Po Srnina plačana v eotnvirp UtolXII itev.209 v uuMioni. v peten 13 septembra 1929. Ceno hip r - Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati patit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. >&ovenski Na rod < velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 900.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. _ Naše telefonske BtevUke 8«: 8122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Strahovit orkan v Franciji Nad zapadno francosko in portugalsko obalo je divjal včeraj strašen orkan, ki ga je spremljalo hudo neurje - Vihar je zaustavljal vlake prevračal avtomobile in rušil hiše - Mnogo ladij se je ponesrečilo Pariz, 13. septembra. Na zapadni francoski obali je divjal včeraj strahovit vihar, kakršnega že leta in leta ne pomnijo. Zjutraj je bilo nebo še vedro in ni bilo niti najmanjšega vetrička, proti poldnevu pa se je nebo stemnilo, z morske strani pa je pridrvel silen orkan, ki je podiral vse, kar se mu je stavilo na pot. Obala je na kilometre daleč docela opustoaena. Vihar je bil tako silen, da je lomil in ruval drevesa, kakor slamo. Vse telefonske proge so bile v par minutah prekinjene, a tudi promet na železnici in na cestah je bil nemogoč Brzovlak na progi Pariz—Toulon, ki ga je vihar zasačil na odprti progi, je vihar ustavil in le z največjim naporom je strojevodja preprečil, da vihar ni porinil vlaka po progi nazaj, kar bi moglo dovesti do katastrofe. Potniki so bili v silnem strahu. Še hujše se je godilo voznikom in avtomobilistom, ki jih je vihar zasačil na cesti. Več vozov je z vprego vred prevrnilo, dvignilo v zrak in treščilo razbite na tla. Avtomobile je prevračalo kakor papirnate škatlje. Najhujše je prizadeto mesto Toulon in okolica. Nad mestom se je utrgal poleg tega še oblak. Sledil je naliv, ki je spremenil ulice v deroče potoke. Voda je vdirala v kleti, nižje ležeča stanovanja in skladišča, tako da cenijo samo od tega povzročeno škodo na milijone frankov. Mnogo hiš je vihar porušil, nepoškodovana pa ni ostala niti ena streha. Pod pritiskom orkana je popokalo neštevilno šip na oknih in izložbah. Cestne svetiljke so sploh izginile in je bilo mesto zvečer, ko se je vihar že nekoliko polegel, v trdi temi. Ljudje pa si še vso noč niso upali na ulice. Mesto je bilo vso noč kakor izumrlo. Le vojaške patrulje so korakale po ulicah, da bi preprečile morebitne tatvine. Samo v Toulonu cenijo skupno škodo na 25 milijonov frankov. V lukah je vihar odtrgal mnogo ladij in jih pognal na odprto morje. Po zadnjih vesteh je izginilo nad 100 večjih in manjših ribiških ladij, ki so se na razburkanem morju najbrže potopile. Šele ponoči se je vihar docela polegel. Lizbona, 13. septembra. Tudi na Portugalskem je divjal včeraj strašen orkan, ki je povzročil katastrofalno škodo. Uničene so cele pokrajine, zlasti ob zapadni obali, a tudi notranjosti države vihar ni prizanesel. V mestu Aveiro je vihar porušil mnogo hiš. 15 oseb je bilo ubitih. V luki je vihar zajel potniški parnik, ki je prispel proti večeru, a je zaman skušal pristati. Parnik je vihar vrgel daleč na odprto morje, kjer se je potopil. Le z največjim naporom se je posrečilo, da so rešili potnike in del posadke. Kapitan in 6 mož posadke je utonilo. Dva ogromna požara Včeraj je pogorela največja nemška ladjedelnica „Germama - Werft" - Drugi požar je uničil poljsko tovarno letal in 22 vojaških letal - Pri obeh požarih k zgorelo več delavcev Kiel, 13. septembra. Včeraj je za* dela nemško ladjedelništvo ena največ; jih katastrof. V veliki ladjedelnici »Germania«, kjer so zadnja leta zgra* dili največje nemške parnike, je izs bruhnil požar, ki se je razširil s tako naglico, da so ostala vsa prizadevanja ognjegascev in vojaštva brez uspeha in da je ladjedelnica zgorela do tal. Požar je nastal v oddelku za preizkus* njo motorjev. Iz neznanih vzrokov je švignila velika iskra v sosedni prostor, kjer so se nahajale zaloge bencina, ki so hipoma eksplodirale. Od tod so plameni švigali na ogrodje ladjedelnice. Na obali se je zbrala 10.000 glava mno* žica, ki je s strahom opazovala uniče* valno delo ogromnega požara. Kljub vsej grozoti je nudila goreča ladjedek niča veličasten prizor. Sodi se, da je kakih 50 delavcev našlo pri požaru smrt v plamenih. Varšava, 13. septembra. Včeraj je v letalski tovarni v Poznanju izbruhnil požar. Čeprav je bila tovarna oprem* lj ena z najmodernejšim gasilskim orodjem, vendar osobje ni moglo pre* prečiti, da bi požar ne objel večjega dela tovarne, ki je pogorel do tal. V bližini tovarne sta se nahajali dve lopi za letala z 22 avijoni. Tudi ti dve lopi z vsemi letali vred sta postali plen divs jega elementa. Oblasti so takoj po izbruhu požara poslale na kraj nesreče številne oddeh ke ognjegascev in vojaštvo, ki pa je moglo le delno stopiti v akcijo in se je moralo zaradi neprestanh detonacij in eksplozij bencinskih tankov omejiti na to, da požar lokalizira. V plamenih je našlo smrt nad 20 delavcev, škoda gre v stotine milijonov. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, da ugotove vzrok te* ga velikega požara. Ni izključeno, da je bil požar podtaknjen. Madrid, 13. septembra. V čokolad* ni tovarni v Polini je eksplodiral kotel. Eksplozija je povzročila strahovito razdejanje. Nesreča se je pripetila baš v času, ko je tovarna delala s polnim obratom. Drobci opeke in strehe, ki se je porušila, so ranili nad 50 žensk. Doslej so potegnili izpod ruševin 12 delavk. Več otrok je bilo pohojenih. Bombni atentat na municijsko tovarno Na municijsko tovarno v Vilnu je bil sinoči poskusen atentat, ki pa ga je v zadnjem hipu preprečil vojak Varšava, 13. septembra. Iz Vilna poročajo, da je bil sinoči poskušan atentat na tamošnjo tovarno municije. Vojak, ki je stal na straži, je opazil pri svojem obhodu okrog poslopja pred glavnim vhodom bombo, ki je morala bit! položena v času, ko je vojak bil na drugi strani poslopja. Bomba je tlela in je bilo vsak hip pričakovati eksplozije. Vojak ni dolgo pomlšljal, marveč je zagrabil tlečo bombo in jo v velikem loku vrgel od sebe. Po nesreči je padla bomba na bližnje otroško igrišče, kjer se je igralo več dečkov. Bomba je s silno detonacijo eksplodirala in je dva dečka dobesedno raztrgala, pet pa nevarno ranila. Takoj uvedena preiskava nI mogla dognati, kdo je poskušal ta atentat. Oblasti sumijo, da gre za maščevalni čin emigrantov. V svrho preprečenja na-daljnih napadov na municijsko tovarno je bila straža podesetorjena, tako da bo na vsakih 15 korakov stal vojaški stražnik. I si] na policiji vodja teroristične organizacije »Consul« major Plass ter se predal oblastem. S tem je policija završila prvi del svoje preiskave. Sedaj zre za to, da se vsakemu posamezniku dokaže njihova osebna krivda in sodelovanje Dri atentatih. V stanovanju majorja Plassa so našli velike količine municije in zaloge razstrelil ter vžigalnikov, ki so istovetni z vzžigal-niki katere so našli po atenttaih. Pri aretaciji je major skušal razbremeniti svojega pobeglega tovariša Erhardta, ki spada med prve voditelje organizaciie »ConsuU. — Essen, 13. septembra. V nekem vojaškem domu je policija aretirala tri osebe, ki so živele v prijateljskih stikih z atentatorji na državne zgradbe, predvsem pa z bivšim policijskim kapetanom Nickolsom. Zaloga orožja, municije in eksploziv nemških atentatorjev odbita V Altoni pri Hamburgu je policija odkrila ogromno skladišče — Med aretiranimi je tudi altonski župan — Vodja »Consula« se je sam javil policiji — Hamburg, 13. septembra. V zvezi »» preiskavo atentatov nacionalističnih teroristov je policija odkrila v Altoni veliko zalogo orožja in municije., Pri nekem Članu teroristične organizaciie »Consul« so našli celo zalogo strojnih pušk s pripadajočo municijo, veliko množino ročnih granat najmodernejše konstrukcije in nad 100 kg najnevarnejših eksplozivov. V zvezi s tem odkritjem je policija aretirala na-daljnih 22 oseb. Med aretiranimi je tudi altonski župan. Ugotovljeno ie tudi, da se je pripravi atentat na policijsko direkcijo v Hamburgu. Odkritje policije ie izzvalo med prebivalstvom, zlasti pa med delavstvom silno razburjenje. Včeraj se je zgla- Proslava d' Annunzijevena puca na Reki — Sušak, 13. septembra. Včeraj je bila na Reki proslavljena 10 obletnica znanega D Annunzijevega pučai Po prvem programu bi se morale svečanosti vršiti deloma na Reki, deloma v Ronchiju. V zadnjem trenutku pa je bil ta program izoremenjeii in glavni del teh svečanosti se bo vršil \ Rimu. Listi pravijo, da je bilo to storjeno zato, da bi se ta obletnica čim svečaneje proslavila. D* Annunzijeve nekdanje tovariše imenujejo fašistični listi nacijonalne heroje. Mussolini je osebno odredil, naj se vsem legijonarjem vpiše dan reškega puča v njihovo službeno fašistovsko izkaznico. Zgradba modernega letališča v Mariboru Mariborski aeroklub je izvršil že vse priprave — Maribor dobi morda vojaški letalski oddelek Maribor, 13. septembra. Aeroklub v Mariboru je imel te dni sejo. na kateri je razpravljal o zgradbi velikega aerodroma in potrebnih hangarjev na Tez-nu, Zainteresirani krogi so si že ogledali