NOVA BANČNA KARTICA Gorenjska ^Banka Banka s posluhom ACTIVA - MAESTRO ACG Avto Center Gorenjske POOBLAŠČENI PRODAJNI CENTER ZA VOZILA GREGORČIČEVA 8, KRANJ MENJALNICE www.wilfan.si •1 PROBANK A PE KRANJ - tel : 064/380-160 Kranj, koroška 2. (Stara pošta) d@IMiKfcJJ©ISnGLAS **to Lni - ISSN 0352 - 6666 - št. 52 - CENA 150 SIT (12,50 HRK) Kraiy, torek, 4. juUja 2000 Tone Logonder prvi v aleji znamenitih Ločanov Imenitna stvaritev Metoda Frlica V parku pred osnovno šolo, na poti proti 'oskemu pokopališču, so odkrili spomenik kiparju Tonetu Logondru. STRAN 5 igre so povezale prebivalce Jelendola in Jezerskega Na delo v mesto, zabava pa kar doma Kovaški šmaren Utrip nekdanjih časov v okolju starodavne Krope Vsi, ki so se v sobo- ' to zbrali na Placu, so v okolju starodavne Krope vsaj za nekaj ur občutili utrip nekdanjih časov. Najbolj so jih v tiste čase "povedle" žeb-ljarjeve težave in tovorniki, ki so s konji tovorih kroparske žeblje. STRAN 4 Praznik v Preddvoru Konjske vprege skozi čas Osrednja prireditev ob prazniku v občini Preddvor je bil v nedeljo sprevod konjskih vpreg, ki jo je pripravil ob sodelovanju občine Preddvor in sponzorjev Konjeniški klub Tu-paliče. STRAN 18 V nesreči dva mrtva avstrijska državljana - V nedeljo. 2. julija, se je ob 17.40 uri na cesti Tržič - Ljubelj, izven naselja Podljuhclj, zgodila prometna nesreča zaradi nepravilne strani vožnje voznika osebnega avtomobila. Voznik Raimond S., avstrijski državljan, je vozil Peugeot proti Podljubelju, ko je nenadoma zapeljal levo na nasprotni vozni pas. Nekaj časa je vozil po travi, nato pa silovito trčil v betonsko ograjo. Vozilo je vrglo v zrak in je "poletelo" v strugo potoka Mošenik. Tam je tako silovito trčilo v nabrežino, da sta sopotnici na sprednjem in zadnjem sedežu na kraju nesreče umrli. D.S. Foto: Tina Doki STRAN 24 9770352666018 PO SLOVENIJI ureja: Jože Košnj&k SLOVENIJA IN SVET Izseljeniško srečanje na Bogenšperku Povsod ostanimo Slovenci Kranj, 4. julija - Več tisoč Slovencev, ki jih je zgodovina zaradi najrazličnejših razlogov pognala po svetu ali so zaradi razpada nekdanje skupne države ostali v drugih državah, njihovih potomcev in svojcev se je v nedeljo zbralo na gradu Bogenšperk na 41. Srečanju v moji deželi. Skupna misel srečanja je bila: ostanimo Slovenci, ne glede, kje smo! To je še pomembnejše zato, ker se z odhodom starejše generacije vezi z domovino rahljajo. Zato mora Slovenija še bolj skrbeti in negovati vezi z rojaki in postati mati vsem. Vsak je dobrodošel doma, ne glede, od kod prihaja. Le tako bomo ohranili svoj jezik in zavest o pripadnosti slovenstvu in Sloveniji. To so posebej poudarili govorniki: predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Anton Bebler in slavnostni govornik, akademik dr. Boris Paternu. • J.K. Sprejem za diplomate - V četrtek sta na Brdu pri Kranju predsednik vlade dr. Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle priredila sprejem za tuje diplomatske predstavnike v Sloveniji in za člane vlade. Na sliki: Papeški nuncij v Sloveniji Edmond Farhad (levo) čestita predsedniku dr. Andreju Bajuku. »J.K. Spomenik ob vznožju Gorjancev Kolmanovo darilo Božičevim Brezje, 4. julija - Kip Svete Družine je postavljen na Velikem Orehku, kjer je doma rektor in gvardijan brezjanskih frančiškanov pater mag. Ciril A. Božič. Kip Svete Družine, ki je postavljen v slovenskem narodnem svetišču na Brezjah, ima od preteklega tedna dalje svojega "dvojčka". Njegov avtor, akademski kipar Stane Kol man i Zgoše, ga je v znak spoštovanja in zahvale za vse, kar je storil za Brezje in častilce brezjanske Marije Pomagaj, postavil na rojstni domačiji rektorja in gvardijana brez-janskega samostana in bazilike patra mag. Cirila A. Božiča na Velikem Orehku v župniji Stopiče pri Novem mestu. Kip Svete Družine, poklon Božičevim, Dolenjski in vsem, ki bodo potovali skozi te kraje, stoji na spomeniško varovanem in mirnem območju med kozolcu ob vznožju Gorjancev. Več sto ljudi se je zbralo na sobotnem odkritju in blagoslovitvi kipa. Odkril ga je dolenjski rojak, zunanji minister vlade Republike Slovenije Lojze Peterle z ženo Branko, blagoslovil pa apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Edmond Farhat. Avtor kipa Stane Kolman in Božičevi upajo, da se bodo ob njem ustavljali tudi Gorenjci, ki bodo potovali skozi te lepe kraje. • J.Košnjek ' KUPOffzA MALI OGLAS DOlo BESED - BREZPLAČNO - Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekočI mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON I. - VI. 2000 iz LETOPISA GORENJSKA 1999/2000. KUPON ZA BREZPLAČNI MAU OGLAS BO OBJAVUEN VSAK PRVI TOREK V MESECU I Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku k — — — — — — « — «-. — — — — — — NOTRANJSK I RADIO LOGATEC D.O.O Logatec - TriaSka 148 • tel.:061/741 632 • fax:06 1/741612 _IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA _ Zasedala sta državni zbor in državni svet Na Savi še pet elektrarn Državni zbor je podelil koncesijo za izkoriščanje spodnjega toka Save Savskim elektrarnam, lastniku vodne elektrarne Vrhovo. Gradnja še petih elektrarn bo stala 92,8 milijarde tolarjev. Ljubljana, 4. julija - Državni zbor je pretekli teden po hitrem postopku sprejel zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Zakon so predlagali poslanci Jože Avšič, Branko Jane in Tone Anderlič. Koncesija za energetsko izkoriščanje spodnje Save je bila podeljena Savskim elektrarnam, lastniku Vrhovega, edine že delujoče vodne elektrarne na spodnji Savi. Koncesija je bila podeljena za 50 let. Glavni razlog za sprejem zakona je zagotovitev zanesljivejše oskrbe z električno energijo tudi v primerih izklopa jedrske elektrarne v Krškem. Gradnja vodnih elektrarn na spodnji Savi bo oživila domače gospodarstvo, zlasti gradbeništvo, strojegradnjo, malo gospodarstvo in dejavnosti, ki zahtevajo visoko strokovno znanje. Neposredno na gradbiščih ali posredno bo dobilo delo okrog 2600 ljudi. Hkrati z gradnjo elektrarn bodo urejevani tudi objekti, infrastruktura in celotno okolje na tem območju. Cena električne energije iz novih elektrarn na Savi bo na evropski ravni. Zakon predvideva zgraditev petih novih hidroelektrarn: Boštajn, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice. Podelitev koncesije je ključni korak k začetku uresničevanja že dolgo načrtovanega projekta elektroenergetskega izkoriščanja Save do hrvaške meje. Razburjeni svetniki Pretekli teden je bila tudi seja državnega sveta. Svetniki so sprejeli odložilni veto na zakon o potnih listinah državljanov Slovenije. Zakon o potnih listinah določa, da dobijo diplomatske potne listine tudi vsi poslanci državnega zbora. Državni svetniki so ocenili, da je to diskriminacija državnih svetnikov v primerjavi s poslanci državnega zbora. Nekateri svetniki so predlagali, da naj državni zbor ob ponovnem glasovanju o zakonu sprejme dopolnilo, naj dobijo diplomatske potne listine tudi vsi državni svetniki. Ko je državni svetnik dr. Veljko Rus pisno predlagal sprejem protesta zoper delovanje Ijubljanske- vilne družbe, kar naj bi Cerkev bila. Državni svet je kompeten-ten za vzpostavitev ravnovesja med Cerkvijo in državo. Dr. Veljko Rus je protestiral "proti sistematični politizaciji Rimskokato; liške Cerkve na Slovenskem, ti se kaže v napadu na posamezne skupine državljanov in na posa-mezne institucije slovenske države". Dr. Franc Rode naj bi sejal versko nestrpnost z negativnim označevanjem neverujočih, z blatenjem NOB, s podporo fašističnim simbolom s petjem domobranske himne in z uvrstit; vijo med pričevalce za vero tudi Tone Hrovat predsednik državnega sveta ga nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta, je razburjenje doseglo vrhunec in seja je bila prekinjena. Predlagatelj protesta dr. Veljko Rus pa na seji besede sploh ni dobil. Po prekinjeni seji je povedal, da je njegova zahteva povsem legitimna, saj gre za oceno delovanja ene od institucij ci- tiste, ki so sodelovali z okupatorjem. Po mnenju dr. Veljka Rus« takšna dejanja destabiliziraju Slovenijo, zastrupljajo odnose med državljani in zmanjšujejo zaupanje Slovencev v duhovščino. Reakcije nekaterih svetnikov, nasprotnikov pobude dr. Rusa, so bile ostre. Branko Grims iz Kranja je med drugi"1 dejal, da je to dno politike in da bi moral državni svet skleniti, da takih stvari sploh ne bo obravnaval. • J.Košnjek Zbor mobiliziranih v nemško vojsko Vodstvo se je tudi prepiralo Na sobotnem zboru v od države svoje pravice Dragočajna, 4. julija - Mobilizirani Gorenjci v nemško vojsko v letih 43 - 45 so na 9. rednem /boru v soboto v Dragočajni znova opozorili na dolg, ki ga ima slovenska država do njih. Po več letih prizadevanj so bili uvrščeni med žrtve vojne, obveznosti, ki izhajajo iz tega, pa oblast ne izpolnjuje. Predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku so posredovali zahtevek, da državni zbor še letos opravi tretje branje Zakona o vojni odškodnini, ki po petih letih še ni sprejet. V teh letih je umrlo že veliko naših članov, so zapisali. "Mobiliziranci pričakujemo, da bomo vsaj z odškodnino dobili delno nadomestilo za dosedanje zapostavljanje v Dragočajni so mobilizirani Gorenjci v nemško vojsko znova zahtevali in zamenjali dva člana upravnega in enega člana nadzornega odbora. primerjavi z drugimi žrtvami vojnega nasilja," piše v pismu predsedniku parlamenta. Predsednik gorenjskega združenja Jože Ahačič in predsednik zveze mobilizirancev na državni ravni Rudi Markovič sta člane pozivala k vztrajnosti in slogi. Tožbi zoper slovensko in nemško državo še nista rešeni, prav tako pa še ni odgovora od evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Nekatere člane je zaradi neizpolnjenih obljub minilo potrpljenje in izstopajo iz združenja, kar ni pametno, saj so pravice vezane na članstvo v združenju. Svoje pravice iz naslova mobilizirancev morajo še naprej zahtevati vdove in kmetje. Mobiliziranci v Dragočajni. FotoiJ.K. Zbor se je končal s prepirom in zamenjavo dveh članov upravnega in enega člana nadzornega odbora. Zlasti Florijan Koželj in Slavko Hribar sta očitala vodstvu združenja nepravil- nosti pri delu in poslovanju i*1 ostala v manjšini, večina pa Je podprla predsednika in podpredsednika Jožeta Ahačiča i" Janeza Kališnika. • J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Izjave, sporočila Združena lista socialnih demokratov je v soboto organizirala posvetovanje vodstva stranke. Analizirali so politične razmere v državi in dopolnili program aktivnosti stranke pred jesenskimi volitvami. Pripravljeno je tudi besedilo Programa vlade 2000 - 2004, ki je bilo v javni razpravi. Združena lista je prepričana v uspeh na jesenskih volitvah. Igor Bavčar pisal dr. Janezu Potočniku - Podpredsednik Liberalne demokracije Slovenije Igor Bavčar se je z javnim pismom odzval na predlog dr. Janeza Potočnika, vodje slovenske pogajalske skupine za vstop v Evropsko unijo, da bi parlamentarne stranke ponovno sklenile sporazum o sodelovanju parlamentarnih strank o vstopanju Republike Slovenije v Evropsko unijo. LDS tak predlog podpira, ima pa ga tudi kot odgovor na prva ravnanja zunanjega ministra Lojzeta Peterleta in vlade, ki uporabljata poročilo o napredku Slovenije v notranjepolitične namene. To so znane manire zunanjega ministra Peterleta, ki se je v preteklosti večkrat izkazal z blatenjem lastne države v tujini, je zapisal Bavčar. Slovesno v Radovljici - Župnija Radovljica, Kulturno društvo Sotočje in občinski odbor Slovenske ljudske stranke so priredili v nedeljo, 25. junija, proslavo v počastitev Dneva državnosti. Po kratki molitvi za domovino so v kulturnem programu sodelovali mešani pevski zbor Skala pod vodstvom Severine Čop, komorni mešani zbor Hozana pod vodstvom Urške Pompe, recita-•torji inž. Tine Benedičič, Jože Pavlic in Anka Marzidovšek, mešani zbor Anton Vovk z Brez-nice pod vodstvom Antona Dolarja in moški kvartet iz Žirovni- ce pod vodstvom inž. Franca Legata. Ob tej priložnosti so v atriju župnijskega doma odprli razstavo fotografij dr. Janeza Resmana, ki je bil tudi slavnostni govornik. Prireditev je povezovala Urška Šlibar. • J.K. Združevanje podmladkov SKD in SLS Nastala Nova generacija SLS Železniki, 4. julija - Tri mesece po združitvi Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke v novo stranko SLS + SKD Slovenska ljudska stranka sta se v soboto v Svečini pri Zgornji Kungoti združila tudi podmladka obeh strank: Mladi krščanski demokrati in Mladi SLS. Ime novega podmladka je Nova generacija Slovenske ljudske stranke. V program so zapisali, da so evropsko primerljiva desno sredinska mladinska orga' nizacija, odprta v prihodnost-vendar vezana na kulturno zapuščino, izkušnje in tradicijo- Pred združitvijo je bil zadnji ij redni kongres Mladih krščanskih demokratov v soboto v znikih. Udeležili so se ga *udJ gostje: podžupan občine Že,e/' niki Janez Ferlan, predsedn'* škofjeloške SLS + SKD Slovenska ljudska stranka Jernej PreVC' častni predsednik Svetovne/J3 slovenskega kongresa dr. Bernik, poslanec dr. ioi Možgan in predsednik sve* združene stranke Jože Zupanč'^ V soboto sta se v Krškem enotno organizacijo združili tU' Upokojenska zveza SLS in seniorjev pri SKD. Predsedn' sveta nove stranke Jože «1 pančič je v soboto v Železni*1^ povedal, da je bila združi^ strank doslej opravljena v okr°g 100 občinah. • J.K. Ji GLAS Ustanovitelj in izdajatelj; Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ I mtetfa politika: neodvisni nestrankarski politično- informalivni poltedml s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem | Direktor Marto Vah>ec | (%wiu »rednira: i.eoookJma Bogataj / Vmnarj k «** W* %p Helena Jetovćan. Jože Košnjek. Lea Mencinger. Urša Peternel, Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Manja Volčjak. Cveto Zaptotnik. Danica Zavrl-Žlebir. Andrej Žatar. Štetan Žargi' Irttnrin* Marjeta Vo*\j, tografija: Tina Doki Pripravi a fck: Media An. Kranj / Tuk: DELO • TČR, Tisk časopisov lin revo. d.d. Ljubjjana, I rednisN, naročnine, oglasnu trženje: Zotsora I. Kranj, telefon: 064/20142-0», leto: ^'^r. M info@«lts.si /Mali oglasi: telelon: OM/20H247 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. sreda do 17. ure / Časopis uhaja ob torkih in peU'h trimesečni obračun ■ individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 1% popusta Naročnina se upošteva od tekoče številke časopšisa do PISNEGA preklica, odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračuni dobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM. Oglasne storitve, po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa! CENA IZVODA: 150 SIT (12,50 HRK za prodajo n Hrvaškem). Objavljen je bil razpis republiških in Zoisovih štipendij Dijaki, vajenci in študentje, pozor! Letos so pogoji za pridobitev republiške štipendije milejši, zato se bo zanje lahko potegovalo več šolajoče mladine - Vloge sprejemajo od prejšnjega tedna, dijaki in vajenci jih morajo oddati do 5. septembra, študenti pa do 6. oktobra GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Kranj - Prejšnji teden je bil v časopisih objavljen razpis republiških in Zoisovih štipendij za prihodnje šolsko leto. Razveseljivo je, da so z letošnjim letom nekoliko omilili pogoje za njihovo pridobitev, tako da se tovrstne finančne pomoči spet lahko nadeja več dijakov, vajencev in študentov kot doslej. Število kadrovskih štipendij namreč še naprej upada in prav ta izpad sov zadnjih letih nadomestile republiške štipendije. Na ta način država pomaga šolajoči mladini, ki bi se sicer zaradi slabih materialnih razmer ne mogla odločiti za nadaljnje šolanje. Zoisovo štipendijo prejmejo intelektualno ali umetniško posebej nadarjeni učenci. Po besedah Mateje Jazbinšek, svetovalke na Republiškem zavodu za zaposlovanje, je lani republiško štipendijo prejemalo dobrih 40 tisoč dijakov, vajencev in študentov. Z novim šolskim letom pa naj bi se njihovo število povečalo, saj so 0rnilili pogoje za pridobitev ^Pendije. Do le-te bodo upravni vajenci, dijaki in študentje, pri katerih bruto dohodek na družinskega člana v letu J999 ne presega 615.523 tolarjev (to je 130 odstotkov zajamčene plače). Po novem bodo med vzdrževane družinske čla-ne šteli tudi otroke po 18. letu st-arosti, če se izobražujejo v Javno veljavnih izobraževalnih P'ogramih za odrasle ali so prijavljeni na zavodu za zaposlo-Var>je kot iskalci prve zaposlitve. Poleg tega je novost ta- da bo odslej mogoče uve- ljavljati pravico do štipendije tudi med šolskim letom, če se bo dohodek v družini zmanjšal zaradi upokojitve ali izgube zaposlitve enega ali obeh staršev. Zoisove štipendiste predlagajo šole Druga vrsta državnih štipendij pa so tako imenovane Zoisove štipendije za nadarjene. V pravkar končanem šolskem letu jih je prejemalo dobrih 11 tisoč intelektualno ali umetniško posebej nadarjenih dijakov in študentov. Pri tej vrsti štipendij velja poudariti, da zanje ne more zaprositi dijak ali študent sam, temveč ga predlaga izobraževalna ustanova, torej srednja, višja ali visoka šola. Kandidat mora po besedah Mirta Nagvja, svetovalca Zavoda RS za zaposlovanje, iz- Pravico do republiške štipendije je treba uveljavljati na obraz-Vu "Vloga za pridobitev republiške štipendije", ki ga je mogoče kupiti v knjigarnah in papirnicah. Vlogi je treba priložiti: ' dokazilo o bruto dohodkih iti osebnih prejemkih v letu 1999, ugotovljenih v odločbah o odmeri dohodnine družinskih članov in dokazila, o neobdavčljivih dohodkih in osebnih prejemkih ' dokazilo o državljanstvu, sta/nem oziroma začasnem prebiva-H^'u ter potrdi/o matične službe o družinskih članih in skupnem gospodinjstvu - originalno potrdilo o vpisu za naslednje šolsko leto za kandidata in kopije potrdil o vpisu za druge družinske člane, ki imajo status dijaka ali študenta ' Potrjen prepis ali fotokopijo spričevala oziroma potrdilo o "Pravi/enih izpitih " kopijo bančne kartice, tekočega računa a/i hranilne knjižice, kamor bo prejema! štipendijo. do izteka roka dohodninske ali druge odmerne odločbe še *e bodo izdane, je vlogo kljub temu treba vložiti do roka in jo takoj po prejemu odločbe dopolniti z manjkajočimi potrdili. kazovati intelektualno ali umetniško nadarjenost. Samo odličen šolski uspeh rjamreč ne zadošča; kandidat se po svojih sposobnostih mora uvrščati v skupino treh odstotkov najbolj sposobnih učencev v generaciji. Za Zoisovo štipendijo pa lahko šola predlaga tudi učenca, ki se uvršča med zgornjih deset odstotkov najbolj nadarjenih, če se lahko pohvali z izjemnimi dosežki na različnih tekmovanjih. Število prejemnikov Zoisovih štipendij se iz leta v leto povečuje, saj je zaradi vse manjšega števila kadrovskih štipendij zanimanje za pridobitev zelo veliko. Hkrati se povečuje število podiplomskih študentov s to štipendijo, k večanju števila prejemnikov pa je pripomogla tudi lanska omilitev pogojev za ohranitev štipendije, saj pri dijakih odslej zadošča dober uspeh (prej prav dober), pri študentih pa povprečna ocena 7 (prej 8). Kljub temu pa nekaj odstotkom dijakov oziroma študentov ni uspelo doseči tega povprečja in jim je štipendija zadnje šolsko leto mirovala; takšnih dijakov je bilo dva odstotka, študentov pa 7 odstotkov. Odslej bo Zoisova štipendija lahko mirovala le eno leto; če dijak ali študent zahtevane povprečne ocene ne bo dosegel dve leti, bo štipendijo izgubil. Višji dodatki za prevoz Višina osnovne republiške štipendije znaša 5.732 tolarjev za vajence in dijake oziroma 8.598 tolarjev za študente. Na to osnovo se prištejejo še dodatki glede na dohodek družine, letnik šolanja, dodatek na uspeh (ta znaša največ osem tisoč tolarjev) ter dodatek za prevoz (ta bo po novem višji kot doslej in bo dosegel višino cene dijaške oziroma študentske mesečne vozovnice oziroma največ 16.376 tolarjev) oziroma bivanje. Zoisove štipendije so sicer višje od republiških, a se bodo z novim šolskim letom nekoliko znižale (pri dijakih bodo nižje za 4000, pri študentih pa za 2800 tolarjev). Vendar pa to ne bo udarilo po žepu vseh prejemnikov, saj se bo z jesenjo hkrati povečal dodatek za stroške prevoza. Lani se je povprečna Zoisova štipendija gibala od dobrih 17 tisoč (za dijake, ki se šolajo v kraju stalnega bivanja) pa do 34 tisoč tolarjev (za študente vozače). Najvišjo Zoisovo štipendijo - skoraj 51 tisoč tolarjev -pa prejemajo študentje, ki študirajo v tujini. <=0 kt*oftaVS|ce -—"V* Nfl^jo frčeči Alojz Švigelj, vodja oddelka za poklicno svetovanje in štipendiranje na Območni službi Kranj Zavoda RS za zaposlovanje Kadrovskih štipendij še vedno le za vzorec Znano je, da je kadrovskih štipendij iz leta v leto manj, koliko jih je bilo na Gorenjskem razpisanih za prihodnje šolsko leto? "Za šolsko leto 2000/2001 je bilo na Gorenjskem razpisanih 192 kadrovskih štipendij. To je spet manj kot leto prej, ko jih je bilo razpisanih 213. Da ne govorim o razpisih izpred desetih let, ko je toliko kadrovskih štipendij razpisala samo Iskra..." Za katere poklice je razpisanih največ štipendij? "Že nekaj let so na voljo predvsem štipendije za deficitarne poklice, zlasti v gradbeništvu, čevljarstvu, tekstilstvu, kovi-narstvu. Zanimivo je, da te štipendije ostajajo, nobeno leto niso podeljene vse. Tako je lani ostalo nepodeljenih 17 štipendij za poklic zidar, 20 za poklic tesar, 10 za kovinarske poklice... Odkar so te panoge zašle v težave, med mladimi pač ni zanimanja za te poklice." Katera gorenjska podjetja običajno razpišejo največ štipendij? "Tudi letos so to predvsem gradbena, čevljarska podjetja... Dokaj veliki štipenditorji so denimo Iskratel, Iskraemeco, Merkur, tudi Alpina Ziri..." Zakaj se podjetja ne odločajo za več štipendiranja, kje je vzrok? "Včasih so podjetja prek kadrovskih štipendij skušala že vnaprej zagotoviti kader. Danes pa menijo, da je kadra na trgu delovne sile dovolj in da pač ni potrebe, da bi si ga zagotavljali že vnaprej. Razen seveda za tista področja, ki za mlade niso zanimiva, torej že prej omenjena, kjer pa štipendij sploh ne morejo podeliti." Vi se pri svojem delu srečujete tudi z mladimi, ki se odločajo za nadaljevanje šolanja. Se pogosto zgodi, da starši enostavno ne morejo omogočiti šolanja otroku, ker ta ne dobi štipendije? "Dogaja se, da starši rečejo, češ, če ne bo dobil štipendije, ga ne bom mogel vzdrževati. Toda koliko se ta napoved kasneje uresniči, ne vem. Ugotavljamo pa, da je najbolj kritičen tisti sloj, ki je z dohodki nekje na meji, torej ravno še ni upravičen do republiške štipendije. Prav takšne družine najtežje šolajo svoje otroke." Na Gorenjskem le 192 kadrovskih štipendij Za celotno Gorenjsko so delodajalci letos razpisali skupaj 192 kadrovskih štipendij (razpis je bil objavljen sredi aprila). Od tega jih je največ na voljo na območju Škofje Loke - 71, sledi območje Kranja s 63 razpisanimi štipendijami, na območju Radovljice je bilo razpisanih 28, Tržiča 18, Jesenic pa 12 kadrovskih štipendij. Med večjimi podjetji, ki ponujajo kadrovske štipendije, so jeseniški Acroni (kar osem štipendij, od tega vse za sedmo stopnjo izobrazbe: za diplomirane inženirje elektrotehnike, metalurgije, strojništva in diplomiranega ekonomista), podjetje Pila ste r iz "Žirovnice (za diplomiranega ekonomista in inženirja strojništva ter gimnazijskega maturanta). Na območju Kranja bi štipendirali nekaj pekov, veliko je ponudb za diplomirane inženirje elektrotehnike in računalništva (Iskraemeco, Is- kratel, Sava), Merkurje razpisal štipendije za diplomirane ekonomiste, Planika za diplomirane inženirje usnjarsko-pre-delovalne tehnologije, lBI diplomirane inženirje tekstilne tehnologije in industrijske oblikovalce. Na območju Radovljice LIP Bled ponuja štipendije za mizarje in diplomirane inženirje lesarstva, več gradbenih podjetji za gradbenike in tesarje, (i(i Bled za gozdarje... Na škofjeloškem območju je mogoče dobiti štipendijo za mizarje pri Jelovici in Alplesu, več štipendij je razpisal tudi Domel. Loka je razpisala več štipendij za prodajalce. Alpina bo štipendirala več diplomiranih ekonomistov, tudi diplomirani inženirji strojništva bodo lahko dobili štipendijo pri različnih podjetjih. Na tržiškem območju je največ štipendij razpisalo SGP Tržič za tesarje in mizarje. Obrazci so že na voljo Obrazce za uveljavljanje pravice do štipendije je že mogoče kupiti v knjigarnah in papirnicah, vloge s potrebnimi dokazili morajo dijaki in vajenci oddati na območne urade za delo do 5. septembra, študentje pa do 6. oktobra. Opozoriti velja, da morajo vloge vložiti tudi vsi, ki že prejemajo republiško štipendijo; ti štipendisti lahko pravico do republiške štipendije uveljavljajo, če dohodek na družinskega člana v letu 1999 cenzusa ne presega za več kot 10 odstotkov. • Urša Peternel AMZS Tokrat so morali delavci AMZS od petka do danes gorenjskim voznikom pomagati v 31 primerih. Od tega so v kranjski bazi našteli 26 vlek nevoznih vozil, 5-krat pa so njihovi mehaniki popravljali vozila na krajih, kjer je do okvar prišlo. GASILCI Kranjski gasilci so v Bašlju reševali siamskega mucka, ki je lastniku ušel na drevo. Gasili so na ulici M. Vadno-va 3 - Elektro Gorenjske, kjer se je vžgala izolacija tal. Prejeli so tudi lažno prijavo požara na osebnem avtomobilu, ki naj bi gorel na cestninski postaji Torovofc Na cesti 1. maja je v stanovanju v osmem nadstropju zagorela kuhinjska napa. Na Tomšičevi 14 pa so kranjski gasilci odpirali vrata in rešili osebe iz dvigala. Pomoč so nudil tudi reševalcem pri oskrbi oseb pri prometni nesreči, ki se je zgodila v Goraj-tah pri Škofji Loki. Iz struge potoka v Podljubelju pa so reševali osebe iz vozila in ga potegnili iz potoka. Jeseniški gasilci so opravili prevoz ponesrečenca z rešilnim vozilom za Acroni. 3-krat so merili prisotnost CO plina v vakuumski napravi v Acroniju in 6-krat so spremljali vozila z nevarnimi snovmi skozi predor Karavanke. NOVOROJENČKI Gorenjci smo od petka do danes dobili 22 novih prebivalcev, od tega 12 v Kranju in 10 na Jesenicah. V Kranju je prvič zajokalo ■7 deklic in 5 dečkov. Najtežja deklica je tehtala 4.510 gramov, najlažja je bila tudi deklica, ki ji je kazalec na tehtnici pokazal 3.130 gramov. Na Jesenicah pa so prevladovali dečki, in sicer se jih je rodilo 6 in 4 deklice. Najtežji deček je tehtal 3.850 gramov, najlažja deklica pa 2.370 gramov. URGENCA . V Splošni bolnišnici Jesenice so od petka pa do danes na^seh oddelkih skupaj našteli 245 urgentnih primerov. Kirurgi so jih imeli 187, na internem oddelku 47, na pediatriji pa 11. TEMPERATURA JEZER Blejsko jezero: 22.5; Bohinjsko jezero: 19; Šobec: 20 stopinj Celzija. ppi ms poalijAaho RADIO SORA Jeseniški svetniki o družbi Fiprom Wire Fiprom Wire posluje z izgubo Jeseniška družba Fiprom Wire je jeseniški občinski svet zaprosila za pomoć pri pridobitvi zemljišč v Hrenovici in za finančno pomoč za ohranitev delovnih mest. Ko se je ugotovilo, da je firma, ki je v lasti italijanske družbe, registrirana na Deviškem otočju, na seji občinskega sveta ni bilo nobene razprave več. Jesenice, 3. julija - Jeseniški svetniki so na minuli seji med drugim obravnavali tudi informacijo o družbi FIPROM WIRE, kije bila ustanovljena pred dvema letoma zato, da najame oziroma prevzame obrat žičarne z lužilnico v okiru Fiprom a. Zaposlili so 40 delavcev, ki so bili tedaj nezaposleni. * , ... /d;!) družba zaposlujejo 59 delavcev, je v celoti last tuje družbe ki ima po sveiu več tovarn /a predelavo /ice in drugih proizvodov. Na Jesenicah so izdelovali pol predelano jekleno žico za partnersko firmo Setral v Italiji. Tuji partnerje tudi v celoti financiral njihovo proizvodnjo in so zato imeli lani 909 milijonov tolarjev realizacije in 8 milijonov tolarjev dobička. Od vsega začetka pa je bila glavna težava družbe dotrajanost, zgradbe in stavb, ki jih imajo v najemu v Hrenovici, Ocenili so, da hi potrebovali 6 milijonov nemških mark vlaganj za posodobitev. Tuji partnerje zainteresiran za preselitev vse proizvodnje družbe SETRAI i/ Italije na Jesenicah, kjer naj bi odprli I PO delovnih mest. Jeseniškim svetnikom je v imenu družbe predstavil težave direktor Drago Babic, kije dejal, da tako velika vlaganja lahko uresničijo le ob predhodnem nakupu industrijskega kompleksa Hrenovka, ki pa še do danes ni zemljiško knjižno ure-/ciuljtsca v« lasi železarne, /a katero je podan predlog za stečaj, zgradbe in oprema pa so last Slovenskih železarn oziroma Fiproma v stečaju. Na osnovi ustnih zagotovil stečajnega upravitelja so začeli z zaposlovanjem in investicijami, tuji partner pa je lani ustavil proizvodnjo v Setralu. Izgubili so kupca, niso pa si zagotovili tržišča Setrala, saj so ( najpomembnejši stroji ostali v Italiji. hi|i partner pogojuje nadaljnje naložbe z nakupom nepremičnin in opreme. Zdaj pa že izgublja potrpljenje. Družba FIPROM VV1RF letos že posluje z izgubo, zato so jeseniški občinski svet zaprosili, da bi za skrčen program proizvodnje pridobili kompleks Hreno-vico ali nadomestno lokacijo, za ohranitev delovnih mest finančno pomoč, prosili pa so ituli za oprostitev oziroma zmanjšanje plačila nadomestila za stavbno zemljišče, ki ni njihova last. V razpravi so svetniki dejali, da je pravi naslov za pomoč Ministrstvo za delo. daje bil stečaj Fiproma nepotreben, da družba I iprom VVtre dolguje ogromne zneske, tla |e pati ne n ka firma v Italiji doživela eno najdaljših stavk... Svetnica Milena Koselj - Smit je od direktorja firme dobila tudi potrdi I-ni odgovor, da so ustanovitelji firme Fiprom Wire firmo registrirali na Deviškem otočju, nakar se je razprava takoj zaključila. Svetniki so se tako le seznanili /. informacijo in obenem sprejeli sklep, da naj vodstvo Fiproma Wne predstavi dolgoročni koncept in ekonomske vidike razvoja. Ob lem. pa naj na občinskem oddelku za prostor pripravijo sistem olajšav in kriterijev za potencialne investitorje. • D. Sedej Avgusta začetek javne razgrnitve? Radovljica - Po tem, ko občinski svet ni "odprl" ponovne razprave o trasi avtomobilske ceste od Vrbe do Podtabora, v občini čakajo na nadaljnje korake vlade oz. ministrstev za okolje in prostor ter za promet m zveze. Po zadnjih informacijah rut) bi vlada sprejela sklep, po katerem bo osnutek lokacijskega načrta radovljiškega odseka avtoceste javno razgrnjen od sredine letošnjega avgusta do sredine septembra, v tem času pa naj bi bila tudi javna obravnava. V javni razgrnitvi naj bi bila le nepoglobljena izvedba ceste {mimo Lesc in Radovljice) v jugovzhodnem koridorju, kot prilogi) pa naj bi picdstavili tudi poglobljeno različico. Razlog za taksen postopek naj bi bila omejitev, po kateri je možno javno razgrniti le projekte, ki več kot za polovico ne presegajo odobrenih proračunskih zneskov. »CZ. Nov vodovod H rase - Ledevnica Radovljica - Naselja v jugovzhodnem delu radovljiške občine, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz vodovodnega omrežja Draga in Krpin, imajo v sušnih obdobjih probleme s količino in kakovostjo vode. Da bi odpravili težave, so v občini zc začeli -, pripravami na gradnjo > nSO metrov dolgega povezovalnega vodovoda od obstoječega vodovoda v H rasah preko Hlebe in Nove vasi do vodnega zbiralnika Ledevnica. Lani in letos so za vodovod že izdelali idejno zasnovo in geodetski posnetek, do oktobra bodo pripravili projektno dokumentacijo, z gradnjo pa naj bi zaceli in končali prihodnje leto. Vrednost naložbe je '' i milijon* v tolarjev od lega so letos v proračunu že zagotovili 6,5 milijona tolarjev. * CZ. Zatrnik - da ali ne? Bled ■• Blejska občina je pred nedavnim pripravila posvet z naslovom Smučarski centu /atrnik • da ali ne. Posvet, ki so se ga udeležili lastniki zemljišč, predstavniki občine, blejskega turizma, turistične zveze, ministrstva za promet in zveze, fakultete za arhitekturo in drugi, je pokazal, da večina lastnikov kaze zanimanje za ponovni začetek delovanja smučišča, vendar le pod pogojem da bi najprej uredili zemljiško lastninska razmerja in poravnali stare dolgove. Tudi Zavod Triglavski narodni park temu ne bi nasprotoval, saj je bilo tedaj, ko je smučišče še obratovalo, na Zatrniku celo več reda, kot ga je zdaj, S smučiščem bi lahko upravljala družba, v kateri bi bili lastniki zemljišč in smučarskih naprav, hoteli, občina in se kdo Ponovni zagon nekdaj znanega in priljubljenega smučišča bi bila velika pridobitev za blejski zimski turizem. • CZ. Kovaški šmaren Utrip nekdanjih časov v okolju starodavne Krope Vsi, ki so se v soboto zbrali na Placu, so v okolju starodavne Krope vsaj za nekaj ur občutili utrip nekdanjih časov. Najbolj so jih v tiste čase "povedle" žebljarjeve težave in tovorniki, ki so s konji tovorih kroparske žeblje. Kropa - Kovaški šmaren ne sodi med najstarejše kroparske praznike, a se je prav ta domačinom najbolj priljubil. Začetki segajo v leto 1705, ko je sedem fantičev v gozdu pri Kropi našlo sliko sv. Marije, kroparske Matere Božje. Na tem mestu so potlej postavili cerkev in 2. julij, datum njene posvetitve, je postal praznik kovaški šmaren - praznik vseh Kroparjev, ki so se na ta dan odtrgali od trdega kovaškega dela, se že zgodaj zjutraj odpravili v cerkev, nato pa se poveselili z izleti v naravo in z druženjem. na Placu, so v okolju starodavne Krope vsaj za nekaj ur občutili utrip nekdanjih časov. Še najbolj jih je v tiste čase "povedla" ljubiteljska gledališka skupina iz Krope, ki je v režiji Mire Stušek in Alenke Bole Vrabec uprizorila žebljarjeve težave izpod peresa umetniškega kovača Jožeta Berton-clja. Kovač Lovrenc (Franc Žaberl), njegova žena Jera (Elizabeta Mikolič), fužinar -gospodar (Bojan Gašperšič), oglar Podbevc (Boštjan Murko), tovorniki (Matjaž Nardin, Alojz Žaberl in Marjan Jelo-včan) ter ostali nastopajoči so na šaljiv način predstavili kovaški vsakdanjik in odhod tovornikov, ki so nekdaj kroparske žeblje večinoma tovorih proti severno italijanskim pristaniščem. Pripravljalni odbor pod vodstvom Tonija Bogožalca je z denarno podporo Občine Radovljica, krajevne skupnosti Kropa in Zveze kulturnih organizacij Radovljica pripravil zanimivo prireditev. Dopoldansko dogajanje so zaznamovale športne tekme, popoldanski kulturni del so poleg domače gledališke skupine oblikovali Toni Bogožalec Železarstvo danes ne zaznamuje več kroparskega življenja in tudi kovaški šmaren je dobil drugačno vsebino. Prerasel je v najpomembnejšo kroparsko prireditev, ki je vključena v projekt Venerina pot in katere glavni namen je ohranjanje bogatega kulturnega, zgodovinskega in etnološkega izročila. Pa ne le to: šmaren je tudi priložnost, da se ob športnih, kulturnih in zabavnih prireditvah srečajo domačini in Kroparji, ki živijo drugje. Vsi, ki so se v soboto zbrali na glavnem trgu, Kroparski tovorniki še folklorna skupina, pihalni orkester Lesce in dramski igralec Polde Bibič, ki si je za brezplačni nastop prislužil kroparski svečnik, delo mojstra Adama Kržišnika. V vigenjcu Vice so prikazovali ročno kovanje žebl-jev, v UKO, ki nadaljuje tradicijo kroparskega kovaštva, je bil dan odprtih vrat, na stežaj je vrata obiskovalcem odprl Kovaški muzej, zbranim sta o spregovorila tudi radovljiški župan Janko S. Stušek in predsednik krajevne skupnosti Stane Habjan. Predstavili so Kulturno turistični vodnik po Kropi, ki je zagledal "luč sveta" le dober teden pred kovaškim šmarnom in v katerem so opisali geografske značilnosti in zgodovino kraja, najpomembnejše kulturnozgodovinske spomenike, znamenite Kropar-je in tradicionalne kroparske prireditve. Na stojnicah so se predstavili različni obrtniki in rokodelci: umetniški kovači, rezbarji, sedlarji, lončarji, čebelarji, izdelovalci čipk in dražgoških kruhkov, slikarji, žganjarji... Tudi "tazelenga", ki sodi med kroparske kulinarične značilnosti, je bilo možno dobiti, po 150 tolarjev za kozarček. Že v petek so vrtec obiskali lutkarji, v nedeljo pa je bil v kulturnem domu še koncert mešanega pevskega zbora Koledva pod taktirko zborovodje Egija Gašperšiča. • C. Zaplotnik Drugi Riklijevi športni dnevi Rikli se jih ne bi sramoval Če bi Arnold Rikli, začetnik zdravstvenega turizma na Bledu, v soboto videl stotnijo domačinov, kako so telovadili in jedli zdravo hrano, bi jih bil zelo vesel, bolj žalosten pa bi bil ob pogledu na propadajočo vilo ob jezeru in okrušen spomenik na Straži. Bled - Na Bledu so nekdanje Riklijeve dneve, ki so bolj malo poudarjali zdrav slog življenja, zamenjali z Blejskimi dnevi, spomin na Riklija pa so vendarle ohranili. Lani so prvič pripravili Riklijeve športne dneve, minuli konec tedna so bili na sporedu že drugič, do leta 2005, ko bodo praznovali 150-letnico Riklijevih začetkov na Bledu, pa jih bodo vsebinsko še obogatili. V soboto je bil Riklijev pohod na Stražo in naprej do Zake, v nedeljo pa še turnir v tenisu in mini golfu ter šahovsko "prvenstvo" članov organizacijskega odbora za izvedbo šahovske olimpiade, ki bo na Bledu leta 2002. Na Bledu, kjer so si Riklijev pričakali gostinci in jim postre- pohod zamislili kot skupni pohod domačinov in gostov, so bili v soboto zjutraj nemalo presenečeni, ko so se na štartnem mestu pred hotelom Golf zbrali le znani obrazi - domačini, domači turistični delavci, domači župan, ni pa bilo niti enega turista. V hotelih in turističnih agencijah so premalo naredili za to, da bi goste spodbudili za pohod na zračne, sončne in vodne kopeli, kot jih je priporočal "sončni doktor" Arnold Rikli, je prepričan predsednik organizacijskega odbora in občinski svetnik mag. Leopold Zonik, ki pa je bil zadovoljen vsaj z udeležbo - na letošnjem pohodu je bilo še enkrat več ljudi kot lani. Lepo vreme jim je omogočilo, da so uživali "v ko-pelih". Po Riklijevi trim stezi so se povzpeli na Stražo, vmes telovadili, se usedli tudi na jutranjo roso, si sezuli čevlje in se za kratek čas zaustavili pred Rikli-jevim spomenikom. Nedaleč od zgornje postaje sedežnice so jih gli z Riklijevim zajtrkom. "Sno-pčka" ni bilo, ampak le mleko, sir, črna žemlja z namazanim medom... Med potjo proti Zaki so dobili še kislo mleko in si gasili žejo z malinovcem in vodo, na travniku ob jezeru v Zaku pa jih je čakalo ne preveč obilno Mag. Leopold Zonik Med Riklijevim zajtrkom na Straži. kosilo z veliko tekočine, s sadjem in zelenjavo in brez mesa. Nekateri so se podali tudi na "vodne kopeli", v jezero, v katerem je zadnja dva tedna vse več kopalcev. Pohod so sklenili z zabavnimi igrami, v hotelih pa so gostom ponudili za večerjo tudi Riklijev meni. Če bi bil med pohodniki tudi Rikli, bi bil vesel stotnije domačinov, ne pa tudi propadajoče vile in spomenika, ki je tudi v bolj slabem stanju. Kot je povedal župan mag. Boris Ma-lej, so letos na spomeniku obnovili črke, se z lastnikom zemljišča, na katerem stoji, dogovorili za zamenjavo zemljišča in kandidirali za državni denar. obnovo pa načrtujejo v Pf!' hodnjem letu. Propadajoča Rj klijeva vila se dobro skriva rne" zelenjem, s Straže jo oko tež^ opazi, dobro pa je na očeh JaV' nosti, ki zahteva rešitve. Nek&J upanja je. Če bi letos pridobi'' dovoljenja in soglasja, med ka' terimi je najpomembnejše soglasje Zavoda za varstvo nara^' ne in ' ..~ ... kulturne dediščine Kranju, bi Nicholas Oman m njegov sin Marko prihodnji leto že lahko začel z obnovo-teh dneh bodo dotrajano ograJ^ nadomestili z novo, postavili P bodo tudi tablo, s katero bo0° domačine in obiskovalce Ble" obvestili o začetku obnove. • C. Zaplot""' Torek, 4. julija 2000 IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Praznovanje občinskega praznika v Škofji Loki Tri velike pridobitve Množica prireditev kaže na to, da se Škofja Loka vse bolj zaveda svojih možnosti, nova policijska postaja in urejena Selška Sora pa sta veliki pridobitvi. Škofja Loka, 3. julija - Velik in lep ognjemet z Loškega granu ob polnoči iz petka na soboto je pomenil zaključek priredi ev> ki so potekale ves junij v čast letošnjega občinskega Praznika. Kot se tisočletnemu mestu ob sotočju Sor spodobi, so bile tudi letošnje ubrane na temo srednjega veka, pa tudi j. 1' se prebivalci zopet zbližajo z rekami, ki so neločljivi del Škofje Loke. Kot vsa tri leta doslej, odkar rodnega turističnega projekta čina Škofja Loka praznuje Venerina pot višek praznovanj, svoj novi občinski praznik kot Kot da se je Škofja Loka šele v eležitev Prve omembe mesta teh letih zbudila in zavedla svo-Pred 1027 leti v darilni listini jih dragocenih možnosti, kvali- freisinškim škofom, so bile tudi •etos prireditve v okviru medna- tet dediščine in tradicije, ki jih vsako leto bolj bogato nadgrajuje s celo vrsto kulturnih prireditev. Velik obisk, ki je presenetil prireditelje, je lahko priznanje in vzpodbuda in kar sama po sebi sejjonuja misel, da bi bila lahko Škofja Loka eno samo prizorišče vse od spomladanskih dni, ko se uprizarja Škofjeloški pasijon, pa do pozne jeseni. Možnosti, kot jih na primer nudi grajski vrt za poletne kulturne prireditve, sploh niso izkoriščene. Tudi letos so se ves junij vrstile slikarske prireditve (kolonije) in razstave, koncerti s poudarkom na stari glasbi, plesni nastopi in dramske uprizoritve, srednjeveškemu mestnemu sejmu pa so dodali še predstavitev stare kmečke (Nacetove) hiše in večer etno glasbe in plesa. Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku je bila tudi letos na grajskem dvorišču, letos združena z nastopom treh pihalnih orkestrov: Pihalnega orkestra Dubrovanka iz Slovaške, Mestnega pihalnega orkestra (nepriporočena) oddaja predlogov s (pre)skromnimi obrazložitvami bi si zaslužila celo oznako "funkcionalne nepismenosti", niso pa redki, ki so ocenili vsaj enega od predlogov za provokacijo. Bojkot praznovan- Škofja Loka in Pihalnega orkes- ja občinskega praznika pa je tra Alpine iz Žirov. Za razliko zgovoren sam po sebi. Priznanja občine Škofja Loka v letu 2000 Občinski svet Občine Škojja Loka je za letos sklenil, da se na-zj*a častnega občana ne podeli, ostala priznanja pa so prejeli: lati grb občine Škojja Loka Tomaž Tozon za dolgoletno delo nu kulturno-glasbenem in organizacijskem področju, Valentin *rc za življenjsko delo na kulturnem in športnem področju, 'asbena šola Škofja Loka za 50-letno delovanje na g/asbeno-Vz8ojnem področju in Uršulinski samostan za kulturno, duhov-no, versko in humanitarno delovanje uršulink na Škofjeloškem; Rebrni grb občine Škofja Loka Osnovna šola Cvetka Golarja . kofja Loka za dolgoletno delo na področju izobraževanja, vzgo-J?in izvenšolskih dejavnosti; Bronasti grb občine Škofja Loka tga Bandelj za dolgoletno delo v organizaciji Rdečega križa in na P°dročju organiziranega krvodajalstva, Franc Troha za njego-vo^ vestno in požrtvovalno delo pismonoše ter prijaznega odnosa ° ljudi in Jef Albrechts za pobudo in organizacijo pobratenja občin Maasmechelen in Škofja Loka. o, "** - — r-----— od preteklih let, ko so občinska priznanja delili na posebni slavnostni seji občinskega sveta, pa so se letos odločili, da priznanja podelijo zaslužnim Loča-nom pred širokim avditorijem -na osrednji proslavi, in povsem polno grajsko dvorišče ob tej priložnosti je samo potrdilo pravilnost te odločitve. Ob tem omenimo, da sta bila dva nagrajenca deležna posebno toplih aplavzov: poštar in zaslužni gasilec Franc Troha in svetnik iz pobratenega Maasmechelena Jef Albrechts, ki se je z govorom v slovenščini zanj tudi posebej zahvalil. Brez političnih delitev, tako žalostno vse bolj značilnih za Škofjo Loko, pa tudi tokrat ni šlo: kot so napovedali, se svetniki LDS, ki niso uspeli s svojimi predlogi za priznanja, slovesnosti niso udeležili. Prepozna Zapis o letošnjem praznovanju škofjeloškega občinskega praznika pa ne bi bil celovit, če ne bi omenili treh pomembnih pridobitev za Škofjo Loko, ki so jih slavnostno odprli v teh dneh: nove, prepotrebne policijske postaje na Trati, postavitve kipa Tonetu Logondru, ki pomeni začetek oblikovanja Aleje zaslužnih Ločanov in zaključka ureditvenih del na Selški Sori od Šeširjevega mostu do sotočja. Prav slednja "otvoritev" je bila zadnje uradno dejanje letošnjega praznovanja, ki jo je opravil v enkratnem soju nekaj sto ol-jenk minister za okolje in prostor dr. Andrej Umek. Za veselje mnogih pa so na parkirišču pred Upravno enoto na veselici nastopile Vesele Štajerke, ob polnoči pa je mesto zbudil in razsvetlil lep ognjemet. • Š. Žargi Javni zavod Tržiški muzej se otepa s težavami Odslej samostojen, vendar brez statuta Zavlačevanje je verjetno povezano z imenovanjem direktorja, so ocenili na izredni seji sveta zavoda. Tržič, 4. julija - Delavce Tržiškega muzeja ob tem skrbi finančni položaj, saj so od Zavoda za kulturo in izobraževanje v razdrtiževanju podedovali kup neplačanih računov. Obnova Kurnikove hiše se letos ne bo nadaljevala, porajajo pa se tudi dvomi o porabi državnega denarja za te namene v preteklosti. Javni zavod Tržiški muzej deluje kot samostojna ustanova od konca marca letos. Svet zavoda je že potrdil statut in druge akte, ki so potrebni za delovanje. Statut bi moral sprejeti še občinski svet, vendar so gradivo umaknili iz obravnave. Tako zavlačevanje se zdi nerazumljivo, ker so upoštevali tudi pripombe članov sveta zavoda, je ugotovila predsednica Tita Porenta. Kot je pojasnila, zavod ne bo mogel kandidirati na noben razpis za sofinanciranje projektov, dokler ne bo imel soglasja ustanovitelja. Razen tega se septembra izteče mandat sedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja zavoda, kar je razlog več za čim hitrejši razplet. Med sejo so razkrili možno ozadje za zastoj, ki je povezan z izbiro direktorja muzeja. Za to naj bi se zanimala tudi dosedanja vršilka dolžnosti ravnateljice ZKI Tržič v raz-druževanju. Kot je ocenila predstavnica uporabnikov v svetu zavoda Maruša Avguštin, je za majhno ustanovo smiselna edino izbira strokovnjaka z muzejskega področja za direktorja. Ker ni formalnih ovir za obravnavo statuta zavoda, je svet sklenil ponovno zahtevati čimprejšnjo obravnavo v občinskem svetu občine Tržič. • S. Saje Odprli Odhamsko cesto Kranj, 4. julija - Včeraj popoldne so slovesno odprli obnovljeno Oldhamsko cesto, ki jo je kranjsko Cestno podjetje začelo obnavljati v začetku aprila, dela pa so končali dober teden in pol pred načrtovanim rokom. Obnova naj bi stala približno 160 milijonov tolarjev, kajti končni obračun bo pripravljen čez en mesec. Na slovesnosti, ki je bila na križišču pri vodovodnem stolpu, so nastopili Pihalni orkester kranjske mestne občine. Obrtniški moški pevski zbor dr. Janez Bleiweis, mažoretke kranjske plesne šole Urška ter otroci vrtcev Janina in Kekec. Občina je poskrbela tudi za hrano in pijačo ter za zanimiv nastop "oldtimerjev". • R, Š, Tone Logonder prvi v aleji znamenitih Ločanov Imenitna stvaritev Metoda Frlica Parku pred osnovno šolo, na poti proti loškemu pokopališču so odkrili spomenik kiparju Tonetu Logondru. _____ Tnno T r\rrr\rtAe*r \e* r»rvi k P. T" K ^k«fja Loka - "Kdor najde prijatelja, najde zaklad, je dvesto let Loka - "Kdor najde prijatelja, najue /nw»u, je -r* Pred Kristusom zapisal modrec Sirah. Ko smo pred trinajstimi •eti izgubili prijatelja Toneta, smo izgubili zaklad. Danes se ga Rominjamo, zato je današnji dan lep, zame še posebej, saj mi *e Padlo z ramen breme, ki sem si ga z vašim soglasjem naložil: Postaviti spomenik kiparju Tonetu Logondru," je na četrtkovem slov- ---ipUllK 1IIIV |U M ~»------' * 'ovesnem odkritju spomenika dejal A. Pavel Florjančic Zgodba o postavitvi spomeni- vstran od prvotno zai *a akademskemu kiparju Tone postavitvi spomeni *R.aaemsket tu Logondru, znamenitemu Ločanu, čigar dela srečujemo °a potepanju po starodavnem mestu, je namreč dolga kar °sem let. Njegovim prijateljem lr> znancem se je želja porodila Pred osmimi leti, vendar jim ga ni uspelo postaviti niti ob peti, liti ~j j • «•- ■ niti od tove deseti obletnici Tone- smrti. Uspelo jim je sedaj, °b trinajsti obletnici. Na koncu je naneslo tako, da -Pomenik stoji le nekaj korakov vstran od prvotno zamišljene postavitve. Vmes smo ga videli v Tonetovem rojstnem Pevnu, ob poti na Loški grad, pred njegovim domom in ateljejem v Stari Loki, pred loško gimnazijo, ob mrliški vežici na Fari, razmišljali smo celo o Sorici in Gorenji vasi, nazadnje je dom dobil v Šolski ulici in mislim, da je na pravem kraju," je dejal A. Pavel Florjančic. Škofjeloška občina je namreč lani sprejela pobudo o Aleji znamenitih Ločanov in Tone 2 izbrani besedami se je A. Pavel Florjančic zahvalil kiparju Metodu Frlicu, ki je izdelal Logondrov portet. "Pravijo, da je slab učitelj, katerega učenec ne preseže. Tone je bil dober učitelj. FrHc je prvi Logondrov potret naredil že leta 1992, v realistični maniri, to bi bil njegov prvi javni bronasti kip. Do danes se je razvil v velikega mojstra, ki ga k sebi vabijo Avstrijci, Nemci, Madžari, Grki, Avstralci, Japonci. Njegovi so javni portreti Lavtižrja v Ratečah, Jobsta vŽireh, Jakliča v Dobrepolju in Blei-»eisa v Kranju ter številni drugi izvirni portreti. Pred nekaj leti Je ob njegovi razstavi v lupi, ni dr. Tomaž Brejc dejal, daje Frlic klPar za naslednje tisočletje. Ko sem spremljal Frlicev razvoj Portreta našemu prijatelju Tonetu v številnih različicah, se tej °eeni pridružujem tudi sam. V portretu Logondru vidim arhaičnost stare Grčije, izpiljenost visoke renesanse, kakor tudi s°dobno dojemanje likovnega sporočila in vrhunsko obvladovanje materiala. Metod, hvala za imenitno stvaritev, ki bo Loki se "trdila sloves mesta z dušo." Kipar Metod Frlic v pogovoru s Tonetovimi domačimi: na desni žena Štefka, v sredini hčerka Romana, za njo sin Matej. Logonder je prvi v vrsti zaslužnih Ločanov. Morda bo to že prihodnje leto France Planina, ob stoletnici njegovega rojstva. Ali pa pater Romuald, kakor je navrgel A. Pavel Florjančic. Vsekakor jim ne bo zmanjkalo dela, saj navajajo Antona Ažbeta, Lovrenca Koširja, Ivana Groharja, Ivana Tavčarja, Ivana Dolenca, Tine-ta Debeljaka, Jožeta Ranta, Pavla Blaznika itd. Tone Logonder je prvi, ker je imel veliko dobrih prijateljev, ki so s svojimi prispevki podprli postavitev spomenika. Kar 58 je naštetih v priložnosti brošuri, poklonili sojo vsem, ki so prišli na slovesno odkritje spomenika. In bilo jih je veliko, blizu tristo, kar prav tako potrjuje, da je imel Tone Logonder res veliko prijateljev in dobrih znancev, da Loki ni zaupustil le številnih kiparskih stvaritev, temveč še vedno živi v spominu mnogim. Donatorjem pa so Tonetovi domači pokronili monografijo, ki jo je napisal Dušan Koman. A. Pavel Florjančic se je posebej zahvalil Rajku Berniku iz Virmaš, ki je obdelal in hranil podstavek iz domačega kamnit-ničana, kamnoseku Jožetu Furlanu, ki je postavil napis na spomeniku, in Juretu Prevcu iz Studenega, ki je poskrbel za postavitev kamnitega podstavka. In posebej škofjeloškemu županu Igorju Drakslerju, ki je prižgal zeleno luč za postavitev, ter podžupanu Stanetu Rupniku in Juretu Svoj-šaku. Pa Muzejskemu društvu in Marku Primožiču, ravnatelju Osnovne šole Petra Kavčiča. "Brez njih bi še vedno tovoril breme. In na koncu hvala tudi mojim domačim, ki so mi breme vseskozi pomalem odnašali," je po koncu dejal Florjančic. • Marija Volčjak Cesta je obnovljena, težav z obvozi je konec, (foto: T. Doki) Tržičani o pobratenju z Nemci Tržič - Konec minulega tedna sta obiskali občino Tržič delegaciji iz pobratenega francoskega mesta Ste Marie aux mineš in nemškega mesta Bruchsal. Med slednjo nemško občino in občino Tržič je namreč predvideno pobratenje, katerega botri bodo Francozi. Temu dogodku, ki naj bi se zgodil v letu dni, so posvetili največ pozornosti med tokratnim srečanjem, Kot so se dogovorili, bodo Tržičani in Nemci prej poskrbeli za predstavitve svojih krajev v obeh deželah, v mestih pa naj bi postavili tudi simbole bodočih pobratenih občin. Gostje so si v Tržiču ogledali staro mestno jedro in obiskali vrh Ljubelja, Dovžanovo sotesko in kmečki turizem pri Tiču. V petek zvečer so se udeležili Avsenikovega večera v Tržiču. Večina je odšla v domovino v nedeljo, štirje Francozi pa so se odločili za krajši oddih na Ljubelju. • S. Saje Priznanja pogumnim družinam Tržič, 4. julija - V Tržiču so v petek ustanovili Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, ki ga bo vodil predsednik Anton Stritih. Letos bodo namenili posebno pozornost organiziranju članov in urejanju statusnih vprašanj, pripravam na obeležitev 10. obletnice vojne za Slovenijo in zbiranju gradiva in pričevanj o takratnih dogodkih. Poskusi, da bi osramotili udeležence vojne za Slovenijo ali jo celo pozabili, niso redki. V tržiški občini naj bi imelo pravico do članstva okrog 800 ljudi. Veterani vojne za Slovenijo bodo sodelovali z drugimi organizacijami in združenji, tudi z veterani NOB 1941 - 1945. in vztrajali na nepolitičnosti in domoljub-nosti. Janez Ude je v opisu dogodkov od 16. maja leta 1990 dalje povedal, da je bila tržiška Teritorialna obramba takrat dobro usposobljena in oborožena z novim orožjem, ki ga je kupila občina. Tržičani so bili med tistimi 16 občinami v Sloveniji, ki orožja niso hoteli oddati takratni jugoslovanski armadi, ampak so ga skupaj s policijo zavarovali in kasneje skrili na več lokacijah. Družinam, ki so takrat tvegale skriti orožje, so podelili priznanje Slovenska družina, podelili pa so tudi priznanja ob 10. obletnici ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite. • J.K. Stilske preobrazbe, izzivalna moda Kranj, 4. julija - V sicer pusto Jenkovo ulico se je v petek popoldne naselila izzivalna in umetniška duša. Vizažistka Tania Mendillo in frizer Samo sta se odločila, da popestrita prihod poletja, poletnih oblekic, frizur in vročega veselja, lako sta s skupnimi močmi pripravila poletni modni slum, Jta kalert-m sta mojstra spremenila podobo nekaterih najbolj pogumnih Kranjčanov, odrsko dogajanje pa so popestrile tudi bolj ali manj nenavadne modne revije. Na modnih revijah so manekenke, katerih vide/ je kar na odru spretno spreminjala lania Mendillo. predstavile tudi kolekcijo izzivalnega spodnjega perila Yes (verjetno ni treba posebej poudarjati, da so manekenke požele največ navdušenja prav takrat, ko so se po odru sprehodile v spodnjem perilu) in poletne Sportinine kolekcije. Največ zvedavih po deilov pa .izlili manekenke pra\ gotovo doživele takrat, ko so bile odete v obleke, ki sta si jih zamislili modni kreatorki Mateja Lavtar in Nataša Urbane. Ekstravagantnost oblek so dopolnile še nevsakdanje pričeske in "odbito" ličenje. Delo vseh treh umetnikov se je spretno /lilo skupaj in /delo se je, da se mala kranjska ulica postala prestolnica nenavadnega stila. Ce ne že svetovna, pa prav zagotovo gorenjska prestolnica. Po končanem modnem popoldnevu je Tania Mendillo utrujena, a zadovoljna dejala, da sta s frizerjem Samom kar nekajkrat "preuredila ' vseh devet manekenk (pričesko in ličenje je bilo pač treba uskladili z oblačili), poleg tega pa sta sc posvetila tudi urejanju najbolj pogumnih Kranjčanov. Povedala je še, da bo modna sapa v Kranju zavela tudi septembra, ko bo /daj že uigrana ekipa pripravila jesensko obarvane modne navdihe. * Spela/,., loto: Mitja Smrdel Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR C. m. Tita 78, 4270 Jesenice Telefon: (064) 831 040 n.c, Telefax: (064) 863 304 Upravna enota Jesenice objavlja v skladu s 60. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, številka 32/93 in 1/96) JAVNO NAZNANILO I. Stranka Občina Jesenice, Titova 78, Jesenice je zaprosila upravno enoto Jesenice za izdajo lokacijskega dovoljenja za poslovno cono - komunalno infrastrukturo. II. Možni vplivi na okolje so emisije v zraku, odpadki in hrup. Na podlagi poročila o vplivih na okolje št. 212200-jh/mž z junija 2000, ki ga je izdelal E-NET d.o.o., Ljubljana, Ambrožev trg 5, Ljubljana je razvidno, da je nameravani poseg graditev industrijske ceste na območju opuščenih zemljišč Železarne Jesenice, v dolžini približno 2,6 km ter vzpostavitev dveh povezovalnih cest, izgradnjo kolesarske poti in pločnika, postavitev komunalnih vodov, prestavitev industrijskega tira in regulacijo potoka Ukova ocenjen kot sprejemljiv z vidika obremenitev in sprememb okolja, ker ne bo presežena dopustna stopnja obremenjevanja okolja. III. Javna predstavitev osnutka lokacijske odločbe za graditev industrijske ceste na območju opuščenih zemljišč Železarne Jesenice, v dolžini približno 2,6 km ter vzpostavitev dveh povezovalnih cest, izgradnjo kolesarske poti in pločnika, postavitev komunalnih vodov, prestavitev industrijskega tira in regulacijo potoka Ukova, na zemljišču s parcelno št. 2242 cesta, 2181/1, 2238, 2181/3, 2181/2, 1674, 1673, 1670/1, 1670/2, 2221/1, 2221/4, 1680, 1681/22, 1681/23, 1247/1, 1247/32, 1247/31, 1247/33, 1247/30, 1456 cesta, 1662 cesta, 1672, 1458/4, 1247/69, 1247/76, 1247/77, 1247/34, 1247/79, 919, 1246 cesta, 922, 920, 902/6, 902/5, 921, 923, 926, 925, 911/1 cesta, 913, 910/1, 902/1, 1403/1, 1434, 900/1, 910/3, 910/4, 927 vse k.o. Jesenice ter poročila o vplivih na okolje bo v prostorih upravne enote Jesenice v času od 5. 7. 2000 do vključno 20. 7. 2000 v ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 15., v sredo, od 7.30 do 17. in v petek od 7.30 do 13. ure. Vsi krajani ter ostali interesenti imajo možnost ogleda dokumentacije ter dati pisne pripombe v priloženo knjigo pripomb. IV. Javna obravnava in zaslišanje nosilca posega v okolje bo v četrtek, 20. 7. 2000, v sejni dvorani v pritličju stavbe Občine Jesenice s začetkom ob 15. uri. Na obravnavo so vabljeni vsi prizadeti krajani. Praznovanje občinskega praznika občine Železniki Predstavitev in potrditev skupnih prizadevanj Tudi petkova slavnostna akademija ob občinskem prazniku je pokazala, da je občinsko vodstvo našlo način za strnitev prizadevanj vseh in za enotno delo v dobro občine. Železniki, 3. julija - Enako kot občina Škofja Loka imajo tudi v občini Železniki 30. junija občinski praznik v počastitev prve omembe krajev v Selški dolini v darilni listini nemškega cesarja freisinškim škofom v letu 973. S pripravo letošnje slavnostne akademije so se še posebej potrudili, saj so sodelovale vse krajevne skupnosti, posebne pozornosti pa so bili na tej akademiji deležni odličnjaki. Trud ni bil zaman: dvorana je bila premajhna. Čeprav v občini Železniki, KS pa je nato nastopila z eno Številka: 351-364/00 Datum: 4. 7. 2000 Upravna enota Jesenice kjer deluje cela vrsta kulturnih društev, ni bilo nikdar zadrege s prirejanjem proslav, pa bi za petkovo akademijo lahko dejali, da je bila prav svojevrstni uspel prikaz kulturnega utripa po vsej občini Železniki. Kulturno društvo Scena iz Železnikov in občinsko vodstvo so si akademijo namreč zamislili kot nekakšno predstavitev in presek delovanja po vseh krajevnih skupnostih občine, pri čemer je vezni predstavitveni tekst z omembo aktualnih uspehov in pričakovanj napisal kar župan Mihael Prevc sam. Njegove besede so popestrili z diapozitivi fotografa Sandija Čufarja, vsaka točko v kulturnem sporedu. Namesto uradnega analitičnega govora župana, ki je v navadi ob takih priložnostih, so torej obiskovalci akademije - mnogi so morali v ozadju dvorane kar stati, saj je sedežev zmanjkalo, dobili zanimiv pregled dogajanj v občini, hkrati pa videli v folklornih in glasbenih nastopih, s čim se ukvarjajo v društvih. Seveda pa brez himne Zdrav-ljice, ki jo je zapel Cerkveni mešani pevski zbor iz Železnikov, ni pravega začetka tovrstne proslave, kakor tudi ne uvodnega pozdrava župana. In pozdraviti je moral veliko gostov: župane občin Naklo, Cerkno, Go- Priznanja in nagrade občine Železniki v letu 2000 Občinska priznanja so prejeli: naziv častni občan je dobil Franc Bešter iz Selc za preko 70 let delovanja na področju kulture,- plaketo občine Železniki Filip Bernik iz Železnikov za petdesetletno delo v krajevni organizaciji Rdečega križa na Češnjici in pomemben prispevek, h krvodajalstvu; priznanje občine Železniki sta prejela zakonca Jožica in Miro Kačar iz Sorice za dolgoletno ustvarjalno delo na kulturnem področju in dosežke pri ohranjevanju kulturne, umetnostne in etnografske dediščine Sorice, priznanje občine Železniki je prejel tudi Franc Zupane, direktor Alplesa, kije iz največjih težav popeljal Lesni program in ohranil enovito in priznano blagovno znamko. renja vas - Poljane, Šenčur in Mengeš, kar vse kaže, da je uspel navezati dobre stike in sodelovanja s sosednjimi in nekaterimi drugimi gorenjskimi občinami. To so posebej omenili in poudarili tudi ti gostje v svojih pozdravih. Posebne pozornosti in posluha pa je bil deležen v Selški dolini zelo spoštovan in cenjen poslanec državnega zbora dr. Jože Možgan, ki je vsem prisotnim čestital k občinskemu prazniku s posebno zahvalo županu in širšemu občinskemu vodstvu za izjemno politično kulturo in demokratičnost, s katero so uspeli strniti in povezati prizadevanja v kraju in občini za razvoj in napredek. Na akademiji so poleg občinskih priznanj podelili tudi Bronasti znak Civilne zaščite, priznanja pos- lovnim partnerjem, posebne pozornosti pa so bili deležni učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol, ki so bili vsa leta šolanja odlični. Župan jih je pozval, da naj nadaljujejo s prizadevnim učenjem oz. študijem, saj občina pričakuje, da bodo na tak način kmalu prispevali k njenemu ugledu in razvoju. Za zaključek omenimo še poU' darek iz županovega nagovora, da je občina Železniki prav na dan občinskega praznika dobila "darilo" države: tudi formalno soglasje Ministrstva Republike Slovenije za finance za gradnj0 športne dvorane. Za projekt torej, ki bo uresničil dolgoletne želje prebivalcev Železnikov in ki so se ga po temeljitih pn'Pra' vah lotili prav v teh dneh. . Š. Zargi Planinsko srečanje pri Roblekovem domu Z Begunjščice se vidi petintrideset vrhov Smerni kamen, ki so ga radovljiški planinci postavili na vrhu Begunjščice, bo obiskovalcem P°* magal pri orientaciji in razgledu na 35 gora, obenem pa bo kot mejnik simboliziral sožitje radovljiške, tržiške in žirovniške občine. Begunje - Na Begunjščici je bilo v soboto planinsko srečanje, na katerem so ob navzočnosti Janka S. Stuška, župana radovljiške občine, Metke Rojnik, vnukinje Huga Robleka, po katerem se imenuje dom, in okrog tristo planincev "odkrili" smerni kamen in pri Roblekovem domu odprli ekološka (kompostna) stranišča. Pri bližnjem križu je bila opoldne še maša. Kot je povedal Tone Tomše, obstoječa suha stranišča s kom- Stuška, ki je na letošnjem treh mejnih občin. Begunjšcice občnem zboru predlagal, da bi ni le najvišji vrh radovljisk predsednik planinskega društva Radovljica, je povojnemu obdobju evforične gradnje novih koč, povečevanja zmogljivosti in nepremišljenega izboljševanja planinskega udobja sledil čas streznitve - ekološke sanacije planinskih koč z izgradnjo solarnih naprav, ekoloških suhih stranišč, odvoza odpadkov v dolino in gradnjo čistilnih naprav. Tudi radovljiški planinci zadnja leta vlagajo izdatna sredstva za varovanje okolja in ekološko sanacijo koč. V okviru načrta ekološkega urejanja koč v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, za katerega namenjajo denar Evropska unija (v okviru programa Phare), Planinska zveza Slovenije in planinska društva, so tudi pri Roblekovem domu nadomestili postnimi sanitarijami, pri katerih je ostanek (kompost) možno uporabiti kot gnojilo ali ga v vrečah odpeljati v dolino. Opremo sta dostavili avstrijski podjetji Alfred Gruber in Solaris, naloge med ministrstvom za okolje in prostor, planinsko zvezo in društvom je usklajeval Niko Rožič, člani planinskega društva, še zlasti gospodarja doma Jože Marolt in Stane Prešeren, pa so izdatno pomagali s prostovoljnim delom. Ker večina obiskovalcev 2060 metrov visoke Begunjščice ob razgledu z gore ne pozna vseh okoliških vrhov, so v društvu že nekaj časa razmišljali o tem, kako bi jim na vrhu ponudili primerno informacijo. Ob tem jim je še kako prav prišla ideja radovljiškega župana Janka S. na vrhu postavili smerni kamen. Po načrtih Marka Šenka so ga izdelali v hotaveljskem Marmorju in na gornji plošči označili tudi vseh 35 vrhov, vidnih z Begunjščice, ter sedeže občine in geodetska točka PrV£ kategorije, ampak tudi mej*1** med občinami Žirovnica. Radovljica in Tržič, ki so tud« prispevale denar za postavite kamna. • C. Zaplotnik Zavet niča Begunj in geološki vrtec Begunjščica je zavetnica in simbol Begunj in pravi geološki vrtec, po katerem je speljana tudi geološka planinska pot. V preteklosti je bila pomembna tudi za razvoj železarstva na Gorenjskem, ob poti Roblekov dom - Preval so še danes vidni ostanki rudniške jame, v Potočnikovem grabnu je z manjšimi presledki deloval tudi rudnik živega srebra. Znana botanična imena so goro povzdignila v botanični vrt Karavank, greben (nad gozdno mejo) so zaradi rastlinske pestrosti tudi predlagali za naravni spomenik v okviru načrtovanega regijskega parka. Na njenih pobočjih so nekdaj tudi kosili. Pred sto leti je bil svet nad Poljsko planino, Planinca in planino Prevala pretežno travnat, gozd je segal le do višine od 1300 do 1400 metrov, zdaj je gozdna meja znatno višje. Pločnik je razkopan že leto dni Škofja Loka - Zapletlo se je z najbližjim sosedom, ki ne dovoli nadaljevanja del, župan Igor Draksler pričakuje, da b° tudi ta del pločnika urejen Še to poletje. Pred dvema letoma )& stekla prepotrebna obnova Kidričeve ceste skozi Škotjo Loko. Lani jeseni so bila dela končana, asfalt položen in pločniki urejeni. Toda zataknilo se je pri nekajmetrskem odseku pločnika nasproti gostilne Plevna, ki je že skoraj leto dni prava sramota za mesto. Odsek je razkopan, zožitev ceste označuje prometni znak, ob vsakem večjem nalivu pa z makadamskega odseka polzi pesek in ogroža kolesarje ter voznike. • U. P. Kidričeva centa je od lani lepo urejena,, tata. lastnik ne dovoli nadaljevanja del. GOSPODARSTVO ~] ___ ureja: Marija Volčjak________________| Don it Tesnit Medvode uvaja nove, ekološko čiste izdelke Azbestni izdelki se dokončno poslavljajo Azbestna tesnila že naročajo v Indiji, zaradi opuščanja azbestne proizvodnje se število zmanjšalo. Medvode, julij - Zaradi neznosne vročine je bila proizvodnja v zadnjih dveh mesecih nekoliko manjša, vendar računajo, da °odo tekom leta nadoknadili zamujeno in dosegli načrtovano 8-odstotno rast prometa. Prelomno bo prihodnje leto, ko ne bodo več smeli izdelovati in prodajati azbestnih izdelkov. Zato selijo to proizvodnjo v Indijo, doma pa uvajajo nove, ekološko neoporečne izdelke. Družba je od letošnjega aprila v večinski lasti treh vodilnih, sicer pa v celoti v lasti notranjih lastnikov. zaposlenih ne bo petdeset držav. V Donit Tesnitu so 204 zaposleni, ki so v celoti lastniki družbe, drugih po letošnjem aprilu ni več. Institucionalni lastniki so svoje deleže prodali vodilnim, za nakup sta se odločila dva od treh članov uprave in svetovalec, ki imajo tako 51-odstotni delež, preostalega imajo sedanji in bivši zaposleni. Osnovni kapital družbe znaša 1.026 milijonov Dve leti in pol je predsednik uprave Anton Jurjevčič. Družba Donit Tesnit je ena iz-med naslednic nekdanjega Do-n>ta, njen glavni izdelek so ka-•andrirani tesnilni materiali za najrazličnejša tesnila. V zadnjem mesecu jim je največ skr-D; Povzročala neznosna vroči-na' ki je za njihovo proizvodnjo 2el° neugodna. Zato trenutno *a 7 odstotkov zaostajajo za 'etošnjim planom, ki je predvidel 8-odstotno rast proizvodnje v letošnjem letu. Lani je promet znašal 2,5 milijarde tolarjev, ustvarili so 206 ^'•lijonov tolarjev čistega dobička- Kar 96 izdelkov prodajo na tuJe, od tega približno 60 odstotkov v države EU in 7 odstotkov v ZDA, sicer pa izvažajo v V zadnjih letih so veliko vlagali, investicija v tehnološko ekološko sanacijo je znašala sedem milijonov mark. Izrednega pomena je naprava za regeneracijo topil (bela stavba v sredini), kijih izloča iz odpadnih voda in zraka ter pri tem dosega skoraj 90-odstotno učinkovitost. Letošnje naložbe so manjše, znašajo 1,4 milijona mark. Poskrbeli bodo za klimatizacijo prostorov, kar bo dodatno izboljšalo delovne razmere. Direktor marketinga Božidar Likar je poskrbel za prenos azbestne proizvodnje v Indijo. tolarjev, delnica je vredna 1.300 tolarjev. Za Donit Tesnit je prelomno letošnje oziroma prihodnje leto, saj morajo po več kot petdesetih letih opustiti azbestno proizvodnjo, ki ima danes približno 30-odstotni delež. Na prehod se že nekaj časa pripravljajo, razvili so nove izdelke, ki bodo nadomestili izpad. Azbestno proizvodnjo selijo v Indijo, kjer so našli izdelovalca, ki je že doslej izdeloval tesnila. Predsednik uprave Anton Jurjevčič pravi, da zaradi ukinitve azbestne proizvodnje ne bodo nikogar odpustili. Žal pa jim je seveda, da se mora ta proizvodnja posloviti, saj so azbestni izdelki odpornejši in cenejši, za zaposlene in okolje pa ni nevarna. Azbestna vlakna namreč pripeljejo vakuumsko pakirana in jih avtomatično stresejo na zaprt proizvodni trak, zato ne morejo uhajati v zrak. Toda zakon je zakon, prepovedal je azbestno proizvodnjo, tudi v EU se bodo morale od nje še zadnje države posloviti do leta 2005. Namesto azbestnih so razvili nove izdelke, deloma tudi nove tehnologije. V lastnem razvojnem oddelku je 22 sodelavcev, kar približno desetina vseh. Gre za gumijaste, teflonske, grafitne in izolacijsko tesnilne izdelke, ki so okolju prijazni in so plod lastnega znanja. Nova paleta izdelkov je usklajena s predpisi EU in z najstrožjimi mednarodnimi standardi. Predstavili so jih na majskem kemijskem sejmu Achema v Frankfurtu v Nemčiji in največje zanimanje so vzbudili tesnilni materiali iz grafita in ara-midnih vlaken, izdelani brez uporabe organskih topil. • Marija Volčjak Umetnost in gospodarstvo Menedžerji bodo posedli med orkester Miha Pogačnik je pol tiskovne konference igral na violino in nam tako z Bachovo pomočjo povedal, da bi komponisti družbe morali biti umetniki in ne politiki ter gospodarstveniki. g0 J' JUui - Mar ni bila beseda ljubezen doslej v politiki in Prin a^StVU PrePovet,ana? Vendar podjetja v razvitem svetu ljub SUje*'0 vse veeji pomen globljim vrednotam, kakršna je zova|Zen" ^e zan'ma i'h vec samo štetje denarja, temveč pove-duh ne vre da bi morali biti umetniki v središču odločanja, bančiš ^ dogaja^° naJpomembnejše stvari, torej v ekonomiji. Hospod'" dn,Žba 'e ek°nomska, umetnost mora seči v temelj kRuhparStVa' kjer vlada tiranV'a denarja. Denarni sistem danes Go°pJV°J Smise!' saJže 9&odstotno temelji na špekulaciji. _ Pouarsh'eniki ustvarjajo denar, umetniki kreativne miselne Proč ■ese, ki ietje d, vs°dobnem svetu postajajo najpomembnejši, saj zgolj ter nnt?",afia izguhPa s.misel. Umetniki in ne gospodarstveniki it, Dnlit'1 ' "l- ""°j"< le dg.i„i»Lr moral' biti komponisti družbe in ji vnašati smisel, /l„; i > , ■'•"mil uii Miha Pogačnik. Miha Pogačnik brazbo družbe. Poleg tega bodo pripravili še delavnici na temo Episte-mologija ter Uglašene slovenske pokrajine in kultura, med-generacijski mladinski festival Legende miru in mladinski projekt Poletje 2000. Miha Pogačnik je koncertni violinist, podjetnik in slovenski kulturni ambasador, ki že dvajset let uporablja umetnost za celostno preobrazbo družbe. Leta 19#3 je v Ženevi ustanovil ustanovo Idriart in s pomočjo sodelavcev po vsem svetu Kako Miha Pogačnik pomaga podjetjem? Nove možnosti jim odpira tako, da najprej najde njihov arhetip in pokaže, kam naj usmerijo svoje inovacije. Naj se sliši še tako nenavadno, toda za zavarovalnico je arhetip smrt. Za tovarno avtomobilskih plaščev je to krog. Kako dobro vprašanje je potemtakem na nedavni Glasovi preji zastavil eden izmed poslušalcev, ki ga je zanimalo, kako okrogle so danes gume. Pristavila sem svoj lonček in Miha Pogačnika vpraša/a, kakšen je arhetip novinarskega dela. Po premisleku je dejal, da je to umetnost srečanja. Dober je potemtakem tisti novinar, ki obvlada untPtnost srečanja. pripravil več kot 120 festivalov. Od septembra 1995 je Idriart uradno registriran tudi v Slovenji. V zadnjem času je Pogačnik zelo dejaven tudi v poslovnem svetu, ki mu pomaga izboljševati poslovanje. Sodeluje z velikimi in svetovno znanimi podjetji, kot so Ericsson, Shell, IBM. Skania, Hevvlet pacard. Svetovna banka, Mitsubishi, Nike itd. • M.V. Zlata nagrada za turistične kataloge Slovenija dobila turističnega oskarja Direktor SNTO Franci Križan je v minuli četrtek v Badnu pri Dunaju za turistično promocijo dobil zlato nagrado, ki ji pravijo kar turistični oskar. Kranj, julij - Slovenska nacionalna turistična organizacija je dobila zlato nagrado za serijo promocijsko informativnih katalogov. V hudi konkurenci več kot sto državnih in regionalnih turističnih zvez iz vseh koncev sveta je dobila prestižno nagrado "VVerbe Grand Prix", ki jo je organizacija Tourist Austria International podelila že tretjič. Za Francija Križana je to seveda toliko bolj pomembno priznanje, saj se turistični minister Janko Razgoršek že nekaj časa trudi, da bi ga zamenjal. Slovesna podelitev nagrad je minuli četrtek potekala v Badnu pri Dunaju, v banketni dvorani največje avstrijske igralnice. Podelili so jih v petih kategorijah, komisija pa je izbirala med 308 prispelimi deli regionalnih in državnih turističnih organizacij, hotelskih hiš, kongresnih središč, organizatorjev potovanj in potovalnih agentov iz vsega sveta. Prvi krog ocenjevanja je potekal že v začetku marca na turističnem sejmu v Salzburgu, obiskalo ga je več kot 300 tisoč ljudi, ki so jih vključili v ocenjevanje. Vsa dela je ocenila tudi strokovna komisija, ki jo je vodil dr. Helmut Zolles, ugledni svetovni strokovnjak na področju turističnega marketinga. Ocenjevanje je potekalo v petih kategorijah, Slovenija je s celotno serijo promo-cijsko-informativnih katalogov sodelovala v kategoriji prospektov nacionalnih in regionalnih turističnih organizacij in zmagala v konkurenci 114 turističnih organizacij. Direktor SNTO Franci Križan je tako prevzel nagrado "VVerbe Grand Prix" in kipec z nazivom "Svet v naših rokah". Center za promocijo turizma kot predhodnik SNTO je leta 1996 začel načrtno izdajati nove turistične prospekte. V štirih letih so izdali niz splošnih in področnih katalogov, sedaj je na vrsti tretja raven, ki se nanaša na posamezne turistične izdelke, kakršni so jahanje, golf, gradovi itd. Samo lani so izdali 1,4 milijona izvodov publikacij, letos jih je predvidenih že blizu dva milijona. Imenitna nagrada dokazuje, da so na zelo konkurenčnem svetovnem trgu opaženi. Na obisku nizozemski poslovneži Kranj, julij - Te dni se je pri nas mudila tridesetčlanska nizozemska gospodarska delegacija, ki jo je vodil minister za zunanjo trgovino Gerrit Vbema. V nizozemski gospodarski delegaciji so bili predstavniki različnih podjetjih in institucij, od bank, podjetniškega svetovanja, ladjedelništva, infrastrukture in logistike do kmetijstva in prehrane, pohištva, telekomunikacij in prometa. Včeraj so na Gospodarski zbornici Slovenije pripravili poslovno konferenco, kjer so se po predstavitvi obeh gospodarstev in možnosti sodelovanja začeli posamični pogovori. Blagovna menjava z Nizozemsko je lani znašala 351 milijonov ameriških dolarjev, od tega je naš izvoz na Nizozemsko znašal 144 milijonov dolarjev in uvoz 208 milijonov dolarjev. V našem izvozu je Nizozemska na trinajstem mestu, pri uvozu pa na enajstem mestu. Največji slovenski izvozniki na Nizozemsko so Adria Mobil iz Novega mesta, Dorema iz Radomelj in Mura iz Murske Sobote. Na seznamu desetih največjih izvoznikov je na šestem mestu kranjska Sava Tires in na desetem Iskra Ero Kranj. Kranj - Območna gospodarska zbornica Gorenjske je minuli petek pripravila obisk podpredsednice Gospodarske zbornice Slovenije Marte Kos na Gorenjskem. V Kranjski Gori se je pogovarjala s predstavniki tamkajšnjega turističnega gospodarstva, beseda je tekla predvsem o predvidenih vlaganjih v posodobitev turističnih zmogljivosti. Na Jesenicah se je srečala z županom Borisom Bregantom, kritično so ocenili zmanjšanje sredstev za ekološko in socialno sanacijo Jesenic, saj je bilo sprva predvidenih 3,5 milijarde tolarjev, sedaj ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj predvideva kar za milijardo tolarjev manj sredstev. V Kranju sije Marta Kos ogledala Mizarstvo Ovsenik. Minuta pogovora ponoči le pet tolarjev Kranj - Mobitel je znotraj svojih omrežij pocenil nočne pogovore (od 24. do 5. ure), ki stanejo le pet tolarjev na minuto. Uporabniki Mobijev pa lahko kartice kupijo tudi na bančnim avtomatih BA, ki bodo označeni z nalepko Mobi. Nakup je podoben dvigu gotovine, le da na osnovnem meniju izberete GSM kartica in v podmeniju Mobitel, kjer vam je na voljo tisoč, dva in pol. pet in deset tisoč tolarjev vredna Mobikartica. Po opravljeni storitvi dobite iz bankomata 13-mestno število oziroma kodo in z njo napolnite svoj račun Mobi. Povezovanje Abanke in Zavarovalnice Triglav Banka in zavarovalnica na istem okencu Vzajemno trženje bančnih in zavarovalniških storitev Abanke in Triglava je novost na našem finančnem trgu. Kranj, julij - Že jeseni bosta Abanka in Zavarovalnica Triglav začeli vzajemno tržiti svoje storitve in stranke jih bodo lahko opravile na istem bančnem okencu. Skupaj bosta ustanovili odprt pokojninski sklad, Abanka pa se bo konec leta dokupi-talizirala z izdajo delnic v višini 1,5 milijarde tolarjev, ki jih bo ponudila sedanjim delničarjem. Zavarovalnica Triglav je pred kratkim svoj lastninski delež v Abanki povečala na 25,8-odstotnega. V Abanki so se s tem strinjali, saj je nadzorni svet 29. maja z Zavarovalnico Triglav podpisal pismo o nameri, za kar so se po besedah predsednika uprave Aljoša Tomaža odločili, ko je propadla združitev z SKB banko. Vse kaže, da pri predvideni dokapitalizaciji v letošnjem zadnjem četrtletju računajo prav na Zavarovalnico Triglav, ki bo seveda morala pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za 33-odstotni up-ravljalski delež v kapitalu banke. Uslužbenci Abanke se že usposabljajo za prodajo zavarovanj, predvsem življenjskih in rentnih, tržiti jih bodo začeli jeseni, potrebujejo še dovoljenje Banke Slovenije. V Abanki pričakujejo, da bodo z naslonitvijo na največjo zavarovalnico utrdili svoj položaj srednje velike slovenske banke in dosegli 6-odstotni tržni delež. Abanka je lani dosegla 1,3 milijarde tolarjev dobička, letos ga načrtujejo dve milijardi, v letošnjih prvih petih mesecih je znašal 558 milijonov tolarjev. Nove delnice Elana Begunje, julij - Klan bo izdal za 5,2 milijarde tolarjev novih delnic, ki bodo last Slovenske razvojne družbe, dobila jih bo v zameno za terjatve do Elana. Skupščina Elana je na četrtkovi seji zaradi pokrivanja izgub poenostavljeno zmanjšala osnovni kapital, ki znaša 7,5 milijarde tolarjev. Delniška družba Elan je lansko poslovno leto zaključila z dobrimi osmimi milijardami tolarjev izgube, skupaj z izgubo preteklih let pa znaša 10,7 milijarde tolarjev. Elan je v 77-odstot-ni lasti Slovenske razvojne družbe, ki seje strinjala, da se 682 milijonov tolarjev izgube pokrije v breme revalorizacije kapitala in 7,5 milijarde tolarjev v breme celotnega osnovnega kapitala. Hkrati je skupščina sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala za 5,2 milijarde tolarjev, za kar bo Elan izdal delnice v nominalni vrednosti tisoč tolarjev. V celoti bodo v lasti Slovenske razvojne družbe, ki bo v zameno Elanu odpisala toliko terjatev, preostalo jih bo še za 2,5 milijarde tolarjev. Nove delnice bodo izdane najkasneje v mesecu in pol. Na podlagi 41. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. I. RS, št. 75/94), Statuta Mestne občine Kranj (Ur. I. RS, št. 43/95) in Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osrednja knjižnica Kranj (Ur. I. RS, št. 78/99) razpisuje Mestna občina Kranj kot ustanoviteljica zavoda prosto delovno mesto RAVNATELJA OSREDNJE KNJIŽNICE KRANJ Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: - visokošolska izobrazba ustrezne smeri, - opravljen strokovni izpit za bibliotekarja, - najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, -organizacijske sposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom. Mandat ravnatelja traja 5 let. Od kandidatov pričakujemo, da bodo prijavi poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev priložili še program dela oziroma razvoja knjižnice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po končanem postopku. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prijave je v zaprtih kuvertah treba poslati na naslov: Mestna občina Kranj Slovenski trg 1, 4000 Kranj z oznako "prijava na razpis - knjižnica" Slovenske železnice d.d. Služba za odnose z javnostmi Kolodvorska ul. 11, 1506 Ljubljana Tel.: 061/29 14 191 Faks: 061/29 14 809 E-pošta: info@slo-zelenice.si OD 1. JULIJA TUDI NA BLAGAJNAH SLOVENSKIH ŽELEZNIC NI VEČ MOGOČE PLAČEVATI S ČEKI OBČANOV. * Slovenske železnice obveščajo svoje uporabnike, da v skladu z dogovorom združenja bank Slovenije o spremenjenem načinu vnovčevanja čekov, ki je začel veljati aprila letos, od sobote, 1. julija, na svojih blagajnah ne sprejemajo čekov občanov. Slovenske železnice se svojim uporabnikom zahvaljujejo za razumevanje! Aleksander Salkič Vodja službe za odnose z javnostmi Iskraemeco na Expo 2000 v Hannovru Iskraemeco v imenitni družbi Kranj, julij - Električni števec M 1300, ki je bil pred dvema letoma v Hannovru nagrajen za obliko, je sedaj predstavljen na svetovni razstavi Expo 2000, ki bo do konca oktobra odprta v Hannovru. "Industrie Forum Design Hannover" je leta 1998 kranjski tovarni električnih števcev Iskraemeco podelil prestižno priznanje za dobro obliko iF 98 (Avvard for Excellent Design) in sicer za nov elektronski števec MT300. Iskraemeco je velik izvoznik, saj je eden največjih izdelovalcev električnih števcev, po velikosti je tretji v Evropi in peti na sveti. Takšno priznanje je zato za prodajo na tujih trgih zelo pomembno. Na svetovni razstavi Expo 2000, ki bo do konca oktobra odprta v Hannovru, nastopa tudi tamkajšnja institucija "Industrie Forum Design", ki predstavlja v zadnjih štirih letih nagrajene evropske in druge izdelke in med njimi je seveda tudi električni števec MT300. Razstava je postavljena v mednarodni galeriji oblikovanja na hannoverskem sejmišču, v steklenem paviljou na severni strani dvorane 11. Električni števec iz kranjskega Iskraemeca je v imenitni družbi dobro oblikovanih izdelkov zelo znanih in uveljavljenih svetovnih izdelovalcev, kot so Apple Computer, Acer, BMW, Braun AG, Hitachi, IBM, Loewe Opta, Mercedes, Nokia, Olvmpus, Siemens itd. Na udaru Dnevnik in Delo Avgusta izredna skupščina Dela? Lastninska 'prerivanja' še niso prinesla spremembe, toda lahko pričakujemo nove poskuse. Kranj, julij - Finančne časopise in rubrike so minuli teden polnila lastninska 'prerivanja' oziroma zamenjave v vrhovih Dnevnika in Dela, kjer zaenkrat sprememb še ni. Vendar nemir ostaja, izredno skupščino Dela napovedujejo za avgust. V časniku Finance je pisalo, da je Marjan Podobnik zahteval zamenjavo glavnega in odgovornega urednika Dnevnika Zlatka Šetinca, česar pa predsednik uprave DZS in član nadzornega sveta Dnevnika Bojan Petan ni hotel narediti. Dnevnik je namreč v 33-odstotni lasti DZS. Do kadrovskih sprememb tudi na skupščini delničarjev DZS ni prišlo in Petan, kot vse kaže, ostaja predsednik DZS. Še bolj vroče je bilo pred četrtkovo skupščino Dela, vendar kadrovskih sprememb prav tako (še) ni bilo. Po zamenjavah v kapitalskem in odškodninskem skladu se je v Delu lastninska tehtnica krepko prevesila na desno stran. Sklada imata namreč skupaj s Krekovo družbo kar 49-odstotni delež. Vendar je kapitalski sklad na skupščini predstavljal dosedanji predsednik uprave Jože Lenič, ki pooblastila ni podpisal predstavniku skupščine Gregorju Gomiščku, kakor je bilo pričakovano. Z Leničevo pomočjo so tako na Delovi skupščini sprejeli sklep o oblikovanju sklada lastnih delnic, predstavnica Krekove družbe pa je napovedala izpodbijanje tega sklepa. MEŠETAR Občina Radovljica ŽUPAN Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica Na podlagi 47. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I, RS, št. 44/97), sklepa 19. seje občinskega sveta občine Radovljica z dne 28. 6. 2000, objavlja JAVNI RAZPIS ZA PRODAJO NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠA 1. Predmet prodaje je: - nezazidano stavbno zemljišče, za gradnjo večstanovanjskega objekta, pare. št. 473/7, njiva (915 m2), pare. št. 473/24, njiva (742 m2), vlož. št. 1390 k.o. Hraše v Lescah. Izklicna cena znaša 7.963,20 SITzam2, za skupno 1657 m2pa 13.195.022,00 SIT. Nepremičnini se prodajo po načelu videno - kupljeno. 2. Pogoji prodaje: - Na razpisu lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki morajo predložiti overjeni izpisek iz registra za pravne osebe oz. potrdilo o državljanstvu za fizične osebe. - Ponudniki morajo v pismeni ponudbi navesti ponujeno ceno in predložiti potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 10 % od izklicne cene. Varščino je potrebno vplačati na žiro račun Občine Radovljica s številko 51540-630-50160. - Ponudbe bo ocenila komisija. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno. V primeru ponujene enake cene ima prednost pri izbiri pravna oseba, ki ima sedež v občini Radovljica in fizična oseba, ki je stalno prijavljena na območju Občine Radovljica. - Najugodnejši ponudnik oz. kupec mora skleniti prodajno pogodbo v 10 dneh po prejetem obvestilu o izbiri in plačati kupnino v 8 dneh po sklenitvi prodajne pogodbe. V nasprotnem primeru bo pogodba razveljavljena, varščina pa ne bo vrnjena. -Varščina se všteje v kupnino. Ponudnikom, ki ne bodo izbrani, bo varščina brezobrestno vrnjena v 5 (petih) dneh po končani izbiri, brez obresti. - Prometni davek notarske oveTttve, zemljiškoknjižne takse v zvezi s prodajno pogodbo plača kupec. - Rok za zbiranje ponudb je 10 dni od dneva objave. - Pismene ponudbe morajo ponudniki poslati v zapečateni ovojnici na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska c. št. 19, Radovljica, z oznako "Ponudba za razpis za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča - NE ODPIRAJ". Ponudbe, ki ne bodo pravočasno prispele in ne bodo opremljene, kot je zahtevano, ali ne bodo imele vseh zahtevanih podatkov, ne bodo obravnavane. -Javno odpiranje ponudb bo dne 19. julija 2000 v mali sejni dvorani Občine Radovljica ob 12. uri. - Ponudniki bodo obveščeni v roku 8 dni o opravljeni izbiri. Vse informacije o nepremičninah, ki so predmet razpisa, dobite na Občini Radovljica, telefon 537-23-46, pri ga. Mariji Habjan. Ogled nepremičnin je možen po predhodni najavi. + Številka: 46500-0077/00 JANKO S. STUŠEK, l.r. Datum: 28. 6. 2000 ŽUPAN Sprostitev trgovine s kmetijskimi pridelki Prvega julija je začel veljati dogovor, po katerem bodo Evropska unija in devet kandidatk za članstvo v uniji, med njimi tudi Slovenija, začele uresničevati dogovor o sprostitvi trgovine s kmetijskimi pridelki. Po tem dogovoru bodo države kandidatke brezcarinski izvoz kmetijskih pridelkov na območje Evropske unije lahko povečale od 37 na 77 odstotkov, unija pa izvoz v države kandidatke od 20 na 37 odstotkov. Pri trgovanju bodo veljali tuje različni režimi: prvič - popolna sprostitev trgovanja za pridelke, za katere je v uniji veljala manj kot 10-odstotna carinska stopnja in jih države, kandidatke za članstvo v uniji, ne pridelujejo, drugič - uvedba "dvojne ničle", to je vzajemna, obojestranska odprava izvoznih nadomestil in uvoznih carin v okviru carinskih kvot za svinjino, perutnino, jajca, sir, paradižnik, predelani paradižnik m jabolka, in tretjič - uvedba obojestranskih carinskih kvot za nekatere pridelke. Slovenija se je v pogajanjih z Brusljem dogo; vorila le za odpravo carin pri trgovanju pridelkov, ki so manj pomembni za naše kmetijstvo, ter za odpravo dajatev v okviru carinskih kvot; kot edini med devetimi kandidatkami pa ji je uspelo doseči, da sistem t.i. dvojne ničle ne bo veljal za nobenega od sedmih kmetijskih pridelkov. V Bruslju to komentirajo, da Slovenija še ni dovolj pripravljena na tržno konkurenco. Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo Prl prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): * češnje 300 - 500 breskve 90 - 170 * nektarine 150- 280 * borovnice (liter) 600 - 750 * mladi krompir 40-60 čebula 60-70 * mlada čebula 90- 150 * česen 190 - 280 * kumare 80- 150 - * mlado zelje 35-75 * paradižnik 135 - 250 * korenje 70 - 100 * peteršilj 200 - 400 rdeča pesa 90 - 200 * solata 50 - 100 * cvetača 120- 170 In kakšne so maloprodajne cene na tržnicah? Za kilogram mladega krompirja je treba odšteti od 80 do 120 tolarjev, za krompir lanske letine od 60 do 80 tolarjev, za korenje od 150 do 250 tolarjev, za solato od 100 do 250 tolarjev in za kumare od 150 do 250 tolarjev. Jajca so od 18 do 35 tolarjev za kos, jagode od 300 do 500 tolarjev za kilogram, češnje od 350 do 600 tolarjev, jabolka od 120 do 200 tolarjev - in tako dalje. Odkupna cena pšenice še ni določena Odkupna cena pšenice letos ni več v državni pristojnosti, pridelovalci in žitno predelovalna industrija se morajo sami dogovoriti o tržni ceni. Dosedanja pogajanja, na katerih sodelujejo pre" stavniki žitne skupnosti, zadružne kmetijske družbe in sindikata kmetov, so se "ustavila" pri 26,50 tolarja za kilogram. Pridelova ci s takšno ceno še niso zadovoljni in zahtevajo 28 tolarjev za kilogram. ^~"TaTŠ^ 100 1TL OBČINA BLED Cesta Svobode 13, 4260 Bled tel.: 04/575 010 fax: 04/574 12 43 Na podlagi 46. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 7. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 33/99, 19/00) je župan Občine Bled sprejel SKLEP o javni razgrnitvi Prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana Občine Bled 1. člen Javno se razgrne osnutek Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Bled. 2. člen Osnutek se razgrne v Festivalni dvorani Bled. Javna razgrnitev bo trajala od 5. julija 2000 do 15. septembra 2000, od ponedeljka do petka in sicer dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do 20. ure. 3. člen V času javne razgrnitve lahko podajo občani, organi, organizacije ter ostali zainteresirani pisne pripombe v knjigo pripomb na mestu javne razgrnitve 4. člen Kraj in datum javne razprave se določi naknadno na krajevno običajen način. A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) NI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NI PODATKOV HRANILNICA LON, d.d Kranj 106,00 106,50 15,00 15,10 10,65 10,75 HIDA-tržnlca Ljubljana 106,00 106,15 15.05 15,08 10,70 10,72 HRAM ROŽCE Mengeš NI PODATKOV ILIRIKA Jesenice NI PODATKOV ILIRIKA Kranj 202-17-22 IURIKA Medvode NI PODATKOV INVEST Škofja Loka NI PODATKOV KREKOVA BANKA Kranj, Sfc Loka 105,60 106,40 15,01 15.12 10,67 10,75 LEMA Kranj 106,00 106,30 15,04 15,11 10,67 10,74 VOLKS BANK-UUĐ. BANKA.d.d.,Lj. NI PODATKOV LOKACOMMERCE (Šk. Loka) NI PODATKOV NOVA LB Kamnik. Kiarij, Medvede, Sk. Luka NI PODATKOV ROBSON Mengeš NI PODATKOV PBS d.d. (na vseh poštah) 104,70 106,30 14,12 16,12 10,05 10,78 PRIMUS Medvode NI PODATKOV PUBLIKOM Ljubljana NI PODATKOV PUBLIKOM Kamnik NI PODATKOV SHP-Slov. hran. m pos. Kranj NI PODATKOV SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) NI PODATKOV SI TURIST Boh. Bistrica NI PODATKOV SI TURIST Jesenice NI PODATKOV SZKB Blag. mesto Žlri 105.40 1Q6,24 14,97 15,09 10,64 10,73 ŠUM Kranj 236-26-00 TALON škofja Loka NI PODATKOV TENTOURS Domžale NI PODATKOV TRG Bled NI PODATKOV TROPICAL Kamnik-Bakovnik NI PODATKOV vvilfan Jesenice stirjermarket UNION »S-««««©« VVILFAN Kranj 23-60-260 WILf AN Radovljica Grajski dvor 53040*40 (8.h-l3.h, 13.45M8 h! VVILFAN Tržič 59-63-816 POVPREČNI TEČAJ 105,51 106,16 14,82 15,07 10,55 10,72 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše Informacije o menjalniških tečajih. PBS. POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. Celovita ponudba bančnih storitev za pravne osebe in samostojne podjetnike. Informacije na tel. št.: 04 262 41 32, 262 41 33. Številka: 01503-1/98 Datum: 29. jun. 2000 Župan občine Bled mag. Boris Malej tužno ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 telefon: (064) 471-122, telefax: 471-238, pošta 4202 Naklo Skupščina Živila Kranj, d.d., je potrdila delitev dobička in izplačilo dividend V četrtek, 29. junija 2000, je bila v Naklem 6. redna skupščina delničarjev, ki je sprejela poročilo o poslovanju za leto 1999, predlagano delitev dobička, nekatere spremembe statuta družbe in imenovala revizorja družbe za leto 2000. Podjetje ŽIVILA KRANd - trgovina in gostinstvo, d.d., je poslovno leto 1999 zaključilo s 369.342.626,71 SIT čistega dobička. Ta dobiček bo ostal po sklepu skupščine nerazporejen. Vsi, ki bodo na dan 4. julija imetniki delnic Živila Kranj, d.d., bodo prejeli dividende po 600,00 SIT bruto na delnico, in sicer iz nerazporejenega dobička preteklih let. Dividende bodo pričeli izplačevati 30 dni po sprejetju sklepa skupščine. Delničarji oziroma njihovi zastopniki so potrdili tudi nekatere predloge sprememb statuta delniške družbe, med katerimi je najpomembnejši sklep o preoblikovanju uprave iz eno- v veččlansko. Predsednik uprave je postal Branko Remic, člani pa so še Igor Šprajcar, direktor za področje komerciale in logistike, Gorazd Trček, direktor za področje financ in ekonomike in Gorazd Tršan, direktor za področje kadrov in upravljanja s premoženjem. Poleg tega je skupščina sprejela še sklep o razširitvi obsega obveščanja delničarjev v skladu z Zakonom o trgu vrednostnih papirjev ŽIVILA KRANJ, d.d., želijo v naslednjem obdobju še utrditi mesto Oiugega največjega trgovca v branži v Sloveniji, poseben poudarek pa bo namenjen zagotavljanju kakovosti prodajnih izdelkov in storitev. KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Ocenjevanje mesnih in mlečnih izdelkov Pripravljeni na izzive Mesarstvo Arvaj bo dobilo kar 45 medalj. Gornja Radgona - V Pomurskem sejmu so v okviru priprav na 38. mednarodni kmetijsko živilski sejem, ki bo na sejmišču v Gornji Radgoni od 26. avgusta do 3. septembra, pripravili ocenjevanje mlečnih in mesnih izdelkov, na novinarski konferenci v sredo predstavili rezultate in ob tem poudarili, da so mesarji in mlekarji s kakovostjo izdelkov že pripravljeni na evropske izzive. Na ocenjevanju mesa in izdelkov iz mesa je v domači konkurenci sodelovalo 27 mesarij, med njimi tudi štiri z Gorenjskega. Ocenjevalna komisija je naziv "nosilec kakovosti za leto 2000" podelila delniški družbi MIP Nova Gorica, priznanje za inovativnost za leto 1999 skupini tehnologov iz MlP-a, za (zdravju) varne mesnine skupini iz družbe Jata Ljubljana, za tržno ponudbo svežega mesa pa Kraljevim mesninam iz Ljubljane. Šampion kakovosti (za zlato medaljo na treh zaporednih ocenjevanjih) bo za goveji pršut prejel novogo-riški MIP. Mesarija Arvaj Anton iz Britofa bo na radgonskem sejmu dobila kar 45 medalj, od tega dve zlati, štirinajst srebrnih in 29 bronastih ter še priznanje za tržno ponudbo. Mesarija Mlinaric iz Lesc bo prejela eno srebrno in tri bonaste medalje, Mesarstvo Čadež z Visokega pri Kranju eno srebrno in petnajst bronastih medalj ter še priznanje za tržno ponudbo, Mesnine dežele Kranjske, ki imajo sedež v Ljubljani, obrate pa tudi na Gorenjskem, pa dve zlati medalji, štiri srebrne in osem bronastih in dve priznanji za tržno ponudbo. Tudi v mednarodni konkurenci, kjer so poleg slovenskih mesarij sodelovala še podjetja s Hrvaške, iz Italije, z Madžarske in iz Švice, je vsa tri posebna priznanja (nosilec kakovosti, šampion kakovosti in modri trak kakovosti) "odnesel" MIP Nova Gorica, izkazali pa so se tudi gorenjski mesarji. Mesarija Arvaj bo dobila zlato medaljo za suho govedino ter še dve srebrni in šest bronastih, Mesarstvo Čadež pa eno srebrno in dve bronasti medalji. Na ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov je sodelovalo sedemnajst mlekarn, od tega enajst iz Slovenije, dve iz Avstrije in tri s Hrvaške. Ocenjevalna komisija je podelila 21 zlatih, 14 rebrnih in 19 bronastih medalj ter še 75 priznanj. Posebno priznanje za najvišje število možnih točk sta dobila sir ribanac iz hrvaške mlekarne Lura in sir ementalec ljutomerskega Mlekoprometa, šampionski naziv pa instant polnomast-no mleko iz Pomurskih mlekarn. Doslej je na teh ocenjevanjih samostojno sodelovala tudi Gorenjska mlekarna, od novega leta dalje je pod okriljem Ljubljanskih mlekarn, ki so na ocenjevanju osvojile tri zlate, dve srebrni in eno bronasto medaljo ter še devet priznanj. Zlato so dobile za alpsko mleko s 3,2 odstotka mlečne maščobe, za poltrdi mastni sir gauda s 45 odstotki mlečne maščobe v suhi snovi in za Maksim orehov in kremni sladoled z delci oreha. • C. Zaplotnik Anton Čadež Pridelovanje pšenice Poskus z različnimi sortami Kranj - Gorenjska kmetijska svetovalna služba in M-KZK Kmetijstvo Kranj bosta jutri, v sredo, ob desetih dopoldne predstavila na parceli KŽK-jevega obrata Sorsko polje (ob cesti Kranj - Ljubljana oz. krajevni cesti proti Bregu) poskus z različnimi sortami pšenice. Po predstavitvi pogojev letošnjega odkupa krušnih žit bosta Semenarna in Agro-saat predstavila sorte, podjetje Novartis pa novo sredstvo za uravnavanje rasti žit. • CZ. .Nova združitev v mlekarstvu Maribor pod okrilje Ljubljane Ljubljana - Delničarji Mariborske mlekarne so na skupščini prejšnji ponedeljek podprli pripojitev podjetja k Ljubljanskim mlekarnam, s tem pa so se na skupščini v četrtek strinjali tudi lastniki Ljubljanskih mlekarn. Nova mlekarna, ki bo začela delovati 1. januarja prihodnje leto, bo odkupila okrog 280 milijonov litrov mleka na leto ali že več kot 60 odstotkov vsega v Sloveniji, pri posameznih blagovnih skupinah pa bo imela na domačem trgu od 30- do 50-odstotni tržni delež. V Ljubljanskih mlekarnah razmišljajo še o pripojitvi ljutomerske in kobariške mlekarne. Na skupščini mariborske mlekarne, na kateri je bilo zastopanega 87 odstotkov kapitala, so z veliko večincf (99-odstotno) podprli pripojitev k Ljubljanskim mlekarnam, hkrati pa so tudi sklenili, da lanski dobiček v znesku 29,6 milijona tolarjev ostane nerazporejen. Mlekarna je lani od 2800 dobaviteljev v severovzhodni Sloveniji in na Koroškem odkupila več kot 52 milijonov litrov mleka. Mleko je prodala kot konzumno mleko ali ga predelala v sire, skute, smetane in mlečne napitke, tudi pod okriljem Ljubljanskih mlekarn pa bo ohranila večino blagovnih znamk in delovna mesta za približno 230 zaposlenih. V Mariboru so prepričani, da bo združitev prinesla večjo varnost pridelovalcem mleka in zaposlenim ter tudi boljše možnosti za trženje izdelkov. Na skupščini delničarjev Ljubljanskih mlekarni so tudi sklenili, da bo lanski čisti dobiček v znesku 402 milijona tolarjev ostal nerazporejen in da bodo za dividende namenili 167 milijonov tolarjev dela dobička iz let 1995 in 1996 oz. 41 tolarjev (bruto) na delnico. • CZ. Na mladinskem raziskovalnem taboru lesarstva v Bohinju Se šminka pozna na "iverki"? Le kaj so ugotovili mladi raziskovalci? Planšarji na planini Krštenica ne jedo več samo kislega mleka, polente in žgancev, ampak tudi "krsteniško pizzo". Večina "reagentov" ne pušča sledi na iverni plošči, izjema sta le šminka in pasta za čevlje. Ribčev Laz - Zveza za tehnično kulturo Slovenije - gibanje Znanost mladini in Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani sta minuli teden v Domu Bohinj, centru šolskih in obšolskih dejavnosti, pripravila mladinski raziskovalni tabor lesarstva, na katerem so dijake srednjih šol seznanili z raziskovalnim delom in jih poskušali navdušiti za študij lesarstva. Kot je povedal vodja tabora dr. Leon Oblak z oddelka lesarstva biotehniške fakultete, se problemi v lesni industriji odražajo tudi pri študiju lesarstva, ki poteka v dveh oblikah - kot visoki strokovni in univerzitetni študij. Če so doslej med vpisanimi prevladovali dijaki srednjih lesarskih šol, si na fakulteti želijo pridobiti za študij še več gimnazijcev. "Lesarska podjetja lahko rešujejo le strokovnjaki s področja lesarstva, ne pa ekonomisti," poudarja dr. Oblak, tudi prepričan v to, da je lesarstvo perspektivna gospodarska dejavnost. Le malo je držav, ki imajo toliko gozda in tako dolgo tradicijo predelave lesa kot Slovenija. Tudi to, da so se na taboru že tretjič zbrali v Bohinju, ni naključje, ampak posledica tega, da je tu veliko gozda, dva lesno predelovalna obrata, imenitno naravno okolje in prijazni domačini, ki so jim z različnimi informacijami vedno pripravljeni pomagati pri raziskovalnem delu. Medtem ko je bilo na lanskem taboru dvaindvajset dijakov, jih je bilo letos le sedemnajst, vendar so med njimi za razliko od prejšnjih dveh let prevladovali gimnazijci. Z Gorenjskega je bil edini Gregor Šajn, doma z Visokega pri Kranju, sicer dijak četrtega letnika srednje elektro šole v Kranju. Povedal je, da po končani srednji šoli ne namerava študirati ne lesarstva in ne elektrike, ampak se bo vpisal na fakulteto za organizacijske vede v Kranju - smer informatika. "Zakaj sem se udeležil tabora, sprašujete. Zato, da sem v družbi, prijetno in koristno preživel pet dni. V petek, zadnji dan tabora, so vse raziskovalne skupine predstavile svoje ugotovitve. Dr. Leon Oblak Doma so moj edini stik z lesom drva za kurjavo. Bil sem v skupini, kije ugotavljala različno zgradbo in lastnosti smrekovine. Les za to smo izbrali na LIP-u, v domu pa smo merili vlago, gostoto, prostornino, starost..." Razlika je očitna Skupina dijakov je pod mentorskim vodstvom Aleša Stražeta med drugim ugotovila, da je središčni les problematičen in da je zato njegova uporaba omejena. Trije dijaki in njihov mentor Miha Humar iz Most pri Komendi so preskušali delovanje treh različnih feromonov na pod-lubnike in pri tem ugotovili, daje v Bohinju veliko malih in velikih smrekovih lubadarjev, medtem kot progastih lest-vičarjev niso opazili. Ker se navzočnost lubadarja kaže v velikem številu suhih smrek, so predlagali domačinom boljšo skrb za svoje gozdove. Raziskovalna skupina, ki jo je vodil Sergej Medved je preizkušala oplemenitene ive-rne plošče na različne reagente in pri tem ugotovila, Gregor Šajn da krema za roke, alkohol, sadni sokovi, klobasa, olje, voda, pivo, mleko, vino, kava, zobna pasta in še nekateri drugi ne puščajo na ploščah vidnih madežev, izjema sta le šminka in pasta za čevlje. Ker imajo iverne plošče kar nekaj prednosti pred masivnim lesom, ni bojazni, da bi jih še tako hitro umaknili iz uporabe. Etnološka skupine treh deklet je pod mentorskim vodstvom Tadeje Primožič iz Žirov primerjala planšarstvo na planini Krštenica nekoč in danes. Razlike so očitne. Nekdaj so na planini pasli od sv. Petra do angelske nedelje, zdaj čas ni več točno določen, ampak ga prilagajajo rasti, vremenu in drugim okoliše«; nam. Če so nekdaj planšarji na planini jedli le mleko, kislo mleko, polento, žgance in zaseko, je zdaj na njihovem jedilniku tudi "krsteniška piZ' za". Včasih so krave molzli na roke, mleko cedili skozi mah in izdelovali le eno vrsto sira, danes jih molzejo na stroj, imajo kovinsko cedilo in delajo štiri vrste sira. • C. Zaplotnik Peter Zupin, po domače Kašmeljev s Primskovega Kranjska "komunala" s konjičem Ministrstvo za okolje in prostor je pred nedavnim objavilo seznam odstranjevalcev, zbiralcev in prevoznikov odpadkov. Petra Zupina, po domače Kašmelja s Kurirske poti v Kranju, ni na njeni. Razumljivo! Peter ni ne samostojni podjetnik ne lastnik podjetja, ampak upokojeni delovni invalid, ki z vozom in s svojim konjičem Sokolom odvaža še koristne odpadke v Surovino in si s tem zasluži kak tolar. Peter izhaja iz številne družine, s Šuštarjeve domačije na Štefanji Gori, odkoder se je priženil na kmetijo h Kašmelju na Primskovo. Ker je bila kmetija premajhna za preživljanje družine, seje zaposlil v podjetju Elektro Kranj, kjer se je po delovni nesreči invalidsko upokojili. Že med delom v Elektru je spoznal, da v starem bakru, železu in drugem m i Peter Zupin zavrženem materialu, ki ga je možno ponovno koristno uporabiti, "leži" tudi denar, le pobrati ga je treba. Že približno desetletje je s svojim konjičem in vozom na poti v Tenetiše, po Kranju in okoliških vaseh. Popoldne se običajno odpravi na smetišče v Tenetiše in naloži na voz še koristne odpadne surovine, jih potlej na domačem dvorišču presortira in naslednje dopoldne odpelje na Surovino. Pa ne le to! Petra in njegovega konja so spoznali tudi daleč naokrog. Ko podirajo hišo, pospravljajo okolico ali se selijo, ga pokličejo, da jim odpelje odvečno šaro - tudi odslužene štedilnike, hladilnike, kolesa, celo avtomobilsko karoserijo. Koristno odpelje v Surovino, nekoristno na odpad v Tenetiše. Ker ima v hlevu tudi štiri ali pet goved ter konja, pokosi podjetjem ali vrtič-karjem tudi vrtove in travo koristno porabi za krmo. Peter in njegov Sokol sta dobro uigrana "komunala", le Med vožnjo proti Surovini. psička, ki je nekdaj kot njen "zaščitni znak" poskakoval pred konjem, ni več. Letos je poginil, Peter ima zdaj drugega, a ker nima "vozniškega dovoljenja", zaenkrat še ne sme na cesto. Sokol je dober konj ubogljiv in močan, a prejšnji je bil še boljši. Vse je razumel, tudi ukaz "tri korake naprej", le govoriti ni znal, pravi Peter, ki s svojo kmetijsko in komunalno dejavnostjo ne bo obogatel. Včasih ima zvrhan voz koristnih odpadkov, pa tudi dva tisoč tolarjev ne dobi. "Človek mora nekaj početi, * če pri tem zasluži kakšen tolar, je še toliko bolje," pravi, očitn0 zadovoljen s tem, da opravP tudi za družbo in naravo koristno delo. Njegov sokra-Jan, gozdarski inšpektor Marjan Štempihar, ugotavlja, da J6 Peter "pravi ambasador za reševanje okolja in zdravih narave", Marjan Černivec, PraV tako s Kurirske poti, pa je Pr6' pričan, da bi si Peter k°; "komunalni čistilec okolice tudi zaslužil kako priznanje. • C ZapIotn'K Marija Konjar: "Zame javno dobro ni naprodaj, sosedje pa ga celo ograjujejo." Rože lahko, parkirišče nikakor? Konjarjeva je pred hišo, na zemljišču, ki je javno dobro, želela urediti parkirišče in od občine odkupiti od 70 do 100 kvadratnih metrov - Občinski svetniki proti prodaji - Rože niso bile moteče, sosed kategorično proti parkirišču - Krožni promet po občinski poti tudi brez parkirišč ne bo več mogoč. Železniki, 4. julija - Javno dobro je last občine in ga lahko uporablja vsak. Nič prisvajanja in ograjevanja. Vsaj tako naj bi bilo, v resnici pa je precej drugače. Marsikje so občine poti, ki so javno dobro, na željo uporabnikov prodale in se razbremenile vzdrževanja, drugje so si najbližlji stanovalci zemljišče prisvojili m niso redki primeri, ko so ga celo ogradili. Ob hiši Marije Konjar, Na bor za komunalno dejavnost in Plavžu, je taka pot, ob njej pa je varstvo okolja je že lani avgusta omenjena nameravala urediti tri izdal negativno mnenje, po Parkirna mesta. Od železniške občine je nameravala kupiti od 70 do 100 kvadratnih metrov zemljišča, na njem urediti odvodnjavanje in ga tlakovati. Pot, ki je občinska last, je v zemljiški knjigi vpisana kot cesta. Njeno prošnjo sta obravnavala svet krajevne skupnosti, ki je dal svoje mnenje, in občinski svet, ki se s prodajo ni strinjal. "Obči-na je zahtevala, da moram celo Pridobiti lastništvo za zemljišče, ki je bilo v očetovi lasti, ker pa nameravajo za našo hišo graditi obvoznico, so predlagali, naj v zameno podpišem, da jim bom za potrebe državne ceste dovoli-la vzeti toliko zemljišča, kot ga D°do potrebovali. Občinski od- dveh mesecih so primer obravnavali še enkrat in mi poslali sklep brez obrazložitve. Občinski svet se je očitno odločil na podlagi mnenja mojega soseda Janeza Lotriča, ki Na plavžu sploh več ne živi, ampak v hiši stanuje njegova hči, poleg tega pa je on javno dobro celo ogradil. Povsem nelogično pa je, da občina od mene za 100 kvadratnih metrov zahteva, naj se odpovem svojim 600-im zaradi ceste. Sosedsko nagajanje je očitno," je dejala Konjarjeva. Zemljišče, ki ga je nameravala kupiti, sta njena starša redno vzdrževala in dokler so na njem rasle rože, težav ni bilo, parkirišča pa so povsem nespre- Želenih parkirišč ne bo in tudi prometa mimo Konjarjevih očitno ne več. jemljiva. Konjarjeva se je naveličala čakati in prositi, zato je vzpostavila mejo po robnikih, te dni ureja svoje dvorišče, poti pa pravi, ne bo več urejala. "Naj jo ureja občina, saj je njena," meni Konjarjeva. Nakupu se je dokončno odpovedala, s postavitvijo ograje na svoji meji pa je krožnega prometa mimo njene hiše tako ali tako konec. Kar pomeni, da ceste tudi sosed ne bo mogel več uporabljati. Skratka, kratko sta v tem primeru potegnila tudi sosed in občina, ki bo za pot morala od sedaj sama skrbeti, s prodajo pa bi lahko še zaslužila. • R. Škrjanc Naselje Reber pogosto brez vode Stihijska gradnja, pomanjkanje vode Vodovod iz leta 1934 ne zadošča čedalje večji porabi, zato so stanovalci višje ležečih naselij poleti Pogosto brez vode - Projekt vodovoda končan - Letos soglasja in dovoljenja, gradnja prihodnje leto? jj^eznica, 4. julija - "Eni zalivajo vrtove in perejo avtomobile, drugi pa gradnje novega vodovoda prela- s arno suhe pipe in vode še za vzorec nimamo," se jezijo stanovalci na- gajo iz leta v leto. Omenjeni vo- y Reber. Tisti, ki imajo hiše na ravnini, težav nimajo, ostali pa v dovod je star skoraj sedem de- flr dnen ostaiai° brez vode. Pravijo, da je vodovodna napeljava setletij in obseg cevi ni prilagojen s'bka, pritisk slab, poraba pa precej presega zmogljivosti vodovoda, porabi, ki se je s priključitvijo no-Jfjzi jih pogosto pomanjkanje "ue, saj morajo, ne oziraje se na zave, vodo redno plačevati ter poslušati obljube, ki se vlečejo že ssetletje in so še vedno neizpol-J^ne. Enake težave imajo tudi snovalci novih naselij Smokuč, Selo in Rodine, oziroma novih naselij od Žirovnice do Rodin. Najhuje je poleti, malo bolje pozimi, vendar še vedno ne tako, kot bi moralo biti. Naveličani so občinskih obljub in obljub jeseniškega vodovoda, saj projekt 25 let od prve helikopterske nesreče ominska slovesnost na Ledinah Sp ^čelnik postaje GRS Kranj Tomaž Jam mik je v svojem govoru obudil spomin na nesrečo. P« Kra njski koči na Ledinah je a konec junija spominska slo-.^nost ob 25-letnici prve heli-tS,6 nesrcee pri gorsko gfvaini akciji, v kateri so izgu- [ življenja pilot, zdravnik in £menu se je slovesnosti ude erp^rneNreševa odbm. ^ č,anov ^Pravnega rfinT Predsednik P»a- se je slovesm nekaj reševalcev Posta Zbr anc Ekar. >ranim je na spominski slovesnosti spregovoril načelnik Postaje GRS Kranj Tomaž Jammk, ki je obudil spomin na 29. junij 1975, ko so v tej nesreči izgubili življenje: eden prvih helikopterskih reševalcev Prane Šlajer, zdravnik in nače nik kranjske ;ei- CskS Gorazd J^"- Druga nesreča se je zgodila leta 1979 na Krvavcu, ko se je helikopter zrušil ob vzletu. Pri vaji reševanja s helikopterjem GRS pa se je pred dvema letoma zgodila nesreča na Turski gori na Okrišhu, ki je terjala največ žrtev. Sicer pa je za slovensko GR3 prelomno leto 1967, ko so uvedli v reševanje ponesrečencev z gora tudi helikopterje. Pri takšnem načinu reševanja, kot pravi Franc Ekar, je bistvenega pomena hitrost, ki zahteva visoko profesionalnost in usposobljenost reševalcev. Največja vrednota pa še vedno ostajata prostovoljnost in pomoč reševalcev in izkušenih alpinistov, ki so kljub visokemu tehnološkemu napredku še vedno marsikdaj edina pomoč v gorah v primeru izrednih vremenskih razmer. • N. Ekar vih naselij zelo povečala. Jeseniški JEKO-IN, sektor za vodovod, je spomladi pri ljubljanskem Hidroinženiringu naročil projekte, ki naj bi bili že končani, predvidevajo pa gradnjo novega vodovoda v dolžini 3 kilometrov ter nov vodohram v Rebru. "S tem bomo ojačali vodovodno napeljavo od Smokuča do Zabreznice. Sedanja res ne ustreza, poleti pa je zaradi suše in zalivanja še slabše, kajti naše prepovedi zalivanja bolj malo zaležejo. Ker so projekti končani, bi občina z gradnjo lahko začela prihodnje leto," je pojasnil Jurij Dovžan, vodja sektorja za vodovod. Slednja je seveda povezana z denarjem, saj naj bi omenjena gradnja stala okoli 30 milijonov tolarjev, ki jih letošnji občinski proračun ne predvideva. Žirovniški župan Franc Pfajfar je pojasnil, da bo občina letos pridobila soglasja lastnikov zemljišč ter projektno dokumentacijo in gradbena dovoljenja, investicijo pa bodo uvrstili v naslednji občinski proračun. "Na cevovodu iz Završnice bo treba zgraditi vodohram, s čimer bomo rešili sedanje težave tudi stanovalcem Rebra. Slednje so med drugim posledica stihijske gradnje, kajti tedaj so le redki premišljevali, kako bo z vodno oskrbo, saj je precej hiš zgrajenih nad nivojem rezervoarja," je še dodal Pfajfar. • R. Škrjanc Državno gasilsko tekmovanje Med 230 ekipami Mojstrančani drugi Poljane, 4. julija - Minuli konec tedna je bilo na Poljanah državno gasilsko tekmovanje Maribor 2000, ki se ga je udeležilo 230 gasilskih ekip z več kot 2000 tekmovalci. Med udeleženci dvodnevnega tekmovanja je bilo tudi 14 gorenjskih ekip in sicer ekipe iz Begunj, Trebije, Cerkelj, Poljan, Mojstrane, Smokuča, Naklega, Britofa ter z Blejske Dobrave in Zg. Brnika. Državnega gasilskega tekmovanja se je od 230 ekip udeležilo tudi 14 gorenjskih. Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili v suhi vaji z motorno brizgalno in v štafeti, veterani pa v kategoriji raznoterosti. Od gorenjskih ekip je bila najboljša ekipa Mojstrane, ki se je uvrstila na drugo mesto, člani B- Begunje so bili šesti, njihove članice osme, ekipa Blejske Dobrave deveta, absolutni zmagovalci tekmovanja pa so bili člani gasilskega društva Šmartno na Pohorju. Gorenjskim ekipam so udeležbo na tekmovanju denarno omogočile gasilske zveze in sponzorji, ki tudi sicer financirajo njihovo udeležbo na različnih tekmovanjih. • R. Škrjanc "Pivo in cvetje" v Laškem "dan m zdravje" priArcusu Gorenjski organizatorji turističnih potovanj Vam ponujajo ekskluzivne avtobusne izlete z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaročnike! Cene, ki veljajo za naročnice in naročnike, vključno z njihovimi družinskimi člani, so pri vsakem izletu praviloma navedene v oklepaju. Zakaj krepko nižje cene? Prvič zato, ker je za vse izlete v tej rubriki GORENJSKI GLAS - več kot časopis, glavni medijski pokrovitelj, zato so to GLASOVI IZLETI. In zato, ker PIVOVARNA UNION, d.d. Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. Datumi teh zanimivih izletov so izbrani tako, da so prilagojeni praktično vsem. 14. julij, dan za zdravje priArcusu Po soglasni oceni udeleženk in udeležencev dveh Izletov na Unec do HIŠE ZDRAVJA Arcus je v Maistrovi hiši ponudba zelo kakovostna. Zato Vas Pavel Drinovec, s.p. in vodlčka Vesna Zore vabita na še en podoben izlet sredi tega meseca, v petek, 14. julija. Drinovčev avtobus bo tokrat peljal na relaciji JESENICE- ŽIROVNICA-Lesce-Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Medvode. Da, odhod bo z Jesenic, tudi na povratku bo tako. V Maistrovi hiši bodo vrhunski medicinski strokovnjaki predstavili 'nove rešitve za stare težave'. Zatem bo izlet do gradu Snežnik, kjer je najlepša slovenska lovska zbirka in na snežniškem grajskem vrtu Vam bodo pripravili piknik. Če bo morda slabo vreme, bo kosilo v Maistrovi hiši. Cena julijskega izleta (prevoz; piknik oz. kosilo; vstopnine) znaša 3.100 tolarjev, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 2.100 SIT. LAŠKO: "Rajanje ob pivu & cvetju" Na/bol/ poznana turistična prireditev v juliju je nedvomno festival "Pivo & cvetje " v Laškem. V Laškem so ob tej prireditvi vse-lej zagate s parkirnimi prostori in dostopom do centra mesta, kjer vselej pripravijo res odličen žar. Zato Vam Turistična agencija Integral ponuja zelo praktično rešitev: izlet na "Pivo & cvetje" Laško 2000 v soboto IS. julija. Prevoz na relaciji Tržič-Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Vodice-Mengeš-Laško z avtobusom, čez dan bo možno kopanje v zunanjem bazenu v Termah Laško, zvečer in tja do polnoči (in še dlje) rajanje po mestnih ulicah in trgih v Laškem. Prihod na Gorenjsko proti jutru. Zabavali Vas bodo: skupina NUDE, LEJLA, ansambel ŠTAJERSKIH 7, WERNER in dalmatinska klapa, AN KO RA ter VILI RESNI K. Cena julijskega izleta- 4.000 tolarjev za nenaročnike in le 3.000 tolarjev za naročnike GG in družinske člane. Izlet bo vodila Božena Avsec. Čofotanje v morju in ribiška noč Turistična agencija Integral Tržič Vam pomua imeniten predlog za super poletno soboto: enodnevni izlet v Opatijo s kopanjem v Moščeniškem zalivu, ogledom nekaterih opatijskih znamenitosti in večerjo v hotelu to soboto, 8. julija. Izletniška relacija: Tržič-(Bistrica-Kovor)-Radovljlca-Kraiu- (StražiščehŽabnica-Škojja Loka-Medvode. Cena. 4.300 tolarjev, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, samo 3.300 SIT. Reportažo o opatijskem poletnem utripu bo pripravila Božena Avsec. Integralov predlog za prheten dan, ko se ne boste znojili v razbeljenem avtu, je: 8. julija na izlet z udobnim klimatiziranim avtobusom do Opatije! Ker bo ta dan v opatijskem zalivu potekala popularna "Ribarska noč", bo povratek iz Opatije pozno zvečer. Petek, 14. julija: Gardaland Turistična agencija Integral Tržič Vas tudi v juliju vabi na en cel dan nore zabave v priljubljenem zabaviščnem parku Gardaland. Beli Tornado, vlak smrti, 'Prosti pad', Colorado, čajne skodelice in še ogromno drugega v parku, ki praznuje 25-letnico, Vas pričakuje. Potovali boste lahko v PETEK, 14. julija. Integralov avtobus bo zelo zgodaj zjutraj peljal na relaciji Tržič-Lesce-Radovljica-Kranj-Škojja Loka- Medvode. Cena je izjemno ugodna: samo 7.800 tolarjev, kar vključuje prevoz z na/udobnejšim klimatiziranim avtobusom, malico in tudi vstopnino za zabaviščni park, ki sicer znaša 38.000 lir. Za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane je skupna cena Integralovega izleta zgolj 6.990 SIT. Povratek bo zelo pozno, proti nedeljskemu jutru, saj je park poleti odprt pozno v večen Za vse, ki v Gardalandu še niste hi/i: poleg neskončnih možnosti zabave so v parku tudi restavracije s ponudbo hrane in pijače po dovolj zmernih cenah. Prijave: 24 ur dnevno! Za informacije in prijave sta Vam - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (npr. Integral Tržič = 04/59-63-280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201-42-00. Vsak delovnik med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago tudi telefonske številke 04/201-42-48; ali 201-42-49 in tudi 201-42-44. Ob prijavi sporočite tudi, na kateri vmeski postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je že možno tudi izbrati sedež v avtobusu. Vendar: rezervacija izbranega sedeža velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta! PIVOVARNA UNION sprijatelje! Odprta razstava v radovljiški graščini ČEBELJI PANJI IZ TURGINIJE Radovljica - Pretekli petek je bila v radovljiški graščini otvoritev razstave nemškega čebelarskega muzeja iz VVeimarja. V sodelovanju z radovljiškim čebelarskim muzejem Nemci predstavljajo staro ljudsko kulturo iz dežele Turginije, figuralne čebelje panje in še kaj... V želji po sodelovanju s sorodnimi muzeji po Evropi se je Čebelarski muzej iz Radovljice, edini tovrstni v Sloveniji, povezal z Mestnim muzejem Weimar, kamor sodi tudi tamkajšnji čebelarski muzej, rezultat sodelovanja pa je razstava, ki je od petka naprej na ogled v avli 1. nadstropja radovljiške graščine. Slikovi-tejši del razstave tvorijo pomanjšane panjske figure, značilne za ta del Nemčije, po besedah vodje muzeja Reinharda Herba pa so le-te slovanskega izvora, saj so jih v njihovo pokrajino prinesli Poljaki, Slovaki, Rusi. Večina originalnih figuralnih panjev, večinoma v velikosti odraslega človeka, je bila izgubljenih, hkrati pa tudi zaradi težavnega transporta v Slovenijo tokrat predstavljajo pomanjšane figure, ki pa prav tako pričajo o fantaziji in humorju te stare ljudske umetnosti. Znane so figure 12 apostolov, na razstavi pa so predstavljeni tudi kmetica, plemkinja, zamorec. Turek, Rus, Napoleon, pruski vojak... Na razstavi med drugim lahko izvemo nekaj o biologiji čebel, pomenu čebel za našo naravo, v sliki in besedi pa je predstavljen tudi nemški čebelarski muzej, ki se nahaja v podeželskem dvorcu ob reki Ilm v Obervveimarju. Gre za staro kmetijo, predelano v muzej, ki z njim tudi živi. Vsako leto junija pripravijo čebelarski sejem, v tamkajšnji gostilni postrežejo z jedrni na bazi medu, poleg figure velikega nemškega pesnika Goetheja, izdelana je bila pred nekaj leti, pa si je mogoče ogledati tudi kopijo čebelnjaka, kot ga poznamo v Sloveniji. Avtorji razstave Monika in Reinhard Herb, vodji čebelarskega muzeja v Weimarju in Annette von Wolfersdorff, iz društva prijateljev tega muzeja. Potujoča zbirka radovljiškega čebelarskega muzeja trenutno gostuje v Berlinu, pričujoča razstava Nemškega čebelarskega muzeja iz VVeimarja pa bo v radovljiški graščini na ogled do konca avgusta. • Igor K. Kup knjižnih novosti pri založbi Učila POČITNIŠKO BRANJE ZA MLADE Tržič - Tržiška založba Učila je tik pred začetkom poletja na knjižne police poslala kar nekaj knjižnih novosti, s katerimi si bodo mladi bralci lahko popestrili počitniške dni. Sanje neme deklice (prevedel Franju Jamnik) je delo angleškega pisatelja Melvina Burgessa. Zgodba, ki se dogaja v tridesetih letih tega stoletja, govori o deklici, ki seje po nesreči, v kateri je zgubila glas, zaprla v svoj magični svet, ter fantu, ki je ostal brez denarja in strehe nad glavo. Večplastna pripoved se dotakne različnih tematik; družbene razslojenosti, odtujenih medčloveških odnosov, sprejemanja drugačnosti, telesnega nasilja, najstniške ljubezni in doživljanja strahu. Tudi druga od novih knjig založbe Učila je prišla izpod peresa angleške avtorice Anne Fine. Hudomušno pripoved o odraščanju in seznanjanju z odgovornostjo, s katero se v življenju srečujemo vsi - naslov dela je Dojenčki iz moke - je prevedla Andreja Blažič - Klemene. Delo iste avtorice (in iste prevajalke) je tudi knjiga Spretna Tulip. Zgodba je pripoved o dveh navihanih prijateljicah in njunih vragolijah, ki so sčasoma začele preraščati okvir dovoljenega. Knjiga Carlosa Puerta Zakaj prav jaz? (prevod je delo Barbare Pregelj) je pretanjena ljubezenska zgodba, ki tematizira tudi bolezen sodobnega časa, aids, in tako opozarja na vrednost življenja. Med najbolj zanimivimi v zbirki novitet pa je prav gotovo knjiga ameriške avtorice Nan McCarthyjaz.tiAusoda.net, pod-naslovljena tudi roman sodobnega časa. V njej lahko bralec na izviren način "prisluškuje" elektronskemu dopisovanju med dvema, ki sta se spoznala prek interneta. • M.A. Novo v kinu 28 DNI ~ Kranj - V gorenjske kinematografe te dni prihaja ameriški film 28 dni, kar ne pomeni, da se filmska zgodba dogaja v februarju, je pa zato glavno vlogo odigrala Sandra Bullock. Gwen Cummings (Sandra Bullock), je uspešna newyorška pisateljica, ki življenje zajema z veliko žlico in je jasno velika žu-rerka. Svoje pohode po nočnih klubih in naslednja jutra si deli s sebi primernim fantom Jasperjem (Dominic VVest). Lepo, vse dokler si na sestrini poroki ne privošči nesreče. Pijana se zaleti v verando«stanovanjske hiše. Sodišče ji prisodi 28 dni bivanja v centru za odvajanje odvisnosti. Vzdušje v tem centru seveda ni po njenih merilih in Gwen se odloči, da se ne bo pustila... Dokler ne sreča svetovalca Cornella (Steve Buscemi), ki jo uspe prepričati, da si pobliže ogleda, kdo pravzaprav je. Akcija, psiho, ljubezenski? Vsega malo, zadeva pa ravno prava za vroče poletne dni. Ob pričetku Mednarodnega glasbenega festivala NA BLEDU SLIŠALI KAR DVE KRSTNI IZVEDBI Bled, 4. julija - V petek se je z otvoritvenim koncertom, na katerem sta bili krstno izvajani dve deli slovenskih skladateljev, pričel Mednarodni glasbeni festival. Tako je Orkester SNG Opere in baleta Ljubljana krstno izvedel Koncert za dve violini in orkester, ki ga je sestavil Marko Mihevc, in Nostalgijo za dve violi in orkester, kakršno si je zamislil Jani Golob. "Orkester se je maksimalno potrudil pri izvajanju mojega dela. Izvedba je bila na vrhuncu, predvsem sta lepo izzvenela drugi in tretji stavek," nam je po krstni izvedbi povedal skladatelj Marko Mihevc. Dodal je še, da je prijetno presenečen, ker so blejski poslušalci koncert tako dobro sprejeli. "Takšna glasba ni vedno enostavna, ampak so vanjo vpleteni tudi sodobni elementi. Publika je omenjeno kombinacijo presenetljivo burno sprejela," je bil navdušen skladatelj, ki je Koncert za dve violini in orkester pripravil prav za blejski festival. Za drugo krstno izvedeno delo, Nostalgijo za dve violi in orkester, pa so organizatorji festivala zapisali, da "naslov v tem primeru ne pomeni nostalgije za minulimi časi ali nekdanjo glasbo, kljub moderni kompozicijski tehniki". Tako sta imela solista Juergen Kaussmaul in Helfried Fister enakovredni vlogi, s pomočjo dialoga pa sta ustvarila nostalgično vzdušje. Do četrtka se bodo ob pol devetih zvečer v okviru Mednarodnega glasbenega festivala zvrstili naslednji koncerti: danes, 4. juliju, ho v Vili Bled potekal Večer avstrijskih skladateljev. Jutri, 5. julija, ho v blejski Festivalni dvorani gostoval Simfonični orkester Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, prav tako se bo 5. julija v Poreči odvijal Večer virtuozne violinske glasbe. Dan kasneje, torej 6. julija, bo v cerkvi na Blejskem otoku Večer baročnih in virtuoznih skladb, ki ga bo dopolnilo še mednarodno tekmovanje mladih violinistov. Utrinek s petkovega otvoritvenega koncerta. Sicer pa se bodo na Bledu, ki bo še dobrih deset dni glasbena prestolnica, v naslednjih dneh nanizali še številni koncerti. Prav vsi se bodo pričeli ob pol devetih zvečer. Ob tej glasbeni uri bo vrelo tako v Vili Bled, Festivalni dvorani, pa v cerkvi na Blejskem otoku, v nekaterih blejskih hotelih in tudi v cerkvi Svetega Martina. • Špela Ž., foto: Gorazd K- Kiselfest 2000 gre naprej ZA JUTRANJE MALČKE IN ZA VEČERNE MAČKE Kranj - Člani PGT Mamut s premierno uprizoritvijo plesno-gibalne predstave Muhe navdušili občinstvo premiernega večera letošnjega Kiselfesta. Do 14. julija še 12 prireditev za otroke in odrasle, od lutkovnih do gledaliških predstav in koncertov. Dušan Teropšič, Tina Janežič in Irena Tomažin v plesno-gibalni predstavi Muhe. sicer pripravljena v produkciji KUD NOR Kranj. Manj gledalcev, kot bi si premierni nastop zaslužil, je lahko uživalo ob odličnem nastopu plesalca, hkrati tudi avtorja projekta in koreografije Dušana Teropšiča in plesalk Tine Janežič in Irene Tomažin. "Kot vedno ob premie-rah, smo bili tudi tokrat na začetku nekoliko živčni, seveda pa smo odplesali "na 100 odstotkov". Kljub temu, da smo z Muhami prvič nastopili pred občinstvom, sem zelo zadovoljen, za kar se moram predvsem zahvaliti obema soplesalkama in hkrati tudi sokreatorkama predstave," je po predstavi povedal Dušan Teropšič. Gledalci boste imeli popravni izpit na prvih ponovitvah 4. in 5. julija v Plesnem teatru v Ljubljani. Danes, ob 18. uri bo na vrsti lutkovna predstava Čudovite dogodivščine vajenca Hlapih Mini teatra, v sredo, 5. julija pravtako lutke v Svinjskem pastirju Lutkovnega gledališča in Fru-fru & Zapi k, v četrtek, 6-julija, pa bo Andrej Rozman -Roza v gledališki predstavi Mali rimski cirkus. Sledile bodo še predstave in koncerti, o katerih vas bomo sproti obveščali, zaključek Kiselfesta 2000 pa bo glasbeno eksotičen, nastopila bo namreč skupina The Stroj. • Igor K- Na vrtu gradu Khislstein v Kranju bodo dnevi, od preteklega petka do 14. julija, minili v znamenju prireditev, ki jih je ekipa Lutkovnega gledališča Kranj pripravila v okviru letošnjega Kiselfesta. Zvrstilo se bo, pet dogodkov je bilo že ta vikend uspešno "spravljenih pod streho", sedemnajst prire- ditev, dvanajst za otroke in pet za odrasle. Pestro dogajanje v tem delu Kranja, organizator festivala ima tega še vedno željo razširiti na širše področje starega mestnega jedra, a zaenkrat v Kranju še ni pravega posluha za to, je v petek napovedala plesno-gibalna predstava Muhe Plesno gibalnega teatra Mamut, Galerija Šivčeva hiša - razglednica z ilustracij ČEBELAR ANTON JANŠA Pred dnevi so Muzeji radovljiške občine izdali že četrto rf? glednico, ki prikazuje eno izmed ilustracij, ki je del stalo* zbirke Galerije Šivčeva hiša. „ Na razglednico je kustosinja Galerije Šivčeva hiša Barbara Bo' tar sklenila prenesti ilustracijo akademskega slikarja Matja. Schmidta. Slikarje ilustriral članek, ki je leta 1983 izšel v Kurj^ čku (letnik 83/84, št. 8) z naslovom Pred 200 leti se je ro dil belarski učitelj Anton Janša. Z upodobitvijo "čaka bučelarjev kot je Janšo imenoval Fran Šaleški Finžgar "za cesarice Marij'-režije učitelj čebelarstva za vso Avstrijo" je Boltarjeva med drug' želela dopolniti ponudbo trgovinice Čebelarskega muzeja Radovljici. Matjaž Schmidt, rojen 1948, doma iz Ljubljane, je v GŠH ra tavljal leta 1985, omenjena razstava ilustarcij pa je bila kasneje ogled tudi na Jesenicah, v Kranju in v Tržiču. Takrat je umetno na zgodovinarka Maruša Avguštin o avtorju zapisala: "Z vrsto torskih stripov, slikanic, didaktičnih igrač, lutk, knjižnih opre • plakatov itd. dokazuje, da mu nobeno likovno delo ni manjvr no. V avtorskih delih za otroke pa se predstavlja ne le kot m°J trski ilustrator temveč tudi kot vzgojitelj v najboljšem pome besede." Vsakoletna izdaja razglednice z upodobitvijo ilustracije je V vg| leriji Šivčeva hiša postala že tradicija, pa čeprav tokratni čas i je ni sovpadal z aprilskim dnevom, ki je posvečen pravljičarju zda' Ai1' Puhka V vrtu gradu Khislstein sta na ogled tudi instalaciji Andreja Štularja in Bojana Beštra. Slednji je svojo naslovil Razvoj človeka. dersenu, in ki je bil minula tri leta zibelka treh razglednic: . v Benetkah (Mira Mihelič) slikarke Melite Vovk, upodobitve slikanice Kdo je napravil Vidku srajčico (Fran Levstik) ilustrat ke Rože Piščanec ter Med-jedka (Anica Černej) slikarke Marja ce Jemec Božič. • Eva Senčar PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Helena Jelovćan Mladi pesnik Gašper Kočan iz Gorij Najdem se med visokimi travmi "Pesnikovo srce je občutljivo za okolico, je kapljica pelina ali kapljica medu. Če gledam vojne po televiziji, je kot kapljica pelina. Ko pa se sprehajam v naravi in vidim kapljico rose ali sonce v visokih travah, je to kapljica medu. Ko te kapljice zapolnijo srce, pesmi same pridejo skozi roko na papir..." viorje - Gašper Kočan ni čisto običajen osmošolec. Pravzaprav ne več osmošolec, saj je pred dnevi končal osmi razred Gsnovne šole Gorje. Gašper je pesnik in pred dnevi je javnosti predstavil svojo prvo pesniško zbirko. Naslov ji je dal Med krošnjami, pesmi v njej pa so globoke, resne in čuteče. Pesmi, *a katere ne bi nikoli rekli, da jih napisal samo štirinajstletni «ant. Ne satno mimo. Ne samo mimo, človek. Postoj, ustavi se, poslušaj me zdaj: pusti, da veter ti mrši lase, debla objemi, pojdi med krošnje in živi. Sonce Sonce, pridi k meni, rad bi te objel. O, sonce moje, samo zase bi te rad imel. Nočem biserov, ne svile, nočem blišča zlata, ne slave sveta, le tebe rad za roko bi prlj le tvoj prijatelj rad bi bil, preprosto tvojo le toplino rad bi pil... tematiko narave in človeka, skoznje Gašper govori o sebičnosti človeka in dobroti narave. In zakaj naslov Med krošnjami? "Krošnje mi pomenijo življenje, v njih je polno mravelj, žuželk, cvetov, listov, vse se v vetru giba v harmoniji." Gašper pravi, da se ne najde med množico, ki drvi skozi življenje. Najde pa se med krošnjami, sredi vesolja - sredi življenja. Najde se med visokimi travami, zazrt v lepote vsega lepega... In kaj počne Gašper, kadar ne piše pesmi? "Rad hodim v hribe, poslušam glasbo, pogledam kakšen dober film, se lotim kakšnega športa. In tako iz dneva v dan, kar se najde zanimivega..." • Urša Peternel Gašper pravi, da že od vsega Očetka, torej od dne, ko se je rodil, živi pod obronki Pokljuke. Kljub temu pa je del nJega vezan na Koroško, saj °ba starša prihajata iz Mežiške doline. V otroštvu sem bil tak k°t vsi otroci, se spominja. Vsi olroci so namreč čarobni. Potem pa je prišlo obdobje °draščanja, spreminjanja lelesa in duha. Gašperjevo srce Je postalo vznemirjeno in občutljivo. In te vznemirjenosti Je postalo v srcu preveč, zato je našla pot skozi roko in pero Gašper pravi, da se večina •Judi ne zna ustaviti ob Preprostih stvareh, ob kaplji-c» rose na pajčevini ali pogledu na zadnje žarke sonca. "In ne se sekirat, če boste naredili novo trajno in vam °o veter zmršil lase!" na papir. Prvo pesem je napisal v šestem razredu in zanjo prejel priznanje na literarnem natečaju Mestne občine Slovenj Gradec. To mu je dalo pogum, da je pisal naprej. In odkod se rojevajo njegove pesmi? "Pesnikovo srce je občutljivo za okolico, je kapljica, pelina ali kapljica medu. Če gledam vojne po televiziji, je kot kapljica pelina. Ko pa se sprehajam v naravi in vidim kapljico rose ali sonce v visokih travah, je to kapljica medu. Ko te kapljice zapolnijo srce, pesmi same pridejo skozi roko na papir..." Za zbirko je pripravil sedemnajst pesmi, ki govorijo o zapostavljenih, samotnih ljudeh ("Nekje nekdo samuje zelo, nihče spominja se ga ne..."), hkrati pa tudi o- upanju v boljši in lepši svet. Nekatere pesmi pa so bolj vedre, obravnavajo Kranjski zgodovinarji v Prekmurju Kranj • V začetku meseca je pridne zgodovinarje iz OŠ Staneta Žagarja iz Kranja avtobus odpeljal proti čisto drugemu koncu Slovenije - v Prekmurje. Kot nam sporoča Nena Močnik, so si ogledali tamkajšnje znamenitosti, v bogojinski osnovni šoli pa so se srečali z vrstniki. Nekateri udeleženci izleta so bili v Prekmurju prvič, drugi pa ponovno. Po vožnji preko Mure se je začela tipična prekmurska pokrajina - ravna in pregledna, posejana z mnogimi majhnimi griči, poraslimi z vinogradi in majhnimi zidanicami na sredi. Zapeljali so se v Bogojino in se v osnovni šoli srečali z vrstniki. Z gostitelji so si najprej ogledali zvonik Plečnikove cerkve in odprl se jim je lep razgled po Bogojini in vsej zeleno-rumeni ravnini. Sprehodili so se tudi po bližnjih gričih, za srečo pozvonili pri kapelici Svetega Urbana, nazadnje pa so jih Prekmurci povabili še na "kupico rdečega". Nena pravi, da je razumela le majhen del pogovora s prijaznimi gostitelji, kljub temu pa so ji bile besede všeč, saj so zvenele tako preprosto in mehko. Presenetila jo je tudi velika vera in hogaboječnost teh ljudi. Tako so namesto običajnega dober dan pozdravili s hvaljen Jezus, odzdrav pa se je glasil vekomaj amen. Ob slovesu so si zaželeli, da bi se naslednje leto spet srečali. In še zadnji pogled: štorklja v gnezdu na električnem drogu, v ozadju pa nizka hišica iz rdeče opeke z dvema majhnima oknoma na pročelju in v nedogled dolga gričevnata pokrajina... • U. P. tnCKABNA DCLAVN/CA L/TCKAKNA ĐCIAVMCA UT£#AXNA ste nam Brigita Košir, Anja Manca Šteje, Nataša Rob/ck, Polajnar, Neja Vovnik, Dejan iK Ajda Miklavčič, Maja D obrajc. /!%. Irena^/t\ L m. ,. Aleš Markelj, Neža Šubic, Špela* Primož Jazbič, Nina Podobnik. Peter Derlink, Teja Kalan, Ana Čejerln, Ana Krpic, Primož Jazbič, Matej l.eben, Gašper Štremfelj, Jane Iztok Rakar, Jaka Tomšič, Nataša Dagmar Hohlaj, Katja Jezeršek, Špela Jakami ti, Nina Hafner, Nena Močnik. Kcy bom če* trideset let Že od nekdaj si želim postati n°gometaš. Mogoče se mi bo la želja še kdaj uresničila. Med n°gometaši so tudi nekateri, ki s° mi bolj všeč od drugih. To so Luis Figo, David Becham in £dgar Davids. Želim si igrati v klubu Manchester United, Seveda pa prej še v slovenski reprezentanci. Sedaj igram v Preddvoru. Moja druga želja Pa je, da bi delal na področju računalništva. Že zdaj rad delam z računalnikom, saj ga 'mamo doma. Tako lahko ^Poznavam različne programe ln se veliko naučim. Seveda sta ti dve želji še čisto neures-n'čljivi. Upam pa, da se mi bo Vsaj ena uresničila. Anže Markun, 5.a OŠ Matije Valjavca Preddvor Juhuhu, počitnice so tu! Šola se poslavlja, počitnice pozdravlja, učitelji odhajajo, da si med počitnicami ušesa ohlajajo. Sonce sije že močno vse skupaj vabi na morje in v goro. Tam se vsi spočijemo in vsega lepega na užijemo. Otroci se že veselimo in domov hitimo, da spet torbe odložimo ■■ do jeseni na šolo pozabimo. Maja Dobrajc, 3.b OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Kaj mi je bilo v letošnjem šolskem letu v šoli najbolj všeč? - ko smo se pri slovenščini šli igrice (Špela Jelene) - štafetne igre pri telovadbi in ko zadnji teden nismo imeli nič naloge (Tina Kos) - ko smo šli na Dražgoško goro (Jure Kavčič) - ko smo bili na končnem izletu (Anja Benedik) - ko smo igrali med dvema ognjema (Katja Jelene) - ko smo se šli vodne igre (Tjaša kavčič) - ko smo smučali na Soriški planini (Andrej Šmid) - ko smo igrali nogomet in košarko (Andrej Kos) - ko smo se napravili v maškare (Tilcn Habjan) - ko smo vsi razredi na šoli igrali med dvema ognjema (Petra Lušina) - ko smo si ogledali predstavo Gusar Berto (Rok Kavčič) Odgovori učencev 3. in 4. razreda PŠ Draž g ose Spis mojih želja Mojih želja je na stotine. Kot na prvem mestu bi rada imela zeloooo velik bazen. Želim si tudi hrčka, zajčka, kužka in mucka, predvsem pa manj obveznosti. Želim si mlajšega bratca in svojo sobo. Ta želja se mi bo lahko uresničila. Igrač si ne želim, temveč mobitel in kitke po celi glavi. Za zadnjo željo nisem prepričana, da se mi bp uresničila, ker bo že prva predraga. Želim si vse to, a še ne vem, če • se mi bodo vse želje uresničile. Ajda Miklavčič, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Moj prvi rcuzred Najbolje mi je bilo, ko smo spoznavali pisane črke. Najslabše mi je, ko računamo in odgovarjamo na vprašanja. Lepo mi je, kadar rišemo za rojstni dan. Ampak ta šola je kot roman. Tudi tovarišica je najboljša. Tudi likovni pouk me zelo veseli. To je res pravi roman šolskega leta. Zelo mije všeč! Brigita Košir, l.a OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Rodio Triglav U.iJii' ItJui.H (VM-Ilil* ll.O.U. Iti: Timim« CniiiM 4, 4270 Jnenk, l»U)64.'H61-tll2. latelM.'HM-M« (iSM:Mi /(.54.-0*4. h(ip://ww»..«di«rtrij[l..v!,i •' R{ K * i'iCf. R*ti 96 OORCflJSKAH rrcitco *t>« #».