GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA »SATURNUS« LJUBLJANA - LETO VI - ŠTEVILKA 2 - FEBRUAR 1964 POVZETEK IZ RAZPRAVE TOVARIŠA CRNETA NA ZADNJI SEJI TK ZKS Višja produktivnost - višji osebni dohodki Pogoj za uvedbo dobrega sistema delitve osebnih dohodkov, ki naj stimulativno vpliva na vse člane delovnega kolektiva za povečanje storilnosti In za zmanjšanje stroškov, sta dobra organizacija dela In solidna evidenca. Glede organizacije dela opozarjam na to, da je podjetje že dalj časa v fazi re- se približali cenam na mednarodnem tržišču. Tu je tudi vpliv povečanja proizvodnje konstrukcije. Razne selitve in konzervne embalaže, 'ki nosi F ’ I n n i to p /x rro i t r\ 1 - /-V Pil n a. v -ir-* 11. . > P. *« „ .. . .________. _ ____. ____ " v • .1 n1_ .. .1 .t. dohodka v letu 1963 precej niča embalaže Rijeka že leta drugačna kot v letu 1962. De- 1962 delila na OD kar 83 % lež osebnih dohodkov je nam- čistega dohodka, 'kar je od-reč skočil nad 75 % čistega visno od prodajnih cen, ki dohodka, napram 68 % v letu jih neprestano znižuje. 1962. Glede celotnega fonda OD Za leto 1964 bo treba dobro za podjetje naj omenim, da premisliti, kako bomo delili se pripravlja predlog, naj ne ziidave so gotovo slabo \p!i-yal-e na obratovanje. Vemdat je še čas, da to temeljito izboljšamo. Pri delitvi osebnih dohodkov ne smemo pozabiti, da je sestavljena iz treh faz: najprej mora podjetje ustvariti potreben skupni fond OD, nato se ta lahko razdeli na EE z ozirom na njihov uspeh in nazadnje pride do delitve med posameznike. Za -leto 1'963 je značilno, da neto produkt in dohodek ni- sorazmerno manjši dohodek zaradi visokih materialnih stroškov. Vse omenjeno vpliva, da je bila delitev čistega čisti dohodek. Jasno je, da ne bomo mogli ostati pri razmerju iz leta 1962, mogoče ce- hi bili mesečni dohodki manjši od 25.000 din. Po osnutku bi se fond OD povečal za oko lo ne iz leta 1963, saj je npr, li 3 %, kar bomo lahko izved-naš najhujši konkurent Tvor- (nadaljevanje na 6. strani)' Kontrola embalaže 1963-uspešno! Delo kontrolne službe v preteklem Idtu je obsegalo vhodno kontrolo osnovnih surovin, medfazno kontrolo po vseh oddelkih in končno kontrolo proizvodov. sta enaiko -rastla kot celotni pločevine, laikov in 'litograf- bolj uspeš-no. Vzrok za to je sedanji način dobavljanja bele pločevine, pri -katerem je proizvajalec embalaže po-, . - po-lnoma izključen iz kroga svoje delo preiskavo bele trola pokazala kot 'koristna neposrednega stika s proiz- Vhodna kontrola je zajela Pri vseh surovinah se je-kon- dohodek in to zaradi tega, ker so se občutno zvišali poslovni stroški. Po drugi strani Pa ugotavljamo, da že od le- skih barv, tesnil, kemikalij, zlitin za lotanje it-d. Posebnih težav pri tem del-u ni bilo, , . ker je bilo delo sa-mo -dobro ta 1958 dalje neprestano zn,- izirano. Vsak material zujemo prodajne cene. To pa P . ... moramo storiti deloma zaradi konkurence 'v proizvodnji smo ob prihodu v tovarno pregledali in ocenili. V -pri- em-balaže, deloma zaradi zah- meru slabe kakovosti smo tev motorne industrije, da bi pošiljke -reklamirali in vrnili. Preberi tudi ti! Hitra popravila orodij — 2, Premajhna skrb za prodane Izdelke — 3, Stanovanja, cene In lokacije — 4, 101 beseda — 4, Lansko leto v plastiki — 7, EE Plastika — 10, Weeckendovi razgovori ob novih ognjiščih — 8, Gledališče in naši ljudje v njem — 9, Naš šopek za Anico In Fikreta — 9, Bodo kegljači ponovili lanske uspehe? — 10, Domača bodica — 10 in smiselna. Ne velja pa to vajalcem bele pločevine. Od za kontrolo bele pločevine, njega ne dobiva nikakršnih kjer delo ni moglo biti naj- (nadaljevanje na 3. strani) Dragi urednik! Prosim, da mi objavite v Glasu Saturnusa tale članek. Menim, da so problemi mladine še vse premalo znani! Mladina - proizvodnja - skromna sobica V novoletni številki našega »Glasa« sem brala reportažo z letne konference ZK. V njej me je prizadela izjava nekega tovariša, da je slabim proizvodnim uspehom kriva tudi mladina, ki povzroča veliko težav. Ker sem članica mladinskega aktiva v naši tovarni in ker sem neposredna proizvajalka, ne morem mimo tega, da bi nas mlade tako enostransko gledali. Tudi mi imamo svoje težave, svoje želje, sami jim nismo kos, za skupno rešitev pa je le malo razumevanja. To, kar želim napisati, je vsakodnevna resničnost, ki lahko služi za boljše razumevanje mladine. Napisala (nadaljevanje na 7. strani) V Pančevu bomo zgradili nov obrat 17. februarja je bila tiskovna konferenca, na -kateri je direktor podjetja tovariš Zdravko Rakušček seznanil novinarje radia in dnevnega časopisja z najnovejšimi vprašanji gospodarjenja in razvoja pri nas. Na konferenci je bilo poudarjeno predvsem vprašanje gradnje našega novega obrata v Pančevu. Novinarji so izvedeli, da sta se skupščina občine Pančevo in naše podjetje sporazumela, da bosta skupno osnovala v tem kraju obrat za izdelavo kovinske embalaže za potrebe živilske industrije. Sporazum določa sodelovanje obeh strani pri gradnji obrata. Prva bo dala potrebno zgradbo in bo pomagala najeti kredit, druga pa bo nabavila strojno opremo, vzgojila bo strokovne kadre In dala potrebno tehnično pomoč. Tovarna v Pančevu bo moderen obrat, ki bo zaposloval okoli 250 ljudi z letno proizvodnjo v vrednosti treh do štirih milijard dinarjev. Za zgraditev In pogon novega obrata bomo rabili okoli 350 milijonov dinarjev. Sodelovanje je plod skupnih interesov, saj sporazum predvideva, da bosta obe strani prispevali za skupni cilj po svojih možnostih. Odgovorni delavci predvidevajo, da bo novi obrat začel delati maja prihodnjega leta. /fcs. z iz/z „ Vlil Proizvodnja v lanskem letu je bila največja po letih. Tudi problemi, ki smo jih morali takrat reševati so bili veliki 7-letni plan našega razvoja - 2 kratno povečanje Po analizah dosedanjih uspehov in po predvidenem razvoju naše gospodarske organizacije bomo od leta 1964 do 1970 povečali proizvodnjo po količini skoraj za 2,5 krat v primerjavi z letom 1963 ali točneje od 100% v letu 1963 na 246,4% v letu 1970. Po vrednosti pa bo v istem obdobju narastla proizvodnja na 276,4%, če predstavlja vrednost proizvodnje za 1963. leto 100 %. Za dosego proizvodnje predvidevamo povečanje števila zaposlenih samo za 29,65 % nad povprečnim številom zaposlenih v letu 1963. dosegli z velikimi investicija- se bo povečalo število zaporni v gradbene objekite in de- slenih. lovne priprave, z boljšo orga- Talk razvoj obljublja pove-nizacijo proizvodnje im pri- Čanje storilnosti in boljšo prave dela. ter z izboljšavo tehnično opremljenost, višje tehnoloških postopkov. Pre- osebne dohodke ter boljši gledna tabela kaže osnutek družbeni standard, sedemletnega plana 1964 — Ce ne upoštevamo spre-1970 po količini, po vrednosti, membe cem materiala in za število zaposlenih v odino- uslug, niti prodajnih cen naših proizvodov ali instrumentov delitve dohodka, lahko pričakujemo ugodne finančne rezultate. su do ocene za leto 1963. Glej diagram Stolpci kažejo, da se bo najbolj povečala proizvodnja po vrednosti, nato proizvodnja po količini, sledi poveča- Glej diagram Osnutek perspektivnega p-la- Narodni lp W/ 'O' , ZA z •ta-S 1 M / S m E M P m w, dohodek bo rastel počasneje kot bruto izvodnje po količini in vred- štev po nabavni vrednosti, za ganizacije in tehnologije. Da lzvoanje po iKoncmi im vreu- s-ev pu nauav™ f • t .