razpoložljiva zemljišča, tako da bi se moglo sedanje vojaško vežbalisče premestiti kam drugam. Ker je na tej zadevi zainteresirana tudi vojaška oblast, bo prispela prihodnje dni iz Beograda v Maribor posebna komisija, ki bo storila končne sklepe. Sedanje vojaško vežbališče bi se preuredilo v naj- modernejše opremljeno letališče. Ni izključeno, da bo vojaška oblast na tem civilnem letališču postavila tudi han-gerje za vojaška letala, tako da bi Ma-rrbor imel stalni oddelek vojaških letal. Ureditev modernega letališča je za Maribor tem važnejša, ker je to predpogoj za priklopitev Maribora na mednarodni zračni promet. Cim bo urejeno letališče, bo dobil Maribor zračno zvezo z Dunajem in Trstom na eni, in z Beogradom in Solunom na drugi strani, gtiz eniat rdgov umlhw bfsk Š Ms Dveletno carinsko premirje? V Ženevi se vrše razgovori za sklenitev dveletnega carinskega premirja« ki naj bi dovedlo do splošnega gospodarskega sporazuma Ženeva, 13. septembra. Prvotni na* črt, da bi se sklicala nova svetovna go* spodarska konferenca, kakor so ga propagirali nekateri angleški krogi, je bil opuščen. Pač pa so zainteresirani krogi sprožili predlog, naj bi se vse za* interesirane države še pred 30. novem* brom izjavile ali hočejo odposlati po* sebne zastopnike v splošno študijsko komisijo, ki bo proučevala vprašanje dveletnega carinskega premirja. Od dveletnega carinskega premirja si obetajo tako politični kakor gospo* darski krogi v zapadni Evropi ogrom* ne koristi. V teh krogih se naglasa, da ogrožajo neprestane carinske izpre« membe mednarodno trgovino in razšir* jajo prepade med posameznimi drža* vami in narodi. Če bi prišlo do dejan* ske ustvaritve dveletnega carinskega premirja, potem ni izključeno, da se bodo na podlagi pozitivnih rezultatov takega premirja pojavile ideje in načrti o splošni ureditvi mednarodnega go« spodarskega življenja, kar bi v dogled* nem času moglo dovesti do resnične mednarodne gospodarske solidarnosti in do trajnega gospodarskega miru med narodi. „Dinamitna patrona evropske politike" Francoski komentarji kitajske zahteve po spremembi člena 19. pakta Društva narodov, ki bi pripuščala možnost revizije mirovnih pogodb Pariz, 13. septembra. Nepričakovana ofenziva kitajskega delegata dr. VVuja za izpremembo člena 19. Društva narodov je izzvala v francoskem časopisju ostre protestne članke. Tako piše »Echo de Pariš«: Kitajski delegat je storil korak, ki ga Nemčija doslej iz bojazni pred represalijami v vprašanju izpraznitve ni pokrenila, ki pa je že napovedan v govoru dr. Stresemanna. Čl. 19., ki predvideva v gotovih pogledih in v gotovih primerih možnost revizije mirovnih pogodb, je »dinamitna patrona evropske politike«. Ta člen bo odslej neprestano orožje Nemčije, Madžarske itd. Čeprav ta patrona še ni eksplodirala, ni izključeno, da jo bodo uporabili prihodnja leta pri vsaki priliki v demonstracijske svrhe in da bodo ž njo trkali na vrata zmagovalnih držav kakor z vprašanjem razorožitve in manjšinske zaščite. In končno bo moral priti dan, ko bodo zainteresirane države udrle ta vrata ter uničile sedanje uspehe zmagovite svetovne vojne. List piše, da je hotel kitajski delegat, ko je bil njegov predlog zavrnjen, zapustiti Ženevo in izjaviti, da Kitajska izstopa iz Društva narodov. Le taktičnemu posredovanju generalnega tajnika sira Drummonda je pripisati, da je dr. Wu opustil svojo prvotno nmero. 145 žrtev parniške katastrofe Po uradnih ugotovitvah je utonilo pri parniški katastrofi na Finskem 145 oseb, večinoma žensk in otrok priborili izhod iz notranjosti parnik.i, co-Čim so ženske in otroke neusmiljeno ishodili in odrinili. V medkrovju je cela kapica pohojenih in razmesarjenih trupel. Nekateri so tako zagrizeni drug v drugega, da jih niso mogli ločiti. Doslej so s pomočjo potapljačev dvignili iz parnika 35 trupol. Vrle pa se priprave, da ie v bližnjih dneh dvignejo na površje ve« potopljeni parnik Stockholm, 13. septembra. Pri katastrofi parnika >Kuru< v bližini Nase-Javi je po končnih uradnih ugotovitvah utonilo 145 oseb, med njimi največ žensk in otrok. Potapljači so vdrli v potopljeni parnik. V notranjosti se jim je nudil strašen prizor. Lega trupel priča, da 6e je vršila na par-niku ob katastrofi borba na življenje in smrt. Očividno so si moški z brutalno silo 581 km na uro i — London. 13. septembra. Angleški le. talski major Orlebar, ki je pred dnevi postavil nov svetovni hitrostni rekord s 572.48 na uro ie ponovil včeraj v idealnih atmosferičnih okornostih svoj polet ter dosegel nov rekord s 581 km na uro. Italijanski maior De Bernardi pa napoveduje, da bo prihodnje dni poskušal nadkriliti angleške hitrostne rekorde. »Krasen spori« — Newyork, 13. septembra. Snoči se je vršil boksarski dvoboj med nemškim mojstrom Havmanom in Američanom Griffithom Amerikanec ie v vsem pogledu nadkrilje-val Nemca in ga tresnil v četrtem krogu s strahovitim udarcem v podbradek na tla. kjer je obležal ves v krvi. Zdravniki sc morali premaganemu boksarju nuditi prvo pomoč. Bolgarski napad na rumunsko obmejno stražo — Bukarešta, 13. septembra. Uradno se poroča iz Costanze, da je bolgarska obmejna straža pri Detrusu napadla s puškami in z ročnimi granatami rumunsko obmejno stržo in popolnem« razdejala rumunsko stražnico. K sreči o i bil nihče ranjen. Povišanje rudarskih plač v Rusiji _ Moskva, 13. septembra. Med zastopniki vseruskega osrednjega odbora strokovnih organizacij in najvišjim gospodarskim svetom je bil dosežen popolen sporazum. Na podlagi tega sporazuma bodo rudarskemu delavstvu za prihodnje gospodarsko leto povečani prejemki za 12%, dočim bo ostalo delavstvo prejemalo 9% povišek svojih dosedanjih mezd. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Deviie: Amsterdam 22.815, Berlin l3.o25 —13.553 (13.54), Bruselj 7.9068, Budimpešta 9.9331, Curih 1004.4—lfj97.4 (1095.9), Dunaj 8.011, London 275.35—276.15 (275J5), New york 56.79, Pariz 222.63, Praga 168.(^4—^ 168.84 (168.44), Trst 296.50—298.50 (297 50). Efekti: Celjska 170 d.. Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 855, Kreditni 170 d., Vevče 130 d.. Ruše 250—260, Sta vb u 50 d.. Šešir 105 d., Kr. ind. dr. 270 d. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275. London 25 165. Nework 519.25, Pariz 20.31, Milan 27 15. Madrid 76.55, Berlin 123.68, Dunaj 73.11, Praga 15.37, Bukarešta 3.06, Budimpešta 90.65, Sofija &7& o* m?9 ubožno skrbstvo ljubljanske občine Namesto devet ubožnih očetov bo odslej skrbelo za reveže 22 okrajnih načelnikov, katerim bodo dodeljeni sosvetL Ljubljana, 13. septembra. Ubožni oddelek socijalno političnega urada na mestnem magistratu je iz-idčla.1 načrt o reformi mestnrh ubožnih očetov. Ubožni oddelek je pri novem načrtu vodilo predvsem naziranje. da mora biti bolj točno poučen o socijalni h razmerah v poedinih mestnih okrajih, kakor je bil doslej. Zavrglo se je staro naziranje, da prejemajo reveži miloščino in se je postavilo za podlago •novega ubožnega skrbstva načelo, da prejemajo reveži le svoje pravice v obliki malih podpor. Novi načrt je odpravii naslov ubožnih očetov "m uvedel po dunajskem vzorcu naslov »okrajndh načelnikov«. Namesto dosedanjih 9 ubožnih očetov bo skrbelo za uboge 22 okrajnih načelnikov, kf^bodo imeli ožje področje kot ubožni očetje in bodo zato lahko imeli v boljši evidenci bedo v svojem okraju. Ubožni oddelek socijakio političnega urada je pretekle dni sestavil naslednjo listo okrajnih načelnikov in jo predložil županu v potrditev. Za Poljanski okraj: Franc Roger, hišni posestnik, Ambrožev trg in Ivan Rozman, sodni nadoficijal. Rdeča hiša na Poljanski cesti; za notranje mesto: Rudolf Stniad, viŠ. davč. upravitelj v pok.. Mestni trg 19, in Josip Rebek. ključavničarski mojster. Cankarjevo nabrežje; za šentjakobski okraj: Josip Olup, trgovec in hišni posestnik. Stari trg, Ivan Dachs, gostilničar in hišni no-sestnik. Florijanska ulica 33. ter Franc Radič, sprevodnik cestne železnice. P>lenjska cesta 52: za trnovski okraj Isrnac Veliar. mizarski mojster. Grada-ška ulica 12, in Henrik Zirkelbach. faktor v pok.. Mala Čolnarska ulica 9; za kolizejski okraj Valentin Legat, hišni upravitelj, Gosposvetska cesta 13. Kari UrbančiČ, tajnik poštne direkcije. Gradišče, Leo Potočnik, mestni - učitelj. Rimska cesta 9 in Rudolf Gayer. ključavničarski mojster in hišni posestnik, Vošnjakova ulica 10: za šentpeterski okraj: Franc Lavtižar, šolski nadzornik v pok., MarijaniSče, Janko Nep. Jeglič, šolski ravnatelj v pok.. Ilirska ulica 27. in Janko Blaga/ne, strokovni učitelj, kolonija mestnih vil za topoiičarsko vojašnico 20; za Vodmat: Ivan Srebot,-Čevljarski mojster, Ravnikar jeva ulica 2; za Barje Edvard Meze, posestnik Crna vas 16 in Trt Grčar, šoiski vodja. Ižanska cesta 110; za Spod. Šiško Rudolf Mlakar, trgovec, Cmetova ulica 3, Josip Mrak. železničar v pok.. Srbska ulica in Josip Rajner. železniški uradnik, Janševa ulica II. Vsak okrajni načelnik si izbere sosvet, s katerim bo razmotrivail o vseh socijalnih razmerah svojega okraja. Delokrog ubožnega oddelka se bo na .ta način decentraliziral v korist bednim, za katere bo mogoče mnogo izdatneje skrbeti. Okrajni načelniki ne bodo razdeljevali podpor, pač pa bodo prijavljali ubožnemu oddelku reveže, na kar jim bo ta nakazoval podpore. V sredo 11. t. m. se je vršila zadnja seja ubožnih očetov. Ugodilo se ie prošnjam 80 prosilcev, ki bodo prejemali mesečno do 100 Din podpore. Skupna seja okrajnih načelnikov se bo vršila čim prejmejo dekrete. Župan dr. Puc je že potrdil listo, predloženo po ubožnem oddelku socijalno političnega oddelka, in tako je pričakovati, da se bo prva seja vršila v najkrajšem času. Seje okrajnih načelnikov se ne bodo vršile vsake tri mesece enkrat, kakor pri ubožnih očetih, temveč večkrat in to po potrebi. KAKO .ODPRAVIMO Wl ŠTANOVAN/SKO BEDO R£ZPOS£LNOST* nnusKO KRIZO? Trgovske, obrtne, industrijske in delavske zbornice naj se lotijo odprave industrijske krize, pa odpade tudi brezposelnost in stanovanjska beda. 10. Najprej je treba iskati trajne pogoje za industrijo, ki bo brezposelnost in stanovanjsko bedo izpodrinila V članku: Kako odpraviti stanovanjsko bedo, brezposelnost in industrijsko krizo? 