635-50 51850 1C4 50 71275 801 95 331 — 274-75
11-43
117-65 95-47 95*15
253 25
Žitne oene v
Dne 14. januaria Termin.
Pšenica za apr. 1914. . . Pšenica za oktober 1914. . Rž za aor. 1914 ... RŽ za oktober 1914 . , . Oves za apr. 1914 . . . Oves za oktober 1914 . . Koruza za maj 1914 .  . .
mpestia
1914.
za 50 kg 11-55 za 50 kg 10-72 za 50 kg 8-8o za 50 kg 8 51 za 50 ktz 774 za 50 k* 7W za 50 kg  6 64
Meteorolosično poročilo.
Y (Si 0i na J morje m 3W*2
! Stanje i barometra
Srednji zračirt tlak 736 mi
J	Čas
at	opazo-
	vanja
13.	2. pop
	9. zv.
14.	7. zj.
Vetrovi
Nebo
t mm »—
7408
740'1
7371
—5*3 j si. jvzh. ! del. jasno —80 i si. svzh.! oblačno
—8-7 j sr. jvzh. 9
Srednja včerajšnja temperatura -7 8, norm. —2*6* Padavina v 24 urah mm 00.
Tužnim srcem naznanjamo vtem
sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naS ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod
Josip Ptotoc
C kr. okrajal soda i k ia predstojnik
snoči  ob  10. uri  zvečer po daljši bolezni, previden s tolažili sv. vere v starosti 44 let mirno preminil. Pogreb nepozabnega ranjcega
se vrši jutri dne 15. t m. ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu. 212
Posmrtne maše brale se bodo v raznih cerkvah.
Bodi mu prijazen spomin!
Ljubljana-Logatec, dne 14. jan. 1914.
talujoci ostali.
Zahvala.
Ob priliki smrt: moje nepozabne sogroge, gospe
Jfiinke Vakonigg
sem prejei nebrojno število izrazov
sožalia.
Ker se mi pa ni mogoče posameznikom zahvaliti, bodi tem potom izrečena najsrčnejša zalivala vsem. rosebno pa veleč gospodu dekanu M. Riharju za zadnji, zelo tolažilni obisk, preč duhovščini za častno spremstvo, pevskemu društvu ,Zvon za rretresliive 2alostinke, ter slavni požarni brambi iz Šmartna za spremstvo 215
Zahvalim se nadalje tudi g. dr. Premiovu za požrtvovalni trud skozi dolgotrajno težko boiezen pokojnice.
Končno se zahvalim še vsem darovalcem krasnih vencev kakor vsem, ki so spremili drago tudi pokojnico k večnemu počitku.
Šmartno pri Litiji, dne 14. januarja 1914.
Ivan Wakontgg.
papirne ali galanterijske stroke, izurjen prodajalec, kateri ima veselje do poto-tovanja.   se   sprejme.    Ponudb** na
„Goričar & Leskovsek" v Celju.
!ii prodajalka
papirne ali galanterijske stroke,
se sprejme pri tvrdkl
Goričar & Leskovšek v Celju.
Dobre vpeljana
s
na jako prometnem kraju v Ljubljani Se Odda  z zalogo in  inventarjem ali
tudi brez teb. 207
Poizve se Naroda«.
v  upravništvu »Slov.
Brez posebnega obvestila.
Potrti prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga oziroma predobra mamica, gospa
fiu JKisova roj. Xornek
včeraj, v torek 13. januarja ob 5. uri po kratki, močni bolezni nenadoma izdihnila svojo blago došo v 44. dobi svoje starosti
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 15 t m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Pri?oz St. 9 na pokopališče k Sv. Križa.
Sv. maše zadušnice so bodo brale v raznih cerkvah.
Predrago umrlo priporočamo v molitev in blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 14. januarja 1914.
Celestin Mis, c. kr. profesor državne obrtne iole, soprog. — CelestiH, Julius, AndaJa, Vlasta, Frasta in Snttpfak, otroci
L slov. pogrebni zavod Jot. Turk.
Primerno službo
_ _ _ mlad mož, velč slovenskega in nemškega jezika, poraben kot sloga ali kaj enakega.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 216
Prodajalka
ki bi tudi znala lepa ročna dela, se
sprejme takej ¥ trafike.
Pismene ponudba na naslov Franc Drmaekkavltsch, Breilee eb Savi, Spet. Štajerske. 206
Jabolčnik
čisto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, najbobse vrste, prešan iz dobrih sladkih jabolk (mošanci) razpošilja po povzetju liter po 20 vinarjev od 100 litrov naprej ] 9
juri Jos Stdzer, trgovina v mostom Wetselsdorl prt Gradcu.