“Sej,; b hodek. Osebni dohodek bo naštel znatno počasneje zaradi nosti pri okoli 30 ,o poveča- njimi osnovna sreds va po namesto sedaniih šest majhnega povečanja zaposlenih, skladi pa skoraj dvakrat nju števila zaposlenih bomo odpisani vrednosti. aj j ekcmomskih eno( organizirali hitreje kot osebni dohodki, k,ar zagotavlja razširjeno repro- Hitra popravila orodij Pisec članka Mrk v EE razvoje in delavnic v glavnem pozitivno piše o pomanjkljivostih v EE. O problemih smo že veliko razpravljali, vendar stvar ni tako enostavna. Mnogo lažje je predlagati, kot predloge spraviti v življenje. Ne nameravam se vtikavati v druge zadeve, ker imamo tudi v naši EE za reševati dovolj problemov. Sem eden tistih, ki večkrat pridemo prosit vodilne iz delavnic, da bi nam hitro naredili to ,ali ono, ker so se nam zaradi okvar ustavili stroji. V remontnih delavnicah pa že delajo za nas. Ustaviti ne smejo, ker bi trpela še druga proizvodnja. Res je nerodno vzeti nek kos iz stružnice in ga ponovno centrirati. Toda v proizvodnji moramo celo avtomatsko linijo prestaviti, ker je pač temu tako. Ta primer hočem pojasniti ne gospodarstveniku, ampak človeku z normalno razvitimi čuti, da zaradi enega zastoja avtomatske linije zgubimo okoli 6 milijonov dinarjev. Jasno je, da se bolj izplača vzeti v delo nekaj izrednega, čeravno ni temu ali onemu iz delavnice všeč, kot pa da stroji stoje. Na srečo nas v zadnjem času vodilni iz delavnic dobro razumejo. Kadar pridemo z različnimi problemi, nam ustrežejo, za kar smo jim hvaležni. Tudi strojna orodna delavnica je v Saturnusu. Res lepo bi bilo, če bi se delo razvijalo idealno, vendar tega ne bomo nikoli doživeli. Dober gospodar pa bo ukrenil vse potrebno samo za izdelavo novih orodij, po potrebi pa bo morala včasih biti tudi remontna delavnica. Če hočemo popolnoma zadovoljiti n tiše odjemalce, jim moramo včasih tudi napraviti kakšno orodje, kajti konkurenca je iz dneva v dan hujša. Iz navedenega je razvidno, da smo potrebni drug drugemu. Vlado Dernovšek lij 12 in sicer: <| Centralna tiskarna S Obrat eloksiranih in napisnih ploščic • Obrat embalaže in izdelkov široke potrošnje • Obrat konzerv v Zalogu • Obrat za proizvodnjo pokrovov v Zalogu • Obrat za proizvodnjo srednje in težke embalaže v Zalogu • Obrat kombinirane kartonske in kovinske embalaže v Zalogu S Obrat za proizvodnjo žarometov in svetilk dukcijo z vlaganjem v osnovna in obratna sredstva. 0 Obrat termoelektričnih in mostojen znanstveni zavod, ostalih aparatov za gospo- V proizvodnih obratih bo-dinjstvo mo specializirali posebne siku- » Obrat plastičnih izdelkov Pine proizvodov in to po li-, . _ nujah z uvedibo cim večje av- z naparevalnico plastike ' .. 4 . . v . , tomatizaciije ter 'mehaničnim # Centralna orodjarna s transportom na deIovnih H. konstrukcijo nijah. • Center za raziskavo in raz- Posvetili se bomo študiju voJ delovnih gibov in izboljšanju jSploišne, komercialne, raču- notranjega transporta v obra-novodske in druge službe bo- tih. Število zaposlenih se bo do skupne, raziskava in raz- povečalo predvsem z visoko voj pa se organizirata kot sa- usposobljenimi ikadri. SEDEMLETNI PLAN ZA LETA 1964—1970 Proizvodnj a Število zaposlenih Leto Po količini % Po vrennosti % % 1963 7.400 ton 100 6.150 dinarjev 100 1.295 100 1964 9263 ton 125,2 8.205 dinarjev 133,4 1.475 lll3,9 1965 10.787 ton 145,8 9.600 dinarjev 156,1 1.495 1.15,4 1966 12.030 ton 162,6 10.700 dinarjev 1174 1.515 •1.17 1967 13.402 ton 181,1 11.920 dinarjev 193,8 1.554 120 1968 14.883 ton 201,1 14.006 dinarjev 227,7 1.609 124,3 1969 16.501 ton 224,3 15.400 dinarjev 250,4 1.646 127,1 1970 18237 ton 246,4 17.000 dinarjev 276,4 1.679 129,7 Sedemletni plan ni dokon- dem let. Temelji na doseda- darsikih panog, od katerih je čen, ampak je osnova za raz- njem razvoju in na predvide- odvisno naše delo. pravo v organih samouprav- vanjih razvoja ostalih gospo- Edi Ferenčak ljanja in predstavlja smer razvoja našega kolektiva. Perspektivni plan je pravzaprav program, ki smo si ga zastavili za prihodnjih se- TTletcilka - LJUBLJANA SE PRIPOROČA! NAŠE POSLOVALNICE: NOVA TRGOVINA »METALKA« DALMATINOVA ULICA 2: STROJI, VIJAKI, ŽEBLJI, BRUSNI MATERIAL, ORODJE, OKOVJE IN SPECIALIZIRANO TRGOVINO S KROGLIČNIMI IN VALJČNIMI LEŽAJI. »OPREMA« GOSPOSVETSKA ULICA 4: VSA INŠTALACIJSKA IN OSTALA OPREMA. »METALKA« TITOVA CESTA 24: ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI, HLADILNIKI, POSODA IN TRGOVINA POLIZDELKOV BARVASTIH KOVIN. »ŽELEZO« STRITARJEVA ULICA 6: TRGOVINA Z RAZNIMI METALNIMI IN ŽE-LEZNINARSKIMI IZDELKI. Takle je novi nadstrešek v obratu Zalog, o katerem smo že pisali. Težko pričakovani objekt že koristno opravlja svojo nalogo. Sedaj lahko naložijo ali razložijo tovor tudi v slabem vremenu, kar prej sploh ni bilo mogoče. Porabljena sredstva se že obrestujejo! Kontrola embalaže Premajhna skrb za prodane izdelke (Nadaljevanje s 1. strani) podatkov in navodil, kar .pa vse vpliva na uspešnost kontrole. Medfazna in končna kontrola je obsegala delo po vseh oddelkih za proizvodnjo embalaže in deloma tehničnih predmetov. Njema naloga je bila kontrolirati kakovost dela .po posameznih operacijah, polizdelke itn končne proizvode. Delo medfazne in končne kontrole je bilo po vseh oddelkih v glavnem uspešno in opravljano v okviru danih možnosti z največjo prizadevnostjo. Zaradi objektivnih i.n žal tudi subjektivnih težav po oddelkih, zaradi neurejenih razmer in tehnoloških postopkov pa kontrolna služba ni mogla vedno preprečiti slabo kakovost izdelkov. Naj-češče ovire in težave so bile predvsem: slaba strokovna usposobljenost delo\nega kadra po oddelkih, zastareli stroji in orodja, nesodobne konstrukcijske oblike posameznih izdelkov, premajhna pazljivost pri delu, slaba bela pločevina itd. Poleg teh težav po oddelkih je imela kontrolna služba še svoje posebne probleme, ki se kažejo predvsem v prenatrpanih premajhnih prostorih laboratorija, oddaljenosti od konzervnega oddelka v Zalogu — ta povzroča velike izgube časa — in premajhni fre-kventnosti kontrole. Sedanje delo 'kontrole je bilo omejeno predvsem na dopoldansko delo in manj na popoldansko. Delo nočne izmene je bilo popolnoma nekontrolirano. Letos je kontrola ugotovila, da so glavni ra roki za nepotrebne reklamacije in slabo kakovost v pomanjkljivosti, iki jih navajamo za vsak oddelek, kaikor tudi za kontrolno službo. konzervni oddelek 0 Prenapeta proizvodnja. Delavci In preddelavci so bili lani nedvomno preobremenjeni; • slabo izdelani zgibalni koluti. Pred uporabo so bili Preizkušeni samo s poskusnim zapiranjem. Tako narejeni so bili mesigumi in kljub največji pazljivosti pri izdelavi niso imeli točnega, standardnega profila; • vzdrževalne delavnice niso bile sposobne nuditi dovolj rezervnih delov, potrebnih za nemoteno proizvodnjo. • papirna in lesena embalaža je bila neprimerna; • nesortirana bela pločevina; • čutiti je pomanjkanje naprave za avtomatsko kontroliranje hermetičnosti doz; • pazljivost pri delu je dostikrat premajhna; • organizacija proizvodnje ni bila vedno najboljša; • premajhna materialna odgovornost posameznika za slabo kakovost in izmet. OKROGLI, 4-OGLATI IN SPODNJI ODDELEK • Precej strojev in orodij je preveč iztrošenih; • pazljivost in vestnost