. • ■
'   krt< P. fcUMI» 'j k ki. i
m« • •■»••-•
,.iit i** • -• •• •'"
O/Illiuilll:
11 naiailn.i ffSSta|.,
»rsl.i •(■ pU.'ajr C kr, i i- M njii»u« Ikrat, S kr. tr <.* Ii«k» Xkr.it, 4 kr. iv N Itak* ■".Irat-Ter* pi.mriik** h* plird-
jejo p., pr...■toni
Zu »riak Um k jo plefStt k.ili-k (MmrHO) ra :lo k .
KokupUi »r no v r.,raju,
(lopi I luj »P blagiiT. IjM
frunkujpja.
it.
V Mariboru      .julija 1SOS.
Tedaj 1.
J Pred pragom „Domovine".  '      ,   iftJl' nik" * "c n,,i,":ljmo        ^f1;1;^ j*Cnnl™Y
1    n       ' dognano recjO, naj nam je po volji nli ne i.t. d.  Zakaj ne posije
Domovina", ki svoje ime* nosi, kakor lueiis n lion lurnido, Id »kozi tri liste pometa »pred našim prugom". Gotovo misli, da strašni prah, kterega vihra s svojo ministersko metlo, bode osle-ijl Slovencem ocl in svetu zakril smeSnc skoke, ki jih ona sra-DOŽljivo dela po dveklapini piščalki dunajski, pa ne niti ad Dei, niti ad nationis majoreui gloriam, Če jej ni znani prijatelj (!) Slovanov - Bog, natio (narod) pa zapopadek ljudi, kteri so zato vstvar-jeni, da roko poljubujejo onim, ki jih Btrahujejo, sicer pa ostanejo mirna z vsem zadovoljna ovčja čeda. „Kir je, je, in kdor UOCe pripoznati djanskih razmer, ali se jim celo upira, ta ravna neugodno, nepolitično, nezdatno, ali celo* nevarno in pogubno", tako modruje „Dom." Udajnio se vsem taits aecomplies (vsemu kar je dognano), Čo nam tudi podrezajo korenine rasti in nam vire življenja zaninšujejo. Udajnio se, to je politično, hvalila nas bo „Domovina", ploskali nam bodo vsi oficijelni in oficijoznl listi, in če
„Dom." svojega politikarja na papežev dvor, gotovo hi ga tam bili veseli, ko hi jih podučil, da se naj rimska kurija uda v vsa fakta sedanjega časa, in mesto, da se kuja, naj pripoznava Viktor Enianuel-a za postavnega posestnika poprejšnjih rimskih dežel in se več dalje ne vpira navalu vseitalijanske ideje. Ne mara, da mu sv. oče še podelijo kardinalski klobuk, ali kaj druzega rude čega.
Po pustimo sale in preiskavajuio resno, mirno in objektivno, ali je bilo bolje za Slovence, u d a t i se B e u s t - u in vsa fakta pri poznati, ali pa bi bilo bolje, upirati se. pa ne tiho in trpivno, ampak glasno in pogum no.
Znano je, da je bil meseca fehr. 1S67 na Dunaj i federalističen shod, pri kterein so se tudi vdeležili nekteri slovenski poslanci. Ako smo prav podučeni, sklenilo se je pri tem shodu, ne poslati nobenih zastopnikov v državni zbor, ker ga zborniki niso
smo prav pridni, dobimo  še celo pohvalni poklon od  ministra, j spoznali za postavnega.   Ravno tako se pripoveduje, da pri tem
shodu sta dva slovenska poslanca, ktera /.daj sedita v državnem zboru, posebno krepko govorila za n e p o ž i I j a n j e , in da so med seboj nejedini Poljaki, kterih je od začetka bilo nekoliko za pošiljanje, še le potem se odločili za češki predlog nepo-šiljanja, ko so slišali moške besede Slovencev. Kar se je potem zgodilo, prvo moško postopanje kranjskega deželnega zbora, žalostno oniagovanje po drugi zmagi, krepki govori slov. državnih poslancev proti dualizmu, iu vendar v istem trenutku glasovanje zanj, razpor v domaČem taboru, ki ves le datira od te nesrečne ure — vse to nam je še v živem spominu. Te dni se je končal državni zbor, in zato smemo vprašati, kako.šcn uspeh jc imela za Slovence ta od „I)om." priporočana iu hvalisnna politika? kje je obljubljeni sad, kje so obetani zlati gradovi?
Slovenski narod je v tem letu, mesto da hi napredoval, le storil nazaj nektere korake. Kako pa bi tudi drugače bilo mogoče? V duševnem ozira se zanj nič ni storilo. Vkljub §. 19. so vsi uradi nemški ali laški, da, še denarna kazen se nalaga porednežu, kteri se predrzne tirjati, vsaj v domačem jeziku pozvedati razloge, zakaj da je obsojen. V šolah prevlada nemščina in na ljubljanski gimnaziji se celo prepoveda slovenskim dijakom se vaditi v domačem
Udajnio se; tako pokažemo, da smo praktični politik :i rji, ki vedd sukati svoj plašč po vsakem vetru, d »kler razcapan v kose ne razpada,
Ko bi v življenji obveljala načela, ki jih pridiguje „Dom.*, hi bil najspošlljiviši ta, kdor je dosleden le V nedoslednosti, in besedo „značaj" le po glasu pozna. Vi pa, neustrašeni borilci za pravico in resnico, Vi, ki Vam više stoji blagor naroda, kakor minljiva prijaznost kaeega mogočneža, Vi, ki svoje iu svojega naroda pravice nečete prodavati za skledo leče, Vi vsi, ki ste ke-daj žrtovali za vzvišene ideje, nepripoznnvši tačasnih fakt, svoj itnetek, svoje življenje, Vi ste — zagrizneni stekliči. zreli za vvvNVNvAuioe in ječe.
Tako uči „Domovina". Pa BrtttUB je vse časti vreden mož. Iu vsi so častivredni, vsi! —
Ne radi se pričkamo z domačim listom sicer slovenska pisava še ne dela lista slovenskega —• pa neslani politi ka r „Dom", nas po sili kliče na bojišče, in ko bi še dalje molčali, bi to kazalo bojazljivost, ali pa, da ne vemo odgovoriti na navedene razloge. Z „lučico", s ktero se haha „Dom", da jo je slovenski poli jeziku. Slovensko'časnikarstvo se ne more razvijati, ker ima zve-tiki od lanskega leta sem prižgala, svetili jej bodemo torej v gladki zane roke in je mk (]ai| y neVilrnosti, da ne pride v neljubo obraz in naravnost odkrili puhlo nemoralično modrovanje, s kteriin;    „,„.,,,        -,,    , .  ,, , ....., .
1   _ " *) Sic! kdor nam resi lastaviOOI kako so ilu upirati tiho i n trpivno, mu damo
si predrzne na glavo postaviti vsa naravna načela. Xtt dar celi prvi neitampljani tečaj „Dom.", čeravno ho gotovo kodaj necanjene
„Kar je, je tedaj! (Tega Salomonovega izreka, kteregai       vrednosti, kakor prvi .lovc«,ki ćasnik, ki je »obal iz jtt9iic di8iK)siHon.fond.a, ali
" j'j r>^ ^        o, damo mu po želji tudi cokin, kterega iiain je obetal tiekdani,! federalist Svotec,
„L>oui." trikrat ponavlja, nikdo ne bo tajil.)   Le pri poznavaj mo vsa'        »ko mu iidelamo federalističen program, kteremu so ae bo mt smejal
Iz Mrzlikovoa 28. junija. Ker je navadni listkar ljubljanski obljubil domari; levite brati, in som Ljubljano iz straha prod ropotajočim Krimom ročno zapustil — pa Se več zarad smrdljivega duba ljubljanskih liberalcev, romal som kraj Save proti hr-vaški meji in sem se nastanil v Mrzlikovcu. Kar mi se tuk"af nar bolje Uo-pada, je to, da prosti ljudi ne nosijo lilać. Nar lepši del človečjega spola "o nosi hlač, tudi ni nar nežniši — mislim ženski spol. Stoj ! v Mrzlikovcu aosijo skoro vse žene hlače. Jaz sem velik sovražnik hlač, ker sem laudator temporis aeti, prijatelj starega testamenta, in v onem ni nosil hlač ni Abraham, ni Izak, ni Jakob, ni pius Aeneas, celo klasični ljudje so sovražili hlače. Ni jih nosil Cicero, ni Pompojus, ni Cezar, ni modri Sokrates, ne nosijo jih "aj zdravejši narodi, mislim Ilotentote —- pa tudi ni zelo pridni, nravni, krepostni, čedni gorski Škoti. Pa kakošna bi bila ministra Beust ali Giskra 1'rez hlač, ali pa generala Hcnedek in Gjulav, bi kdor vtegnil vprašati? — Havno takošni, kakošenr Cicero — velik državnik-, ki je v vsern svojem življenji le eden edini vez skoval in sicer hesainetcr: „0 ibrtunatani natam me consule Romam"!— kakoršen V a rus, za kteriin je August kričal: Vare, Varal redde mihi legiones meas. Vse to je nenavadnost — smeha vreden predsod. Kako sitno je odklatanjo in zaklafanje hlač! Stari Slovani niso nosili hlač, drugače bi imeli za „Auf in Zuknopfen" domače izraze. Jaz bi svetoval, naj hi možki nosili lirtuhe, kakor jih imajo pekovski ,.gselli" v Trieru, Koblenou itd. Pa poglejmo malo jio Mrzlikovci. Mesto si to imo prav zasluži , ker slovenski rodoljubi v tom mestu nimajo samo pogostem mrzlice,
temoč so tudi prece mrzli postali.Mrzli kovec jo po svojem djanji in nobanji nemško mesto , dasiravno stoji v hi/nstcin svetu. Kakor se značaj Nemcev lehko z dvema besedama popiše, naimer: patriam fugiinus (Virgilius); tudi velja enaka o Mrzlikovčanili. Manjka jim to. kar Angleži, kteri so prav čut-lji\i ljudi, imenujejo: sense of ilnutb. seiise of moral, SOnse of beautv. Kakor je obča slabost nemškega naroda: vsem se b oteti dopast ; — tudi Mrzli-kovčanov. Kot stražniki nemške kulture na moji „dor urdeutscbeu lleiehs-mark" se učijo, da /. Lichtonbergom govorim: ,.die Nase eher riimpfen , hIh putzen".