Krepftegc dslka
iz poštene  hiše s prirrerno šol>ko iz obrazbo ter pridne
sprejme  tvrdka  Jos. Erratfe V Mo-
hronoga (Dolenjsko). 196
Nanovo sestavljeni
linsii orkester
se priporoča v«pm društvom io gostilničarjem za obila. naročila od 4 do 6 in do 15 moi
Priporoča *e J, VerstOVŠek, ^H'^-
nik, LJublfaiia, Ulica na »Tad U.
Jiarodna knjigama
v 1'uMtani
4 i
pressrnova ulica štev. 7.
priporoča
kanceliski, koncertni, Bokn-mentni, ministrski, pisemski, evitni in barvani papir
Kosete s pisemskim Meni.
Zreške kniifje
v vseh velikost h,   rtane z eno aV\ z dvema kolonama, vezane v papir, phtno al' polusnje.
0»?emalne knjižice po cS^enih Zaboga solsih zvezkov in risank. Zavitke za nrade v vseh velikostih. -Velika tzber--
vseli   nliaraliklb   potreb tč tu. svtečalkov, peras, psre«ntk v, radirk,   kamenčkov,   takile, oeblc, črnila Itd.
* d m
Jarvt za šole in umetnike.
— Razglednice —
DOkrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših.
pitami u slike ia dopisnice,
vezane v pili in v usnje.
— poczilske knife. —-Ftdekke a stroke.
i
tooi tkvirikf a raaktakt.
% BiaJnt dfflctr K ButstH^ palete, I   nata nmđa, tik, bpHc.
j_m
JMcsl ii ttMH.
I
I
I
l l
I l
t
l
I I
l l
aj
i \
i
i
i t
i
Gospodična
ki je dovršila osem razredov in trgovski tečaj, zmožna v kuhinji, lite primerne slatke.
Ponudbe pod „Spretna !§■% peline leteče« no
trgovino z aL lagom
▼ najem i   če  mogoče na deželi v večjem prometnem kraju. Le resne oo nudhe je poslati takoj pod „fobrE ilfafa trgovina 1914* °a upravn »Slov. Naroda«.
Sprejme se takoj
trg. učenec
▼ trgovino z mešanim blagom
Jos. Grilc, Idrija
Jttafa, iiteligentna vdova želi službe
za gospodinjo
pri starejšem gospodu. 169
Ponudbe pod „inteligentna", poste restante, Ljubljana.
Tehnik
za pomožna stavbna dela 81
se takoj sprejme.
Plača po dogovoru. Ponudbe ua upr. »Slovenskega Naroda« pod „L. G, S11,
Krasne masbe
v najrazličnejši izberi posojuje iti prodaia.  na zahtevo tudi na deželo
Ivana Blas
Ijubljana, R<nska cesta st. 21,
D	g™3		l			m
D	Plesne toalete svilnate, volnene ia batisfasts v naimoderGeišib barvan ia vzorčili priporoča 183 J. lirobelnikprej Franc Souvan m Ljubljana, Mestni trg št. 22. Vzorci so razpošiljajo z obratno pošto.					
		milnllana^	l	haiml		
C. kr. avstrlfske «gte državne železnice. Izvleček  iz voznega reda.
■ Veljaven od
Postala; LJubljana fuinl kolodvor. Odhod.
6a54 zjutraj. Osebni vlak na Krani, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beliak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini,
D'inai.
7-S2 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Jan2, Rudolfovo, Stražo - Torlice.
9*03 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, So'not^rad, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin.^ Tdirnktni voz Reka-Opatiia-Solnoerad.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*20 popoldne. Osebni vlak na Škofio Loko, Krnni, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
t-30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo. Srn*o - Toplice.
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6*35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, TTsenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solno^rad, Monakovo, Vlissingen. (London), Celovec, Line Dunaj
7-46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo.
10-O1 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst N'a Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, sSolnograd. Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
vlak oa Trsta. Linca, Celovca, Beljaka. Tržiča,
iz   Jesenic z
1. maja 1913. - —
lina. Draždan, Praere, Linca, (Londona Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, GrosuDljepa,
9*52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega. Solnograda. Inomosta. Beliaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorica Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Krania.
3*00 popoldne. Osebni iz StraŽe-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja. Grosuoljega.
4*33 popoldne. Osebni Gorice, Trbiža, Jesenic, Solnograda, Franzenfeste Kranja.