« tU.i IMitnJ NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM G m £S4i£ Rodio Trikov reiic Preddvor, 4. julija - Maturantje so se poslovili z maturantskimi plesi in sprevodi, osmošolci z valetami, pa tudi mali šolarji zapuščajo vrtce in odhajajo v prave šole. V vrtcu Storžek v Preddvoru se vsako leto ob koncu vrtčevskega leta poslovijo od malih šolarjev, ki svojim naslednikom predajo svoj simbol, rumeno rutko. Tudi letos je bilo tako. Zabavno prireditev so pripravili na prostem, pod Storžkovimi lipami, med drugimi pa jih je zabaval čarovnik Grega, ki je, mimogrede, tudi očka ene od Storžkovih punčk. Na sliki: mini maturantje v družbi svojih vzgojiteljic ponosno nosijo rumeno rutko z napisom. • D.Ž., foto: Tina Doki Hrčkovci s Hrčkovim listom HRČKOV LIST Kranj - Luč sveta je ugledala že sedma številka glasila OŠ Franceta Prešerna iz Kranja Hrčkov list. Za vse so ga pripravili hrček in njegovi prijatelji, glavna tema pa so seveda živali. Tokratna številka je še posebej debela in pestra, saj so bile glave ustvarjalcev polne super idej. Hrčkovci so bili delovni in ustvarjalni, obiskali so biološki krožek, bili pri pouku, raziskovali in intervjuvali, predstavili nove živali, pozabili pa niso niti na zabavne strani. Da bi zdravo jedli, hrček Kuharček svetuje, kako pripravimo zdrav zajtrk, svetuje o vzgoji in šolanju psa, prinaša zanimivosti iz živalskega sveta in še in še... Obiskali so tudi živalski vrt in pripravili fotoreportažo. Učenci biološkega krožka z mentorico Bredo Šumi so se zares potrudili in Hrčkov list je vsekakor vreden branja. • U. P. Tomaž Valjavec in Davo Krničar med triiškimi vrtičkarji Letnik šolsko leto 99/00 tematska številka 7 Tržiški otroci z odličnim plezalcem Tomažem Valjavcem. Tržič - V tržiških vrtcih že je tako obiskal odličen tržiški dolga leta skrbijo za zdrav duh športni plezalec Tomaž Valja- v zdravem telesu. Vrtičkarji vec, kije bil tudi že evropski in hodijo na planinske pohode v svetovni mladinski prvak, akciji Ciciban planinec, Otrokom je podelil medalje in udeležujejo pa se tudi akcije diplome za njihove športne Zlati sonček, v kateri se učijo dosežke. Vrtičkarji pa so se vodenja žoge, vožnje s ko- pod Storžičem srečali tudi z lesom, osnov smučanja in Davom Krničarjem, ki je plavanja. Ker so se vse leto otrokom podelil nagrade za zelo trudili, so ob konec uspešno opravljene planinske šolskega ieta medse povabili pohode. Otroci pa so Davu dva vrhunska športnika, ki sta zaželeli uspešno smučanje z otrokom podelila priznanja in najvišje gore sveta nagrade. Pod plezalnima stena- razmere ma v vrtcih Palček in Križe jih domov. m varno U. P. dobre vrnitev Poskusimo še mi Le nakazane črte Naj bo videti, kot bi bile na roko jgf izrisane, " pa naj bodo to diagonalne, kot na našem modelu topa v nežni rumeni barvi z belimi črtami ali podolžne in rahlo vzvalo-vane rumene črte na prosojnem nežno rumenem sifonu s prelivom v olivno pri enodelni dolgi obleki brez rokav. Top bomo oblekle k belemu krilu, enobarvnemu ali morda poslikanemu z rožami v enako rumenem tonu, kot je osnovna barva topa; nežna, kot medel sončni žarek, ali kot rahlo oru-menel cvet. Obleka je podložena in spodnji del sega visoko nad kolena, tanjši in veliko daljši vrhnji del pa ima ob strani razporek. Razporek ima tudi krilo modela s topom. Sladica za danes Justina sladica s češnjami 4 cela jajca (brez lupin), 9 žlic moke, 9 žlic olja, 9 žlic sladkorja, 1/2 vrečke pecilnega praška, margarina ali maslo in drobtine za pekač, 1 kg razkoščičenih češenj. Pripravimo pekač: dobro ga namažemo z margarino ali maslom in posujemo z drobtinami, nanje pa razporedimo češnje. Testo: jajca penasto umešamo, počasi dodajamo sladkor, olje in moko s pecilnim praškom. Ko je testo pripravljeno, ga prelijemo čez češnje in pekač porinemo v pečico. Pečemo 45 minut pri 180 ° C. Pečeno pecivo razrežemo na koščke in po želji potresemo s sladkorno moko. Poletje je čas, ko se pod večer pogosto odločimo za žar, posebno še, če se nabere družba, ki v prijetnem razgovoru rada ostane kakšno urico dlje. Žar je hitro zakurjen, saj imamo vse potrebno za pod-kuriti navadno vedno pri roki: papir, trske, oglje. Zanj se lahko odločimo, tudi če nimamo večjih količin mesa pri roki. Ljubitelji žara so si domislili sočna nabodala, na katera ne natikajo le mesa, temveč več zelenjave in sadja, meso je le za vmes. In ko se meso peče med sadeži in zelenjavo, je veliko bolj okusno. Poskusite! Pisana nabodala na žaru Za 4 osebe potrebujemo: 1 jajčevec, sol, 2 svinjski zarebr-nici z vratu, 2 bučki, 2 čebuli, 1 rdeča in 1 rumena paprika, 2 stroka česna, 100 ml olivnega olja Jajčevec vodoravno razpolovimo ali prerežemo na četrtine, nato ga narežemo na rezine in krepko osolimo. Pustimo 15 minut, zatem rezine jaj-čevca dobro obrišemo. Meso narežemo na kocke. Oprane bučke narežemo na 1 cm debele kolobarje. Olupimo čebulo, jo prerežemo na 4 dele, nato pa razdejimo na posamezne plasti. Operemo papriki, jima odstranimo semena, narežemo na koščke ter blanširamo 2 minuti. Olupimo še česen, ga stisnemo ter zmešamo z oljem. Meso in zelenjavo nabadamo izmenoma na 4 do 6 kovinskih nabodal, pomažemo s česnovim oljem, nato pa pečemo na žaru približno 20 minut. Vmes nabodala večkrat obrnemo in pomažemo z oljem. Bananini ražnjići z gnjatjo 4 velike banane, 8 tankih rezin neslane gnjati ali prekajene mesnate slanine, 8 srebrnih čebulic iz kisa Na namaščene paličice natikamo menjaje: 1 srebrno čebulico, 1 rezino gnjati ali sla- Pisana nabodala DRUŽINSKI NASVETI Damjana .SV«/V/ (socialna pedagoginja) Otroška zabava (4) Premalo prostora nam je na voljo, da bi lahko opisala vse igrice in zaposlitve, kijih lahko izkoristimo na otroških zabavah. V knjižnicah so na voljo knjige z družabnimi igrami za vse starosti in nikoli ni odveč, če imamo takšno knjigo tudi na naši knjižni polici. Mimogrede povedano je knjiga z opisom družabnih iger tudi prav lepo in praktično darilo. Vseeno pa ne bo odveč, če omenim še nekaj možnosti, na katere bodimo pripravljeni. Ena izmed njih je prav gotovo prevelika razposajenost, oziroma trenutek, ko se zabava iz kakršnegakoli razloga lahko spremeni v divjanje in kričanje. V takih primerih kaj hitro pride do kakšnega padca in poto-lčenega nosa. Ko zaslutimo, da se bliža vihar, imamo dve možnosti. Otrokom damo možnost, da porabijo svojo odvečno energijo in jih usmerimo v vodene, gibalne igre. Druga možnost pa je umirjanje s pasivnimi igrami. To pomeni, da se otroci spremenijo v gledalce, poslušalce, igralce. V ta namen imejmo že prej pripravljenih nekaj lutk ali oblačil za preoblačenje. Za oder nam lahko služita dva stola, med katera pritrdimo kos blaga, lahko prevrnemo mizo in se skrijemo zanjo ali pa uporabimo večjo škatlo. Mlajši otroci bodo lutkovne predstave rajši gledali kot igrali, zato za igranje prosimo starejše otroke ali pa se v igro vživimo odrasli. Ni treba, da naštudiramo celo predstavo, dovolj je, če uporabimo dogodke iz vsakdanjega življenja, pretiravajmo z barvitostjo glasu, zapojmo kakšno pesmico, sprašujmo otroke in jih vključimo v predstavo, pa bo zadeva nadvse imenitna. Med bolj mirne igre spada tudi pantomima, igra, v kateri odrasel ali otrok nekaj predstavlja, ostali pa morajo ugotoviti, kaj ali kdo je to. Otroci imajo radi pravljice in zgodbice in takole proti koncu zabave je prav prijetno posedeti na tleh ter se prepustiti ča- robnemu svetu. Da je vzdušje še bolj čarobno, prižgimo nekaj sveč. Pravljice popestrimo s kretnjami in gibi. Otroci nam ne bodo zamerili, če bomo pravljice brali, le da je branje zanimivo. Ni treba, da pravljico preberemo do konca, lahko jo preberemo samo do polovice, potem pa otroci narišejo nadaljevanje pravljice. Ko so otroci starejši, jim pomagajmo, da bodo izvedli še kakšen kviz, tekmovanje v ugankah, karao-ke, modno revijo, skratka vse tiste aktivnosti, za katere je potrebna skupina otrok. Tudi za vedno priljubljeno tombolo ne potrebujemo veliko, presenečenja in nagrade so lahko skromne, a domiselne. Skratka, kadar imamo doma slavl-jenca, pozabimo na skrbi, prepustimo se veselju, otroški radoživosti in naj nas vodi domišljija. Vse, kar je lepo in razveseljuje ljudi, je dovoljeno. Potem pa si enkrat še sami odrasli privoščimo takšno pravo "veliko, malo", zabavo. nine, 1 kos banane. In tako naprej. Banane vedno povežemo s čebulico in koščkom slanine. Pečemo na ne prevročem žaru toliko časa, da banane zlato zarumenijo in da je slanina hrustljavo zapečena. Bananini ražnjići so primerna priloga k izbranemu mlademu mesu ali pa jih ponudimo kot poobedek za tiste, ki ne marajo sladkarij. Jabolčna nabodala 8 majhnih aromatičnih jabolk, 50 g raztopljenega masla, 2 žlici sladkorja, pol žličke cimeta Jabolka umijemo, obrišemo jih do suhega, ter jih neoluplje-na in s pečišči vred nataknemo na dve nabodali. Ko lupina že malo porjavi, namažemo jabolka z ogretim maslom, v katero smo zamešali sladkor in cimet. Jabolka pečemo približno 15 minut. Na tak način pripravljena jabolka lahko spečemo nad žarom tudi takrat, ko žerjavica že ugaša. Bananini ražnjići 4 velike ali 6 majhnih banan, 8 žlic bananinega likerja, 1 žlica kokosove moke, 1 žlica medu Banane olupimo, pokaplja-mo jih z bananinim likerjem in pustimo stati 10 minut, da se navzamejo okusa. Nato jih namažemo z vročim medom in povaljamo v kokosovi moki. Narežemo jih na 3 cm dolge kose, nataknemo na paličice in pečemo na žaru, da zlato zarumenijo. Bananini ražnjiči so še lepši na pogled, če natikamo na paličice izmenoma kos banane in po eno grozdno Pisana nabodala na žaru jagodo, pomarančni krhelj ali košček mandarine - odvisno pač od letnega časa. Šašlik 300 g jagnjetine (ali plečne govedine), 100 g telečjih jeter, 100 g jagnječjih ali telečjih ledvic, 12 majhnih čebul ali šalotk, 4 žlice olja, začimbna mešanica za žar, sol Meso, jetra in ledvice narežemo na približno 3 cm velike kocke in jih skupaj s čebulami porazdelimo ter nataknemo na 4 nabodala. Izdatno jih naoljimo in pečemo Prl' ližno 15 minut na dobro ogretem žaru. Med pečenjem nabodala obračamo, od časa d° časa jih tudi premažemo z oljem. Sočnejša, pa tudi bolj izdatna bodo nabodala, če med koščke mesa nabodemo tudi koščke prekajene slanine in zelene in rdeče paprike. Solimo šele takrat, ko postavimo na mizo. Ko jemo šašlik, si pomagamo z vilicami; z njimi potiskam0 meso, da zdrsne z nabodala nd krožnik. CE NISTE VEC ZADOVOLJNI S SEBOJ, NAS POKLIČITE ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO IN BREZ NAPORA! - kadar se na kritičnih mestih pojavijo maščobne blazinice, - kadar se na kritičnih mestih pojavi celulit, - kadar dieta in telovadba ne dajeta več nobenih rezultatov, - kadar odkrijete, daje vaše telo izgubilo vitkost in gibčnost... Prišel je čas za hitro in uspešno metodo BODT WRAPPING. REZULTATI TESTIRANJA po 3 tednih: 58 % testiranih oseb je shujšalo 9 kg In več 27 % testiranih oseb je shujšalo 7 kg in več 9 % testiranih osebje shujšalo 5 kg in več 6 % testiranih osebje shujšalo manj kot 5 kg POKLIČITE KOZMETIČNI STUDIO ŠE DANES IN PRESENEČENI BOSTE NAD REZULTATI! PREJ 88 kg POTEM 70 kg Pomladimo se v Kozmetičnem studiu KSENIJA Ul. Rudija Papeža 5, Kranj tel.: 064/352-570 Ob paketu B.W. vam Studio Ksenija poklanja presenečenje BODY WRAPPING 9.000.-3.900.-sit DOBROTA NI SIROTA unya: Danica Zavri Žletoir ___„ Darovali ste ♦♦♦ 95-letni Salmičevi mami iz Kranja se je uresničila želja, da poleti z letalom Kako lepo je, pa nobenega kamenja 95 letna Frančiška Salmič je s pilotom Marjanom in radovljiškim županom poletela pod oblake. cev želelo našo zemljo." Radovljiški župan Janko S. Stušek pa nam je po poletu dejal: "Tega poleta s Salmičevo mamo sem se udeležil z velikim veseljem, saj je bilo doživetje spremljati ta pogum tako starega človeka - od mene je starejša polnih 42 let. Na moje vprašanje, ali jo je kaj strah, je odgovorila: Zakaj pa, saj tam gor ni nobenega kamenja! Res čilost in pogum, kije lahko marsikomu za vzgled." • Š. Ž. uresničila želja, da poleti z letalom. Za to željo je namreč izvedel njen sosed, motorni in jadralni pilot, član Alpskega letalskega centra Marjan Sajovic in po enoletni obljubi se je končno našla priložnost, da to tudi uresniči. S štirisedežnim letalom Cessna, ki ga v tem letalskem centru uporabljajo za panoramske lete, je Marjan Sajovic Salmičevo mamo v spremstvu radovljiškega župana iz Lesc najprej popeljal do Kranja, nato pa preko Bleda še nad Bohinj. Kljub visoki starosti ni bilo nobenih težav pri "vkrcanju" v letalo, ves čas leta si je z zanimanjem ogledovala pokrajino in naselja pod seboj, ko pa smo prileteli nad Bled, je od navdušenja nad njegovo lepoto kar zaploskala. Le nad nagibom letala v zavojih ji je bilo nekoliko neprijetno. "Najlepše so naše gore," nam je dejala po poletu, "jezera pa so pravi biseri. Nič čudnega, da sije toliko tuj- Ko se je letalo nagnilo v zavoj, seje 95-letna Salmičeva mama oprijela naslonjala pred seboj. Lesce, 3. julija - Konec preteklega tedna smo bili na letališču v Lescah priča nenavadnemu dogodku: kar 95-letni Frančiški Salmič - Salmičevi mami k Male Rupe pri Kranju se je # "Sončki" na zaključni izlet v Piran TVi skupine vencev Osnovne so.e Poioe Strazisar z ^^^S^^SS^^ vzgoje in izobraževanja, se je v ponedeljek skupaj z učiteljicami in vzgojit Kljub temu, da ni enostavno splezati v ozko kabino letala, to za čilo Salmičevo mamo ni bil problem. Na sliki Frančiška Salmič v družbi z radovljiškim županom Jankom S. Stuškom, pilot pa je bil sosed Marjan Sajovic. Odločili so se, da tokrat obiščejo Piran.Vreme je bilo fantom in detetom več kot naklonjeno: zunaj Je sijalo močno sonce, v udobnem avtobusu pa je bilo prijetno hladno, tako da pot ni bila preveč na-Porna niti za Nežo, ki sicer težko Prenaša dolge vožnje. In ker ljubka ^najstletnica nikamor ne more bfez invalidskega vozička, so za Pomoč na izlet vzeli tudi njeno mamo. Vsi ostali smo bili zadovoljni kar s skrbnimi "tršicami", ki so nas najprej peljale na ogled tamkajšnjega akvarija, potem pa po n,adnih piranskih labirintih na ko-Su°> s katerim nas je mlade, prav nič do gorenjsko, pogostil gospod N imar, lastnik mladinskega hotela Val v Piranu. "Tisto o škrtih Go-lenjcih zares ne drži," zatrjuje podani hotelir in profesor športne vzgoje sicer po rodu iz Tržiča. "Res pa je, da smo Gorenjci preudarni in hočemo vedeti, komu kaj damo. Že dolgo sodelujemo s Humanitarnim zavodom VID, ki nas je tudi prosil, da s kosilom pogostimo skupino z Osnovne šole Polde Stražišar in z veseljem smo se odzvali." Skupina pa se je veselila odličnega kosila in prijaznega sprejema - v mladinskem hotelu Val ima pač vsak gost občutek, da je dobrodošel. Glavni del izleta je bilo seveda kopanje: odpravili smo se v Fieso. Je že res, da morje še malo cveti, ampak nekako nas to ni motilo; urice na plaži in v vodi so minile kot bi mignil! Potem nas je čakala še dolga pot do doma, kjer so utrujene, a zadovoljne izletnike že pričakovali njihovi starši. • M.A. Gorenjski otroci z muzejskim vlakom S starim hlaponom z Gorenjske na Primorsko * junija je začel po bohinjski progi vsak četrtek redno voziti muzejski vlak. ,—ja - Podjetje Slove-•"jaturist nam je že pred začetkom fetošnje sezone izletov z muzejskim vlakom ponudilo, da na pot brezplačno vzame skupine gorenjskih ot*ok. Možnost smo ponudili gorskim osnovnim šolam s prilagojenim programom in prvega izleta Se je udeležila skupina otrok iz Osnovne šole Helene Puhar Kranj. Obsežno reportažo o tem smo že objavili. Na drugi izlet z klrn vlako Ja jI "°Vne šole Po,deta Stražišar-rnU2etTCe'ki sta start in cilj narnrl ega vlaka najbližja. Vlak muzejs- m so se odpeljali otroci Poldni Vjak Četrtek ob 915 domske n °dpelje 2 Jeseniške železnico?^ deset™nut kasneje hinisk; d du ,n pred deseto v Bo-K1 B,str»ci. nato pa skozi pre- dor na Primorsko. V Mostu na Soči je cilj, od koder si potem izletniki ogledajo Tolminska korita, priuredijo piknik v naravi in se popoldne z ladjico vozijo po Soškem jezeru. Tretji gostje Slovenijaturis-ta in Gorenjskega glasa so bili otroci iz Osnovne šole Jela Janežiča iz Škofje Loke. V četrtek pa gre z muzejskim vlakom na pot zadnja skupina mladih Gorenjcev, otroci iz Osnovne šole Antona Janše iz Radovljice skupaj s člani tamkajšnjega društva Sožitje. Dosedanji izletniki so uživali, pričakujemo, da bodo tudi vsi prihodnji. Sicer pa muzejski vlak na bohinjski progi vozi vse do 28. septembra, tako da si z njim družine lahko popestrijo letošnje poletne počitnice. • D.Ž., Janez Pelko "Marsovčki" bogatijo sklad solidarnosti V občinah Radovljica, Bled in Bohinj je Območno združenje Rdečega križa Radovljica na vidna mesta postavilo več "marso-včkov", to so nekakšni hranilniki v obliki gobice iz pleksi stekla z oznakami Rdečega križa, kamor občani darujejo prostovoljne prispevke. Lani je bilo zbranih 260.189 tolarjev. Tako zbrana sredstva humanitarna organizacija nameni za enkratne pomoči v izrednih stiskah družin ali posameznikov in bogatijo sklad solidarnosti, ki ga je območno združenje ustanovilo v preteklem letu. Večina zbranega denarja je namenjenega za nakup prehrambenih paketov in solidarnostne pomoči, o katerih odloča posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki vseh treh občin. "Marsovčki" so tudi znamenje povezanosti Rdečega križa v veliko družino in kot člani velike družine si lahko tudi na tak povsem preprost način med seboj solidarno pomagamo. Jeseniški popotniki na svojem startu (in cilju). Izkupiček Sožitju Sredi junija je Kulturno umetniško društvo Ivan Tavčar iz Poljan priredilo dobrodelni koncert pevskih zborov v cerkvi sv. Vol-benka nad Visokim v Poljanski dolini. Zbrane prostovoljne prispevke je poklonilo Sožitju, Sožitje bo poklonjeni denar namenilo izgradnji bivalne skupnosti za starejše duševno in telesno prizadete, ki jo bodo gradili v Škofji Loki. Za humano gesto se društvo Sožitje zahvaljuje KUD Ivan Tavčar iz Poljan, zlasti predsednici Majdi Debeljak, ki je kot organizatorka in voditeljica koncerta z lepimi nagovori zbudila pri poslušalcih čustveno povezanost z drugačnimi, ki jim je bila prireditev tudi namenjena. Zahvala gre tudi Tomažu Tozonu, ki je že drugič veliko pomagal pri izvedbi koncertov v korist bivalne skupnosti v Škofji Loki. Za sodelovanje na koncertu se Sožitje zahvaljuje tudi naslednjim pevskim zborom: Pevskemu zboru Glasbene matice Ljubljana (zborovodja Tomaž Tozon), MePZ Tratarski zvon (zborovodja Silvo Poljanšek), Dekliški vokalni skupini Okarina Poljane (zborovodkinja Irma Dolenc), Komornemu zboru KUD Gallus Ribnica (zborovodja Marjan Cvitak), MoPZ Alpi-> na Žiri (zborovodja Andrej Žakelj), Kranjskemu kvintetu (umet-| niško vodstvo Ane Erman). Hvala tudi Župnijskemu uradu Pol-! jane in župniku gospodu Miru Bonči. Sožitje pa se zahvaljuje tudi sponzorjem prireditve: občini Gorenja vas - Poljane, občini Škofja Loka, Župnijskemu uradu Poljane, krajevni skupnosti Poljane. Še ducat otrok na morje Svet kranjskih sindikatov in Rdeči križ Kranj sta organizirala humanitarno akcijo Morje tudi zate in v okviru te tudi dobrodelno zabavnoglasbeno prireditev z avkcijo slik Sonček v laseh. Doslej so zbrali 2.088.000 tolarjev. Z zbranimi sredstvi v tej akciji in z denarjem, ki so ga prispevale občine, na Debelem Rtiču že letuje 48 otrok iz socialno šibkejših družin. Danes pa bo na letovanje odpotovalo še 12 otrok, za katere bo stroške letovanja krila mestna občina Kranj. Na morje tudi z Zvezo prijateljev mladine Slovenije Zveza prijateljev mladine Slovenije je sredi marca v reviji Otrok in družina sprožila pobudo z naslovom Pomežik soncu in spomladi zbirala sredstva za letovanje otrok iz socialno ogroženih druiin. Na popolnoma brezplačne počitnice bo odšlo 281 otrok, za kar bodo razporedili več kot 10 milijonov zbranega denarja. Tega so do 15. junija prispevali darovalci. Zbranih sredstev pa je manj. kot so pričakovali, saj so pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije pričakovali, da bo na brezplačne počitnice odšlo 2000 otrok. Žal odziv darovalcev ni dosegel pričakovanj. Nikovo dvigalo je naročeno Humanitarno akcijo za Nikovo dvigalo, ki je potekala pri Rdečem križu Kranj, smo uspešno privedli do konca. Dvigalo je naročeno in fant ga utegne kmalu dobiti, prav tako tudi prenosni računalnik. Oboje bo lepo darilo za njegov bližnji rojstni dan. Kljub zaključku akcije pa je nekaj nakazil še prišlo na račun Rdečega križa. Darovali so še: Jože Jenkole (5000), Roman Šter (5000) in Franc Jeram ml. (5000). Druga dobrodelna akcija pri Rdečem križu Kranj teče za Majo in Aleša, ki jima je eksplozija maja razdejala dom. Za obnovo stanovanja veliko prispeva njuna babica Stejka, denar je obljubila Mestna občina Kranj, nekaj pa se ga je zbralo tudi na računu Rdečega križa. Prispevali so.- Matjaž Janša (2000), Franc Stroj (5000) in Štejka Mali (5000). Slednja je enak znesek prispevala tudi za akcijo Morje tudi zate. Kranj, 4. julija - Včeraj popoldne je skupina učencev v Osnovni šoli Helene Puhar v Kranju predstavila zgoščenko, na katero so posneli glasbo z ulvillu instrumenti. Več o mladih glasbenikih in vseh, ki so omogočili izdajo zgoščenke, boste lahko prebrali prihodnji teden. FONDACIJA ANA ANA FOUNDATION Upravni odbor Fondacije Ana, Trdinova 7, (c/o Ram Invest), 1000 Ljubljana, objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev štipendij iz sredstev Fondacije Ana za šolsko leto 2000/2001 Fondacija Ana bo v šolskem letu 2000/2001 iz sredstev Fondacije dodelila štipendije socialno ogroženim dijakom srednješolskih ustanov v Sloveniji. V okviru štipendije se krijejo celotni storški povezani z izobraževanjem. Na razpis se lahko prijavijo učenci osmih razredov osnovnih šol in dijaki, ki izpolnjujejo naslednje razpisne pogoje: - so izjemno uspešni v šoli, - so posebno nadarjeni, - imajo nizek socialni status, - kažejo interes za nadaljnje delo in šolanje. Na razpis lahko kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, prijavijo tudi šole. V prijavi mora kandidat predstaviti sebe, svoje delo in želje oziroma načrte ter priložiti: - pisno prijavo s podrobnim življenjepisom - potrdila o doseženih rezultatih na tekmovanjih, raziskovalnih nalogah... - potrdila o učnem uspehu zadnjih štirih let - mnenje učiteljskega zbora in šolske svetovalne službe - potrdilo o socialno-ekonomskem statusu, potrdilo o zaposlitvi staršev, mnenje svetovalne službe o socialno-ekonomskem statusu družine Prijave sprejemamo do vključno 31. julija 2000 na naslov: Fondacija Ana, (c/o Ram Invest), Trdinova 7, 1000 Ljubljana, s pripisom "Komisija za dodeljevanje štipendij". Z vsemi izbranimi kandidati bodo opravljeni razgovori. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 45 dneh po končanem zbiranju prijav. Ročk Otočec 2000 Slapovi z novo skladbo Dolenjska, za svoj kraj Slapovi so nedvomno ena najuspešnejših narodnozabavnih skupin devetdesetih, saj so se potrdili z več kot dvajsetimi zmagami na različnih narodnozabavnih festivalih v Sloveniji in zamejstvu. Koneckoncev pa njihovo priljubljenost med ljudmi potrjuje predvsem število prodanih kaset in plošč z njihovo glasbo, no, diamantna plošča tudi nekaj pove, mar ne. Za jesen pripravljajo nov album, večina pesmi (po osmih letih bosta na njej tudi dva instrumentala) je že izbranih, snemanje pa poteka v studiu Štibernik v Šmarju - Sap. Za večino skladb pa menda sledijo tudi videospoti. Prva skladba, ki napoveduje domači album, je posvečena Grosuplju, kraju, kjer so Slapovi doma. Valčku je naslov "Dolenjska" in gre za skoraj petdeset let staro pesem Vinka Žitnika, ki jo je uglasbil harmonikar Martin Štibernik, kije hkrati tudi avtor aranžmaja. Skladbo lahko že slišite na radijskih postajah, pravtako pa videospot na lokalnih TV postajah. V njem menda ne manjka tudi lepot Grosupelj. • LK. Joe Cocker ponovno v Sloveniji Po izredno uspelem novembrskem nastopu v Ljubljani v sredo, 12. julija, Joe Cocker prihaja še v Koper, natančneje v tamkajšnjo dvorano na Bonifiki. Tivoli je bil razprodan, lahko bi bila tudi Bonifika. Saj ga poznate, tistega razmršenega in frontalno plešastega pevca, ki je pred tridesetimi leti na kultnem Woodstocku odpel znano "With A Little Help From My Friends", ki je znana v originalni izvedbi skupine The Beatles. Joe se vizuelno od tistega davnega leta '69 ni kaj dosti spremenil, razen da je dodal še dobrih 30 let v osebno, posebej v zadnjih desetih letih pa nanizal še nekaj odličnih albumov. Uspešnice Unchain My Heart, One Night of Sin, N' oublier Jamais, Tonight, predelana Could You Be Loved, pa Hot Summer in The City, naslovna tema iz filma "9 tednov in pol" You Can Leave Your Hat On... in Albumi Night Calls, Organic, Across From Midnight in zadnji Ordinary World so le nekateri izmed naslovov, zaradi katerih množice hodijo na njegove koncerte. Vsa ta leta se je njegovo občinstvo le še večalo, če ste že obiskali katerega od njegovih koncertov, ste videli, da se njegova publika (mogoče ste tudi vi zraven) takorekoč stara z njim. Njegova zadnja plošča iz lanskega leta "Ordinary World" je dobro zapisana pri poslušalstvu, ker pa Joe na koncertih z odlično skupino spremljevalnih glasbenikov ponavadi prevetri svojo celotno kariero, bo tudi koprski koncert zagotovo parada uspešnic znanih skladb, za katere mogoče tudi vedeli niste, da so njegove. Naj še enkrat ponovim, Tivoli je bil razprodan, Koper zagotovo ne bo izjema. Aligator ve vse o tem. • LK. PETKOVE AFNE je za Vas izbral: Klemen Zorman http://www.wimbledon.org/ V VVimbledonu so od 26. junija pa do 9. julija 2000 naročili samo sončno, vedro vreme. V tem času se bodo na travnatih igriščih Ali England Lawn Tennis Cluba pomerili med seboj najboljši med najboljšimi tenisači in tenisačicami na svetu. Na njihovi spletni strani boste poleg vsakodnevnih sprotnih informacij in novic lahko prebrali tudi kratko zgodovino tega teniškega turnirja, prvič organiziranega že davnega leta 1877. Internet radio VVim-bledon vam bo posredoval neposredno s prizorišč tekmovanj najbolj popolne in sveže novice ter komentarje in pogovore z nastopajočimi s teniškega turnirja za Grand slam. S pomočjo IBM-ovega sistema za spremljanje rezultatov in statistično obdelavo le-teh boste lahko v vsakem trenutku izvedeli za najnovejše rezultate teniških dvobojev. V teh dveh tednih tekmovanj bodo organizatorji s teniških igrišč v internet poslali okoli 1.2 milijona slik s posebno slamkamero, s pomočjo katere boste lahko po iastni presoji sami uravnavali in izbirali poglede na prizorišča turnirja. V interaktivni ponudbi pa ne manjka tudi krožno 360-stopinjsko popotovanje po vvimbledon-skih teniških igriščih. Za uporabnike GSM telefonov bodo na voljo tudi SMS sporočila z rezultati tega turnirja, niso pa pozabili tudi na vse tiste, ki svoja računalniška namizja radi kdaj pa kdaj preuredijo z dobrotami aktualnih vvallpaperjev in na vse tiste, ki v zajetnem video arhivu turnirja kdaj pa kdaj pobrskajo po video zapisih preteklih dogodkov teniškega turnirja v Wimbledonu. http://www.kournikova.com Zrcalce, zrcalce v Internetu povej, katera najlepša v VVibledonu je sedaj. Zrcalce, zrcalce v Internetu nekaj sekund samo molči, nato pa prav skrivnostno spregovori: "Najlepša ima ljubek nasmen, popolno atletsko postavo, gladke svetle lase in slovanski šarm, saj je bila rojena v Moskvi, junija 1981 leta, sedaj pa živi na Floridi, v Združenih državah Amerike. Kadar ji čas dopušča, zelo rada bere, obiskuje muzeje in koncerte, med televizijskimi nadaljevankami najrajši pogleda Melrose Place in Prijatelje, veliko plava, najrajši se sladka s čokolado, pije pomarančni sok; barvi, ki sta ji najbolj blizu, pa sta črna in bela, njena srečna številka je 42. S petimi leti je začela igrati tenis. Je zelo talentirana teniška igralka, ki pri teniški igri vodi lopar z desno roko in danes sodi v sam vrh najboljših igralk tenisa na svetu. Letos v juniju pa se je pojavila tudi v filmu Me, Mvself & Irene, v katerem glavno vlogo igra Jim Carrev. Ja, to je Anna Kournikova. She is a cosmic girl. To so ugotovili tudi pri reviji People, kjer so jo že leta 1998 uvrstili na seznam 50 najlepših oseb". Ce ne bo dežja, ga bomo naredili Tudi letos, menda ja, no, se bo na Dolenjskem zgodil največji, ta podatek se ga drži, odkar se je rodil, glasbeni festival pri nas, Ročk Otočec. Lanska lokacija ob športnem letališču v Prečni se je izkazala za dobro, letos pa se bodo na odrih dokazovale mnoge zanimive skupine, med njimi prva zvezda festivala Henry Rollins s svojim bandom. Letos so organizatorji, Festival Novo mesto, v njegovi medijski podobi pa Franci Kek, pripravili tudi domačo stran na internetu (glej www.rock-otocec.com). V knjigi gostov, tam folk piše variacije na temo nakdanjih, sedanjega in bodočih Ročk Otoč-cov, sem med drugim zasledil dve zanimivi, mogoče tudi duhoviti, kakor za koga: "Če bo drugo leto spet taka šuša, pa napravite Rok Otočec že sredi junija," citiram traktorista Mirka iz okolice Otočca, ali pa: "Folk, še pet dni (zapisano 2. julija), pol pa žurka!!!!!! p.s. Fantje, upam, da vas bo .dovolj, ker pridemo 4 potrebne mačke...". Misl'm, ej, fantje... O mimoglasbenem dogajanju na festivalu zaenkrat zadosti. Sicer so organizatorji letos teren ob športnem letališču v Prečni pri Novem mestu bistveno izboljšali. To pomeni, da neprehodno, džungelsko grmovje v senci visokih brez in drugega drevja (desno od šotorov, za tiste, ki ste bili dol že lani), letos nepreklicno odpade. Grmovje so pridno odstranjevali celo pomlad in hkrati pripravili odlično travico za vaše šotorčke, spalkice... Zaljubljeni, ki bodo kopališče v Žužemberk. Program, muzika in te zadeve: Festival bo trajal tri dni, od petka, 7. julija, do nedelje, 9. julija. Koncertom na velikem in malem odru se bo letos pridružilo še dogajanje pod zgoraj omenjenimi krošnjami dreves. Vozni red skupin v petek: veliki oder od 19. ure naprej - Rizol, Rodoljubac, Nas 4, Sfiltrom, Jejčk, Kaoz, Direndaj); od 20.00 ure naprej: Kud Idijoti, Tinkara Kovač, Let 3, Oko, Vlado Kreslin, Jinx, Posod mi jurja; Nedelja : veliki oder - med 17.40 in 20.00 uro (Juff, Spirits, Projekt, Sotočje, N.E.W.S., Prospect in 3=pijančki (Škofja Loka - Železniki)); od 20.00 ure naprej: Hladno pivo, Vlada Divljan, Magnifico, Si* dharta. Oba dneva se bo dogajalo tudi pod krošnjami in sicer od okroglih miz na temo mladinske kulture, različnih delavnic (1$ erarna, body painting, frizerska, modna...), bolšje tržnice, tekmovanja v impro ligi, nastop* neuveljavljenih bandov... That's It. • Igor K. vseeno hoteli v grmovje, se bodo tosmerno pač morali malo potruditi. Franci Kek je obljubil tudi boljšo vodno oskrbo, kar pomeni, da bo tušev za vse dovolj. Kar se tiče dežja, se bodo obiskovalci festivala lahko namakali po želji. Če bo vse tri dni sonce, nastopijo gasilci. Da pa letošnje rajanje po blatu ne bo kar tako, naj bi organizirali tekmovanje tipa, kdo spravi več blata nase ali kaj podobnega.... Prevozi pa to urejeni, bodisi z železniške postaje ali pa na r -> KONTAKTNI TELEFON ZA GLASOU HOROSKOP 041/821-395 Sausages, Jutro, Zaklonišče prepeva, Rollins band, ob zaključku pa vas menda čaka tudi presenečenje; mali oder - 23.00 Weeping Willow. Sobota: veliki oder - med 17.40 in 20.00 bodo nastopile skupine, uvrščene na festival iz predizborov (Holder, Vstopnina: enodnevna vstopnica stane 2500 sitov, vstopnica za vse tri dni pa 5000 iste valute. Dejstvo pa je, da imajo pri Aligatorju še kakih 40 vstopnic za tri dni, h katerim spada tudi brezplačni cd z glavnimi nastopajočimi. Aha, obstajajo tudi vstopnice za backsatage, koštajo 2.000 pri Aligatorju, 10.000 pa dodate še na festivalu. Ena aprilska iz Vodic Marzla vada, zmaga na Rockajadi 2000 Vodice - Nekoliko pozno, pa vendarle, objavljamo fotografij0 zmagovalcev festivala Rockajada 2000, ki se je aprila odvijal v Vodicah. Izmed šestih skupin, ki jih je za nastop na festivalu izbrala komisija organizatorja Prosvetnega društva Vodice, so se najbolje odrezali fantje iz skupine Marzla vada, ki so se na Gorenjsko pripeljali z Lovrenca na Pohorju. Komisija v sestavi Danilo Kocijančič, Zdenko Cotič (skupina Halo), Marko Slokar (Requiem), Martin Janežič (Sausages), Dejan Došlo (Leteči potepuhi), Ivo Koritnik (scenograf in arhitekt) ter dr. Aleš Dobnikar (Tomi Tomšič Band) so za skupino Marzla vad* povedali, da fantje preigravajo izredno kvalitetni rokenrol in Je zadnji čas, da so z zmago na festivalu dobili tudi možnost za snemanje plošče. • I.K. / / OVEN Trma bo delala težave. Pomagali boste drugim. Bodite prožni. Vzemite si čas za premislek. BIK v Zaprtje vase in umik pred zahtevami ni nobena rešitev. Dela * bo dovolj. Kaže se sprememba na poslovnem področju. Vaš dan je 10. 7. DVOJČEK Pozornost dajte na ljubezen in sorodstvo. Naklonjenost ne bo odveč. Finančni prizvok bo vplival na vaš odnos do denarja. Izraz ljubezni. RAK Razpoloženje bo na višku. Samski se boste na hitro zaljubili. Sebičnost dajte stran. Počutje v redu. LEV Družabno življenje bo zanimivo, vendar drago. Priložnost za nove sposobnosti. Denar bo. Čas ugoden za večje nakupe. *3 DEVICA t, Užitek v umetnosti. Končali boste z dolgoročnostjo. V ljubezni preveč sebičnosti. Srečanje s prijatelji, ki jh že dolgo niste videli. TEHTNICA Krajši izleti. Gojili boste nova prijateljstva. V ljubezni bos živahni. Pogovorite se s šefom, bolje bo. ŠKORPIJON Spremembe doma bodo pozitivno vplivale na vse. Ne SPU.S^L. se v prevelike finančne obveznosti. Izlet v toplice vam bi " bro del. STRELEC To Ne bodite tako pokroviteljski, umik osebe iz vaše bližine-bo veselo obdobje, z veliko možnosti za novo ljubezensko f zo ali oživitev stare. KOZOROG bj Ne kujte svoje ljubljene osebe v oblake, ne dovolite pa, da vas želja po tveganju zavedla na stranpota. Razmish Vzemite si čas zase. VODNAR Čas za spremembo zunanjosti. Razporeditev dela, več pro» ga časa. Preveč kritike do ljudi, ki vas imajo radi. RIBI Vaša skromnost ovira izkazovanje ljubezni. V ljubezni pre no, več ukvarjanja z ljubljeno osebo, vam vse polepša Torek, 4. julija 2000 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Usoda južnokorejske tovarne Doewoo pod streho Forda Motor Co. Zadnje dni prejšnjega meseca se je usoda južnokorej-skega avtomobilskega proizvajalca Daevvoo približala razpletu. Odbor Daevvoojevih upnikov seje namreč po izteku pridobivanja ponudb odločil za strateškega partnerja, ki bo hudega finančnega bolnika spet spravil v tek. Bitko za Daevvoo je nekoliko presenetijo dobil Ford Motor Companv, ki je za nakup ponudil 6,2 milijrade dolarjev, med strokovnjaki pa je za najbolj ugodno veljala skupna ponudba, ki sta jo pripravila General Motors in Fiat. Na odločitev so poleg ponujene cene vplivali še politika zaposlovanja, upravljalska podpora in podpora Daevvooje-vim dobaviteljem rezervnih delov. Zdaj imajo pri Fordu šest tednov časa za pripravo končne nakupne ponudbe. • M.G. TEST: CITROEN BERLINGO 2.0 HDi SX VSE V ENEM IN EDEN ZA VSE Meje med avtomobilskimi razredi so že skoraj povsem podrte ali pa jih sploh ni več, šteje predvsem uporabnost, prilagodljivost in ekonomičnost. Citroenov uspešni križanec med osebnim avtomobilom in lahkim dostavnikom ima vse te lastnosti in še kakšno zraven; prav zato je v zadnjih letih postal priljubljeno prevozno sredstvo številnih družin in podjetnikov. >LOVEN>*/ TTKr Prihaja Opel Agila Mini enoprostorec in velike prostora po kar dolgem čakanju in preračunavanju cen bodo Oplovi slovenski trgovci ta teden začeli prodajajti novega malega enoprostrca agila. Avtomobil, ki je oblikovno in tehnično zelo podoben Suzukijevemu vvagonu R+ (skupen razvoj), se odlikuje z majhno zunanjostjo in prostorno notranjostjo. Da se pesem o uspehu ne bi prehitro izpela, ji pri Citroe-nu stalno dodajajo nove uporabne pristavke: najprej dodatna bočna vrata, ki so olajšala dostop v zadnji del kabine, nazadnje pa še nov sodoben turbodizelski motor z neposrednim visokotlačnim vbrizgom goriva po skupnem vodu, ki je berlingu krepko izboljšal vozne lastnosti. Motor ima oznako HDi, torej pripada najnovejši generaciji in je natanko takšen, kot poganja xsaro ali xsaro picas-so. Ko je njegova zmogljivost Agilo poganjata Oplova bencinska motorja trivaljni 1,0-litrski 2 58 in 1,2-litrski s 75 konjskimi močmi. Oba sta ekonomična jn ekološko naravnana, saj ustrezata normativom euro IV, ki bodo v veljavi šele po letu 2005, pri manjšem je povprečna po-raba 6,3, pri večjem pa 6,5 litra na 100 kilometrov. fljub skromni 3,5-metrski dolžini je agila znotraj zelo velika, ?*j s pomočjo podiranja zadnje klopi v prtljažnik sprejme do 598 litrov prtljage. Opel zagotavlja 12-letno garancijo na prerja-Venje, v osnovni opremi na slovenskem trgu pa voznikovo zračno vrečo, električni servo volan, električno nastavljivi zunanji °8|edali, deljivo zadnjo klop in strešne nosilce. Bogatejša raz-»čica comfort ima še električno pomična prednja stekla, osrednjo ključavnico ter odbijače in ogledala v barvi karoserije, ovna 1,0-litrska agila je naprodaj za 1.593.711 tolarjev. • M.G., foto Opel 0sn sPorazum med UAZ in De Tbmasom Simbir za Italijo »t druge države letSk? avtomo,>«lska tovarna UAZ, ki je bila ustanovljena j2 »41» naj bi svoje terenske avtomobile kmalu začela l„?Zat' v Italijo in nekatere druge južnoevropske države, obi k namreč Predvideva sporazum, ki je bil ob nedavnem itar r"skega Predsednika Vladimirja Putina sklenjen z kjT/**?sMni maloserijskim proizvajalcem prestižnih avtomo-°v De 'I oni asom. Sodobni turbodizel HDi za lahkotno vožnjo, dobre zmogljivosti in solidno ekonomičnost. na višku, razvije 90 konjskih moči, a veliko bolj je pomeb-no strmo naraščanje navorne krivulje, ki omogoča dobre pospeške in manj dela s prestavno ročico. Berlingo zaradi svoje visoke karoserije in po namembnosti seveda ni namenjen športni vožnji, neugodna aerodinamika pa ima tudi veliko zaslug, da ni preveč hiter, niti poraba goriva ne more biti vzorno nizka, čeprav je v tem pogledu berlingo še vedno med najbolj ekonomičnimi avtomobili. Poleg tega je z novim motorjem za vožnjo bistveno prijetnejši kot s starim atmosferskim dizlom, motorni hrup je podoben lagodnemu predenju in počutje za volanom je skoraj takšno kot v enoprostorskem avtomobilu. Voznik ima pred seboj urejeno armaturno ploščo s preglednimi in priročnimi stikali, z izjemo tistih, ki s pomočjo elektrike odpirata stekli v vratih. Ob vsej opremi, ki je v berlingu serijsko, ali še več, ki je na voljo za doplačilo, je skoraj nerazumljivo, da je potrebno bočno ogledalo nastavljati ročno, ali pa da ob vseh odlagalnih prostorih pred sopotni-kovim sedežem ni zaprtega predala. Ampak zato se berlingo izdatno oddolži z velikim prtljažnim prostorom, ki je že v osnovi tolikšen, da zmore Berlingo združuje dovolj uglajeno obliko z izjemno vostjoin uporabnostjo, zato je priljubljeno prevozno sredstvo številnih družin in podjetij. vase sprejeti vso prtljago, ki jo povprečno zahtevna družina potrebuje za potovanje ali počitnice, po drugi strani pa je v tem avtomobilu mogoče prevažati še vse kaj drugega, kar običajno ne gre v prtljažnik bolj "navadnih" avtomobilov. Glede na to, da je bil berlingo sprva zasnovan kot lahki dostavnik, premore tudi kar solidno udobje, predvsem spredaj, medtem ko je zadnja klop nekoliko preveč preprosta, ima preveč pokončno naslonjalo in tudi kakšne posebne oprijemljivosti ni. Seveda pa se tu že začne vprašanje, ali se avtomobil uporablja le za družinske ali tudi za poslovne prevoze. Kakorkoli že, berlingo ni noben grdi raček in je dovolj eleganten tudi za večerne vožnje do gledališča, tako da se ga lastnikom ni potrebno sramovati. Predvsem pa pri odločitvi, da bo postal družinski član, glavno vlogo igra njegova uporabnost; s turbodizelskim motorjem in primerno opremo je prav lahko vse v enem in eden za vse. • M. Gregorič Lanska novost: dodatna bočna drsna vrata, ki omogočajo lažji vstop v zadnji del potniške kabine. TEHNIČNI PODATKI vozilo: kombi, 4 vrata, 5 sedežev mere. d. 4,108 m, š. l,719m, v. 1,802 m medosna razdalja: 2,690 m prostornina prtljažnika: 624/2800 1 motor: štirivaljni, turbodizelski gibna prostornina: 1997 ccm moč: 66 kW/90 KM pri 4000 v/min navon 205 Nm pri 1900 v/min najvišja hitrost: 159 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: 15,3 s poraba EU norm.- 7,0/4,7/5,5 1/100 km maloprodajna cena: 2,762.000 SIT zastopnik: Citroen Slovenija, Koper Že v osnovi velik in še izdatno povečljiv prtljažnik ustreže tudi bolj razvajenim uporabnikom. * motorne zmogljivosti, čS. prilagodljivost in uporabnost, velikost prtljažnika plastika armaturne plošče, zadnja klop, ni zaprtega predala pred sovoznikom . Rusi bodo v Italijo dobavljali robustne in vzdržljive terence: z lrnenom simbir, v proizvodnih obratih pri De Tomasu pa dooo vanje vgrajevali turbodizelske motorje znanega italijanskega Proizvajalca VM Motori, ki je leta 1995 postal del ameriškega Podjetja Detroit Diesel. Motor, ki bo poganjal simbirja, ima zp htra gibne prostornine in 115 konjskih moči. Kooperacijski sporazum predvideva, da bodo v petih letin iz-Qelali 20.000 vozil, ki bodo sprva naprodaj le v Italiji, kasneje Pa jih bodo začeli izvažati še v Francijo, Španijo, na Portugals-*°> v Grčijo in morda še kam drugam. Dopolnilna proizvodnja Dri De Tomasu naj bi zagotovila tudi 200 novih delovnih mest • M.G., foto: UAZ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont d.d. Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Telefon: 04/20-15-240, 04/20-15-238 Fax: 04/20-15-237 http://www.alpetour-remont.si PONUDBA TEDNA Znamka in tip Renault 5 Five Opel Vectra 1,8 igl Ford Escort 1,8 clx kar. Peugeot 106 sxi Renault Clio RT 1,4 Citroen Saxo 1,1 Ford Mondeo 1,8 i R-Megane RT 1,6/5v VW Golf GTI R Megane RT 1,6 Renautl Twingo base R-Kangoo 1m,4 RN tov. Volvo 460 1,8 i Renault Laguna RL 1.4 R-Megane classic RT R-Clio RT 1,2 R-Megane Scenic RN 1, Kia Sportagie 2,0 Renault Laguna V6 3,0 Renault Šafrane 2.5 Letnik in barva 1995 viola 1992 modra 1992 rdeča 1991 rdeča 1995 modra 1996 bela 1994 met. siva 1996 zelena 1993 met. modra 1996 met. siva 2000 oranžna 1998 rumena 1995 rdeča 1998 1997 rdeča 2000 rdeča 5 1997 met. modra 1996 srebrna 1998 srebrna 1999 zlata Cena v SIT 580.000 750.000 790.000 860.000 890.000 890.000 1.190.000 1.240.000 1.270.000 1.520.000 1.545.000 1.550.000 1.590.000 1.740.000 1.750.000 1.780.000 1.880.000 1.950.000 3.200.000 4.530.000 Cena v DEM 5.630 7.280 7.670 8.350 8.640 8.640 11.550 12.040 12.330 14.760 15.000 15.050 15.440 16.890 16.990 17.280 18.250 18.930 31.000 43.980 NUDIMO MOŽNOST MENJAVE PO SISTEMU STARO ZA STARO, ODKUP RABLJENIH VOZIL OD LETNIKA 1990 DALJE, TER UGODEN KREDIT BREZ POLOGA, DO 5 LET Z OBRESTNO MERO T+4,25 %. Bora 1.4 16V Uživam v udobju • Seveda si želim nekaj novega. Zato sem izbral Boro, ki me vedno znova preseneča z mnogimi spremembami in me razvaja s številnimi detajli. Nov je na primer sodoben in zmogljiv bencinski motor: 1,4116V (55 kW / 75 KM) ter serijsko vgrajeni radio »beta«. Obenem bo Bora s svojo prepričljivo notranjostjo, kakovostno izdelavo ter serijsko in dodatno opremo poskrbela tako za vaše udobje kot tudi za varnost. Zagotovo pa bo očarala tudi vse ljubitelje elegance. Bora potuje i vami skozi čas. O nakupu vozila na ugodne mesečne obroke se prepričajte sami. Bora • cm je tefonMthma in odrima od rrtutaihrasn^ Pooblaščeni trgovec i vozili Vofowogen Av.oce.ler Vrtač, Visoko 77o, pri Krae,e, »1:06. -138 01 11 J COMPAa \Jm* RAČUNALNIŠKA OPREMA PMNTSTA* POTROŠNI mnmu: ■ TONERJI, ČRNILA, BARVNI TRAKOVI, CD, B0XI, KABLI, PREKLOPNIKI na Mesec Mesecev garancije TEL: 04 2351 990, 5306 410, FAX: 04 5306 411 e-MAIL: info@omegakranj.si, www.omeqakranj.si Praznik v Preddvoru Poznane so njihove gobarske razstave Pred tridesetimi leti je bila ustanovljena Gobarska družina Kranj, ki je postala znana po razstavah na Gorenjskem sejmu. Kranj, 3. julija - Gobarsko društvo Kranj, ustanovljeno je bilo februarja 1970. leta, je s srečanjem minulo soboto v Športnem parku na Miljah proslavilo 30-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Na srečanju in proslavitvi jubileja so podelili priznanja in zahvale članom, dolgoletnim sodelavcem in pri-jatlejem. Nekdanja Gobarska družina Kranj ni nikdar imela številnega članstva. Bila pa je vedno eden od pomembnih členov v sestavu društvenega in družbenega dogajanja na izobraževalnem in prireditvenem področju v Kranju. Že na začetku delovanja se je predstavila z gobarsko razstavo na Gorenjskem sejmu, ki jo je potem pripravila vsako leto. Prav zaradi največjih razstav v srednji Evropi (zaradi dolžine in številnih predstavljenih vrst gob) je bila Gobarska družina Kranj poznana v Sloveniji in prek meja. Njihove razstave pa so bile poznane tudi zaradi gob-jih specialžtet. Ena takšnih je bila tudi gobja pašteta po receptu nekdanjega predsednika Ivana Jelena. Najpomembnejša pa je bila vz-gojno-izobraževalna dejavnost družine, saj so z razstavami in predstavitvami na šolah med mladimi skrbeli za prepoznavnost užitnih in neužitnih ter strupenih gob. Gobarska družina oziroma današnje društvo ima nedvomno hajveč zaslug, da po tem, ko so začeli pripravljati gobarske razstave, ni bilo več smrtnih primerov zaradi zastrupitev z gobami na območju nekdanje občine Kranj. Na srečanju ob proslavitvi 30-letnice so članom s predsednikom Božom Malovrhom čestitali ob jubileju župani oziroma predstavniki občin, zveze gobarskih društev in sosednjih gobarskih društev. • A. Ž. "Nekateri se rodijo kot ljudje. Drugi kot psi. Jaz sem imel srečo." Pravi psiček Snoopy. SNOOPY S PRIJATELJI NA POTI Sanjavega psička Snoopy-ja, ki lezi na strehi svoje pasje hišice pozna cel svet. 300 milijonov bralcev po vsem svetu se že 50 let navdušuje nad preprostimi šalami s pridihom življenjske modrosti. Fani, ki ima smolo, in njegov pišmevuhovski pes čuvaj bosta nasmejala tudi vas. Konjske vprege skozi čas Osrednja prireditev ob prazniku v občini Preddvor je bil v nedeljo sprevod konjskih vpreg pod naslovom Skrebljajo konjički gorenjski, ki jo je pripravil Konjeniški klub Tu palice. Na čelu povorke s konjskimi vpregami je bil župan Miran Zadnikar. Preddvor, 3. julija - Praznovanje v občini Preddvor se je začelo že v soboto s kulturnim programom, družabnimi igrami, podelitvijo priznanj in veselico z ansamblom Obzorje. Sicer pa se je zadnje tedne vse pripravljalo na napovedano prireditev pod naslovom Skrebljajo konjički gorenjski. Po tem, ko so se v soboto zvečer predstavili šolska dramska skupina, ženski pevski zbor društva upokojencev, folklorna skupina Cirles in so podelili priznanja športnikom, so v nedeljo že sredi dneva začele prihajati skupine z različnimi vpregami. Sprevod se je potem začel ob treh popoldne. Oblikoval seje na prostoru lesnega obrata Jelovice v Tupaličah in se podal na trg pred cerkvijo v Preddvoru. Konjske vprege skozi čas, kot bi lahko poimenovali praznično dogajanje s številnimi obiskovalci ob sprevodu in na trgu v Preddvoru, so bile prava paša za oči. Preddvor je tako dobil prireditev, za katero najbrž ni dvoma, da bo tudi prihodnje leto in da seje že prvič, kot pravimo, prijela. Ob zanimivem komentarju in predstavitvah so se zvrstili voz za meso, truga za prevoz peska in kamna, voz s sodi, s hlodi, pa s plohi in deskami, kole-selj, seneni voz, krompirjev voz, lojtrnik z volom, kripa, voz z narodnimi nošami, blejska fijakarska kočija, tajsl, voz s kovačijo, gasilski voz in še nekaj drugih. Povorko je začela godba Gorje, sklenili pa so jo godbeniki in maržoretke z Laškega z vozom, naloženim s sodčki laškega piva. Lojtrnik z več kot tono težkim volom je predstavila Marija Braniselj iz Pristave pri Borovnici. ■ Zadnji v povorki pa je bil gnojni sklenil skupaj s Čuki Košnikov ata. voz, ki je pospravil tudi vse konj- Preddvor je tako predstavil in do-ske fige. Veselo razpoloženje in bil zanimivo prireditev, praznovanje v Preddvoru pa je • A. Žalar Konjeniško društvo Krvavec je pripravilo lojtrnik naložen s senom Praznične prireditve v Medvodah Medvode, 3. julia - V občini Medvode so se začele različne prireditve ob občinskem prazniku, rojstnem dnevu Jakoba Aljaža iz Zavrha. Letos se spominjajo 155 letnice nejgovega rojstva. Osrednje prireditve ob konsu tega tedna, minuli vikend pa so se praznovanju že pridružili člani društva upokojencev, godbeniki, športniki in drugi. Društvo upokojencev Medvode ležil tudi predsednik zveze društev je minuli teden z različnimi prireditvami proslavilo 50-letnico delovanja društva. Med pomembnejšimi so bila športna srečanja v keglanju in balinanju, v knjižnici v Medvodah pa so pripravili razstavo ročnih del. Osrednja prireditev ob petdesetletnici, ki se je je ude- upokojence v Slovenije Vinko Gobec, pa je bila v Domu Svobode v Medvodah v petek zvečer, na kateri so podelili tudi priznanja. Praznično srečanje v petek zvečer so sklenil s predstavo Trije vaški svetniki Oder treh herojev Pirniče. • A. Žalar Godba Medvode letos praznuje 70-letnico obstoja in delovanja. Praznovanje jubileja so letos združili z občinskim praznikom. Ta^°,r so v nedeljo pred blagovnim centrom Mercator v Medvodah proslavu jubilej z revijo orkestrov godb iz Litije, Vodic, Logatca in Tržiča. Minuli vikend so se v občini Medvode začele prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Praznovanje so začeli upokojenci, ki so hkrati proslavili 50-letnico, poleg tradicionalnega srečanja pred domačijo Jakoba Aljaža v Zavrhu pa je bilo minuli vikend največ športnih prireditev. Poleg kolesarskega vzpona na Katarino, viteških iger na smledniškem gradu, otroških prireditev pred občinsko stavbo, mednarodnega kotalkarskega srečanja in še nekaterih je bil na nogometnem igrišču tudi nogometni turnir. Med drugim so se na njem v soboto popoldne pomerili tudi politiki in župniki. Slednji so premagali poltike z rezultatom 3 proti 1. NOVO V KRANJU MEGAhit d.o.o. PE KRANJ Jj^fj Ul. Jake Platiše 17 žsT *• tei: 04 235 20 20 ^■nujp kr@megahit.si w Zreb za A Ida, Alojza, Iva, Karolino in Luka Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa tudi v letu 2000 občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih-S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Enako kot prejšnja leta, tudi letos vsaj dvakrat mesečno z žrebom med vse udeleženke in udeležence Glasovih telefonskih anket podelimo po nekaj eksluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem izletu najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih poio-vanj, s katerimi kot glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo: čas za koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31. avgusta 2002. leta. Da, debeli dve leti časa je & koriščenje te nagrade! Za sodelovanje v anketah o prilogi KRANJČANKA je bil deseti letošnji žreb včeraj, prvi ponedeljek letošnjega julija, naklonjen naslednjim petim anketirancem: Aldu IVANČICU, Kajuhova 28; Alojzu JAKOBČIČ, Šorlijeva 3-, Ivu IVIČIČU, Janka Puclja 3; Karv lini JAKUN, Dežmanova 10, ter Luki JALNU, Podreča 96. Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vse štiri izžrebance in izžrebanko vabimo, da najkasneje do vključno te0 petka, 7. julija 2000, do 14. ure pokličete tajništvo uredništva Gorenjskega glasa, telefon 04/ 20- 14 - 200, če želite nagrado. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v Glasovih' anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, pripombe ter predloge, najlepše zahvaljujemo. Kajti, tudi v juliju - in naprej - bomo podobne ankete še izvajali in izmed vseh, ki so doslej sodelovali v Glasovih telefonskih anketah, tudi žrebali imenitne nagrade. .... f M H 3 w <«! V) i *>*..•>-# * .,%,)■'* 't* >,. Strip je trdo vezan, v celoti barven in obsega 48 strani. Cena stripa je 2.808 SIT in ga Iohko naročite: • po<*f»nu(064) 5320-210 • pcfab« (064)5320-211 • no e-moii zalozbo@didakfa.si domaća stran; www.didakto.si BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.: 064/646-381 Del. čas: pon.,sred., pet. od 15.-21. ure tor., čet., od 15.-22. ure in ob sob. ter ned. od 10.-20. ure •*' UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme « 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 V Helsinkih se je začelo letošnje evropsko člansko prvenstvo v plavanju ZADNJA VELIKA PREIZKUŠNJA PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI Enajsterica naših plavalcev in plavalk bo v tem tednu skušala doseči svoje najboljše rezultate, nekateri pa tudi olimpijske norme - S Speedovo "hitro kožo" tudi naši plavalci še hitrejši. Radovljica, 4. julija - Čeprav je naša plavalna reprezentanca konec minulega tedna na prizorišče letošnjega evropskega članskega prvenstva v Helsinke odpotovala v malce spremenjeni postavi od sprva načrtovane, s»j je sodelovanje že pred tednom dni zaradi nosečnosti odpovedala Mariborčanka Metka Sparavec, zaradi infekcije pa je doma ostal tudi Nace Majcen, Pa so bili skupaj z vodstvom ekipe pred potjo na Finsko dobro razpoloženi. B Kot je tik pred odhodom na "domačem terenu" v Radovljici povedal selektor naše reprezentance Ciril Globočnik, je j? za reprezentante zadnje veliko tekmovanje pred letošnjimi olimpijskimi igrami v sydneyju, ki naj jih bi naši Pričakali v kar najboljši formi. 'Načrtovane priprave, treningi in tekmovanja so bili do sedaj realizirani stoodstotno, nekaj rezerv pa je seveda še vedno v Pogojih za delo in statusu tekmovalcev. Vendar pa smo zadovoljni, saj imamo precej sponzorjev in oprem- ljevalcev. Poleg Speeda, ki nas oblači v kopalke, je naš zvesti opremljevalec tudi Elan, ki je poskrbel, da bomo tudi izven bazena lepo in enotno oblečeni," je poudaril selektor Ciril Globočnik, ki je z večjim delom ekipe v soboto že odpotoval na Finsko. Žal na pot ni odšla naša ženska štafeta (in z njo še Tanja Blatnik), saj brez Metke Sparavec "lovljenje" olimpijske norme ne bi bilo več smiselno. Prvi pa je v Helsinke že prejšnji teden odpotoval naš maratonec Igor Majcen, ki je v nedeljo že nastopil na 25-kilo-metrski tekmi in osvojil odlično četrto mesto. Že včeraj so prvič skočili v bazen tudi Alenka Kejžar (200 m hrbtno), Anja Čarman (200 m hrbtno), Lidija Breznikar (400 m mešano), Jure Bučar (400 m prosto), Blaž Medvešček (100 m hrbtno) in Aleš Aberšek (50 m delfin). Njihovi nastopi se do zaključka naše redakcije še niso končali. Danes bodo skušali svoje najboljše rezultate odplavati Nataša Kejžar Člani naše plavalne reprezentance so bili tik pred odhodom v Helsinke dobro razpoloženi. Na sliki manjkata Anja Carman, ki te imela v petek izpit na škofjeloški gimnaziji, tn Igor Majcen, kije v nedeljo že nastopil v maratonu na 25 kilometrov in osvojil 4. mesto. TENIS KRANJČANKAM LETOS NI USPELO Kranj, 4. julija - Že četrto leto zapored so se igralke Teniškega kluba Triglav uvrstile v končnico državnega ekipnega prvenstva. Doslej so si naslov državnih prvakinj vedno uspešno priigrale, letos pa so žal zaključni dvoboj izgubile. Premagala jih je ekipa Telekom Ljubljana, ki je nastopila v postavi Darja Deškovič (Hrvaška), Hana Debevc in Karin Lušnic. Izmed Triglavank je točko prispevala Barbara Mulej, kar pa za zmago ni bilo dovolj, saj sta Svetla Božičnik in Ajda*Klevišar izgubili s previsokim izzidom. Tako tudi igra dvojic ni mogla pomagati Kranjčankam do novega naslova. Kljub vsemu pa tudi drugo mesto ni tako zanemarljivo, čeprav bodo v prihodnjem letu ponovno štartale na najvišje mesto. B. M. USPEŠNI NASTOPI GORENJCEV Kranj, 4. julija - V preteklem tednu je bilo na sporedu kar nekaj turnirjev v različnih kategorijah, tako med najmlajšimi kot tudi v konkurenci članov. Največji uspeh je dosegel Matjaž Pogačnik (Triglav), ki je na Odprtem prvenstvu Domžal med člani osvojil prvo mesto. V finalu je s 5 : 7, 7 : 5; 6 : l ugnal Jurmana (Šenčur), pred tem pa še klubskega kolega Boštjana Ošabnika. V Idriji je med pionirkami do 14 let slavila domačinka Tina Razložnik, ki je bila v finalu uspešnejša od Tjaše Smrekar (Triglav) z rezultatom 6 : 0, 6 : 2. Ljubljanski klub Svoboda pa je gostil tekmovanji fantov obeh kategorij do 14 let, kjer je v B turnirju zmagal Kranjčan Gal Brzin, polfinalist pa je bil še Primož Kuhar. B. M. (100 m prsno), Urška Slapšak (100 m prosto) ter Peter Man-koč (100 m prosto in 200 m mešano), jutri pa bo na 200 m mešano nastopila Alenka Kejžar, Blaž Medvešček bo plaval v disciplini 50 m hrbtno, Aleš Aberšek pa na 200 m delfin. V četrtek bodo od naših nastopili Nataša Kejžar (50 m prsno), Anja Čarman (100 m hrbtno) in Jure Bučar (100 m delfin), šele v četrtek pa se bosta na pot proti Helsinkom podala Marko Milenkovič in Urška Roš, ki bosta nastopila šele konec tedna. Marko le v nedeljo v disciplini 400 m mešano, Urška pa v soboto na 200 m delfin, v nedeljo pa na 400 m prosto. V petek bo Lidija Breznikar nastopila na 200 m prsno, Peter Mankoč na 100 m delfin, Blaž Medvešček na 200 m hrbtno in Aleš Aberšek na 100 m delfin. Poleg Urške bo v soboto nastopila še enkrat Alen- Spectra International ho s "odo kopalkami Speedo omogočila, da Plavalci v vodi še hitrejši. Pogodbo o sodelovanju sta podalapredsednik PK Radovljica Park hotel Bled Jože Rebec in ^oteja Lamberger iz Spectre International. VATERPOLO ZA MLADE ŠE NI POČITKA Kranj, 4. julija V začetku prejšnjega tedna je bil VK Kokra organizator pokalnega tekmovanja za mlade vaterpoliste v konkuren-? dn 13 let. Na turnirju v Kranju se je v dveh skupinah pomerilo jest ekip, v finalnem srečanju pa je ekipa AVK Triglava Zrvil s 3: / l':1> 2:4, 0:1, 0:1) morala priznati premoč ekipi Kopra, ki je po ^rnagi v državnem prvenstvu osvojila še pokal. Najboljši igralec "Jrnirja je bil domačin Peter Cvetkov (Triglav Živila ^atar Luka Gržentič (Koper), najboljši strelec pa An K ''voli Olimpija). . , Minulo soboto in nedeljo pa je bil AVK Triglav na kranjskem let JJem kopali?^" —___!~~' Kljub temu, da je trenutno pozornost plavalcev in njihovih navijačev usmerjena v Helsinke, pa se tudi pri Plavalnem klubu Radovljica Park hotel Bled že pripravljajo na njihovo letošnjo največjo prireditev: Mednarodni plavalni miting Radovljica 2000. Miting bo na novem odprtem olimpijskem bazenu 29. in 30. julija. ka Kejžar, ki bo plavala na 50 m hrbtno, na 50 m prosto pa bosta nastopila Urška Slapšak in Peter Mankoč. V nedeljo bo še enkrat plavala Anja Čarman, ki bo tako kot Urška Roš nastopila na 400 m prosto. "Na tako veliko tekmovanje prvič odhajata Anja Čarman in Lidija Breznikar, za kateri bo to velika izkušnja, saj sodita med naše najperspektivnejše plavalke. Ostali bodo v Helsinkih potrjevali olimpijske norme ali se borili zanje in prepričan sem, da se bo olimpijskim kandidatom (Alenka in Nataša Kejžar, Marko Milenkovič in Peter Mankoč) pridružil še kdo," je poudaril selektor Ciril Globočnik. Sicer pa so naši reprezentance na evropsko prvenstvo proti Finski odpotovali z lepo popotnico, saj so ravno v petek dobili novega opremljevalca, Spectra International d.o.o., uvoznika Speeda, ki bo poskrbel, da bo tudi naša reprezentanca med tistimi, ki bo imela v vodi najnovejšo pridobitev industrije kopalk: takoi-menovano tkanino "fastskin". Fastskin naj bi bil tudi eden od ključev do uspehov v Sydney-ju, saj so rezultati testiranj v zadnjem času pokazali, da ima tkanina izdelana na osnovi posnemanja kože morskega psa v vodi izredne hidrodina-mične lastnosti. • V. Stanovnik, foto: I. Štular SMUČARSKI SKOKI GORENJA SAVA NORČIČU Gorenja Sava, 1. julija - V skakalnem centru na Gorenji Savi je SK Triglav organiziral že 25. teden skokov in 4. Sodnikov memorial. Na tridnevnem tekmovanju je nastopilo preko 300 skakalcev iz 21 klubov Slovenije in kot gostje tekmovalci ŠD Zahomc iz Avstrije. Najprej so se pomerili dečki do 9 let na 4. Sodnikovem memori-alu v spomin na tragično preminulega fantiča, kije imel skoke zelo rad in sedaj se skakalci vsako leto na ta način poklonijo njegovemu spominu. Tekme so se odvijale v 10 starostnih kategorijah v moški in ženski kategoriji. Vse tekme so se odvijale po programu in v lepem vremenu. Organizator SK Triglav je vsa tekmovanja odlično organiziral. Tekmovanj se niso udeležili reprezentantje iz drugih klubov, zato pa so se v absolutni kategorji za najbojše potegovali domači skakalci, ki so osvojili prvih sedem mest. Gorenjci so imeli največ tekmovalnih uspehov. Da tako tekmovanje uspe, so potrebna finančna sredstva in na- Bine Norčič je zadnje dni več pozornosti namenil maturi, a je vendarle dokazal, da je doma najboljši. TRIATLON ), najboljši Andraž Verač DAMJANU ŽEPICU NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA Kočevje, 4. julija - V Kočevju je bilo državno prvenstvo v Sprint trfaUonu na katerem je nastopilo 72 slovenskih triatloncev. Po številnih mednarodnih uspehih v tej sezoni je ^ fžavnega M— um rezultatom, so največ pokazali varovanci trenerja oonsa prvaka v šprint triatlonu osvojil nas najboljši triatlonec 7* , v«drgete iz ljubljanske Tivoli Olimpije, ki so s zmagami nad vsemi žepič (Avtohiša Lušina Emona Merkur Multipover), Ki je ze ou ^sprotniki (z 8 : 6 so ugnali tudi državne prvake Triglav Živila) sa starta tekmovanja v celo — ~ v w i i i i1^/\jvijvj jjcijv L/ ii / v » A-V »J "c" * *----- d •• ~«Ht ww lani uuvivi-.iu ---- a turnirja. Turnir sodi v okvir priprav naše reprezen-'opskim prvenstvom, ki bo v Nemčiji v začetku av-Rado Čermelj pa bo na turnirju lahko dodobra us'l ekipo, ki je lani na evropskem kadetskem prvenstvu v osvojila odlično peto mesto. • J. Marinček puščal nobenega neljubega presenečenja. Pri dekletih je naslov državne prvakinje pripadel povratnici Nataši Nakrst. Tekmovalci so najprej preplavali 750-metrsko razdaljo, kjer sta svojo premoč že na začetku pokazala slovenska reprezentanta Žepič in Pečnik, ki sta pred prvo zasledovalno skupino imela 20 sekund prednosti. Na tehnično zahtevni kolesarski progi z dolgim vzponom in spustom sta si ubežnika nabrala še nekaj dodatno prednosti. Po padcu Pečnika na spustu je Žepič ostal sam in vseeno zadržal prednost pred zasledovalci. Na 5-kilometrski tekaški progi je z najboljšim časom teka svojo prednost le še potrdil in si tako pritekel državni naslov pred Kromarjem (Ribnica) in Hočevarjem (Novice Extreme). Druga dva gorenjska triatlonca, Janežič in Štibelj sta dosegla 20. in 23. mesto. N. P. Ž. grade, ki so jih prispevali Iskra ERO, Mesarstvo Sodnik in Kalan, AT Primožič, Sava, Pizerija Karantanija, Iskra STI in Gorska reševalna služba. V kategoriji dečkov do 12 in 14 let so imeli tekmovalci kvalifikacije za tekmovanje mladih v Garmischu, kjer se bodo zbrali vrstniki iz vsega sveta. Kvoto so si priskakali: Matevž Sparovec, Žiga Pelko, Tadej Mestek (vsi Triglav), Tržičan Črt Košir ter Luka Brnot in Rožle Žagar iz Ilirije. Trener ekipe je Triglavan Gorazd Bertoncelj. Rezultati: člani: 1. Bine Norčič, 2. Boštjan Burger, 3. Marko Šim-ic, 4. Andrej Jezeršek, 5. Primož Delavec, 6. Robert Kranjec (vsi Triglav). Mlad. 18 let: 1. Boštjan Burger (Triglav), 2. Andi Legat (Stol Žirovnica), 3. Gregor Bernik (Triglav), 5. Rok Bcnkovič (Mengeš). Mlad. 16 let: 1. Rok Benkovič (Mengeš), 2. Andraž Kern (Triglav), 3. Tadej Vegelj (Alpina Žiri), 5. Branko Iskra (Triglav), 6. Jure Kumer (Alpina Žiri): Dečki 14 let: 1. Matevž Šparovec (Triglav), 2. Mitja Mežnar (Trifix Tržič), 4. Tadej Mestek, 6. Žiga Pelko (oba Triglav). Dečki 12 let: 1. Rožle Žagar, 2. Luka Brnot (oba Ilirija Feršped), 8. Žiga Pristov (Stol Žirovnica), 9. Erik Penič (Triglav). Dečki 10 let: 1. Klemen Omladič (Velenje), 2. Grega Skok (Mengeš), 8. Matej Drinovec (Trifix Tržič), 9. Vid Ojstršek (Mengeš). Sodnikov memorial dečki do 9 let: L Matevž Pogladič (Mislinja), 3. Aleš Oblak (Stol Žirovnica), 4. Uroš Resnik in Urban Hrovat (oba Trifix Tržič), 6. Anže Štravs (Stol Žirovnica). Članice: 1. Tanja Volčjak (Stol Žirovnica), 2. Rozman Urška (Triglav), 3. Pevc Sabina (Mengeš). Deklice 14 let: 1. Maja Vtič (Zabrdje), 2. Tamarja Kancilja. 3. Urška Rozman (obe Triglav). J. Bešter, foto: V. Stanovnik OBLAKU ZMAGA Glenca, I. julija - Na spominskem dnevu občine Žirovnica je v organizaciji SSK Stol potekalo tekmovanje za dečke do 9 in 10 let. Pri najmlajših je slavil domačin Aleš Oblak. Rezultati: dečki do 9 let: L Aleš Oblak (Stol Žirovnica), 4. Uroš Resnik (Trifix Tržič), 5. Anže Štravs (Stol Žirovnica), 6. Žiga Tomažin (Trifix Tržič). Dečki do 10 let: 1. Andraž Pograjc (Zagorje), 3. Vid Ojstršek, 4. Grega Skok (oba Mengeš), 5. Aleš Oblak (Stol Žirovnica).J. Bešter NOGOMET FRANCOZI PO SVETOVNIH ŠE EVROPSKI PRVAKI Kranj, 4. julija -Z zmagoslavjem Francozov se je v nedeljo zvečer v Rotterdamu končalo letošnje evropsko prvenstvo v nogometu. Čeprav je ob koncu tekme kazalo, da bodo novi evropski prvaki Italijani, ki so po golu Delvecchia vodili z 1 : 0, so v zadnji minuti sodnikovega podaljška Francozi zmogli moči in premagali sicer močno italijansko obrambo. Strelec gola je bil VVittord. Zlati gol za Francoze je nato v podaljšku zadel Trezeguet in Francozom ob naslovu najboljših na svetu dodal Nogometaši so se tako poslovili od EURA, večina reprezentanc pa je z mislimi že v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ki bo od 31. maja do 30. junija leta 2002 na Japonskem in v Južni Koreji. Tekmeci Slovenije v kvalifikacijah bodo ekipe Rusije, Jugoslavije, Švice, Luksemburga in Ferskih otokov. • V.S. KOLESARSTVO MLADI GORENJCI USPEŠNI NA VN KRKE Kranj, 4. julija -Z VN Krke se je v nedeljo v Novem mestu končal prvi del letošnje kolesarske sezone. Gorenjci v članski konkurenci nismo imeli veliko možnosti, saj je naš najboljši Tadej Križnar (Sava) še vedno poškodovan. Zmagovalec v Novem mestu je tako postal domačin Martin Derganc (Krka Telekom). Dobro pa so se v dolenjski metropoli odrezali Gorenjci v mlajših kategorijah. Tako je med mladinci na 91 kilometrov drugo mesto osvojil David Rozman, njegov brat Janez Rozman (oba Sava) pa je bil četrti. Na sobotnem kriteriju je zmagal Stare, med starejšimi mladinci je bil drugi Kraker, med mlajšimi mladinci pa je zmagal Janez Rozman (vsi Sava). Tretje mesto je med mlajšimi mladinci osvojil še Grega Bole (Bled). • V.S. PADALSTVO V LESCAH SO TEKMOVALI ZA POKAL BLEDA Lesce, 4. julija - Od petka do nedelje so se padalci iz Slovenije in tujine merili na 3. Pokalu Bleda v Lescah. Nastopilo jih je prek 150 iz 13 držav, tekmovanje je štelo tudi za evropski pokal. Med moškimi je zmagal Madžar Istvan Asztalos pred Italijanoma Filippi-nom in Angererjem, pri dekletih pa je bila najboljša Čehinja Papežikova, ki je zmagala pred Nemko Bae-rovo in najboljšo slovensko tekmovalko Ireno Avbelj. Med moškimi so bili naši najboljši Senad Salkič, Domen Vodišek in Borut Erjavec, ki so po treh tekmovalnih dneh delili 12. mesto. Ekipno so zmagali Madžari, naša najboljša ekipa ALC Elan v postavi Matjaž Pristavec, Karun, Ban, Salkič in Erjavec pa je osvojila 2. mesto. Dobro so se odrezali tudi padalci ekipe ALC Renault (Dular, Košir, Vodišek, Pristavec in Avbljeva), ki so osvojili 4. mesto. Novo veliko tekmovanje padalce čaka avgusta, ko bo na Slovaškem vojaško svetovno prvenstvo. • V.S., foto: T.Štular JADRALNO LETENJE Padalci so v Lescah tekmovali od petka do nedelje, najslabše vreme z vetrom pa so imeli med sobotnim tekmovanjem. PRISTAVEC VEDNO BOLJŠI MED MOJSTRI Lesce, 3. julija - Pretekli teden se je iz Južne Francije vrnil po uspešnem nastopu na tekmovanju jadralnih pilotov "Mas-tcrs 2000" član Alpskega letalskega centra v Lescah Boštjan Pristavec, letošnji slovenski državni prvak v jadralnem letenju v odprtem razredu, V St. Aubanu v Zgornji Provansi - v francoskem nacionalnem centru za jadralno letenje je bilo namreč letos drugič tekmovanje najboljših jadralnih pilotov iz vsega sveta in Boštjan Pristavec si je z zmago na svetovnem pokalu v gorskem letenju Vinionu ter dvakratno zmago na mediteranskem pokalu zagotovil stalno mesto med njimi. Po lanskem osmem mestu je letos napredoval v skupni razvrstitvi na peto mesto, v razredu letal z razpetino kril do 20 metrov pa je celo zmagal. Pri tem omenimo, da se je za razliko od lani, ko je tekmoval z vrhunskim letalom ASM 25 M, letos odločil za letalo DG 505 Orion izdelano v begunjskem AMS (naslednik oddelka za izdelavo letal v Elanu), za tekmovanja nad francoskimi Savojskimi Alpami pa je tudi značilno preizkušanje novih pravil in disciplin, ki se uspešno uveljavljajo nato na ostalih tekmovanjih. Kot nam je povedal, so bile vremenske razmere za jadralno letenje v St. Aubanu odlične (PTistavec jih dobro pozna, saj že štiri leta zapored odhaja tja na zgodnjespomladanski trening), konec tega meseca pa se odpravlja v Italijanski Rieti, kjer bo na Mediteranskem pokalu branil naslov prvaka. •■■ Š. Z. V dvorani Podmežakla na Jesenicah se je začel teden in-line hokeja KONEC TEDNA ŠE FINALE Na novi plastični podlagi, ki je zaenkrat izposojena od avstrijske hokejske zveze, je bil konec tedna na Jesenicah odigran zadnji turnir za državno prvenstvo v hokeju na rolerjih, ki mu bo v soboto sledil še polfinale, v nedeljo pa finale letošnjega državnega prvenstva Jesenice, 4. julija - Potem, ko so v začetku prejšnjega tedna na Jesenice iz Kapfenberga pripeljali posebno plastično podlago, ki so si jo izposodili od avstrijske zveze, so že v sredo na njej pripravili prvo prijateljsko tekmo v hokeju na rolerjih. Tej tekmi je v petek, soboto in nedeljo sledila še kopica srečanj letošnjega državnega prvenstva v hokeju na rolerjih, državno prvenstvo pa se bo nadaljevalo ter s pol-f inatom in finalom končalo ta konec tedna, ko bodo na novi podlagi v Podmežakli še odločilne tekme. Jeseničani so za začetek igranja na novi podlagi v prijateljski tekmi premagali ekipo Villacha z rezultatom 10 : 8 (3:1, 3:4, 2:1, 2:2) ter po zmagi slovenske reprezentance prejšnji teden v tekmi z reprezentanco Avstrije dokazali, da tudi pri nas igramo kvaliteten hokej na rolerjih. Avstrijci, oziroma njihova in-line hokejska reprezentanca so namreč peta reprezentanca na svetu, trenutno pa se pripravljajo na svetovno prvenstvo v hokeju na rolerjih, ki se te dni začenja na Češkem. "Zgodovina hokeja na rolerjih pri nas je sicer kratka, saj sega pet, šest let nazaj, vendar pa je ena od stvari, ki je razvoju še manjkala, lastna, slovenska reprezentanca. V Evropi in svetu nismo še bili "prepoznavni", saj se mednarodnih tekmovanj nismo udeleževali. Letos pa smo dobili priložnost in na povabilo avstrijske zveze odigrali prvo uradno tekmo z njihovo reprezentanco. Tekma je za Avstrijce pomenila pripravo na svetovno prvenstvo, ki bo od 7. do 17. ju- lija na Češkem, za nas pa je bila to predvsem priložnost, da se dokažemo v mednarodnem prostoru. To nam je res dobro uspelo, saj smo bili na tekmi boljši in na koncu celo zmagali z 9 : 8. S tem smo dokazali, da zagotovo sodimo med prvih deset ekip na svetu," pravi selektor naše reprezentance v in-line hokeju Drago Mlinarec, ki si seveda tako kot igralci želi, da dokazovanje vrednosti našega hokeja na rolerjih ne bi ostalo zgolj pri prijateljskih tekmah. "V letošnjem letu bi morali odigrati še nekaj tekem z Avstrijci, Madžari in Nemci. Z dobrimi predstavami bi lahko prepričali vodilne v mednarodni IIHF zvezi, da bi dobili povabilo za nastop na naslednjem svetovnem prvenstvu čez dve leti in da bi nato lahko ostali reprezentanca, ki bi se redno udeleževala vseh pomembnih tekmovanj," načrtuje Drago Mlinarec, ki se zaveda, da ima v Sloveniji velik potencial hokejistov tako med igralci hokeja kot med povsem novimi igralci, ki so se pojavi- Rezultati turnirja na Jesenicah: Že v petek popoldne so odigrali tri zaostale tekme. Ekipa Elektro lilja Celje je s 3 : 10 izgubila z Radio Shackom, nato pa so Celjane s 5 : 6 ugnali še Horjul Dinamiti. V kategoriji do 15 let sta se pomerili moštvi Kengo Kingsev in Roces Asa Naklo, zmagali pa so Roces Asa Naklo z rezultatom 4 : 7. V soboto je ekipa Eggm Kraševec & Štefelin Jesenice igrala 5 : 5 s ŠD Kranjska Gora, RCU Lukovica je z 12 : 3 premagala Vrhniko, Casino bar Troha je bil s 5 : 3 boljši od Radia Shach, Piščanci Postojna so kar z 1 : 16 izgubili s ŠD Kranjska Gora, Horjul Dinamiti so s 3 : 6 izgubili z RCU Lukovica, Egg, Kraševec & Štefelin Jesenice so z 12 : 1 premagali Dolenjske Toplice, Trim tim Žirovnica je s 3 : 10 ugnala Horjul Dinamite, Casino bar Troha so bili z 2 : 4 slabši od EggmKraševec & Štefelin Jesenice, JMK avto je bil z 2 : 4 slabši od Horjul dinamitov, brez boja pa je zmagala ekipa ŠD Kranjska Gora, saj Casino Troha bara ni bilo na igrišče. V kategoriji do 15 let je ekipa Outsiderjev z 2 : 14 premagala Muflone. Rezultati nedeljskih tekem: do 15 let Kengo Kings - Tupaliče 0 : 5 (b.b..), Mission Asa Naklo - ŠD Kranjska Gora 3 : 3, JMK avto -Casino bar Troha 3 : 5, Črne vrane Hrušica - EggmKraševec & Štefelin Jesenice 1 : 13, ŠD Kranjska Gora - Trim tim Žirovnica 6:2, Casino Troha bar - Alpina Žiri 13:4, Trim tim Žirovnica - Soški psi 13:2, Črne vrane Hrušica - ŠD Kranjska Gora 5 : 12, Casino bar Troha - Soški psi 17 : 3, Eggm Kraševec & Štefelin Jesenice - Elektro lilija Celje 5 : 0 (b.b.). Na zaključni turnir med osem najboljših so se uvrstili: 1. Bolar bear, 2. RCU Lukovica, 3. Piran, 4. Eggm Kraševec & Štefelin, 5. Mission Asa Naklo, 6. ŠD Kranjska Gora, 7. Horjul dinamiti, 8. Pizzerija Azzur. Do 15. let: 1. Roces Asa Naklo, 2. Kengo Kings, 3. Big mac Celje, 4. Outsiderji, 5. Jamarski dom, 6. Mladi levi Brezovica, 7. Mufloni Most na Soči in 8. RCU Prevoje. HOKEJ MJRC NI VEC PREDSEDNIK Jesenice, 3. julija - Konec minulega tedna je z mesta predsednika HK Acroni Jesenice odstopil Peter Mire, ki je to mesto prevzel lani, ko se je jeseniški klub spopadel celo z vprašanjem preživetja. Ker se finančno stanje kluba ni izboljšalo, kot so načrtovali (pomoč domačega gospodarstva in občine) in ker tudi HZS ni pripomogla k izboljšanju razmer na Jesenicah (to je Mire pogosto očital), je v petek nepreklicno odstopil. Tako trenutno klub vodi upravni odbor na čelu z dosedanjim podpredsednikom Emilom Ažmanom. Trenutno na Jesenicah igralci podpisujejo pogodbe za novo sezono, več o sestavi ekipe pa bo znano po 24. juliju, ko se bodo igralci zbrali na prvem popočitniškem zboru. • V.S. JESENIČANI NA POLJSKEM Jesenice, 4. julija - Konec tedna so na Dunaju izžrebali skupine za letošnji celinski pokal v hokeju na ledu. Od slovenskih ekip so bile v bobnu prve tri iz državnega prvenstva: Olimpija, Acroni Jesenice in Slavija M Optima. V prvem kolu bo nastopila le ekipa Slavije M Optime, ki bo konec septembra nastopila na turnirju v Szekesfekervaru na Madžarskem. Ljubljana bo v drugem kolu oktobra gostitelj turnirja, na katerem bo nastopila tudi Olimpija, Jeseničani pa bodo v celinskem pokalu najprej nastopili v poljskem Osvviecimu, kjer se bodo ob 20. do 22. oktobra pomerili z ekipami domače Unije, Piskom iz Češke in zmagovalcem turnirja iz Szekesfehervara. Zmagovalec tega turnirja bo nato nastopil na turnirju v Bratislavi. Ob žrebu so se na Dunaju sestali tudi predstavniki treh madžarskih klubov, Olimpije, Acronov Jesenic in Medveščaka (hrvaške reprezentance) ter ustanovili novo mednarodno ligo, ki naj bi se začela konec septembra. • V.S. Nova plastična podlaga v jeseniški dvorani je navdušila hokejiste na rolerjih, saj je izredno hitra. Na Jesenicah naj bi imeli novo plastično podlago v uporabi vsaj do začetka avgusta, ko bodo začeli s pripravo ledu. Zadnji teden julija ali prvi teden avgusta naj bi odigrali še pokalno tekmovanje v hokeju na rolerjih, podlaga pa bo na razpolago tudi za rekreativ-ce, ki jo lahko koristite vsak dan med 11. in 14. uro. Vstopnina je le 100 tolarjev. Prav tako se za treninge v Podmežakli lahko najavijo tudi ekipe v roler hokeju in ostale ekipe, ki želijo preizkusiti novo podlago in jo izkoristiti za treninge. li z nastankom hokeja na rolerjih po različnih delih Slovenije. Največji problem za razvoj hokeja na rolerjih pri nas pa so trenutno pogoji za igro, prava igrišča, s pravo podlago, ki jo zahtevajo pravila IIHF. Tako se naše državno prvenstvo igra še na precej neprimernih igriščih, kar pa hokejskim zanesenjakom in več kot dvajsetim ekipam ne jemlje poguma za razvoj. "Ta teden smo na Jesenicah naredili velik korak naprej, saj smo v dvorano pripeljali plastično podlago, ki je pogoj za igranje mednarodnih tekem. Sedaj vidimo, da ta podlaga omogoča večje hitrosti, da se lahko igra atraktiv-nejši hokej brez poškodb, saj je "drsnost" ploskve veliko boljša. Trenutno imamo podlago še izpo- sojeno od avstrijske in-line zveze, skušali pa se bomo dogovoriti, o*a bi v sodelovanju z jeseniško tef kranjskogorsko in žirovniško občino to podlago odkupili in na Jese-nicah v naslednji sezoni v času, ko ni ledu, naredili in-line center, P0" leg tega pa bi lahko pri nas trenira' li kegljači na ledu, kotalkarji, umetnostni drsalci... Res so stroški precejšnji, saj podlaga stane okoli 4 milijone tolarjev, vendar pa to vendarle ni toliko, da se nam v nas; lednjih treh, štirih letih to ne bi povrnilo. Podlaga pa ima desetletno garancijo," pravi Drago Mlina; rec, ki si želi, da bi v novi sezoni na Jesenicah že organizirali llr* mednarodni turnir ter s tem stopili v svet in-line hokeja. • V. Stanovnik ODBOJKA MLADI LOČANI SO SE UČILI Škofja Loka, 4. julija - Prvi počitniški teden je Odbojkarski klub Termo Lubnik organiziral odbojkarsko šolo, ki je bila namenjena najmlajšim naraščajnikom, dečkom in deklicam od 1. do 6. razreda- Udeležilo se jo je kar 36 mlajših dečkov in deklic iz osnovnih šol Releče, Cvetko Golar in Ivan Grohar, ki so od ponedeljka do pet*a štiri ure dnevno vadili v obeh dvoranah na Osnovni šoli Cvetka 6°-larja na Trati. Kot je ob zaključku povedal vodja šole Tomaž Lang' so bili mladi odbojkarji razdeljeni v dve skupini, na osnovni i*1 nadaljevalni program. Začetniki so spoznavali osnovne elemente odbojkarske igre ter pravila, v nadaljevalnem programu pa so mlaoe učili tudi zahtevnejših elementov in nekaterih taktičnih prvin igre- Poleg Tomaža Langa je mlade odbojke poučeval še trener Aleš sič, oba pa sta člana prve ekipe kluba Terma Lubnik, ki nastopa/ 2. odbojkarski ligi. Odbojkarsko šolo so v klubu letos pripravili ze osmo leto, zadnji dan pa so mladi odbojkarji na tekmah pokazal'; kaj so se naučili. Najboljši so prejeli tudi praktične nagrade, vS udeleženci pa še priznanja in klubske majice. Seveda bi šolo ' težko pripravili brez pokrovitelja, Evrošpeda Škofja Loka, v o°! mačem klubu pa seveda upajo, da bodo izmed udeležencev dob'' nove navdušene igralce in igralke. • V.S. BALINANJE KONČNO STREHA NAD JESENIŠKIM BALINIŠČEM? Jesenice, 4. julija - Balinarjem v Bazi na Jesenicah so se pr*L dnevi razjasnili obrazi. Od odgovornih športnih delavcev so d0,^ zagotovila, daje zbranega dovolj denarja in da bodo končno zac z izgradnjo strehe nad osrednjim baliniščem. Dokončana naj bi bil« do 29. julija letos, ko bo v Bazi največji letošnji turnir za pokal m ta Jesenice z udeležbo najboljših slovenskih ekip. g3 Te pridobitve se bo najboj razveselila članska ekipa BalinarsK ^ kluba Jesenice, ki že drugo sezono nastopa v slovenski super lig'- besedah trenerja Zdravka Pogačarja bodo imeli igralci boljše P je za treninge ob vsakem vremenu, poleg tega pa ne bo nevščenosti pri organizaciji tekem super lige, kot jih zahtevajo vila v najkvalitetnejši slovenski ligi. • J. Rabič POKAL BALINARKAM HUJ Kranj, 4. julija - Balinarsko društvo Center je bilo konec tedna ganizator balinarskega turnirja za ženske. Povabilu se je 01% d' odzval? šest ekip, ki so se sprva pomerile v dveh skupinah, nato pa še v P^v finalu in finalu. V finalu je ekipa Huj z 10:8 premagala ekipo Z» ^ in osvojila prvo mesto, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Centra. ^ je z 11 : 10 ugnala ekipo Predoselj. Tekmovanje je odlično vodu = ^ nik Marjan Pičulin, kije na koncu zmagovalni ekipi izročil ^ prehodni pokal, saj bo ta turnir v prihodnje tradicionalen. • J' ureja: Vilma Stanovnik 6. evropsko prvenstvo navijaških in pom pon skupin je bilo v soboto v Ljubljani TRETJE IN ČETRTO MESTO NA GORENJSKO Na prvenstvu, ki se je konec tega tedna odvijalo v Ljubljani, je bilo geslo, da je sodelovanje pomembnejše od zmage, glasno dokazano - Uspešne tudi traške Cvetke in žirovske Bombe. Ljubljana, 4. julija - Kričanje, navijanje in plesanje, mahanje z živo-barvninti cofki, kratka krilca ter polno energije. Vse to je konec tega tedna doživela ljubljanska Mala Tivoli, kjer so pod budnim očesom žirije svoj nastop prikazale številne navijaške in pom pon skupine iz cele Evrope. Na šestem evropskem prvenstvu navijaških in pom Pon skupin, ki se ga je udeležila tudi peščica predstavnikov močnejšega spola, so se predstavile uigrane skupine s Finske, Velike Britanije, Avstrije, Švedske, Nemčije, Češke, Hrvaške, Švice, Norveške, pa tudi domače zastopstvo je bilo številno. Gorenjce sta na prvenstvu zas- tvo, je zapisano, da so bili trenin- topali dve skupini. Cvetke z škof- gi žirovskih šestošolk letos zelo jeloške osnovne šole Cvetka Go- naporni in da je bil cilj letošnje larja so nastopile v kategoriji sezone izpolnjen že z uvrstitvijo mladinskih navijaških skupin, v na sobotno tekmovanje. "Pogos- kategoriji mladinskih pom pon ti treningi, medsebojna usklaje- skupin pa so se predstavile vanja in enotnost so pripomogli k Zl™vske Bombe. uspehu," so še zapisali o Bombi] ekleta z Osnovne šole Žiri so bah. Po končanem nastopu nam e ze trikrat zapored evropske je njihova trenerka Mina Kavčič Prvakinje. V glasilu, ki so ga pri- povedala, da letos laskavega nas-P avili prav za evropsko prvens- lova verjetno ne bodo osvojile. Bombe (med mladinskimi pom pon skupinami so dosegle četrto mesto) so takole letele v nebo ... _vef&e (uvrstile so se na odlično tretje mesto med mladinskimi Purami navijačev) pa so jih spodbujale na tribuni. GORSKO KOLESARSTVO Ena od deklet je med nastopom padla, budno oko žirije je spodrsljaj pač zaznalo in zgodilo se je, da so Žirovke pristale na četrtem mestu. Še pred razglasitvijo rezultatov pa nam je vodja bombastične žirovske ekipa zaupala, da dekleta ne bodo razočarana. "Zadovoljne bomo z vsako uvrstitvijo," nam je takoj po nastopu povedala Mina Kavčič. Njihovim kolegicam, škofjeloškim Cvetkam, pa se je uspelo uvrstiti na tretje mesto med v močni kategoriji mladinskih skupin navijačev. Na prvi mesti v omenjeni kategoriji sta se uvrstili dve finski skupini, za v zeleno odetimi Cvetkami pa so poleg slovenske ekipe Tin zaostale tudi britanska in dve avstrijski ekipi. Cvetke so se na evropskem prvenstvu odlično odrezale, saj so na tem velikem tekmovanju nastopile prvič. Sicer je 21 deklic iz Škofje Loke že dvakrat osvojilo naslov državnih prvakinj, kjer so svoje navijanje lahko kalile pred žirijo. In še en izvenkategorični nastop gorenjske ekipe se je odvrtel na evropskem prvenstvu. Osnovnošolci z Osnovne šole Cvetka Golarja so predstavili slovenske ljudske plese, zaigrali na harmoniko in se veselo zavrteli na ljudske melodije. Tako Žirovke kot tudi Škofje-ločanke pa so glasno pritegnile navijanju za sotekmovalke. In videti je bilo, da je geslo o tem, da je sodelovanje pomembnejše od zmage, v ljubljanski Hali Tivoli še kako oživelo. • Špela Ž., foto: Gorazd K. ROKOMET KLEMENČIČEVA IN GRILC POKAL OSTAL DOMA amnik, 4. julija - Na devetem državnem prvenstvu v gorskem kole-PruIU V olirnPiJs,ci disciplini kros, ki so ga letos pripravili v vasi Selo b .. °ravskih Toplicah na Goričkem, so gorenjski gorski kolesarji poŠta'' °el° VrSt° naJvišJ'n rnest. V kategoriji elite, kjer je bil najhitrejši n(Jerec_ Marjan Jauk, je Jeseničan Lenart Noč (Sova Scott) osvojil valežno četrto mesto. "Hudo sem razočaran. Med celo dirko, 2 uri tiSnJ^.na8aJal menjalnik pri kolesu in to ravno takrat, ko sem želel pri-se dir"3 VSO mo^" Kljub temu, da sem imel še dovolj moči in da sem Len- Počutil, tekmecem nisem zmogel slediti," je bil razočaran ]^aJ*rt-.Kranjskogorec Grega Miklič (Svvatch) je osvojil šesto mesto, kole 01 J*r'lm°ž Grkman (Calcit Kamnik) sedmo in njegov klubski let j8^ ilJa Muhvič deseto mesto. V mlajši članski kategoriji do 23 Rudolf amničanu Tadeju Trobevšku (Calcit) ušel le Primorec Borut dirtc K'ubski kolega Luka Pustoslemšek je bil sedmi. Starejši mla-ga v 'j113-10 ze P° ustaljenem ritmu gorenjski derbi. Najpomembnejše-denč ači sezoni je dobil Rok Grilc, doma iz šampionskih Stu-rnlad^lf13" ^'edu- Najhujšemu rivalu- Mihu Šolarju iz Radovljice je "Na ° Završnice pobegnil dva kroga (od sedmih) pred ciljem. Qrjlcna,.st-rrnejšemem delu proge sem bil hitrejši," je skrivnost pojasnil Bron' SICer^e mladinski prvak med mlajšimi mladinci pred dvemi leti. Teamaf° kolaJno je osvojil Škofjeločan Tomo Hafner (Sova Scott). Preše ° a ^nze Bizjak je osvojil nehvaležno četrto mesto, Grega Martin p^avršruca) je bil deveti, medtem ko je eden od favoritov slavil'd faC* padel in odstopil. Med mlajšimi mladinci je prepričljivo Hrj00 oštJan Pahovnik (Luče). Na tretjo stopničko je stopil Boštjan BerljcVfr ^Calcit)- Jure Prešeren (Završnica) je bil peti in Domen KamniVV ^ Šesti- Med dečki Je državni prvak Luka Kodra (Calcit Jezersko, julija - Domači rokometni drugoligaš je organiziral rokometni turnir v počastitev občinskega praznika. Ob gostiteljih so nastopili še rokometaši iz Radovljice in Cerkelj. Najboljši so bili gostitelji, ki so premagali oba tekmeca. Pokal je najboljši ekipi podelil župan občine Jezersko, Milan Kocjan. Rezultati: Jezersko -Radovljica 25-19; Radovljica - Cerklje 26-23; Jezersko - Cerklje 23-17; Vrstni red: 1. Jezersko, 2. Radovljica, 3. Cerklje. »M. Dolanc ■^rnnik), med veterani Boštjan Brelih (Crni Vrh). Tine Zupan (dru-gl) in Metod Močnik (tretji) sta pobrala preostali kolajni v kategoriji masters. Dekleta (9) so nastopila v enotni konkurenci. Zdravnica v fast Prvemu naslovu državne prvakinje in edini Slovenki, ki se bo v letu 2000 ponašala z (tekmovalno) majico državne prvakinje, je ^igrala Škofjeločanki Blaži Klemenčič. "V tretje mi je končno uspe-°, Sola in lani okvara kolesa sta rili preprečili prihod do cilja v pretek-1 h letih," zgodovino pojasnjuje 20-letna gorska kolesarka iz "ukovščice v Selški dolini. Srebro ima za posladek prvih dirk 15- etna 1Nlna Komovec, bron pa Kamničanka Ana Podpečan (Svvatch). Jc-;er>ičanka Saška Jekler (Završnica) je zaradi padca končala nastop na Qrzavnem-------- Prvenstvu že v prvem krogu. • M. Močnik ^RENJCI ZNOVA V OSPREDJU ^HJejo v' k"11*'3 " P° svetovnem prvenstvu so gorski kolesarji, ki tek-Adria v I .—I prejšrni teden nastopili na tretji dirki pokala Alpe -?jniagai itar " Pn Gorici v ltaliJ'- v elitni članski konkurenci je ci' Pred iljan_Mauro Bettin, sicer tudi zmagovalec krosa v Plani- ^'niožem"?/"1 na->bolJšim gorskim kolesarjem v tej sezoni k°nkurenH trancarJem- Jeseničan Lenart Noč je ""-'"KUTgripj " "■ >v*"»i ivv^ncii l ihjv^ jv v močni ^esto v ž °tV°i! peto in Kranjskogorec Grega Miklič osmo Syetovneea n nkurenci sta se edina naša ženska predstavnica (swatch NovVenSVa B'aža Klemenčič (Scott) in Ana Podpečan Mario Paolo bxtreme) zvrstila za nepremagljivo v seriji A-A 1 'n povsem °rclutta Tudi med mladinci je bil vrh povsem sloven- 8* l[> POVSem t a* — ' mvvi iiiiauiiR i je un vin |;»jvt>ciii muvcii- (Završnica} n lT^orenJski- Četveroboj je tokrat dobil Rok Grilc unom Gradom ?Q-iel°Čanorn Tomom Hafnerjem (Scott), Mar-lnci je bil naiht( vvatch) in Mihom Šolarjem. Med mlajšimi mladca člana Cal t^' BoštJan Hribovšek in pri dečkih Luka Kodra, k° 9- Julija iz T V* Kamnik- Naslednja dirka pokala Alpe-Adria Karnniku »M Moč! H? Višar-'e' finaIe te seriJe bo 15- av8usta v LETOS PRVIČ ŠPORTNE POČITNICE Škofja Loka, 4. julija - Če je bilo prvo leto delovanja Športne zveze Škofja Loka zaznamovano z atkivnostmi za oblikovanje in razvoj Športne zveze, je nadaljnje delo temeljilo na izboljšanju organizacije prireditev, ki jih organizira ŠZ, uveljavljanje meril pri financiranju klubov ter društev, aktivnem sodelovanju pri lastninjenju, zlasti pa pri spremembi upravljanja ŠD Poden in še zlasti pri prizadevanju, da bi čim večji del finančnih sredstev prišel v odločanje športne sfere. Na teh osnovah je temeljila tudi 3. skupščina Športne zveze Škofja Loka, ki je bila prejšnji četrtek v prostorih OŠ Petra Kavčiča. Udeležilo se jo je 22 predstavnikov društev in klubov, ki so že predhodno dobili obsežno in dobro gradivo, tako da je delo lahko potekalo gladko. Skupščina je bila volilna. To pomeni, da je bilo potrebno izvoliti pet članov Izvršnega odbora, predsednika ŠZ, podpredsednika ŠZ, Nadzorni odbor in Disciplinsko komisijo za obdobje 2000 - 2002. Glede na dnevni red so se obravnavala naslednja poročila: Poročilo o delu Izvršnega odbora ŠZ za obdobje 1999 - 2000, Poročilo o uresničevanju programa športne rekreacije v občini, Poročilo o delovanju športnih organizacij v občini, Finančno poročilo in Poročilo nadzornega odbora za leto 1999, nov Disciplinski pravilnik in Pravilnik o delitvi sredstev iz rezerve Zavoda za šport Škofja Loka. S strani predsednika Športne zveze Ivana Hafnerja je bila podana informacija o pogajanjih med Občino Škofja Loka in Ministrstvom za šolstvo in šport o upravljanju Športne dvorane Poden. Želimo, da bodo ta pogajanja pripeljala do uspešenga konca in da bodo klubi, društva, občani in Srednje šole imeli zagotovljeno varno in ugodno vadbo. Skupščina je obravnavala tudi Poročilo o odobrenih finančnih sredstvih za šport v letu 2000 in proračunska sredstva po merilih za dejavnost za leto 2000. Predstavniki klubov in društev so na koncu izvolili predsednika Športne zveze gospoda Ivana Hafnerja, za podpredsednika gospoda Jožeta Stanonika, za izvršni odbor ŠZ Majdo Bohinc, Janeza Deklevo, Branka Celarja, Boruta Rebiča, Lojzeta Mraka ter za nadzorni odbor ŠZ Borisa Čajiča, Jožico Znidaršič in Pavleta Oblaka, v disciplinsko komisijo pa Jamnika, Andreja Franka in Avgusta Hartmana. Vsi udeleženci skupščine smo se strinjali, da Športna zveza deluje uspešno in za razvoj klubov in društev, ki so njeni člani. Športna zveza organizira veliko programov za rekreacijo in športno vadbo otrok. Letos prvič bodo v mesecu avgustu organizirali Športne počitnice za otroke od 1. do 8. razreda osnovne šole. Cilj programa je ponuditi otrokom aktivno preživljanje poletnih počitnic in spoznavanje desetih različnih zvrsti športa, ki jih izvajajo športni klubi in društva v Škofji Loki. Vse informacije dobite na Športni zvezi Škofja Loka po tel. 657 070 ali 657 071. S takšnimi počitnicami želi Športna zveza še širiti dejavnost in s tem intenzivno krepiti moč športa v Škofji Loki. • Saška Benedičič Tomat ATLETIKA LANGERHOLČEVA ŠESTA V ATENAH Kranj - Brigita Langerholc (AK Triglav) je v svojem drugem nastopu po povratku iz študija in treninga v ZDA v sredo tekmovala v Atenah na mitingu za veliko nagrado. Osemsto metrov je pretekla v času 2.01,24 in osvojila šesto mesto, Jolanda Čeplak iz Velenja pa je bila v isti disciplini sedma. V Gorici so bile minuli teden poletne mladinske igre Alpe Adria, na katerih so za atletsko ekipo Slovenije nastopili tudi štirje iz AK Triglav. Tomaž Satler je bil v metu diska četrti (39,96), Anja Ažman v teku na 100 metrov peta (12,65), tekla pa je tudi za zmagovalno štafeto 4 x 100 metrov. Petra Strnad se je v teku na 3000 metrov uvrstila na sedmo mesto (11.22,06), Janja Čenčič pa je bila v teku na polovico krajši progi deseta (5.05,12). V soboto je bil na Češkem še četveroboj mladinskih reprezentanc Slovenije, Madžarske, Češke in Hrvaške. Za slovensko ekipo je nastopila tudi Špela Voršič (AK Triglav), ki je bila četrta v troskoku (11,95), šesta v skoku v daljino (534), tekla pa je tudi za štafeto 4 x 100 metrov, ki seje uvrstila na četrto mesto. • CZ. GORSKI TEKAČI ZA MEMORIAL JANKA LIKARJA Križe, 4. julija - Planinsko društvo Križe bo to nedeljo, 9. julija, organizator 7. gorskega teka na Kriško goro za memorial Janka Likarja. Start bo ob 9. uri pred picerijo Košuta v Križah, kjer od 7. ure naprej sprejemajo prijave. Organizatorji so razpisali pet moških in dve ženski kategoriji. Najboljši bodo dobili medalje, z žrebom pa bodo razdelili tudi praktične nagrade. Gorski tek šteje tudi za točke športnih delavskih iger občine Tržič. Organizatorji opozarjajo tudi na popolni zapori na lokalni cesti Križe - Pristava pred trgovino Grašča, od 9. do 9.10 ure in Zgornje Vetrno - Gozd, od 9. do 9.40 ure. • V.S. Športne prireditve ob kovaškem šmarnu NAJHITREJŠA HROVAT IN KRŽANOVA Kropa - Športno društvo Kropa je v okviru praznovanja kovaškega šmarna pripravilo v soboto več športnih prireditev. Na tretjem kroparskem teku, ki je štel tudi za pokalni tek gorenjsko ljubljanske regije, je nastopilo petdeset tekačev z Gorenjske in s Primorske. Cicibani so tekli petsto metrov, dečki in deklice en kilometer, ostali pa štirinajst kilometrov. Med moškimi je najdaljšo razdaljo najhitreje pretekel Boštjan Hrovat (Dališport) in med ženskami Špela Kržan (Domžale). Poglejmo še najboljše po posameznih kategorijah! Med moškimi A je zmagal Hrovat pred Petrom Letnarjem in Martinom Rajgljem (Kropa), pri moških B Dare Bavdek (Termo Flor) pred Janijem Železnikarjem (Kaval) in Tomažem Zupančičem (Podbrezje), pri moških C Bojan Cvajnar (Trzin) pred Jožetom Bohincem (Križe), pri moških D Boris Žigon (Ajdovščina) pred Janezom Sitarjem (Mošnje) in Pavlom Erlahom (Bohinj) in pri moških E Janez Ambrož (Bohinj). V ženski konkurenci je zmagala Špela Kržan, druga pa je bila Monika Bogataj (Lesce). Pri cicibankah je bila najhitrejša Maruša Petrič (Vipava), druga je bila Tjaša Štalec in tretja Kaja Berce (obe Kropa). Pri cicibanih je zmagal Tine Torkar (Vipava) pred Timom Blaznikom in Nejcem Mikoličem (oba Kropa), pri mlajših dečkih Jan Megušar (Železniki) pred Daliborjem Todorovičem (Kropa), pri mlajših deklicah Manja Mohorič (Železniki) in pri starejših dečkih Mitja Trošt (Vipava). Na košarkarskem turnirju je zmagala ekipa ŠD Podnart pred veterani Krope, tretji so bili mladi Kroparji in četrti veterani Beljaka. V odbojki je slavila ekipa z zanimivim imenom Kropa -odpisani, druga je bila Kropa 1 in tretji domači veterani. Slaloma na rolerjih seje udeležilo dvajset tekmovalcev. Med cicibankami je zmagala Nika Smodiš (Blejska Dobrava) pred Alenko Božič (Železniki) in Simono Ilolzner (Bled), med mlajšimi deklicami Deana Škriba pred Tajo Srečnik in Petro Peterman (vse Bled), pri mlajših dečkih Gašper Kržišnik (Kropa) pred Gregorjem in Dom-nom Lušina (oba Dražgoše) in pri članih Metod Kozjek (Dol) pred Borisom Kavčičem (Dražgoše). • CZ. r STRELSTVO PETERNELU DVA NASLOVA Kranj, 4. julija - Minulo soboto in nedeljo je bilo v Ljubhani državno prvenstvo v streljanju s pištolami na 25 metrov. Prvi dan je v streljanju s pištolo velikega kalibra med člani posamezno zmagal Franc Peternel mlajši (Kranj), ki je s 560 krogi le za krog zgrešil državni rekord. Pri članicah je bila najboljša Tončka Rolih (OL). Franc Peternel mlajši je zmagal tudi v nedeljskem tekmovanju v streljanju z MK hitrostrelno pištolo in si tako priboril še drugi naslov državnega prvaka. Drugo mesto je osvojil Franc Peternel starejši, tretje pa Simon Bučap (Predoshe). • V.S. PREDDVORČANI PRVI V BRASLOVČAH IN DRUGI V RADOVLJICI Preddvor, julija - V organizaciji strelskega društva Radovljica je bilo 17. junija gorenjsko prvenstvo pionirjev z MK puško 3x10 in 30 leže. Tekmovanja se je udeležilo 13 strelcev iz petih družin. Med posamezniki je v disciplini 30 x 10 z odličnim rezultatom zmagal Mitja Žižmond, ekipa Preddvora (Jernej Žižek, Aleš Bol-ka, Mitja Žižmond) pa je zasedla drugo mesto, in so bili še toliko bolj veseli, ker je bilo to njihovo prvo tekmovanje. Z vojaško puško pa je bilo v organizaciji strelske družine Braslovče tekmovanje za 17. Cestnikov memorial, ki se ga običajno udeležijo vse ekipe iz Slovenije. V konkurenci 12 ekip in 46 posameznikov je j)rvič na tej tekmi zmagala ekipa Preddvora (Jereb, Peternelj, Žižmond), posamezno pa je Pavel Jereb zasedel odlično tretje mesto. I. Ž. PREJELI SMO Predlog sklepov za točko dnevnega reda: problematika KS Bistrica Po prekinitvi seje občinskega sveta dne 31. 