221. Stav. fzhala rasen nedelj in 1 prasBiiLev vsa h dan ete 10. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise Trankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se rc vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 min po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—-. Pri večjem naročilu popust. Pavielnl Iranke v driavl SHS. V Ljubljani, v sobote 25. septembra 1920. MF Potantezna štev. 1 krono. Leto IV. CsiasiEo iugosEov. sociisEito - demokratične stranico. Telefonska št. 31 S. Naročnina: Po posti ali z dosiavljanjem na doni za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Amerika K 360. t ' . Reklama ei je za list so poštnine proste. (Jpravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. G''!., Učiteljska liskama. Zopet pred vladno krizo? Zagreb, 24. „Novosti“ poročajo iz Belgrada, da zavzema spor med dr. Vesničem, dr. Markovičem in vlado na eni strani ter Stojanom Prc-tičem na drugi strani čimdalje večji razmah. Ognjišče spora je radikalni klub, kjer uspeva osebni vpliv Protiča in njegova agitacija v časopisju. Protič je včeraj napadel ponovno predlog o ukaznem zakonu kot protipostavcn. Jutrišnja konferenca radikalcev bo odločila, v koliko ima Protič prav. V političnih krogih sodijo, da je kriza neizogibna. Medtem sc množe znaki, da so radikalci v Bosni in Vojvodini nasprotni Pro-tiČevcmu načrtu ustave. Temu načrtu je nasproten tudi Nikola Pašič sam, ki je entralist in ne dopušča nobene avtonomije. Italijanska vlada grozi z blokado Reke. Berlin, 24. »Berliner Tageblatt“ javlja iz Bazia: „Avanti“ javlja, da je zahtevala italijanska vlada od poveljništ-va na Reki takojšnjo izročitev parnika „Cagni“ z natovorjenim blagom vred. Pred nekaj tedni so ta parnik D‘ Annunzievi legionarji zaplenili. Če reška vlada ne zroči parnika, se proglasi nad Reko blokada in druge prisilne odredbe. Sladkor — monopol. Belgrad, 23. Finančni odsek je sprejel predlog finančnega ministra o novem davku na sladkor. Država bo sladko-r prevzela v monopol in vsled tega tudi prodajo sladkorja v vsej državi, kakor je izvedla prodajo tobaka. Potreba sladkorja znaša na leto 8000 vagonov, v Jugoslaviji pa se ga pridela 5000 vagonov v 14 tvornieah. Država bo od teh tvornic kupila sladkor po 7 dinarjev za kilogram, ostanek pa bo kupila v inozemstvu. Ta sladkor se bo v monopolu prodajal po 11 dinarjev. Nihče ne bo smel prodajati sladkorja dražje, prodajalci pa bodo obvezani, da bodo imeli sladkor vedno v zalogi. Na ta način bi prebivalstvo imelo sladkor ceneje, kakor dosedaj, država pa bi imela od tega 160 milijonov dinarjev dobička. .... , ;; v ,. ; V , , Leygues francoski ministrski predsednik. Pariz, 24. Lcygues je bil imenovan za ministrskega predsednika in za ministra zunanjih poslov. Ministri Millerandovega kabineta obdrze svoje portfelje. Azijatska kuga na Reki. Reka, 24. Po ugotovljenju kuge so bili bolniki takoj prenešeni v bolnico za kužne bolezni na Pehlinu. Dvajset oseb, ki so bile ž njimi v dotiki, so takoj izolirali ter se nahajajo sedaj neprestano pod strogim nadzorstvom. Od ponedeljka na torek je obolela na znakih kuge še ena oseba, vendar pa še ni popolnoma ugotovljeno ali je res obolela na kugi. v soboto zvečer je umrl stotnik Grossi. Mestne zdravstvene oblasti nastopajo z vso strogostjo, da bi preprečile nadaljnje širjenje opasne; epidemije. Posledica tega je, da se mesto še nikdar ni nahajalo v takem Stanju, kar se tiče čistosti, kakor ravno sedaj. Leto dni, odkar je došel D Annunzio, se javni higijeni ni posvečala nobena skrb. Krematorij za sežiganje smeti že par mesecev ne obratuje. D* Annunzio je namesto, da bi skrbel za čistost mesta, znal prirejati samo svečanosti, proslave m plese, medtem ko so se smeti na raznih mestih kakor n. pr. pri izseljeniškem domu in tobačni tovarni kupičile. Sedaj, ko so je pojavila kuga, opaža vse za mesto škodljivo gospodarstvo. Davki in davki. RADIKALCI ZA FAMOZNO PROTIČEVO USTAVO. Belgrad. 24. Včeraj ie imel odbor radikalne stranke seio. na kateri ie razDravlia! o programu stranke in o nodlavi za volitve. Dosegel se ie sporazum, da se kot podlaga za novo ustavo more soreieti Protičev načrt z.izpremembo. da nai iugoslo-vensko ozemlie oredstavlia edinstveno državo. Glede agrarne re-torme ie zavzel odbor stališče, da sc nai zemlja razdeli med kmete ter plača odškodnina veleposestnikom. Kdor dobi zetnlio. io mora obdelovati ter ie ne more prodati 10 let. Radikalci poideio v volilni boi s programom za rešitev delavskih in drugih sociialnih vprašani. ŽIGOSANJE ŽIVINE V VUKO-VARU. LDU Belgrad. 23. »Politika« piše iz Vukovara: Poveiiništvo prve armiie v Novem Sadu ie izdalo na-redbo da se žigosalo konii v vukovarskem okraju. Vi snada nod nrvo armiisko oblast. Ker na le povelini-štvo IV. a nunske oblasti že pred 'desetimi dnevi ustavilo žigosanje živiue v vseh drugih kraiih Hrvat-ske in Slavonije, se ie'bat!. da bi tudi v vukovarskem okraiu vsled agl-taciie ne izbruhnili kmetski nemiri. PRIDELEK PŠENICE. Belgrad. 24. Po uradnih podatkih. ki tih ie zbralo ministrstvo za finance znaša letošnji pridelek pšenice 120.000 vagonov, ovsa 100.000 vagonov. Pričakovati ie. da bo le-tošnii pridelek koruze zelo dober. IZGREDI V PULJU. Trst. 24. sept. (Izv.l Današnji »Lav ara tore« invlia telefonsko pretrgano poročilo velikih krvavih izgredih med socialistično mladino in fašisti. Izgrede so v sredo zvečer provocirali fašisfovslci agenti. Prišlo ie do krvavih spopadov. _ Mrtev ie en fašist, ranjenih več socialNtov Fašisti so napadli Delavski dom ter ga zažgali. Napadli so tudi uredništvo soc. lista »U Proletario.« PRED STAVKO V BELGIJSKIH PREMOGOVNIKIH. LDU. Pariz, 24. Kakor poroča Ajjcnce Ilavas, prele premogovni delavci v srednji Belgiji s stavko, ako bi jim delodajalci odtegnili nove davke od mezde. Vlada Vesnič—- dr' Koroščeva je nam na obsolutističen način naložila strahovite davke. Proforma — samo da se ne reče -- ic predložila famozni Stojanovičev davčni zakon Prjvrcmenemu Narodnemu Predstavništvu. Finančni odbor ga ic vzel v pretres — nastala ie kriza... In vlada Vesnič—Koroščeva ie tako i. ko ie po povsem ueumevni krizi zopet bila v sedlu, potom naredbe uveljavila, ne da bi se ozirala na kake pomisleke, težke davke, ki bodo hudo. silno hudo boleli nas v bto-venrii in one do Idrvatski. Vojvodini in Bosni. , . — »In kaf pa Srbe?« bo kdo vprašal? Srbi ne bodo nič plačevali, ker državljani bivše kraljevine Srbite ne nriznavaio nobenih ».naredb«. Ki «n ni odobril parlament. SrbHancise bodo oožvlžeall na Stoianovič reščeve nove davke! . . Mi. ki smo hlapčevsko vatem plačevati silne davke in uboga i -to. ker zaukazuie ohlast plačevali na novo: 8 kron več pri enem kilogramu cukra. ki že danes velia toliko, .da ic greh in strah; 8 kron več orl eni kili kave. ki že danes velia več kot ored volno 30 kg skuoai; 1 K 60 vin več Dri kili riža. ki ga že delavski otroci, kar' se tih le od I. 1914 liaorei rodilo, skoro ne poznalo. Danes stane že brez trošarine nad 30 kron ena kila: I K 60 vin. več Dri kili olia. ki ie tudi že doseglo vuebovoiioee cene! O davkih, ki siino oodraže pivo. boliša vina. likerie, rum itd. — nečem o niti govoriti, ker nočemo da bi nam kdo očital, da smo proti ob-davčevaniu alkoholnih niiač. dasi bi prav skromno lahko pripomnili, da podražitev piva silno neprijetno zadene delavce, ki delaio nri ogniu. v tovarnah itd...