8 priobčenem v »Slov Narodu« dne 5. tm. nasvetuje jrospa M. R., da bi naj država prevzela zidanje, vzdrževanje in nastanie-vanje stanovanjskih hiš, pri čemur naj bi bil vsak državljan udeležen s tem, da bi zato plačeval primeren prispevek. Na ta način bi dobili hijriienična stanovanja ter s tem tudi zdrav in krepak narod, ki bi bil z zidanjem in vzdrževanjem stanovanjskih hiŠ tako zaposlen, da bi brezposelnost in stanovanjska beda izginili sami ob sebi. Stvar je sicer prav in dobro mišljena a ne i-stresa več sedanjim dejanskim razmeram. Ce bi država po svojih cblastin prevzela zidanje, vzdrževanje in nastane-vanjc stanovanjskih hiš, bi bil to nekak feudalni sistem, kakršen je bil uveden že v najstarejših in je trajal do najnovejših časov. Tedaj je bila država razdeliena med plemiče, ki so bili vojaki, oblastniki in posestniki. Drusi ljudje so bili njihovi rodložniki. ki so jim morali tlačaniti, dajati desetino in druge davščine, da so uživali njihovo posest. Če je v voiski kak narod premagal drugega, so zmagovalci navadno zasedli deželo premagancev. Zmagovalci so postali feudalci, premaganci pa njihovi podložniki. Uporaba naravnih sil kakor smodnik, paro. elektriko itd. pa je č'vliinske razmere tako spremenila, da je T-i-?bni sistem sedaj že skoraj povsod izpodrinil feudalni sistem. L !0'S ko ic bila vojna končana. Je bi-h liudstvo tako zmedeno da se n: prav zaveda to in tudi ni znaki in moglo več b * "i t' sv v: h pravic. Ti:ici so porabili to r po 0(j VSC:, strani drli v naše »- - - r~ j-> f-v-tr-ini sistem nekako jtjj pp Xii£ v prVotni obliki. Po v . ■ : p« - «>*»!« s*^n~vamski ura- ( '■■ •«\\*c 'nštttnjeva.i zasebnih 1 " * "" »*» teh pr;—aniVcvalo. so se zi-t' r "* •••• > > hi" C iz iavnin sred- - src is' a ;;'so* zadostovala, " ''-''"i. H s? bodi še odpla-f* ••■ ' ■ ! '"i. t-'o. da povojnih da-' * •• • I* • !r*ria-u konec. ...... - " potrebno, da vari-- ..... f«~nyjno pred vremenih * - * ? oj tv4i pred tatovi in "'•''■-) v-f.o-anj0 pa nI za vsakc-" " * - \ .-■■•'■"a rbl?ka za vsakega. •» .....' « sv:jcm stanovanju sam I • — ' : 7-*o s? stnnovanie v tem ......*rf*tv*rfati s cerkvami, šola- .•?**'-r.-i' ;n železnicami, do ka-v" rr ::' dostop in katere tudi ;!: potrebuje. Te naprave • '•• rs rrr:~:° n^nrovlipfi in vzdr- ' • rziioma i:;ša ie n e premi C-n :.a u - «p 18 za tistega svoj p;;:ncn in na-.tn, ki se v kraju, kjer hiša stoji, pre- življa oziroma služi vsakdanji kruh. Hiše niso za prost promet, ker se ne dajo prevažati, sicer se hiše lahko prodajo ali dajo v najem, pa Ie tistim, ki se preživljajo ali hočejo in morejo preživljati v dotičnem kraju. Četudi ie stanovanje neizogibna živ-Ijenska potreba, vendar še ni edina. Noben človek ne more živeti od samega stanovanja, ker potrebuje predvsem hrano, pa tudi še druge večje ali maniše potrebščine. Kakor živi kmet večinoma od zemeljskih in živalskih pridelkov, tako živi meščan večinoma od industrije, da iz zemeljskih in živalskin pridelkov kakor tudi iz kopanin izdeluje različne stvari za stanovanje in obleko, orodja in druge živ-Ijenske potrebščine. Pogoje za kmetijstvo kakor tudi za industrijo nam mora dajati zemlja, kjer se vsak tak obrat vrši. Raz-l:čni kraji imajo tudi različno industrijo, ker se ta vedno ravna po tem, kar dotična zemlja donaša. Nobeden. Še tako izvežban in spreten delavec ne more iz nič, kaj narediti; tudi iz slabih in pomanjkljivih snovi ne more kaj dobrega in popolnega napraviti. Zato morajo biti glavne in pretežne surovine že na kraju industrije ali vsaj v njegovi neposredni bližini, le kake manjkajoče pa potrebne malenkosti bi se mogle iz drugih krajev naročiti. Nemogoča pa bi bila taka industrijska panoga, za katero bi se morala vsa sirovina iz drugih krajev ali celo iz inozemstva naročati. Prevoz, carina in drugi stroški bi bili toliki, da bi taka industrija ne mogla tekmovati z enako industrijo, ki ima vse ali vsaj večino tozadevnih sirovin doma. Tak industrijski predmet bi bil lahko tudi alkohol, ker ta pridobitna panoga zaposluje veliko ljudi, katerim daje razen trajnega vsakdanjega kruha in obleke, tudi udobna stanovanja in poslovne prostore. Kako odpraviti sedanjo industrijsko krizo, je predvsem naloga trgovski.! in obrtnih ter delavskih zbornic. Zbornice obstojajo iz trgovskih in industrijskih vešča-kov. ki bi lahko po svojih lastnih izkušnjah in drugih tozadevnih podatki.!, uvedli, ure-jevali, zbcijševali in popolnjevali industrijo. Ko bo industrija v pravi in trden tir speljana se ji bosta morali brezposelnost in stanovanjska beda umakniti, ker ne bosta imeli več prostora poleg nje. Obenem bi bilo tudi poskrbljeno za higijeno po hrvatskem izreku: Lahko za zdravlje, samo, da je Sto jesti. Čast ge. M. R. ker je dala s svojim člankom pobudo k razmotrivaniu :,i^'»strij- ske zadeve. Popularnost. — Pomisli, novine so pisale o meni. — Beži no. kaj pa? — Pisale so. da je posettfo pokrajinsko razstavo 100 000 ljudi. — No, in? — Med njimi sem bil tudi jaz. Policija polovila drsne vlomilce Uspešna racija policije — Številni vlomi« tatvine in slepai#e Ljubija«*, 1& septembra. Ker je bilo zadnje Čete v mestu iivrše-nih več drsnih vlomov v stanovanja in lokale, zlasti pa v stojnice in barake in ker je policija baš včeraj prejela več novih prijav o drsnih posrečenih in poskusenih vlomih, je včeraj policijska direkcija odredila obširno racijo. Danes ponoči eo kriminalni uradniki izvedli v mestu in zlasti na periferiji obširno racijo, ki ni ostala brez uspeha. V Tivoliju, Mestnem logu in na raznih krajih periferije so kriminalni organi polovili več sumljivih tipov, delomrzne-žev in potepuhov, od katerih je veCiua že imela opravka g policijo. Nekateri med njimi so res tipi, ki so zmožni vsega. Policija je polovila okoli 10 junakov teme, od teh je štiri izpustila, šest jih pa je moralo davi pred dežurnega, kjer so bili temeljito zaslišani. Vse kaže, da je bila racija zares potrebna, kajti vlomilci v mestu so postali naravnost objestni. Zdi se, da imamo v mestu dve vlomilski tolpi, ena se specijalizira na branjevske stojnice in barake, druga pa na stanovanja in lokale. Zadnjo tvorijo po vlomih, ki so si precej podobni sodeč, večinoma zidarji. Večinoma je bilo vlomljeno na ta način, da so vlomilci .izkopali v zidu luknje. Nedavno je bil tak vlom poskusen v prostore Kina Matice, potem je bil sličen vlom izvršen v Rožni dolini, včeraj pa so lopovi poskušali svojo srečo na K«itte-Mur-novi cesti, kjer so hoteli vlomiti v delavnico krojaškega mojstra Ivana Krošlja. Bilo je okoli 42 zjutraj, ko je trgovska pomočnica Alojzija štajnar, zaposlena pri omenjenem mojstru in stanujoča na Kette-Murnovi cesti, zaslišala udarce kladivi, ki so odmevali po zidu delavnice. Delavnica je namreč tik pod njeno spalnico. Stopila je na balkon in zagledala več sumljivih Dobrodelnost gledaliških igralcev Ko sem davi prebral v »Ju-tru-« Osrov pod-Kistek, ka.ko n-aši itedatfki umetnici požrtvovalno sodelujejo pri vseh nvoKcčita dobrotefcnih ki ne-dobrodelnih prire-di.i»vah, sem se spomnil se tre-tje zgc:ce, kjer rgra glavno vfoifco naš basist Jože Križaj. Bila je prva vel'.ka seaoaa po vojni in Križaj je čez dan po Bledu v voaoBča prepcijava«! svojo sr&kano hčerkico, zvečer je pa s svoj-^m na-rbolj-ši-m prijateljem Herotom, ki je bil tedaj župan, bxxe!itr in najerimi.k Zdravili-Ske-ga doma. prepeval, da se je v Zdravi tekem domu vse brlo. Ti-sti večer ni bik) rkru'ta nikjer Ui šele posao, je prišel h Krvžajevj mizi: — Sejo snio kne-ia zaradi velike nedeljske veselice. Veš, Pere, da n: b.ilo treba tudi tebi ho-dii'ti. se-m kar jaz irbrs! pesmi, ki jih boš zapd. Te-lc in :e-le, prav, kai? — Kje pa bo veselica? ga je pobaral Križa}. — Tu-le pri meni seveda. — Ali bo p-jača t^d« v dobrod«ne na-meo-e? — Vosa! — Prav, Hero. Kadar boš Ti zasitom-j to^il svoj pir. na ri-sti veselici bv>m pa jaz zas:on.j pel. Pa smo z govori en i. Resnično in poucVno zgodbico naj si vzamejo k srcu zlasti tisti, ki neprestano moledujejo okrog dramskih in opernih umetnikov za sodelovanje