Kakor vsak kot, ima tudi Mrzlikovec svojega tagespoštnega dopiso-vatclja, kteri sc smeje, čeravno nič ni smešnega. Če mu je čas predolg, in nima nikakoršnega predmeta za dopisovanje, gre naš dopisovatelj na polje in zapoje ali zažvizda hroščem, da zletijo v višino. Tudi si rad nohte grize če nima ljudi, ktere bi gri/il. /ato pa ga ie čaka po njegovi smrti spominek, kakoršnega je dobil Tvviss za volj« svojega spi^a : ,,Tour, throng Ireland". iu ki se je glasil takole:
Come let us piss On Mr. Twiss.
Stal je ta napis na stebru, ki je nosil za kapital — p on očni pisker!
Mrzlikovčani radi pijejo pijačo, ktei'0 lliirno imenuje: l!.inebrottwas-ser, in radi vse posnemajo. Condamine je v Ameriki videl opice, ktere so vse njegove operajcie posnemale. Ce je vzel v roke dalnogled. tudi opice, kakošen hlod, in so ga postavile ni oko, če je pisal, tudi opice so dale. ko 'da bi pisale. Kavno taku ravnajo .Mrzlikovčani. Kakor se na Dunaji politi-zuje, tako \ Mrzlikovcu, kodar so mi Dunaji ruzsvetliijo, tadaj tudi v Mrzlikovcu, kar i klonejo dunajski srenjski svetovalci, to tudi mrzlikovški. Njihove
Vaša društva.
Dramatično društvo.     A. il/ Ljubljane.)
K preizredueinu občnemu zboru dne junija ibralo Id je nad polovico ljubljanskih členov m rdeležilo u jih je pismeno pri voliti i nekaj i/ Ajdov« ;ciiii'. Celja. Ipave in Trata. Omenil sem le zadnjič, daje bilo nazorih tudi nekoliko goipodičin, ki 10 m vdeleževale glasovanja iu volitve. Važen jo bil ta občni zbor zanul razgovora 0 predlogu deželnega odbora, m je razprava
v enem in dragem oziru mikavna bila.  Da pa pred vsem poznajo častiti či«
t;itelji namen in sedanji stan dramatičnega društva, za Slovenstvo gotovo pro-\ažiiega, naj jim podam najpred tukaj sporočilo začasnega odbora, ktero je bilo prva točka programa in je sledilo po kratkem nagovoru podpredsednika g. Grasselli-ja.
Sporočilo, ktero je bral tajnik g. Josip Nolli, glasi se tako le; .,Y rednem prvem občnem zboru dram. društva dno 15, marca sklenil je slavni občni zbor, da osnovalni odbor opravlja vsa društvena dela še tako dolgo, da se potrde novo prenarcjena pravila in se voli nov pomnožen odbor. Pmlno tedaj začasni odbor odstopi ter izroči svoje delo novemu odboru, ki se bode danes volil, počasti se slavnemu občnemu zboru podati še enkrat kratek načrt svojega delovanja, posebno pa, kar se tiče časa od 1">. dne marca naprej Kakor jo bilo že v prvem občnem zboru dne 15, marca obširnejše razloženo, je kratko zgodovina društva ta le:
Proti koncu leta 1866 sošlo se je skupaj več. mlajših rodoljubov, Jii so pretrcsavali misel, bi li ne bilo koristno osnovati društvo, ktero bi gojila dramatiko po Slovenskem. Ta misel vrosničila se je res, in predložila so se pravila dno 10, novembra 18Gb" si. deželnemu predsedstvu v Ljubljani, Dne 2. marca 18G7 potrdilo je Njih veličanstvo napravo dram. društva v Ljubljani) treba je bilo le pravila nekoliko predelati po predlogih si. deželnega predsedstva, iu dobil je odbor dne IG. aprila 1807 potrjena pravila V vuko. Ilazposlala so se do ], maja vabila vsem rodoljubom na Slovenskem, in začeli so se počasi nabirati udje. V Ljubljani dobilo se je potrebno število predstavljajočih članov, iu igralo je društvo prvikrat v čitalnici ob priliki občnega zbora c. k. kmetijske družbe dne 24. oktobra 1867. Misel in želja, napravljati predstave v javnem gledišči, bila je od odbora odložena zarad neugodnih pogodeb, ktere je nemški vodja g. Zbllncr stavljah Društvo naj bi bilo enkrat na mesec igralo, in njemu dalo polovico čistega dohodka — po odbitih stroških, ktere bi plačalo društvo. To in okolščina, da je vodja ponujal društvu neugoden dan — sabote in nedeljo n e — bilo je uzrok, da se odbor ni potezal, da bi so igralo v gledišči, pričakovaje boljih pogodeb za prihodnjo leto. Igralo pa se je izvan saisone dvakrat v javnem gledišči, namreč pri vidiki besedi narodnih društev dne 8. maja, in pri koncertu g. Grbeca dne 16. maja. Itazun poprej omenjenega pa se je igralo v čitavnici šelkrat, tedaj skupaj 7krat, namreč Škrat V gledišči, iu fikrat v čitalnici, in sicer eno igro v 3 dejanjih in (i po 1 dejanje.
Igralnih udov vpisano je 28 v društvo, namreč 11 gospodični in 17 gospodov. Od teh jih je pri omenjenih igrah se vdeležilo 17, namreč 7 gospodični in 10 gospodov.
Vseli členov šteje društvo sedaj 198. Namreč igralnih 28, pisalnih 11, in podpornih.
Rokopisov šteje društvo razun V listu 47. Novic od leta 18<»7 dno 20 novembra naštetih še 8, skupaj tedaj 11 ; od teh sta se dva vrnila pisateljem, dva pa natisnila v t. vezku „Slov. Talijo", tako da jih ostane M.
„Slov. Talijo" izšli so trije vezki, v kterih je 5 iger, ena v petih dejanjih, 1 v dveh , in !! po ono dejanje. Za natis pripravljenih je tudi nekoliko iger, ktere menda izidejo kmalu, tako da se do zimskega časa pomnoži slovenski repertoir izdatno.
Začasni odbor se je tudi trudil ves čas svojega delovanja, povzdig-
nili odboru od slovenskih domoljubov. Mnogo, mnogo je •>■ leteti, kar se ni le zgodilo, akopremje začasni odbor to /a trdno pričakoval. Naj bodo novi Odbor srečnejši.
V dolžnost šteje si začasni odbor hvaležno se spominjati vseh dobrotnikov društva,  ki to podpirali društveni namen.   V prvi vrsti stoji rajni
rodoljub g. Orinek, ki je društvu zapustil 100 gl., in g, Kotnik IV., posestnik
na Vrhniki, ki je blagodušiio daroval društvu »sako leto po 10 gl. Dalje izreka odbor srčno hvalo vsem rodoljubom, ki so darovali društvu dram. knjig; in sicer so: SI. Matica češka, gg. Vilhar Miroslav, .lanežič, dr. J. Iiloiwi-k 1'our, Maeak. dr. Valenta. Sovan ml.. Regali. Slednjič izreka odbor tudi ga* hvalo marljivim pisateljem gg. Mundcle Valentinu, Marnu Kr. in Stare Josipu, ki 10 društvu poslovenili po več iger.
Končajo  svoje sporočilo, izreka začasni odbor iskreno željo, da novi
odbor začeto del« prime krepko v roke. ter da najde obilne podpore po vseh logih slovenskih, posebno pa, da slovenske čitalnice krepko p iinagajo podpirati in širiti društveni namen.
Do tej stopnji dosežemo gotovo tudi mi Slovend i.sti cilj, kterega so ^ drugi naši bratje žo dospeli in kterega je treba vsakemu izobraženemu narodu: narodno gledišče.   V  to pomozi Bog, in živo rodoljub jo vernih sinov Slovenije!"
O denarnem Stanu društva poročal je blagajnik g. Žagar. Društvena blagajnica ima \ gotovini 1 (iT gl. K tem pride zapuščina g. Grmeka z 10O gl, plačila knjigarjev za društvene knjige in letni doneski udov za leto 1808, ki se plačujejo pravilno v prvi polovici leta, pa so zaostali. .Stan društva v denarnem oziru je tedaj, akoravuo ne cveteč, vendar okolščinam razcvet društva zavirajočim vkljub še dosti ugoden. Nadejati ie je pa, da se te okolščine premene, in da društvo najde krepke podpor«. Za letos bode mogoče izdati 4—6 vezkov „Slovensko Talijo", če le rodoljubi ne odtegujejo svoje pripomoči. l'o zaslišanih teh sporočilih volila sta se dva gospoda, da pregledata račune, iu na vrsto je prišla druga točka programa, razgovor o predlogu slavnega deželnega odbora in o predstavah v javnem gledišči v zimskem času. Sporočcvnlec odbora in govornik za odborov nasvet, bil jo g. Mmiiik, nasprotni govornik g. dr. Poklukar. za odborov nasvet govorili so So gg. Grastelli, Josip Nolli in Levstik. (D. d.j
I) opis j.
Iz Ljubljane, 29. junija. A. (Političnodruštvo; izgred „Sokolui,, nevihta.) V saboto zbralo sejo v dvorani čitalnični več členov, ki so so oglasili, da hote pristopiti novemu društvu za varovanje narodnih pravic slovenskih. Po nagovoru gosp. dr. Ahačiča, v kterem je povdarjal korist in potrebo tacega društva, volil se je osnovalni odbor, kteri naj izdela pravila, tor^ je predloži vladi in potem skliče občen zbor. Voljeni so bili v ta odbor ti-le gospodje: dr. Ahačič, dr. Dloivvcis Janez. dr. Gosta, Ho rak, Murnik, Ravnikar Franjo in dr. Poklukar.
Kmalu hodcino imeli tedaj Slovenci razun mnogih zabavnih in znanstvenih društev tudi politično, ktero je v današnji dobi jako potrebno in bode gotovo mnogo koristilo, ako bode krepko spolnovalo svojo nalogo ter skrbelo za politično izobraževanje prostega slovenskega naroda. Ker za to društvo ni predloženo še nobeno ime. drznil bi se predlagati za to narnovejše dete med slovenskimi društvi ime ..Slovenska lipa". Pod lipo so se zbirali naši predniki in se posvetovali o raznovrstnih stvareh, pod lipo zbirajo se še dandanes, in „lipa" naj bi se imenovalo društvo, v kterem se bodo delalo zato, da pride slovanski narod do lepše bodočnosti. „Slovenska lipa" naj bi zbirala vso rodoljube, kteriin bode mar delati in boriti so z vsemi postavnimi močmi zoper krivico, ki se godijo semtertjo slovenskemu narodu.