• Slavna vlada ni hudo obdavčila le cukra. kave. olia in riža ter cikorije ‘ * za cikorijo bomo plačevali tudi kar 2 K 40 vin pri kili — ampak se ie spravila tudi na mineralne vodo sodavice, pokalice. Časih se ie n. Dr. davek nn alkohol .strašno v prikupljivi obliki pi inašal, 2 vso glorijo so hodih u- or naši klerikalci ►o deželi in slavili davke in dokla- de na" alkohol. Liudie so sicer po tihem kleli. aii; kdo nai kni reče. če se »pobHa alkohol«. No. sedai smo pa radovedni, kako se bo opravičevalo in slavilo davke na — sodov-ko. na pokalice m kislo vodo.. Pred voino si dobil liter kisle vode za 12 do 14 vinarfev — sedai «a le cena nad K 8.- in 5e davka bo pri litru 20 para dinarskih v zlatu, kar pomeni 1 K 60 vin.... Nainuiietneiši davek za one. ki so bili tako srečni, da iroaio električne luči doma. na ie davek na električno razsvetljav o. 11 a znaša; Od žarnice do vštetih 32 normalnih sveč letno 413 kron za komad: ako ie na iačta- ™ za vsako nor-rnalno svečo K 2.~0 vce^ah 30 Dcira diinrskih v zlstu ^vcc. Alvo Del inijas obločirico. boS na plačal 160 kron davka na mesec. Pozabili 03 mso 8'ospcdie onih. k- svetiio s ulioom: tudi ti bodo Plačevali 20 para dinarskih v zlatu za kubični meter. No. oa tudi onih mso pozabili, ki bi si pomagali s karbidom. Čakal prihiteli — ,ie 13 °r’ kaše G hal; tudi ta bo plačal za 10(1 kg 240 kron d jiv k ^ Pa tudi siromak, ki sveti s svečo. ne bo državi odnesel ficka. Dr. Korošec ga ie pritisnil! Ne boš. bratce. zastoni dihal starati sveče! Plati nare. hi naložilo se ie na 100 kg sveč 20 dinarjev v zlatu, kar pomeni 160 kron... Kaioada. fuianca ve. kaf dela. Ona obdavči vse. Egalitč... Da pa bi kdo mislil, da so sploh kal Doza-bili. nai povemo, da se tudi tistL ki ie mislil, da so nani pozabili, moti. Tudi kresila so obdavčena. In sicer: do 25 g teže 1 dinar v zlatu ali 8 kron v oaniriu! Dreko 25 e teže 2 dinarja v zlatu: mizna in stenska pa po 6 dinar ie v v zlatu. Samo tisti, ki še iskre kreše na kremeniak in iih na suho gobo lovi. samo Usti ie prost. Blagor mu. ki le ostal zvest starim šegam in navadam ! Grozno ic. če človek ve in vidi. kakšna dragima ie in kakšna bo še nastala. Jezi Da tudi človeka, če bere potem v raznih listih kakor sta »Slovenec« in »Večerni list«, glasove ogorčenja. Zlasti ic neverietno predrzno kar niše n. pr. »Večerni list«. Ta nravi: »Kako oa ie naša vlada uveljavila nove davke? Na nodlagi finančnega zakona za bidžetno dobo 1920-21. Teea zakona parlament ni sklenil. Naši zastopniki v finančnem odboru so orotl niemu energično protestirali... Torei. ooln. neprikriti absolutizem.« Postoimo in si stvar nekoliko ogletmo: } Kdo ie vlada? V Belgradu ie glavni steber vlade gospodar »Večernega lista« minister goso. dr Korošec. V Liubliani Da vlada drnci gosoodar »Večernega lista* gosp. dr. Breic. Dr. Korošec ie podpisal te davke s svoiim lastnoročnim podpisom! Dr. Breic na ie še vedno predsednik kralicve Deželne vlade v. Liubliani: v znak protesta Droti bel-graiskemu absolutizmu še ni demi-siioniral! Kako nai imenujemo oočenianie klerikalcev? Nič drugače tega ni mogoče označiti kakor z ostudno igro z ljudskimi interesi. In demokraiie? Dr. Kukovec ie tudi podpisal te težke davke. Dr. Kukovec ie šef demokratov v naših kraiih... Lnidstvo! Spametuj se in pri bližajočih volitvah govori tako. da ne bo v konstituanti več mesta za take liudi kot so Korošec in njegova stranka. * No. kai pa bomo proti tem davkom? Konsta tirali smo. da Srbiianci ne bodo nlačevali teh davkov, ker iih' ni sklenil parlament. Plačevali ne bodo in srbiinnski sodniki bodo vsakega ODrostili. ki bi bil obtožen, da ne Dlača davkov glasom naredbe. Kai ie storiti? Poslanci Iz Slovenile. Hrvatske Vojvodine ter Hercegovhie-Bosno in Dalmacije na) v seli drž. zbora dne 28 t. m. soglasno zahtevajo, da se anulira ta zloglasna naredba. To bi bil eden lek. Ali se bodo upali demokratski in klerikalni poslanci to napraviti, le vnrašanie: socialno - demokratični poslanci bodo nodali tak predlog v te! seji. — Bomo videli in potem govorih še iasnerfe. Ali je na Koroškem sploh treba ljudskega glasovanja ? Dne 12. septembra se ie vršila v Celovcu okralna konferenca soci-ialdemokratične stranke za Celovec in okolico, ki ie SDreiela neko resolucijo. ki nravi začetkoma, da ie soeiialna demokratična stranka in-ternaciionalna in da ie od svojega postanka nastopala vedno za samoodločbo narodov. Temu nimamo nrav nič dodati, ker se s tem popolnoma strinfamo. Na koncu te resoluciie oa roti delavstvo A-cone. da nai glasuje za Nemško Avstrjio! Isti dan se ie vršilo tudi liudsko zborovante v svrho propagande za liudsko .vlasovanie na Koroškem. Na tem zborovanju ie bil sociialno demokratični poslanec Florijan Groger oficiielni govornik. ki ie ob začetku svotega govora iziavil: Na zgodovinskih Ueh in v odločilnem trenutku smo se danes rukni zbrali, da našemu liudstvu in naši zelo trpeči deželi v A-coni pomagamo. Groger ie tukai menil Gosposvetsko polie. ki le res zgodovinski krai toda za Slovence, in če bi bil Groger Slovenec, bi mu oprostili tako iziavo. sicer io na smatramo za demavogiio ker zgodovinskega pomena tega kraia ni obiektivno pojasnil. Na zgodovinskih tleh Slovencev agitira Groger za tiste liudi. za nemške viteze, katerih geslo ie bilo: Moč gre nred pravico! To ie načelo ki ga ie poznal nemški vitez rmar v srechiiera veku! Groger pravi i »stena Karavank mora biti naravna meia med Avstrijo in Jugoslavijo.« Zakai propagira Groger to? Tu ne more biti nobenega drugega vzroka kakor, da so ga vpregli v agitacijski voz liudie. ki boiiio agrarne reforme, in ti so znani nam »vaub-riterii«. grofi iti baroni: Rosenberg. Thurn. Henkel - Donnersmark. Weii-dorf. Ladron. Lichtenstein hi drugi, ki so pokupili mnogo slovenskih kmetij večinoma nailepših posestev na Koroškem do sramotno uizki ceni. Slovenec ie postal berač in hla- pec veleposestnika. In sedai delaio ti veleposestniki na vse kriniie da ne bi ta zeinlia prišla nod Jugosia-viio. ker se boie agrarne reforme ter razvelfavlienia raznih umazanih kuDČti h katerim so ubogega kmeta prisilili. Priklicali so na pomoč soci-ialnega demokrata Florjana Grdger-ia. ki nai bi za te nemške niiavke klical svoiega patrona sv. FlorHana na Domoč. da bi pomagal gasiti navdušenje za samo?/ — >o odločevanie 120.000 Slovencev, ki žive na Koroškem. Groger dela do receptu eksce-sarfa Viliema 1!.. ki ie že leta 1918. rekel, da Avstriia premalo germanizira! Groger trdi. da ves proletari-iat v A-coni hoče pod Avstrilo. Tu lahko dokažem Grogerfu. da vedo-ma laže. ker imam oil naših zavednih in izkušenih sociialnih demo-tov iz Roža več pisem, v katerih nas nrosiio. da tudi ml razviiemo aeitaciio za plebiscit ter nreorečuno nemško - nacifonalno gonto v A-coni. Slovenci zahtevalo sami. da bi ves narod skupno žive! ker le s tem se prepreči vsakršna iredenta in s tem tudi večie nesreče, ki bi utegnile nastati iz teza. ako bi bili Slovenci razdvojeni. Ne samo to. temveč Uidi iz gospodarskih iii živlienskih razlogov ie zločin, ako kdo hoče delavstvo privesti do tega. da bi glasovalo za Avstriio. Povedali smo že. da Avstrijo tudi A-cona ne bo rešila, ker ic to nemogoče. Dne 24. t. m. se ho vršila v Brusliu internacionalna finančna konferenca, nad katero pa že danes naibohši ekonomi Nemške Avstriie obimavaio češ. za nas ni rešitve, ker moramo 80 /o^ vseh nasili potrebščin uvažati, naša denarna vrednost tako pada. da bo v dveh ali treh mesecih avs.trilska krona izgubila sploh vsako vrednost. Letni deficit.' ki ie bil proračunien na 10 in pol miliiard. že presega. 