v dober namen, pa gotovo ne bo nibe* mani-kai v soboto in v nede;Vo zvečer v TJnionu na prireditvah gledaliških umetnikov. Tudi ona imajo svoje porrebe in svoje dobrodelne namene. Dogodivščine purgarja Jožeta na Dolenjskem Krško polje, 11. septembra. Je res zanimivo, če nas kedaj poseti kak odličen purgar, posebno če je Še kos novinarja in ima >kamero-r. s seboj. Tako se je tudi čez noč pojavil na prelepem Krškem polju Jože in kar v hipu je preplavil vasi z lepo donečimi besedami o dobri letini sadja, krompirja in seveda sliv, radi katerih bi kmalu pustil mlado življenje ua vi-demskem nakladišč-u. Komaj je dobro prespal noč na senu, ki si ga je menda zaželel, da bo o njem kedaj kaj pisal, že je sedel za mizo in študiral, kako bo vse, kar je videl in slišal, spravil v sklad s prijateljsko potegavščino o Čebelah in poslal Tinetu na uredniško mizo. Zadovoljen z uspehom je prijel za kamero in hajd za senzacijami, ki jih je mestni Človek tako potreben I Ker pa je na deželi za meščana vse novo, mu kajpak ni primanjkovalo objektov za slikanje. Prava senzaciji, ki je skoro ni mogel doumeti, pa so bile Češplje oziroma polni koši Češpelj, ki so jih kmetje vozili na nakladišče videmske postaje. Sklenil je kar na hi*ro, da fotografira vse. Tam pri tehtnici si je Izbral prve žrtve. >Vse bom fotografiral, prav vse. Samo malo potrpljenja k j« kričal mod voznike, ki so stali v oblakih pra'iu n čakali, da pridejo na vrsto. »Le bolj skupaj!? Poženi konje bliže! Tako! Zapelji vštric drugeca! Oča, stopite k vozu i Vole stran! Fant dr*i krave k, tako so se gltuila povelja novega velemestnega stražnika Jožeta, ki je med tem uravnaval kamer) in štuJiral svetlelo. Ko jih je imel že na pl">*?i, je pričela igra z~.ova! Zgnetel je voiiiike v tak klenčič, da niso vedeli kako m kara. Urno jih je še enkrat >vzel gori, ko pa r* začul ^odmja-rje voznikov, jo je ubfd ua nakladalno I r stajo, pusteč \'Ozn'v£ ki to silili ua ploščo, san* »Zopet njv **v»t! <.iai3 Če5plj**!«, in l<* je imel spet učk.ij voznikov, da so zagnali konje med najf-ornaitn) hlode in polena, Jože sam pa je .k-1 a icir.-il s pvgjo obilnost-jo po skladovnicah drv, podiral polena in srbe. Čuteč no^ido\»l]s!vM, ki je prihtijaio pri voznikih že 1o izrazito krepkih optzk, jo je Jože pobrisal zopet dalje, kjer je vi- moških, ki so bežali proti ielezniškemu mostu. Strajnarjeva je pozvala t bližini slui-bujoSega stražnika Andreja Gorjanca. Ta jo pregledal delavnico in ugotovil, da so vlomilci iskopah' v zidu is precejšnjo luknjo in Če bi jih Strajnarjeva pri poslu ne zmotila, bi se jim bil drzen Tlom najbrž posrečil. Na bogu so vlomilci postili ali izgubili večino vlomilskega orodja. Več sreče je imel vlomilec pri branjevki Leopoldi ni Škorjančevi, ki ima stojnico na vogalu Dunajske in (VUharjeve ulice. Danes ponoči je vlomil v barako, odtrgal je dve ključavnici in zlezel skozi okno v barako. Odnesel je 300 Din gotovine, 6 parov kranjskih klobas, 2 kr slanine in več drugih stvari. Skupna škoda znaša okoli 700 Din. ker je lopov tudi polomil obe ključavnici, vredni najmanj 200 Din. V sobo mehaniškega vajenca Steva Pro- bojčeviča, stanujočega na Trankopanski cesti, se je splazil v sredo opoldne neznanec in mu odnesel 550 Din. Lopov je stanovanje odprl s ponarejenim ključem. Mesarski pomočnik Janez Omahen, stanujoč na Ambroževem trgu 9, je včeraj opoldne na stranišču pozabil listnico s 4100 Din. Odpeljal se je na klavnico, spotoma se je pa spomnil na listnico. Peljal se je takoj nazaj, toda o listnici ni bilo duha ne sluha. Pozneje jo je našla hišna gostilničarka z denarjem vred v samokolnici na dvorišču. Listnico je našla neka E.. ki pa zatrjuje, da se je hotela samo pošaliti in Omahna prestrašiti. Zato je listnico skrila v samokol-nico. Inkasantu Alojziju Lavrenčiču, zaposlenemu pri Delavski zbornici, je bilo včeraj opoldne z dvorišča Delavske zbornice odpeljano kolo znamke »Alerion«, vredno 1200 dinarjev. Pretteodcik: Je-li gospodična Draga (njegova druga žena) vedela, da sta poročena? OfcteJenee: O pač. pa je dejala da je to ne moti. Sfeh je bil obsojen radi bigtaijs na tri mesece jeca. del in občutil nekaj, česar v življenju gotovo še nikdar. Na voxu, polnem zrelio čefcpelj, je stal mož v težko oko van,n gcjzerjih ;n X lopato metal češplje v vagon. To se je zdelo Jožetu tako čudno, da sc je tako zamislil, da ni čul, kako se kretajo in obračajo vozovi krog njega. Hipen sum»k voza med rebra ga je predramil iz uživanja, mu spodnesel podnožišče in ga s kamero vred vrgel na tla tako, da je prav intenzivno občutil privlačnost našega planeta — naravni zakon težnosti. Pobral je svoje kosti rekoč: >Pod figovim drevesom bi bilo bolje...!« Menda ne bo več stikal okoli Češpelj I Kedaj bodo slike gotove pa mož ni povedal. ic. Ljubljanska porota Ljubljana, 13. septembra. Posilstvo D.ip.es se je zagovarjal pred porotniki Maks Koprivec, rojen 4. februarja 1892. v Ljubljani, samski mesar, nestalnega bivališča, radi hudodelstva posilstva nad Marijo Jugovicovo v gozdu blizu Stare Loke. Obtoženca je zagovarjal odv. dr. Gruden, razpravo je vodil podpredsednik deželnega sodišča Keršič, votirala sta sodnika okrožnega sodišča Debeljak in dr. Petelin, drž. tožilstvo je zastopal drž. tožilec Lav-renčak. Obtoženec je precej velik čvrst fant z ozkimi črnimi brčicami. Razprava je bila tajna. Pri govoru drž. tožilca se je v krasnem zagovoru zavzel za obdolženca njegov zagovornik dr. Gruden. Porotniki »o vprašanje o krivdi soglasno potrdili, nakar je bil Maks Koprivec obsojen radi hudodelstva posilstva na 20 mesecev težke ječe. Vštel se mu je zavarovalni in preiskovalni zapor od 22. julija letos, a onečaščeni Jugovicovi mora plačati 5000 Din. Popoldne ob 15. 3e prične razprava proti Hasanu Hanžiču radi hudodelstva trajne težke telesne poškodbe. Včeraj popoldne «e je nadaljevala obravnava proti Janezu Grčarju, ki je bil oproščen. Mož z dvema ženama Ko se je leta 1921 vrnil graver Josef Sich iz ruskega ujetništva na Dunaj, m mogel dobiti dela in zato je odiel s trebuhom za kruhom. Zauesko ga je v Jugoslavijo, kjer je dobil službo graverskega pomočnika v Beogradu. Zaslužil je sicer dobro, toda zaslužek ni zadoščal za preskrbo feoe m otroka, kstera je pustil na Dunaju. Nekaj mesecev je redno pošiljal prihranke ne Dunaj, potem pa ni bilo več giasu o njem. 2ena je, zvedela, da se je v Beogradu poročil z drugo. Kot pametna ženska se ni pulila za moža, marveč je zahtevale samo alimente. Tožbo je vložila na Dunaju. Zadeva je postala za Sicha neprijetna Avstrijske oblasti so zvedele, da je dvakrat poročen in so poskrbele ia isščito prve lene. Sich je najprej izgubil službo v Beogradu. Bil je prisiljen vrniti se na Dunaj, kjer ga je čakalo drugo presenečenje. Na ukaz državnega pravdnišrva ga je policija aretirala. Te dni se je zagovarjal pred sodiščem. Pri razpravi je zatrjeval, da je sicer vedet da se dvakrat ne sme poročiti, bil pa je prepričan, da v inozemstvu sklenjeni zakon avstrijskih oblasti prav nič ne briga. Predsednik: Ali niste nobenega odvetnika povprašali srn svet? Obtoženec: Ns, pač pa svojega mojstra. Predsednik: Ali ste duhovniku povedali, da se že poročeni? Obtoženec: Sij me niti vprašal ni. KOLEDAR. 13. ttvUnbr*. lftjp, katobossi: K«id.f pra-voaJsiva'.: BI. Poj*s Bocorod. DAHA&Ue PttRCDITVC. : ftofcocnflc film* Vaofcos i Ot* Id fcv« od ulic«. DCZURtC LEKARNE : Lrastek. Sestava ssata; BoMae. Rjra- Zlet Ljubljanske sokolske župe na Viču Kakor seno ie poroča*, sc vrai v oefaU) ćnt 15. t. m. H. sto* L*£afeatk« jokofcfce tn*» d* Vtflo, v prostorno 20 letsdc« tinmMijii *c»:n*** Sotoolsfceea dru&vva in soicotok« £up« LM>4*ea. Zlet * strugo obveaea za v»« fcvc* ediniee lat M vrsi ob vsakem vrsnsea. Z zlatom so združene tudi iupoe tekme v lahki atletiki in na orad#u ter morajo zaradi te?a biti vsa tekmoval« ci, ozšr. tefcmova&e in nara&čaj le v soboto dne 14. t. m. v Ljubljani, oair. oa Viču. Viski Sokol bo vsem ooim. ki so se pravočasno praav*!