Pri delu sta premajhni; • slaba organizacija proizvodnje po posameznih linijah; • zastareli in neurejeni tehnološki postopki; 0 neprimeren in nesodoben način lesmjenja; S nesodobna konstrukcijska oblika nekaterih izdelkov; S slaba pločevina; 0 premajhna materialna odgovornost posameznika. KONTROLNA SLUŽBA 0 Pomanjkanje tehnične dokumentacije in prototipov Izdelkov; 0 nezadostna povezava naše kontrole s kontrolo orodij in razvojnim oddelkom; 0 kontrolna služba je še v razvojni fazi; 0 velika oddaljenost obrata Zalog; 0 premajhna frekventnost kontrolnih pregledov. če zdaj po vsem tem, ko smo ugotovili, kaj je bilo narobe v preteklosti, pogledamo sedanje stanje, moramo žal ugotoviti, da se kljub večkratnim pismenim obvestilom in opozorilom stainje po posameznih oddelkih ni dosti spremenilo ali popravilo. Kontrolna služba še vedno deluje v neprimernem, majhnem prostoru, navezana je na neredni prevoz do obrata v Zalogu. Nekateri oddel-kovodje se še vedno niso sprijaznili z dejstvom, da je kontrola nujna in samo v pomoč. Razumljivo je, da vse to onemogoča in bo še onemogočalo uspešno delo kontrole in dobro proizvodnjo. Ne smemo odnehati, obupati in izgubiti volje. Sedaj, ko poznamo napake in slabosti, jih bomo mogoče laže odpravili. Nekaj konkretnih in nujnih nalog si postavimo lahko kar takoj. V obratu Zalog je na primer potrebno nemudoma organizirati kontrolni laboratorij, ki bo v stalnem, direktnem stiku s proizvodnjo. Frekventnost kontrolnih pregledov se bo občutno povečala, in to v dopoldanskem, popoldanskem in po potrebi tudi v nočnem času. Vse napake v proizvodnji ali slabo kvaliteto izdelkov bodo odkrili takoj in seveda istočasno preprečili. Tako se bodo zmanjšale materialne izgube in nepotrebnega izmeta bo dosti manj ikot doslej. Večjih sprememb v organizaciji kontrolne službe same nc bo, pač pa se bo poglobilo in razširilo njeno delo. Nameravamo ustanoviti razvojni laboratorij, 'ki bi se v okviru sedanjega ukvarjal predvsem z raziskavami novih materialov in surovin, z iskanjem novih možnosti v proizvodnji za izboljšanje kakovosti izdelkov. Sedanji laboratorij bi tako precej razbremenili in bi se laže posvetil izključno kontrolnemu delu. V splošnem bi bilo delo kontrolne službe dosti lažje in uspešnejše, če bi potekalo delo po oddelkih tako, da bi bil vsak posameznik v proizvodnji na nek način materialno in moralno odgovoren za kakovost in izmet. Potem se nc bi več dogajalo, da bi morebitne reklamacije. leše-vali zgolj avtomatično in plačevali precejšnje zneske, ne da bi raziskali, kdo je bil povzročitelj slabega dela. Srečko Bergant iveoTicA •POSTD^r Ozagrcb NCVGMrcJO 3 Okari.o\/k • OOBOj 8LDGRA0 O KRAGUJEVAC OSARAJCVO Omuko/>( ♦ PRiSTiNA O SKOPA Oddelek tehničnih predmetov izdeluje razen svetilnih teles tudi termoelektrične izdelke za široko potrošnjo. Z izdelavo omenjenih izdelkov pa še nismo zadovoljili naših kupcev. Kot proizvajalec moramo skrbeti za kvalitetno in estetsko izdelavo, zagotoviti moramo tudi določen čas delovanja. Kvaliteto izdelave kontroliramo že med proizvodnim procesom, vendar s to kontrolo ne moremo doseči 100 °/o kvaliteto, saj sc pojavljajo tudi skrite napake v materialu, ki se opazijo šele po daljšem času uporabe. Za popravila omenjenih napak in v skladu z zakonitimi predpisi je tudi naše podjetje pričelo ustanavljati servisne delavnice, ki popravljajo naše izdelke v garancijski dobi in izven nje. Mreža servisnih delavnic se deli v dve veji, v prvo so zajeta podjetja, ki popravljajo naše termoelektrične izdelke, S sklenitvijo prvih pogodb drugi del pa zajema podjet- za popravila naših izdelkov ja, katera delujejo v sklopu smo storili prve korake. ČIS. Našo servisno mrežo mora- KttCČ ,---^ a O ‘J XO0T( 8L£lr>/ MARIBOR V r«or"'j ®cajt •• V aj& ,«« X DuBRO/mk^^ hERCCGnC^ Pregled servisnih delavnic O CIS popraviu ivetnoih ieie$ r-lermoeiekiric^h izae:w» ti popravila svetilnih te*s • popraviti fermoeicFiričnin izdei*ov Gripi smo zaprli pot V mesecu novembru 1963 smo cepili v naši tovarni vsakega člana kolektiva, ki se je želel cepiti proti gripi. Tako smo prvič cepili 1069 zaposlenih, drugič 943 zaposlenih in tretjič 800 članov kolektiva. Povsem razumljivo je, da se številka od cepljenja do cepljenja delno zmanjšuje. Čeprav pri cepljenju niso nastale nikjer bistvene reakcije na cepivo, pa je vseeno prišlo tu in tam do neljubega kihanja, glavobola in težkih nog. Marsikaterega je to preplašilo in je odstopil od nadaljnjega cepljenja. Vendar nam je prav ta reakcija organizma dokaz, da je cepivo delovalo in bo zašči- tilo človeka. Že danes opazimo, da ni gripe. So sicer drugi prehladi in angine, 'kar včasih nepoučeni smatrajo, da je gripa, pa vendar same gripe ni, čeprav bi jo morali pričakovati, posebno ob naglih spremembah temperature. Pred 14 dnevi 'je bilo sorazmerno toplo, pa smo zabeležili le zelo redke primere. Preuranjeno bi bilo že danes govoriti, da smo s cepljenjem povsem uspeli in popolnoma zatrli gripo, Prepričana pa sem, da bo v tej sezoni gripe neprimerno manj in tudi manj izpada delovnih dni. Majda Gorše mo namreč še povečati. Pridobiti moramo podjetja, ki bodo izvrševala popravila, utrditi moramo sodelovanje z njimi, saj so nekatera ostala samo pri podpisu pogodbe, medtem ko so sicer ostala pasivna. Vzrokov še nc poznamo, vemo pa, da je del krivde tudi na nas, saj za omenjena podjetja nismo pripravili nobene tehnične dokumentacije, pa tudi na* domestnih delov nismo imeli dovolj na zalogi. Da bodo potrošniki — mi sami — zadovoljni z našimi izdelki, bomo morali odstraniti vse omenjene napake in bolje skrbeti za kvalitetna popravila. Zavedati se moramo, da tudi dobro organizirana mreža servisnih delavnic popularizira izdelke pri potrošnikih in tako pomaga povečati proizvodnjo In finančni uspeh podjetja. Leopold Miklavčič TRGOVSKO PODJETJE MAVI KILA LJUBLJANA Resljeva cesta 1 Obiščite naše poslovalnice: ► »ORIENT« Ljubljano, Titova 22 ► »SLAVICA« Ljubljana, Wolfovo c. 2 ► »KARMIN« Ljubljana, Resljeva 1 ► »MURKA«Šentvid in bodoča poslovalnica ► 1 »COLOR« Šiška Se priporoča Najprej nekaj podattkov: lokacija opisanih stanovanjskih enot je določena v soseskah Jarše iin Moste. Kalkulativna cena za m2 stanovanjske površine je 100.000 do 105.000 dinarjev. Gradili bodo naslednje stanovanjske enote: 25,79 cona Stanovanja - cene in lokacije Članek o namenskem varčevanju ter gradnji in nakupu stanovanj preko natečaja, ki je bil objavljen v zadnji številki Glasa, je med člani kolektiva vzbudil precej zanimanja. Namen današnjega članka pa je seznaniti člane kolektiva z nekaterimi stanovanjskimi enotami, ki jih bo letos gradil in prodajal preko natečaja Sklad za zidanje stanovanj pri skupščini občine Ljubljana Moste — Polje. ljamo z glavnimi podatki: Garsonjera manjša: m2 soba v velikosti 4,20 x 4,02 predsoba-velikost 3,20x2,23 WC v velikosti 2,00 x 0,89 OPREMA: v sobi parket, v predsobi podolit, v WC tera-co plošče, školjka, prha za kopanje. Predsoba ima predviden prostor za električni re šo in vodo, vgrajena omara. Vse garsonjere imajo balkone, le v prvem nadstropju bodo brez. Topla voda je iz toplarne, bojlerjev ni; centralna kurjava. Večja garsonjera: m2 soba 4,80 x 3,70 WC 2,30x1,20 predsoba 2,30x1,20 kuhinjska niša 2,30x2,00 OPREMA: v sobi so tla iz parketa. V njej je