16 mili-iard. Avstro-ogrska banka naznani«. da kroži v Avstriji že dalekc nad 20 milijard papirnatega dennria. Ste v. 221. To SDoroČa avstrijski državni urad sam! Tndustrila Da rabi stabfliteto denaria. drugače ie kalkulacija nemogoča. Kai tor el hočete še več dokazov?! Položai v tei ati oni državi se da izbolišati le s orodukciio! Sploh kako nai pa delavec v Avstriji danes producira, ker dobiva ko-mni bolniške norciie za hrano? Avstriia z gospodarskega stališča sploh nima obstoia. ZdružUi se bo morala z Nemčiio ki ima doveli industriie. a Dremalo živil. Koroška ima precei industriie. živil oa tudi ne dosti niti zase. Nemčiia torei ne bo potrebovala koroške industriie. živil na nima. da bi fih dalala. zlasti ker ii Koroška ne bo mogla daiati zanie nobenega drugega Ha^a. V tem Drimeru ie torei Koroška obso-iena na gospodarski potrln. Povsem drugače ie z Jugoslaviio. Ta notre-buie industriio in ima doveli živil. S tem so dani oogoJi za nailenši gospodarski razvol in blaeostanfc koroških Slovencev, živahno se bo razvila kiročiia in industriia. ker bodo Korošci imeli doveli trpa za svo-ie blago in bodo za to blago lahko dobili kar sami ootrebirieio. Sedai so sicer oovsod slabe gospodarske razmere, ali Jugoslaviia ima usodne ooeoie. da se bo med vsemi državami nainrel izkopala iz mizeriie. Delavci A-oone. poidite v bon' za svoie res zgodovinske pravice, za svof obstanek orot! koroškim fevdalcem. ki se boie agrarne reforme In odtočite se za ono državo, v kateri naidete kn«h t. I lu trosi* v Ho. Ako bi bil imoeriialistični ka-oifalizen koUčkai Pravičen, bi na ;}l?b?sr!*a na Vom^kem sololi ne bi.o treta *?er mi ne zahtevamo nič drugega kako: to. kar so nam ntm šfci grofi in baroni ukradli! J, M —c. KVARNERSKO MINISTRSTVO. Reka. 24. D’Annunzio ie objavil v tukaišniih listih listnioo novega ministrstva kvarnerske republike. Ministrske listnice so razdeljene nastopno: Zunanie stvari D’Annunzio. voina Hostu Venturi. finance Panta-leoni notranie stvari in oravosodie Baccich. šolstvo Lenaz. eosoodar-stvo Baccocca. iavna dela Marassi. JUŽNA TIROLSKA DOBI AVTONOMIJO. UDU Inomost. 24. sept. (Dun-KU) »Tiroler Zeitungskorresoon-denz« prinaša vest iz Rima. da ie obiavlieno poročilo senatne komisi-ie za zunanie posle ki vsebuAe odobritev senžermenske pogodbe. Poročilo ooozaria na nekatere točke nosebne važnosti. Tako določa člen 311 mirovne pogodbe. da nai ima Avstriia svoboden oristoo do Jadranskega moria. Kotnisiia misli, da mora tudi Italiia dobiti svoboden pristop da Bodenskega iezera. Na-dalie ooozaria poročilo na zakonski načrt glede anetksiie in poudaria da ie bil v zbornici Iznremenien. tako da hJ morala vlada upoštevati provincialne in občinske avtonomiie anektiranih dežel. Komi si la vztraia ori tem. da se ne izpremene pravni >0 unravnotehnični red novih no-kraiin. MEDNARODNI KONGRES STROKOVNIH ORGANIZACIJ. LDU. Rotterdam, 24. »Nieuwe Rotter-damsche Courant« poroča: Mednarodni kongres strokovnih organizacij, ki bo zboroval v Londonu, da bi obravnaval o pospešitvi obnove Evrope, se bo bavB z vprašanjem olajšave mednarodne razdelitve živil, premoga in sirovta ter z vprašanjem socializacije industrij. SPLOŠNA DELAVNA DOLŽNOST V NEMČIJI. LDU. Berlin, 24. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da se državno ministrstvo za gospodarstvo v zvezi z vprašanjem pobijanja brezdelnosti peča tudi z mislijo, kako bi sc uvedla splošna dolžnost dela. RUSKO - POLJSKA VOJNA. LDU. Dunaj, 23. Ukrajinski tiskovni urad poroča iz Tamova z dne 22. t. m.: Premagani sovražnik so umika na vsej črti. Predor sovražnih črt na več krajih omogoča zasledovanje boljševikov proti jugovzhodu in severovzhodu. Železniška proga Komenec - Proslairov je v rokah ukrajinskih čet. Moskva, 24. Vojuo poročilo od 23. t. m.: Po srditem boju so naše čete izpraznile mesto Aleksandrovsk m zasedlo postojanke na desnem bregu reke Dnjepra. Zdravniško vprašanje v soc. zavarovanju. Na Češkem pripravliaio globo-keišo reformo zakona o bolniškem zavarovanju produktivnih sloiev. Predvsem nameravaio široko raztegniti krog zavarovanju obligatno podvrženih oseb ter uvesti prisilno družinsko zavarovanie. Proti tei nameravani reformi so se dvignili zdravniki — ki so na Češkeju strašno boieviti — in list češkega meščanskega demokratizma Hm ie dal prostor, kier so vzkliknili kakor vodnik nod ostro kroglo. Tam razviti in razgalieni nazor? so silno tipični za mentaliteto češkega zdravniškega stanu in ker se slabo rado nodeduie in razleze na vse j strani sveta, mislim, da ne bo odveč. ako tudi mi izrečemo nekai besed o zdravniku in niegovih soci-ialnih dolžnostih, zlasti z ozirom na soc. zavarovanie. Tendenca protesta češkega zdravnika ie. da prepriča Javnost o nevarnosti, ki preti nJegovemu materiielnemu obstanku, ako se nameravana reforma bolniškega zavarovanja deiansko izvede. Osnovna misel nrotesta ie ta. da obligatno bolniško zavarovanie Jem-Ue zdravniku kliente!©, čini širši ie krog onih oseb. ki se zdravi«) na račun bolniških bla^aien tem boli opazne so zdravnikove ordJnaciiske. sobe. Materiielni interes zdravnika zahteva, da se 7 vsemi silami postavi oroti tei nameri, posebno tako dolgo dokler zdravlienie na račun bolniških blagaien ni tako visoko honorirano kakor privatno. Zdravniki čutilo da imaio svoio eksistenco v delavskih, širokih, revnih ljudskih sloiih. Izžemanie in odiranie nai iim bo tam monopolizirano. Ker obvezno bolniško zavarovanie na primer hišnika ogroža veličino zdravnikove privatne klilentele. zato nai hišnik ne bo zavarovan: v slučaiu bolezni nai išče privatnega zdravnika in temu nai izda vse prihranke, dokler nJegova blagaina ne bo prazna in on brez oomoči. Iz istega vzroka se zdravniki nrotlvito tudi obveznemu družinskemu zavarovanki. Isti efekt: družfnski oče naJ znosi k zdravnilcu vse prihranke za svoiega obolelega sina — ootem nai pa še nezdravega sina vrže v valove Vltave. In socMalnemu čutu bo zadoščeno! Da se tako naziranie sploh le v mislih more poroditi, ie že škandal. Sramota za danjšoH čas oa le. da oride v iavnost. Pisec protesta v s voli bistroumnosti težkemu vora-šaniu modeme dobe ne naJde druge rešitve, kakor zagovarjati svoj lastni materiielni dobrobit — in če zawi miliioni umiraio. Moderni krvoločni-ki* Proti takemu barbarskemu na-ziraniu se mora dvigniti ves pošteni zdravniški stan in odmakniti ostudno senco, ki io mečeio nanl posamezni nfegovi člani v svoii nenasitnosti. Zdravnik ie od boga na zemlio noslani angeli, ki ie poklican, da hodi okoli z dobrim srcem in mehko roko. Ce nihče drugi, mora on po svoiem ideialnem sociialnem poklicu biti vedno orioravlien odrezati polovico svoiega nlašča in ga dati zmrzuiočemu troimj na cesti. Njegov poklic ie poklic matere, katere tendenca ne sme iti za tem. da ie število bolnikov vedno večie in da ie vedno večia kliientela in vedno večie bogastvo. Niegov poklic ni obrtniško - kapitalistično podietJe. Ako bo zdravnik hodil med trpečim liudstvom z dobrim srcem in mehko roko. se mu za materiielni ob-stoi ni bati. Hvaležnost liudstva mu bo zidala visoke gradove. Javnost bo notom svoiih zastopnikov izsilila moderno, materiielno stran popolnoma zadovoliuiočo reformo zdravniškega stanu. Etična poklicna dolžnost zdravnikova ie. da se z vsemi močmi no-trudi dvigniti in zasigrurati zdravstveno stanie širokih mas — njegova dolžnost ie — fi* naiboH njegova — da z vnemo, nepristransko in nesebično sodeluie uri ustvarianiu so-cBafno - zavarovalnih zakonov, kai-ti ti zakoni nai bodo inkorporaciia voli e in hotenia vseli sloiev brez in-ieme no prvovrstnih socHalnih zakonih Ti zakoni moralo biti univerzalni zdravnik za pretežno /ečlno revnega