-, pre* 6krt>el udobna prenočišča. Spored fcupnega ikra je nasledflH: V nedelo 16. t. m. bodo zjutraj ob 6. ari ž*jResta/vrač*jo•, nakar krene povorka po Rožni delani ki Otoncab pred Sokolska dom, kter bo rattbod- Točno oi> 15.30 bo pričet ek javne telovadbe pod vodiscvom iupneg* nače laiki br. Stane Vidmarja. Peht Sokotstva natopi tudi voiasevo 16. art. potka z vajami s pufiko, *^m^Hičrwnx vajami ter v mraku s sceno «Mr&v* baterij*«, s sodelorvankrn topov. bomb. ročoah granat, rak »t. reaieaotorjev itd. Po Javni telovadbi »Jedi narodna veselici na telovadis6u ki v v*eft prostorih Sokoiakega doma. Pri estot-ni priredaSvi sodek&je priznana godba »Stoga* is Ljubljane. Polov-itn a vo&aja po železnic« od 13. do 17. t. m. je dovoHeoa. Zrveza z »vtobiad kz Ljubljane na Vič Je zelo ugodna (post*JaJ&£e tik tek»vadasca pri pojcijS). Breutsfca drufttva, ponovno opooaršecno, da pridejo na zdet poJno&terilBO. zJaoti naj br arije načelniki pazijo ni te. da pride vse £J*ns*\ o v etovnostneni kroj«. Vai narodnjaki saj z nami pro-aAarve ta pomeusUii jubilej trdeaa aokotafceca dela. — Zdrevo! — Sokol L vabi članstvo, da se udeleži iupaeza deta na Viču 15. L m. Člani. Vi imajo slavnostni kroj. se zbero v kroju omenjeni din ob 13.50 pred Mtstnlm domom, od koder bo skupen manrfestačen odhod na Vič. Bratje in sestre, vsi 15. t m. na Vič. kjer bosta slavila tamošnje društvo in župa svojo dvajsetletnico. Odbor. — Sokol II poziva svoje članstvo, di se udeleži župneza zleta. ki bo v nedeljo 15. t m. na Viču. Udeležba za vss članstvo obvezna. Zbirališče v krojih ob 13.45 pred Mestnim domom. M5/n — Ljannasa i Maraka Sokota. Poacav* reprezentančne draiioe, ki bo zastopala v nedeljo UubHano v borbi proti družna Maareke Sobote sa draaoccni pokal Jnvelirja Stefanovlca, Je končno detaoitevno sesiavvUena. Po litrih treakafih. Id so bHa v to svrbo absokvirani, je tehnični referent poataivM sJedečo družino: Cer ne CA), Brodar (A). Scbiffrer (A), Urbas (!), Kesele (1). Dofeertet (O in Privsek (A). Nadejamo se. da bo drutana v tel postavi uspešno zastopata Hnhatimks barve. Protirvoikovo dnafano bo tvorila kompletna Mura. ki nam je le posaana is njenih prijemih nastopov v UubUaoi. Ce primerjamo moč oboa, lahko trdimo, da bo Lftahcjsna v polju, tako v teb-mcaem kakor v taktičnem ozšru. znatno nadkrl-:r\-a:a Mursko Soboto, ki pa ima zopet veliko prednost pred L^abajano v vrata rici. Ahelova peta *jbijamke dro«oe Je vratarica. Na4oaa bra-rvi&e io ki atake vrste bo zato precej teHa ki od-govornejia. Zanimanje za tekmo je v vseh krogih izredno veMko. kajti njen šasid bo odločil, kdo bo zastopaj v fioakuh tekmah proti Beo-tzadu Slovemeo. Tekma se vrai aa fcgrnču S. Urile ob 16.30. V predaeri nsesiipia v prijatelo-aki tekmi nogometni mostrvi Ilirije in Skovana. Vstopcens Je zelo zmerna an za obe tekmi skupna. — Shdlbeno kz LHP-a. Za reprezentančno družino, ki naatopi v nedeljo prod Murski Soboti, se odre-Mo aeedeče ifraJke: Čeme. Brodar. Scnanrer II. (ves Arena), Urbas. Keseae. Dober-:et (vne litra*). Praviek (Atena). Rezerve: Kas-ser. Jermoi (Atena), Wohkfart, Papei I in Petr«5 (ikrila). V*e navedene ajrsJke moraao beta v neaaejo na^kaaneje ob 16. na arratču S. K. lk-nie. Vsaka iavalki mora pTioeeti s seboj dobro obutev in hlačke. Ostalo opremo dobe vse na IgriHu. V stečaju, da Je katera od določenih Icrilk v nedeljo nujno zadržana, mora Javkti to nalkesseia v soboto do 19. bi naslov teh. reter., kavarna Cvropi. Kasnejše ali iisknadno opraAičbe se pod nobenem pnaojem ne bodo upo&tevaJe. — Tehnični referent. — Sekcija Z. N. S. (službeno). Delegirajo se k tekmam dne 15. t. m. na igrlKu Primorja; ob 8.30 Slavija : Natakar g. Mari-nič, ob 10.15 Reke rez. : Krekovo rez. g. Jeeib, ob 14.46 Reka : K rakovo, g. Cimper-man, ob 16.50 Primorje : Hermes g. Ahean; na igrišču Ilirije ob 15. Ilirija II. : Slovan, g. M i klavci č. Počivata se poslednjič t. s. gg- Dollnar in Emene, ds predložita no 2 sliki u izkaznico. Kazen. — Krasen plaSč. drtsa orij.t(el!ica. a tudi tek> dra*. če se ne motim Koliko je stal? — Samo en, poljub. — Kaka? — Samo eo poljub, ki ga je dai moj modfc kuharici - Dnevne vesti. Odlikovanje češkoslovaškega inie-njerja. Generalni ravnatelj srbsko-ceške tovarne in rafinerije sladkorja v Ćupriji ing. F. Zajic je bil odlikovan z redom Belega Orla V- stopnje za državljanske zasluge. Ing. Zajic je predsednik Zveze tovarnarjev sladkorja v Jugoslaviji, predsednik Zveze industrijcev v Ćupriji, član odbora industrijske zbornice, podpredsednik Jugoslo-venske-češkoslovaške lige itd. Znan je posebno kot navdušen Sokol, ki že dolgo zavzema mesto podstaroste šuniadijske sokolske župe in staroste Sokola v Cupnji. Odličnemu gospodarskemu strokovnjaku in agilnemu sokolskomu delavcu iskreno čestitamo. — Zdravniški kongres > Zagrebu. Danes ob 10 dopoldne je bil otvorjen v Zagrebu XI. kongres Jugoslovenskega zdravniškega društva, katerega se udeležuje nad 1.'j0 zdravnikov iz vseh krajev države. Iz Ljubljane so odpotovali na kongres predsednik Zdravniške zbornice dr. M. Rus, dr. Zaje in dr. Ticar. Snoči so imeli udeleženci kongresa družabni sestanek v Grajskem podrumu, davi ob S se je vršila plenarna seja upravnega odbora. Po svečani otvoritvi kongresa so si udeleženci ogledali higijensko-medicinsko razstavo na zagrebškem vele-sejmu. Popoldne si ogledajo razstavo medicinskih preparatov in instrumentov v umetniškem paviljonu, potem bo pa kongres nadaljeval svoje delo. Jutri bo referira! dr. Grga Bogić o razvoju socijalnega dela za kronično bolne s posebnim ozirom na gluhoneme in slaboumne, dr. Crleujak pa o obveznem zavarovanju zdravnikov. Potem bo kongres razpravljal o osnutku novih pravil Jugoslovenskega zdravniškega društva, v nedeljo bo kongres končan in udeleženci se odpeljejo v Klenovnik, v sanatorij Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in v vas Mraclin, kjer si ogledajo asanacijska dela. Zvečer se odpeljejo v Hrvatsko Primorje. — Uradi komisarja oblastne samouprave ljubljanske oblast] v Kranjski hranilnici imajo od 13. t. m. dalje namesto starih telefonskih številk (2626, 3433, 2420) nove telefonske številke, in sicer- 2481. 2482, 2483, 2484 in 2485. Pripominjamo, da se nahajajo v poslopju Kranjske hranilnice Doleg denarnega zavoda Kranjska hranilnica še naslednji uradi oblastnega komisarja: predsedstvo, občinski oddelek, zdravstvo in do-brodelstvo, oddelek za socialno skrbstvo, oblastna finančna uprava, oblastno računovodstvo z blagajno, registratura, ekspedir in ekonomat. —^Izpiti «a učiteljice ženskih strokovnih šol. \ trgovinskem ministrstvu je bila imenovana te dni komisija za polaganje državnih izpitov v ženskih strokovnih šolah. Izpiti se prično 25. t. ni. Pravico do polaganja izpitov imajo strokovne učiteljice, ki so poučevale najmanj dve leti na ženskih strokovnih šolah. — Velik tujski promet v Splitu. Lepo vreme je privabilo v Split začetkom septembra mnogo tujcev. Prvi teden septembra je znašalo število tujcev v Splitu 1155 in sicer 438 naših državljanov, 335 Nemcev, 191 Avstrijcev, 88 Poljakov, 15 Angležev, IS Italijanov, 12 Francozov, 10 Madžarov in 22 pripadnikov drugih držav. — Doktorji medicine, ki so rezervni častniki, pa doslej kot taki še niso dodeljeni vojno-sanitetski stroki, se opozarjajo, da imajo le do konca tega meseca priliko prositi pri svojem pristojnem vojnem okrogu za prevedbo v sanitetsko stroko. Po tem terminu ostanejo uvrščeni kot rezervni častniki v oni vrsti orožja, kjer so sedaj, ne glede na to, da so doktorji medicine. Tozadevni prošnji za prevedbo je treba priložiti overovljen prepis dokaza o izvrševanju javne zdravniške prakse. — Brezposelnost v naši državi. Lani le bilo prijavljenih 125.730 brezposelnih delavcev in 13.652 delavk. Iz predlanskega leta je ostalo 2295 delavcev in 622 delavk. Lsni je bilo ponujeno delo 32.590 delavcem in 4994 delavkam. Borze dela so posredovale za 22.110 delavcev in 3591 delavk. Odpadlo je 97.240 delavcev in 9521 delavk. Za letos je ostalo 8639 brezposelnih delavcev in 1620 delavk. — Tujski promet v Sarajevu. V prvih sedmih mesecih tekočega leta je posetilo Sarajevo 14.367 tujcev, med nilmi največ Nemcev. — Kongres Jugoslovenskega veterinarskega udruženja. Letošnji kongres Jugoslovenskega veterinarskega udruženja se bo vršil od 21. do 23. tm. v Novem Sadu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, toplo in vetrovno vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Beogradu, drugod pa deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 30, v Skop-lju 29, v Ljubljani 27.4, v Zagrebu 27, v Beogradu in Sarajevu 26, v Mariboru 23 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.2 mm, temperatura je znašala 14 stopinj. — Ugotovitev. Naprošeni smo ugotoviti, da poročila o krvavem zločinu v Poljanski dolini, priobčenega v »Slovenskem Narodu« 27. avgusta, ni pisal učitelj v Gorenji vasi nad Skofjo Loko g. Jože Krapi. — Bogat ribi! lov. Pri Rogoznici v šl-beniški okolici so imeli te dni ribiči izredno bogat ribji lov. Nalovili so ogromne množne rib, tako da skoro niso vedeli, kam bi ž njimi. Največ so nalovili sardin, ki so jfn na šibeniškem trgu prodajali kilogram po 1 Din. • — Motoeiklistifne hitrostne dirke na Trojanah priredita v nedeljo dne 15. t. m. Motokluba Celje in Maribor. Avtobusno podjetje Hojak vozita ob tej priliki izredne vožnje z autobusi iz Ljubljane do Trojan — seveda 6amo, če se prijavi primerno število udeležencev. Prvi odhod bo ob 8, drugi ob 10. izpred kavarne »Europac. Udeleženci naj se telefonično javijo na št. 2066 do sobote ob 8. uri. — Brezplačno prejme po en letnik >Zdravja< od 1925 dalje, dokler traja zaloga, vsaka javna društvena knjižnica v Slo- i ven i ji. Za dobavo zadostuje dopisnica z društvenim žigom in podpisom predsednika, naslovljena na list >Zdravjer, Ljubljana, Zaloška cesta 2. — Dediči pokojne Irme Molnarjeve. Kakor smo nedavno poročali, je bila v starem Lecu zavratno umorjena bogata velepo-sestnica Irma Molnarjeva, ki je rodom Slovenka. Imetje pokojne Molnarejve se je cenilo na 20 milijonov Din. izkazalo se pa je, da ni tolikšno. O zapuščini je te dni razpravljalo okrajno sodišče v Jaši Tomi-ću, ki je ugotovilo, da je zapustila Molnarjeva 