Drugi izgred, kterega je napravil „Sokol" v nedeljo dni' 28. t. m., bil
niti to gotovo važno društvo na stopnjo, ktera bi mu dopuščala pričeti iz- je tako sijajen, kakor ga še morebiti ni dočakalo nobeno ilruštvo na Slovcu-datno delavnost; če nm to ni v vsem bilo mogočo doseči, ležalo je deloma v skem. Prihranim si, da podam v prihodnji številki obširen popis, kakoršnoga nemilih okolščinah in nadja se, da novi odbor bode s pomnoženimi močmi ta slovesnost zasluži iu omenim danes le toliko, da jo bil sprejem v vseh prijel krepko za delo, ter našel boljše podpore, nego je bila dana začasne- vaseh ljubljanske  okolice tako velikansko sijajen in presrčen, da je moralo
tam pravijo, da gre „s platom". Tej besedi se ne upam do jedra gledati, ta naj bo za tvojo sodbo, in za tvoje jezikoslovne zobe, s kterimi si že pre-griznil marsikteri oreh.
8. Kedar žene perilo valjajo na onih dveh valjih pod težko naloženim, vozu podobnim orodjem, pravijo, da perilo „zagladijo".
Ko bom zopet nekaj zvedel, pišem ti drugoč o takih zadevah; razun če bi ti meni zavrnil: Le kopita naj sodi Kopitar!
Sporočilo
ob koncu srečno dovršenoga prvega čctvrtletja Slovenskega Naroda", Njegovi Svetlosti Kralju Matjažu Nj. Sv. referentu za slovensko pokrajine, podano od kronista „Slovenskoga Naroda".
Ze trikrat se jn mescu 1 ico pomladilo, Kar zvesto smo Bpolnili Tvojo naročilo: Za Dravo tukaj osnovat, Ti leibžurnid, "a bičal bi druhal, sovražno Teb', o kralj!
vsi, kar Tebi zvesto vdanih je veljakov, Papirnatih zložili koj bo kup stolakov, Lo Kranjci — naj se mošnje vsem jim posuše! —
l'ridjali niso niti revno tličice!
jeli so od vseh nnm krajev dopis'vati, jol je list reči prečiulno poved'vati, Kak po osodi trdi so obračalo '0 po ljudi brezumji zgodeb je kolo, '« čniniškega mleka v ćotrtletn> dobi
Se Tebi, kralj, le smotano po9iiot' spodobi, Predolgo da no moti v sladkem spanji Te Prav nmlo slaven kos slovenske kronike. Nuj prej se spomnim modrih mož, ki so kovali. Za Donavo postavo nove, in snovali Oj ! sreča narodom. Tud' mi Slovenci tam Imamo Luko st consortes — blagor umu ! Sklenil, da šola ho od turna 'mu ločiti, Da župan, če je sila, tud' sme poročiti. Nemčoni hitro okna si rnzsvetiio Slovencev okna pn pobijati začno, Knial' Luki „vadeniociim" tje smo v Hee poslali,
l)n on bi in „consortes" »e po njem ravnali,
Pa vse zastonj! možje iz lieča no gredo, Huj' prazno slamo mlatit' tam pomagajo, Zdaj so oči v Ljubljano nam so obrnilo Da b' tamošnje volitve vsaj nas /.veselilo Pu zmagala nemškutarjev jo vni/njili stran, Njim vladstva nad Slovenci jn napočil dan. To je Slovouco tamošnje zebi bolelo Pa turnerjo je ravno to zelo srbelo: A kmalu tudi njili zeli) bolelo je Ko so domu peljali se iz Jožice.
V obupu paragrnfii Bino se oklenili,
Ki devetnajsti jo v častitljivem števili •, Njegovo iinenitnost preinišljavali Od njega smo pomoći jeli upati. Al' usta iu oči široko smo odprli, Ko svoj pogled na „Bahlungiauftrag" mu
oprli ,
Po kterem naš kolega moral je odštet1 Forinta dva iu krajcarjev povrh di I8l : Ker taka jo zdaj, svetli kralj, pri nas navada, Odkar ennkopruvnost najnovejša vlado , Da plačati gotovo mom novčiće , Kdor tirjnt' drzne se slovenske iirteliie. Omenim lebko šo, kako so Hismnrkjanca .
V Slovenjem grndiu izvolili za poslanca; Kako se v hoji objektivni kritiki Prelilo jo s peresi črne dost' krvi ,
Kuko nam vrli „(ilasnik'' hotel je zaspali
Kako clii Tvoj list v Škodo mora izhajati. in ne le vilod pomanjkanja naročnikov Iu mlnčnosti zaspanih Slavinih sinov. Imam 10 iploh,o kralj, čez mnogo pritožiti Ki z rodoljukjl drznejo imenom kriti Kar malomarnost, kar sebičnost gola je. Ker /rtov se in dola resnoga boje, Več združbe je mod nami knkor sloge krušne Ni moči so jim vzdigniti v višavo jasne; Ko krti v zemlji, lo v malenkostih rij«j, V osebnostih junaštvo svoje kažejo. Od Drave tjo di> Adrije počasno vleče So megla mlaonoiti „Slovenije" nesreče; Lo tam pa tam nekoliko pretrga se, Dn blagih žarkov včas' nam posije solnčice. Zato se drznem, svetli kralj Ti svetovati , Da kratek čas le blagovoliš nehat spati, Dn s svojo vojsko po Sloveniji zletiš, Življenje po slovenskem grobji spet zbudiš. Zaspanee le naj s cepi drami Tvoja truruu, Kitajcev naših glavam vtepe malo uma; Buticam trdim trme naj labijejo Sebičnikoin ličine I lica strgajo.
Očiščena da hode tvoja pokrajina
In bistrih glav in zložnih sro le domovina. Potoni pa vrni spel se nu svoj tihi dvor Počivat, dokler Tvoj g a dnevu svitne zor.
■t
zvezo z državnim pravnikom. Zato prša vse političko gibanje. Ni tedaj 6nđa, dn propadamo pri volitvah. „Slovenska skup i na'' jo zelja s -tli pravili sloveiiskili rodoljubov. Ali seje vtem "lavnem, bistvenem vprašanji le besedna zinila v državnem zbora?
(!. drž. posl, Bvetec so Bicer s tem oprnvicev«, da bi s takim predlogom preveč združil bil vladajočo nemško večino in dn sploh spre-
vidni politiknr llC sme nikoli slaviti tacib predlogov,  od kterili že
v.',\ naprej ve, da bodo od veČine zavrženi. Tegn do zdaj res še nismo vedeli, niti kcdnj slišali. Po lem takem bi manjšine nikoli ne smele staviti predlogov in bile bi v zborih le, da molčijo in prikimajo i glavo.   Kakšen  s|al> politiknr si vendar bil 0 ('onnell,
ki si toliko let edini se boril v nnglijskctn parlamentu zn pravice BVOJCga zatiranega nanula. Ii: dnles Favre s svojo stranko v francbzkem postavodnjavneni zboru (proti £00 vladnim jih jc ko« unij kaeih 2<) opozicijoiialnih) kak nespreviden politikar si ti. Pojdi v šolo k našim in — molči. Dokler pred svetom ne povzdignemo svoj glas in odločno izrečemo, da pred vsem želimo „slovensko skupino", dokler le med seboj pripoznavamo neobliodnost te skupine, da se reši naša narodnost in razcepljena na toliko kosov ne pogine v nemškem morji, delnimi pa v laškem, v javnem zboru pa molčimo, bode ostala nasa /rlja le fantastici m misel.      ^Kon. prih.)
Učimo s« od (Jelio-SlovanovI
■' r a v i l a
obSintht taložne in posojilnic* r Knrunovtun, g, 8,  Društveni kapital (Reservefond),
1. Da 86 to doseže, kar je društvu, kadar začne posojevali, potrebnega, napravi se posebni fond iz darov utemeljiteljev, i/, vstopnine rednih udov iu iz delov čistega dobička od društvenega kapitala.
2. Vsak redni ud mora k tej glavnici pri vstopu v društvo naj manje I gld. vstopnine plačati.
.'!. Del od čistega dobička odločuje se pri skupščini po predlogu odborovem, kadar se račun \ pretres predloži.
■I.   Kar družabniki v društveni kapital plačajo, se jim v vek ne unca.
r».  Kar se tiče društvenega kapitala, se vse posebej oskrbuje iu
opravlja.
II. Društveni kapital naj /nasa naj lnaiije 6°/0, in naj više 2O"/0 vseh ulo/nin; glavna skupščina pa ima pravico, kadar jo potrebno in napredek društva to zahteva, da to glavnico tudi nad 20% vseh uložnin poviša.
§. 9.   Obresti od denarjev, ktere  da družtvo na posodo.
1. /a denarje, ki se VZOinO od društva na posodo, se plačuje na leto, in se te obresti nnprcd ra«"unijo in plačajo,
2. Za društvena opravila in za Btl'OŠke, ki so z vsaeiin posojilom v zvezi, plačuje se pri vsacem posojilu 2°/n provizije, ktera se tudi naprej odtrga.
10.   Koliko 86 posojuje, in kako dolgo.
1. Kako visoka posojila da more družtvo svojim udom dajati, je odvisno od D'ga, koliko je ravno gotovine in kolika je potreba. O tem odločuje vestni odlok odbornikov.
2. Posojilo ne smo biti niže, nego 5 gld.
3. Ce gotovina ne shaja več, gre tem, ki so se poprej oglasili in manj zahtevali, prednost pred onimi, ki se pozneje glase in več hočejo.
t.   Kar se tiče časa, za kako dolgo se posojuje, in pa o tem ali
se mora posojilo na enkrat ali pa na obroke nazaj plačati, se določuje; da se a i   posojilo, ki -e  po\i;ičuje \ mesečnih  ali krajših enačili obrokih do na 12 mesecev,
10 posojilo, ki se povračuje \ dvehmeaečnih enacih obrokih do na lo
mesecev.
o  posojilo. Ii se povračuje v četrtletnih onacih obrokih do na 9 mesecev,
d) posojilo, ki se povračuje \ enacih obrokih (oddelkih) \sake t mesece, do na 8 mesecev — daje.
e) posojilo pa. ki se mora na enkrat nazaj plačati, se more le na (I mesecev vzeti.
'). Posojilo podaljšati ali pa obroke plemeniti, ki so se od obeh strani dogovorili, odbor nikdar pravico nima.
Ca se da posojilo na obroke iu dolžnik kterikoli obrok zamudi, ima odbor pravico, da celi znesek na enkrat nazaj farja.
(i.   Vsak dolžnik se podlaga sodnijski oblastni sodniji v Karlinovem.