prebivalstva Po sociiahiih zakorih fen svet meril višino iujšo srčne kulture. Zdravnik ima ivdž-nost. da Siri med liudstvo soozna-vanie dobrot sociialnih zavarovalnih zakonov. Zločin stori, ako se zaničljivo. brezčutno in brezinteresno izraža o raznih sociialnih zavarovalnih instituciiah. Pri nas ni, žalibeg ne prilike, ne liudii. da bi se intenzivno porazgo-vorili o vseh aktualnih sodobnih sociialnih vprašanjih. Preveč ie Doii-tikovania. Potreba časa pa bo postala nolagoma neodložjiivo nuina in morali bomo načeti še tako koč-liiva vprašania z zelo ostrim nožem in ne bomo se smeli.ustrašiti se tako glnbokiij ran. ako hočemo seči do črva. ki zarieva in grize na tome-liih sociialne pravičnosti miru in reda v državi. Državi hočemo dati produktivnih sil te sile hočemo ohraniti na višini delavnosti. In tu ie zdravniško vnra-šanle vogelni kamen. Postavite ga trdno, da bomo mogli zidati. _______________________________ — oc. Polltline vesti. -t- Vlada dementira. Povodom seje ministrskega odbora za zunanje stvari z dne 21. t. m. so se v našem časopisju pojavile vesti, da je bila na tej seji objavljena brzojavka, ki jo Je italijanski minister za zunanje stvari grof Sforza, poslal našemu ministru za zunanje stvari dr. Trumbiču glede obnovitve direktnih pogajanj v Jadranskem vprašanju. Presbiro je pooblaščen Izjaviti, da so vse te vesti glede omenjene brzojavke, kakor tudi glede predmeta razpravljanja na oni seji neresnične. + Minister za agrarno reformo dr. Križman je odpotoval na dopust. V času njegovega dopusta ga bo zastopal minister za socialno politiko dr. Kukovec. + G. Teodor Emandl, novi romunski poslanik na našem dvoru, je dospel v Bel-gTad hi ga je predvčerajšnjim sprejel naš minister za zunanje stvari dr. Trumbič. — G. Langa Rascano, dosedanji romunski po- LISTEK. Skiint mm alf. Francosko spisal Oaston Leroui. (Dalje.) fn zaklenila ie za sebol vrata v budoar ... Po tisti noči v Rumeni sobi io eooade večkrat nepričakovano čudna bomzen. zelo yerJetrvo kal ne?... Kdo bi razumel in veriel da se ie ravno to noč čisto sJučaJno zaprla s svoiimi strežnicami. D0 srečnem nakliučiu ravno to noč. ko ie imel on priti? Kdo bi razumel, zakai zavrača Stangersonov sklep da hoče spati v salonu svole hčerk' zato ker se niegova hčerka boiii? Kdo bi razupiel. zakaJ ni več na pisalni mizici oisma. ko ie bilo vendar ravnokar še tam!... Kdor to razume bo rekel: Odčna, Stangerso-nova ie vedela, da pride morilec... ni mu mogla zabranitl. da te odšel. nikomur ni tega povedala, ker hoče. da ostane morilec neznan.,, ne- znan nienermu očetu, neznan vsem. samo gu. Robertu Darzacu ne Ker g. Darzac ga mora sedai poznati.. Mogoče ea le že prei poznal! Spom* niti se le treba samo na stavek iz dizelskega vrta: Bom moral res izvršiti hudodelstvo, da vas dobim? Naoram komu. hudodelstvo če ne proti zapreki, proti morilcu? Spomnite se še na odgovor ga. Darzaca lia moie vorašanie: »Ali bi vam mogoče ne bilo prav. da naidem morilca?« — Ah. nairaJe bi ga sam umoril!« Dostavil sem še: »Niste odgovorili na moie voraSanie!« To Je bilo tudi res. V resnici, v resnici, g. Darzac tako dobro pozna morilca. da se boii da ga naidem. če-Dray bl saiu rad ubil. Pomr^al mJ ie Dri zasledovancu samo iz dveh vzrokov: natorel ker sem ga prisilil k temu. potem oa zato. da k) le laZ-ie čuval... V sobi sem... v ntenf sobi..k Oledam Jo. n.fo... gledam tudi oro! stor kfe-r ie ležalo ravnokar še nismo... Odč. Stangersonova se to polastite oisma: to pisma te bito namenjeno, gotovo... orav gotovo .. Ah. kako trepeče, nesrečnica... kako trepeče, ko H pripoveduje nien oče. da ie bil morilec v nJeni aobi. in kako smo ga oregania-li... A očividno ie. da se ni prei umirila, dokler ni slišala zagotovila, da ie morilec ušel. Nato tišina... Kakšna tišina!.. * Vsi smo tukai in gledamo nlo... Nie oče. Larsan. oče Jakob in iaz. Kakšne misli vrviio v tei tišini okoli n>e?... Po dogodku tega večera. 00 misteriju nerajzunvUive galenie. no tem čudežnem morilčevem prihodu v nieno sobo. se mi _ zdi. da bi lahko vse misli, od onih. ki ždiio pod lobank) očeta Jakoba, oa do onih ki se poraiaio pod Stangersonovo lo-banvv vse. orav v^e. bi lahko označil z besedami: »O. Ti. ki poznaš misterij, razloži nam ga. In mogoče te rešimo!« — Ah! kako rad bi Jo rešil... zaradi nte same in zaradi one!... Plačem... Da. čutim, kako mi solze zalivata od pred toliko bmečtao, »akrlvano s tako grozno silo. slaaik na našem dvoru je z ladjo odpotoval v Bukarešto, od koder bo Sel na svoje novo mesto v Sofiji. (Uradno.) +. Deputaclja »Edinosti« pri GtolUtlja. Vsled julijskih dogodkov je tržaško politično društvo poslalo pod predsedstvom dr. Josip Vilfana deputacijo k italijanskemu ministrskemu predsedniku Oiolittiju. Depu-tacija je bila v torek 23. t. m. sprejeta od ministrskega predsednika GiolittlJa. Po-vdarjajoč pravico do samoodločbe, je depu-tacija protestirala proti nepravičnostim, zatiranju in julijskemu pustošenju. Zahtevala je odpomoči in jamstva, da se izvedejo zahteve, vsebovane v spomenicah, ki so bile predložene. Ministrski predsednik je zagotovil depntaciji svojo dobrohotnost in primerne odredbe. (Benevolenva e provze-dimenti corrispondenti.) ,+ Politični položai ofldelue Bolgarije je, v kratkem povedano, tale: V notranjosti dežele se vrše hudi boji med meščanskimi strankami samimi, ter med meščanskimi in socialističnimi. Posebno sta sl hudo v laseh kmetiška stranka, katere vodja Stam-bulinskl je predsednik sedanje vlade, ter blok ostalih meščanskih elementov, ki mu načeljuje bolgarska oficirska liga. Stranka Stambulinskega enostransko deluje le za kmetiške interese, mestno prebivalstvo in delavstvo pa pušča povsem v netnar. Med mestno buržoazijo se je rodil proti Stam-bulinskemu že zelo hud odpor. Zunanje-po-litično deluje stranka Stambulinskega za srbslco-boigarsko zblfžanje, kar pa skupini mestne buržoazije ni p o volji. Ne oziraje se na vse to, stremi Stambulinskega vlada odločno za zbližanje s takzv. »malo enten-to«. V svrho tega je Stambulinski šel v Prago. Zdi se, da je edino, kar še ovira zbližanje Bolgarske 7. Jugoslavijo, napetost med Bolgarijo in Grčijo na eni, ter »ne-razpoloženje* srbske radikalne stranke napram Bolgarom In njeno malikovalstvo do ontente na drugi strani. Radikalni veljaki Vesničevega kopita se drže napram Bot-gariji odklonilno, mesto da bi bili spravljivi. Balkan, ti si v veselje vseh kapitalistov! + Beg llortyjevih gardistov. Pred nekaterimi dnevi se je posrečilo ubežati'v Madžarsko nekaterim Hrvatom iz Horty-jeve garde, ki so doma iz Baranje, pa so bili internirani nekateri v Novem Sadu, nekateri pa v. Valjevu. Eden izmed njih z imenom Richel je deponiral pol milijona kron pri naših oblastvih v Novem Sadu, samo da ga pustijo na svobodo. + Poljsko-litvansk! spor. Iz Kovna javljajo, da je litvanski zunanji minister sprejel predlog poljske vlade, naj o sporu med obema državama razsodi zveza narodov. 4 Kampanija proti »Dalij' Heraldu«. Nek čičerinov telegram kategorično de-mertira vest, da je Kamenov prizadet pri tiersrni ponudbi »Daily Heraldu* Ernest Bevin, eden izmed »Heraldovih« ravnateljev, pa je pozval Lloyda Georgea naj dokaže svoje trditve o nepoštenih mani-pi lacliah med upravništvom časnika in rusko vlado. Dnevne vesti. Dovoli nam ie tega! O famozni državjii stanovanjski komisiii v Liubliani smo v našem listu že opetovano govorili. Poiavlia-io se tam dan za dnem slučaii. ki vniieio do neba in ki ?ih nikakor ne bomo več troeli. Včerai Je dobil n. pr. naš sodrug Ivan Lenarčič, ortoped po poklicu, stanuioč v barakah v Spodnji Šiški odiok. da mora s svoio družino vred »naikasneie do 30. oktobra 1920 popolnoma izprazniti .stanovanje*, ker bi se sicer isto ek.sekurivnim potom na Vaše stroške izoraznilo. Proti temu ukrepu pritožba ni dopustna itd.