460 oralov sveta in 7 hiš na glavnih tigih v Beogradu. Ker ni imela nobenih ožjih sorodnikov, pripada vse imetje daljnim sorodnikom. Sodišče za dediče določilo Gezo Kardosa, gledališkega direktorja v Debreczinu, njegovo sestro Irmo Česat v Odenburgu, Emilijo Vadaj iz Mezosctha in vdovo Hajnalko Toranv v Debreczvnu. Imetje je cenjeno na 3 milijone Din. — Krvavi poboji. V občini Fabijan v južnem Banatu so se na veselici sprli vaški fantje, pri čemur je bilo smrtno nevarno ranjen posestnik Franc Hubert, ki jih je hotel pomiriti. Eden pretepačev je streljal nanj in ga zadel v trebuh. Nesrečni posestnik, oče dveh otrok, .ie včeraj podlegel poškodbam. — Na državni cssti med Kunešičem in Drnišo pri Šibeniku je nastal te dni krvav pretep med seljaki, med katerim ie bil ubit seljak Marko Uvač iz sela Radonjič. — Samomor 86-letnega starčka. V Sisku se je te dni obesil vpokojeni železniški uslužbenec Josip Rukavina v starosti 96 let. Našli so ga obešenega na oknu stanovanja. Vzrok samomora so bila beda in neozdravljiva bolezen, zelo ga je pa tudi potrla ločitev od žene in otrok, ki so ga sovražili. — Pet let leče radi uboja. Na novega leta dan je posestnik Dragutin Ignjatović iz Omoljice med prepirom ustrelil Pera Trajlova. Mož se je pred sodiščem zagovarjal, da je ravnal v silobranu. Zagovor pa mu ni dosti pomagal. Sodišče ga je obsodilo na tri leta ječe. Apelacijsko sodišče v Novem Sadu je ugodilo pritožbi državnega pravanika radi prenizke kazni in je Ig-njatovifti zvišalo kazen na pet let. Razsodbo je te dni potrdilo tudi kasacijsko sodišče v Novem Sadu. — Smrtna nesreća. V Normancih v Slavoniji se je v sredo pripetila težka nesreča, katere žrtev je bil 171etni Marko Bomeštra, zaposlen pri lesni tvrdki Frank. Marko je s tovariši poprav'Jal progo gozdne železnice. Ko je prisopihal vlak, so se delavci z Markom vred umaknili s proge. Nesreča je pa hotela, da se je Marko ob tračnici spodtak-nil in padel na progo. Istočasno je privozil vlak. Strojevodja lokomotive ni mogel ustaviti. Vlak je nesrečnežu odrezal levo nogo pod kolenom in levo roko do komolca. Prepeljali so ga takoj v osiješko bolnico, kjer pa je včeraj zjutraj poškodbam podlegel. — Oče ubil sina. Pred sodiščem v Požegi se ie te dni odigral epilog grozne rodbinske tragedije. Radi uboja sina se je zagovarjal posestnik Fabijan Balentovič iz Grčina. Mož se s sinom ni razumel. Prepirala sta se vedno radi posestva, katero je hotel sin čim prej dobit. Dne 12. junija sta šla skupaj k notarju. Oče je bil pripravljen sinu prepustiti 7 hektarjev sveta, toda Joža s tem ni bil zadovoljen in pogodbe ni podpisal. Vrnila sta se in se doma pošteno sprla. Med prepirom je oče sina zabodel. Pri razpravi se je mož zagovarjal, da ga je sin napadel in začel pretepati s palico. Ravnal je v silobranu. Priča Ana Vejvoda je pa izpovedala, da je oče sina pozval v hišo in nato zaklenil sobo. Cula je iz sobe klice na pomoč in očetovo besnenje. Ves krvav je sin planil iz hiše, dvignil roke in zaklical: »Hvala ti. oče, končano je!« Potem se je mrtev zgrudil na tla. Posestnik Balentovič je bil obsojen na pet let ječe. — Dve ciganki utonili. V selu Trnovec, občina Macinec, so se nedavno naselili cigani in se hodili vsak dan konat v bližnjo Dravo. Pred dnevi so odšle k Dravi 191etna Eva Bogdan, 131etna Marija Oršoš in 11-letna Marica Balog. Sredi Drave ie pričela Marija nenadoma gagati. Marica ji je hotela priskočiti na pomoč, toda struja je bila tako močna, da ju je potegnila s seboj. Obe sta utonili. Iz Ljubljane —lj Dobrodošli kličemo otroci iz raja mladosti! Jutri 14. t. m. popoldne se poslovimo od otroškega igrišča »Atene«, upajmo, le za letošnjo sezono. Štiri mesece smo uživali svež zrak, ki nam je prijetno vel iz Tivolskega gozda. Imeli smo dovolj hladilne sence ter krasnega, blagodejnega eolnca. Nobenega dneva nismo v vseh štirih mesecih zamudili, nobene nezgode nismo imeli. Bili smo izredno pridni. Skoro sto bratcev in sestric smo imeli in vse in povsod nam je bilo prijetno in zabavno. Zidali smo si hiše, postavljali gradove, tekli so nam vlaki po naših tračnicah, vozili smo se z našimi eno- in večsedeinimi avtomobili celo v Beograd in na Dunaj. A vse nam je bilo prekratko, prehitro. Meseci so bili le dnevi, dnevi le ure in sedaj, ko smo na razpotju — smo žalostni. Tolažimo se, -Ja bo tudi zima hitro minila in da se mi vsi in še več drugih snidemo drugo leto zopet v našem zabavišču. Ob slovesu bi želeli videti med nami tudi naše dobrotnice, Članice »Atenec in naše starše, ki so nam pripomogli, da smo tako dolgo uživali zlato naravo. Nase letovišče bo lepo okrašeno, na naše mizice polože naše mamice in naši dobrotniki kaj sladkega in dobrega. »Dobrodošlic kličemo otroci is raja mladosti! —lj Potujoča higijenska razstava v Ljubljani opozarja interesente, da čimpreje vpoe-Ijejo prijave za namestitev oziroma zahtevajo tozadevne pogoje, da bo vodstvu mogoča časovna razporeditev po želji prijavljen cev. Razstava, združena s filmskimi predavanji ostane v vsakem kraju 8 dni. Za predavatelje, prevoz razstave in tiskovine skrbi Higijenski zavod v Ljubljani, na ka- J terega je tudi nasloviti dopise v zadevi na- j mestitve razstave. —lj Dobrim srcem. Po najnovejši odredbi ministrskega predsednika smejo v bodoče viseti v uradnih prostorih državnih uradov samo slike kralja, njegove rodbine in še nekatere druge podobe z omejeno pravico. Fr. Roječ ima zaradi neprimernega lastnega stanovanja več pokrajinskih dik in drugih podob kakor tudi zbirke hroščev in metuljev razobešene v zadnjih «obah mestne davkarije v Ljubljani, kjer je služboval pred vpokojitvijo. Ker so zdaj izgubile te njegove stvari pravico do nadaljne-ga zavetišča v uradnih prostorih, jim i-r^ti prisilna odstranitev. Zato lastnik lepo prosi dobrosrčne prijatelje umetnosti, ki imajo prostorna, euha in trajna stanovanja ali lastne pisarne, da bi si ta ali oni ogledal omenjene stvari pri davkariji in jih po dogovoru sprejel pod svojo gostoljubno streho. —lj Udruženje jugosloven*kih inženjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na Članski sestanek, ki bo v torek, dne 17. septembra t. 1. ob 20. uri v društvenem lokalu v Kazini. Na dnevnem redu je razpravljanje o letošnji glavni skupščini V. .T. I. A. v Sarajevu v dneh 27-, 28. in 29. t. m. — Najkasneje do 17. t.m.naj tudi vsak kolega, ki se namerava udeležiti kongresa, zanesljivo pismeno prijavi tajništvu sekcije svoje ime, ime sopotujočih rodbinskih članov ter da — ali naj se mu preskrbi stanovanje in za koliko oseo. — Na železnicah je odobrena četrtinska, za rodbinske člane pa polovična vožnja. —lj Abonma Narodnega gledališča t Ljubljani. Razpis abonmaja za dramske in operne predstave v Ljubljani v sezoni 1929/30 se pravzaprav zaključi jutri v soboto popoldne. Vabimo vse interesente, da se prijavijo za abonma še jutri od 9. do 12. ure in od 15. do 17- ure v veži dramskega gledališča. Od ponedeljka dalje se bodo sprejemali abonenti samo še v blagajni v dramskem gledališču. Abonma velja za 20 dramskih in 18 opernih in operetnih predstav. Otvoritev dramske sezone bo v soboto 21. septembra, operne pa početkom meseca oktobra. Na restavracijskem vrtu v »Zvezdi« bo v soboto in nedeljo, 14. in 15. P L e s 11184 ob priliki petletnice Cvirnovega kapelnlkovanja pri Krapežu. —lj Sokol na Viču prosi vse hišne posestnike iz Viča, Gline in Rožne doline da razobesijo državne in narodne zastave ob priliki župnega zleta v nedeljo 15. septembra t. 1. na čast zunanjim gostom. —lj Za jutrajšnjo akademijo Udruieuja gledaliških igralcev, pri kateri sodelujejo naši dramski in operni umetniki, ee prodajajo vstopnice cel dan v Matični knjigarni, zvečer ob pol osmih, dalje pa v veži pred glavno unionsko dvorano. Vstopnic vseh -.rst je še dovolj na razpolago. Cene zmerne koncertne. —lj Umetniško bohemski večer Udruieuja gledaliških igralcev bo v nedeljo, dne 15. t m. v Unioneki dvorani. Večer se vrši pri pogrnjenih mizah ter ee dobivajo cele mize ali pa posamezni sedeži v soboto cel dan v Matični knjigarni, v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure in od 19. ure zvečer dalje v veži pred glavno Unioasko dvorano. Posamezni sedeži od 20 Din navzdol. Mize so urejene tako, da je lahko za vsako mizo 4 ali pa 6 sedežev. Na balkonu in galeriji pa so 6edeži kakor pri običajnih koncertih. —lj Društvo >Soea< vabi vse Člane, nečlane in prijatelje društva da se udeleže naše prijetne veselice >šagre«, ki se vrši v nedeljo 15. t. m. v gostilni g. Pavletiča (Reiniughaus) v Sp. Šiški. Na sporedu: godba, petje, srečolov s 300 krasnimi dobitki, šaljiva pošta in ples. Vstopnina k prireditvi samo 3 Din. Pričetek ob 3. popldne. Čisti dobiček namenjen le za dobrodelne namene. 