tudi peč na trdo gorivo. V predsobi so tla prekrita s podolltom, v stranišču teraco ploščami, v njem so školjka, sedeča banja, umivalnik; v predsobi pa vgrajena omara; v kuhinjski niši električni štedilnik, pomivalna miza, voda in poseben prostor za hladilnik. Topla voda je iz toplarne, bojlerjev ni. Enosobno stanovanje: Garsonjera manjša -kv. m kalkulativna 2.708.000 din. Garsonjera večja — 27,88 kv, m kalkulativna cena 2.927.000 din. Enosobno stanovanje — 24,82 m2 kalkulativna cena 2.606.000 din. Dvosobno stanovanje — 52,89 m2 kalkulativna cena 5.553.000 din. Dvoinpolsobno stanovanje — 63,21 m2 kalkulativna cena 6.637.000 din. Iz podanih cen si lahko vsakdo izračuna lastno udeležbo, udeležbo podjetja in sklada. Izračun kaže: 20 % udeležba posamezmi- 541.600 585.400 521.200 1.110.600 30 % udeležba podjetja: 812.400 878.100 781.800 1,665.900 1,991.100 50% udeležba sklada: 1.354.000 1.463.500 1.303.000 2.776.500 3.318.500 Izračun upošteva ceno 105.000 dinarjev za m2. Da bi si lahko vsakdo ogledal -tloris stanovanjskih enot, jih objav- Enosobna, dvosobna in dvo- in polsobna stanovanja nje je centralno, topla voda bo tekla iz toplarne, bojler- lerjev ni, topla voda iz toplar- Enosobna, dvosobna in dvo- jev ni. Dvosobno stanovanje: (B, C) ne. Ogrevanje bo centralno, i-npolsobna stanovanja bodo Stanovanja bodo imela balko- zgradili v stolpnici, ne. Jurij Vabšek soba soba predsoba kuhinja WC m2 5,32 x 3,53 3,00 x 4,13 1,48x4,20 2,35 x 4,22 1,80x0,90 r (A) soba kuhinja predsoba WC iin -kopalnica m2 3,35 x 4,13 2,79 x 2,06 2,06 x 1,30 2,05 x 1,30 OPREMA: soba ima parket, v -kuhinji je podolit, električni ali štedilnik na plin, pomivalna miza in viseča omara. V predsobi je vgrajena omara; v stranišču pa školjka, umivalnik, polbanja. Ogreva- OPREMA: v sobi parket, v ^ kuhinji podolit, električni šte- J dilnik, pomivalna miza, vise ča omara, vgrajene omare. V ™ stranišču teraco plošče, školjka. V kopalnici kopalna banja, umivalnik, omara, teraco plošče. V predsobi podolit, vgrajena omara. Bojlerjev ni! Topla voda iz toplarne. Ogre vanje bo centralno. Južna stanovanja (B) bodo imela balkone. Dvoinpolsobno *-----r------ - -w..... 4o —>” A(,4K> - -; ^_____uo . 4o r. ■j;- soba dnevna soba kabinet kuhinja kopalnica WC predsoba balkon stanovanje: m2 3,10x4,13 3,53 x 5,00 2,00x4,13 2,35 x 4,86 1,80x2,20 1,80x0,90 1,48 x 4,20 1,26 —17h Jr: '•*.............. "V----------------------------¥ * ,xj ffMC.UmfVrJ - { [// * v j * G ''f*'', t \ r /] Manjše garsonjere 101 BESEDA d c; ..z. w ,P*riie4 Mm* @ .* /9/ 70 ^cj »S2 I »T A kr" A i ; Vi 'Z. ■I U 8 OPREMA: v sobi parket, v kuhinji podolit, električni šte dilnik, pomivalna miza, voda, viseča omara, vgrajena omara. V stranišču teraco plošče, školjka. V -kopalnici kopalna banja, umivalnik, omara, teraco plošče. V predsobi podolit, vgrajena omara. Boj- ,\‘E?7V Večje garsonjere A- Nov tekoči trak v OTP Meseca januarja so v OTP montirali drugi tekoči trak. Od prvega je daljši za 11 metrov in jih meri 23. Ob njem deta 30 delavk, ki sedaj opravijo vse montažne operacije od sestavljanja sestavnih delov do montaže končnega izdelka. Popolna montaža na prvem traku ni mogoča, ker je prekratek in so do sedaj sestavne dele montirali ločeno od ostalega dela, ki so ga opravljali tekoče. Novi trak z vsemi omenjenimi lastnostmi omogoča, da je letošnja mesečna proizvodnja večja od lanske za 70 %. ANČKA VOGRINEC torbice, letne obleke in... Prišla sta s »sejma mode«. On pa: »že, že... kaj pa fi-On in ona. Ona si je z ra- nanca?« dostnim glasom naštevala: Njeno petje je tudi mene »Čudovito ikrzno, prekrasni omamilo, misli so mi. za;plaško rnji ... visoki... rdeči... vale v vse krasote Ijubljan- __________________________skih izložb ... Ustavile so se v SATURNUSU — škoda... datum je bil ravno dvanajstega! To me je krepko strez-nilo. Poražena sem se zopet nagnila nad dnevni časopis. Med članki mi je pogled obvisel na naslovu: »Gospodarimo naj tako, da ne bo osebnih dohodkov nižjih od 25.000!« Misli so mi zopet zaplavale... sedaj drugam v modo »101 tisoč«! EE OTP - v stiskalnici korak naprej Letošnja naloga ni samo administrativni ukrep. Za povečanje proizvodnje je bilo vloženega dosti strokovnega dela. V stiskalnici OTP posvečamo produktivnosti veliko skrb. S preselitvijo stiskalnice iz starih prostorov, ki niso bili primerni za naraščajočo proizvodnjo svetlobnih teles, smo v novih prostorih tempo razvoja še pospešili. Tudi v novih prostorih ne gre'brez težav, iker je naš strojni park še vedno zastarel. Proizvodnjo izboljšujemo z nahavlja-. njem novih strojev, ki jih tudi dosledno izkoriščamo. Težave nam seveda povzročajo stari stroji, toda njim posvečamo veliko skrb, saj naši preddelavci vzorno skrbijo za nje in popravljajo ne samo manjše, temveč tudi večje okvare, ker naša strojna delavnica ne zmore vseh popravil po obratih. Letos smo uvedli standardni čas, s čimer se je proizvodnja občutno povečala. Delavke so s tem zelo zadovoljne, saj jim standardni čas prinaša tudi večje osebne dohodke, vendar se vse tega ne držijo dovolj dosledno. Zgodi se, da posamezne delavke pišejo več kosov, kol so jih naredile in tako povzročajo velik nered v administraciji pri zaključevanju nalogov. Tudi to smo odpravili tako, da smo postavili občasno kontrolo nad izdelanimi predmeti. Pripravljamo se, da bi na- bavili dovolj števcev, k; jih bomo montirali na stroje, kar je bilo v študiju gibov začeto. S tem bi delavke pridobile precej časa. Tudi naša kontrola ne počiva, saj vidimo, da se je procent izmeta precej zmanjšal in se mora še precej, če hočemo doseči dobre rezultate. Pri tem imamo težave s popravili, orodij, ki nam jih orodne delavnice zelo počasi popravljajo, tako da nam nedokončani izdelki ležijo po zabojih tudi po štirinajst dni. Posledica takih zaostankov je, da pridejo sestavni deli v montažo šele v drugi polovici meseca in je takrat montaža prisiljena delati tudi ponoči, čeprav vemo, dti je 'ponoči rezultat dela manjši. Naštel sem le načelne pomanjkljivosti, k| so vzrok, da se srečujemo v proizvodnji s problemi, katerih ne moremo odpraviti čez noč, temveč bo potrebno še precej truda. Ker smo opravili že težje naloge, upam, da nam s skupnimi napori ne bo težko odpraviti tudi teh in da bomo ustvarili kar najboljše pogoje dela. Anton Brvar Smučarsko prvenstvo kovinarjev 23. februarja so bile -smučarske tekme kovinarjev ljubljanskega okraja v veleslalomu na Partizanskem vrhu nad Trbovljami. Te tekme je organizirala smučarska sekcija Saturnus prvič 1.1952 in so od takrat vsako leto. Razpisani so bili že trije prehodni pokali, prvega je osvojila tovarna Utensiiija, drugega Saturnus, tretjega Pa letos Strojne tovarne Trbovlje. Proga je bila dolga 1100 m, višinska razlika 300 m s 47 vratci. Za sindikalne tekme je bila proga znatno pretežka. Kljub pomanjkanju snega je bila proga dobro pripravljena. Organizatorji so se izredno 'potrudili in jim je v vsem uspelo, razen prenočišč, ki so bila podobna hladilniku. Naši tekmovalci so šli na pot okrnjeni, ker je tik pred odhodom zbolel naš veteran Miha in sta ostala doma še dva mlajša tekmovalca. V soboto je pri treningu zlomil smučko Tone, ki je naslednji dan žalosten samo gledal ledeno progo. Naš najboljši smučar Poljanec, ki je bil kandidat za Prvo mesto, je v gornjem