11.   Kaj se zahteva od tega, kdor hoče posojilo.
1. Kdor hoče posojilo iz družtveno denarnice, mora dokazati.
a) da je kot redni ud naj manje že trimesečne doneske vplačal, to se pravi, da je že :t mesece redni ud;
b) da od prejšnjih posojil ni nič več na dolgu, in pa da svojega poroka ni spravil v škodo ;
c) da so njegovo razmere in okolnosti takošne, da je zaupanja, da bo mogel nazaj plačati.
d) Kdor želi posojilo nad 100 gld., mora naj manje 10u/0 (od tega, kar zahteva) v društveni denarnici uloženoga imeti, in to svojo uložniuo celi čas, dokler svojega posojila popolnoma ne povrne, v denarnici pustiti.
Kar se tiče zaupanja. je vodilo: Pri zneskih, ki presegajo to, kar ima dotični v denarnici, se mora gledati na to, ali so razmero tega, ki hoče posojilo, take, da bo denar ob pravem času vrniti mogel. Pri tem je na delavnost, skrbljivost, varčnost in rednost posebno gledati.
2. Odbor ima pravico, da si izmed društvenih udov izvoli dva zaupljiva moža. ki mu popolnoma poročata o dotičnih lastnostih tistega, ki želi posojilo, da ima tedaj odbor o vsem znanje, česar treba.
!!.   Posojilo, ki ne presega zneska, kterega ima prosivec uloženega v društveni denarnici, se dovoljuje iu izplačuje brez vseh o ver. 1.   Varšina za posojilo jo:
a) če je kdo porok,
b) če so zastavijo zaupni papiri (Crcditpapiere), ali pa reči manjšega obsežka, ki imajo pa večo vrednost, na primer: dragocenosti, zlato, srebro i. t. d.
">. Porok mora po svojih okolščiuah dati zadostno gotovino iu so zaveže, da plačilo vrne sam kot plačnik nerazdelno (in solidum) z dolžnikom.
('-. Zastavljeni papiri se računijo po poslednji borsni ceni, in jemljejo se za zastavo do dveh tretjin te cene.
7. Ceno druzib predmetov odločujejo zved#nci, in znesek, ki se na nje posodi, ne sine segati čez. polovico te cene.
s. Ce dolžnik v odmerjenem in dogovorjenem času posojila ne vrne, tedaj ima društvo pravico, da zastavljene papirje po poslednji borsni ceni, zastavljene druge reči pa javno proda, iu s tem, kar skupi, nar pred svojo til'jatov. poplača, ostali znesek pa dolžniku izroči.
!). Kdor želi posojila, prosi pismeno ali ustmeno, kakor jo doba v 1. 2. odločena.
lo. Za vsako posojilo da dolžnik in, kjer treba, tudi njegova žena dolžno pismo ali pa nienjico, ktero tudi porok podpiše;
Ce se komu prošnja za posojilo odreče, ali njegova zastava ne odobri in prejme, se more pritoževati pri prihodnji skupščini, ali pa pri poljubni sodniji (Schiedsgericbt). (Konec prih.)
žene in dekleta ničosar ne storijo po principih, temne vse po čutkih, kar pa ni vselej prav, kor tako se zgubi to, kar Kan! imenuje: Pertectihilitatstrieb. Pa zadosti iz tega mrzlice polnega kraja : znal bi še več o njem povedati, ali vtegnili bi priti zopet      reklami in pojasnila -   zato basta ! 'Efrlj(t(f(tof,
Jezikoslovne drobtine.
Oh ti ljubi moj Janez, v-ovedoči jezikoslovni vladar v naši čitalnici! Kako se bos čudil, da se drznem kaj jezikoslovnega pisati jza, ki sem bil od tebe še leta 1862 strašno pokregan, ker sem pisal „snidili smo so", namesto „sošli smo se". l!es si imel prav, in spoštovali smo (vojn sodbo, kakor se v duhovnih zadevali katoličan nepritoŽUJO nikamor več, kedar je stvar Že razsejana v Rimu; ali kaj sva doživela'.-' Ne dolgo potem sva našla v samih „Novicah'' to-le: ,,snidili so se-.
Tega dogodka se spominjam, kedar .-lisim ktero besedo v narodu, ki sicer ni izkovana po jezikoslovnih pravilih . vender pa dobro določuje taki pomen, za kterega še nismo imeli posohno besed,. Takih besed pa je nam sila treba, in sila kola lomi. Potreba nam tedaj tudi mora biti dovoljin razlog za to, da jih ohranimo, iu da njim ne gledamo toliko za zobe. Tako so ravnali vsi narodi, zlasti pa Nemci, pri kterili najdemo besede daleč pre-djanoga pomena, da se njim po pravici čudimo, ako gledamo na pomen korenine. V sedanjem Ča8U pa v razgovoru nobeden ne misli na korenino, ampak vesel je, da ima besedo za določen pomeni, in rabi jo brez. premisleka. Ce so na primer reče v nemščini: Oas (ietreiile bal anlgesehlagen, lo pomeni: Žitna cena se je povišala, po besedah pat Žito je gorudarilo; vender pri tom nobeden ne misli, da bi žito imelo roke in palico, s kterimi bi koga udarilo.
Zatorej se drznem, priobčiti tebi, ljubi Janez, pa tudi drugim jezikoslovcem slovenskim nekoliko besed, nabranih v Kozjanskem okraji , dobrih, in zlasti potrebnih, ki se no nehajajo v Cigaletovom slovaun.
1. ..Sterniči" pomeni otroke bratov ali sester splošno, popolnoma enako nemškemu .,(lest•hvvisterkinder". Morebiti si imel prav, ko si gledal tej besedi na zobe, in spoznal si, da ta beseda nič ni druzega, nego po-krajšano ..sestrniči". To bi pa vender lo pomenilo otroke dveh sester, kakor ..bratranci" ne more kaj druzega pomeniti, kakor otroke dveh bratov. Kako pa boš rekel otrokom brata in sestre? Zatorej naj ostane splošna beseda „sterniči" ali „strniči" za splošni pomen.
2. ..Prutić", to jo sin bratov, nemški NelVe, dosti boljša beseda memo „8tričnik-a" V 1. zvezku „Slovensko Talijo". To jc beseda, ki je tudi po tvoji sodbi brez madeža spočeta.
„Dračje" pomeni vsakovrstno smet iz boste, listje in suhe vejico.   Slišal sem to besedo v tej zvezi: Voda jo nanesla dračje na travnik.
I. Za tiainozko besedo „Chnrpie" še Nemec nima besede. Kmet je bil nedavno pri meni, pa mi je rekel, da mu jc bil sinek ranjen, in daje moral raztrgali dve srajci za obvezo in za „nitje". Kaj no, daje lepo povedal V
5. Pri nas pravijo: „kolje špiliti", to je poojstriti na jedncm'koncu, gotovo bolje memo .,špičiti". Pri nas tudi ni verjetno, da bi bila beseda „špiliti" izkovana po nemščini.
(i. Ko smo hodili namenjeno novo cesto merit, rekel je star kmet: „To ho prevelik vanjek". To je popolnoma razumljiva beseda za nemško „ Kriimmung".
7.   Kjer jo cesta lepo polo/no n i pravljena do vrha kakšnega brega,
človeku sreo milosti igrati, ko je videl vsoto. Slavoloki i/ eno vasi tlo druge, streljanje iz mnžnarjov. pozdravi slovenskih domoljubkinj iu pevk. mladih koronjaških fantov in možakov priletnih, haiideriuni v Št. Vidu itd. tO je »lajalo vsemu toliko živahnosti, da je ne umu m na kratko popisati. V prihodnjem listu popišem Vam na tanko v>e. kar BinD videli in čutili ta dan, ki nam globoko vtisnjen ostane v livale/mh srcih in ki hode s zlatimi črkami zapisan v zgodovini mladega društva. Prebivalcem okolice pa naj bode izrečena že tukaj srčna zahvala, pokazali so. da domoljubje živo plamti v njegovih srcih, da narodna stvar krepko napreduje.   Slava jim!
Proti večeru tega dne. zbrala se jo huda nevihta, ki je razsajala po noči. Strela je vdarila v nunsko cikev in po/.ueje v poslopje narodne čitalnice: posreči se ni zgodilo nesreče; le strop \ dvorani je razrušila nekoliko in razmetala zitl po dvorani.
Iz Istre 24. junija, N. S, (Puljska orožnica; -e enkrat Koparska gimnazija.) ..Slovenski Narod" je onidan grajal več napak, ki se nahajajo pri našem vojaškem brodovji, Po pravici je povihujal. kako napačno je postopanje naše vlade in zlasti vojaškega mmi-ter-lva . da po mornarskih uradih kakor po dotičnih delavnicah najemajo in podpirajo le italijansko uradnike in italijanske delavce, Ko r0 od 1. 1848 v Pnlji začeli na vseh straneh zidati iu zlasti napiavljati velikanska vojaška poslopja, so se od leta tlo leta jemali potrebni delavci i/ Beneške Možince; enako se je godilo tudi z uradniki. Skorej vsi so Be tu naselili in kakor klopi se prijeli našega vojaškega brodovja. Med in mleko »c jim j cedilo po grlu. ker delali so le pn stari navadi — počasi pa jako mastno plačo dobivali, Ko je letos vojaškega hroda poveljnik ki, Milosič- bil postavljen na Čelo orožnice (orze-nala), so se ke nekteri jezili iu bali, češ, sedaj bo treba vestnejše delati. Imenovani novi poveljnik res skuša / lepo besedo, pa po potrebi tudi s primerno kaznijo odpraviti star.' napake. Re mu je bilo večkrat treba z. vso ostrostjo lenuhe prisiliti k VCČi pridnosti, Da so ga ti malopridneži črtili. ne bom razkladal na dolgo in široko. Kar lil. t. m. zjutraj dobe na zidu pribita dva  poziva V italijanskem jeziku  pisana, v kteri h predrzneži žugajo
zažgati orožnico, in njenega poveljnika umoriti. Ali je k temu treba komentara? —■ To je res nezaslišana drznost, ki se nahaja pri noj hujših sovražnikih naše države. Kakor so I800i letfl skušali nam uničili brode, zaklade in druge vojaškemu inornaislvu potrebne stvari, tako sedaj iznova proto svoje ljute namere uresničiti. Res lepo zalivalo dajo naši vladi, da jih tako dobro plačuje I Ali se vlada še ne bo z m odri ln iu odstranila iz uradnij in delavnic vseh navihanih Italijanov, zlasti onih, ki so se iz Beneškega k nam preselili.  Podpira naj slovenske Brežano iz Dalmacije in Primorskega, naj
jim tla priliko, da se na  podlagi niaternega  jezika izuče v vseh potrebnih
delih in opravilih, in dobila bo najzvestejših in najpridniših delavcev in uradnikov. / nemškutarijo se ve tla ne ho nič opravila pri naših hrabrih Slovanih; italijanščina jej pa le nakupuje na kupe najhujših odpadnikov . kteri bi raji kol radi v prvem hipu Avstrijo in Avstrijsko brodovje v topili v jadranskem morji. Vsi. tudi najviši krogi naših mornarskih uradnij se morajo prenarediti. če hočemo ob jadranskih bregovih ohraniti našo oblast. S po-tujčevanjem Slovanov delajo le Italiji na dobro. Avstriji pa v naj večo škodo.