516/n —lj Jesenski in zimski plavalni trening v Ljubljani. Sezona kopanja pod milim nebom se bliža koncu. Nastalo bi zopet mrtvilo v razvoju našega plavalnega sporta do prihodnje pomladi, če ne bi S. K. Ilirija, prvak Slovenije, skrbela za napredek. Ni se strašila stroškov za angaima prvovrstnega trenerja in kakor čujemo so pogajanja z ljubljanskim Sokolom za odetopitev ie dela telovadišča ugodno zaključena. Ilirija prične prihodnji teden s gradnjo malega, a modernega kritega kopališča, ki bo odprto vso zimo. Pod vodstvom trenerja bodo naši pla-vači trenirali vso zimo in bodo •rihodnjo pomlad gotovo v taki kondiciji, da se bo sigurno uresničil načrt Ilirije, da v prihodnjem državnem plavalnem prvenstvu zasede Ljubljana eno prvih mest Ta zmaga bo v ponos slovenskemu sportu in slasti Ljubljani, ki se ponaša z najlepšim kopališčem v državi. —lj Vsem ljubiteljem plavalnega sporta. S. K. Ilirija zgradi zimsko kopališče, ki je zlasti uamenjeno intenzivnemu razvoju plavalnega sporta. Na razpolago je dober trener g. Deutz. Razširila in reorganizirala pa se bo tudi plavalna sekcija Ilirije. Pozivamo vse, bodisi začetnike ali starejše plavate, ki imajo veselje do tega lepega sporta in smisel za reden in sistematični trening, da se pismeno priglase pri blagajni kopališča. —lj Mestno kopališče t Mednem se v nedeljo 15. t. m. zatvori. —lj Organizacija jugoslovenskih emigrantov (Orjem) vabi vse člane, da se udeleže prireditve društva »Soče« v nedeljo 15 t. m. v »Raininghausu« v Sp. Šiški. —1 Drultvo TOO podališa razstavo na velesejmu zaradi obiska ljubljanskih m okoliških šol. Odprta bo v soboto 14. in nedeljo 15. ter soboto SI. in nedllo 22. t. m. od 2. pop. do večera. Vstopnice za dijake v šolskem spremstvu 1 Din. za ostale 4 Din. K reformi zakona o zavarovanju delavcev Nalaganje zavarovalnih prispevkov Nalaganje zavarovalnih prispe\kov delodajalcem za izrazito delavsko zavarovanje je slep posnetek iz bivše avstrijske socialne zakonodaje. Da si zavarovalna institucija bolje zasi-gura svoje dohodke z določbo, da delodajalec odgovarja za plačilo, je povsem razumljivo. Da pa mora delodajalec iz lastnega trpeti prispevke za nezgodno zavarovanje v celoti, od prispevkov za bolniško (blagajno) zavarovanje pa okroglo 60^6, zato ni najti pametnega razlega. Če zavarovanec zboli ali ga zadene nezgoda radi nezadostne ali protizakonite uredbe podjetja, potem lastnik podjetja itak odgovarja zavrovalnici za vso škodo žu po kazenskili in občih civilnopravnih določbah. Da bi moral pa delodajalec, ki je plačal vse prispevke za nezgodno zavarovanje iz svojega, v slučaju zavarovančeve nezgode iz delodajalčeve krivde povrniti zavarovalnici tudi vse zakonite dajatve, je nelogično in krivično, ker mora delodajalec na ta način zavarovanje 2-krat plačati in razumljivo, čemu služi potem zavarovalnici iz zavarovalnih prispevkov nabrana vsota. Zakaj bi moral podjetnik poleg osebne odgovornosti za plačilo še sam nositi 60% vseh prispevkov za zarovanje. od katerega nima nikake koristi, ni uvideti. Obveznost nezgodnega zavarovanja Splošna obveznost nezgodnega zavarovanja ni na mestu in je za take stroke, v katerih se nezgode sploh ne dogajajo ali le skrajno redko, krivična. Posamezne stroke morajo plačevati prispevke za nezgodno zavarovanje, čeprav že skozi deset in več let ne beležimo nobene nezgode. Kako pridejo mali rokodelci do tega, da morajo plačevati prispevke, ki njihovi,n delavcem ne pridejo nikdar v dobro, in celo nalagati kapital za rente, katere se nikdar ne bodo izplačevale v korist nji.iovih delavcev? Za predpis obveznosti nezgodnega zavarovanja v takih strokah ni niti materijalne niti moralne podlage Komplicirane volitve Za volitve ravnateljstva predvideni postopek je brez vsake potrebe Po sedanjih predpisih silno širokopotezen in skrajno kompliciran ter bi bil tako dragocen, da so delodajalci kakor tudi delojemalci prav zadovoljni, da se volitve še niso vršile, čeprav bi eni kakor drugi že radi videli v upravi izvoljene, tie pa imenovane člane. Nesocijalna določba Določba, da se zavarovanec, ki ne prejema za svoje delo nikakega plačila v gotovini, pač pa je običajno deležen naturalnih ugodnosti, uvrsti v tem višji razred, čim večjo vrednost imajo naturalne dajatve, se je izkazala kot nesocijalna. To velja posebno za obrtniške in trgovske vajence. Obrtnik običajno ne daje vajencem nika-kega plačila, ker v začetku učne dobe nima od njegovega dela nobene koristi, pač pa dajejo mnogi mojstri siromašnim vajencem prostovoljno po stari navadi stanovanje in hrano, a zaradi dobrote morajo plačevati višji zavarovalni prispevek. Ce da mojster poleg tega še obleko, plača zopet razmeroma višji prispevek. Slabe posledice takega predpisa čutijo baš otroci revnih staršev, ki ne moreio več priti v obrtni uk pod tako ugodnimi pogoji, kakor bi prišli, če bi se pri takem zavarovanju naturalne dajatve ne upoštevale kot mezda za delo, kar v resnici tudi niso. Naravno je da nikdo noče za storjene dobrote biti še posebej obremenjen z javnimi dajatvami. Zdravniška oskrba Zdravniška oskrba ie zelo pomanjkljiva. Število uradovih zdravnikov ie premalo, zato mora en sam zdravnik v pičlih dveh uran pregledati 50 in več bolnikov, oddati svoje mnenje in predpisati zdravila, in to za vse vrste bolezni. Pri tem trpe pravi bolniki, ker jim zdravnik ne more posvečati primerne pažnje, vrine se pa med bolnike na tisoče zdravih zavarovancev, ker je pri takem poslovanju fizično nemogoče izločiti simulante. Zelo značilen je pojav, ki se ponavlja ob vsaki stavki in vsakem veČJem odpustu delavcev, da število bolnikov nenadoma izredno poskoči in dosledno izdatki za zdravila in hranarino narastejo. Zavarovalnice načeloma prezirajo take pojave, češ, da bolniško zavarovanje ni samo zavod za zdravljenje, temveč najmanj v enaki meri tudi zavod za podpiranje brezposelnih. To mnenje je pogrešno. Ćemu služijo potem fondi za brezposelne in potne podpore v ministrstvu, pri delavskih zbornicah in borzah dela? Glede zdravil imajo zdiavniki navodila, da se kar najbolj štedijo. Predpisujejo zato čim cenejše medikamente, ki ne učinkujejo povoljno. Doseže se s tem nasproten uspeh, da traja bolnikovo bolezensko stanje delj časa, kar zopet zvišuje uradove izdatke pri hranarini. Dogajajo se tudi primeri, da resen bolnik postavi po uradovem zdravniku predpisana zdravila v kot in gre na lastne stroške k privatnemu zdravniku, po možnosti k specijalistu, ki mu po temeljiti preiskavi predpiše pravilne medikamente. Okostenelost Mnogo določb v zakonu o zavarovanju delavcev le takih, da postopek le kompliciralo In podražujejo. Kot drastičen primer omenjamo določbe XrX. poglavja glede sodišč delavskega zavarovanja. Za rešenje sporov se ustvarja stoto po nepotrebnem ogromen, dragocen aparat, ki je zavarovalni instituciji v veliko breme in katerega koristi ne morejo nikdar opravičiti dela in izdatkov, ki so združeni z izvajanjem tega sredstva. Oblika priprosti.i razsodišč bre» prizivne instance bi zadostovala, bi bila najenostavnejša in najcenejša. Dovolili smo si obširneje utemeljiti le nekatere, po našem mnenju poglavitne napake sedanjega zakona o zavarovanju delavcev. Prosimo, da se v reformiranem zakonu upošteva sledeč: Predlog Uvede naj se načelo, da zavaro\alne prispevke plačuje zavarovanec sam. delodajalec pa je odgovoren za pravoćasrap od-tegovanje prispevkov od zavarovančevih prejemkov in oddajo zavarovalnici. Le za tiste zavarovance, ki ne prejemajo za svoje delo nikake mezde v denarju, plačuje prispevke delodajalec iz svojega, ne da bi se mu odrekala pravica regija vendar se imajo zavarovanci, ki so v službi v namenu, da se kakega posla izuče, pa ne dobivajo za svoje delo plačila v gotovini, uvrstiti v najnižji mezdni razred — brez upoštevanja vrednosti eventualnih naturalnih prejemkov. Bolniško zavarovanje naj se izvaja potem zavarovalnih (okrožnih) uradov s popolno avtonomijo. Tak urad se ustanovi za 30 —50.000 zavarovalnih obvezancev. Za olajšanje poslovanja se ustanavljajo kot podrejene edinice za okoliše s 5—10.000 zavarovanci poslovalnice z izrecno določenim delokrogom in posebnim upravnim odborom. Vsaka poslovalnica mora sama skrbeti za kritje svojih potrebščin, sme svoje dohodke uporabljati tudi izključno le za svoj okoliš izvzemši primeren odstotek za vzdrževanje nadrejenega zavarovalnega (okrožnega urada). V zavarovalnih (okrožnih) uradln in njihovih poslovalnicah naj se vrši pošlo tavanje pod vodstvom iz vseh vrst delodajalcev in delojemalcev izvoljenega ravnateljstva odnosno upravnega in nadzornega odbora a čim preglednejše s potrebnim številom strokovno izvežbanega uradnt-šrva. Člani uprave in nadzorstva poslovalnice se izvolijo neposredno po volilnih upravičencih, člani ravnateljstva zavarovalnih (okrožni.i) uradov pa potom upravnih odborov pri poslovalnicah. Zdravniška oskrba naj se reorganizira tako, da bo bolnikom možna izbira, zdravnikom pa temeljita preiskava bolnikov. Na predpisovanje učinkovitih zdravil je polagati največjo pozornost. Predpogoj za pravico do podporo ob porodu bodi enoletno, za zobne operacije pa 2-letno bolniško zavarovanje Nezgodno zavarovanje naj se upravno in računsko popolnoma loči od bolniškega zavarovanja in vodi po sledečih načelih: Iz obveznosti nezgodnega zavarovanja je izločiti vse tiste stroke, v katerih se tekom zadnjih 5 let ni izkazala letno vsaj po 1 nezgoda. Nezgodne zavarovalnice se ustanove po pokrajinah, vendar v omejenem