delu proge ipadel, vendar na- daljeval vožnjo in imel do sredine prage klljub padcu najboljši čas, smola se ga je držala tudi naprej, izpustil je vratca, padel in bil diskvalificiran. Tudi ostali maši tekmovalci so zleteli s proge in sta privozila v cilj- le Kralj (18. mesto) in Jarc (6. mesto) pri starejših članih. Tekmovanja se je udeležilo 57 tekmovalcev iz Ljubljane, Kamnika, Trbovelj in Zagorja. Ekipno in posamezno so zmagali Trboveljčani pred Litostrojem in Inštitutom Jožefa Štefana. Tekmovanje je teklo v pravem športnem duhu, pred in po tekmovanju pa so si člani raznih kolektivov v prijetnem kramljanju izmenjavali mnenja o delu v kolektivih. V letošnji zimski sezoni čaka naše smučarje še troje tekem, in sicer: klubsko prvenstvo, tekmovanje za prehodni pokal, ki je posvečen rojstnemu dnevu maršala Tita med tovarnami Tiki, Top s, Utensiiija in Saturnus ter tekmovanja celotne Iskre koder nastopamo kot gostje. Upamo, da bodo imeli maši tekmovalci v teh srečanjih več sreče. VIKTOR JARC I IZDELKI PODJETJA HERBOL SO ZNANI PO VSEM SVETU ŽE VEC KOT CELO STOLETJE. PODJETJE SE JE RAZVILO IZ MAJHNEGA OBRATA V SVETOVNO ZNANO TOVARNO, KI S PRVOVRSTNIMI NAPRAVAMI SKRBI ZA KVALITETO SUROVIN IN PROIZVODNI POSTOPEK TER ZA KONTROLO KONČNIH IZDELKOV. SAMO NA TA NAČIN JE MOGOČE ZADOVOLJITI STAL NE POTREBE PO PRVOVRSTNI KVALITETI. NA VSEH PODROČJIH UPORABE — V INDUSTRIJI IN V PLESKARSKI OBRTI SO MED PRVIMI HERBOI-OVI PROIZVODI. IN VZROK TEMU USPEHU? STALNA TEŽNJA DOBAVLJATI KVALITETNE PROIZVODE. VSI SODELAVCI PODJETJA STREMIJO DOSEČI SKUPNI USPEH. ZAUPANJE IN ZADOVOLJSTVO NAŠIH ODJEMALCEV. HERBOL — VVERKE e HERBIG — HAARHAUS AG # KOLN HERBOL-VVERKE - HERBIG-HAARHAUS AG • KOLN Lansko leto v Plastiki V preteklem letu smo kljub v obratu 8 do 10 'ljudi. Vmes smo bili dovolj dobro pouče-raznim težavam, ki so se po- so bila tudi še razna popra- ni. Pojavljale so se tudi te-javljalc v obratu, dosegli vila strojev, kar je precej zave ,prj prevozu, pri dobavi tudi določene uspehe. Prve vplivalo na proizvodnjo. O materiala itd. mesece v lanskem letu smo novem stroju TRIULZI ni- Janez Lipovec še popravljali stroje, ker ti prej niso biti sposobni za proizvodnjo. Nato je sledilo postopno osvajanje izdelkov. Orodja je bilo treba preurediti za naše stroje ter izdelati poizkusne serije. Skupno število osvojenih izdelkov je 32. To je tudi uspeh orodjarne in konstrukcije, .ker so orodja solidno izdelana. Do sedaj ni bilo večjih popravil na orodjih, kar je seveda vplivalo ludi na naše uspehe, posebno, ker smo od orodjarne precej oddaljeni. Uspeh tovarne, ki predeluje plastične mase, se računa v tonah predelanega materiala. Naš obrat je v preteklem letu predelal za potrebe OTP 30.770 kg plastične mase. Z upoštevanjem uslug raznim podjetjem, za katere smo lansko leto še delali, pa skupno z OTP 32.000 kg plastičnih mas. Finančni rezultat za zadnjih 10 mesecev od marca do decembra 1963 je okoli 71,840.000. To je lep Vsakdanje doživetje med odmorom, posebno prijetno pa je uspeh, saj je bilo zaposlenih med oddajo Glasa Saturnusa Višja produktivnost - višji osebni dohodki ODŠLI IZ KOLEKTIVA! Po sporazumu — na lastno željo Zdravko PODGORŠEK, Jože ZAPUŠEK, Hermina GODLE«, Ana SAMPL, Zdenka VUČKOVIČ, Margita MIRKOVIČ, Aleksander PETUOVCIC, Jana GLOBOKAR, Tilka PLAHUTNIK, Mirko KtlPREK, Franc GROJZDEK, Martin KRANJC, Marija AVSEC, Zofi EINSPIELER, Agata DONKO, Marija MATKOVIČ. Samovoljno: Voj o PEJIČ, Dragoljub PAVLOVIČ, Katarina FLORJAN, Matilda SAJOVIC, Štefanija POKUPEC, Ljubisa SEVER, Anton AGAPITO. »GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana. Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Elnspiler, Janez Herzog, Ivan Lukančič, Peter Marn, Janez Ošaben |n Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Elnspiler. Odgovorni urednik: Peter Mam. Tiska tiskarna CP »Gorenjski tisk« Kranj. Rokopisov ne vračamo. POROČILI SO SE: Polona POVIRK, poročena ŠTEPEC, Fikret ŠIŠIC in Anica TOMAŽIČ por. ŠIŠIC — oba delavca podjetja SATURNUS, Slavka ZAGORC, poroč. »ZAGORC«, Marija SR-N 6C, poroč. »JANUšIC« Mladoporočencem iskreno čestitamo! Novorojenčki Anica BEZAK, rodila hči MARIJO, Sonja GABER, rodila sina ROBERTA, Julijana POK, rodila hči MARIJO, Matilda DEBEVEC, rodila sina BRANKA. Mamicam in novorojenčkom želimo obilo sreče. Novim sodelavcem želimo, da bi se med nami kar najlepše počutili. Nova avtomatska linija je proizvedla prve konzervne doze. Večina bravcev se bo spomnila, da smo nanjo zelo dolgo in težko čakali. No sedaj je tu; uporabili jo bomo kar najbolj bo mogoče. V naslednjem Glasu pa bo napisal članek tov. Grobeljšek o montaži. Staro nerabno na »odpadu«? Le kupček okrog 130 kg raznih vijakov, podiožk, matic, spiralnih vzmeti In drugega, kar je 53.770 kosov, če pa povprečno stane 1 kos 10 din, znese vse skupaj 537.700 din. Vse to smo našli v galva-ni! Kje? Na dnu banje, kjer v bobnu cinkajo. Kajne, da so bili dobro spravljeni, toda kljub temu smo jih odkrili. Za prebiranje in sortiranje te dragocene najdbe smo porabili »samo« 88 delovnih ur. Zadeva izgleda sedaj takole — urejena. Rešili smo aktualno vprašanje primanjkljaja. Odkrili smo skrito skladišče, nismo pa še odkrili skladiščnika. Zgornja slika prikazuje sortiranje najdenega materiala. Spodnja slika: urejen material v skladišču TOVARNA Celje Kupujte naše priznane proizvode Za kakovost jamči naš zaščitni znak železje Ne! Naj bo tako ali drugače, očitki skladiščnika vijakov proti galvanl so bili upravičeni. (Nadaljevanje s 1. strani) li le, če bomo povečali storilnost, ne da bi kar administrativno povečali obračunske osnove. O DELITVI OD NA EKONOMSKE ENOTE Pri delitvi OD na EE, smo obdelali vse proizvodne enote in lahko ugotovimo, da bi bil najboljši način stimulativne delitve OD po EE na podlagi znižanja lastne cene. Vendar bo za to potrebna dobra in preverjena predikalkulaci-ja, saj ta zajema vse elemente stroškov. Tekoče in predvidene , rekonstrukcije spreminjajo tehnološke procese in druge pogoje za poslovanje, s tem pa tudi elemente predkalkulacije in obračuna. Vendar bi morali čimprej narediti solidne predkalkulacije, jih preveriti in morebiti spremeniti ter tako narediti solidno osnovo za delitev OD pa tudi za vodenje prodajne politike podjetja. Tudi ugotavljanje in deli- BgUgClii mg# NOVI SODELAVCI: Vinko ANDRIJANIČ, Vladimir MRCIJUŠ, Marijana JERMAN, Andrej LUŽOVEC, Milim ANŽIC, Janez NAHTIGAL, Svetozar TAJNIC, Ignac PENCA, Mariju KERN, Vera BIZJAN, Štefanija HORVAT, Ana PUCONJA, Fikret ŠIŠIC, Mirko KOPREK, Edvard ZUPANČIČ, Frančiška HVALA, Vinko BOŽIC, Albin BIZJAK, Janez KEBER, Milan KASTELIC, Stanko PODBREžNIK, Aleksander PETROVIČ, Rozalija PIRC, Terezija UCMAN, Enesa KARABEG, Ivan GROJZDEK, Štefanija POKUKAC, Djordje DJORDJEVIC, Ljiljana LAJOVIC, Vladimir PIRC, Marija MARIC, Jernej SEVER, Rudi UDVANC, Katarina LABAZAN, Ferdinand PFEIFER, Miro DJOKOVIC, Veronika JEVŠJAK, Marjeta PAVIC, Anica STRAJNAR, Stanislava ŽELEZNIK, Pepika CIRNSKI, Avgust KOKALJ, Jelena JURAK, Rozalija BORŠTNAR, Feliks ZADRAVEC, Amalija PREKUPEC, Cecilija GORJUP, Minka ANZELJC, Milutin JOVANOVIČ, Jožefa KOVIC, Djuro STUPAR, Vinko CELESNIK, Ivan OKOREN, Jože BREZNIK, Ivanka GORNIK, Ivan KRALJ, Rozalija PREBILJ, Katica HORVAT, Hilda ŽALIK, Marjan SKOK. tev dohodka po EE zaenkrat