5. 2000 spodaj podpisani občinski svetniki LDS v Tržiču ugotavljamo, daje nujno potrebno, da se v razreševanje problematike aktivno vključi tudi občinski svet Občine Tržič na ta način, da sprejme po opravljeni razpravi v demokratičnem dialogu, v katerem bodo lahko sodelovati tako predstavniki KS Bistrica, kakor tudi predstavniki občinske uprave in župan, naslednje sklepe: l/a Občinski svet ugotavlja, da je KS Bistrica kot neposredni proračunski uporabnik pravočasno posredovala finančni načrt za leto 2000 županu in občinski upravi Občine Tržič. b) Župan Občine Tržič je dolžan na prvi naslednji redni seji občinskega sveta, najkasneje pa v roku enega meseca, do 15. 7. 2000, predložiti občinskemu svetu v obravnavo dopolnitev odloka o proračunu Občine Tržič za leto 2000, v katrem bo potrjen tudi osnutek finančnega načrta KS Bistrica za leto 2000 kot neposrednega proračunskega uporabnila. c) Krajevni skupnosti Bistrica se izplačajo dotacije za leto 2000 iz proračuna Občine Tržič za leto 2000 takoj za nazaj, vnaprej pa na enak način in rokih, kakor ostalim KS v Občini Tržič, še pred sprejetjem dopolnitve odloka o proračunu Občine Tržič za leto 2000. Podpisani občinski svetniki ocenjujemo, daje navedene sklepe nujno potrebno sprejeti glede na dejstvo, da je bil finančni plan očitno predložen, vendar je prišlo po predložitvi finančnega plana KS Bistrica do nepotrebnih zapletov. Na prekinjeni seji občinskega sveta je župan Občine Tržič sam pojasnil, da se dotacije KS Bistrica za leto 2000 že izplačujejo. Ob navedenem je potrebno sprejeti zgoraj predlagane sklepe, ki so v veliki meri podobni predlaganim sklepom župana Občine Tržič v gradivu za 8. sejo občinskega sveta k točki dnevnega reda - predlog o možnosti dopolnitve odloka o Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Irena obkroži - Gorenjski glas nagradi Tudi v današnji številki Gorenjskega glasa Vas želimo spomniti na enega od gorenjskih družabnih dogodkov. Na sliki je Irena Podobnik s ske-nerjem, miško in računalnikom obkrožila nekoga s prireditve. Če nas "oseba s krogcem" SAMA pokliče v uredništvo, imamo prav zanjo pripravljeno super nagrado: povabilo na katerikoli GLASOV IZLET PO IZBIRI' naših poslovnih partnerjev, gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj ekskluzivnih izletov. V vsaki številki časopisa predstavimo vsaj tri takšne super GLASOVE izlete. Enega izmed njih bo lahko tisti oziroma tista, kije obkrožen(-a), realizirat kadarkoli tja do 31. avgusta 2002, ko mu/ju bo kateri od razpisanih izletov ugajal. Za sodelovanje v nagradni igri bo treba povedati, kje je nastala fotografija in vsaj eno zanimivost, povezano z njo. Drugi pogoj: Časa za telefonski klic je bolj malo, do vključno petka, 7. julija 2000, do 14. ure. Naša telefonska številka za Vas klic: 04/ 201 - 42 -00. Izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. Vaše podatke na avtomatsko tajnico povejte razločno, po možnosti z Vašo telefonsko številko, da Vas pokličemo, Če bo posnetek na avtomatski tajnici slab, ali Vaš odgovor premalo popoln. predračunu Občine Tržič za leto 2000. Zgoraj predlagani sklepi se nanašajo na dotacije za pokrivanje t. im. materialnih stroškov poslovanja KS Bistrica. Iz dosedanjega poteka razprav na prekinjeni seji občinskega sveta dne 3J. 5. 2000, kakor tudi iz predložene listinske dokumentacije in informacij, ki so občinskim svetnikom dosegljive preko medijev, pa podpisani svetniki ugotavljamo, da prihaja do razkoraka med željami krajanov v KS Bistrica in možnostmi občinskega proračuna Občine Tržič. Ob upoštevanju navedene okoliščine ocenjujemo, da bi bilo v izogib nadaljnjim zapletom nujno potrebno, da Občina Tržič pripravi razvojno strategijo za KS Bistrica pri Tržiču v kratkoročnem obdobju in daljšem srednjeročnem obdobju. Pri tem naj se poleg želja krajanov upoštevajo tudi finančne možnosti Občine Tržič, vendar pa je to po naši oceni potrebno jasno zapisati in povedati krajanom ter v ta namen pripraviti razvojno strategijo KS Bistrica pri Tržiču. Verjetno se z enakimi problemi ukvarjajo tudi v ostalih krajevnih skupnostih na območju Občine Tržič, zaradi česar bi bilo potrebno tudi zanje pripraviti razvojne strategije. Strategije razvoja posameznika krajevnih skupnosti naj bi obsegale tudi ustrezne finančne in časovne podatke in opredelitve posameznih planiranih razvojnih nalog, ki naj jih pripravita župan in občinska uprava na podlagi sprejetih planov razvoja posameznih krajevnih skupnosti. Ob upoštevanju navedenih argumentov se predlaga tudi sprejem naslednjih dveh sklepov: 1. Občinski svet Občine Tržič nalaga županu Občine Tržič in občinski upravi Občine Tržič, da v roku 30 dni pripravita plan razvoja KS Bistrica pri Tržiču, pri čemer naj se posamezne postavke finančno in časovno ovrednotijo in opredelijo, nakar naj se tako oblikovan plan razvoja predloži v obravnavo do konca meseca avgusta 2000 na KS Bistrica. Nato pa naj se dopolnjen plan razvoja z vsemi upoštevanimi in neupoštevanimi pripombami predloži v razpravo in sprejem občinskemu svetu v mesecu septembru ali oktobru 2000. 2. Občinski svet Občine Tržič nalaga županu in občinski upravi Občine Tržič, da tudi za ostale krajevne skupnosti v Občini Tržič pripravita najkasneje do oktobra 2000 razvojni plan posameznih krajevnih skupnosti, s tem da se posamezne postavke časovno in finančno ovrednotijo in opredelijo. Tako sprejeti plani razvoja posameznih krajevnih skupnosti naj se v mesecu okto- bru predložijo v obravnavanje posameznim krajevnim skupnostim, nato pa z upoštevanimi in zavrnjenimi pripombami v mesecu novembru 2000, še pred sprejemom proračuna za leto 2001, predložijo v obravnavanje in sprejem občinskemu svetu Občine Tržič. Podpisani svetniki ocenjujemo, da se bo s sprejemom zgoraj predlaganih sklepov zagotovila in ponovno vzpostavila prekinjena, sicer pa nujno potrebna koordinacija med delom župana, občinske uprave in krajevnimi skupnostmi. S takšnim načinom dela, ki naj bi temelji/ na preglednem in transparentnem komuniciranju med krajevnimi in občinskimi strukturami ter razdeljevanju finančnih sredstev občinskega proračuna, pa bo naprej zagotovljeno tudi lažje delo, razpravljanje in odločanje svetnikom v občinskem svetu. Tržič, v juniju 2000 Občinski svetniki LDS Tržič Ali imajo uradne osebe pravico tudi presojati o zadevah, o katerih odločajo? (BIZANTNISKO PRAVO 2 -NADALJEVANJE) Stranka mora upravičenost nekega zahtevka dokazovati bodisi s pričami bodisi z dokazili. Dokazila so lahko verodostojna, legitimna, legalna, ali pa sporna, nelegitimna, nelegalna. O zahtevku odloča uradna oseba na osnovi dokazil, ki ga glede na to, ali so verodostojna ali ne, še niso dokazi. Potrebna je PRESOJA, kaj je šteti za dokazilo, kaj za dokaz, ki ga je treba upoštevati pri izreku odločitve (odločbe). Tako seveda razmišljamo zgolj podaniki, ki nimamo nobenega pojma o tem, kaj je pravo in prav, ne pa tudi delavci UE Jesenice, Upravnega inšpektorata pri MNZ, Uradna varuha človekovih pravic ali oddelka za peticije pri državnem zboru, kot to sam spoznavam v že sedem let trajajočem upravnem postopku v zvezi z denacionalizacijo (o čemer je Gorenjski glas že pisal). Mi, trdobučni podaniki, ki nimamo potrebnega pravnega znanja in inteligence, se moramo nekaterih osnovnih pravnih resnic, na-primer, da po presoji omenjenih kvalificiranih državnih organov sporno, neverodostojno dokazilo v upravnem postopku velja že za DOKAZ, da je prav upoštevanje neverodostojnega, spornega dokazila, IZRAZ VESTNOSTI, SKRBNOSTI IN NEPRISTRANOSTI URADNE OSEBE/ Tudi, če župan neke občine in načelnik neke UE označita neke geodetske listine in vpise sodišč za sporne, neverodostojne, oziroma ko Varuha človekovih pravic bolj rahločutno opozorita (povzemam po Delu z dne 15. 9. 1999) na "površno delo sodišč, zemljiške knjige in geodetskih služb pri premoženjsko pravnih zadevah" oziroma na "neurejeno lastništvo objektov in zemljišč" in če ti, podanik, sam predložiš vrsto neizpodbitnih dokazov o spornosti in neverodostoj-nosti nekih listin (naprimer, da gre za ponarejene listine, nezakonito izdelan kataster in s tem neligitimne vpise v zemljiško knjigo, pogodbo brez legitimne zakonske podlage,...) TO NE ŠTEJE PRAV NIC. Zahtevati od uradne osebe, da bi uspoštevala dokaze o neverodostojnosti in spornosti nekih listin, dokazil, je, kot trdi mag. Pretnar v "poročilu" oddelka za peticije pri DZ z dne 10. 3. 2000, neutemeljen "očitek", butasta zahteva neumnega podanika, nepristranski uradni osebi, da naj stori nekaj, česar prav zaradi nepristranosti ne sme storiti, oziroma celo napeljevanja k zlorabi položaja, prekoračitvi pooblastil, s čimer se strinja tudi vodja oddelka za peticije Cotmanova, ki je ocenila, da bi prav v tem primeru, če bi si uradna oseba drznila kakorkoli opredeljevati pred izrekom odločbe do uradnih listin in razmišljati o tem, ali so, ali niso sporne in verodostojne, kršila pravila postopka (Cotmanova ni ugotovila, kot sporoča v dopisu z dne 30. 5. 2000) nobenih nepravilnosti ali kršitev v postopku upravnega organa!). Uradne osebe imajo namreč pri "vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj" (9. člen ZUP) zelo jasno postavljeno mejo, do kod smejo razmišljati, kjer pa se mora njihovo razmišljanje, presoja in razsodnost brezpogojno nehati, ker se tam že začne groba kršitev pravil o vestni in skrbni presoji! Če namreč uradna oseba na neki listini vidi državni žig in ob njem podpis neke uradne osebe (naprimer Keršmanca ali Kavarja) ne sme namreč niti pomisliti, da gre morda za zlorabo državnega žiga ali položaja podpisane uradne osebe, morda celo za kriminalna, kazniva dejanja, še posebej pa si ne sme (zaradi nepristranosti) dovoliti, da bi v postopku podaniku ali stranku (naprimer meni) kakorkoli dopustila kakršnokoli izvedbo dokazov, če pa že, po nerodnosti, do tega pride, prav tako na osnovi uradnih listin in dokazil in na podlagi vestne in skrbne presoje dejstev, pa se do takšnih dokazov, v nobenem primeru ne sme na noben način opredeljevati. Če bi se opredeljevala, bi namreč lahko resno ogrozila pravni sistem Slovenije, Slovenijo kot pravno, socialno in demokratično državo, kot tudi pravno varnost podanikov-Takšno ravnanje bi namreč pomenilo zlorabo položaja, samovoljnost, prekoračitev pooblastil, jioseganje v pravice drugih organov in celo "ponarejanje" oziroma, kot pravi mag. Pretnar, "popravljanje" veljavnih uradnic listin. Obveljati mora zgolj ta žig in ta podpis, pa pika - vprašanje poštenosti, pravičnosti, resnice> se uradne osebe ne tiče, in če hoče hiti nepristranska, ne sme tikati. Trdobučnim podanikom je seveda takšna logika državnih organov, kije temelj njihovega nepristranskega odločanja in vodenja postopka še vedno težko težko razumljiva, še težje Pa morda staro, znano bizantinsko pravilo, da ima presoja natančno določene meje, preko katerih misel ne sme iti, zato ne bo odveč, če si za konec znova prt' kličemo v spomin znano pripo-ročilo starega dobrega Josipa Broza: "Učiti se, učiti se in še'. UČITI SE!" Kranj, 15. junija 2000 Božidar Lakota 0 pridobitvah NOB Predsednik Milan Kučan je na tiskovni konferenci pred deveto obletnico razglasitve slovenske samostojnosti ponovno izrazil svoje stališče, da "politika, ki ne gradi na tem, da so pridobitve NOB vtkane v same temelje slovenske države, ne more biti ne slovenska ne evropska". Ob tem pa se je treba vprašati, kakšne so pridobitve NOB - 0 tem namreč predsednik Kučan molči. Potrebno je namreč ločiti med pozitivnimi pridobitvami (da smo Slovenci dosegli zmag0 nad okupatorsko vojsko) in r,e~ gativnimi pridobitvami NOd (zloraba narodno-osvobodilnega boja za izvedbo revolucije s strani KPS). Pretekla komunistična oblast je praktično enačila NOB z revolucijo, zato je treba po desetih letih demokracije dokončno reči bobu bob in priznati, da komunistična revolucija ne more biti temelj slovenske državnosti, ker je bila eden največji'1 zločinov v zgodovini slovenskega naroda. Strinjati pa se je mogoče s trditvijo, da boj proti nacistični in fašistični okupatorski vojski predstavlja enega izmed temeljev slovenske državnosti, seveda upoštevajoč prej navedena dejstva. Valburga, 22 julij? Gašper Blaž* 413 Zgodbe iz gostilničarkine skrinje V veliko veselje mi je, ko mi ljudje pripovedujejo, kako se je včasih živelo na vasi. Stare, že zdavnaj pozabljene zgodbe oživijo, in glavni junaki, ki so, žal, že marsikateri pokojni, drugi pa pri svojih letih sploh ne izgledajo več "nevarni ", dobijo povsem drugačno podobo. Imela sem srečo in sem se, ni dolgo od tega, ustavila pri upokojeni gostilničarki, pri kateri so se njega dni shajali moški iz cele vasi. Velikokrat so se tudi stepli, pele so pesti, kakšen nož seje kdaj zabliskal. drugače pa so najraje vneto debatirali, se po popiti pijači hvalili s svojimi "moškimi sposobnostmi", najpogosteje pa so udrihali čez oblast, župnika in svoje žene. "Pri nas je bila gostilna pri hiši več kot 120 let," mi je dejala Marjanca, ki bi kljub svojim de-vetinosemdesetim letom še znala pokelnariti in ločiti slabo vino od dobrega. Takole med vrsticami mi je priznala, da so včasih kakšnega tudi krstili. Saj ni šlo drugače. Nove pošiljke ni bilo, pivcev pa kot toče. "Znani smo bili po dobrem vinu. Toda nobeno vino se ne prodaja samo. Gostilničar mora biti rojen za to. Menije bilo tako namenjeno. Toda moji otroci so se gostilne izogibali kot kuge. Pet jih imam, toda niti enega nisem mogla pregovoriti, da bi nadaljeval tradicijo. Kar zapri, mama, ko ne boš več mogla, so mi dejali. Vsi so študirali nekaj drugega in bili so odločno proti, da bi stregli ljudem. Danes je dobra gostilna zlata jama. Le človek mora biti "ta prav", ki jo vodi. USODE Piše Milena Miklavčič "Mene so izdale noge. Niso me več nosile, zato sem morala gostilno obesiti na klin," razloži in mi pokaže noge, ki so bile prepletene s krčnimi žilami, otekle in boleče. Komaj se še lahko dvigne, da si kaj skuha, gre na stranišče ali naredi nekaj korakov, da se ji ne "strdi" kri po žilah. "Najhuje je bilo, ko sem morala dali obrt nazaj," pravi. "Ko je sin snel tablo nad vrati, sem šla v svojo sobo in se zjokala, tako mije bilo hudo. Še vrsto let me je bolelo srce vsakič, ko sem se spomnila, kako je bilo ob večerih živahno in kako nikoli nisem bila sama. Na samoto sem se potem najteže navadila. O, saj so še prihajali stari gostje na kozarček ali dva. Toda so ga samo popili, pa šli. Ni bilo več prave "štimunge".- Za pitje mora biti ta prav zrak, razpoloženje, muzika. Ko so me na silo upokojili, sem bila kot kura brez glave. Boš pa vnuke merkala, mi je rekla sestra. Oh, še na kraj pameti mi ni padlo. Nikoli nisem znala z otroki. Meni jih je moja mama gor zredila. Ona je bila bolj za take reči. Jaz sem pila bolj moške narave. Nikoli nisem preveč marala za "babje delo"..." Otroci svoji mami niso preveč zaupali. Zato so takoj, ko so gostilno nepreklicno zaprli, preuredili spodnje prostore in jih oddali neki družini, ki se je obvezala, da bo pazila na mamo in skrbela za hišo. "Tako so mi na tihem preprečili, da bi rovarila za njihovim hrbtom in na šverc še enkrat odprla gostilno!" se je prešerno zasmejala in cel kup vražičkov ji je poskakovalo v očeh, ko se je spomnila, da so bili njeni lastni otroci vendarle bolj "pregnani" kot ona sama. "Moj možje bil bolj dolgočasne sorte," nadaljuje, "otroci so se vrgli po njem. Ni ne kadil, ne pil in ko je sreča/ pijanca, seje obrni/ stran in pljunil na tla. Na mene je bil strašno ljubosumen. Zmeraj je čepel kje blizu in me kontroliral, kaj počnem. Saj veš, kakšni so tisti, ki hodijo v gostilno! Enkrat te kdo objame okoli ramen, drugič te lopne po hrbtu, tretjič se te neprimerno oklene, ko mu postaviš pijačo na mizo. Mož tega ni prenašal. Sploh me ni razumel, ko sem mu rekla, da brez takega dela ne znam živeti. Njemu se je gravžalo, če se me je kdo samo dotaknil. Toda menije kar zaigralo srce, ko je kdo prinesel harmoniko in sem se lahko malo zavrtela. Tako rada sem plesala. Mož pa ne. On ni bil tak. Hodil je iz kuhinje v vežo in me gledal in "merkal", da se ne bi preveč spozabila... pa se nisem. Me ni mikalo. Prestrogo sem bila vzgojena!" Toda bolj kot o sebi jo je mikalo govoriti o drugih. Pa nikar ne misli, da ti bom vse izdala, ker potem bi me lahko še kdo napadel, je bila odločna. Povedala ti bom le o tistih, ki so že pokojni, da ne bo med živimi kakšne zamere. Najbolj sta ji ostala v spominu Pavel in Mohor. Bila sta njena stalna gosta, pogosto pa so ju videvali tudi na sodišču, saj sta se kar naprej tožarila. "Pavel je bil priložnostni delavec. Več časa kot ne je preživel pri meni v gostilni, ko se je naveličal, je šel še v kakšno drugo. Edinole tedaj, ko mu je zmanjkalo denarja in ko doma ni bilo več nobene krave, ki bi jo lahko prodal in pretopil v pijačo, je šel čez mejo, v Avstrijo, kjer je delal na kmetijah m domov prinašal šilinge, s katerimi se je hvalil. BiUe poročen, imel je enega sina, in prav zaradi tega sina sta bila z Mohorjem kar naprej v laseh. Ta ntU je očital, da sin ni njegov, da ga mu je "naredil nekdo drug in ta "problem "je njuno pijansko fantazijo več kot desetkrat (vsaj kolikor ji je bil° znano) pripeljal pred sodnike. Pa ni bilo nič od tega. Tisto revše ubogo se je ubijalo doma s kmetijo, bilo večkrat bolj lačno kot sito, da se je njen dedec lahko "spremlajal" po gostilnah in kradel bogu čas, njej pa denar. Enkrat sam krat sem morala pred sodnike tudi sama. To sem jima najbolj zameri/a. Ko sta bila trezna, je Pavel zvabil Mohorja s seboj v Avstrijo, češ da bosta oba tam bajno zaslužila in pokazala "tem babam", kurjim gre. Tam se je Mohor, ki je bil drugače postaven možak, zapletel z neko gospodinjo in njen mož ga je predčasno nagnal domov. Brez denarja seveda-Koje sedel pri meni v gostilni in začel seštevati, koliko litrov vina bi lahko popil za tisto, kar je dal za vlak, se je začel sekirati. Vso krivdo je začel vaffl na Pavla in mu prisegati maščevanje. Seveda on m bil tiho, jasno da ne. Vsakemu, ki ga je hotel poslušati, je raztrobil zgodbo o Mohorju in tisti avstrijski gospodinji in o tem, kako ju je zasačil moZ in Mohorja nagega napodil od hiše. Vsa vas seJe^ smejala ob Pavletovih pikantnih zgodbah, saj je v svojem navdušenju s časom še marsikaj dodal in s tem spravil Mohorja v še večjo sramoto. NazadnjeJe prišlo celo tako daleč, da sta se stepla v moji gosti'' ni, Mohorje potegnil nož in naredil Pavlu globoko rano na stegnu... Torek, 4. julija 2000 PISMA, PODUSTiJt 23. STRAN • GORENJSKI GLAS PREJELI SMO "Prozorne" menjave Pravzaprav je vse jasno. Strategija menjav na vodstvenih položajih "državnih" firm in paradržavnih skladov. Nova oblastvena struktura je imela pravgotovo pripravljene različne "osnutke"prevzema oblasti in čimhitrejšega delovanja v pravzaprav "nemogočih razmerah". Časovni okvir je znan. Iz tu izhajajo tudi vsa dogajanja menjav in pripravljanje terena. Saj je jasno vsakomur. Variacije so bile pripravljene skrbno in neštetokrat preverjene v različnih možnih odtenkih. Prejšnji oblasti se ni mudilo. Imela je dovolj časa, da naredi isto, kar dela oblastvena struktura sedaj. Zato poteze niso bile tako kričeče, kot so poteze in časovni okviri desne koalicije. Prejšnja oblast je pravzaprav tudi veliko podedovala. Veliko pomembnih stricev je bilo na pravih položajih že prej. Tisti majhen intermezzo menjav ob osamosvojitvi so preživeli, ker takrat mlada oblast ni bila sposobna tega, kar se je naučila zdaj, po osmih letih v senci. In priprave so tule Pravzaprav temeljite in jasne. V čimkrajšem času priti do virov kapitala in virov informacij ali medijev. Da da, za volitve, ki prihajajo 00 potrebno veliko denarja. Vsi vemo, kako malo je denarja, ki ga stranke dobijo po uradni poti. Najprej so bile zamenjave v obeh Paradržavnih skladih. Če malo pokukamo v papirje največjih delničarjev obeh skladov, nam bo slika bolj jasna. Kapitalski in Slo-venski odškodninski sklad sta večinska lastnika kar dobrega dela najboljših slovenski družb. Poglej-m° podatke za nekatere: (podatki so stari nekaj mesecev) Aerodrom Ljubljana: 14,7 % kanalski sklad, 13,37 Slovenski odškodninski sklad ''■11% Republika Slovenija 4,95 x° zavarovalnica Triglav 4,78 % plD Triglav Steber l Interevropa: 10,86 % kapitalski sklad, 13,71 % Slovenski odškod-ninski sklad dolinska: 10,86 % kapitalski sklad, /0,59 % Slovenski odškodninski sklad 2,50 % Zavarovalnica 'riglav L»ka Koper: 9,33 % kapitalski ^SE, KI STE PREDNAROČILI KNJIGO "KRANJ V STOLETJU NESLUTENIH SPREMEMB" avtorja ACIJA PUHARJA, OBVEŠČAMO, DA KNJIGO LAHKO PREVZAMETE V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA. sklad, 15,08 % Slovenski odškodninski sklad Krka: 9,94 % kapitalski sklad, 12,70 % Slovenski odškodninski sklad Petrol: 6,60 % kapitalski sklad, 19,36 % Slovenski odškodninski sklad Mercator: 17,46 % kapitalski sklad, 13,39% Slovenski odškodninski sklad Sava: 17,6 % kapitalski sklad, 11,6 Slovenski odškodninski sklad Lek: 16,06 % kapitalski sklad, 10,64 % Slovenski odškodninski sklad Če pogledamo nadaljno strukturo delničarjev, je slika jasna in razdrobljena. Da da. Tam so vsi lastniki pod ali okoli 1%. Približno podobno je na prostem trgu. Torej je poteza razumljiva. Z dvema zamenjavama, je zdajšna oblast prišla do ključnih položajev in odločanja. Telekom sem seveda izpustil, ker pride na borzo in seveda v "privatizacijo " koncem leta. Zato tudi tam Marjan Podobnik. Njegova vloga nam mora biti tudi jasna. Komunikacije in njihov profit so nam znani. Telekom in njegov Mobitel meljeta denar. In Marjan Podobnik, ki mu bo seveda uspelo nekaj zamenjav, bodo zraven. Zakaj pravzaprav gre? Nastala situacija postane jasna, ko pogledamo v zakulisje te igre "zemlje krast". Ministri, ki so izgubili službo, bodo prejemali dohodke, ki niso zanemarljivi, še eno leto. Torej se lahko v miru pripravljajo na volitve in mogočo reinkarnacijo ob uspehu. Plačo dobivajo. Ni jim treba v službo. Torej je časa na pretek, da se pripravijo na jesen. Mislim, da tudi tista floskula o dopustih enega izmed njih, ne bo držala. Verjamem, da bodo letos kratki. Ker si jih nova oblast ne bo vzela. Ker bodo trdo delali. Da prepričajo bodoče volivce, da spremenijo mnenje njim v korist. Opozicija pa bo morala biti zraven. In ne v senci. To pa je pravzaprav dobro. Zdaj gre za biznis. In to dober biznis, za katerega se splača ostati "na vročini" in delati. Za dobro službo naslednji mandat. Toda še nekaj je pomembno, o čemer pa ne govori nihče. O tistem "ilegalnem" denarju, ki ga je prejšnja oblast dobivala in prala skozi različne "pralnice" denarja in ki ga zdajšnja oblast tudi namerava. Za volitve, seveda. Tu ga ni nikdar dovolj in težko je presoditi, koliko ga bo potrebno, poleg uradnega seveda, da jim uspe. Lahko bo še drugi krog. Nič ni znano. Veliko je možnih kombinacij in seveda potreb po denarju. Eno je jasno. Da jim sedaj ne sme spodleteti. Vse to pa ni nič dobro za opozicijo. Izgublja položaje, ki so ji bili botri dolgo časa. In vse afere ob pranju denarja so bile kar dobro "zatušane" in "pozabljene". Kohlje v nemilosti, ko so ugotovili ilegalne vire financiranje njegove stranke. Pravzaprav se to dela povsod po svetu. Toda nekaj je jasno. Da bi sodna in izvršna oblast lahko delovala pravilno tudi v takih primerih, mora biti samostojna in nevpletena v igro oblasti. Torej profesionalna. Tu pa se bo začel kamen spotike tudi za to oblast. Kdo jim bo gledal pod prste in ali se bomo sposobni počasi izviti iz balkanski navad? Opozicija ve, kako je delovala. Ve, kako se pride do denarja po "drugi" poti. Bo razkrila svoje delovanje, zato da bo gledala pod prste Ba-jukovi vladi. Ne verjamem. Dobro mije v spominu Kučanova predvolilna kompanija. Dvignilo se je nekaj prahu ob čudni podpori in "brezplačnem" delu neke firme, potem pa se je vse pozabilo. Da da, zdaj pridejo pravgotovo na vrsto še časopisne hiše. In kako bo s Televizijo? Radiom? Tu se zamenjave še niso začele. Je pa treba bolj previdno in perfidno, da ne bodo novinarji zagnali vik in krik. Za lastno korist ali korist opozicije. Na kateri strani je pač kdo. Kdo med novinarji je v Sloveniji sploh "čist" in bo lahko realno vrednotil dejanja novo izvoljenih? ga otroštva, o katerih so mi samo pripovedovali, sem preživela prav na območju Roga in v okolici Turjaka. Moj oče je bil prvoborec - partizan in je nekje v Kočevskem Rogu tudi pokopan. Točnega mesta groba ne vem. Hranim samo srebrn križec, kot edino zapuščino in spomin na očeta. Z dejanjem, ki je bilo storjeno na nedeljski spominski slovesnosti, je bil skrajno neetično oskrunjen spomin na mojega očeta in prizadeto spoštovanje spomina, ki ga negujem, čeprav je bil ustreljen s puško okupatorja prej, preden se mije kot dveletnemu otroku, lahko njegov obraz vtisnil v spomin. Naj mi bo dovoljen neskromen zaključek: spoštovani Slovenci in Slovenke, malo nas je, ne dvigujmo ponovo roke eden na drugega - podajmo sijih in naredimo vse, kar je v naši moči - vsi skupaj in vsak posebej - za naš jutri in za jutri naših otrok! Anica Svetina, Bled, Ribenska cesta 30 Vode, vode... ga zavetja. Tudi ptice iščejo vodne vire in dobro delo bomo storili, če jim bomo nastavljali plitve posode z vodo, seveda ne na mesta, ki bo dosegljivo mačkam. Lastnikom tako ogroženih živali, ki so pravzprav skrbniki živali in jim je skrb za dobro počutje tuja, je treba zagroziti s sankcijami in jih tudi nadzorovati pri njihovem nadaljnjem odnosu do živali. ZAKON O ZAŠČITI ŽIVALI SLOVENIJE (Ur. 1. RS št. 98, člen 7, prva alinea) nalaga skrbnikom, da so dolžni živalim med drugim (hrano, zavetje itd.) zagotoviti vodo, kajti v nasprotnih primerih zapadejo sankcijam t. j. kazni 50.000.- sit za vsak posamezni primer. Apeliram na izletnike, dopustni-ke oz. na vse, ki uživajo lepoto narave, naj se ozrejo tudi tja, kjer se zadržujejo živali in vsak primer mučenja živali prijavijo področni Policiji oz. veterinarskemu inšpektorju v nadaljnje reševanje. Lea Eva Muller Svetovalna direktorica v svetovni zvezi za varstvo živali London Slovenska c. 51, 1000 Ljubljana Komandantu Blažu! Tu v Rovtu sovražno je gnezdo spleteno, močno, da se skoro razdreti ne da; premnogi tovariš omahnil je v snegu zato, da pot naša bi prosta bila. Potem smo že rekli "Nevarnost je mimo, šle tolpe morilcev v brlog so nazaj; ne bodo več skru-nile, več ne teptale nam svete te zemlje še k daj." Ko prišla potem je najtežja novica,- dejali smo - "to ni mogoče,. je laž", pa kmalu spoznali smo kruto resnico, da padel je oče, zapustil nas Blaž. Spet vstal si pred mano - junak, svetlejši kot preje si lik -in, dasi pokriva ti zemlja telo, še bolj kakor prej si - vodnik! Dne 9. 4. 1945 "BREN" Pavle Okorn ml. Slovenke in Slovenci! Moje pismo bi imelo preveč naslovov. Prav zaradi tega sem se odločila nasloviti pismo na VAS • SLOVENKE IN SLOVENCI. Spoštujem demokracijo, priznavam tudi neprijetne politične igre. Prej ali slej so na prvih naslednjih volitvah, vsaj do neke mere, /)oloženi računi za opravljeno delo ali nedelo. Nikakor pa ne morem sprejeti dogodka, ki se je odvijal na javni spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu. Še posebej ne, ker se je vse odvijalo v organizaciji in pod mentorstvom najvišje izvršilne oblasti, katere naloga naj bo (tako vsaj menim), javno predstavljanje vseh Slovenk in Slovencnev. Spadam v vojno generacijo. Sem med najmlajšimi člani ZZB NOV. Sem samo članica, brez tako nestrpno oporekanih privilegijev. Ponosna sem na to, da me je starejša generacija borcev sprejela medse, saj tako posredno ohranjam spomin na težka preživeta leta in na svojega očeta. Dve najnežnejši leti svoje- Pravijo: "Ozaveščajte, pa bo živalim bolje!" In ker to varstveniki živali počenjamo že desetletja, je vedno bolj identično, da slovenska javnost za to nima posluha. Še najmanj pa slovenski tiskani in elektronski mediji, ki nočejo najti ne časa ne volje, da bi spregovorili zgolj en samcat kratek apel "Poskrbite v tej vročini tudi za živali, oskrbujte jih s pitno vodo, premeščajte jih v senco!" Slišimo pa, da je treba ohladiti avtomobile in si privoščiti dovolj hladne osvežilne pijače... Bi bilo kaj napačnega, če bi dodali še stavek: pa ne pozabite na živali. Mnoga pisma telefonski klici in ustne pritožbe dokazujejo, da pri nas še vedno žival ni vrednotena kot živo bitje in da z njo lahko ravna, kot hoče - torej jo tudi trpinči. Znani so mi primeri (Primorska, okolica Kamnika), ko skrbniki puščajo pašno živino na prosto, vendar zanjo ne poskrbijo, kje se bo napajala. Še huje je, če je živina v ogradi pa nima možnosti popitka v senci. Pravkar sem izvedela za primer prosto puščenih krav blizu Kamnika,- živina nima ne pitne vode (stara kad napolnjena z vodo, ne napajlnika ne naravnega potočka), tla nimajo bilke trave in živina grize suho blato /)od seboj - da o senci (drevje) niti ne govorim. Zelo so prizadeti tudi psi čuvaji na kmetijah, včasih celo na prekratkih verigah, z žico okrog vratu in polni klopov. Posode za vodo prazne, izsušene pes pa ves dan na žgočem soncu brez senčne- V časopisu Gorenjski glas sem sledila prispevkom oziroma člankom o komandantu Škofjeloškega odreda, junaku Blažu. Po pripovedovanju pokojnega očeta Janeza Kunšiča (sicer vašega dolgoletnega dopisovalca), sicer borca Škofjeloškega odreda, sem ugotovila, da sta si bila s pokojnim komandantom "dobra tovariša". Ker mi je pokojni oče zapustil knjigo spominov, sem se sedaj ob tej priložnosti spomnila na njegov sestavek oziroma citat pokojnemu komandantu Blažu. Vesela bom, če se bodo bralci preko vašega časopisa spomnili na plemenito dejanje komandanta Blaža. Zame pa bi bila objava tudi lep spomin na očeta - BRENA. Pa lep pozdrav iz Sorskega polja Marija Janinik iz Žabnice Komandantu "Blažu" na grob Pred mano si vstal, kakor lik v cvetnega petka usodni noči, ko sem se vrača/ iz prvih vrst -utehe potreben, pomoči. Tam stal si med borci - junak, ki znal si navdušiti svoje, da smo ti sledili vselej in povsod skozi mnoge zmagovite boje. Nocoj pa si tu zaskrbljen, kot oče pri svoji družini; ki s hribov se vrtgala je kakor plaz, kateri se bliža dolini. O nastanku te pesmi je potrebno vsaj kratko pojasnilo: Prav v zadnjih dneh vojne se je v škofjeloških hribih okrog naših partizanskih enot zbrala tolika sovražna sila, kot še nikoli dotlej. Okupator je še pri svojem umiku hotel pokončati vse, kar je bilo slovenskega. Kot že velikokrat prej, smo iskali zavetje v postranstvih Ble-goša. Pa se je tokrat tudi to izkazalo kot neučinkovito. Sovražnik je sklenil obroč in pričakovali smo najhuje.... Treba je bilo ven iz tega objema smrti. To smo v varstvu noči poskušali po stari blegoški cesti. Nad vasico Rovte smo predhodnica padla v zasedo. Vnel se je hud boj in v tem sem bil hudo ranjen. Ko sem se ob pomoči tovarišev potem vračal iz prvih vrst, sem srečal komandanta Blaža. Čeprav sem bil uverjen, da se mi bliža konec, so mi njegove bodrilne besede vlile nov pogum in moči. To je bilo zadnje moje srečanje z Blažem, saj je že nekaj dni po tistem moral prav na pragu svobode umreti. Meni je vedno znova vstaja/ pred očmi in že takrat sem v njegov spomin napisal nekaj misli. Te ob današnji slovesnosti po skoraj 40 letih prvič namenjam pokojnemu junaku v spomin. 'BREN" VSE, KI STE PREDNAROČILI KNJIGO "KRANJ V STOLETJU NESLUTENtH SPREMEMB" avtor/a ACIJA PUHARJA, OBVEŠČAMO, DA KNJIGO LAHKO PREVZAMETE V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA. P i š e: Miha Naglic 215 Jožef Dagarin in Prešernova Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon inimprimibilia" Pred kratkim je minilo 215 let od rojstva in 150 let od smrti moža, ki se ga gotovo ne bi n'thče spominjal, če ne bi prišel proti koncu SvQjega življenja v stik s pesnikom Francetom Prešernom, ta možje MATEVŽ DAGARIN, duhovnik. Rodil se je 5. marca 1785 v Železnikih, umrl 22. aprila 1850 v Kranju. [w je bil že v letih od 1810, ko je v Ljubljani končal študij teologije, do 1814 za kaplana. V lftih 1814 - 42je služboval v Ljubljani, najprej kf>t šenklavški kaplan (1814 - 16), potem pa 26 let let kot profesor moralne teologije v ljubljanskem bogoslovju, veroslovja na liceju in nedeljski pridigar za akademike. Ves čas seje torej gibal v akademskih krogih, zahajal n°-j bi tudi v sloveči kulturniški salon svojega zeleznikarskega rojaka, odvetnika Blaža Cro-°atha, in se verjetno že tu spoznal s Prešernom. Leta 1842je sam zaprosil za Kranj - za-I kaj, ni znano - kjer je bil do smrti župnik, j dekan in šolski nadzornik. Izhajal je iz i stroge, janzenisttčne tradicije, in tak naj bi bil I tudi kot dušni pastir mesta Kranj. I Hudo bolnemu pesniku je na smrtni postelji I Podelil poslednjo tolažbo in ga tudi pokopal, I v soboto, W. februarja 1848 ob desetih popoldne. Do tod je vse tako, kot mora biti, zapleta pa se vsa stvar še danes ob domnevi, daje bil prav Dagarin tisti, kije po pesnikovi smrti pregledal njegovo zapuščino in požgal yse, kar se mu je z njegovega strogega moralnega vidika zdelo neprimernega. Trdnih dokazov za to trditev ni in to dejstvo dopušča vedno nove špekulacije, ali je domneva o požigu resnična ali ne. In kaj naj bi zgorelo: le nekatere knjige z vatikanskega indeksa prepovedanih knjig, "inimprimibilia" (spričo "sporne" vsebine "nenatisljivi" rokopisi) ali celo kaka večja dela? Po mojem je na ta "večna " vprašanja najbolj trezno odgovoril akademik dr. France Kidrič, oče revolucionarja Borisa, ko je pisal o Da-garinu članek za Slovenski biografski leksikon. "Pesniku na smrtni postelji se ni vsiljeval, ampak počakal, da so ga poklicali. Nezakonsko mater Prešernovih otrok je obveščal o očetovi bolezni in smrti po vsej priliki s toleranco in taktom. Pesnikovo literarno ostalino je imel v evidenci, ker so pisma in rokopisi iz njegovih rok prišli v roke B/eivveisove; četudi ni izključeno, da je on vzrok, da kaka Prešernova inimprimibilia niso z ostalimi rokopisi prišla do Bleivveisa in da ta ali druga svobodomiselna knjiga Prešernovo biblioteke ni prišla več v Jožef Dagarin uradni zapisnik o pesnikovi zapuščini, je treba na drugi strani tudi priznati, da bi bil brez Dagarina ves pisani del ostaline mogel ostati v še bolj nepoklicanih rokah in propasti, kakor so propadle tudi vse v zapuščinskem aktu omenjene knjige in vsa Dagarinova pisma Jelovškovi." Domnevo o požigu je "zakrivil" literarni zgodovinar in kritik Fran Leveč. Najprej je v letih 1879 in 1882 "na osnovi pričevanja Prešernovih znancev v Kranju kovača Gogale, zdravnika Pirca in trgovca Killerja z vsem poudarkom trdil, da je Dagarin požgal Prešernovo literarno ostalino "; 1900 naj bi na seji Matice slovenske ustno izjavil, da sta on in pisatelj Janez Mencinger "dobila dokaze, da je to, namreč poročilo o Dagarinovem sežiganju, laž" vendar teh dokazov ni nikoli predložil. Zato profesor Kidrič sklene: "Postopanje Levčevo, po Tomu Zupanu zabeleženo izvestje pesnikovih nečakinj Marijane Volk-Gromove in Katre Volk - Černe-tove, da pesnikova sestra Katra nikdar in nikoli ni ničesar omenila o kakem zažiganju knjig, dalje dekanov značaj, kakor nam ga kažejo sicer pičle druge vesti o njem, in končno pogled v pesnikovo delavnico, ki ne /M/rjuje domneve, da bi se bilo izgubilo kaj za tisk pripravnega in pripravljenega, opravičujejo sodbo, da je Dagarin kvečjemu povzročil odstranitev kake Prešernove knjige ali pa pridržal kaka inimprimibilia." KRONIKA ureja: Helena Jelovčan NESREČE Umrli dve avstrijski državljanki Podljubelj, 3. julija - V nedeljo, 2. julija, se je ob 17.40 uri na cesti drugega reda Tržič - Ljubelj, izven naselja Podljubelj zgodila prometna nesreča zaradi nepravilne strani vožnje voznika osebnega avtomobila. V nesreči sta umrli dve avstrijski državljanki, dve osebi pa sta dobili lažje telesne poškodbe. Vsi so bili avstrijski državljani. Voznik osebnega avtomobila znamke Peugeot je vozil iz smeri Bistrice pri Tržiču proti Podljubelju. Ko je pripeljal v bližino Podljubelja, je iz neznanega vzroka zapeljal levo preko sredinske, prekinjene črte na nasprotno smerno vozišče in nato na travo. Po vožnji po travi je s sprednjim desnim delom vozila trčil v varovalno, betonsko ograjo mostička. Pri tem je vozilo dvignilo v zrak in je skoraj poletelo proti strugi potoka Mošenik. Vozilo je nato silovito trčilo v travnato obrežje, se odbilo nazaj in na kolesih obstalo v potoku. Po trčenju so vse štiri osebe ostale vkleščene v vozilu. Pri trčenju sta sopotnici na sprednjem in zadnjem sedežu dobili tako hude telesne poškodbe, da sta na kraju nesreče poškodbam podlegli. Sopotnica na zadnjem sedežu pa je utrpela lažje poškodbe. Ponesrečence so iz vozila potegnili gasilci prostovoljne gasilske brigade Kranj, na kraju pa je zdravniško pomoč nudila ekipa Zdravstvenega doma Tržič. - • D.S. Kolesar obležal Čadovlje, 3. julija - V nedeljo, 2. julija, se je na lokalni cesti Tržič - Čadovlje - Jelendol izven naselja Čadovlje zgodila prometna nesreča zaradi nepravilne strani vožnje voznika kolesa. Voznik kolesa Dejan D. je peljal proti Cadovljam. Koje pripeljal v predor v Dovžanovi soteski, kjer vozišče poteka v klancu navzdol, je zaradi manjše vidljivosti v predoru zapeljal na levo stran vozišča. Tu je zadel v skalnato steno predora. Izgubil je ravnotežje in se z glavo zaletel v steno. Odbilo ga je desno po vozišču, kjer je po osmih metrih drsenja obležal. Kolesar je bil huje poškodovan: zlom lobanje, hud pretres možganov in presekana zgornja ustnica. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v ljubljanski Klinični center. • D.S. Spodrsnilo ji je pri sestopu Kranj, 4. julija - Včeraj ob 11.30 uri se je pri sestopu z Velikega vrha proti planini Kofce smrtno ponesrečila planinka Alojzija B., rojena 1931 iz Črnuč. Pri sestopanju ji je na poti spodrsnilo, tako da je padla in zdrsnila 100 metrov v globino. Kljub hitri reševalni akciji je ponesrečenka zaradi hudih poškodb umrla. Pokojno je v dolino pripeljal helikopter LPE iz Brnika. • LK. Avto za gasilce Bukovica - Utik, 3. julija - Prostovoljno gasilsko društvo Bukovica - Utik je z veliko parado v soboto proslavilo 60- letnico delovanja. Pred šestdesetimi leti, ko je bilo ustanovljeno, so v društvu sklenili najprej zgraditi nov dom. Deset let po ustanovitvi so dobili prvo brizgalno, pet let kasneje pa prapor. Zdaj gasilci čakajo nov avto, za katerega so že nabavili podvozje, zdaj pa ga morajo "nadgraditi". • A. Ž. Prapor in stoletna kronika Motnik, 3. julija - Prostovoljno gasilsko društvo Motnik je konec tedna proslavilo stoletnico. Na svečani akademiji so v soboto zvečer predstavili kroniko društva in dogajanja v Motniku v minulem stoletju. Podelili so tudi priznanja Gasilske zveze Slovenije, Gasilske zveze Kamnik in društvena priznanja za večletno delo. V nedeljo pa so v Motniku pripravili svečano parado, društvo pa je razvilo nov prapor. • A. Z. Kako onesnažene so reke in jezera? Voda v jezerih dobra, reke onesnažene Zdravstveni inšpektorji ugotavljajo, da je kvaliteta vode v gorenjskih jezerih ustrezna, v rekah pa ne. Voda v Blejskem jezeru celo bolj kvalitetna kot v Bohinjskem. Odsvetujejo kopanje in pitje vode v gorenjskih rekah. Kranj, 3. julija - Na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj že od leta 1993 sistematično spremljajo primernost vode za kopanje v jezerih in gorenjskih rekah. V vsaki kopalni sezoni opravijo tri do pet meritev na 25 različnih mestih. Meritve opravljajo v Bohinjskem in Blejskem jezeru, jezeru Črnava v Preddvoru-, v Sobče-vem bajerju, bajerju pod hotelom Ribno in bajerju Kreda v Radovni. Meritve opravljajo tudi v Savi Bohinjki, Savi Dolinki, Kokri, Poljanski in Selški Sori ter Sori po sotočju. Eno izmed meritev kopalnih vod v vsaki kopalni sezoni opravijo po naročilu Ministrstva za zdravstvo - zdravstvene inšpekcije. Ostale meritve sofinancirajo občini Bohinj in Škofja Loka, Direkcija za turizem Bled, podjetje Golf in camp Bled, Hotel Toplice, Turistično društvo Bohinj in Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Letos so večino meritev opravili 21. junija. Rezultati meritev so pokazali, da je mikrobiološka kvaliteta vode v Bohinjskem in Blejskem jezeru zelo dobra in primerna za kopanje ljudi. Blejsko in Bohinjsko jezero ustrezata tudi priporočenim vrednostim predpisa evropske skupnosti. Primerjava rezultatov prvega vzorčenja vode v Bohinjskem in Blejskem jezeru kaže, da je kvaliteta vode v Blejskem jezeru boljša od kvalitete vode v Bohinjskem jezeru. Kemijska kvaliteta vode v jezerih je dobra, z izjemo odvzem-nega mesta Blejskega jezera v Mlinem, kjer so bili za malenkost povišani nitriti. Nitrit za kopalne vode ni omejen, zato Zavod za zdravstveno varstvo Kranj meni, da se kopalci v vodi lahko kopajo. Voda v bajerju Šobec in v bajerju pod hotelom Ribno je primerna za kopanje, saj voda v obeh bajerjih mikrobiološko Zavod za zdravstveno varstvo Kranj po opravljenih meritvah ugotavlja, da je kvaliteta vode v Blejskem jezeru celo boljša kot v Bohinjskem... - Foto: Cveto Zaplotnik ustreza. Slovenskim zahtevam za kopalne vode mikrobiološka kvaliteta vode v bajerju Šobec ustreza tudi priporočenim vrednostim predpisa evropske skupnosti. Voda v večini pregledanih gorenjskih rek - tako kot že leta doslej - v mikrobiološkem smislu ne ustreza zahtevam za kopalne vode. Izjema je zgornji tok Save Bohinjke od Bleda do iztoka kanalizacije Mlino, kjer kvaliteta kopalne vode ustreza. Glede na slabe lanskoletne rezultate je kvaliteta vode v Poljanski Sori do sotočja obeh Sor letos bistveno boljša, med; tem ko je kvaliteta vode v Selški Sori in Sori po sotočju kot ponavadi slaba. Kemijska kvaliteta rek je glede na lanske rezultate boljša, saj je voda neustrezna le v Savi Bohinjki pod mestom Selo - to je verjetno posledica bližnjega iztoka neočiščenih odpadnih vod v reko. Zavod še opozarja, da vodo z neustreznimi izvidi ogroža zdravje ljudi. Pitje take vode povzroči okužbo s povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni, k> se kažejo z naslednjimi znaki: zvišana telesna temperatura, bruhanje, driska in bolečine v trebuhu. Posebej pa kopanje v taki vodi ogroža zdravje otrok, ker so otroci bolj dovzetni z* okužbe in med kopanjem nenamerno popijejo več vode kot odrasli. Zato odsvetujejo kopan; je otrok v onesnaženih gorenjskih rekah. Slaba mikrobiološka in kemijska kvaliteta gorenjskih rek je posledica vpliva neočiščenih odpadnih vod ; iztokov kanalizacije. • D.Sedej Otvoritev nove policijske postaje v Škofji Loki Vrata postaje naj bodo široko odprta Po dolgih letih nevzdržnih razmer in sedmih letih prizadevanj za izgradnjo nove policijske postaje je bil ta najsodobnejši objekt pretekli teden končno predan svojemu namenu. Škofja Loka, 3. julija - V četrtek so v Frankovem naselju odprli zgradbo nove Policijske postaje Škofja Loka in s tem obeležili praznik države, praznik Slovenske policije in občinski praznik Škofje Loke. Resnično sodoben objekt je pritegnil na otvoritev ugledne predstavnike države, pa tudi veliko ljudi, ki so razumeli, v kako neustreznih pogojih so doslej delali škofjeloški policisti. Vedri obrazi 24 pripadnikov policijske postaje Škofja Loka, ki so v četrtek v slavnostnih uniformah stali v častni vrsti ob otvoritvi nove policijske postaje, so najbolj zgovorno povedali, kako zelo je bil ta objekt potreben in hkrati kako ponosni so na to, da so pričakali najsodobnejše pogoje za svoje zahtevno delo. "Praznik Škofje Loke je, da smo dočakali zaključek prve iz vrste državnih investicij," je v slavnostnem nagovoru menil župan občine Škofja Loka Igor Draksler, "saj smo se čutili zapostavljeni. Zmota je bila, če je kdo mislil, da je mogoče škofjeloško gospostvo urejati kar izven občine - iz Kranja, ali celo Ljubljane, po izgradnji tega lepega objekta pa bo potrebna še kadrovska okrepitev." Kljub resnično nemogočim razmeram v razpadajoči hiši ob Kidričevi cesti, kjer je doslej v Škofji Loki domovala policija, pa z gradnjo ni šlo gladko: prva pobuda za gradnjo je bila dana 1993, na eni prvih sej občinskega sveta nove občine Škofja Loka jo je 1994 ta organ sprejel, leta 1995 je bila izbrana lokacija in leta 1996 je občina brezplačno odstopila 2*518 kvadratnih metrov zemljišča na novi lokaciji. Ker so iz državnega proračuna v naslednjih dveh letih izpadle postavke za investicije, se je gradnja začela v letu 1998 in po projektu arh. Jadranke Z otvoritve... Foto: Tina Doki Grmek iz Inštituta za arhitekturo in urbanizem Ljubljana je za 320 milijonov tolarjev Gradbeno podjetje Grosuplje izgradilo najsodobnejši policijski objekt s površino 1493 kvadratnih metrov v treh etažah. Objekt je tehnično varovan s kamerami, opremljen z najsodobnejšo računalniško opremo, med drugim ima tudi telovadnico in elektronsko strelišče. Četrtkove otvoritve policijske postaje seje udeležilo tudi nekaj pomembnih osebnosti s tega področja: generalna javna tožilka Zdenka Cerar, varuh človekovih pravic Slovenije Ivo Bizjak in novi generalni direk- tor Slovenske policije Marko Pog<>reV Slednji je v priložnostnem govoru pouda«y da je ta pridobitev svetel vzgled povezano ti policije in lokalne skupnosti, in ov°l° 1 da nov objekt ne bo veliko pomenil, če P padniki policije s strokovnim delom bodo opravičili zaupanja. Le dobro sode vanje policistov z ljudmi in lokalnimi ot% ni lahko prispeva k večji varnosti in j»v jJL mu redu. Na policiji morajo biti pol11 vrata trdno zaprta, pa široko pa odP . državljanom s predlogi in pobudan^ "Zdržali ste in dočakali!" je čestital Jos* policistom Marko Pogorevc. • Š. Zari? Torek, 4. julija 2000 ©oRENJskrouu^iCKOT Žjisopis 25. STRAN • GORENJSKI GLAS AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA junij 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Skupina Golden Eye Golden Eye ali slovenski 3ames Bondi so se nam predstavili med obiskom v uredništvu. In zakaj tolden Eye? Ko sta bivša Pop designovca Janez Marinšek in Martin Erjavec ustanavljala novo skupino, jima je menda, tako pravita, v ušesih ostalo in zvenelo ime Golden Eye. To je iz časov popularnega Gamsa Bonda in filma Golden Eye. Tokrat so v igri kar trije Bondi. poleg Janeza, ki igra kitaro, in Martina s klaviaturami je v zasedbi še bobnar Dario Plesničar. lušalcev. Pravijo, da bo vse, predvsem pa razvoj njihove glasbe, prinesel čas. Za zdaj se lahko pohvalijo z dvema uspešnicama, ki se vrtita po radijskih postajah. To sta Enkrat s teboj in Do konca. Sicer pa vse stvaritve pišejo člani skupine sami. Snemajo pa najraje v studiju prijatelja Boštjana Grabnarja. Jeseni obljubljajo snemanje vi-deospota za skladbo do konca. Napovedujejo, da bodo ves čas delali, delali in delali zgolj in samo za občinstvo. Občinstvo je ČISTA lO-KA RADIA GORENC ... 6. t.m. navkljub vročini bo za kakšno stopinjo še topleje.... za ohladitev poskrbite sami, za dobro razpoloženje pa bomo mi, kot vedno ob 18.30 na 88,9 MHz... pišite še naprej... Radio Gorenc, p.p. 80, Tržič... Vse najboljše v tem poletju vam želi tudi Pekarna Orehek iz Kranja, naše čestitke pa so tokrat namenjene Nini F. iz Dupelj, Tini S. iz Kranja in Romani T. iz Tržiča. Lep pozdrav vsem skupaj do četrtkovega snidenja! Pa še to: Ste opazili nizek prelet posebnih "tičev" nad "Čisto 10-ko! Čista 10-ka Radia Gorenc 1. Vesele Štajerke in Vili Resnik - Podajmo si roke (2) 2. Simona Weiss - Prvič ali zadnjič (3) 3. Marjan Zgonc - Zate živim (3) 4. Miran Rudan in Helena Blagne - Skupaj v tem poletju (2) 5. The Tvvins - Glas srca (3) NOVO! NOVO! NOVO! 6. Babilon - Stale 7. Sound attack - Oh, Baby 8. Urša in P.B. -13 odklopljenih 9. Vlado Kreslin - Vriskanje in jok 10. Anika - Ti zavajaj me seveda pa ekipa ne bi bila popol- ?a< če ne bi imela tudi lepe ^ske.Toje Lučka Pipp. Na lov: f svoji skupni glasbeni pusto-sčini, ki seje začeLa pred pol jta, si želijo širiti blišč sedemdesetih let. Takole po bondovsko 01 radi osvojili tudi čim več pos- za njih tisto, kar je za Jamesa Bonda njeno veličanstvo. Torej Golden Eye ali slovenski James Bondi. Danes, ko začenjamo predstavljanje v rubriki Glasbeniki meseca, objavljamo dvojico z lepo Lučko. Kmalu jih bomo lahko tudi videli in slišali, v živo. GLASBENIKI MESECA - KUPON s*e že slišali za skupino Golden Eye? Imein priimek: KuP°n, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4001 Kranj. UKV - STEBLO 97,2 99,5 90,9 Mhz, AM 594 kHz i£k065l73 808 ________ -41 Jšt «111! v VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana-Šentvid RADIO OGNJIŠČE fjtCDLOGI TEGA TEDNA 26.06.2000 Popevke: 1 Tebi - Kut Gas • Manucla - Dominik Kozarič 3 Mambo ltaliano - Tanja Ribič - viže Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1 Če prideš nazaj Samson 2- Meh za smeh -Franc Mihelič ^ Gospodar svojih poljan - Edvin Fliser in Metalurgi 3 ka °Vska rnornarica - ans. Ivana Ruparja • Mami, hvala za vse - ans. Šaleški fantje -^^lZ§SEM^J^glasujem za Popevko: 'me 'n priimek-Naslov: Pošta: Čist« 1O-ka Radia Gorenc Glasujem za: Rad-a bi slišal-a:....... Moj naslov: 1.. 2., 3., kdo sledi?: Radio Gorenc, p.p. 80, 4290 Tržič, do 25. 5. GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZVOKI Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 ZAGORJE. NAGRADE PREJMEJO: - Mihaela Nakrst, Hribarjeva 21, 1234 Mengeš -Janko Karun, Slovenska cesta 32, 4207 Cerklje na Gorenjskem - Peter Lamberger, Posavec 54, 4244 Podnart Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON št. 27 1. ŠALEŠKI FANJTE - Čez sedem let vse pride prav 2. MLADE FRAJLE - Tri jerbase poljubčkov 3. OLGICA TRBOVC - Tebi OČka 4. duo OLGA & JOŽE - Polepšajmo si dan 5 ans. BRANETA KLAVŽARJA - Ohcet (nov predlog) DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC • Čipka Art 2000 d.o.o.o, Ulica IX. Korpusa 1, 5280 Idrija, (05) 377 16 36 Vprašanje: Katere dni v tednu si lahko ogledate čipkarsko delavnico? Nagrada: Ovalni prtiček z idrijsko čipko in ročnim izdelanim ažurjem DIM24/40 (56401) ► Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 061 790 360, casopis99@siol.net Vprašanje: Katerih 5 ženskih imen se skriva v besedi Logatec? Dekleta in fantje do 15 let, če bi želeli sodelovati v natečaju "Naj naj pravljičar dežele Notranjske" pokličite (01) 750 9 360 po 14. uri! Nagrada: šest mesečna naročnina Odgovore pošljite do sobote, 8. julija 2000 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut..." KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo na Radiu Gorenc ob 15.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88.9 FM in 95.0 FM - stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje je TRGOVINA IN STORITVENO PODJETJE KARUN d.o.o., KRANJ, KOROŠKA CESTA 35, TEL. 064/360-750. Eno šolsko leto se je končalo in spet se bliža novo. Zato so v papirnici Karun pripravili popolno ponudbo šolskih potrebščin po zelo UGODNIH CENAH! Velika ponudba šolskih setov. Akcijska ponudba zvezkov A4 in A5. Nahrbtniki Samsonite. Tempera barvice, vodene barvice, flomastri, šolske torbe in še in še. Potrudili se bodo, da boste zadovoljni in da boste našli vse za svojega šolarja. KDOR V PAPIRNICI KARUN KUPUJE, ČASA IN DENARJA MU NE ZMANJKUJE! KUPON Odgovor:..... Nagrajenca z dne 4. junij 2000: • Servis TV, Hi-Fi, Audio, Video naprav Robi Kovač s.p., Logatec: Slave Cankar, Selo 50, 4226 žiri • Časopis 99, Logatec: Marjan Valentinčič, Breg 56, 4274 Žirovnica Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 061 790 360. Spremljate nas lahko: Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz Pokličite (01) 754 632 ob nedeljah med 20.21 in 22.00 uro ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif Večerna Zarja - Črni gad - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Triašta t48 • teU06l/74» 632 • fa~061/741 611 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz n V3 L. studio 161 31 30 marketing 161 30 60 ASTROLOGIJA PREROKOVANJE GORDANA 090 42 66 LEON ODPRAVA BLOKAD, REGRESIJA, BI0TERAPIJA, SAMO KORAK JE POTREBEN ZA SPREMEMBO INF. 041 404 935 GORDANA 090 42 61 SKUPAJ BOMO POSKUŠALI £ _ SPREMENITI VELIKE TEŽAVE * Z IN MAJHNE V NIKAKRŠNE, h § SVETUJEM VAM DOLORES j < — ARION ODGOVARJA Moj naslov ........................................... Odgovore pošljite na naslov Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Lep pozdrav in nasvidenje Čez teden dni voditelj oddaje Marijan Marko ŠIFRA: ZALJUBLJENA STRELKA Sem dvajsetletno dekle, povprečna v svojem videzu in izredno dobrega srca, vedno sem dobre volje in nasmejana, vsaj na zunaj. Pred letom dni sem prebolela nesrečno ljubezen, zaradi katere sem še vedno žalostna. Po tem nekako ne najdem več človeka, ki bi me privlačil in s katerim bi se razumela. Nekaj časa nisem zahajala v družbo, sedaj zahajam. Pred kratkim sem spoznala fanta, s katerim si samo izmenjujeva poglede. Zanima me, kaj me v kratkem čaka na ljubezenskem področju, ali bom končno našla tiso srečo, po kateri tako dolgo že hrepenim? Za odgovor se vam zahvaljujem. GORDANA ODGOVARJA Zahvaljujem se za pismo, potrudila se bom, da vam odgovorim na vprašanja, ki ste jih zastavili. Vidim, da imate sebe dobro analizirano, saj ste veselo in nasmejano dekle. Skrbi, ki se vam pojavljajo, skrbno skrivate pred okolico in to je vaš ščit pred zunanjim svetom. To je v določenih trenutkih prav, vendar se morate večkrat o svojih težavah z nekom glasno pogovoriti. Trenutno je v vašem življenju želja po stalnem partnerstvu. Veliko ovir preživljate in se nikakor ne morete odločiti, kaj bi radi. Večja sprememba v ljubezni je razvidna že v mesecu juliju, mnogo sreče in radosti je prisotno ob njej. Fant, s katerim ste v energetski povezavi, doživlja krizo, zato je od vas odvisno, da bosta navezala stike. Trenutno on ni v takšnem stanju, da bi lahko to storil. Želim vam veliko sreče v življenju, za bolj obširen odgovor pa me pokličite po telefonu. Gordana ARION KUPON Vašemu vprašanju obvezno priložite kupon in poleg napišite tudi vašo šifro in rojstne podatKe. HALO ■ HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 I GLASOV KAŽIPOT Naročilo za objavo sprejemamo po te qi. po pošti - do ponedeljka do 12,30 _> KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 064/715-249 Šenčur. 411-887, 25-11-887 METEOR, d.o.o. Stara e. 1, Cerklje HO KO - kombi prevozi Tel.: 596-38-76, 595-77-57 lefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju in četrtka do 12,30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki; Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel 202-55-22, 10. julija, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 531-49-60, 17. julija, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 568-33-00, 24. julija, ob 18.00 B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 10. julija, ob 9.00 in 17.00 Trst 11.7., Madžarske toplice od 24.8. do 27.8.,od 31.8. do 6.9. Gardaland 3.7., 24.7.,Lenti 15.7. od 3.7. vsak ponedeljek Lenti - 8.7., nočni Gardaland 15.7. kopalni izlet v Čatež tel.: 252-62-10 041/ 660-658 Lenti čet. in sob , Trst sreda, Celovec pon Trbiž, Udine, Palmanova in ostalo po dogovoru. Čas dopustov - prevozi na letališča, pristanišča, toplice, morje. GSM: 041/734-140 AVTOBUSNI PREVOZI DRI NOVEC PAVEL Trste/ 533-10-50 041/74-41-60 PREGL Kombi prevozi KOMBI MERCEDEZ- klima: Lenti vsak čet. in sob.; turistični izleti in sejmi v tujini in doma - 8 oseb, Gardaland 8 7 Tel.: 041/623-872 SOTESKA VINTCAR SOTESKA VINTGAR: odprto vsak dan od 8.00 do 19.00 ure. Vstopnina za odrasle 400 SIT, za otroke 200 SIT LETNO KOPALIŠČE UKOVA Tel.: 04/583-16-62 Obratovalni čas: vsak dan od 10 - 1R 30 um Cena celodnevnih kart: odrasli - SOO SIT ntrnH Mr> 1R i^ta) 350 SIT Cene DODOldanskih kart: odrasli - 3F>0 SIT ntmni Mn lot) i 250, otroci do (6 let) 150 SIT TemDeratura vode: 24 ° C LETNO KOPALIŠČE RADOVLJICA 1 Tel. in fax.: 04/531-57-70 j e-mail: pkrad@plaval-; radovljica.sinikluh.si Obratovalni čas: od pon. do pet. 10 - 18 ura vk^ndi in prazniki od 10 - 19 ure. Cene celodnevnih kart: odrasli - 550 SIT otror.i - aro sit Cene popoldanskih kart: ( od 14 ure dalje) odrasli - 4SO SIT, otroci - 350 SIT Temperatura vode: 26.5°C Rekreacijsko kODanie: bo do 25 iunija vsak Han nrt pnn Hr> 1 pet. od 20 do 21 ure. Od 26. junija dalje vsak dan od pon. do pet. Od 21 do 22 ure. Cena: 300 SIT LETNO KOPALIŠČE KRANJ 'u Tel.: 04/201 44 29 Obratovalni čas: od non dn pfit nd P - 1R uro wi_»nrii in r7n,n od 9 - 20 ure. Cene celodnevnih kart: odrasli - fiOO SIT ntrnri štnnWj* upokojenci - 300 SIT. Cene DODOldanskih kart: (od 14 ura daljp) nHrasli - ^nn sit r,trr_ ci, študentje, upokojenci - 250 SIT Temperatura vode: 26°C LETNO I KOPALIŠČE TRŽIČ I Tel.: 041596-11-87 Obratovalni čas: vsak dan od 9 do 19 ure Nočno kODanie: Detek: od 20 do 23 ura Cene celodnevnih kart: odrasli - 600SIT študpntjp dijaki - 450 SIT Cene DODOldanskih kart: odrasli - 45D SIT, S*nrion#j_ dijaki - 350 SIT TemDeratura vode: 26°C LETNO KOPALIŠČE KAMNIK Tel.: 01/839-12-92 Obratovalni čas: od pon. do pet od 10 do 1R ura nh «nh in 1 ned. od 10. do 19. ure Cene vstoDnic: otroci (do fi let) - ?on SIT ntmri inrt fiHni/i 1 dijaki, študenti in upokojenci 400 SIT, odrasli 500 SIT. Ob sob. in ned. so vse stopnice 100 SIT dražje. Rekreacijsko kopanje od 20. do 22. ure. TemDeratura vode: 26.5 °C. PIAVALNI KLUB RADOVLJICA J Tel. in fax.: 04/531-57-70 PLAVALNI KLUB RADOVLJICA bo organiziral ŠTEVILČNO LOTERIJO RADOVLJIŠKO POLETJE; Prodaja srečk poteka od 20. junija dalje na Kopališču Radovljica % in na drugih prodajnih mestih v Radvoljici in okolici; žrebanje bo v soboto, 29. 7., ob 19.00 na Kopališču Radovljica, cena srečke je 300 SIT (dobitek: skuter PEUGEOT ZENIT 50 s čelado, 1 x 200.000 SIT, 1 x 100.000 SIT, 2 x 50.000 sit, 3 x letna karta za Kopališče Radovljica, 3 x letna karta za fit-ness na Kopališču Radovljica, 200 x 300 SIT). POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ Tel.: 201 44 40 Obratovalni čas: od pon. do pet. od 9 - 1R um vikpnrti in pranim od 9 - 20 ure. Cene celodnevnih kart: odrasli - finn SIT ntrnr.i ^tuH^ntjo upokojenci - 300 SIT. TemDeratura vode: 26°C GRAJSKO KOPALIŠČE BLED Obratovalni čas: vsak dan od 7 - 19 ure, irposnja nninnu-od 7-18 ure Cene celodnevnih kart: odrasli - 600 SIT študpntjp in Hijaki 1 - 500 SIT, otroci do 14 let - 400 SIT Cene DODOldanskih kart: (do 12 uri), odrasli - rod SIT študentje, dijaki - 400 SIT, otroci - 300 SIT TemDeratura vode: 22°C DISKONT KERAMIKE ALLIMEX I NT, d.o.o. Zlato Polje 3K, KRANJ, telefon: 064-2024-013, 2023-480, 361-270 - stenske keramične ploščice od 1.210,00 SIT dalje - talne keramične ploščice za zunanje in notranje oblaganje od 1.670,00 SIT dalje - granitogres ploščice od 1.430,00 SIT dalje - tuš kabina 90 cm polkrožna, akrilno steklo s PVC podstavkom S 52.373,30 SIT Akcijske cene VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG in vsebuje DDV! TRGOVINA No9 j V ZADRUŽNEM DOMU NA PRIMSKOVEM KRATKE HLAČE, TUDI VELIKE ŠT. OD 499 SIT NAPREJ. MAJICE NA NARAMNICE ZA ŽENSKE IN MOŠKE V 10 BARVAH! BERMUDA HLAČE - KOPALKE IZJEMNO UGODNO VSE VELIKOSTI: NE ZAMUDITE TE PRILOŽNOSTI PRED POČITNICAMI! PRIHAJAJO POČITNICE Izredno ugodne počitnice v Moščeniški Dragi, 10 km od Opatije, v idiličnem okolju. Vikend paket v hotelu Marina (notranji bazen z ogrevano morsko vodo) - 2.480 SIT oz. 24 DEM Tel.: 00 385 51, 737 504 Lutke brez meja 2000 V okviru prireditve Lutke brez meja 2000 bo v soboto, 8. julija, ob 17. uri v slaščičarni Metuljček na Plavžu nastopilo lutkovno gledališče Jesenice - Klovn Pepi. Ob 18. uri bo v lutkovni dvorani ria Hrušici nastopila lutkovna skupina iz Šmihela (Avstrija) -Dežela sonca. V nedeljo, 9. julija, ob 17. uri pa bo v zdraviliškem parku na Bledu gostovalo lutkovno gledališče Jesenice z igro Janko, Metka in Pavliha. Gasilska veselica na Trsteniku Trstenik - PGD Trstenik vabi na gasilsko veselico na Trsteniku pred Osnovno šolo, ki bo v petek, 7. julija, in v soboto 8. julija. V petek bo igral ansambel Gamsi, v soboto pa ansambel Obzorje. Prvenstvo z nihajno kroglo Mojstrana - DU Dovje - Mojstrana organizira v nedeljo, 9. julija, ob 9. uri odprto prvenstvo z nihajno kroglo za memorial Viktorja Pintarja. Prijave do 6. julija in dodatne informacije zbirajo na DU Dovje-Mojstrana, tel.: 891- 617. Pokaži kaj znaš Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi upokojence in upokojenke, da se prijavijo na nastop na prireditvi "Pokaži kaj znaš", ki bo v soboto, 22. julija, s pričetkom ob 17. uri na vrtu točilnice DU Kranj, na Tomšičevi 4. Vabljeni so godci na razna glasbila, pevci, humoristi, imitatorji. Prijavnico lahko dobite v njihovi točilnici. Izpo-Ijeno prijavnico pa pošljite na DU Kranj, najkasneje do 20. julija. Muzejska delavnica Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi na počitniške muzejske delavnice. Za danes, torek, 4. julija, ob 10. uri so pripravili delavnico "izdelava žog iz blaga ter tkanje s tkalsko deščico". Ustvarjali boste na vrtu gradu Khislstein, v primeru slabega vremena pa v Mestni hiši. Veselo poletje Tržič - V knjižnici dr. Toneta Pretnarja bodo tudi letos v času počitnic organizirali razne delavnice, ki bodo potekale vsak dan, med 10. in 12. uro. Prva delavnica "radi slikamo v različnih tehnikah", bo od 10. do 14. julija. Mentorica pa bo darja Zupan. Vse delavnice bodo potekale na otroškem oddelku, zato je število udeležencev na posamezni delavnici omejeno na 30 otrok. Na Veliki Pršivec Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na planinski pohod v soboto, 8. julija, na Veliki Pršivec. Tura je primerna za pohodnike z dobro kondicijo. Prijave in informacije dobite v prostorih društva in na tel.: 531- 5544, v sredo in četrtek, od 18. do 19.30 ure. Krnčica - Krn - Lepena Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka vabi v soboto, 8. julija, z odhodom ob 4.30 uri na planinski izlet Krnčica - Krn - Lepena. Prijave in informacije v pisarni PD Škofja Loka, tel.: 51-20-667. Na Ovčji vrh Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira in vodi planinsko turo na Ovčji vrh v Avstriji. Izlet bo v četrtek, 13. julija, z odhodom avtobusa ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do srede, 12. julija, do 12. ure oziroma do zasedbe mest v avtobusu. Pohod na Kukovo špico Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo v soboto, 8. julija, organiziral in vodil pohod na Kukovo špico. Odhod bo ob 6. uri izpred stavbe PD Jesenice oz. TVD Partizan na Jesenicah. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni PD do četrtka, 6. julija, do 14. ure. Na Komno in Krn Žabnica - Bitnje - Sekcija za pohod-ništvo pri DU Žabnica - Bitnje organizira dvodnevni planinski izlet na Komno in Krn ter vas vabi, da se tega prijetnega planinskega izleta udeležite. Izlet bo 18. in 19. julija s posebnim avtobusom, ki bo odpeljal 18. julija ob 5. uri iz vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha do Kranja. Prijave z obveznim vplačilom sprejema Meta Peč-nik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 312-288, do 14. julija oziroma do zasedbe mest v manjšem avtobusu. Na Jalovec Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira enodnevni planinski izlet na Jalovec -biser slovenskih gora. Zbor bo v soboto, 8. julija, ob 4.30 uri pred Gimnazijo v Kranju. Prijave in vplačila sprejemajo v pisarni PD Kranj (Koroška c. 27, tel.: 225-184) do srede, 5. julija. Število udeležencev je omejeno. Pohod skozi Bistriški Vintgar Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira pohod skozi Bistriški Vintgar. Odpeljali se bosteb v četrtek, 6. julija, ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni. Na Slovensko Koroško Kranj - DU Kranj organizira turistični izlet na Slovensko Koroško, in sicer v torek, 11. julija, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Potovali boste po Zadrečki, Zg. Savinjski in Šaleški dolini na Koroško. Prijavite se v pisarni društva. Na Kozjansko Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane na izlet IMAGO SLOVENIAE Podoba Slovenije LJUBLJANA Poletje v stari Ljubljani 4.7. 21.00 Cerkev sv. Florijana; koncert: pihalni kvintet Korfej 6.7. 21.00 Cerkev sv. Florijana; koncert: Tržaški trio za flavto, violončelo in klavir 7.7. 21.00 Čevljarski most; koncert: Planet Groove Festival Ljubljana - Križanke 7.7. Križanke; koncert: Brodway ŠKOFJA LOKA Pod grajsko lipo 7.7. 20.00 Grajsko dvorišče; koncert: Z. Predin in Mar Django Ouartet PORTOROŽ Avditorij 4.7. 21.00 Koncert francoskega orkestra L'orchestra d'har- monie de la Garde Republicaine 6.7. 21.30 C. Kavfis: Ceremonial Transit - Paremvasi Art Group, Grčija, plesna predstava ' ^eHP^GOSnLNA 1 RESTAVRACIJA Mpri Begunje * GALERIJA Glasbene prireditve so ob 19. uri. sreda, 5.7.2000- GAŠPERJI petek, 7.7.2000~ ansambel EKART IN FORMACIJ EJN REZERVACIJE NA ŠT: 04/5307-030. na Kozjansko - med Savinjo, Savo in Sot-lo. Izlet bo v četrtek, 6. julija, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva do zasedbe sedežev v avtobusu. V Portorož Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj že sprejema vplačila za enodnevni izlet v Portorož (ogled igralnice) - Bernardin (kopanje), ki bo v petek, 14. julija 2000. Prijave z vplačili sprejemajo do zasedenosti avtobusa. Hkrati obveščajo, da že sprejemajo* vplačila za dnevno letovanje v Rabcu, ki bo od od 26. avgusta do 2. septembra, in za P dnevno zdravljenje v Zdravilišču Radenci, ki bo od 2. do 9. septembra. Prijave z vplačili sprejemajo vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 223-433. Letovanje na Lošinju Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira letovanje na Lošinju od sobote, 23. septembra, do torka, 3. oktobra. Dodatne informacije lahko dobite v društveni pisarni, kjer boste dobili tudi vse ostale informacije. DU Kranj obvešča Kranj - DU Kranj - plavalna sekcija obvešča vse člane ob zaključku sezone 1999/2000 v pokritem Olimpijskem bazenu, da imajo možnost nakupa 12 vstopnic za letni bazen, ki jih lahko koristijo ter-minsko po želji. Za dodatne informacije pokličite letno kopališče Kranj. Krvodajalska akcija Škofja Loka - V krajih nekdanje škofjeloške občine bo krvodajalska akcija potekala v naslednjih dnevih: Gorenja vas julija; Železniki 5., 6. in 7. julija Loka 10., 11. in 12. julija. 4. Škofja PD Javornik-Koroška Bela obvešča Jesenice - PD Javornik-Koroška Bela obvešča, da je od 1. julija planinska p°s' tojanka Staničev dom pod Triglavom odprta in redno oskrbovana. Prav tako so že odprte tudi ostale postojanke PD: Kovinarska koča v Krmi, Prešernova koča na Stolu in Dom na Pristavi na Javorniškem rovtu. Delovni čas križnjic Radovljica - Matična knjižnica Antona Tomaža Linharta v Radovljici "° od 1. julija do 31. avgusta odpr,a ponedeljek od 8. do 19. ure, v t0' rek, sredo in petek od 8. do 14, v četrtek in soboto pa od 8. do t*/ ure. Bled - Knjižnica Blaža Kumerdeja na Bledu bo od 1. julija do 31. avgusta odprta: v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 14. ure, v sredo in Pe' tek pa od 14. do 19. ure. Ostale enote Knjižnice A. T. Linharta bodo poslovale po nespremenjenem urniku. Tržič - Julija in avgusta bo knjižnic3 dr. Toneta Pretnarja odprta: ponedeljek od 9. do 15. ure, v torek ><] sredo od 9. do 17. ure, v četret m petek pa od 9. do 15. ure. Ob sobo-tah bo knjižnica zaprta, prav tako juliju in avgustu ne bo potujoč, knjižnice. Izposojevališče v Bistr' je odprto vsak ponedeljek od 18 °\ 19. ure. Kljub dopustniškemu čas bo v juliju in avgustu v knjižnici živan-no, saj so knjižničarji za mlade obis kovalce pripravili počitniške delavni-ce, ki bodo potekale pod 9eS^3 Veselo poletje v knjižnici dr. Tonet Pretnarja. Obvestilo PD Kranj Kranj - Vse obiskovalce planin PD KrarU obvešča, da je Kranjska koča na Ledina redno oskrbovana, vsi pristopi so urejen^ Redno oskrbovana sta tudi planinski dW na Kališču in planinski dom na Gospincl' Krvavec. Akvareli Leopolda Groda Radovljica - V osrednji ekspozituri renjske banke d.d. Kranj PE Radovljica^ na ogled prodajna razstava akvarelov Le polda Grosa iz Lesc, člana likovnega K ba VIR iz Radovljice. Razstava bo n ogled do 14. julija. Razstava skulptur uri Ljubljana - V četrtek, 6. julija, ob 19-bo odprtje razstave skulptur kiparja Al sandra Kovača, in sicer v Peterokotn stolpu Ljubljanskega gradu. Groblje 2000 a Groblje - V okviru 30. Mednarodne« festivala komorne glasbe bo v četrtek, julija, ob 20.30 uri koncert študen ; Akademije za glasbo v Ljubljani. Nasik_ bodo Benjamin Gavže - klavir, Jaka dler - violončelo in Simon Krečič - kia MALI OGLASI ZRAČNO PUŠKO, kupim. V 744-049 12340 Odkupujamo SMREKOVO HLODOVINO. B li i 201-42 -47 OllM- Pro" no pu»[?° cca 15 m2, el.priključki, ugod-NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 ^gR. MATERIAL 04i/56d7a'J170 BALKONSKO OGRAJO. 12295 prodam suhe HRASTOVE PLOHE. TT 411- '38 12349 „ Prodam pol m3 JESENOVIH PLOHOV in DIL ^SOTOR za 8 oseb. TT 041/242-952 12359 Prodam 420 kosov rabljene strešne upEKE folc, rabljeno 350 kg dvigalo, ugod-no- * 513-71-41 i*4'6 ^IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko za srednje šole in fakul-'^^»332-613 12321 Zelo ugodno prodam KNJIGE za 2.,3., 4. etn,k Ekonomske srednje šole. V 725-034 ,___ 12346 Uspešno instruiram angleščino za osnovne 'n srednje šnio •» ~— 12426 sole. ©411-070 KOLESA PODNART- POSEBNA PONUDBA!!! V novejši hiši prodamo okrepčevalnico - bar v obratovanju s pokrito teraso, poslovni prostor, savna, parkirišča, vsi priključki, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE 212-719, 212-876 7073 KRANJ Center v bližini avtobusne postaje ugodno prodamo ali oddamo več poslovnih porvšin: cca 1000 m2 za razne dejavnosti, trgovina, predstavništvo, kozmetični salon, zdravstvena ordinacija itd. Najem 1600 SIT/m2, nakup 195.000 SIT/m2, KRANJ Center prodamo dva obnovljena trgovska lokala, cca 80 m2, cena po dogovoru, KRANJ Planina I ugodno oddamo lokal 1600 SIT/m2+DDV, cca 60 m2 + 130 m2 kleti, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno prodamo, ŠKOFJA LOKA oddamo dve pisarni, 76,65 m2, I. 250 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,369-333,041/333-222 ios38 TRŽIČ na lokaciji med Tržičem in Begunjami prodmo trgovino z živili v obratovanju. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 nas9 V Šenčurju ODDAM v najem POSLOVNE PROSTORE 350 M2 s parkiriščem. BT 041/638-559 12081 KOKRA Jezersko Ob cesti Preddvor Jezersko prodamo gospodarski objekt, 238 m2 uporabne površine, star 9 let, primeren za različne dejavnosti- delavnice, gostinsko dejavnost. V mansardi možnost izdelave apartmajev. Cena: II. 000.000 SIT, ASGARDTel.: 064 863 312 ; 041 673 048 KRANJSKA GORA center Na lepi lokaciji v centru Kranjske gore, prodamo mondeno restavracijo in 6 nadstandardnih apartmajev. Cena: po dogovoru! ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 048 LESCE: Prodamo poslovni prostor v trgovskem centru.v med etaži, 42m2, uporabno dovoljenje za trgovino. Možnost prevzema takoj. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296. ■ 'oaam več različnih ŠPORTNIH KOLES in MOUNTIN BYKOV. Toni, 891-232 12343 KUPIM ODKUPUJEMO VSE VRSTE LESA 'GLAVCEV. IZVAJAMO POSEK IN TRANSPORT LESA. Prodamo tudi razcepljena bukova DRVA. CIRLES, d.o.o, Tupaliče 21, 451-420, °41 /629-415 11764 ODKUPUJEM HLODOVINO smreke, jelke, '^badarice, odkupujem tudi LES na panju, ^jjotakoj! ft 041 /584-233 12091 Kupim NEZAZIDLJIVO PARCELO Britof .^pag', plačilo takoj! IT 041 /419-405 12221 Kupim elektro zamrzovalno TORBO komplet, BBgjUtek na 220 W. g 422-369_12303 ? Kupim MEŠALEC za beton, Tt 041 /839- V Kranju na Planini I oddamo več pisarniških prostorov in sicer v prvi etaži 12 pisarn po 18 m2 , v drugi etaži eno pisarno 18 m2, v mansardi tri pisarne različnih kvadratur, najemnine po dogovoru, možnost najema takoj, za dodatne informacije pokličite AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)-2365-361. V centru mesta Kranja oddamo cca. 50,00 m2 poslovnega prostora za tekstilno trgovino v prvem nadstropju, z delnim odkupom inventarja, njemnina 160.000,00 SIT mesečno, z trimesečno varščino. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)- 2365-361 Prodamo: v bližini MEDVOD trgovina 114 m2, od tega prodajalne 72 m2, parcela 531 m2, cena = 26,2 mic SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Oddamo: KRANJ - skladiščni prostor 300 m2, cena = 600,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ - v bližini poslovno stanovanjski objekt skupne površine 730 m2 v treh etažah, na parceli 630 m2, možnost tudi najema, cena = 126,0 mio SIT, plačevanje po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Oddamo: KRANJ - več manjših pisarn v novi stavbi v 3.nad. z dvigalom, možnost parkiranja, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Oddamo v najem: KRANJ - poslovne prostore v vel. 147 m2 na odlični lokaciji na glavni ulici, primerne za več različnih dejavnosti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785_ V Kranju nasproti postaje in Zdravstvenega doma, oddam LOKAL 147 m2, primeren za trgovino, pisarno, ordinacijo... » 415-280, od 7. do 8. ure ali 13.do 14. ure 12087 Najamem LOKAL na Jesenicah v izmeri 70-90 m2. B 041/694-211 12183 BLED prodamo pet lokalov v I. nadstr., velikosti od 51 do 80 m2, možno združevanje več enot. Primerni za pisarne, trgovine, salone, učilnice ipd. Omejeno količino lokalov kreditiramo do 70% vrednosti. PROINN Radovljica, 537-1900 in 041 /715-649 12312 TRŽIČ damo v najem pisarniške prostore, cena ugodna. 041/759-003 12373 ŠKOFJA LOKA oddamo v najem gostinski lokal (pizerija) 130 m2 in bistro 80 m2. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 12379 ODDAM v najem gostinksi obrat, kiosk. IT 712-405 12444 OBLAČILA NEVESTE obiščite salon poročne mode Rija v Naklem, odprto vsak dan od 16-19. ure. U 472-737 12418 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz R G L studio 161 31 30 „ marketing 161 30 60 radboorlro UKV - STEREO 97,2 99,5 90,9 Mhz, AM 594 kHz Tel.: 065 173 808 OSTALO Prodam SLIKE na oljnem platnu, ugodno. Đ 246-646 12337 Prodam ročno izdelane PRTE in GOBELINE različnih velikosti. Delam po naročilu in predstavim na domu. IT 564-197 12446 PRIDELKI NA PLANJAVI PRI ŠENČURJU DOBITE VSAK DAN SVEŽE MALINE. S 411-094 in 411-026_ 12139 Dobi se kozje MLEKO, ugodno. S 328- 858 12319 Prodam 40 m3 VRTNE ZEMLJE. O 031/837-877 12320 KUMARICE ZA VLAGANJE prodam. Vrtna pot 6, Voglje "B 491-449 12332 POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA lahko večje kvadrature ODKUPIMO za gotovino. IT 368- 00 0 5005 DOVJE PRI MOJSTRANI Na sončni, lepi lokaciji prodamo dve zazidljivi parceli 683 m2 in 777m2. Cena: po dogovoru! ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 048 PODLJUBELJ, več zazidljivih parcel različnih cenovnih razredov, na lepi, sončni lokaciji. Cena: 3.3 - 4.4 mio SIT- ugodno. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 JAVORJE POLJANSKA DOLINA: V bližini Javor prodamo večjo zazidljivo parcelo cca 4500m2 možnost razparceliranja. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296 PODVIN MIŠAČE:Prodamo zelo lepo zazidljivo parcelo, 400m2 z vso dokumentacijo za gradnjo, čudovita mirna lokacija. Cena zelo ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296 JESENICE Prodamo zidano garažo cca 12 m2 v garažni hiši. Cena: 857.720 SIT, ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 048 Prodamo: MEDVODE - manjša hiša na sončni parceli 1.350 m2 z lepim razgledom, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: ŠKOFJA LOKA (Podlubnik) - vrstna hiša površine 300 m2, parcela 350 m2, v celoti obnovljena in z vso opremo po naročilu, cena = 45,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: v bližini NAKLA - atraktivna, moderno grajena hiša 13 x 9 m s prizidkom garaže, stara 9 leta, cena - 50,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: PODBREZJE - stavbno zemljišče 1.433 m2 po 4.500,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: ŠKOFJA LOKA - poslovno stanovanjski objekt, v kleti možnost gostinskega objekta, v pritličju trgovina, v nadstropju in mansardi pa stanovanje, na parceli 151 m2, cena ■ 38,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: kmetijsko zemljišče v BITNJAH površine 8.670 m2 po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: JESENICE - triplex garažo v centru 12 m2, cena ■ 84.000,00 SIT/m2 (800 DEM/m2), K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: TRŽIČ - v starem mestnem jedru stan.hišo v skupni izmeri 224 m2, cena = 11,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 KAMNIK okolica Prodamo novo dvostanovan-jsko hišo nadstandardno, 560 m2 uporabne površine, parcela 1100 m2. Lep razgeled. Mirna lokacija! Cena: po dogovoru! ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 PLANINA POD GOLICO Prodamo hotel 902 m2 neto površine, CK, parcela 2629 m2, sončna in urejena okolica, primerno za turistično dejavnost. Cena po dogovoru! ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 GOZD MARTULJEK Prodamo vikend 144 m2, parcela 1147 m2, CK, podkleten, opremljen. Cena 25.332.000 SIT, ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 MOJSTRANA Prodamo starejšo, manjšo hišo 150 m2 uporabne površine, parcela 755 m2, možnost nadomestne gradnje. Cena 8.972.000 SIT, ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 PLANINA POD GOLICO (Jesenice) Prodamo vikend , parcela 686 m2, garaža. Mirna lokacija, lep razgled! Cena : 13.194.000 SIT, ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 KRANJSKA GORA strogi center Prodamo stanovanjsko hišo cca 500 m2 parcele, možnost nadomestne gradnje, plačani vsi prispevki, pridobljena vsa soglasja za gradnjo petih apartmajev. Cena po dogovoru, ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 DOSLOVCE Prodamo dvostanovanjsko hišo, 250 m2 uporabne površine, parcela 1000 m2, dve garaži, novogradnja. Cena: 23.221.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 POTOKI Prodamo dvostanovanjsko hišo 400 m2, na parceli 642 m2, hiša je obnovljena. Sončna lokacija. Cena: 28.499.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 KRANJ hiša, 350 m2 na parceli 900 m2, vsi priključki, sončna lega, primerna za predstavništvo ali poslovno dejavnost. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 SEBENJE 240 m2 na parceli 810 m2, vsi priključki, na lepi, mirni lokaciji, stara 17 let. Cena: 40 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 PODLJUBELJ, 220 m2 na parceli 500 m2, vsi priključki, na lepi, mirni lokaciji, stara 15 let. Cena: 29 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 BOHINJSKA BISTRICA : Prodamo hišo delno v dvojčku končna, lahko tudi dvodružinska, 180m2stan. površine, parcela 500m2, brez CK, zelo lepa lokacija, takoj vseljiva. Cena po dogovoru. ITD+NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296 BEGUNJE: V vaškem jedru prodamo novejšo hišo, 150m2 stanovanjske površine,+ starejša hiša dve hiši v paketu za ceno ene, zelo lepa in mirna lokacij, Cena zelo ugodna. ITD+NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296 PODLJUBELJ:Prodamo zelo lepo atrijsko hišo, delno v dvojčku, končna,330m2 uporabne površine,506m2 parcela,tudi poslovni prostor, zelo lepa in sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296 ŠKOFJA LOKA Prodamo zelo lepo popolnoma renovirano vrstno hišo, lahko tudi dvodružinska, 280m2 stanovanjske površine, parcela 364,vsi priključki. Hiša se prodaja z vso opremo. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296 TRŽIČ- mestno jedro: Prodamo zelo lepo meščansko hišo, popolnoma renovirano, samostojno, z velikim vrtom, parkiriščem, v pritličju možnost poslovne dejavnosti- prostor s svojim vhodom, prodaja se kompletno z vso novo opremo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296 RATEČE-PLANICA- KRANJSKA GORA-PODUUBEU-TRžIČ- ŠL. LOKA-ŽELEZNIKI -PODBREZJE - KRANJ in okolica: prodamo več stanovanjskih hiš, različnih dimenzij in različnih cenovnih razredov. ITD+NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296 CERKLJE, OKOLICA prodamo cca. 2000 m2 zazidljive parcele, z obstoječo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem, vsi priključki, z pripadajočim kmetijskim zemljiščem cca. 10.000,00 m2, primerno za vzrejo konj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)- 2365-361 V okolici Kranja, Golnika, Tenetiš, iščemo starejšo vseljivo hišo z vsaj nekaj pripadajočega zemljišča za znanega kupca do 16.mio sit. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)- 2365- 361 V Kranju kupimo samostojno hišo lahko starejšo potrebno prenove na vsaj 1000 zemljišča za znanega interesenta. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)- 2365-361 CERKLJE prodamo hišo staro 80 let, na cca 450 m2 zemlljišča, delno obnovljena, nepod-kletena, bivalno pritličje, mansarda neizdelana, prevzem možen takoj, cena po dogovoru CERKLJE prodamo novejšo hišo staro 12 let, na 500 m2 zemljišča, lepo urejena, podklete-na, v kleti poslovni prostor za mirno dejavnost, bivalno pritličje in mansarda, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)- 2365-361_ TRŽIČ prodamo hišo brez zemljišča, staro cca 100 let, v fazi adaptiranja, možnost prevzema takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)- 2365-361_ BREG OB SAVI prodamo starejšo hišo, na 850 m2 zemljišča, vrt, drvarnica ter manjši sadovnjak, vseljivo takoj, cena 15.Mio SIT. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)- 2365-361 LESCE prodamo hišo staro 20. let, zemljišča 613 m2 , urejena okolica, hiša je v celoti pod-kletena, z vsemi priključki, vseljiva po dogovoru, cena 48.Mio SIT. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)- 2365-361 KRANJ - prodamo poslovnostanovanjsko hišo z pripadajočim zemljiščem in garažnimi objekti, prevzem je možen po dogovoru, hiša je vseljiva, obsega tri večja stanovanja in dva manjša poslovna prostora. Cena po dogovoru. . AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)- 2365-361 KRANJ, PLANINA I oddamo delno opremljeno enosobno stanovanje s kabinetom 54 m2, v pritljičju, V lega, vseljivo takoj, trimesečna varščina, mesečna najemnina znaša 53.000,00 SIT. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)- 2365-361 IMATE ŽELJO PRODATI VAŠO NEPREMIČNINO ALI JO ZAMENJATI ZA DRUGO ! AGENT KRANJ VAM V POLETNIH MESECIH NUDI UGODEN POPUST PRI POSREDOVANJU VAŠE NEPREMIČNINE !VSE AKTIVNOSTI VAM UREDIMO ZA 1% PROVIZIJE ! POKLIČITE ŠE DANES AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)- 2365-361 VZg. Bitnjah v neposredni bližini Kranja gradimo dvojček, do končne izdelave ali do tretje podaljšane gr. faze, z pripadajočim zemljiščem cca. 500 m2 na eno enoto, pričetek gradnje spomlad 2001. Vse dodatne informacije dobite na sedežu Agent Kranj ali po telefonu. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)- 2365-361 Prodamo: v bližini CERKEU na Gorenjskem parcelo veliko 1270 m2 z gradbenim in lokacijskim dovoljenjem, cena = 12.400,00 SIT/m2, K3 KERN d.O:o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ (Stražišče) - 8 let staro dvostanovanjsko hišo vel. 11,50 x 9 m, na parceli 636 m2 prodamo za 42,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ (Drulovka) - atrijska hiša dvojček 150 m2 v vsaki etaži v 4.gr.fazi na parceli 357 m2, cena - 38,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: v RATEČAH pri Kranjski gori novo zgrajeno stan. hišo vel. 10,50 x 5,50 m2 na parceli 458 m2 s lepim razgledom, cena = 25,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 V bližnji okolici Kranja takoj kupimo zazidljivo parcelo. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886 V Bašlju prodamo izredno zanimivo, atraktivno, v sodobnem stilu grajeno hišo, z več kot 300 m2 bivalne površine, na parceli vel. 708 m2. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331-886 Na dobri lokaciji v Radovljici prodamo PARCELO, velikosti 883 m2, z možnostjo gradnje POSLOVNO STANOVANJSKE HIŠE ali več vrstnih hiš. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886 6328 JESENICE (Poljane) na lepi lokaciji prodamo zazidljive parcele, priključki, cca 500 rr>2, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 LUŽE prodamo dvostanovanjsko hišo na parceli 542 m2, biv.povr. 122 m2 v etaži, čudovit razgled na Krvavec. IDA NEPREMIČNINE 361-880,041/331-886 8084 CERKLJE prodamo na zemljišču 762 m2 dve hiši, možna nadomestna. IDA NEPREMIČNINE 361-880,041/331-886, soas CERKLJE prodamo kmetijsko zemljišče 3000 m2, cena po dogovoru. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886, 041/386-930 aose DAVČA v idiličnem okolju prodamo zanimiv vikend, na manjši parceli ob potoku. IDA nepremičnine, 361-880, 041/331-886, 041/386-930 8773 GOLNIK prodamo manjšo starejšo hišo s 600 m2 zemljišča, cena zelo ugodna, v račun vzamemo tudi stanovanje. IDA nepremičnine 361-880, 041/331-886_9098 KRANJ okolica kupimo kmetijo. IDA nepremičnine 361-880, 041/331-886 9099 ŠENČUR, VODICE, BRNIK kupimo zaz. parcelo, cca 800 m2. IDA NEPREMIČNINE 361-880,041/331-886 9100 Pod Kofcami prodamo 688 m2 veliko vikend parcelo, cena ugodna. IDA NEPREMIČNINE 361-880,041/331-886 9793 PREDDVOR na parceli 1500 m2 prodamo kvalitetno grajeno stan. hišo. IDA NEPREMIČ-NINE, 361-880, 041/331-886_9794 SLATINA pri Begunjah na zemljišču 750 m2 prodamo lepo in vzdrževano stan. hišo. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331-886 9795 KRANJ DRULOVKA na manjši parceli ugodno prodamo lepo in vzdrževano vrstno hišo. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331- 886 9797 ČEPULJE Dražgoše kupimo za že znano stranko VIKEND do 13 mio SIT. IDA nepremičnine 361-880, 041/331-886 10149 BLED, PREDDVOR, GORICE, TRSTENIK kupimo stanovanjsko hišo. IDA NEPREMIČNINE IT 361 -880, 331 -886 10239 GORENJSKA, TOLMINSKO vzamemo v najem manjšo kmetijo na samem, vsaj 800 m nad. višine z obdelovalnim zemljiščem za kozjerejo in pridelavo bio hrane. IDA NEPREMIČNINE IS 361-880,041/386-930 10591 HIŠE PRODAMO KRANJ Center prodamo novejšo kvalitetno grajeno poslovnostanovanjsko hišo z vrtom, uporabne površine 550 2m, KRANJ Primskovo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno, enonadstropno hišo (8x10 m2) z izdelano mansardo, podkletena, CK olje, KRANJ Primskovo ugodno prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček na lastni parceli 500 m2, podkletena, garaža, CK olje (24 let), 25 mio SIT, KRANJ Center prodamo poslovno satn. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem in garažo, SENIČNO v mirnem zelenem okolju prodmao novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne površine 212 m2+100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 369-333, 041/333-222_ loaai SEBENJE prodamo obnovljeno vis.pritl. hišo dovjček, 150 m2 uporabne površine, 320 m2 lastne parcele, 22,5 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo 1 /2 starejše hiše z lepim razgledom in malo vrta, cca 110 m2 uporabne površine, 12,5 mio SIT, KRANJ Planina I prodamo enonadstropno hišo dvojček na parceli 200 m2, 280 m2 uporabne površine, primerno za poslovno dejavnost, 26 mio SIT, CERKLJE ugodno prodamo starejšo, delno obnovljeno pritlično hišo z manjšo delavnico na lastni parceli cca 500 m2, 12,5 mio SIT, CERKLJE prodamo novejšo kvalitetno grajeno visoko pritlično hišo na parceli 500 m2, 297 m2 uporabne površine, 33 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 369-333, 041/333-222 10832 vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA iHA.^uiKOt 311-036 221-222 MEDVODE ugodno prodamo novejšo (15 let) in starejšo, obnovljeno (60 let) hišo na parceli 555 m2, CK olje, cena 14 mio + 17 mio SIT, ŠKOFJA LOKA prodamo novo hišo na manjši parceli z lepim razgledom 200 m2 uporabne površine, 31 mio SIT. VRBA, DOSLOVCE prodamo lepo hišo na parceli 1000 m2, mansarda, nedokončana, CK olje, cena po dogovoru. MOJSTRANA na lepi lokaciji prodamo novejš vis.pritl. hišo na parceli 500 m2, 300 m2 uporabne površine, 29 mio SIT, LEŠE pod Do-brčo prodamo manjšo kmetijo s hišo potrebno temeljite obnove in gospodarskim poslopjem, 5,8 ha kmetijskih površin, cena po dogovorou. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 369-333, 041/333-222 10833 HIŠE KUPIMO: GORENJSKA enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 369-333, 041/333-222 10834 njdomplan i družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. kranj.bteivveisova 14 tel.h.c.:064/268-700, fax:064/211-364 Promet z nepremičninami • STANOVANJE PRODAMO: - v Kranju na Zlatem polju prodamo dvosobno stanovanje v IV. nadstropju, izmere 48,5 m2 ; • STANOVANJA ODDAMO V NAJEM - v Kranju, na Planini II. oddamo v najem garsonjero, v izmeri 28 m2 ; • HIŠE - v Stražišču pri Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2 ; - v Zasipu pri Bledu prodamo večjo starejšo hišo na parceli, izmere 973 m2 ; - v Stražišču pri Kranju prodamo enonadstropno dvostanovanjsko novejšo hišo na parceli velikosti 636 m2; - v Centru mesta Kranja prodamo manjšo hišo z garažo in vrtom. Cena 21 mio.: - v Šoriijevem naselju oddamo garažo v najem. • POSLOVNI OBJEKT: -v Kranju pri avtobusni postaji prodamo ali oddamo v najem poslovni objekt v skupni izmeri 1.016 m2 ; • GOSTINSKO-TURISTIČNI OBJEKT - v centru Bleda prodamo v celoti prenovljen tro-nadstropni objekt z 11 apartmaji za hotelsko dejavnost s 408 m2 notranje površine, 947 m2 zunanje površine, vrtom in urejenim parkirnim prostorom; - v Kranjski gori - na smučišču Podkoren prodamo brunarico velikosti 9 x 8 m2 in prizidek 3 x 5 m2 , primemo za gostinsko dejavnost, skupaj z 9.600 m2 travnika, ki je ob brunarici; - v Kranjski gori prodamo gostinski objekt s 6 apartmaji v skupni izmeri 920 m2 uporabne površine; • POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem - v Centru Kranja oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 85 m2 , primeren za pisarne; na Planini v Kranju oddamo poslovni prostor v izmeri 61 m2 in 132 m2 kletnih prostorov; • PARCELA: - v Babnem vrtu (Orlove glave) prodamo parcelo za vikend v izmeri 1.144 m2 ; - v Kranjski gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2.500 m2 ; • KUPIMO: Za znanega kupca kupimo - trosobno + kabinet ali štirisobno stanovanje v Kranju, Šorlijevo naselje, Zlato polje ali Vodovodni stolp; - več manjših dvosobnih stanovanj v vrednosti do 10 mio. - v Kranju, Vodovodni stolp ali Šorlijevo naselje kupimo štirisobno ali dvosobno in dva kabineta stanovanje; Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh J Tudi v letu 20(10 bomo z vami vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan šKSKSt najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, fcimiiif nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE -««r««*.i*t««f telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUDIO: fax marketing. fax poroCila DESK: e-mail: 9ivSg>t INTERNET: hftp:/A* Naili nas bost« v 04 233 11 04 233 11 24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Vas dan VI0E08TRANI in vsak veter GORENJSKA TV POROCILA S0d»m dni v lodnu oddajamo zanimiv.domac, pester, pozitiven in nenasiten TV program Snemamo v TV studiu, v vaši občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma Zato nas pokličite In naročite i TELETEKST STRANI, VIDE08TRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE. OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" TV gorenjska totev«^ , NiKole T«te 2, pp 181, 40Đ1 KRANJ PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064/656-030, 622-318 RL KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.DJa-neDremicnine.si/ ^ PARCELE PRODAMO: BOHINJ ST. FUŽINA lepo, sončno zaz. parcelo s pogledom na Triglav, 647 m2, 14600 SIT/m2, BOHINJSKA BISTRICA prodamo več lepih, sončnih komunalno opremljenih parcel za gradnjo dvojčkov ali samosotojnih hiš, cena 14.100 SIT/m2, PODLJUBELJ prodamo zaz. parcelo z gradbeno dokumentacijo, 1121 m2, 7300 SIT/m2, voda na parceli, elektrika v bližini, RADOMLJE prodamo zelo lepo, zaz. parcelo na robu naselja ob borovem gozdičku, 1625 m2, možna delitev, cena po dogovoru. SELO pri VODICAH prodamo več manjših parcel z LD za gradnjo dvojčkov ali samostojnih hiš, 600 m2 ali 300 m2, 13.600 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 369-333, 041/333-222 10835 MEDVODE GOLO BRDO prodamo več lepih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš, 4x700 m.2, 9900 SIT/m2, HOTEMAŽE prodamo večjo zaz. parcelo ob robu naselja, 2000 m2, 10450 SIT/m2, NOVA VAS ugodno prodamo zaz. parcelo ob zelenem pasu, 1000 m2, cena po dogovoru, HOTEMAŽE prodamo večjo zaz. parcelo ob zelenem pasu, 2000 m2, HLEBCE dve zazidljivi parceli ob zelenem pasu, 1044 m2 in 734 m2, 5500 SIT/M2, APNO prodamo vikend parcelo, cca 500 m2, 6000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 369-333, 041/333-222 ioe36 UGODNO POPUST ZA ZAVESE 15 - 20 % ZA ISTI DENAR - VEČ ZAVES Trgovina TEKSTILNA OPREMA Vodopivčava 17, Kranj MOHORJEV KLANEC tel.: 20-21-200 PARCELE KUPIMO GORENJSKA zazidljive parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 369-333-041/333-222 10837 KRANJSKA GORA - na odlični lokaciji prodamo zazidljivo parcelo, 725 m2. PIA NEPREMIČNINE B 212-719, 212-876 10989 KRANJ - na dobri lokaciji prodamo novo nad-standardno stanovanjsko hišo, 260 m2, stanovanjske površine, cca 300 m2 zemljišča, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE B 212-719, 212-876 10990 ZG. BITNJE prodamo novejšo lepo dvostanovanjsko hišo, cena po dogovoru. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041/331-886 11154 SORICA prodamo lepo zazidljivo parcelo 723 m2 za gradnjo vikenda ali stan.hiše. IDA NEPREMIČNINE "B 361-880, 041/386- 930 11156 KRANJ širša okolica takoj kupimo hišo od 350 do 400 mio SIT. IDA NEPREMIČNINE 15 361-880,041/331-886 11157 MEDOVDE prodamo hišo v celoti ali samo polovico. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331-886 H326 BLECA (pred Mojstrano) POSEBNA PONUDBA! prodamo urejeno dvostanovanjsko hišo, 220 m2 stan. površine (možnost ureditve dveh večjih nadstandardnih stanovanj že obstaja)CK, tel., SATV, 625 m2 pripadajočega zemljišča, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 11450 ŠKOFJA LOKA okolica kupimo večjo stanovanjsko hišo za dve stranki, ali samo pol hiše. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886 11834 ŽELEZNIKI prodamo lepo, novo vrstno hišo, v račun vzamemo tudi stanovanje v Šk. Loki. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886 12001 sELIŠKA DOLINA prodamo starejšo hišo na manjši parceli, cena po dogovoru. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331- 886 12247 GORENJSKA takoj kupimo več zazidljivih parcel za gradnjo stan. hiš ali veikdnov. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886, 0417386-930 12248 KAMNIK 3 km izven smeri Celje prodamo na parceli 1500 m2 lepo dvostanovanjsko hišo. Na isti parceli, ki je tudi zazidljiva je še poslovni prostor, delavnica, cena po dogovoru. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 1200 m2, 25 km iz Ljubljane proti Dolenjski. Cena po dogovoru. B 250-33-29 ali 040/222-601 12298 BREZJE na samem ob potoku prodamo stanovanjsko hišo poleg so še trije pomožni objekti primerni za obrtno dejavnost, zemljišče 2500 m2, cena 20,8 mio SIT oz. 200.000 DEM. PROINN Radovljica 537-1900 in 041/715-649 12313 KRANJ prodamo HIŠO stanovanjske površine 260 m2 ter v pritličju še 120 m2 poslovni prostor, primerne za trgovino ipd., cena 31 mio SIT. PROINN Radovljica, 537-1900 in 041/715-649 12314 KVALITETNI REZERVNI DELI ZA VAŠA JAPONSKA IN OSTALA VOZILA. UGODNE CENE IN KRATKI DOBAVNI ROKI ZA ORIGINALNE REZERVNE DELETOYOTA, MAZDA, MITSUBISHI. ...........► ■ DOVŽAN D.O.O., TRGOVINA Z AVTODELI Podljubelj 272, Tržič Tel/fax.: 04/59-25-400, GSM: 041 723-812 SUET NEPRFMIČNINF KI Al I STATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12. 4000 Kranj, tet.: 04/2811-000 fax.: 04/2026 - 459 Internet: HTTP://wviw.svet-re.$f Email: Infoisvet-re.sl STANOVANJA KRANJ - Planina; 41 m2, enosobno stanovanje v pritličju, i zastekljenim balkonom, na mir« lokaciji. Stanovanje ima CK, KATV in telefon. Cena: 9,5 mio SIT (80.000 DEM) PS0284MA-KR KRANJ - Planina l; 45 m2, enosobno stanovanje, 3. nadstropje, dvigalo, soba, povečana na r8čun balkona je preurejena v dva dela. Cena: 10 mio SIT (95.000 OEM). PS0277MA-KR POSESTI LJUBLJANA - 20 km proti Gorenjski; hiša v ID: gradbeni lazi, v mirnem okolju na podeželju, tri etaže, 287 m2 uporabne površine, parcela 766 m2, 10 km od avtoceste. Cena: 24 mio SIT (230 000 DEM). PH0071TJ-KR PODKOREN; 156 m2 uporabnih površin, starejša, obnovljena dvostanovanjska hiša z ločenima vhodoma. Vsaka etaža ima svojo kuhinjo in kopalnico, skupna je CK. Dve garaži, dvonšče. Cena: 18 mio SIT (171.000 DEM). PH0159TJ-KR m2, enonadstropna, i, končni lokaciji, lahko X)m2. Cena: 35,7 mio ŠENČUR - okolica; 250 m2, 15 let stara, visoko-priHična, lahko dvostanovanjska hiša, lepa, sončna lokacija, tloris 13 x 9 m, parcela 542 m2, v mansardi manjkajo zaključna deta. Cena: 41,6 mio SIT (395.000 DEM). PH0175JN-KR ŽIRI - Goropeke, 96 m2, bivalni vikend - brunanca, KRANJ • Planina I; 68 m2, dvoinpolsobno stanovanje v 1 nadstropju, delno opremljeno in lahko takoj vsetji-vo. Stanovanje ima lep razgled. Cena. 12,6 mlo SIT (120.000 OEM). PS0256JN-KR KRANJ - Planina II; 67 m2, obnovljeno, lepo urejeno dvosobno stanovanje v pritličju nizkega bloka, z ograjenim atrijem. Leži na dobri lokaciji. Cena: 13,6 mio SIT (130.000 DEM). PS0271 JN-KR KRANJ - Planina II; 80 m2, dvoinpolsobno stanovanje v 6. nadstropju, s pogledom na zahod. Balkon v stanovanju je zastekljen. Vselitev je možna takoj. Cena: 14,7 mio SIT (140.000 DEM). PS0249JN*R KRANJ - Planina III; 61 m2, dvosobno stanovanje, 1. nadstropje nizkega, končnega bloka, obnovljeno, novi tlaki, vzhodna lega. Cena: 12,6 mio SIT (120.000 OEM). PS0281JN-KR KRANJ - Planina III; 58 m2, dvosobno stanovanje, 2. nadstropje od sedmih, balkon, V lega. Cena; 12,6 mto SIT (120 000 DEM), PS0285JN-KR klasično oarevanie. dv« garaži, kuhinja, dnevna soba, v mansa 14,7 m« 3arcela meri 1369 m2. Cena: )SIT( 40.00C DEM). PV0143JN-KR KRANJ • Center; 45 m2, enosobno stanovanje v stroj vano |e centralno na olje. pc ket. Vseljivo je takoj. Cena DEM) PS0288JN-KR popolnoma adaptirano em centru mesta. Ogre-tieh pa ima položen par-10,4 mio SIT (96.000 KRANJ - Vodovodni stolp; 64 m2, dvosobno stanovanje, 6. nadstropje, dvigalo, balkon, Z lega, potrebno manjše obnove. Cena: 12 mio SIT (114 000 DEM). PS0239MA-KR KRANJ • Zlato polje; 47 m2, manjše dvosobno stanovanie v 4. nadstropju, obrnjeno proti vzhodu. Je neopremljeno in lahko takoj vseljivo. Kopalnica v stanovanju je adaptirana. Cena: 11 mio SIT (105.000 DEM). PS0286JN-KR ZAZIDLJIVE PARCELE KRANJ-Orehek; 1162 m2, ravna, sončna, zazidljiva parcela, primerna za gradnjo poslovno- stanovanjskega objekta, ob cesti, dostop urejen. Cena: 19,4 mio SIT (185.000 DEM) PZ0287JN- KR CERKLJE NA GOR.; 1200 m2, parcela za gradnjo počitniškega ali stanovanjskega objekta z apartmaji v mansardi, komunalno opremljena, sprememba namembnosti že plačana. Cena; 7 300 SIT/m2 (70 DEM) PZ0238MA-KR PODNART; 1119 M2, ravna, sončna, zazidljiva parcela v centru naselja, lahko tudi 2185 m2, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. Cena: 6.330 Sfr/m2 (60 DEM). PZ0238JN-KR TRBOJE; 800 m2, nezazidano stavbno zemljišče ob zelenem pasu, na robu vasi, ravno, sončno Cena: 9,5 mio SIT (90.000 DEM). PZ0192JN-KR GORENJA VAS; prodamo več lepih zazidljivih parcel na sončni lokaciji, velikosti 800 do 1100 m2. Cena: 7.400 Srr/m2 (70 DEM) PZ0274TJ-KR POSLOVNI PROSTORI KRANJ; 300 m2, oddamo nove pisarniške prostore, vse inštalacije, klima, urejeno parkinsce. Najemnina: 2.625 SfT/m2 (25 DEM). OP0278JN-KR KRANJ • okolica; 280 m2, oddamo utečen in poznan gostinski lokal, 80 sedtič + letni vrt, kUmatizirano, nujen odkup inventarja, primemo za prave gostince. Najemnina: 420,000 SIT/mesečno (4 000 DEM). OP0266JN-KR R A O I KRANJ MO EKON. KOM. TEHNIK; ndč.; do 10.07,00; KAMNOSEŠT' D.O.O., STRUŽEVO 3B, KRANJ GRAFIČNI OBLIKOVALEC ,, TEHNIK GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA; d.č, 6 mes., ^ delovnih izkušenj; angl. j. - govorno; znanje Pr09^^]cKA orodij: ; do 25.07.00; DESIGN DAMJAN D.O.O, BLtJ^ DOBRAVA 81, BLEJSKA DOBRAVA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA , KONSTRUKTER STROJNIH NAPRAV; d.č. 12 mes.; g delovnih izkušenj; angl, j, - govorno in pisno, nem. j. - 9*ygQ. in pisno; znanje programskih orodij; B kat.; do 21.0'' BASINGD,0.0„ŽELEŠKAC. 11 A, BLED KONSTRUKTER STROJNIH NAPRAV - VODJA PR°JEKT* d.č. 12 mes.; 21, delovnih izkušenj; angl. j. - govorno m P^; nem. j. - govorno in pisno; znanje programskih orodij; t* do 21.07.00; BASING D.O.O, ŽELEŠKA C. HA, BLED^ ZA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA KOMUNALNA DELA SODELAVEC ZA VODENJE INVESTICIJ NA K0j*j ; PODROČJU - PRIPRAVNIK; d.č. 12 mes,; slovenski govorno in pisno; znanje programskih orodij; do ■ ^ OBČINA ŠKOFJA LOKA, POLJANSKA C. 2, ŠKOFJAJ^ VIŠJI STROK. SODEL. II. ZA VODENJE INVESTICIJ; delovnih izkušenj; slov. j. - govorno in pisno; z programskih orodij; do 10.07.00; OBČINA ŠKOFJA LU POLJANSKA C. 2, ŠKOFJA LOKA DIPLOMIRANI EKONOMIST . RAČUNOVODJA; d.č. 6 mes.; 21, delovnih izkušenj; ang • '• STORIT^' STRUŽEVO 3, KRANJ PROFESOR RAZREDNEGA POUKAi0 RAZREDNI UČITELJ NA OŠ DAVČA; d.č, 12 rnes„ 13.07.00; OSNOVNA ŠOLA ŽELEZNIKI, OTOKI ŽELEZNIKI PROFESOR ANGLEŠČINE J UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; ndč.; slov. j. - 90V°qVnA pisno, angl. j - govorno in pisno; do 13.07,00; Do ŠOLA ŽELEZNIKI, OTOK113, ŽELEZNIKI UNIVERZITETNI DIPLOMIRAM BIBLIOTEKAR # KNJIŽNIČAR; d.č. 12 mes.; slov. j. - govorno in pis" 13.07,00; OSNOVNA ŠOLA ŽELEZNIKI, OTON ŽELEZNIKI govorno in pisno; znanje programskih orodij; B kal do 04.07,00; RATIO D.O.O., RAČUN Torek, 4. julija 2000 29. STRAN • GORENJSKI GLAS NOTAR VOJKO PINTAR obveščam, da sem s 1. 7. 2000, svojo notarsko pisarno preselil v nove prostore Zavarovalnice Triglav v Kranju. Nas.ov notarske pisarne je zato od 1.7. 2000 dalje: Kranj, Bleiweisova cesta 20 (1. nadstropje). Telefonske številke notariata ostajajo nespremenjene in so, kot dosedaj: (064) 2,2-20-40 oz. (04) 202-20-40 (U64-) 22-40-48 oz. (04) 202-40-48 (064) 23-61-600 e-mail: notar.vp@siol.net Vhod v nove prostore pisarne je s parkirišča zavarovalnice, na katerega imate stranke notariata prost dostop tudi z osebnimi vozili. IMATE ŽEUO PRODATI VAŠO NEPREMIČNINO ALI JO ZAMENJATI ZA DRUGO I AGENT KRANJ VAM V POLETNIH MESECIH NUDI waPDEN PopUST PRI' POSREDOVANJU »ASE NEPREMIČNINE ! VSE AKTIVNOSTI VAM UREDIMO ZA 1% PROVIZIJE ! POKRITE ŠE DANES AGENT Kranj (04) 2365-J60 ali (04)- 2365-361 Prodamo: KRANJ (Planina 3) - v 10 let starem bloku 2 SS 64 m2 v l.nad. z novo kuhinjo in prenovljeno kopalnico, cena = 13,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ (Planina 2) - 2 SS 64 m2 v 4.nad./7.nad., z balkonom, cena - 12,3 mio SIT, 2,5 SS 79,50 m2 v 6.nad., cena = 14,5 mio SIT in 2 SS 53 m2 v 5.nad. za 11,5 mio SIT z vso opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ (Preddvor) - pritličje starejše hiše v izmeri 89 m2, cena = 63.000,00 SIT/m2 (600 DEM/m2), K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ - nasproti glavne avtobusne postaje obnovljeno 4 SS 89 m2, cena = 194.250,00 SIT/m2 (1.850 DEM/m2), K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: ŽIROVNICA - obnovljeno 3 SS 67 m2 v 2.nad., cena - 8,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 NAJEM stanovanj v Kranju: oddamo 2SS pri Vodovodnem stolpu, delna oprema, cena = 58.000,00 SIT/mes, predplačilo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 KRANJSKA GORA Čičare Prodamo apartma v bloku II. nadstropje, 35 m2 uporabne površine, telefon, moderno opremljeno, velik balkon in klet. Cena: 12.772.000 SIT ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? 1 ID >N 0; >N Ul O 1 ui Q U N « H tO O UI (0 0 D tO -4 (9 m to -j Ui tr o o Oglasite se ali pokličite TAL N PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23-16-180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH BLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-076 MOBITEL: 041 /631 -107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel/Fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinieno 24 ur, mob.: 0609/638-561 IMAVCEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel.: fax: 064/431-764, MOB.: 041/628-940 JEKO • IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 041/624-685, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 715-411 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 715-411 ali 0609/655-986, 0609/655-987 U| -J t x -4 << UI U tt to o § ■"J 10 o 2 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutrajnaslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM [041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP N > O o c > < O o m S 9 H Z n m > r N > Z < > r m < o o a m z c (D * m O r > n c □ o o H m O n a > N n m a ZLATO POLJE (Kranj) Prodamo dvosobnos-tanovanje v bloku, IV. nadstropje , CK-plin,balkon, 48,50 m2, klet, delno adaptirano, frekventan lokacija. Cena: 10.344.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 BOHINJSKA BISTRICA Prodamo dvosobnos-tanovanje v bloku 51 m2, CK, balkon, III. nadstropje. Cena: 8.655.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 SMOKUČ Prodamo novejše, adaptirano manjše dvosobno stanovanje v hiši lasten vhod, 46,47 m2, pitličje, CK, sončna in lepa lokacija. Cena: 7.283.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 MOJSTRANA Prodamo enosobno stanovanje , I. nadstropje, CK, 42 m2, vse adaptirano, balkon. Cena: 7.494.000 SIT , ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 MOSTE PRI ŽIROVNICI Prodamo trosobno stanovanje v manjšem bloku ,II.nadstropje, 67 m2, delno renovirano, balkon. Lepa, mirna lokacija. Cena: 8.972.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 HRUŠICA (Jesenice) Prodamo enosobno stanovanje v bloku 43,3 m2, CK, balkon, telefon, takoj vseljivo. Cena: 7.494.000 SIT ASGARD Tel .064 863 312; 041 673 048 JESENICE (Plavž) Prodamo enosobno stanovanje v bloku, visoko pritličje, 36,91 m2, CK, KTV. Cena: 5.355.000 SIT ASGARD Tel . .064 863 312 ; 041 673 048 JESENICE Prodamo trosobno stanovanje v hiši, 66,18 m2, etažna CK, pritličje, montažna garaža. Cena: 7.177.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 JESENICE Prodamo trosobno stanovanje v stolpnici 10. nadstropje, CK, balkon, 65 m2. Cena: 8.444.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 JESENICE (Tomšičeva ul.) Prodamo garsonjero v bloku I. nadstropje, CK, balkon 23 m2 s kletjo. Cena: 4.222.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 JESENICE Prodamo stanovanje v hiši, CK, 68 m2 in 55 m2. Cene: po dogovoru! ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 JESENICE (Javornik) Prodamo dvosobno stanovanje v hiši 48,78 m2, adaptirano v celoti, I. nadstropje, telefon. Cena: 5.330.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 RADOVLJICA Prodamo 3.sobno stanovanje v hiši, 69 m2 uporabne površine, CK, II. nadstropje, KTV. Cena: 11.082.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 KRANJSKA GORA Prodamo trosobno stanovanje, 74 m2, III. nadstropje , CK, KTV, dvigalo. Cena: 18.682.000 SIT, ASGARD Tel 064 863 312 ; 041 673 048 KRANJ- STOŠIČEVA Oddamo zelo lepo manjše dvosobno stanovanje v IV. nad. delno opremljeno. Poletno predplačilo, cena 52.000 SIT. ITD+NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296 KRANJ- MILJE:Oddamo polovico hiše z garažo, popolnoma na novo opremljena, nad-standardno, mirna lokacija. Cena po dogovoru, letno predplačilo. ITD+NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296 JESENICE na Javorniku v hiši prodamo lepo, obnovljeno enosobno stanovanje, 39 m2, vsi priključki, za 4.464.000 SIT. POSING 04 586 31 50 (www.posing.si) BOHINJSKA BISTRICA obnovljeno dvosobno stanovanje v hiši, 56 m2, pritličje, CK, garaža, prodamo za 7.972.500 SIT. POSING 04 586 39 77 (www.posing.si) JESENICE, MOJSTRANA, KR. GORA KUPIMO GAROSNJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE. TEL.: 064 863 150 KRANJSKA GORA v naselju Slavka Črneta prodamo novejše dvosobno stanovanje, 57 m2, komfortno, opremljena kuhinja, za 13.900.000 SIT. POSING 04 586 39 77 ( www.posing.si) JESENICE na Revoluciji prodamo pritlično enosobno stanovanje v izmeri 36 m2, z vsemi priključki, za ceno 5.250.000 SIT. POSING 04 586 31 50 ( www.posing.si) ŽIROVNICA v Mostah trisobno stanovanje, 67 m2, balkon, KATV, TEL, prodamo za 7.750.000 SIT. POSING 04 586 39 77 ( www.posing.si) BLED, LESCE, RADOVLJICA VEČJE ALI MANJŠE STANOVANJE KUPIMO. TEL: 064 863 150 JESENICE Titova, prodamo trisobno stanovanje, 73 m2, 3.nad., vsi priključki, za 9.567.000 SIT. POSING 04 586 31 50 ( www.posing.si) KRANJ DRAŽGOŠKA ul. prodamo 2 ss, 63 m2, cena po dogovoru. IDA NEPREMIČNINE 361-880,041/331-886 7768 KRANJ PLANINA kupimo 2 ss ali menjamo za garsonjero. IDA NEPREM. 361-880, 041/331-886 8459 KRANJ adaptirano garsonjero, 26 m2, vsi priključki, odlična lokacija (Šorlijevo nas.), ZAMENJAMO za garsonjero na Planini (balkon, dvigalo). PIA NEPREMIČNINE 212-719, 212- 876 9053 RADOVLJICA nujno kupimo 2 ss za že znanega kupca. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331-886 9800 KRANJ okolica najamemo več različno velikih stanovanj za naše stranke. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331-886 9801 JESENICE na dobri lokaciji prodamo 2 x 2ss (51 m2 66 m2), CK, stanovanji sta popolnoma adaptirani! JESENICE na odlični lokaciji (Plavž) prodamo 2 ss, 56 m2, I. nads. vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719 toue BLED okolica (Ribno) prodamo dve garsonjeri, 22 ter 26 m2 zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 ioh/ ŠKOFJA LOKA Frank. nas. prodamo lepo 2 ss, 54 m2, vsi priključki. IDA NEPREMIČNINE, 361-880,041/331-886 10152 VODOVODNI STOLP prodamo delno mansardno 4ss, 79 m2, cena po dogovoru. IDA NEPREMIČNINE 361880, 331-886 10291 KRANJ PLANINA oddamo 1,5 ss, 54 m2, mes.najemnina 46.800,00 SIT + stroški. IDA NEPREMIČNINE tt 361-880, 331-886 10292 KRANJ PLANINA prodamo 1 ss 45 m2/lll, vsi priključki. IDA NEPREMIČNINE tt 361-880, 041/331-886 10594 PLANINA II ali III kupimo 1 ali 1,5 ss, obvezno nizek blok. IDA NEPREMIČNINE tt 361-880, 041/331-886 10596 RADOVLJICA - prodamo lepo, novo, pritlično STANOVANJE, 60 m2, s pripadajočim vrtom 50 m2 ter garažo. IDA NEPREMIČNINE tt 361-880,041/331-886 10622 RADOVLJICA - na dobri lokaciji prodamo lepo, renovirano 2 ss 55 m2 II nad., nova kuhinja, vsi priključki. IDA NEPREMIČNINE tt 361-880,041/331-886 m/os MhZ, AM 594 kil/ Tel.: 065 173 808 ___ Vsi bralci Gorenjskega Glasa, ki karkoli PODARIJO, lahko izpolnijo ta kupon in nam ga pošljejo ali dostavijo na Gorenjski Glas* Zoisova 1, 4000 Kranj Priimek in ime: Podarim: Teieft HYUNDAI COUPE, NOV MODEL, DVOJNA ZRAČNA BLAZINA, SERVO VOLAN, CEN. ZAKLEPANJE, ELEK. PAKET, STREŠNO OKNO, UGODNA CENA. MOŽNA MENJAVA STARO ZA NOVO, UGODEN KREDIT, rt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, OBRTNIŠKA 8, DOMŽALE 12145 HYUNDAI ALLOPER 2.5 TDi, SERVO VOLAN, DELNA ZAPORA DIFERENCIJALA, DEUIVI ZADNJI SEDEŽI, MOŽNA MENJAVA STARO ZA NOVO, UGODEN KREDIT, rt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBUE, OBRTNIŠKA 8, DOMŽALE 12146 AKCIJA!!! MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXi, NOVA, 4X ZRAČNA BLAZINA, ABS, KLIMA, EL. PAKET, SERVO VOLAN, CENTRALNO ZAKLEPANJE, 2.999.990 SIT, MOŽNA MENJAVA STARO ZA NOVO. rt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBELJ, OBRTNIŠKA 8 DOMŽALE 12147 MITSUBISHI SPACE STAR 1.3 GLi, 2X ZRAČNA BLAZINA, SERVO VOLAN, ELEK.STEKLA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, MULTI DISPLEY (trenutna poraba goriva, zunanja temperatura, ura..)UGODNA CENA. MOŽNA MENJAVA STARO ZA NOVO. C 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, OBRTNIŠKA 8, DOMŽALE 12148 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI PRVI LASTNIK, L 96, REG. DO 2/01, SV. RDEČA BARVA, 54000 KM,, REDNO SERVISIRAN, SER.KNJIŽICA, 5 VRAT, AVTORADIO, EUROKUUKA, ZELO LEPO OHRANJEN, GARAŽIRAN, PRODAM, rt 041/644-991 12149 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, 5 vratni, prvi lastnik, I. 95, reg. do 4/01, sv.rdeča barva, 66000 km, redno servisiran, ser.knjižica, avtoradio, ohranjen, garažiran, prodam, rt 041/644-991 Jernej 12150 LADA LADA Slovenska c. 66 ♦ PRODAJA VOZIL ♦ SERVIS, KLBPARSKi STORITVE ♦ PRODAJA REZERVNIH DELOV ♦ UGODNA POSOJILA ZORMAN, AVTO DETR, d.o.o. 01/7237-313 Ol /7237-041 JUGO 55, 1.89, bele barve, 120.000 km, reg. do 2/01, cena 90.000 SIT. rt 041/509- 280 12309 Prodam FORD FIESTA 1.4 GHIA, letnik 91. tr 621-935 12330 GOLF diesel, I. 86, kot nov, registrian do 18.3.01, prodam za 390.000 SIT. 3041/672- 094 . 12334 OPEL RECORD KARAVAN 2.3 D, I. 86, nereg., rahlo poškodovan, prodam, rt 731- 253 12342 Prodam R 5, I. 93, 5 v, temno modre barve, 90000 km, redno servisiran. S 312-088, 041/782-846 12352 Prodam JUGO 45, I. 89, registriran do decembra 2000. rt 212-738 12360 RENAULT TVVINGOP 1.2, 1.98, 16000 km,prvi lastnik, radio, bela barva. AVTO-HIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 502- 2000 12385 DAEVVOO TICO SX, 1.97, reg. 4/01, katalizator, radio, elektro paket, spojler, 16000 km, 5 vrat. AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, rt 502-2000 12386 RENAULT CLIO 1.2 RN, I.94, reg. 4/01, rdeča barva, daljinsko zaklepanje. AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 502- 2000 12387 ŠKODA FAVORIT 1300, 1.93, katalizator, 5 vrat, prvi lastnik, reg. 7/00, rdeča barva. AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 502- 2000 12388 SEAT IBIZA SPECIAL 1.0, I. 93, 5 vrat. reg. 11/00. AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 502-2000 12389 VW PASSAT KARAVAN 2.8 VR6, I. 92, radio, ABS, klima, elektro paket, servo volan, alarm. AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 502-2000 . 12390 SUZUKI CARRY VAN SUPER, I. 96, 25000 km, bela barva, nosilnost 655 kg. AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 502-2000 12391 BMW 318 I, I. 93, črn, klima, ABS, el.oprema, servisna, 2. last., 1.740.000 SIT. AVTO LESCE, 719-118 12393 PASSAT 1.8 KARAVAN, I. 92, moder, SV, CZ, EL. S STREHA, AR, OHRANJE, 850.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 ' 12394 ESCORT 1.8 GHIA KARAVAN, I.93, met zelen, SV, CZ, ES s. streha, rolo, sani, 795.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 12395 LAGUNA 1.8 BREAK, 1.96, met siva, 112.000 km, servisna, el.oprema, AB, ALU, zelo ohranjena, 1.720.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 12396 TVVINGO BASE, 1.97, črn, 69000 km, reg. 2/01, 1. lastnica, servisna, 970.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 12397 A 4 1.6, I.95, LAGUNA 2.0 RT, I. 95, KAN-GOO 1.4, 1.98, MB C 180, 1.94, TIPO 1.4 IE, i.94, BALENO 1.6 GLX, I. 95, CIVIC 1.4 BIN-GO, 1.97, MEGANE 1.4 RL, I.96, XEDOS 9 2.0I, I. 94, MAZDA RX 7, I. 93. AVTO LESCE 719-118 12398 Prodam R 21, I. 90, zelo dobro ohranjen, strešno okno, cena po dogovoru, rt 041/900- 042 12404 Ugodno prodam AUDI 80 E, 1.92, prevoženih 135.000 km, bele barve, ugodno, rt 041/209-609 12405 Prodam R 4 TL, dobro ohranjen, reg. do junija 01, cena 90.000 SIT. rt 719-525 12408 FIAT REGATA 100 SIE, I. 87, ugodno prodam, rt 736-686 12411 AX 1.1 CABAN, 1.93, reg. 12/00, metalik barve, ser.knjiga, zelo lepo ohranjen, cena 480.000 SIT. n 041/727-128 12412 Prodam JUGO FLORIDA 1.4, I. 89, reg. do 15/8.00, cena po dogovoru. It 041/821-796, po 14. uri 12417 Prodam MITSUBISHI COLT GL 1.3, 1.90, 120.000 km, 2. lastnik, ohranjen, garažiran. n 031/311-890 12420 R 4 GTL, 1.88, reg. 16.6.01, rdeč, 120.000 km. rt 731-086, 041/442-693_12421 Prodam DAIHATSU FEROZA I. 92. tr 041/228-347 12423 Prodam KATRO I. 92, 71000 km. Avsenik, Hraše 29, Lesce 12427 ZAPOSLITVE Redno zaposlitev vam nudimo za terensko delo, ni prodaja, rt 557-995, 041/604-413 9199 Ste se naveličali prodaje knjig? Poskusite nekaj drugega. Uspeh zagotovljen! rt 031/549-392 11434 Dekleta in fante ZAPOSLIMO za trženje atraktivnih artiklov na terenu, organizirano v prodajni skupini za področje Gorenjske. Možnost počitniškega dela ali redne zaposlitve. Zaslužek 200.000 SIT, rt 041/644-432_11455 Zaposlimo ZIDARJE ter gradbene delavce, rt 510-2000,041/703-826 11902 V kolikor potrebujete redno zaposlitev, pa vas na moti terensko delo, pokličite na rt 041/645-186 11935 Iz Radovljice in Kranja zaposlimo osebi s SŠ, starosti od 30-45 let za 3 urno popoldansko delo. Delo je z ljudmi in za ljudi, rt 041/636-295 Zaposlimo KOZMETIČARKO z nekaj letnimi izkušnjami. Sprejmemo jo v redno delovno razmerje. Tel.: 041/767-367 PIZZERIJA ORLI honorarno zaposli simpatično dekle za delo v strežbi, rt 041/682- 159 12071 Zaposlimo PEKA. Pekarna Umnik, Šenčur, 415-280 12086 Honorarno zaposlimo mlajšo upokojenca za pomoč v trgovini, 4 ure dnevno. Šifra: B kategorija 12215 Iščemo dekle za strežbo v Okrepčevalnici Seljak v Preddvoru rt 041/663-095. 031/663- 09 5 12223 LOKALNO PODJETJE- Vabi k sodelovanju ženske in moške za polni delovni Čas z možnostjo redne zaposlitve. Redni dohodki 2x mesečno in bonusi. Informacije: torek od 8. do 15. ure na telefon: 01/530-12-93 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz K Ui L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 Zaposlimo urejeno in resno dekle za delo v strežbi, rt 245-171 12310 Iščem KV ĆEVUARJA za delo na Bledu, rt 041/509-365 12323 Potrebujmo osebno za čiščenje skupnih prostorov, rt 326-017, od 16.do 17. ure (do 7.7.2000 12324 Iščemo POTNIKA na terenu za področje Gorenjske. Vse informacije na rt 524-560, dopoldan ■ . Avstrijsko podjetje bo svojo dejavnost odprlo tudi na Olševku pri Kranju. Zato iščejo interesente/voznike za obiske pri strankah tel.: 0043-664-342 82 19 Nova telefonska številka! Podarimo dolgodlaka črnobelega in črnega mucka, izredno živahna, rt 451-925 ____i Prodam KRAVO simentalko po izbiri- * 041/582-270 _^^j23» Prodam tetoviranega PLEMENSKEGA ZLA, starega 3 mesece, sanjska pasma-041/900-587___J_5 Prodam KOZO, rt 646-110___ Prodam 2 JAGENJČKA za zakol ali nadalje rejo, težka okrog 30 kg. g 641-055___2»jL Prodam BIKCA simentalca 140 kg. W 596' 1088, 041/208-582______^ JARKICE rjave in črne prodam. Fujan, Hrase 5, Smlednik, 01/362-70-29 trak- 12325 Za delo v strežbi nujno iščemo dekle, rt vsak dan 212-128 možnost redne zaposlitve 12328 Delo dobi MONTER vodovodnih napeljav in centralnih instalacij, rt 041/678-164 12332 TELEFONSKI STUDIO VABI k sodelovanju nove sodelavce. Možnost dobrega zaslužka za vse brezposelne, študente in upokojence, rt 351-430 od 16. do 20. ure 12359 Nudimo redno ali honorarno delo, delo je izključno v pisarni in je namenjeno vsem, ki bi radi delali v telefonski prodaji, rt 351-690 med 9. in 14 uro, Mojca 12334 Zaposlimo PRODAJALKE v delikatesi. Tel.: 2012-859 Prodam BREJO TELICO simentalko v TOR TV 521. rt 622-033 ____ PRAŠIČE od 30 - 150 kg ugodno pripeljern na dom. rt 041 /730-990 _____f| Črnobelega BIKCA, starega en teden, pr° ma. rt 733-316___J23» BIKCA sivca, težkega 130 kg, prodam- * 061/825-180 Prodam TELIČKO simentalko staro Sajovic, Suha 29 ___ Prodam KOKOŠI nesenice za zakol nadaljno rejo. Cena 150 SIT/kos. rt 040/^ 11-88_^J2368 Prodam TELIČKO križanko, 10 dni in * mentalko 11 tednov, rt 460-036 ^____, Prodam TELICO brejo 3 mesece. Jan. Besnica 24 rt 403-035_____ Prodam KOKOŠI NESNICE za zakol ^ nadaljno rejo 100 SIT. Zadraga 18, Cuplje. 558-405___Jl5 Prodam dve mladi KRAVI v 9. mesecu josti. rt 471-139 entalko Iščem kakršnokoli delo, lahko na domu ali v delavnici, rt 041 /532-299 12422 V PRIJETNI PRODAJNI SKUPINI ZAPOSLIMO POŠTENO OSEBNO STAREJŠO OD 18 LET. rt 651-060, 041/637-492, 041/620-524 12428 ŽIVALI RJAVE in GRAHASTE JARKICE, prodam. Stanonik, Log 9, 685-546 12122 Podarim dobrim ljudem majhnega MUCKA. rt 324-338 12125 Prodam 9 mesecev brejo TELICO sim ■ff 401-508, 259-508_ Prodam TELETA križanca, starega en tede^ Podbrezje 107, rt 731-555 Prodam KRAVO simentalko po P«eW lf^0 tu. "B 641-190 < ŽIVALI KUPIM Kupim dva BIKCA simentalca stara tt 491-259 do 14 Kupim BIKCA simentalca, starega rt 622-877 Kupim BIKCA simentalca, starega rt 622-877 do 30 dm- 12306 do 30 ČRNO LABRADORKO, Z RODOVNIKOM, CEPUENO, ODLIČNIH STARŠEV, prodam, rt 51-95-172 12208 PSIČKI, pasme brandl brak, prodam, rt 51-95-172 12209 Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev. Lahovče 20, rt 25-21-784 12293 Verjemite ali ne.* Mm RADIO OGNJIŠČE__m plan'"' Krvavec Tinjan Kum Ajdov*""1'1 104.f 91.2 ?!__; RDS STEREO RADIO SORA f ppiPIAA POALUA/lflO 97,3 mi, \ RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK " ppi KA« PUAI.IIMH0 & 97,3 MH, MEDNARODNI GLASBENI FESTIVAL INTERNATIONAL MUSIC FESTIVAL Ko se veselite rojstva, ko vaši nadobudneži ob letu segajo z roko po svojem prvem kosu torte in čez čas, kot bi mignil, strokovnjaško upihnejo pet sveč, dodajte življenju še eno darilo: pomagajte nam zaščititi vse otroke pred boleznimi, ki so njihovi tradicionalni ubijalci- S cepljenjem jih je mogoče preprečiti. "»■Ua bodo prav zaradi vas lahko pra- /II,,\ ,1; . i. 1 «>■ nun na drugem koncu sveta. m> račun: 50102-678-99015 mcn nakazila: Cepljenje. unicef & Slovenski odbor za 1'MCE DONAT ORGANIZACIJA AMBASADOR v sodelovanju z Občino Bled in Direkcijo za turizem BleJ Informacije ^JfV tel.:04/5743-220 I) sCnbasador* e.mail:anibasador@siol.net glavni pokrovitelj VOLKS BAN K četrtek, 06.07.2030 Cerkev na Blejskem otoku VEČER BAROČNIH IN VIRTUOZNIH SKLADB Pokrovitelj večera: AVTOHIŠA VRTAČ, Kranj, Delavska 4 sobota, 08.07.2030 Festivalna dvorana Bled VEČER FRITZA KREISLERJA Pokrovitelj večera:_f£ GENERALI SKI KRF od 29.900 SIT ladja + nočitev z zajtrkom v hotelu B kat. KALABRIJA od 34.000 SIT I avtobus - namestitev B kat._ DUBROVNIK od 50.000 SIT TURISTIČNI BOUTI0UE E letalski prevoz - polpenzion v hotelu B kat. DUBROVNIK od 35.000 SIT avtobusni prevoz - polpenzion v hotelu B kat POSEBNA PONUDBA ZA DRUŽINE Prečna 8, Ljubljana tel.: 061/130 35 50 fax: 061/130 35 56 OTOKI: KRF IN KALABBRIJA otroci do 12 let BREZPLAČNO Pletne /a koncert vozijo na otok od 19. - 20. ure. VSTOPNICE ■ odrasli: 2000 SIT. otroci, študentje: 1000 SIT ODISEJEVO TURISTIČNO OKO Kranj, Maistrov trg 2 ««l.:380 300 odisej * odisej si.si Ljubljana, tel:061 1800 250 anje bVorf9P°1l,lte na dopisnicah do 12 Jul'Ja ,ia naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Javno žre- f^PCo' ~'no Odisejevok '"""^ °dda,U ^upan z varni na GTV Upoštevali bomo samo tiste odgovore, ki jim bo priloženo origi-j \ / Oj~{^ Nagrajenec bo dobil namestitev v hotelu z avtobusn poletnem času za eno osebo. im prevozom, v POMEZIK SONCU Zaradi pomanjkanja bodo mnogi otroci pocTtnice PREŽIVELI DOMA, PREPUŠČENI SAMI SEBI IN ULICI, Da BI BILO r a k l H OTROK ČIM MANI, 11 REVIJA OTROK IN DRUŽINA dala pobudo POMEŽIK SONCU. V lil HUMANITARNI AKCIJI ŽELIMO ZBRATI 74 MILIJONOV TOLARJEV IN TAKO OMOGOČI 11 1 ETOVANJE 2.000 OTROKOM, KI BI BILI SICER ZA TO PRIKRAJŠANI, Pridružite se nam. Odprimo počitnice vsem otrokom PlAUA 1AGUNA — poreč— NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV Posebej pa vas želimo seznaniti s posebnostmi letošnje ponudbe za čas do 1. 7. 2000 do 28. 7. 2000 Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV sprejemniki (s satelitskimi programi), direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja za 4 osebe že od 137 DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centra Ulika. V vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj. Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli *** Laguna Park, Laguna Materada, Plavi, Zorna, Laguna Istra in Laguna Gran Vista s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cene polpenziona po osebi na dan že od 65 DEM! V hotelih kategorije **: Paviljonih Bellevue, Galeb, Albatros in Delfin cene polpenziona po osebi dnevno že od 44 DEM! V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane samopostrežne bife restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa znaša 1,90 DEM na osebo na dan! Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12. -18. leta pa samo 50 %! INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PlAUA IAGUNA, poreč tel. 00 385 52 410 136, 410 101 fax: 00385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr ZADNJE NOVICE bo dežurna novinarka Renata Škrjanc ,' telefon: 064/201-42-00 mobitel:041/643-014 ^f^f £ poklićite, sporočita, predlagati« .. BJ bomo pteaU S kovačijo in krompirjem na potep Naklo, 4. julija - Sončna julijska nedelja je bila naklonjena veseli druščini nakelskega Konjeniškega društva, ki deluje dobro leto in ima že več kot 40 članov. S štirimi vozovi in devetimi konji so se dopoldne odpravili na popotovanje do Preddvora, kjer so se udeležili prireditve Škrebljajo konjički gorenjski, povorko pa sta spremljala tudi jahača. Konji so bili okrašeni, na vozovih člani društva v narodnih nošah, manjkali pa nista tudi zastavi nakels-ke občine in društva ter "zidan parazol". Še posebej zanimivo pa je bilo tisto, kar so vozili na vozovih, saj so predstavili staro kovačijo ter pridelavo krompirja, ki sta povsod privabljali radovedne poglede. "Odkar imamo svoje društvo, sodelujemo na konjskih prireditvah in družabnih srečanjih, predstavimo se tudi na Štefanovo, predvsem pa želimo ohranjati stare običaje in obrti. Pred dobrim tednom smo sodelovali v paradi ob občinskem prazniku, danes pa smo se udeležili zanimive preddvorske prireditve, kjer smo za našo predstavitev pridelave krompirja na star način dobili celo priznanje, v naši skupini pa sta bila tudi zapravljivček in voz "parizar"," je po veseli vrnitvi v Naklo povedal Marjan Marinšek, predsednik nakelskega Konjeniškega društva. Dobre volje in veselih viž ni manjkalo, razigrano druščino pa je na predd-vorski prireditvi spodbujal tudi nakelski župan Ivan Štular. Pretekost je mikavna, okrašena konjenica pa predvsem paša za oči. Tudi tako se ohranja kulturna dediščina. • R. Škrjanc Vesela druščina se je še pred mrakom s potujočo kovačijo in "krompirjevim " vozom vrnila v Naklo, kamor so konjički priškrebljali iz Preddvora. Nova direktorica in višja poštnina V soboto se je začela že druga polovica prvega leta novega tisočletja. Prvi julij 2000 si bomo, med drugim, zapomnili po tem, da je natanko ta dan začel veljati sklep vlade Republike Slovenije o (precej višji) poštnini za pošiljke v notranjem prometu. Za vse, kar od prvojulijske sobote oddate na pošti, velja nov cenik. Najvažnejše določilo: na standardizirane pošiljke z maso do 20 gramov je s I. julijem potrebno nalepiti znamk za okroglih 20.-tolarjev, doslej je bila poštnina 18.- SfT. Res "skromna" podražitev, vsega JI odstotkov ob (uradno) precej nižji inflaciji. Seveda to ni prva letošnja podražitev poštnih storitev, vključno z osnovnimi. V prejšnjem mesecu je bilo objavljenih rekordno število informacij o javnem podjetju Pošta Slovenije., d.o.o., s sedežem v Mariboru, osnovnim kapitalom dobrih 29 milijard tolarjev. Velika večina informacij ni povezana s tem, da nadzorni svet Pošte vodi Zvone Ivanušič, finančni minister v Bajukovi vladi, temveč zaradi ekspresne odstavitve prejšnjega direktorja Alfonza Podgorelca in imenovanja nove direktorice Marije Ribič, kar se je zgodilo dober dan po imenovanju nove vlade. A v pošteno opravičilo novi direktorici: sobotno podražitev je odobrila že Drnovškova vlada, skupaj s prejšnjo podražitvijo, veljavno od 28. aprila. A kaj bi tarnali zaradi skromnih dveh tolarjev več na vsakem pismu ali razglednici (predpisanih mer!, sicer je poštnina še tolar več)! Cene naftnih derivatov so tudi poskočile. A to sploh niso podražitve, temveč uskladitve cen po modelu. Radioamaterji z vsega sveta prihajajo v Slovenijo Američani bodo tekmovali na Gorenjskem Na 3. svetovnem prvenstvu radioamaterjev pričakujejo 53 ekip, ki jih bodo razmestili po vsej Sloveniji. Edina gorenjska lokacija bo Golica v Selški dolini. nike in okolico ter jih spremljal] Železniki, 4. julija - Od jutri do prihodnjega torka bo naša država prvič gostila udeležence svetovnega prvenstva radioamaterjev WRTC 2000. Prireditev bodo svečano odprli v četrtek zvečer na Bledu, tekmovanje pa bo potekalo od sobote do nedelje popoldan. Radioamaterji iz Železnikov bodo poskrbeli za ameriško ekipo, ki bo edina tekmovala na Gorenjskem. Slovenski radioamaterji so v svetu že dolgo poznani in tudi uspešni. Naši ekipi sta se na svetovnem prvenstvu pred štirimi leti v Ameriki uvrstili v vrh. Zato ni naključje, da so organizacijo 3. svetovnega prvenstva zaupali Sloveniji. Pripravlja ga Slovenia contest club Ljubljana ob pomoči radioamaterjev iz vse države. "Radioamaterji iz Železnikov -v tej skupini smo Dušan in Borut Mohorič, Tomaž Gortnar in Jernej Bogataj - smo zadolženi za sprejem ameriške ekipe, ki bo edina tekmovala na gorenjski lokaciji. To je vas Golica nad Selško dolino, kjer je tudi naša radioamaterska točka. Tekmovalca bosta imela na razpolago šotor in našo radioamatersko opremo, antene pa zagotavlja organizator za vseh 53 ekip na različnih lokacijah po Sloveniji. Tekmovanje bo potekalo od sobote do nedelje popoldan. V 24 urah morajo radioamaterji vzpostaviti čimveč zvez s svetom, kar največ šteje pri uvrstitvi ekipe. Med tujci sta dve ekipi iz Slovenije, vendar je tokrat za nas bolj pomembna od rezultata kakovostna izvedba vse prireditve. Na Bled, kjer se bodo odvijale uradne svečanosti, bo že v sredo prišlo okrog 600 radioamaterjev z vsega sveta. To je velika priložnost, da obiskovalci spoznajo tudi lepote naše dežele. Mi bomo ameriškima tekmovalcema razkazali Želez- na kraj tekmovanja," je poveaa> Dušan Mohorič iz Železnikov. Svetovno prvenstvo radioamaterjev bodo svečano odprli v četrtek ob 20. uri v športni dvorani na Bledu. Tam pričakujejo tudi predsednika države in častnega odbora prireditve Milana Kučana. Na Bledu bo 10. julija ob 19. uri tudi sklepna slovesnost z razglasitvijo rezultatov Po svečani večerji bo še družabno srečanje radioamaterjev. Potek prvenstva si bo moc ogledati tudi na spletni strani pod naslovom http://wrtc-2000.bit.si. • Stojan Saje Vaške igre so povezale prebivalce Jelendola in Jezerskega Na delo v mesto, zabava pa kar doma Kulturno umetniško društvo Jelendol - Dolina je popestrilo sobotni popoldan z družabnimi igrami, plesom in glasbo. Navdušeni so bili tudi gostje z Jezerskega. Jelendol, 1. julija - Prvo srečanje prebivalcev iz gorskih dolin sosednjih občin najbrž ne bo edino, saj so organizatorje v Jelendolu pohvalili domačini in gostje. Kot je dejal jezerski župan Milan Kocjan, imajo ljudje iz teh krajev veliko skupnega. Na delo morajo v mesto, za zabavo pa lahko poskrbijo sami. V naseljih Jelendol in Dolina živi okrog 240 prebivalcev, od katerih večina sodeluje pri gasilskih, športnih in kulturnih dejavnostih. Kulturno umetniško društvo, ki je letos spet zaživelo, ima 130 članov. Kot je povedala predsednica Franka Magdič, so na pomlad pripravili pustno zabavo in prireditev za žene. Jeseni načrtujejo otroško predstavo in dramsko igro. Poletje so želeli popestriti z vaškimi igrami in nastopi plesnih skupin. Radi so sprejeli pobudo Jezerskega za sodelovanje, saj se ob zabavi ljudje še bolj povežejo. In res je bil sobotni popoldan v Jelendolu zabaven! Namen iger ni le tekmovanje, ampak predvsem sprostitev, je ugotovila voditeljica Vesna Štefe. Tudi sodniki z Jožetom Štajnerjem na čelu niso bili preveč strogi. Organizatorji so pripravili ob pomoči sponzorjev dovolj nagrad za uspešne tekmovalce v vseh igrah. Vaške igre so privabile prebivalce Jelendola in Jezerskega. Najprej šport, potem kultura Sedem iger so povezali z ljudskim izročilom. V hoji na hoduljah je bila najbolj spretna Karmen. V teku s polnimi peharji na glavah je bila najhitrejša Nirveta. Za hojo v vrečah se je odločilo več skupin; zmagali so Albina, Antonija, Danijel, Tanja, Daliborka in Alen iz Jelendola ter Tomaž z Jezerskega. Tudi vožnja živih samokolnic je dala šest zmagovalnih parov. V žaganju hloda so se pomerili moški in ženske, zmagala pa sta Zdravko in Tone. V hoji para po treh nogah - notranji sta bili zvezani -sta bila najbolj usklajeni Petra in Kristina. V vlečenju vrvi so se preizkusili domačini in gostje. Ker so imeli slednji le tri moške, so polovico ekipe prispevali Jelendolčani; izid je bil neodločen. Po naporu se je prilegel oddih, ki so ga popestrili mladinska folklorna skupina Karavanke, plesna skupina Sixteens iz tržiške šole Zali rovt in plesni skupini Galathea iz KUD Jelendol. Za ples je do noči igral ansambel Svežina. Domačini so seveda poskrbeli za pijačo in hrano, nekaj dišečih dobrot pa so # pokušnjo prinesli tudi Jezerjani-Predstavniki obeh krajev so sf izmenjali spominska darila in sl obljubili, da to ne bo zadnje srečanje. Kot je povedal župan občine Jezersko Milan Koc/«"'}e majhna razdalja loči kraja, ki imata veliko skupnega. Na delo odhaja večina prebivalcev v mesto, za zabavo pa lahko poj krbijo sami. Tudi domačini - med njimi 91-letni Anton Kavčič, njegov sin Valentin in vnuk Gora^j - so se strinjali, da razvedrilo n' nikoli odveč. • Stojan Saje egp Gornika ItorzAO posredniška < ŽELITE KUPITI AU PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z O&RE&TMl V BANKAH? Bi KADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak Jelovnik od 7. do 19. tat. NAREDITE KORAK koraW napr*^ KoroSka \\ Kranj tel.:5e010t5. 30010-10__J TIHA ®@IMlMr^ISIIGLAS 3$ide vsak to/tek in petek Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v torek, bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne bodo pogoste nevihte-Jutri, v sredo, bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Popoldne bodo predvsem v gorah posamezne nevihte. Nekoliko hladneje bo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK^ VREME : i T min / T max 15/26 14/25 14/^8^