Tržaški namestnik g, Padi je zopet prišel naše skalnate krajo ogledovat. Živi Bog ve, ali ho v prihodnjo kaj koristniše sporočal ministarstvu, kakor je zadnjič o Koparski gimnaziji. Zvedel sem iz prav zanesljivega vira, da je Tržaška naniestnija bila ministerstv u n.-isvetovala. da bi se bila Koparska italijanska gimnazija prostrojila v nemško. Incredibile dietul Mi-nisterstvo našima laškutarskinia poslantania in laškemu našemu deželnemu odboru privoljnn jo zasukne na nasprotno stran, in Š0 nemščino kot predmet odpravi iz vrste drugih predmetov; glasoviti ukaz gimnazijo preiinredi v popolnoma italijansko. Pri tej priliki so nas Slovane zopet izključili, ko se Italijani pri obilni mizi goste,   Bog pomozil
Dunaj. 31.junija, [Izv.dop.] (Češko vprašanje, papežev nagovor. Srbska.) Cesko vpraša ti j 0 jo našemu službenemu časnikarstvu velike brige napravilo; ni prešel dan, dane bila ali oni časnik, kteremu dispo-zicionsfond misli bistri, članka Cehom namenjenega prinesel, v kterem jih je po svoji mogočnosti gnjusil, obrekoval, policijo iu žandarmerijo proti njim na pomoč klical, in to vse, da bi kup, kterega bi vlada rada s Cehi napravila, bolj po ceni bil. Ako tudi pogovori v Pragi nikakega vspeha ne bi imeli, nas je vendar to v prepričanji utrdilo, da vlada Slovane, posebno pa Ceho-Slovane potrebuje, in ravno zdaj zelo potrebuje, ker brez potrebe ona gotovo nebi z njimi pogodeb iskala, nego bi še je naprej prezirala, kakor dosedaj. Kno se ne tla tajiti, vladarjevo popotvanje  V Prag je imelo politični namen.
Cehe si približati.   Vendai ..... iO pri tej priliki piepričali. da avslrijsko
vlado še sploh njena starodavna politika pouosnosti vodi, ktero v Celi njeni zgodovini nahajamo. Vladi je bilo zato, da najde pot, po kteri bi se Čeho-slovanom približati mogla, ali no -me se to neposredno, nego po ovinkih zgoditi. Spominjamo Si se, kako pred dvema letamo Avstrija ni htela Mletek Lahom naravnost prodati, nego izročile bo bo Napoleonu, da bi je on posredno Lahom dal, s kterimi se pogajati je bila avstrijska vlada preponosna. Tudi pri tej priliki vidimo taisto "-ah:,o-'. 8 Cehi hočejo se pogajati, ali Čehi ne sinejo znati, da se zavoljo njih Praga obiskuje, nego slučajno pride g.Beust, kteri je zavoljo zunajnih poslov v Prago pozvan bil, s prvaki češkega naroda, da bi tako na pol privatna, na pol oficijallia oseba, ako bi mu njegovo prizadevanje spodletelo, lahko rekel: to so bili samo privatni pogovori, jaz nisem imel pooblaščenja, se z njimi pogajati; in ako bi vspeh imelo, bi tudi lahko vso čast za se zadržal.
Da knjez Auersperg ni bil mož, od kterega bi se mogel kaki vspeh nad jati, tega je bila cislajtanskn vlada lahko že za naprej zagotovljena, ker češki narod noče in ne more se szdajnimi popečitolji pogajati, ravno s tistimi možmi, kteri so, kakor so se še do zadnjega trenutka zmiraj pokazali, najhujši neprijateIji češkega državnega prava, glavnega temelja vsake pogodbe, in s kterimi se roditelji češkega naroda že dosti dolgo zastonj borijo. Tako nasprotno stranke sc ne morejo tedaj same pogajati, nego tretja oseba je ne-
obhodno potrebna, za česar voljo ludi vsak vzrok odpade, da hi se g. Bcust in predsednik cislajtanskega ministerstva zarad tega skregala, kakor tukajšna ..Pies.i' laže. In če mi članek v poslednjem listu stare „Prcsseu prečitamo, kleri piše: ..da je češko vprašanje prišlo v zavezo z občnim slovanskim vprašanjem, kar mora pozornost državnega kancelara tem bolj zbujati, ker je ztlanji jtlgO-slovanski pokret v Serbiji z nesrečno prigodbo novo moč dobil, iu da je akcija Avstrije na iztoku v naježeni zavezu z notranjim položajem, tedaj / držanjem Slovanov monarhi j«-. in da Avstrija ne more pred nikakega odločnega glasa v zunanjih zadevah imeti, dokler ne more pokazati, da je doma konsolidirana", vidimo tukaj taisto igro. kakor pri luksemhuržkem vprašanji, ko je vlada Magjarev trebala, in hitro nam jasno postane, kako je to, da je vlada na enkrat na Slovane misliti začela; in jaz Vas zagotovljam, da je ta članek iz kancelarije ministerstva za zunanje posle naročen. Tako bomo tedaj skoro v redu. S Cehi bodo se pogodili. Hrvate Magjari mirijo, in Slovence so menda naši poslanci pri vladi dobro oskrbili, sicer, jaz mislim, da je Vam bolje znano, kaj so oni tukaj delali, kakor nam bečkim Slovencem, ker so zdaj med Vami. in pri Vas zna biti več govorijo, kakor tukaj*). Papeževa alokucijn je tukajšno ministerstva zelo osupnila, in govori se, da bode to vzrok razprtiji med Papežem in Avstrijo. Mirno misleči ljudje govore, da bode diibovuištvu to manje Kasnilo. — Iztočni slovanski narodi so zarad umorstva knjeza .Mihajla nad Avstrijo jako razkačeni, in tožijo, da je njihov knjez tako rano smrt le zarad tega najšel, ker jo preveč od Pcusta in Andrasija odvisen bil; Avstrija pa je na iztoku svojo poveretije celo izgubila. Nek bulgorsk list piše: Srbski narod se je htel s tako prekucijo le vlade rešiti, ktera je tako narodna, tla je ž njo lahko zadovoljen osmanski Sultan
v Carigradu in njegovo Ilarein-ministerstvo, in drugi krščanski Sultan v--.
Iz Belegagrada 13/26. junija. — Preiskovanje proti zločincem je dovršeno. Ce tudi knjez. Aleksander Kora/orževič v ,.\Vandr." protestira, tlu on ni v nikaki zvezi z vbijstvom, in če tudi žuga s tožbami, pokazalo se je po vsem preiskovanji in zasledovanji, daje tudi on imel svoj delež pri neslavnem delu. On je res imel namere, da se vsede, ali sam ali pa njegov sin na srbski prestol. Ali bi pa mogel dolgo ostati v prijateljstvu s stranko, ktero si je najel, ne vemo, ker ona je mislila svoje osebne namene izvršiti, a ne dati se vezali od njega. Tudi Vladimir Jovanovič odgovarja v „Wand." da on tu ni kriv. daje oponiral, a da mu nikdar ni na misel prišlo, po hudodelstvu stanje v Srbiji porušiti,
K objasnenju to-le: Pavel Radovanovič, ki je bil vodja celega hudodelstva, bil je pred nekoliko dnevi v Pešti in v Novem Sadu. Tam se je razgovarjal z Miletičem, Milovanom .lankovičem, Vladimirom Jovanovičem, ki so mu rekli, da naj gleda na vsaki način, tla se v Srbiji prevrat dogodi, a da naj čuva življenje knježsvo; naj ga odstrani na kak drug način. A Pavel Radovanovič dokazajoč jim, tla to drugače ni mogoče, rekel je, da se knjez mora vbiti, in oni mu odgovore: — e pa delajte, kakor znate. To vendar ni dokaz, ta ti ljudje niso krivi, če so znali za vso namere, iu če so pomagali kovali jih. Na vprašanje, od kod jim denarji in koga bi hotli za knjeza. odgovarjali so, da imajo denar od Karažorževiča, in tla so njega hoteli namestiti v Srbiji.
Vse dokaze za to bomo dobili skoraj, ker se bo sodba pričela, ktera bo javna, da bo mogel vsakdo poslušati in izvedeti, kaj se je nameravalo. Krivili pri vbijstvu je 13, kakor čujemo.
Mladi knjez je prišel v Peligrad, vsem jo dopadel; po zvunajnoin obličji mislimo, tla je inteligenten iu resnoben.
Izbori za skupščino so se v Belem gradu svršili, tako tudi že po ne-kterili mestih po deželi; izbirajo se ljudje, ki so dozdaj dovolj pokazali svoje rodoljubje, ki ne marajo za prevrate, in so privrženi dinastiji Obro-novičevi. —
Ker je knjez Mihajlo brez testamenta umeri, imelo bi telo njegovo premoženje pripasti njegovima sestrama iu njunim otrokom. One pa so vse premoženjo, kar je gotovine, državi poklonile, kar je pa nepremakljivega v Srbiji iu dragocenosti na dvoru, darovalo seje mlademu kujezu Milanu. Po tem dobiva zemlja 2—8 miljone cekinov v svojo blagajnice.
Iz Peterburga. [Konec.] Francoska, Svajcarska in Italija so že naznanile nam. da jih je volja pristopiti k predlogu storjenemu jim po naših poslancih o tem predmetu, Kaj pa bodo rekli na to dunajski magjarski državniki? Nič dobrega ne pričakujemo, ako sodimo po tem, kar pišejo poluradni lisii Dunajsko-Peštanski. Ti časniki se Mi\jutinovemu nasvetu posmehujejo, besedovaje tako, da bi človek mislil, ka bi Miljutin rad, naj se odpravijo granati, šrapneli itd. Pravijo: Rusija nima kamni nove /.najdbe, zato pa hoče s hinavskim predlogom svojim drugo vlade preslepiti, da odpravijo pri svojih vojskah to, kar ona nima, druge pa imajo. To je prav dunajsko-magjarska perfidnosl. Zagotovili moremo Dunajčane iu Magjare, tla smo preskrbljeni z najnovejšim Strelnim gradivom, naj si hode artilerijske vrste, ali kterekoli.