ni mogoče izvesti zaradi skupnega vlaganja v določene investicije. Ker pa smo že vse lansko leto vodili evidenco proizvodnje po predvidenem vloženem delu, to je po normativnih urah, bi lahko kot mero uspeha EE vzeli storilnost dela. Izdelavne ure, ki so potrebne za proizvodnjo po delovnih načrtih, bi bile merilo za delitev OD pa EE. To bi bili pravzaprav skupinski akordi za celo EE, saj so to veljavne norme. Pri vzpostavljanju novih kapacitet v obratovanje bi za 1 — 2 meseca obračunali dejansko stanje, nato pa je treba napraviti nove delovne načrte in po njih obračunavati normativne ure. Tudi pri spremembi tehnoloških postopkov naj bi bilo enako. Pri tem je važno, kolikšno vrednost OD predvidimo v 1 normativni uri. Verjetno bo najbolje, če vse izplačane osebne dohodke EE, po vseh vrstah, ki so bili dejansko izplačani v letu 1963 vzamemo za osnovo. Na ta način bi bili posredno zajeti tudi vsi stroški OD za režijo in nadomestila. Opozarjam pa, da so bili v letu 1963 največji odstopi v posameznih mesecih zelo veliki. Predlog bo vseboval načelo, da si posamezna EE v takih primerih lahko izposodi manjkajoči denar iz skupnega sklada podjetja, vendar ga mora kasneje vrniti. Ce pa bi se tak primer stalno ponavljal v eni EE, bo to treba temeljito preanalizirati in nato ukrepati. EE naj bi odpadlo 50 % doseženega prihranka. Dodaten kriterij, vendar v nasprotnem smislu bi bilo vprašanje reklamacij. Te naj bi se vodile po določeni tabeli, kar imamo že v našem starem pravilniku. VZPODBUDNO NAGRAJEVANJE STROKOVNJAKOV Predlog bo vseboval tudi stimulativno nagrajevanje strokovnih delavcev. Pred leti smo nekaj takega že imeli, nato pa smo opustili, kar verjetno vpliva na manjši uspeh takih služb in v tem tudi posamezne EE in podjetja kot celote. Zaenkrat smo obdelali vse proizvodne enote in ugotovili, naj bi bil najvažnejši kriterij povečanje storilnosti, merjen z razmerjem normativnih ur v primerjavi z vsemi- izvršenimi urami izde lave in režije. Na la način bi povečali skrb, da bo čim manj ur režijskih in več iz-delavnih, zaradi česar se bosta tudi povečali proizvodnja in storilnost. V EE Zalog bomo to celo evidentirali po posameznih linijah. Tudi zmanjšanje stroškov za izdelavni material, iz vrševanje plana po asortimentu in izvrševanje plana po količini bodo kriteriji, vendar ne za vse EE enako z ozirom na njihovo posebnost. Pri tem nagrajevanju strokovnih delavcev bi postavili pogoj, da mora EE prejeti »dobiček«, šele nato naj se posameznim službam izplača stimulacija. Kakšen bo naš novi štedilnik? Izbira kuhalnih naprav oziroma štedilnikov, namiznih pečic, kuhalnikov in podobnega, je danes tako pestra in bogata, da je zadrega ob nakupu povsem razumljiva. Zato ni naključje, če ob nakupu ugibamo, kateri štedilnik je bolj ekonomičen, električni ali plimski, ali mogoče na dva različna vira energije ali celo štedilnik na trda goriva. Poleg tega pa -je še vprašanje, kateri proizvod je ustreznejši, TOBI Bistrica ali GORENJE Velenje, ne glede na to, da imamo še štedilnike GORAN EKA Zagreb, DELIGRAD Niš, SLO-BODA Cačak in druge. Preden se odločimo za nakup, moramo najprej ugotoviti, s kakšnim virom energije razpolagamo: z elektriko ali s plinom, ali celo z obema. Štedilniki ma trda goriva so sicer lahko zelo koristni in nekateri, novejše izvedbe, tudi na pogled še dokaj lični. Bo ekonomičnosti pa jih nikakor ne moremo primerjati z električnimi ali plinskimi napravami za kuho in peko. Koliko časa nam vzame samo Prinašanje kuriva, kurjenje, vsakdanje čiščenje in odnašanje pepela, da ne govorimo o sekanju drv, pripravljanju trsk, skrbi za žveplenke in Papirja ter o prepotrebnem nadzoru, da ogenj me ugasne predčasno. Poleg -tega pa so stalni spremlljevailec kuriva, še prah, pepel, dim in saje. Pohištvo in oplesk v kuhinji se zaradi tega hitreje zamaže in terja od gospodinje mnogo več dela, kot bi ga bilo treba sicer. Tako neekonomičnega ravnanja s časom si danes ne moremo več dovoliti. Se posebno ne gospodinja, ki poleg gospodinjskih dolžnosti opravlja še poklicno delo izven doma. Ce se pri nakupu odločimo za električni štedilnik, moramo najprej ugotoviti ali bo električna napeljava v hiši prenesla novo obremenitev in do katere meje bomo smeli popravljati električne priključke. Glede velikosti štedilnika pa je važno, da izberemo takega, ki odgovarja dejanskim potrebam družine. Za manjša gospodinjstva zadošča štedilnik na dve plošči s pečico, za večja gospodinjstva pa priporočajo štedilnik na tri kuhalne plošče oziroma na tri normalne in eno hitrokuhalno ploščo. Praktični so zlasti štedilniki z avtomatom za vzdrževanje enake temperature v pečici. Imajo kontrolno lučko, ki opozarja, kdaj je dosežena temperatura, na katero smo naravnali -termostat. Značilnost izpopolnjenih proizvo- dov pa so zlasti vratca pečice, ki so opremljena -s posebnim steklom, s čimer je omogočen -stalni pregled pečenja. Električni štedilniki so sj v glavnem podobni, vendar pa so včasih malenkostne spremembe lahko tehten vzrok, da dajemo prednost enemu pred drugim. Tako je na primer važno, da zavzema štedilnik čim manj talne -površine in da ima obenem ustrezno globino in višino, da ga lahko uskladimo z ostalo opremo v sodobni -kuhinji. Štedilniki s hitrokuhalno ploščo so vsekakor zaželeni v vsakem gospodinjstvu, prav -tako tudi štedilniki, ki imajo razen pečice še prostor za -predgretje -krožnikov. Plin-ski štedilniki so lični, praktični in vsekakor ekonomični. Toplotni izkoristek je maksimalen in tudi časovnih izgub zaradi čakanja je tu najmanj. Negativna stran plinskih štedilnikov pa je v tem, da zahtevajo veliko -pazljivost. Pri -njih lahko pride do težke nesreče, če uhaja plin, še posebno plin iz jeklenk, ki ga težko zaznavamo z vonjem. Bolj varni so, če so priključeni na mestni pli-n, s čimer odpade tudi skrb za dobavo plina v jeklenkah. Sabina Piščanec B Mladina - proizvodnja - skromna sobica Nadaljevanje s 1. strani ne bom v imenu mladinske organizacije, ker se v njej aktivno ne udejstvujem, napisala bom v imenu deklet, ki -imajo podobno življenje kot jaz in katerih je v našem kolektivu lepo število. To smo mladinke, proizvajalke daleč od svojih domov, katere pa še posebej delamo za stanovanje in za h-ranio. Dopoldan sem gospodinjska pomočnica, otroška negovalka, pestunja, komaj da ostane še čas za najnujnejšo ureditev pred odhodom v službo, v kateri delam že dve leti samo popoldne. Ce pa gospodinji na primer ni všeč, da namesto gresa zakuhaš riž, te lahko po mili volji spodi na cesto, naj bo to zjutraj, opoldne ali opolnoči — nazaj nimaš vstopa. Žal ni zakonov za utrditev pravice, zateci se kamor veš in znaš, dokler ne dobiš drugje postelje za »malo pomoči« v gospodinjstvu. V službi moraš biti odpočit, zbran, sicer ne dosegaš norme. Ce nisi razpoložen, si »mula« ali pa »domišljava.