« Pribiia-mo samo tole: S. Lenarčič Je prišel ob polomu v Lhibliano ter Je bil zaposlen kot ortoned ori neki tukajšnji tvrdki. Tudi nJegova žena pri- speva K gosDodinistvu s šivarnem. Po zimi ie zbolel in mož ni mogel več delati. Dobival ie 5 K bolniška podpore na dan. Sedai ie mož ozdra-^ vel in ie iskal dela v tukaišniih oro-teznih delavnicah. Je to edini slovenski ortonedni delavec, ki se ie te stroke izučil in delal v niei dolga leta. zato ie smel upravičeno pričakovati. da ga tukaišnia ortooedna delavnica, kier so zaposleni sedai sami tuici. soreime nemudoma v delo. sai so bila niegova dela odlikovana celo v Parizu. Na interven-ciio kovinarske organizacije se ie obliubilo. da bo takoj .00 ozdravlie-i niu soreiet kot delovodia. Sedai pa oride famozna stanovaniska komisija. v kateri ie baie znani komunistični kričač in dr. Breičev svak L!, Vencaiz »referent« za delavska stanovanja. in vrže ubogega delavca' orecj zimo z družino vred na cesto. Pristavliamo. da ie Vencaiz pred kratkim pregovarial Lenarčiča, nai vstoj)i^ v komunistično organizacijo. Lenarčič ie to odločno odklonil id sedai ie na cesti. Ali ie to slučai? Ne vemo. zalitevamo oa nalodločneiše, da ta človek nemudoma izgine iz stanovanjske komisije, ker nam le dovolj njegovih zlobnosti. Večerni list ie popolnoma prenehal s podlo polemiko proti naši stranki in »Na-preiu«.. Sedai se zaganla naiveč v komuniste, svoie nekdanie zaveznike. v snočnii številki se ie oa spravil celo na avstriiske klerikalce. Ne vemo kai ga ie dovedlo do tega, na;brže sooznanie. da nam niegova ostudna nisariia ni odvzela niti enega pristaša, oač oa odoria oči celo nremnogim klerikalcem, ki so se zgražali nad Derfidno demagogijo te?a obskurnega katoliškega trobila. Da bi se JzDreobmil za stalno, ie ori listih niegove sorte težko uoatl, Organizacijski Iz strok. @rgasiigacif@. Shod živilskih delavcev v Ljubljani, V nedeljo 26. septembra 1920 se bo vršU pekovski shod ob 9. uri dopoldne v salonu na vrtu pri Novem svetu, Gosposvetska cesta. Pekovski pomočniki udeležite polnoštevilno. Shod živilskih delavcev na Jesenicah se vrši v nedeljo popoldne ob 15. uri v ho« telu Pošta. Pekovski pomočniki Iz Radovljice, Lesc, Bleda itd. naj pridejo na sestanek na Jesenice. Poročevalec iz Ljubljane. Za mlinarje v Kranju je shod v nedeljo dopoldne in vsak član naj prinese s ser boj društveno izkaznico. Mliarjem cele Slovenije v vednost. Osrednje društvo živilskih delavcev jo vložilo na deželno vlado (poverjeništvo za socijaino skrb) vlogo za posredovanje gledo zahtev, ki jih je zveza industrijcev, (odsek mlinskih podjetnikov) odklonila. Pogajanja se vrše v kratkem in opozarjamo vse mlinarje, da brez navodil od strani osrednjega društva ne store kake korake, dokler se pri vladi ne vrše pogajanja z zaupniki iz vse.h krajev. Vestnik Svobode. Dramatični odsek »Svobode« začne v nedeljo, dne 26. t. m. s prirejanjem rednih gledaliških predstav v Travnovi dvorani na.Olincah. V nedeljo se vprizori »Faun«, komedija v 3 dejanjih: spisal E. Knoblauch. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Pri predstavi sodeluje tamburaški zbor »Svobode« * Gline. Vstopnice se prodajajo v prodajaj konsumnega društva na Glincah ta * ^ ništvu »Svobode«, Selenburgova " nadstropje. Tukai ie ona. ki ima parfum dame v črnem... vendar io vidim. Dni niei doma. v nieni sobi. v tei sobi kier me ni hotela soreieti... v tel sobi. kier molči, kier Se hoče molčati. Od usodne ure v Rumeni sobi se sučemo okrog te nevidne in neme ženske samo zato. da bi izvedeli. kar ona ve. Naša želia. naše ho-tenie izvedeti, mora biti za nio nova nuka. Kdor nam pove da ne bode sooznanie nienega misterija, če Izvemo. začetek še boli groznih dogodkov. kakor so ii. kJ so se že izvršili? Kdo nam pove. da ne bo vsled tega umrla? In vendar... skoro Je že umrla... mi pa še ne vemo ničesar ... Ali vsai nekai lili ie. ki ne vedo še ničesar... a iaz.. če bi vedel kdo. bi vedel vse... Kdo? Kdo? Kdo?... In dokler ne vem kdo. moram molčati h usrnl-lienia do nie. ker nrav nič ne dvomim. da ona ve. kako ie utekel oni iz Rumene sobe. in vendar ne oove. Zakai M potem Jaz govoril? Če bi vedel kdo ie. bi govoril z ttiimi Gleda nas sedal... a v saniall.. . kakor če ne bi bili v nieni sobi... O. Stangerson orekine molk. O. Stangerson iziavi. da ne zapusti več od sedai stanovania svoie hčerke. Zastoni se hoče ta upirati očetovi resni volii. G. Stangerson se ne ukloni. Pravi, da se še to noč preseli sem. Nato io pokara, samo v skrbeh za zdravje svoie hčerke, za ka«J ie vstala... govori ri otročie opomine... smehlia se ii.. več ne ve dobro kai govori, ne kai dela. — Slavni profesor ie popolnoma zmeden ... Brez konca nonavlia besede, ki pričate o neredu niegovih misli. Odčna. Stangersonova reče. nato tako žalostno priproste besede: »Mo! oče’ da premaga tega iok. Oče Jakob se briše, in še celo sam Friderik! Larsan ie prisilien obrniti se. da more 7.nkriti svoio ganienost.. (Dalje prihodnjič.) Sodrugi! Ali se nahaja „NAPREJ“ v vseh javnih lokalih, v katere zahajate? Dnevna kronika. ■' študijsko leto 1920./21. ua tehniški fakulteti se prične v začetku oktobra In sicer II. in III. letnik v polnem obsegu iz-vzemši strojno-elektrotehniški oddelek. Za prvi letnik se bodo vršila predavanja radi pomanjkanja prostorov v početku le v skrčenem obsegu, v popolnem obsegu pa s 1. januarjem, ko bo otvorjeno lastno poslopje, III. letnik na strojno-elektro-tehni-škem oddelku se radi pomanjkanja kvalificiranih učnih moči za glavne strokovne predmete ne more otvoriti. Gospodinjski tečaj na liceju prične s 1. oktobrom, ako se zglasi zadosto število gojenk do 28. t. m. Gojenke licejske ljudske šole se zbero v ponedeljek 28. t. m. točno ob 10. uri na vrtu Mladike, od koder gredo na prostor, ki jim je določen za sprejem koroške mladine. Gospodinjska šola »Mladike« v Ptuju, Slovenija. Ker nekatere gojenke zaradi prometnih težkoč še niso prišle, zato se začne teoretski pouk šele 4. oktobra t. 1. Do 3. oktobra se izjemoma še sprejemajo gojenke, ki so dovršile 16, leto. Gojenke, k! pridejo pred 4. oktobrom so zaposlene s praktičnim gospodinjskim delom. — Vodstvo Mladike. Potovalni učitelji za krojaško in čevljarsko obrt. Pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani sta razpisani dve mesti potovalnih učiteljev za krojaško in čevljarsko obrt. Obrtniki, ki reflektirajo na ta mesta, morajo dokazati svojo strokovno sposobnost ter vložiti svoje prošnje do 10. oktobra t. 1. pri Ministrstvu trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, Dunajska cesta 22. Popis vseh vojnih invalidov, vdov In sirot Poverjeništvo za socijalno skrb je razposlalo občinskim uradom tiskovine z navodili za popis vseh vojnih Invalidov, vdov in sirot. Rok za predložitev izkazov !e podaljšan do 5. oktobra t 1. Občinski uradi naj pospešijo izvršitev popisa. Občinski uradi, ki bi ne dobili tiskovin vsaj do 28. t. m,, naj jih zahtevajo brzojavno pri invalidnem oddelku poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani. Župljani župnije Šmartno pri Kranju so naslovili na svoja cerkvena predstojnika, ekspozitu Anžiču od Sv. Jošta in župniku Al. Šarcu odprto obtožbo: 1. ker sta omenjena gg. skrivala od prevrata sem v župnišču zadružno oblačilno blago, ki je bilo