5»5t_ zvečer. Brzovlak zvezo na brzovlak iz Berlina. Draždan. Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- lg zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gonce Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca. Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9»09 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9- 16 po noči. Osebni vlak iz Straže-lo-plic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11'ŽL P° n«>či. Osebni vlak iz Trsta, Gorice. Trbiža,Jesenic,Celovca, Beljaka, Kranja
Postala; Ljubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik:  7-32,  11-50, 3-12,
(11a2£ ob nedeliah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, 6-t5f (10-3P ob nedeljah in praznikih).
Ckr. državno-železnlško ravnateljstvo v Trste,
i
i
inim« Fr. Ševčlk ine ti
217
puškar
priporoča svojo Veliko xalogo raznovrstnih
pušk In samokresov
kakor tudi kvlgHaklk| aulakik in čeških strogo
h| za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam iokko tlOvOlkO ia BT«akO Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
m UhIb|«|» lata* ta m—
nhtovmit usto«} i* ^•itnln.
36
00
fiJMrl llnblJana
B UUIAI Itstiitrg 19—StaritrgB.
ja najstarejši kmetijski sastop v Avstrijski
k!Brtl?Skl driAO 0lldi lvo'*fn adom             ugodnosti, ne da
I k1 uc*ic imc*i kakirje druge denarne obve-
(tFulI ŠIO VljIDOni znosti, kakor da plačajo na leto 4 K udnine
'ustanovljena leti 1767) Udje prejemajo drtilbeno glasilo .Kfaeta*aka- zastonj.
s prilogam«
in
(XXXL letnik)
Je najstarejši, najobsirnej« hi bogato s podobami opremljen kmetijski list v slovenskem jeziku, ki ne sme manjkati v nobeni slovenski kmetijski hiSI, kjer jim fe kaj mar za gospodarski napredek. Izhaja v obsega dveh pol no dvakrat na mesec. Naročnina je 4 K aa leto. Za ude kranjske kmetijske družbe zastonj.
Posamezne Itevilke zastonj na ogled. 4744
Q-:spc-darske potrebščine,
kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd, dobivajo udje a kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, % zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je :: vsaka prevara izključena.      :: ::
aaaaaaaaaaasjaaa^^
aznanilo.
Podpisani sam prevzel dobavo kraha (konusa) za domobransko vojaštvo v Ljubljani ter naznanjam slavnemu občinstvu, da se ta tečni, na francoski način na kvas Izdelani krah rasprodala tuđi na drobno v mojih prodajalnah. Opozarjam obenem slavno občinstvo [lasti pa gg. gostilničarje In kavaraarje, da Jo pri meni dobiti vsak dan lzvzem£l nedelje in praznike ob 6. uri zvečer Me ».le pecuo. Je^n Schrey-
4705
kr. ministrstvo za domobranstvo. 90 tepart XII, št 5939.
Javni zakupni razpis
jfade dobave postel'nlk Trst, bolniško oMefce, bolniškega perila in domačih čevlfev aa e. kr. domobranatvo.
Ministrstvo za domobranstvo namerava dobavo različnih postelimh t, dalje bolniške obleke, bolniškega per;la in domačih čevljev za leto 1914 i toviti si potom splo-ne konkurence in s tem iavno podrli* na vložitev nenih ponudeb, ki  jih je najkasneje   do 21. Januarja 1914 Ob 10« dO-
oldne vložiti pri imenovanem ministrsttu
Na to dobavo nanašajoči  se ponudbeni rarois, iz katerega se lahko
;c?name način in število pted-retov dobave, način vložitve ponudbe in splošni lobavni pogoji, je bil že v polni vsebini priobčen v »Slovenskem Narodu« 9, dne 13. januarja 1914
Ka Dunaju, drcembra 1913.
09 c kr. ministrstva za domobranstvo.
Gospodinjite najceneje
ako se poslužujete k pripravi Vašega
zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega „pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom*.
In zakaj?
Ker „pravi :Franck*
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pri-datek.
Smp 67 36.340
rev. 53 ad.
Razglas
102
Zaradi oddaje vestne vcinje za leto 1914,1919 In 1919 vršila se
*!e pri m ^tnem magistratu Ijublan-kem
Ine 22. januarja t L ob 10. dopoldne
pisarni mestnega stavbnega urada (v hiši meščanske imovine II nadstropje) -na pismena ponudbm ka razprava. Ponudbe, kolekovaoe ia opremljene s dijem 400 kron, v katerih je navesti za osnačeno prevzemo zahtevane enotne ne v šterilkah in besedah, izročiti je zapečatene do določenega roka pri estnem stavbnem uradu, kjer so tudi dražbeni pogoji ob ravadnih urah vsa-
?mu udeležencu na vpogled razgrnjeni.