« Ce si utrujena, malce zaspana, si deležna najrazličnejših pikrih pripomb, »kod si se ponoči lajhala« in podobnih. To se ponavlja iz dneva v dan, iz leta v leto, človek se mora temu navaditi, postane -robat ravne zato, ker nima ničesar svojega, nekaj za sebe, po svoje: skratka, nima tega, v čemer se človek razlikuje od stroja. Postavljam vprašanje! Ali smo si enakopravne z ostalimi člani kolektiva glede izkoriščanja dobri-n, ki jih nudi družba? Ali me lahko gremo na mladinske sestanke, sodelujemo v akcijah, spoznavamo podjetje kot organizacijo? Ali se lahko izobražujemo v raznih šolah, tečajih, itd ...? Ne moremo. Ne moremo obiskovati niti kino-predstav, mladinskega plesa, kaj šele gledališča, drugih prireditev itd. Letni dopust lahko vzamem takrat, kadar .dovoli gospodinja in za njo mojster. Vesela sem, če se to skupaj lahko reši po moji želji. Vsak človek ima nekaj, v čemer si najde oporo, odgovor na različne probleme. Enim je to umetnost, drugim šport, tehnika ali morda dober prijatelj. Vsaj v mladinski organizaciji bi moral dobiti človek nekaj opore. Toliko nas je, nekatere nove brez najmanjših izkušenj, take po navadi preveč izkoriščajo — odvisno od človeka. Lahko bi imele kdaj kak posvet v okviru mladinske organizacije. Tudi socialna delavka bi gotovo priskočila ma pomoč s svojimi nasveti iz prakse. Tako bi se vsaj nekdo dotaknil tega vprašanja na pravem koncu. Človek bi videl, da mu nekdo le posveča vsaj malo pozornosti, bil bi normalno zadoščen in tudi manjvrednost bi se zmanjšala. Že mnogokrat je bilo treba potegnit; z delom vse do zjutraj (16 ur) ali še dalj. To smo storili s čutom dolžnosti do kolektiva, pa čeravno so s tem urice našega spanja odšle — zjutraj nas je čakala druga služba. Zato se s to enostransko ugotovitvijo mladinskega vprašanja sploh ne strinjam. Ce pa je že tako, sem le prepričana, da bi problem lahko rešili le skupaj z mladino. To so resnično velike težave! To sem ugotovila, ko ,ysa-k zmigne z rameni, če mu kaj podobnega omenim. Eni sanjajo o najnovejšem tipu avtomobila! Drugi pa sanjamo o skromni šobiti, kjer bi človek našel samega sebe. Anica Vogrinc EE plastika - deset weelcendov V letu 1963 smo precej razpravljali o možnostih skrajšanja delavnika oziroma o prehodu na 42 urni delavnik. Po posameznih EE smo imeli sestanke na katerih smo razpravljali o možnosti večje produktivnosti Pri skrajšanem delovnem času, oziroma kako doseči iste finančne rezultate. Posebne komisije so pripravile tudi ustrezen material za potrebne razprave. Za obrat Plastike smo delali ana-*ze in priprave za prehod na 42 umi delavnik skupno z OTP. Ker Pa OTP ni mogel zaradi objektiv-njh težav preiti na 42 umi delav-tlk, se je obrat Plastika kot samostojna EE odločil pričeti z novim letom poizkusno delati 42 ur tedensko. Ce pa smo hoteli obdržati Proizvodnjo plastičnih Izdelkov na Isti ravni, kot v preteklem letu, °ziroma Izpolnjevati mesečne obveznosti, kakor jih predvideva plan za leto 1964, smo morali poiskati Pove možnosti za povečanje proizvodnje pri istem strojnem parku. seji DSEE smo temeljito analizirali naše delo in poiskali napake, ■ti nas ovirajo pri dvigu produk-ivnosti. V ta namen smo sl posta- vili naslednje naloge, katere smo morali izpolniti ob prehodu na 42 umi delavnik, če smo hoteli Izpolnjevati naše obveznosti. Uvesti tretjo Izmeno in delati neprekinjeno — brez ustavljanja strojev. S lem odpade gretje strojev, ki se je pričelo ob 5. url zjutraj. Pogon strojev in gretje orodij pa sta običajno trajala tudi do 7. ure. Pravtako tudi odpade praznenje in hlajenje strojev pri ustavljanju, ki sc je pričelo 15 minut pred 10. uro zvečer. Tesneje sodelovali s pripravo dela OTP. Delati čim večje serije izdelkov S tem bi se zmanjšalo število menjav orodij na strojih, kar predstavlja pri vsakokratni menjavi izgubo 4 ur. Vse menjave In preizkuse novih orodij naj bi opravili ob sobotah. Delavci pri teh delih naj bi bili prosti drug dan v tednu tako. da bo proizvodnja tekla nemoteno. Potrebno bi bilo organizirati službo vzdrževanja in jo po možnosti uporabiti za nadomeščanje kjerkoli In kadarkoli (dopusti, bolezni In dela ob sobotah). Število nadur se mora zmanjšati. Povečati pozornost pri strojih in iskati možnosti boljše In hitrejše strežbe strojem (donos materiala, odvažanje izdelkov, pakiranje itd.). Preddelavci morajo dobro premisliti vsako spremembo nastavitve, ki jo Izvršijo na stroju. Na koncu smo sklenili skrajšati odmor na najkrajši čas in Imeti zato prosto še četrto soboto v mesecu. Ta sklep smo sprejeli zato, da tečejo stroji v pavzi neprekinjeno in se v tem času delavci nadomeščajo med seboj. Ce bi med odmorom ustavljali stroje, bi izgubili pri vsakem ponovnem pogonu povprečno 15 minut. Posebej bi sedaj omenil še vprašanje zasebnih izhodov in disciplino pri delu. Takoj moram omeniti, da privatnih izhodov v obratu plastika ni. Vzrok, da smo odpravili privatne izhode je v tem, ker Ima vsak svoje stalno delovno mesto in ni na razpolago ljudi, ki bi jih nadomeščali v času njihove odsotnosti. Zato vsak raje opravi svoje delo — privatne zadeve v popoldanskem času ali pa zamenja službo, tako da je dopoldan prost In pride na delo popoldan. Pravtako je tudi z disciplino pri delu, ki je bila do sedaj zadovoljiva. Ko Imamo skrajšani delovnik, se je dl-sciplina pri delu občutno izboljšala. Tudi s prihodi v službo ni problemov in so skoraj vsi delavci že 5 minut pred pričetkom dela na svojih delovnih mestih in prevzamejo delo od delavcev prejšnje izmene. Nakazal sem glavne probleme, s katerimi smo se spoprijeli. Po odstranitvi teh napak smo uspeli v mesecih januarju in februarju doseči iste finančne rezultate, kot v zadnjih dveh mesecih leta 1963 z istim številom delavcev ln istim strojnim parkom. Janez Jančar Razgovori ob novih ognjiščih V januarju mesecu se je kup prošenj za stanovanja spet malce znižal — nekaj družin je dobilo dolgo pričakovana stanovanja ... Pred dnevi sva s tovarišem Juretom Vabškom obiskala tri izmed srečnih družin v njihovih novih stanovanjskih prostorih. Tovarišica Pungcrčarjeva s hčerkama Stanko in Mojco Novi bloki v Moškričevi ulici na Kodeljevem! Okolica stavbe je neurejena, dohod s varniškega ribiča sposodil ribiške škornje. Vendar je šlo tudi brez njih. Po stopnicah ceste do vhodnih vrat še zelo sva se vzpenjala iz nadstrop- zanemarjen. Ostanki nedavne gradnje: drobci opeke, koščki lesa, blato, voda... ve to ja v nadstropje in že potrkala na vrata, kjer se je bleščala kovinska ploščica z na- me je spomnilo, da ne bi bilo prav tako »pisala« svojo nalo-napak, če bi si od kakega to- pisom PUNGERČAR VINKO. Odprla nama je prijazna žena Albinca, kajti mož je bil, kot nama je povedala, v popoldanski temeni v brusil-niči. Povabila naju je v kuhinjo, kjer je 12-letna hči Stanka ravno pisala domačo nalogo o rečnem prometu. Na sosednjem stolu pa je njena 4-letna sestrica Mojca pravtako »pisala« svojo nalogo, 'katere pa učiteljica seveda ne bo pregledala. Na najino vprašanje, kdaj in od kod so se vselili v nove prostore, nam je tovarišica Albina, ki je zaposlena segati z rokami pod orodje. Ko se je peljala s kolesom v službo je zaradi naglega zaviranja na poledeneli cesti padla MILKA MARKIČ, delavka v obratu Zalog. LEON URBAS, v skladišču odpadne pločevine se je pri sortiranju od-podne pločevine vrezal čez zaščitne rokavice v sredinec desne roke. ANTON ČERNIVEC je na poti domov padel zaradi poledenele ceste in si poškodoval desno nogo. Nosi mavec. Na podroben način se je poškodovala MIMI HRIBAR. Padla je s kolesom. Pri tem si je zvila levo roko v komolcu. MARIJA BRADAČ delavka v spodnjem oddelku je na stroju za obrezovanje zadela ob rezino in si porezala dlan desne roke. Vzrok je bila nepazljivost pri delu. FRANC ČERNE iz tiskarne