namenjeno aprovizacijskim svrham. Iz sejnih izpiskov je razvidno, da gg. nista ravnala z blagom dosti pošteno; 2. duhovnika sta potvorila zadružne dnevnike in račune, vsled česar je imela zadruga 80.000 K več dolga. G. Šarc je to svoto vporabi! v kritje zasebnega dolga; 3. župnik Šarc je cerkev vporabljal kot žitno skladišče; 4. oba duhovnika sta pred kratkim ščuvala žttpljane proti škofu. Ob koncu poživljajo župljani cerkveno sodišče, naj razsodi o teh slučajih. — Res lepo se kaže od klerikalnih mazačev oznanjena ljubezen do bližnjega v praksi! Potrjujemo, da dopisa iz Hrastnika v »Napreju« št. 205 z dne 7. septembra ni pisal in tudi ni z njim v zvezi s. K. Malovrh v Hrastniku. Prepoved približanja inozemskim vlakom v Mariboru. Železniška komisija v ariboru je izdala sledečo odredbo: Za stvu lnozemskih vlakov je občin- a tudl nezaposlenim železničar- . d žanle kontrolni ograji na Zlat prstan Izgubljen. Ubožen urarski vajenec je minulo soboto po naključju Iz-gbil 8000 K vreden zlat prstan, katerega mu je bila izročila neka dama v popravilo. Ker morajo ubogi starši poravnati škodo, se naproša pošten najditelj, da blagovoli prstan izročiti proti primerni nagradi policijskemu ravnateljstvu ali pa g. L. Zajcu, Hranilnična ulica 6. Zadeva dr. Oblaka ca. dr. Pegan. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem se je vče- Keaifuritl vestnik. SPREMEMBA REPERTOIRJA. Radi obolelosti gdč. Richterjeve se Iz-premeni repertoar sledeče: Sobota, 25. sept.: »Glumači«, red E. Nedelja, dne 26.: »Trubadur«, izven. Konservatorij v Belgradu. Umetniški oddelek ministrstva za prosveto je začel izdelovati načrt uredbe o glasbenem konservatoriju, ki se bo v kratkem otvorll v Belgradu. Bacili iu bacilke, humoreske, spisal Damir Felgel, izdala Narodna tiskarna v Gorici. Iz zasedenega ozemlja nam je došla nova knjiga znanega pisatelja - humorista »Pol litra vipavca«. Kar se tiče vrednote sicer zaostaja za prvo in tudi oprema ni baš hvalevredna, vendar je priporočljiva vsem onim, ki jim ugaja lahko, veselo berivo. Morda najboljše, kar je v knjigi vsebovanega, sta črtici »Samimi« in »Na krivih potih«. Prva slovaška opereta »Hajdamaci« v treh dejanjih je v delu. Tekst piše. Emil Bohuu iz Ružomberka, godbo bo pa zložil Jtiltug Ivan Hemerka, kapeljnik in prof. Rlasbe v Orešovu. Polovica le že dokou- raj dopoldne odigrala mala epizoda k znani pravdi dr. Oblaka proti Peganu, M je V dveh instancah pogorel. Sodnik svet. Potrato je obsodil Terezijo Peganovo, soprogo odvetnika, na 48 ur zapora ali 300 K denarne kazni zaradi žaljenja časti, ker je Terezija Pegan dne 10. avgusta povodom vzklicne razprave pred ljubljanskim deželnim sodiščem na hodniku pred dvorano sunila dr. Oblaka v čeljust ter vzkliknila v razburjenosti: »Kako si upate o mojem možu tako govoriti?« Obsojena gospa je namreč prisostvovala razpravi in je morala poslušati, kako ie dr. Oblak vehemetno napadal postopanje dr. Pegana. Oospa Pe-ganova ni bila pri razpravi navzoča, zastopana Je bila po dr. Remecu, koncipientu pri dr. Peganu. Boj med mesarji In dijaki. Staro in globoko je sovraštvo med mesarji In dijaki. V starodavnih časih so bile celo krvave bitke in hudi spopadi med dijaki to mesarji tam za okopi na Ljubljanskem gradu in v bližnjih gozdnih nasadih. Tudi v današnjih modernih časih to sovraštvo ni Izumrlo. Tc dni je bUa prava bitka med njimi pred Narodnim domom. Mesar Pavle P. je z vso silo treščil nekega dijaka na tla, tako, da ga je lahko poškodoval, za kar se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Mesar pravi, da ga je dijak v večji družbi izzival z besedami: »Vas bo treba namočit! z vodo!« Dijaški »uiki« v Ljubljani niso dovoljeni! Ljubljanski policaji še ne poznajo širokih akademskih svoboščin, zlasti pa so nedostopni za talcozvane »dijaške ulke«. Te dni so nekateri veseli akademiki priredili nočni pohod po — Ljubljani ter so okoli nekega kandelabra korakali v tako-zvaucm »genzemaršu«. To policaju n! bilo po všečl, ker je smatral za kaljenje nočnega miru ter je dijake naznanil. Dotična oseba, ki je na praznik 8. septembra izgubila plet (ogrinjalo) na Golovcu, naj se oglasi ravno tako oblečena kakor ie bila tisti dan v upravništvu »Na-preja«. Okradena. Hlapec Peter Velkavrh in delavec Jakob Frelih na Vidovdanski cesti sta bila okradena. Neznan pohajkovač jima ie iz hleva odnesel več perila in drugih malenkosti y skupni vrednosti 1000 K. Tat je neznan. Tatovi celo rožne vence kradejo! Te dni so neznani vlomilci vdrli v zaklenjeno hišo posestnika Jakoba Dolinška v Hrastju pri Grosupljem. Vdrli so ob belem dnevu, ko je bila vsa družina na polju pri delu. Poleg drugih stvari so posestniku odnesli celo sedem novih rožnih vencev. Posestniku so napravili za 4000 K škode. Českd obec v Ljublani pofšda pro svč členy a jimi uvedene hosty »Svatovd-clavskč posviceni« dne 28. t. m. v dvora-nč hotelu »Tivoli«. Začatek v 8. hod. večer. Prčdprodej vstupenek v drogeriji »Adrija«, Selenburgova ul. K 24.000 volllcev v Zagrebu. Te dni je objavljen v Zagrebu na mestnem magistratu volilni imenik. Doscdaj se ie javilo za naknadni vpis 700 volllcev, ki niso bili v marcu vpisani v volilni Imenik. Tako o štel v Zagrebu volilni imenik okoio 24.000 volilcev, (pri občinskih volitvah jih je bilo 23.290). Sava narasla. Pri Zagrebu je začela Sava od ponedeljka hitro naraščati In je do sredo zjutraj narasla za 1.70 m. Sava zelo dere in vali s seboj Izruvano drevje in veje, a tudi številna trupla utopljenih živali Kakor poročajo s Štajerskega, je tudi Drava narasla. Zagrebški listi pišejo, da le po gorah nad 1000 m začel tajati da se po gorah nad 1000 m začel tajati sneg. Zadnje je bolj verjetno kot prvo. Koncert češkega salonskega orkestra se bo vršil vsako nedeljo ta praznik v velikem salonu gostilne Drašček, Bohoričeva ulica 9. Vstop prost. Opozarjamo na danaSnjl oglas tovarno Peter Kozina & Co. v Tržiču in pozdravljamo, da se je tvrdka Iz lastnega nagiba odločila cene zdatno znižati. čana, cela bo pa zaključena do novega leta. Slovaški tekst bodo poslali v Prago, madžarskega pa na Dunaj. Kot pišejo, je godba tako lepa, da bodo Slovaki lahko ponosni na to svojo prvo opereto. Gospodarstvo. — Nadomestilo za usnjate gonilne jermene. V izložbenem oknu Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22, razstavljeni ao »Fesslerjevl« gonilni jermeni, ki se kot nadomestilo za usnjate gonilne jermene že leta uporabljajo v različnih velikih tovarnah v Nemčiji In so se prav dobro obnesli. Ker Je razlika v conah teh jermenov napram usnjatim jako velika, opozarjamo občinstvo. Natančnejša pojasnila daje urad za pospeševanje obrti v Ljubljani. — Skrajšanje roka za prijavljanje obdavčenega kuhanja žganja. Ministrstvo financ, generalna direkcija posrednih davkov je dovolila, da smejo vodje oddelkov finančne straže predpisani 48urni rok za prijavljanje obdavčenega narejanla žgania v kolikor le kotrola Izvršljiva, primerno skrajšati. Kdor želi, da se mu dovoli skraj- šanje predpisanega 48urnega prijavnega roka, se ima zglasiti z že izpolnjeno tiskovino za prijavo davkovnega postopka pri pristojnem oddelku finančne straže v svrho vidiranja prijave. Nevidiranih prijav obdavčene žganjekuhe, pri katerih znaša prijavni rok manj nego 4S ur, davčni uradi pod nobenim pogojem ne smejo sprejemati. — Finančni položaj Švice. V narodnem svetu je zvezni svetnik Musy, načelnik finančnega odseka, podal nastopno zjavo o finančnem položaju Švice: L. 1913. Je znašal prebitek v državnem gospodarstvu 1 milijon frankov, I. 1919. pa je 900 