številu, zaenkrat za celo državo kvečjemu 5 uradov z najpotrebnejšim uradnlštvom, samostojno upravo in nadzorstvom. Bolniški zavarovalni (okrožni) uradi so dolžni nuditi nezgodnim zavarovalnicam svojo pomoč in na prošnjo potom svoj In poslovalnic izvršiti potrebne ugotovitve na licu mesta, ako je to v interesu hitrejšega in cenejšega poslovanja. Rentni fond naj se drži v višini letne potrebe in zbira Po nakladnem sistemu z izključitvijo sedanjega načina kapltalizf-riranja. Stroški uprave tako v bolniškem kakor nezgodnem zavarovanju ne smejo v nobenem primeru presegati 12% bolniških odnosno nezgodnih zavarovalnih prispevkov. Kot uadzorovalni organ za pravilno in reelno poslovanje zavarovalnih uradov se ustanovi pri ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje poseben odbor (svet) za delavsko zavarovanje, ki je obenem posvetovalen organ ministrstva in sestavljen iz določenega števila delodajalcev in delojemalcev, predsednikov, ravnateljev pri bolniških in nezgodnih uradi.i ter referenta za delavsko zavaro\anje pri ministrstvu. Za pripomoč zavarovalnim uradom v slučajih izrednih izdatkov radi širjenja kužnih bolezni ali ustanovitve potrebnih zdravilišč In okrevališč ali drugih obče koristnih zdravstvenih naprav se iz državnih sredstev v vsakoletnem proračunu določi znesek najmanj 1,000.000 Din. Iz teh subvencij se zbira poseben fond za pospeševanje bolniškega in nezgodnega zavarovanja, s katerim razpolaga minister za socijalno politiko in narodno zdravje na podlagi sklepov sveta za bolniško in nezgodno zavarovanje. Naprave, ki za izvrševanje bolniškega in nezgodnega zavarovanja niso neobhodno potrebne (sodišče delavskega zavarovanja) ali so po svojem ustroju prekom-pllclrane (volitve uprave) naj se opuste ali čimbolj poenostavijo. Osrednji urad za zavarovanje delavcev naj likvidira, njegova imovina nai se vnov-či in razde'i na nove zavarovalne (okrožne) urade po razmerju, v katerem so okolišu posameznih uradov patiripirali na ustanovitvi in vzdrževanju osrednjega urada, v svrho ustanovitve potrebnih rezervnih fondov. Zavarovanje za onemoglost, starost ln smrt naj se istotako loči od bolniškega zavarovanja ln raztegne tudi na delodajalce, sicer pa izvaja iz državnih sredstev, ker niti delodajalec, niti delojemalec ne more zmagovati nadaljnih socialnih t SVa valovih strasti Iz daljave se je čulo pokanje pušk. Neumorna Notre Dame še ni bila zaprla svojih kovinskih ust. Toda prebivalci Tuilerij so se polagoma privadil temu ni onemu, "kajti človek se končno vsemu privadi. Kralj je vstopil v Dianino galerijo, kjer je ibla servirana zakuska. Kraljica in njena sinova, vojvodi Nemour in Montporsiere s svojima soprogama so bili tudi že v galeriji. Kralj se je nasmehnil svojim najbližjim sorodnikom. česa bi se zdaj bal? Ščit opozicije ga ščiti, tisti ščit, na katerem sta s kričečimi barvami naslikana Thiers in Odi-lon Barrot. Vsak stoji na eni nogi in podpira kraljevsko krono. Saj ni mogoče, da bi ščit s takim grbom ne učinkoval. Ljudstvo naj le dobi svojo blaženo reformo ah" bolje rečeno samo obljubo. Obljuba, spravljena v Thiersov in Barrotov portfelj, ne mora biti baš ireal-nejša od prejšnjih obljub. O tem se je ljudstvo nekoč že prepričalo. Glavno je zdaj pridobiti čim več na Času in odstraniti barikade. Potem bo treba resno pomisliti na to. kako tlakovati ulico z nečem drugim, in . ne s kamenjem. Toda še preden se je dotaknila prva kapljica izborne pijače knežjih usten, je vstopil v spremstvu ordonančnega častnika minister Duvergier du Hauraune, ne da bi se zmenil za dvorno etiketo in napovedal svoj prihod. "Minister ni bil samo. bled, njegova lica so bila siva kakor svinec. Hotel' je govoriti z vojvodo Mont-pensierom. Vojvoda je vstal ter namignil kralju in 'kraljici, naj se pomirita. Toda nihče ni bil miren. Vsi so vstali in planili k ministru. — Sir, — je dejal minister. — Vaše Veličanstvo ne ve, kaj se je zgodilo. — No, kaj se je zgodilo? — je vprašal kralj. — Tam doli na Place de la Concorde, tristo korakov od Vašega Veličanstva, oddajajo dragonci sablje, pehota pa muškete. — Komu? Komu? — Ljudstvu, Vaše Veličanstvo. — Ni mogoče! Ni mogoče! — je vzkliknilo Veličanstvo. — Izvolite mi oprostiti, sire, — se je oglasil ordonanoni častnik, — toda videl sem to na lastne oči. . . To je bila prva resnica, ki jo je. slišal Ludvik Filip. Zakaj kralju nihče ne pove resnice? Zato, ker je resnica pregrešek proti dvornemu ceremonijelu in ker si noben dvorjan noče nakopati kraljeve jeze. Veličanstvo ima preveč občutljiva ušesa, da bi smek> zvedeti resnico. Resnica je samo za podložnike, posebno če je bridka. — Sire! — je vzkliknila kraljica in se ozrla na svojega soproga. — zajašite konja jn umrite raje tako, če že ni drugega izhoda. Z balkona Tuilerij bo vaša soproga z otroci gledala, kako umirate za svojo krono. Kralj je hitro oblekel generalsko uniformo in zajahal konja. Kava mora ta čas počakati. Kmalu se je kralj vrnil in zopet se je smehljaj. Pregledal je grajsko posadko in bil . je zadovoljen. ..Tri tisoč vojakov je klicalo kralju *vive le roi!«. Pridružili so se jim tudi topničarji, zbrani okrog šestih topov. Neverjetno je, da more tako pameten mož, kakor je bil Duvergier du Hauraune, misliti, da se bodo bratili s sodrgo vojaki, ki kličejo kralju »vive le roi!«. Ubogi kralj! Vsa država se mu izmika iz rok. a on se tolaži s temi neznatnimi zrnci. ki so mu še ostala na dlani. Thiers. Thiers vstopi. — Ježe prepozno! — vzklikne in pozabi obrisati si očala, ker itak dobro vidik Se nikoli ni tako dobro videl. Videl je, da njegova popularnost ne sega do barikad, čeprav se mu je zdelo, da je dokaj velika. Pojavil se je tam doli pri barikadi z novo ministrsko listo v roki. — Thiers in Odilon Barrot! Odilon Barrot in Thiers! — je kričal na vso moč. Toda smejali so se mu. njemu, ki se je hotel smejati drugim. Znali so občudovati Thiersa, pa se vendar niso mogli premagti, da bi se ne smejali, ko so ga zagledali. Parižani so ga videli neprestano skoro v vseh karikaturah, kajti v vsem Parizu ni bilo človeka, ki bi se dal tako dobro karikirati, kakor on. Kot rečeno so se mu smejali, čeprav je mahal z ministrsko listo. Odpiral je usta. da pomiri ljudstvo, on. (d je vse življenje odpiral usta, da bi vznemiril prijatelje in sovražnike. Kar je opazil, kako se mu vali na glavo velik kamen. Da ga ni pravočasno opazil, bi bila smrt neizogibna. Hitro se je obrnil in pobegnil. Kamen se je valil za njim in čeprav ni dosegel njegove glave, je vsaj pospešil njegove korake. - - In zdaj stoji v Tuilerijah. Vsa njegova zgovornost se je omejila na besede: »Prepozno je!« — A Odilon Barrot? *— so vpraševali od vseh strani. — Odilon Barrot? Fant zadavil nosečo ljubico Strašen zločin na Češkoslovaškem. — Da bi se mogel oženiti z drugo, je zadavil svojo ljubico v tretjem mesecu nosečnosti. 22-letna Vlasta Hcleckova, bivajoča . svoja rediteljih v Rcudnici na Češkoslovaškem in zaposlena v bližnji tovarni, se je pripeljala v četrtek proti večeru s kole s cm demev. Po večerji se je odpeljala z doma, ne da bi materi povedala, kam je namenjena. Dekle se pa ni več vrnilo demvo. Ko je tudi v petek ni bilo domov, je mati vsa v skr-j beh obvestili a orožnike in zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Orožniki so I vedeli za morilca prej. predno je bilo najdeno truplo umorjene delavke. Sklepali so namreč, da je bila HoleČkova umorjena in začeli so preiskovati okolico. Umora so osumili njenega Ijubčka Stanislava MatejčTka. Matejček ie pomagal gospodariti svojemu starejšemu bratu Jožetu, ki je podedoval po očetu malo posestvo. V nedeljo je pomagal 16-letni brat umorjene delavske orožnikom preiskovati okolico in slučajno je skočil za vasjo na kup peska ter porinil vanj palico. Raizkopal je p?JMaii S5ov. Naroda«. . .1M1 mtakulatutni paph ftfdttfa upitava t&to*etufk«$a tlatoda, S*. n a tel €i A a stalno j narašča • »9 Slcvens/ci SfrCarcd izhaja dnevno v 12.000 izvodih ter je najbolj priljubljen in razširjen popoldne vnik v Sloveniji. Zato imajo tudi itiseraf i ▼ .Slov. Herod«' vedno večji uspe h t •»t LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo D^)S|y| fT\ fm Jomac i noiemsfe /a oomac. •~ ^if kurjave r nrJustPiskt svrhe KOVA KI PREMOČ tCOKS ivarnišk . olavžarsk; r. plinski 3RIKETE ^rometn zavod za ore m 09 d. a L ub'sn Miklošičeva cesta štev 1 ?wi 1 m I !i!,i!iH A. & !!KADIRNE LlUBUSNa ŠL 32439/29 Razglas. 1919 Glasom sklepa ■ upravnega odbora mestnih voženj od 2ft. avgusta 1929 raapisut*e mestna občina ljubljanska tovorne vožnje mestnega magistrata za prihodnje leto 1930, v kolikor ne bo zadostovala priprega mestne pristave. Natančnejši pogoji se dobe r>r>: mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, šolski drevored 2-II. Ponudbe je koJekovati s 5 Din ter jih predloži-ti v mestnem gradbenem uradu najkasneje do 18. septembra 1929 do 11. ure dopoldne. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 3. septembra 1929. Ure)uje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jereršek. — Za upravo m inseratni del Vmz: Oton Christof. — Vsa v Ljubljani.