je delal v nočni izmeni. Pri odstranjevanju• litografske plošče je zaradi razkopanih tal padel. Pri tem si je izvil levo nogo. ANICI JAVORŠEK iz obrata Zalog je spodrsnilo na stopnicah. Poškodovala si jc nos. MATILDA KNEZ delavka v štirioglatem oddelku si je poškodovala kazalec desne roke pri stroju za zapiranje štirioglatih doz. Vzrok neprevid- nosti pri delu ali točneje: posegi pod orodje niso dovoljeni. VERA HRIBAR delavka v obratu Zalog si je pri stiskanju pokrovov poškodovala palec in kazalec leve roke. IVANI SNOJ se je pri čiščenju jopiča zaradi trenja pri drgnjenju vžgal bencin. Delavka je utrpela opeklino I. stopnje na podlakti desne roke. Vzrok — kršitev osnovnih pravil HTV. MARIJA NOVOSEL je žlebila doze za D/ABOLO. Pri delu je uporabljala zaščitne rokavice is prsti. Stisnilo ji je prvi členek palca desne roke. Vzrok — nepraivilna uporaba zaščitnih rokavic. Naš šopek za Anico in Fikreta NOV ZAKONSKI PAR IZ NAŠEGA KOLEKTIVA. NAŠLA STA SE DVA MLADA IN SI PRED MATIČARJEM V PRIJEDORU OBLJUBILA ZVESTOBO. V SOBOTO 15. FEBRUARJA STA SE POROČILA ANICA TOMAŽIČ IN FIKRET ŠIŠIČ OBA STARA 23 LET. ZAPOSLENA STA V ODDELKU TEHNIČNIH PREDMETOV, ANICA V KONTROLI, FIKRET PA V BRUSIL-NICL ANICA JE ZAPOSLENA V NAŠI TOVARNI ŽE DVE LETI IN POL, FIKRET PA JE PRIŠEL K NAM PRED NEKAJ MESECI. ŽE PRED POROKO STA KOVALA NAČRTE, KAKO SI BOSTA UREDILA ŽIVLJENJE, SEDAJ PO POROKI PA DOBIVAJO TI NAČRTI ŽE JASNEJŠE OBLIKE. LAHKO iPA BI BILO ŠE BOUŠE ČE SEVEDA, TUDI ANICA IN FIKRET POTREBUJETA STANOVANJE, ČEPRAV STA ZAENKRAT POD STREHO. STANUJETA PRI ANICINI SESTRI, KI PA JE TUDI POROČENA IN IMA ŽE OTROKE. »KAJ PA VIDVA, STA ŽE MISLILA NA POVEČANJE DRUŽINE?« SEM JIMA POSTAVIL MALCE IN-DISKRETNO VPRAŠANJE. »SAJ SVA SE MLADA« STA V ISTI SAPI ODGOVORILA, MENDA NE BOVA NIC ZAMUDILA. NAJPREJ MORAVA UREDITI SVOJ DOM, OPREMITI SEBE Z OBLEKO, POSTELJNINO IN ŠE VRSTO DRUGIH POTREBNIH STVARI, SELE POTEM... »KAJ PA ZASLUŽEK?« »SKUPEN ZASLUŽEK SICER NI PREVELIK VENDAR NAMA SEDAJ ZADOŠČA TER OSTANE KAK DINAR ZA NABAVO POTREBNIH STVARI. DA BO LE SLO TAKO NAPREJ, LE DA BI IMELA STANOVANJE ... ŠE IN ŠE BI SE LAHKO POGOVARJALI SAJ IMAJO MLADI LJUDJE POLNE GLAVE NAČRTOV KI JIH LE PREPOGOSTO KAJ OVIRA. PA TUDI ŠE TAKE PREPREKE JE MOGOČE REMOSTITI, CE DELATA MLADA ZAKONCA SLOŽNO ZA ISTI CILJ, USTVARITI PRIMERNO OKOLJE ZA SEBE IN SVOJE POTOMCE ZATO VAMA V IMENU UREDNIŠKEGA ODBORA ŽELIM VSO SREČO NA VAJINI ŽIVLJENJSKI POTI _________________________ JANEZ HERZOG Bodo kegljači ponovili lanske uspehe? Najbolj aktivna športna ker kljub veliki obremenitvi sekcija v našem podjetju je vedno najde čas za trening, vsekakor kegljaška sekcija. Letos smo v borbenih par-Ce pogledamo lanske uspehe, tijah zasedli 7. mesto, kar je smo lahko zadovoljni, kajti zelo dobro, čeravno posa-kegljaški klub je zasedel mezni člani ne trenirajo častno drugo mesto v bor- redno, benih partijah v ljubljan- , . okralu Letos se le V letošnJem Ietu namera-J ‘ ^ varno ustanoviti tudi žensko skem stanie snremenilo kaitl dva sircism uruiini, v oocuu, oaraju m Končno tum v republl- 5/^1^ S Lenčka'/onfjnjen drUŽhlah njlh°Vih Strelci za zlato puščico Najvišje tekmovanje v strelskem športu z zračno puš- dva naša tekmovalca. To tek-ko je vsekakor tekmovanje z« »Zlato puščico.« To tekmo- movanje je pokazalo, da vanje je prva večja preizkušnja na vseh streliščih v Slo- strelci naše tovarne ne jem* veniji, ki pokaže na priprave in treninge v zimski sezoni, Ijejo resno niti treningov ni-to je v sezoni v kateri strelci trenirajo in tekmujejo samo ti samih tekmovanj, ki so z zračno puško. To tekmovanje da najboljšega strelca v skoraj vsak teden v Občinski _V_°iS£i ligi. Zaradi neresnosti se z desetimi zmagami in enim -po- van, kar je zelo nešportno, 3, . j L’ J .7 , toda upam, da si bosta pre- “*peI°in da bodo v pnhod-mislila in se zopet pojavila .>pn„.,, v naših vrstah. Kljub tem težavam bi naš aktiv uspeval, če bi posamezni člani redno trenirali. Vendar ni prave resnosti, čeravno vsak dobro ve, da so redni treningi v ponedeljkih in sredah. Posebno bi grajal tovariša Ro- Naša strelska družina je ga strelca družini. Po nji sezoni nastopale tudi imela v pre teki! em mesecu precej veliki udeležbi si je Janez Bečan svoje prvenstvo za najboljše- Domača bodica razom držimo drugega mesta. In kot v ostalih sekcijah, tako tudi v naši vidimo vedino iste obraze. To mam samo pove, da le množičnost, veselje našega" koIekUvalnlian naše tega ’športa' Ječ]? in ta naslov po lanskem neuspehu, letos priboril č|'an strelske sekcije tovariš Slav- elan ,pt>maga!° do boljših reko Penpar, ki se je z od-lič- zultatov. Cilj naših strelcev tlim -rezultatom uvrstil med -*e ™ in mora še -naprej biti, da bi nekaj naših Slainov prejelo ime »Mojstra strelca«. najboljše strelce v občini in si je istočasno priboril pra- biča ter tovariša Kosca ki Zgleden primer varčevanja CA in ga uspešno uporabila vico za tekmovanje v stre- Do sedaj imata, čc bosta šc prideta na kegljišče samo ta- l,redstavlja tista oseba iz ko- v menzi dne 17. DECEMBRA! ljamju za »Občinsko zlato naprej dosegala take rezulta- krat, ko je prvenstvena tek- ^c*(l'va. ki je CELIH DEVET Pa naj še kdo reče, da pre- puščico«. V tem tekmovanju te, možnost dobiti to ime nia- ’ če ni treninga tudi ,mesecev hranila listek za ma- govor »čez sedem let vse je sodelovalo pet strelcev na- samo dva. uspeh ni zagotovljen. Pohva- Jlco od NEDELJE. 17. MAR- prav pride« — ne drži! še sekcije. Za občinsko zlato puščico lil bi pa tovariša Smrajca, M&uč&rJ Jkveuačed/ so -postavili precej višje norme, kot v preteklem letu, predvsem zaradi vedno boij- P-rav gotovo bi marsikoga pritegnilo pokalno tekmovanje, ki bi bilo vsako leto skupaj s tekmovanjem za zlato ših rezultatov na različnih puščico. To je mogoče, ker tekmovanjih. To -se je pOka- smo v preteklosti že imeli zalo -tudi pri kvalificiranju podoben pokal, katerega pa za nadaljnje tekmovanje, v je -po trikratni zmagi sprejel katero sta se -plasirala samo v trajno last. 1. MAGIČNI KVADRAT Vodoravno in navpično: L Ime glavne osebe romana CHARLESA DICKENSA 2. Elektroda 3. Najlažji element — brez barve, vonja in okusa 4. Podoba iz preprostega življenja 5. Glavno mesto francoske zahodne Afrike — važno pristanišče 2. MAGIČNI KVADRAT 1. Žival iz rodu kopitarjev — " rastlinojedec 2. Grška boginja modrosti 3. Krilati Zeusov -konj simbol pesništva 4. Prislov — drugače, milo 5. Vrh v Julijskih Alpah 3. MAGIČNI KVADRAT L Mesto v vzhodni Istri 2. Vrsta papige 3. Umetniško plesno izvajanje 4. Žensko ime 5. Pokrajina Južnoafriške unije ob obali Indijskega oceana — Največje mesto Durban 4. MAGIČNI KVADRAT 1. Naziv visokih dostojanstvenikov na dvoru islamskih vladarjev 2. Naš dobri odjemalec 3. Moško ime 4. Jezero v Finski 5. Poškodujem 5. MAGIČNI KVADRAT 1. Diktat 2. Mesto v severozahodni Siriji — važno trgovsko mesto 3. Področje — delokrog 4. Doba — obdobje 5. Muslimanska verska knjiga 2 4 5 i 2 2 4 2 2 \ 2 2 2 4 d 2 5 4 2 5 2 2 | 1’ | d 2 2 4 5 1 2 2 4 2 2 5 2 2 5 4 4 5 2 I Nikomur se med nami, bratje, sploh ne sianja, da bi z IZGUBO zaradi predolgega čakanja na NOVI italijanski BODVMECKER — lahko še enega kupili, dona veter! Kolektiv — gigant naš Kdo za evidenco proizvodnjo stalno dviga! sc v tovarni briga??? L. . *W IH>*1 3SA£*V htkA.1