miljonov primanjkljaja, razen tega je stala vojna kantone 190 milijonov. Obresti te vsote znašajo brez zneska ki se ima vrniti 60 milijonov fravkov. Pred vojno je Švica krila svoje potrebe z 260 milijoni na leto, danes potrebuje v to 650 milijonov. Nova trošarina. Finančni proračun je uveljavljen! Določila finančnga zakona za leto 1920/21 o davku na poslovni promet stopijo danes 25. septembra 1920. leta v veljavo. Tako se bodo vsled novih in povišanih trošarin vsa živila, obleka, obutev itd. podražila za 50 odstotkov ali pa še celo več. In sedal hoče ljubi finančni minister, ki Je neposredni očem usodnega finančnega zakona, začeti boj zoper draginjo. Da bodo našf čitateljl vedeli, koliko zahteva finančni minister novih dohodkov za vlado, objavljamo v naslednjem postavke nove trošarine. Povišale so se trošarine za: 1. sladkor: a) od sladkorne pese ali sladkornega trsa, sirovi ali rafinirani (100 dinarjev v zlatu za 100 kg); b) drugih vrst (škrobni, sadni, grozdni, sladni, krompirjevi, 20 d. v zl. za 100 kg); 2. pivo (2 d. v zl. od hektoliterske stopnje ekstrakta); 3. kresiva (do 25 g teže 1 d. v zL) preko 25 g teže 2 d. v zlatu, mizna in stenska 6 d. v zl. za komad); prosta so ognjila in kremen. 4. alkohol (špirit) (10 d. v zl. za hektolitersko stopnjo); 5. sadno žganje (5 d. v zl za hektolitersko stopnjo alkohola), izvzemšl ono, ki se po tozadevnih predpisih in na osnovi pose ue-ga dovolila proizvelo trošarine prosto za domačo rabo; 6. kvas (1 d. v zl. za I kg). Nanovo so se uvedle trošarine na: L kavo 100 d. v zl. za 100 kg); 2. kavne nadomestke (30 d. v zl. za 100 kg); 3. riž (20 d. v zl. za 100 kg); 4. jedilno olie (20 d. v zl. za 100 litrov); 5. fina vina, to so vina iznad 16% do vštete 22.5% atkohol-nosti ali iznad 5% sladkornega izvlečka (300 d. v zl. za 100 litrov) Za fina vina veljajo brez ozira na njihovo alkohdnost ali sladkornost tudi: šampanjec, roalaga, pelinkovec, šeri, kiprčan, heres, malvazija, moškatno, kapsko, portsko, madejra, maršala in slična. Za šampanjec velja vsaka tekočina, bodi od grozdja ali sadja, ki ima nad 1 stopinjo alkohola in ki se pri odprtju peni. Vina z nad 22.5« alkoholnostjo se obdavčujejo kakor alkohol (špirit). Sem spadajo navadno medicinska vina kakor: pepsinova. kinova, železno klnova, kinovo pepsinska, kinovo kakavna itd. 6. liker, konjak, esenclje za pijače (400 d. v zl. za 100 litrov). Ta trošarina pripada poleg trošarine na vsebovani čisti alkohol. Esenclja za napravljanje nealkoholnih pijač (limonade itd uc Plačajo trošarine. 7. rum (300 d. v zl za 100 litrov). Opomnja pod prejšnjo točko velja, kar se tiče vsebovanega alkohola tudi za rum. 8. sveče izvzemšl lojeve «0 d. v U « 100 trično razsvetljavo: a) od žarnico do vštetih 32 normalnih sveč (5 d v zl. za ko- ... .» , iajcie žarnice (030 d. v zl. za i' Etilno svečo); O od obločnlce vsako normalno (20 d. v zl. na mesec). Občine plačajo le polovico trošarine, kolikor gre za razsvetljavo mesta s tokom lastne proizvodnje in svetili lastne neposredne nabave te ta* zemstva, 10. svetilni P«*(020 d. v zl za kubični meter). Občine Plačajo le polovico trošarine, kolikor gre za razsvetljavo mesta s plinom lastne P^vodnje; 1L kalci- »rjr* *?r domače proizvodnje se trošartaa ne plača od končnega izdelka nego od slrovme, to je od kalcijevega acetata ( 00 d v zl. za 100 kilogramov); 13. , a) ravne mineralne vode_ • . . za ter)- b) slične umetne vode, kakor n. pr. a ’ ■ - nrUmllca slnalko (0.10 d, v zl. za sodavica, pokalica, » liter). Dinar v zlatu «eje tačas za 8 K. Kdor ima trošarinske Predmete v zalogi dne 20. septembra 1»0. U non. V teta osmih dni, to le naje do vštetega 27. septembra 1920 L pri**« svf fPostojne,nu oddelku finančne straže, m pta-čatt razliko, ozir. novo predpisano trošarino najkasneje v nadaljnjem roku petih dnL Prijava se napravi pismeno ali ustno in obsezaj: 1. kne, V*™*- *™hsc0 J posel lastnika; 2. vrste to količino tre*. . , daniti z dne 20. septembra 1920mi?;a3. navedbo mesta, kjer so ti predme« shranjeni; podpis lastnika oz njegovega zastopnika to datum. Prijavo Je napraviti po predpisa v treh Izvodih. Ker se bo pa plačevala trošarina v Sloveniji po pošt-no-čekovnih položnicah, zadostujeta dva izvoda. Po uradni ugotovitvi zaloge tro-šarinskili predmetov izračuni kontrolni organ odpadajočo trošarino v kronah, Izpolni poštno-čekovno položnico, glasečo se na poštuo-čekovn! račun delegacije ministrstva za finance v Ljubljani, štev. 10.011 in jo izroči stranki z enim izvodom potrjene prijave. Odpadajoča vsota se plača pri najbližjem poštnem uradu. Prijave ta naknadnega plačila trošarine je oproščen, kdor nima v zalogi več kakor: 10 kg sladkorja, 5 kg kave, 10 kg kavnih nadomestov, 10 kg riža, 10 litrov olja, 25 litrov piva, 5 litrov finih vin, po 5 litrov likerja, konjaka in ruma, 1 liter esencije za pijače, 10 kg sveč, 10 kg karbida, po 5 litrov špirita in žganja, 1 liter kisove (očetove) kisline, po 20 litrov mineralnih vod in drugih njim sličnih vod ter 1 kg kvasa. Kdor ima večjo zalogo katerega teh predmetov, mora prijaviti vso zalogo tega predmeta in za vso zalogo plačati trošarino. V meddobju na potu se nahajajoče pošiljke se morajo prijaviti najkasneje v 48 urah po prejemu blaga. Opuščena ali netočna prijava tvori trošarinski (dohodarstveni) prestopek; poleg prikrajšane trošarine bi prestopnik moral plačati globo v višini štiri- do osemkratne zatajene trošarine. Netočna le prijava, ako znaša diferenca med prijavljeno ta faktično zalogo več kakor 5%. Predmet Izvršenega trošarlnskega prestopka zapade brez odškodnine v korist države. Glede ua-lcnadne trošarine veljajo še te-!c določbe: 1. Žarnice in kresiva, ld so pred 20. septembrom instalirani ta v rabi, ne plačajo naknadne trošarine. 2. Pivo zunaj pivova-ren plača za vsak hektoliter brez ozira na ekstraktno vsebino 16 d. v zlatu. 3. Pivovarne in tvomlce kisove (ocetne) kisline morajo organu finančne straže popisati svoje zaloge po navodilih tega organa. No- vi predpisi o splošni trošarini bodo izšli te dni v Uradnem listu. z izključitvijo člana Primorja, kojega upiranje je povzročilo predčasen konec igre. Koti 2 : 1 v prid Primorja. Sodnik g. Bet-teto. Publike zelo malo. — Jus, Slovensko Planinsko Društvo naznanja slavnemu občinstvu, da se zapre Aljažev. Dom v Vratih šele 4. oktobra t. 1. in ne 1. oktobra, kakor se je v zadnji notici pomotoma poročalo. Šport. Kot sodniki »Športne zveze« so se določili: Bašin I., Betetto Evgen, Bloudek Stanko, Cemovlc N., Držaj Stanko, Goreč Josip, Gostič Janez, Hrast Janko, Jaklič Josip, Kovačič Franc, Kramaršlč Vlado, Logar Viktor, Mozetič Stanko, Pelan Stanko, Pretnar Kazimir, Smerkolj Janko, dr. Zupanc Franc. SodniJske Izkaznice, obenem trajne legitimacije za športne prireditve klubov Slovenije so izstavljene In se gospodje naprošajo, da pridejo po tete v soboto 25. t. m. v pisarno »Športne zveze«, Narodni dom, I. nadstropje, ki bo celodnevno odprta (navadni poslovni čas samo od 15. do 16. ure). Sodniki se poživljajo, da so v soboto 25. t. m. že ob 15. uri na športnem prostoru Ilirije, da dobe od gospoda ing, Bloudeka direktive za lahko a tl etične tekme in za štafeta! tek. Sodniki imajo poverjen zapisnik, zmagovalcev takof po tekmi oddati predsedniku ali tajniku Športne zveze. Udeležntki lahkoatlotlčnega kurza zunanjih In ljubljanskih športnih klubov se poživljajo, da se po tahkoatletlčnt tekmi v soboto 25. t. m. polnoštevilno zberejo v paviljonu S. K. Ilirija, kjer dobe vse potrebne direktive za kurz ta trajne legitimacije. Udeleženci morajo prinesti poverilna pisma svojih klubov. Sodniki, startarji In reditelji Za tekme športnega tedna naj se zberejo vedno pol ure pred tekmo na določenem prostoru. Tekmovalci izven Ljubljane in udeleženci lahkoatietlčneKa kurza se naj zaradi prenočišča ta prehrane javijo v soboto med 14. ta 15. uro v pisarni Športne zveze, Narodni dom, I. nadstropje. — Športna zveza. Izreden užitek bodo nudile kolesarske ta motociklistične dirke na dirkališču nekdanjega vojaškega vežballšča. 