Do konca t. 1. ho naša vojska popolnoma po naj novejših znajdbab oborožena. V začetku se našo vojno ministerstvo ni prehitelo z. vpeljanjeni novega orožja. Poskušale so se puščali „oružje", kakor mi pravimo, mnogovrstnih ziiajdeb: prišli smo s tem poskušanjem tako daleč, da smo vpeljali pri nas puše boljše od pruskih, in tudi boljše, nego je francoski Chassepot. Delajo se neprenehoma v mnogih domačih fabrikah, tako da bomo za vso vojsko ž njuni preskrbljeni tlo novega leta, Tudi kanone — mi kanoni „puška" pravimo - se vlivajo in vrtajo v raznih fabrikah domačih; pravim domačih, ker nato posebno važnost stavim. Le kaj malega še za našo vojsko na tujem naročujeino. Spoznavši važnost domače obrtnije, je pred dvema letoma naše vojno miiiisterslvo za plavilo postavilo si: vsi! vojno orodje doma napraviti dati, čebi imelo zato prav draže priti, nego na tujem. Nasledki tega domoljubnega in bistroumnega sklepaše že kažejo. Domači obrtniki vidši, da bodo zinirom dola imeli, BO napravili fabrike za orožje; in že jc konkurencija taka. da nas orožje iz domačih zavodov cenejše stane, nego iz tujega, pa no samo cenejše je, ampak tudi boljše, ker inianm boljše žtdezo, ko Nemci, Angličani,
*) Ili no vedeli kuj povedati. Vred.
Tabor v Klumu je tudi Nj. ekselenca g. minister Giskra prepovedal.
Napoleon sam ne ve, kam in kaj bi. ziblje se med raznimi strankami pa se no upa nobene prav okleniti. Udarcem, kteri padajo na vlado v po-stavodajnem zboru, seje na pol izognilo s tem, da je dal neko dovoljenje svobodnemu (?) zborovanju. Kaj bode. o tem se zdaj dvomi, kakorie nikdar. Da bi bila vojska, je nevrjetno, a na mir opati jo nemogoče. Saj se je vendar vladi sporočilo, da se pod vodstvom Menolti (iaribaldija v srednji Italiji vojaki nabirajo iu orožje deli, kterega početja italijanska vlada nikakor ne za-branuje.
Kar se tiče otoka Krete, je od dne do dne bolj nerazvidno, da si hoče Angjija vsaj pokroviteljstvo čez ta otok pridobiti. Krščani pa no odnehajo, da bi se združili z (irsko. Tri vseh teh okoliščinah pa vendar Turki nočejo misliti niti na krščanskega govornerja, niti na to, da hi bo otoka znebili, in posebno Ali Paša vso svojo čast v tu stavi, da se upor popolnoma potlači, prodno se upornikom najmanje dovoli, Voljo bi mož pač imel. ali moči — moči so slabe, kakor še kje drugje.
Iz Reke se poroča: Finančno okrajno vodstvo jo dobilo pred nekoliko dnevi v službeno porab oogerski državni proračun, spisan v tnagjarskem jeziku. Dopis deželnega vodstva, po kterem se je proračun izročal in priporočal natanjko se po proračunu ravnati, bil je pisan — nemški — in to se imenuje — hrvaško primorje.
Iz Belega grada se piše ,.Zuk.' da se sme mirno upati, da se bodo sedajne razmere dobro razvozlale. Da se je vse tako mirno vedlo in da ljudstvo nikjer ni zapustilo postavne poti, za to si je največ zaslug pridobil g. vojni minister Milovoj Blaznavac, čegar krepko iu modro postopanje jo zarotnike ob vso zavest spravilo, tako da svojih naklepov niso mogli izvršiti. Zatoraj se po vsej deželi imenuje g. P.laznavae kot prihodnji vladar na drugi strani so izreka javno mnenje tudi za g. Rističa, ljubljenca ranj-kega knjeza; Ristič ima velike zasluge, da so se Srhi iznebili Turkov iz svojih trdnjav. Tretji ud vladarska bi bil potem oni, kterega bi si imenovana gospoda sama izbrala, ker ljudstvo pripoznava, da mora biti vladarstvo jednih misli. — 20. je stopilo predsodniji L", obtožencev, ki so naj bolj sumljivi uboja knježevega iu tajnega zapleta. Zbralo se je mnogo poslušalcev. Obravnavanje jo trajalo celi dan, iu še le proti večeru se je končala, ko so bili vsi obtoženci zaslišani. 2!). junija se jim je imela razsodba naznaniti, ktera pa dozdaj tli še ni znana.
Zatoženci se imenujejo: Maric, Jurij Radovanovič, Konst. Radovanovič in Rogič — ti 4 so vmorili knjeza in g. Anko in so ranili gospodično Katinko, adjutanta in strežaja. Jankovič je imel nalogo vojnega ministra vbiti; Sin Nenadovič, brat knjeginje Karažoržovičeva, Pavel Radovanovič in Ljubn-mir Radovanovič so imeli vodstvo celega zaplota; slednja sta bila odvetnika in brata morilcev, oba že poprej obsojena. V zaplotu je bil nadalje tudi neki Jercmič. Javni tožnik je za vse, slednjega izvzemši nasvetoval smrtno kazen. Nagib k zločinu je bil v prvi vrsti osebno maščevanje, v drugi pa želja po vladi.   Drugo v našem izvirnem dopisu iz lielgrada.
„Journ. dc SI. Ptbg." trdi. da je rusko časnikarstvo že izpo-čotka izreklo, naj bi se srbskemu narodu od nobene strani ne krčila popolna svoboda pri izboru novega knjeza.
„f.ibcrte" pripoveduje, da si hoče tudi portugalska vlada opo-moči s cerkvenim premoženjem.
Francoska vlada tirja 100.000 novakov, ker hoče imeti 800.000 vojakov na nogah. Thiers hoče pri posvetovanji 0 proračunu govoriti o financah in pa o zvunajni politiki francoski, in pri slednjem govoru posebno o politiki pruski in italijanski.
V gorenji zbornici anglijski je zdaj na dnevnem redu posvetovanje o češkem vprašanji.
Iz Italije se čudne reči razglašajo. 22. julija se je prav blizo mesta liavene 13 posameznih ljudi roparsko z orožjem v roki napadlo. Ko je hotelo vojaštvo napadenim pomagati, bili so se že tolovaji zgubili med svojo četo, ktera gospodari med Raveno in LugO,
Odkler jc Rismark iz. Ilerolina odišel, skušajo njegovi nasprotniki po mogočnosti okoristiti se in Hisuiarka v kot postaviti. Da si vladini listi prizadevajo nasprotno dokazovati, to je porok, da ima Rismark v Rerolinu mogočnih nasprotnikov.
V ministerstvo za poljedelstvo se neki na vso silo dela, da bi se poravnalo, kar so je dozdaj zamudilo. Obširne postavne osnove se pripravljajo ktere bodo ozir jemale na potrebe avstrijskega poljedelstva in različnosti zemlje. Posebno se imajo po vseh tirjalvah sedanje dobepredrugačiti. Kmetijske šole. Tako nam poročajo podučeni dunajski listi. Mi to verujemo, ker vidimo, po tem pa moramo kot Slovenci obstati, da smo šo malo videli.
„Pol." se piše iz Pešte: OgTOV so prosti strasne more, ki jih je dozdaj tlačila; strah, kterega jo zbujalo zadnje cesarjevo potovanje, ni se vres-ničil; o porazumlenji s Cehi ni govora več, celo nasprotno se je temeljitega strahovanja (massregeluug) nadejati in slej kakor prej jo Bemt velik, fJiskra je tudi velik, iu Andrasv je še veči in duali/un je koran, ki se ima z mečem v roki razširjati med svojeglavnimi ljudstvi ois- in U'anslajtanskiiui in kar se noče vslanjati, mora na dvoje!   Rog žegnaj!
Zasebna pisma iz Madrida pripovedujejo, da je tudi tam z Bar-honskem vladarjem že na pol pri koncu. Brez dvombe ima demokratična mnogo privržencev in prijateljev in celo v kasarnah se razloga glas: V kraj z Rurboni. dajte nam vsem pravico do glasovanja.
Kužne novice.
— Kakor izvemo iz prav zanesljivega vira, bodo sklicali rodoljubi ljutomerski 0, avgusta ob 4. uri popoldne velikansk tabor ljutomerskega, ormu&kcga iu gorenje, radgonskega okraja, h kte Izdatelj in odgovorni vrednik Antou Tomšič. Lastniki I
remu pričakujejo nad 10.000 obiskovalcev. Predmet razgovarjanja bode se vrtil vzlasti okoli 19. temelj, postav in o drugih je v „81ov. Gosp." oznanjenih stvareh. Treba lc še uradnega dovoljenja. Videti je torej, da se bode slov. narod konečno začel sam gibati in si sam pomoči iskati.   Naprej !!
— Hrvaško pevsko društvo Kolo bode imelo a. julija izlet v Jur-jevae, s kterim bo združena svečanost v spomin tisučletne proslave svetih bratov Cirila in Metoda.
— Na Dunaji so zapili dvornega svetnika Sclnvaba zavoljo ponare-jenja nienjic. Ko ga je ravno hotela policija odpeljati iz njegovega stanovanja, je svoji bolni ženi nekaj na uho zašepotal. kar jc bolnico tako zgrabilo, da je pri tej priči mrtva obležala. Schvvab je imel za času svojega poslovanja referal o jugoslovanskih vlogah, in je že pod Pelkredijoni t neki kazenski zadevi pisma pokvaril in picn.iredil. To je dr. Lavrič zasledil in ministru Komerzu naznanil, ki je pa Schvvaba le posvaril, sicer pa v službi pustil.
— Grof Chorinskv je vMonakovem obsojen na 20 letni zapor zavoljo vdeleževanja pri umoru svoje žene.
Iz Savinske doline se nam poroča žalostna vest, da sta te dni skušala 2 vozača z vozom, na kterem sta imela čreslo naloženo, prepeljati čez aavinski most v Letuši, ki je bil ravno v popravljanji. Dasiravno se jima je odsvetovalo in ko sta pri svoji trmi ostala, še s svetilnicami svetilo, pala se je vendar pod vozom začasna zagraja, tako da so je voz s konji in vozniki vred v Savino prekucnil. Jeden konj je koj konec storil, druzega so leteči tramovi zelo .»škodovali, tako tudi jednoga izmed voznikov. Iz ravno tc okolice se nam naznanja, da so tatovi zelo nadležni, da celo živina v zaprtih hlevih ni varno pred njihovimi širokimi rokami.
Izlet mariborske čitalnice k sv. Marjeti je preložil zavoljo nekterih nepriličnosti na 12. dan I. m
Javm> iIim/Im- 2. julija.