Tudi je v ponudbah  izrecno  izjaviti, da jemlje  ponudnik  na znanje
sdaeilo o dolžnosti, kolekovatl ponudbinske pripomočke v smislu predpisov
■skupnega ministrstva z dne 3. aprila 1909 d z. it 61, ki se dobivajo pri est^em stavbnem uradu proti odškodnini 4 vinarjev sa komad.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale dražbenemu raspisa in
stičnim pogojem, na take, ki se bodo pogejno glasile in končno na taka, ki se prrk-asoo aH celo naknadno vložile, se ne bode oziralo. ^
izrecno se določa, da si mestna občina pridržuje neomejeno pravico, risane vožnje po svojem preudarku oddati tndi drugemu, nego najnižjemu
^tednika. Mestni magistrat si pri iriuje tudi pravico pogodbo po prefekn
ogavne dobe pod istimi pogoji, kakor v pretekli triletni dobi (1914—1916) s
o jetnikom za daliso dobo treh let podaljšati
tagistral deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 5. januarja 1914.
SANATORIUM • EMONA I
■ pgrce*£Snica i LJUBLtJANA komenskega ulica H \i aroagan; pmvm DRFR.DERGANC H
Vs'ed prevzet ja drugega podjetia ae odda v Eran'ski gori, kjer le sedež hodnite in dsvkari.e in kamor /aha a poleti mnogo tnjcev in turistov po zimi pa sankačev, v Mfoaa aoara ldoča aloveća
gostilna
oziroma total , Slave". Prlnomni se. da gostilna Se ni bila v najemu, torej se bode oziralo le na dobre in zmofne reflekta^te kateri iahko položijo tudi kave no. 1*7
Natančneje ae izve pri lastnici Marti! Zore, ------ Najboljša in naizdravejša
barva1 za lose m breds
je dr. Drallea „MESU", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K. pri
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite. nedlaoe in mrežice vseh vrst; ffiedallšcne In toaletne
---------- potrebščino itd---
T
4*
Dober cen premog
vseh vrst prodaja
FRAN  U H ER, špediter
JU j ust^l ja.ri.es Selenburgova ulica št.
4.
St. 27.081/13.
200
Mestni magistrat ljubljanski odda i a pnevmatično
ipitii str
v mestu! topnl&arski vojašnici za dobo treh let, to je od 1. januarja 1914
do 31. decembra 1916 potom ofertne obravnave.
Za izpiaznjevanje jam preskrbi magistrat ob času praznjenja brezplačno potrebni voz in stroj ter enega delavca.
Interesenti naj vlože sveje kolko.ane ponudb? do 19. t. m. pri predsedstvu mestnega magistrata, natančne pogoje te oddaje pa daje oskrbništro mestmh voiašmc,
Mestni magistrat ljubljanski;
dne 10 januarja 1914.
umetniške/
in
pokrajinske
ae dobe vedno v veliki izbiri v
i Knjigami
Prešernova ulica 7.
Proti prahatem, ln s ki nam in izpadanja las
<ff l«Je a>a»|a»e>l|<oo prtinama
Tanno-cainia Mtnra
katera   ©fcreofcufo   looiačo, •đattramluje luske n »roaroftujo Ispadanja las.
Saapoiilia aa b obratno nofto aa manj kot dve steklesacL
Zalega vseh preskušani* zdravil,
medlo. e»ll, mndlolaal. vin, aoaoi»a»l
tel, ite|ffieiiitt parfutaov, Idrurarlttilh
obvas, svežih ntiraralnih vod Itd.
Bel lekirno HRinfl Leosteki
iLMIHil Ritim cisti it L
T-- ----
eraai loaaaoveaja
taMi. amtn 10
a^taieaaioa, Knlgm sc dobiva v „Narodni knjigarni14 v Prešernovi ulid 9 •atr.' iialtai  Ljubljani in slane broširana 3 kroni, vezana 3 K 30 v. s pošto
paaaj 30 ^aMTJCT ¥€&
L
Priporočamo našim t  gospodinjam z i
KOLINSKO CIKORIJO
TO'
iz edine slovenske s j tovarne v Ljubljani
nr?ane stroke, zmožen slov. in nem. se sprejme s 1. februarjem. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda < pod šifro: »Trgovski pomočnik 30*.
Gostilna
SS da V najem s začetkom februarja v zelu prometnem kraju na Kranjskem; ozira se na dobro kuharico. 16S
Več pove lastnik Jos. EIsner v litiji.__
Izprašan, trezen
kurjač
ae snrejme   tako! v tovarni na deželi 168 Ponudbe s spričevali nai  se pošljejo na vodstvo „Adria", pivovarne
V Senožečah- Stanovanje, obstoječe iz dveh s»ob m kuhinje  event. prosto.
r
nest« štev.