2e sedal vlada tamkaj a trenažo živahno vrvenje In dnevno Je opažati polno vnetih športnikov, ki vadijo za glavne tekme. V šestih kolesarskih dirkah obsega startna lista 68 prijav, dve obsta vojaški dirki, za koji prijave še niso zaključene. Jako zanimiva ta povsem nova za Jugoslavijo bo dirka kolesarjev z motornim vodstvom in dirka motociklistov. Slednja obsega 17 prijav. Vrhu tega bodo mogli udeleženci te dirke videti še konjsko šolsko Jahanje ta skakanje preko zaprek, tako da H J* * enkratnimi stroški nudenega izredno mnogo. k- Posebni vlak bo odhajal Iz glavnega kolodvora v nedeljo ob 2. popoldne ta se bo vračal po končanih tekmah. Voznina za tja in nazaj znaša K 10. Začetek tekem je zaradi obilcga sporeda točno ob 2. popoldne. k> Nonometna tekma Hermes : Primorje 3:3 (2:1) včeraj je bila ena najbolj nonfalr iger letošnje sezone. Igrana brez kombinacije, v prvt polovici z nekakšno nadtnočjo Primorja, je bila vkljub svoji zaspanosti zelo surova (Primorje!). Nudila ni nikakšne zanimivosti in končala se je Društvene nesli. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja, ki bo v pondeljek, dne 27. septembra ob 3. uri popoldne v Hrenovi ulici 11. Klub »Soča« opozarja svoje člane, so-rojake iz zasedenega ozemlja in vse rodoljubno občinstvo na svojo prvo dobrodelno koncertno in zabavno prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 3. oktobra 1920 pri pogrnjenih mizah v vseh gornjih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Na programu je: petje, vojaška godba pod osebnbn vodstvom kapelnika gospo. dr. Čerina, slovenske in hrvatske deklamacije, begunski dramatičen prizor, kolo sreče itd. Ob poznejši url bo za poskočneže poskrbljeno, da se bodo v mali dvorani lahko zavrteli. V paviljonih, kjer bodo stregle naše vrle Primorke bo poskrbljeno z mrzlimi jedili, pecivom in izborno kapljico, Zato naj nihče ne manjka, kdor je naši Vstopnina 8 K za osebo. Ves čisti dobiček je namenjen za siromašno in zapuščeno šolsko mladino lz zasedenega ozemlja, k Dopisi. Hrastnik. »Rdeči Prapor« z dne 22. septembra se zaganja v našo prireditev z dne 5. septembra, češ, s pretepom se je vršila ter čenča o neki vladni mflosti radi licence Itd. Dopisniku povemo samo to; da se nam menda tudi senči v vladni milosti, ker so priredili tudi na plačni dan svojo komunistično veselico, sicer pod tujim imenom (menda se sramujejo svojega) ta pil! ne samo do 24. ure, ampak kar celo noč. Tu so se pretepali na debelo, naj bode mimogrede omenjeno. Tudi mi končamo: Pometaj pred svojim pragom! — Rudarski dramatični odsek. Aprovizadja. Telečje meso. »Vnovčcvalnlca za živino ta mast« v Ljubljani je oddala za jutri t j. 25. t. m. sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo ta sicer: Petriču 3 tcle-leta; Ahlinu, Ham Mariji, Kastelicu, Krašovcu, Makovcu, Prepeluhu, Porenti, Rihtar star., Smoljanu, Skrajnerju, po 2 teleti; Brecelntku, Dolničar Jožef!, Kocjanu, PrezeUu, Smeta, Žganjar Josipu ta Žganjar Antonu po mo tele. Kg sprednjega mesa bo veljalo 18 K, zadnjega 20 K. Vsaka stranka nobl največ po en kilogram mesa. Borba za čast I renome! Velikanske priprave 1 troškovl reklame koju g. Obra-dovič Retta sa svoje predstave od 20. I 30. o. m. razvija, jesu tako veliki, da če se teško moči 1 onda isplatlti, ako sva mesta budu rasprodana. G. Obradovlč čini sve napore da publlku ubedi, da osim mračnih probisveta kao što je Abdul Riza Beg, postaje l realni 1 častd umetnici. Program obth večeri Je sasvim raznovrstan. Ulazni-ce u trafiki Selenburgovoj ull. 1. k VOLILNI SKLAD. (II. Izkaz.) Do sedaj Izkazano 3805 K, nadalje so darovali: po sodrugu Antonu Bajtu fantje z Drenovega griča: Franc Velkavrh 22 K* Franc Vrstovšek 22 K, Karol Završntk 10 kron, Ivan Krlžmanlč 4 K, Martin Petkovšek 4 K, Anton Bajt 10 K, L. J. 40 K, Mariborski delavci, I. zbirka 653 K, Neimenovani 400 K, Neimenovana sodružlca nabrala 274 K, P. R. 250 P, A. J. Velikovec 100 kron, skupna vsota 5594 K. NA.fNOVE.lSE BROŠURE: Abditus: Naša gospodarska In socl-lalna vprašania. Cena 4 K. Eno leto v Narodnem predstavništvu v Beleradu. Cena 6 K. .Majski sois (za leto 1920). Cena 3 K. Marks- Enaels: Komunistični manifest. Cena 2 K. čitaite. razširjajte te zanimive knjižice. Naročajo se v upravi »Napreja«, T-iubilatia. Frančiškanska ulica 6. Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik; fak. Vehovec. I ks 64 K, male, retkovl, S%«SflfBiW mandeljni itd. tovarne JOS. RAJŠTER, Šoštanj, se dobe v glavni zalogi v Ljubljani, Gosposvetska (prej Marije Terezije) cesta štev. 7. Zaloga Ljubljana, Celje, Maribor. T- AMERIKA I Arhitekt in stavbenik Brezplačna pojasnila in r.rcdiija voznih listov za potnike f iz Slovenije edinole pri - - - - ! Ljubljana KftSodvorska uSisa prodajajo se zaradi začasne opustilve obrata, dokler traja zaloga, po znatno znižanih cenah na debelo In na drobno! Izdelki zajamčeni samo iz najboljšega usnja! ZALOGA: Breg 29 Ljubljana Breg 20 IMS" Pri naročilih caj te sklicuje na oglai SS »NAPREJ Cementne cevi, cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi po najnižjih cenah. F, Banda & drug Karlovška cesta 8. Ljubljana. 397 Petrelelske vrče in zaboje po K 50'— kupujemo (zaboj z dvema vfčcma) iranko postaja odpošiljatelja. Hrovat & Kemi». Ljubljana. Pe!eg realke. opremah CtlMTIk* MltOpItT« Zli Istotam se dobe posamezni deli za stroje, oijo in igle Iliča 155. Telefon 8—95. izdeluje vsakovrstna milila U itlljt. tntttM itilo v faznih velikostih, drilo u perilo v betvali, kockah ali kroglicah. Žveplo v palčicah, francosko 2g»pjt, vinski nit, kolemaz, »vaj 1.1. t na debelo in drobno po. zmernih cenali ter vse potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje Charles Princ Ljubljena THE REX Co.f Ljubljana { Proti Griži I Zdravniško priporočeno Srno dafmat. vSno Sielcnbargcv«; ul* 7/1. in Gradile 10. Manufaktura Zaloga: Tu/jaSki trg 1 Pisarna: Židovska u5!«a t«1. Gradbeno podjetje ing. Dukič in drug Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Velika izbira izgotovljene obleke vseh vrst se dobi edino v gostilni [e, dmn« in otroke. Zaloga vsako- Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo, in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre. TONE MALGAJ Si ii ubili ilKtoi in Sit Kolodterska wiS«a š$- ® — DlijMaiUO Paflr.Mlf&va «1.9 pifiipot-ssa p&ieuffnafite za b arto in koSesa ?er vsake ____iiiimihih m■■ i ii ■■■■■■ in ii ■■■■ vrste gumijevih predme« 'j»gTrrTjur-nxa«f»rEgnBr\a».ag Generalno reprezentanco s’ovite znamke dobro asoiiirano, raznovrstno kolomjalno blago kakor; kavo, čaj, riž, čokolado, kakao, olje, testenine, milo, sir, klobase, gnjati, kcnceivirane ribe, konjak, rum, likerje ter bogato zalogo šampanjca in vina v steklenicah in divjačino, samo prvovrstno blago priporoča ima trgovina » čevlji Pod Trančo št. 2, posta-ja cestne železnice (pr* Miklošičeva cesta 16) V?*;’ 2 n! ?a teEsIfiia tkao. KosVurgcf* s ta«. Hsrofiln z dežela isvrŠe sc tocKO. _______ ANT. ST AC U i, Ljubljana Selenbiir^bva ullcaa ■wa—wwsBw .Fisfc »l Učiteljske tiskarne« v Ljubljani,