Krojaško: III. izv. dražba posestvah Pr, Oružem-a v Muli Loki št. 11 pri okr ur. Ribniškem; cena 783 gl. — III. izv. d. pot. Mat. Kaučiču v Stenićini prt okr. ur. v TrSiČl zar. 300 gl. — l. izv. d. pol. Ivana Lombergcrja i/. Dobeće rkf.št. 10.0 VVeiehsel-burg pri okr »r. v Zatični zar S!) gl. e. 1990 gl. — I. izv. d. poi. Načeta Muhe iz vel. Obelika Urb. št. 28/18 gosji. Prevatjska lar, 218 gl. 79 n. c. 1700 gl. in prem. 255 gl 41 n. o. u. v Postojni. — I. izv. d. flanorta vogluiie kopalno Pečovnik, Oseuce in Stari grad; cena 47I0O gl. pri e. k. nkrožnji sodniji v Celji.
Štajersko: III. izv. dr. Pahernikovega posestva urh. št. 102 pri Spielleldu ; tudi pod ceno (8508 gl.) — III. izv. d. poi, Aut. Goričana urb. št. 25 ud Ilurg Foistritz zar. 100 gl, pri okr. ur. v Slov. Bistrici, c. 1550 gl. — II. iiv, d. pos. Hajdenckova urh št. 22 ud Mag Ranil vr. 4210 gl. ngt. št. 88 vr. 450 gl. rgt. št. 115 in 1428 vrd. 150 gl. url), št. 201 vr. 100 gl, urb. št. 132 in 133 vr. 1300 gl. urh. št. 237 in 238 vr. 100 gl. urh. št. 371 vr. l.'OU gl. in urh. št. 38 ad Mag. Kan pri okr. ur. v lirožcuh. — I. izv. d. pos. Kar. Tišbergerja urb. št. 259 nad Radgoni /.ur. 5*1 gl. 34 n. e. 2000 gl. pri okr. ur; v ltiuigoiii.
:*. julija.
Krnjnsko: P.ni. III. izv. d. pos. Ane (Jregoriea c. 092 gl. pri ok. ur. v Metliki. — III. i/.v. .lr. Driefievih poseitev pop. št. 646 in 048/2 v okr. ur. Planinskem ; cona -2511 gl. — III. in dr. Bovanovega posestva urb. št 44 v okr. uredu v Tcržiči ; tudi pod ceno 810 gl. — III. izv. dr. pos. Marije Lavrič-evejirh. št. 110 pop. št. 95 v okr. ur. Ribniškem) tudi pod ceno 876 gl. — III. izv. dr. poa. Marijo Koneilije urh. št. 08 pri okr. ur. v Urdu ; t:i.u 1021 gl. 20 kr. — III. izv. Orešnikovo p. št. 02 pri okr. ur. v rrebnn; c. O00 gl. — lil. igy, d. 2igOO0VO pos. št. 50 pri okr. ur. v Planini zar. 70 gl. !I5 n. c. -2800 gl.||n urli. št. 9/1007; 400 gl. — II. izv. d. pos. Hurtolovo b. št. Ona Travniku; okr. ur. Rlbnioo. — I. i/v. d. pos. Jurja Težaka kur. št. 232 k'rup pri okr. ur. v Metliki zar. II gl. c. 1803 gl. — Sop. III izv. d. Jerneja Požurja iz Bukovja urb. št. 83 p. I.uek o. u v Postojni e. 28 gl. — izv. d. pos. Jož. Mnriniiča iz /ugorja št. 45 o. 11. v llistrici.
Štajersko: III. izv. d. pos. urb. št. 22 pri Pesniclioten: pol. im Kronabet-ter-a, cena 3«I0 gl. — II. i/.v. dr. Ko.stomajevo pos. urh. št. 127 pri Teharjah okr. ur. v Celji; eeua 42:0 gl. ■ - II. izv. d. pos. Mili. Slateiišeka urb. št. 168 ad Oplotnitz v gornjih Lužicah pri okr. ur. v Slov. Hislrici zar. 100 gl. c. 2200 gl. — II. izv. d. pos. Ano iramiak v ipodnjili Lužicah urb. št. 180 ud OplotniU pri okr. ur. v Slov. Bistrici zar. 50 gl. cena 07C gl. — II. izv. d. pos. Jož. in Marije Zemljak v Pretrešji urh. št. 105 in 105'/« ad_Studenitz pri tkr. ur. v Slov. llistrici zar. 168 gl. 96 n. cena 2700 gl.
Koroško: III. izv. d. lliglor-ovo pos. z Ooreji vGruIschenj; okr. Velikoveo zar. 95gl, ccnu]_247U gl.^20 nov.
Knjigotržno naznanilo.
Podpisani si dovoljuje p, n. občinstvu, posebno prečustiteinu duhov-stvu naznanjati, da je \ Gradcu, na škofovem trgu (Bischofplatz Nr. 153) odprl kupčijo z raznimi knjigami in časopisi, (tudi slovenskega slovstva), razun knjig cerkvi in državi nasprotnih. Dobivajo se tudi molitvene bukve in knjige za poduk, breviari itd. Prizadeval si bode častitim kupcem in odjem-nikom vrlo postreči, tedaj pr08i za obilno naročbo
Ulrlh [Vloser,
(14) knjigotržec.
Prodajalnica dišečega, Ivaninega iu barvenega blaga v Mariboru,
sprejema
ne~ u č e n c a ~*f
kmečkega stanu, ki mora biti najmanj 14 let star, je obiskaval jedno leto realno Šolo v|Mariboru, in je v besedi in pismu zmožen slovenskega in nemškega jezika.   Drugo se izve* pri oprav-
ništvu „Slov. Naroda".____
DuiiaJNka l»or%a o«t 1. julija.
&•/, motaliko  hl 11. 00 kr. Kreditne akcije 194 fl. 7okr.
5% inclalikez obresti v innji in nov. 58 11,51) London   115 II. 05 kr.
5% narod, posojilo  68 II. 00 kr. Srebro   112 fl. 75 kr.
18110 drž. posojilo   86 II. 40 kr. Cekini  5 fl. 50 kr. /
Akcije narod, hnnke   71) II. 70 kr. /
»že Votiiijak in drugi. Tiskar Lduard Jnn/.lč /
Belgijsinci in Francozi.   Kako veliki so ti zavodi kaže naj bolj to, ila nam zadostujejo fte ilendenos,
e zdaj o začetku, nam i,.Nova", „Izora-, ..Peterburg". „Arteljčik", ..Nosilni VjestOVOJ" ,.Mehaniki4 ena ko s(> skoraj vso prena- puškarka in pet manjših parohrodov; na preiskovanje podvodnih skal v bal-
reja a i pa celo I nova delt.   To veljn o privatni nbrtniji.   Kavno v tej razmeri so ie povzdignile državne fabrike,
V državnih fabrikah se delajo naj boljše kanone. Naj veća fabrika za kanone je \ Petci hm -g i. \ Viborgskoin predmestji. Ta zavod seje posebno povzdignil, kar mu je vodja artilerijski polkovnik Srnničenko. Pod nadzor-ništvoin tega izvrstnega častnika se zdaj napiavlja štirikrat toliko kanon, ko poprej. Leta I*li7 se je vlilo in zvrtalo vtem zavodu 850 kanon po 1 palce in lun po 0 palcev, na dalej se je zvrtalo 100 starih iz. kotlovine po 12 palcev. Pri vsem tem je še dosti časa bilo, delati skušnje, kako hi se dala zboljšati fabrikacija težkih kanon. Kavno se pripravljajo na to, da bodo vlivali težke obsedne kanone po 8 palcev. Vsled povečanja zavoda se bo ž njim lebko zadostilo vsej naši artileriji sknnonanii oboje vrste: namreč težkimi obsednimi iu takimi, ki se po trdnjavah, po nasipih postavljajo, in pa bolj lehkimi, ki so za boj na čistem polji. Tej iabriki pomaga šestari arsenal, zdaj popolnoma predelan in uredjen samo po najdbah domačih častnikov. V tem zavodu se je dogotovilo lanskega leta 100 kanon po 12 do 24 palcev, vlitih v družili fabrikah. Tretji važni arsenal, kije ravno dodelan, je v llrijnnsku in bo napravljal po 150 kanon iz kotlovine na leto. Toliko zu odgovor dunajsko-peštanskim časnikarjem o materijalni zadevi naše vojske.
Kar se osnove naše vojske tiče, bi rekel, da so reforme, ki so se vrstile šest let ena za drugo v tem obziru, še bolj važne. Prostor časnika ne dopušča, da bi se v posameznosti spuščal, čeravno bi zanimivo bilo za maisikakega bralca „Slov. Narodu" videti, kako korenite so reforme, ki jih je general Miljutin vpeljal; koliko gnoja je iztrebil; koliko je storil, da povzdigne duh in narodno zavest vojske, koliko za olajšanje in zboljšanje vojaškega stana, koliko za izobraženjo oficirja iu vojaka, koliko je poboljšal voj-niško administracijo in taktiko; koliko je zmanjšal vojskine stroške, in kaj jo še storil, da se naša vojska zdaj lebko in hitro poinnoža, brez da bi treba bilo v miru preobilno vojakov pri orožji imeti. Vso to jo tako vredil, da smemo reči, da se dandenea naša vojska z vsako drugo V vsakem obziru meriti more. Po pravici je tedaj „Invalid" pretresavši reforme, ki jih je Francoska po nasvetu maršala Niela letos v svoji vojski vpeljati sklenila, reči mogel, da, kadar bodo svršene vse te reforme, bo francozka vojska na ravno tisti stopnji, na kteri je zdaj naša. A to vendar širokoustneža maršala Niela ni zadrževalo na francozkein državnem zboru (corpslegislatif-u) trditi, da je, glede novih osnov, francozka vojska žc za dve leti vse druge prekosila. To trditi, ko je nova osnova še le sklenjena, a ne vpeljana bila, je golo bahanje brez smisla. Tako bahanje se prilega francozki domišljiji, a ne hasne nič. Prašali bi maršala bahača, kako so prekositi mogli Francozje Pruse glede oborožanja, ko vendar vsakteri ve, da so ti pred svoje iglenice imeli, nego so Francozje Chassepot-ove puše poznali. Pa naj si bode, kakor hoče, saj to ni prva ne zadnja francozka baharija.