^HJultneLLIuHlDnor,?
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Na večja zaloga
ur, j u velo v, zlatnine in srebrnine.
Tovarniška znamka
„IKO"
• ^mam • • m—mm •
Zastopstvo tvornice ur
„ZENITH".
SSIlIPKVJOiSHn
J. Zamijeti
čevljarski mojster
v L*cblf ani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfi. nejše izvršitve in priporoča svojo zalogr
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske in telovadslie čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. ]2fi
Ako se hočete zabavati in užiti par veselih ur, naročite si
zgodba,
Spisal Blaž Pohlin.
Broširano K 1 50, vezano K 2 40.
D* biva se v 4285
Jiarodni knjigarni v £jub!jani.
NT
vseh dežela izposluje inženir 33 aloblastveno avtor, in zapriseženi oatentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.
taJ
Cene brez konkurence!
Prodaja
vseh vrat klobukov in kinča kar je še v
mskega logi
Priporoča se cvetke za plesne venćke v najveći! izberi, kakor
tudi za maske in v to stroko spadaioća dela.
: Modni salon STUCHLY - MASCHKE :
Židovska ulica. 208
IX
Cene brez konkurence! 3
Ljubljana, Stari trg št. 9.
21
■Mi
Naznanilo.
1
Očala in ščipalniki po strokovnjakkih j in zdravniških predpisih. — Z elektr obratom moderno  urejena delavnica BBaT" Najnovejši cen;k brezplačno! "VB
bližine premogovnika velik, nadalje hiša št. 1 v Zabukovci z žago s stalno vodno silo, gospodarskimi poslopji, sušilnico za hmelj, travnik in njiva v sodnijski ce-n lni vrednosti s pritiklino vred 10000 K, istotako ugodna lega, proda se vsako posestvo posebej ali obe skupno. 53 Vpraša se v odvetniški pisarni dr. V- Kukovca V Celju«
Prodam svoje
o s © s
v mestu Črnomelj, obstoječe iz gostilne, znane pod imenom »Kožarjevs gostilna*, ledenice, mešalce, gospodarskih poslopij, zasebne hiia z velikim vrtom in dvoriščem ter s celim inventarom, koncesijo itd. Cena 60.000 kron. Potrebni kapital 30000 kron. 175
Pobližie informacije daieta moji pisarni
v Ljubljani, StreUška ulica 29, in v Črnomlju,
J09- Lončarić, podjetnik«
Dovoljujem si slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjati, da sem prevzel
glavno zastopstvo
1
za vso Kranjsko.
Zavaruje se pogrebe vsake vrste po raznih kategorij h.
Natančnejše podatke daje glavni zastopnik
I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk, Ljubljana,
Prešernova ulica 44, Radeckega Gesta 5.
Istotam se sprejme 165
i sa tit
Plača   po dogovoru.
jI ink
s   kavcijo. I
5»
C
JC c
I
a
m
c
C 0> ■3 O
E
a C
a
o
"5
N
m
i*
JO
r*4
>
Z!
rs
•o O
C3
>rr>
• » .
>
"cd
>
o
O
e E
Hi
9
E
aj e fi o.
e *» <fl
Z
25
1889.   I ^5al 1 1914.
letni obstoj domače tvrdke.
■U.ČL OeraaLe
jnvelir in trgovec z urami Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3.
Poročni prstani lastnega izdelka,
:  kompletne kasete namiznega orodja
- po najnižjih cenah. ■
kakor tudi
Lastna   delavnica   z  električnim obratom.
Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 naivišle število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru.
trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba.
Podružnica: Ljubljana« Dunajska cesta st. 33.
Centrala: TRST. ^ Telefon št. 100.
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevazevanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvržena blaga. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitve ln prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmL — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih  skladiščih.   Ometanje  itd. —  Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov:
- _____ „DALMATIE" delniške parobrodne družbe v Trstu. -----—■
Brzovozne proge Trst-Bmetke in obratno, ter Trst An cona parodbrodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Lioe za I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke.
Zmerne cene. 3237 Točna postrežba.
janska kreditna banka v Ljubljani
ii   Delniška glavnica 89OOQ.OOO kron. n
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Strelama vloge na knjižice In na tekoči racnn      31 01   Knpn|e In prodala srečko in vrednostne papirje ter jih obrestoge od dne vloge po čistin s Hsr |4 |0 k a s vseh vrst po dnevnem korzo, k :: 5
9946
00
-/^//NA
73