Leta 1859 so Francozje neko taktiko pri svojih Zuavih vpeljali, ktero so bombastično „tigrovi skok" imenovali. Itaztrobili so jo za francozko znajdbo Pa ta taktika je že stara. Pred so jej rekli „Suvarova taktika", zato, ker jo je naš slavni vojskovodja prvi rabil, kar so vojsko po novem sistemu osnovane, rabil jo je o priliki najslavnejših svojih zmag: pri Izmajlu proti Turkom, na Laškem proti Francozom. Pa zakaj jo je rabil? Pri Izmajlu so Turki trikrat močnejši bili. nego naši. Suvarov vidši, da tu z navadnim vojskovanjem nič ne opravi, ukaže svoji vojski, da ima kar najhitreje se da, nad neokorne Turke planiti iu jih z vso svojo silo zgrabiti. In vganil jo je. Turki take nevihte ostrine in v tak nered pridejo, da si ne morejo več pomagati. Tako je zmagal Suvarov pri Izmajlu. Ko se je na Laškem ob Trebiji s Francozi bojeval, so imeli ti puše, ki so dalje streljale, nego naše. Tudi to vo Suvarov v svojo korist obrniti. Zapovo svojim polkom, da imajo hitro tako blizo sovražnika poskakovati, da ga s svojimi pušami dosežejo. Francoze je to vedno v strah pripravilo in zmaga je bila vedno naša. To jo bila Suvarova taktika, zdaj na francozko v „tigrovi skok" prestavljena. Pa pustimo Francozom njihove domislijo. Saj bo prišel čas, ko bo vsak priliko imel pokazati, kaj je. morebiti pred, ko si ga Francozje. žele.
Ker govorim o vojaških zadevah, na kar so me gnjusohne laži du-najsko-peštanskih časnikarjev napeljale, naj omenim še naše Hote. Tudi ta so zdaj nobene druge bati nima. Nove znajdbe, ki so Angličane in Francoze primorale svoje tlotc z nova delati, so nam bile ugodna prilika so z naše strane tako dela podstopiti, da smo v tem obziru s tema drŽavama na eno iu isto stopnjo prišli. Hrabrih iu inteligentib vodji nam tudi ne manjka, in tako brez strahu čakamo, da bije ura, ko bo treba, da naša tlota pokaže, kaj zamore. *
Za letos so se sledeče Indije nborožale, nekaj za vežbanje, nekaj za službo ob domačih bregovih in po daljnem morji. Oklepnim ladijam , ki so šle na vežbanje in ki so razdeljene na dva oddela, zapoveduje, kot, načelnik, admiral Butakov; na čelu enega oddela stoji admiral Stečeukov, a na čelu druzega admiral Kern. Ta dva oddela sta sestavljena iz teb-le ladij: iz oklepne fregato „Potropavlov.sk", iz oklepnih baterij „Pervenec", ,,Netron-menja" in „Krcniel", iz monitorjev „Uragan", „Tifon", „Strelec", „Jedinorog", „Brone-nosec", „Patnik", „Lava", ..Peruu", „Veščun" iu „Koldun", iu iz oklepne ladije z dvema stolpoma „Smelč". Tem se imajo pridružiti oklepna fregata „Kuez Požarski" in pa novi oklepni parobrodi z dvema stolpoma „ltusaljska", na daloj parobrod „Jemčug", parna fregata „Smeli4', parobrodi „Vladimir" iu „Ilmen", in pa dve puškarki (kanoniere).
Fregata „Gronioboj", korveta „Bajan", puškarki „Marevo" in „Priboj" in pa neka ladija z jadralni so šle z morskimi učenci po morji.
Učenci, ki se pilotstva uče, so šli po morji na korveti „Vojvoda", a tisti, ki so artilerije uče, na oklepni fregati „Sevastopol"; tej bo ima pridružiti tudi puškarka „Zabjaka".
Posamem po baltiškem morji jadrati imajo parne fregate „Iturik" in Olav", parobrodi „Slavjanka", „Krasnaja - Gorka", „Koldunčik", „Jastreb",
.Pizunda", ,,Prezvanu, ,,Tiger" iu
za eno leto sledeče ladije astera-„Hivanec", „Provorni" iu „Skori", „Muha", „Baklan" in „Nirok". Na .Nasred-Din-Šah" in ,,Ural".
tišketu molji so se podali ,.Leši'. ..Sčit", „Grom", „Salon." „Snjeg", ,,Rosa", in pa trije manjši parobrodi; za hidrogratična dela pri kronstadskem pristanu je namenjeno 18 manjših ladij; dve puškarki ste šli meriti morje v botniški zaliv; za postrežbo pri svetilnih stolpih ob baltiških in botniških bregovih in ob bregovih tinlandskili zalivov so namenjeni parobrodi „Solombala", „Bakan" in „Vjcha". Na dalej so oborožane sledeče ladijo carske stražo: parobrodi „Ahksaudrija", „Stroljna1' in „Onoga", in pa ladije z jadrami „Koroleva-Viktorija", „Zabava" in „Uvalen". Na vseh teh iadijah so štirje admirali, oficirjev G01, učencev 423 in l()..r>.'>!l prostih mornarjev,
V srednozemskem morji jadrajo pod vodstvom admirala J. Butakova fregata „Aleksander-Nevski", parobrodi „Vitjaz", ,,1'anijat-Mcrkurja" in „Bom-bor". Pravijo, da poletu „Aleksander-Nevski" drugo nalogo dobi, „Vitjaz", da se vrne v Kronstadt a „Bombor" v Nikolajev. Na mesto poslednjih dveh imata priti parobroda „Vsadnik" in .,'fuabze".
Parobrod „Toman" je v Carigradu, „Ćetirdag" pri Sulini. Fregata z al kanon „Dmitri-Donskoj" je šla, kakor druga leta, z raz-imi učenci v atlautiško morje.
V Belem morji je oborožana ladija „Poljarnaja Zvezda".
V črnem morji so se oborožali parobrodi „Salgir", „Novorosijsk", Don", „Sulina", „Prut", „Itedut-Kale", Kazbek", iu pa ladija z jadrami ,.Bug".
V kaspiškem morji so oborožane badskega oddela: parobrodi „Perzjanka", puškarka „Tjulen", in pa ladije z jadrami dalej sta oborožana v Biiku-u parobroda ,
V Sibiriji in izhodnem oceanu so se oborožali parobrodi „Amerika", „.Japonee', Mandžur", „Vostok", „Alevtec" iu „Salialin", in pa puškarka „Sobolj"; na dalej parobrodi za po rekah „Araur", Lena", „Konstautin", „Korsakov", „Zeja", „Tćita", „Ingoda", „Onori", „Sungač", „Usuri", „Polza"
Uspjeh".
„Knez Požarski" še ni popoluoma gotov. Narejen je v „panslavistič-nern guezdu", — tako naša kurlandska klika Kronstadtu pravi. Spuščen je bil v vodo ali prav za prav v jamo, ki so jozato naši mornarj i v ledu izsekali, pretečeno zimo. „Knez Požarski" bo ena najlepših ladij, kar jih po morji plava. Njegove kauone in oklepi so iz domačih fabrik, les iz Indije.
Politični razgled.
Sv. očeta nagovor je ministerske krogo zelo vznemiril. Ministri se v posebnih sejah posvetujejo, kaj zdaj ? Nekteri časniki vedo praviti, da je dr. Giskra tirjal, naj se sv. očeta zastopniku g. Falcinelliju, pošljejo potni izkazi, kteri tirjatvi pa ministerstvo ni pristopilo.
Kakor jo zdaj slišati, so ne misli vlada zavoljo nagovora s papežovo vlado v pismene dogovore spuščati, kolikor se namreč tiče verskih postav. Vendar pa misli državni kancelar napade na ustavo krepko zavrniti.
Izvršilna postava k verskim zakonom je neki že narejena in se ima te dni razglasiti.
V nekterih krogih se pripoveduje, da je papežev poslanec g. Falci-nelli prosil kardinala Antonellija, naj hi ga kam drugam prestavil in „Wien. Tgbl." pravi, da bodo crkveni vladarji julija mesca pri svojem shodu v Kro-ineriži papežu nasvetovaii Falcinellijevega naslednika.
Deželni zbori se imajo sniti 23. avgusta.
B. Kellersberg jo bil te dni na Dunaji, da se je razgovarjal o osebni), ktere se imajo pri novi politični razdelitvi na Oeskein namestiti.
Dunajski dopisnik „Polit." pripoveduje sledečo državno-zborno-sloven-sko drobtinico: „(1. drž, poslanec dr. Tonian je dobil, kakor se je sam proti Slovencem izustil, od dr. Giskre zagotovilo, da bodo imenovan v ininisterstvu notrajnih zadev za sekcijnega svetnika za Slovenijo. Z drugimi besedami, on bo g. ministru tolmačeval in imel Vj. ekscelenei slovenske vloge prestavljati. Vidite, to je zopet plačilo „za pridnost in nravno vedenje!"
„"\Vien. Ztg." razglaša finančno postavo za 1808, postavo oprenared-bah pri določevanji iu pobiranji davkov za 1808, postavo o preuaredbi upo-vanja pri povžitnini od žganja, piva iu sladkorja, iu postavo o izdaji novih lolšnih naslovov mesto doplačljivih dolž. nasl. dosedanjega državnega dolga.
K pornzuniljenju s Čehi pišo „Polit.": Mi opominjamo vlado, da je vse sleparija, kar nemškutarski listi o razmerah naše stranke pripovedujejo, in da bo vlada slabo shajala, če bo boljšemu prepričanju ušesa zamašila. To jo gotovo, da bi so morali „Staročehi'1 tako v kot pomakniti, kakor „Mladočehi" kobi le za korak odstopili od državopravnih institucij, ktere so porok našemu obstanku. To je najbolje dokazilo, .da tu ne gre za nektere voditelje , tudi ne za nektere časnike, ampak da je ljudstvo umno dovolj, da samo sodi može in organe, ki imajo za zdaj njegove koristi zastopati; iz tega naj tudi vlada sprevidi, da s posilni mi sredstvi svojih razmer do ljudstva gotovo no bode zboljšala".
Kar so dunajski listi pravili o razgovorih med Kiegeroin in Palackijem ni pa g. Beustom, na tem ni -trohice resnico. Čeških voditeljev še na Dunaji ni bilo. Trdi pa se, da si je N j. veličanstvo samo pridržalo obravnavanje s čelu za čas, ko se vrne iz Išelna, kar se je že zgodilo.
V vojaških krogih praških se čosto razgovarjajo o posadnem stanu, ki Pragi preti in o nagli sodbi (vojnem sodu), ki se ima za Cesko oklicati. Ljudstvo jo neki prepričano, da bode pri najmanji demonstraciji čeških opo-nentov vojaštvo z orožjem posredovalo. — V Pragi so je začela pravda proti vdeležnikom Herbstovc demonstracije. Obtoženih je 23, med ujimi tudi g. dr. J. firegr.
V Pragi se pravde proti češkim listom prav za prav druga drugo pode, „Narod. list."so zato jele pisati o „Zitmorcih". Ta predmet monda ne ho vznemirjal javnega reda.