SNÜ:“ Posamezna številka stane 10 v. "3NS
98. številka.
Maribor» dne 10 decembra $917.
Letnik EL
SfcsroStiina lista: —
€slo leto
mi leta Ostri leta Mesečno.
• • •
K 10'— • 5— , 2*50 . 1 —
ISTPIIpAZA
is «d|
«tet m
HhÄ
SnasJ Avststjc: --
Celo leto . . „ 15 —
^»amexms številke — S© vinarjev, —
i Heodvissn političen lisi za slovensko ljudstvo.
ftnseratf alt enutaOi
•e računaj« p«
«n! 6 redne petitvrat»*
večkratnih ozmnOlin — popust	—-
„Straža*6 izhaja v pm 1e!jek in petek popo&ds«,
Rokopisi se ne vračaj®.
L nrednlšžvoni se more govorili
vaate da» od 11-12. ure dopoldne.

Najnovejše vesti se nahajajo na četrti j
strani.	\
1
Naša valuta.
Poleg mnogih gospodarskih vprašanj, k: rl*U-jo merodajnim krogom naše monarhije sive lase, je I eno glavnih skrbi vprašanje valute, to je vrednosti našega denarja. V mirnih časih je znašal povprečni kurz franka okoli 84 in krone okoli 106; to je, za 100 frankov se je dobilo 94 kron in za 100 kron 106 frankov. To je temeljna cena, z ozirom na množino zlata, ki se porabi pri kovanju enih in drugih. (V j o-štev prihaja tu le zlato, ker predstavljajo le zlati resnično vrednost, dočim srebrne krone nimajo te vrednosti.) Te cene se potem seveda spreminjajo vsjed različnih gospodarskih razlogov, ki najdejo izraza v večji ali manjši množini deviz glasečih na krone ali franke; čim večje je število v kronski vrednosti se glasečih deviz, tem dražje so Iranki, krone in narobe, vendar doseže, ta 'razlika v normalnih Časih red-kokedaj več kakor par odstotkov. Danes pa smo prišli že tako daleč, da velja 100 frankov 246:5 kron. z drugimi besedami: ena krona velja danes samo še 40 centimov proti 106 v mirnih časih. Odkod ta velika razlika? Kje jej je iskati razloga?
Dosedaj veljavno pravilo je bilo, da morajo bUi bankovci, to je, da mora.biti papirnati dener, ki ga izda banka, pokrit z zlatom. Kolikor je torej papir* patih bankovcev v prometu, toliko zlata mora banka imeti v svojih blagajnah. To je teorija, ki se pa v praksi seveda nikdar ne doseže. Vsak, bankovec ima opazko, da bo banka douesiteliem vsak eas izplačala ' pri svojih določenih blagajnah-.svoto, za katero glasi bankovec. Toda ko bi se vsi- lastniki bankovcev naenkrat zglasili pri bančnih blagajnah in zahtevali, da se jim papir zamenja za zlato, bi morala državna banka tudi v povsem normalnih časih ustaviti plačila, ker ima vedno v prometu več bankovcev — nego znaša pokritje v zlatu. No, da bi vsi lastniki bankovcev naenkrat zahtevali zamenjavo papirnatega, denarjai za, zlato, se ni bati, ker je to popolnoma izključeno, a tudli sicer uživa banka zaupanje, ker je znano, da so vsi bankovci, v kolikor niso pokriti z zlatom, pokriti s popolnoma varnimi menicami ali drugimi vrednostnimi papirji, ki so ravnotako dobri kakor zlato.
Zlato ima, napram zlatu vedno isto vrednost in kdor bi hotel zamenjati avstrijske zlate za napoleon d’or-e, bi dobil danes ravno- toliko, kakor v mirnih j časih, oziroma ažio bi utegnil znašati kvečjemu par I vinarjev. Pa tudi papirnat denar bo vsakdo rad s-preiemal, dokler je pokrit z zlatom. To velja do neke gotove meje tudi še potem, ko je v prometu več papirnatega 'denarja, nego znaša- kritje v zlatu, tako dolgo, dokler obstoji gotovost, da bo mogel lastnik j
LISTEK.
Madža rskif katoliški . tisk
Gotovo je občnega interesa, da spoznamo v cediti tudi katoliški tisk drugih evropskih narodov. V fnadžarskem časopisu „A Sajto“ (Tisk), ki je posvečen propagandi katoliškega tiska, smo našli ta-le izkaz, pa ga poclajemo tukaj za informacijo naših čitatelj e v.
Dva sta centralna katoliška madžarska, dnevnika, ki izhajata v glavnem mestu Budimpešti, in sicer: Alkotmany (Ustava) in Uj lap (Novi list). Prvi stane letno 38 K, drugi 16 K.
Alkotmany je glasilo Ljudske stranke, a osnoval ga je Ferdinand grof Zichy. Od svojega začetka j© naredil izredno mnogo dobrega za katoliško stvar. Razumljivo je, da se je v nasprotnem taboru vse storilo. da se mu omeji širjenje in se mu naškodi na njegovem dobrem glasu. Ker se kot katoliški list ne more baviti s stvarmi liki židovski tisk, ampak mora povsod varovati načelno stvar, zato mu je napredek težji. No, Četudi počasi, ipak stalno napreduje.
Uj lap je kot ljudske novine s slikami raszšir-
papirimlcga denarja vsak čas zamenjati ga za zlato. Čimbolj pa izginja ta gotovost, tem manjše je zaupanje v papirnat denar. Z večjo množino papirnatega denarja nastaja seveda dvom, Če bo lastnik bankovcev mogel isto zamenjati’za- zlato. Z večjo razliko med'množino bankovcev v prometu in zlatim kritjem « pade, tudi vrednost prvinne smatrajo se več kakor j pol -n,-redno nadomestilo za zlato in papirnat denar j se sprejema le še proti primernem odbitku. Tako na- | stane ažio, ki more v normalnih časih in odnošajih | znašati k večjemu nekaj odstotkov, ki pa more v iz- | v a,»rednih odnošajih postati katastrofalen za gospo- j carstvo posameznih držav.
In do te točke smo prišli danes v Avstriji. V j „Straži“ od minulega petka smo posneli članek švi- f i ■ d r s ko-l ran c o s k eg a lista „o avstrijskih financah. Po omenjenem listu bi bilo 17 in pol milijard kron papirnatega denarja pokritih le s '350—400 milijoni K v zlatu. Wekerle .pa je povečal v ogrskem .parlamentu, da znaša to kritje okoli 1400 milijonov kron. Za nas .mora biti seveda merodajne]« ono, kar je povedal Wekerle, nego ono, kar piše inozemski list. Ako tudi zaokrožimo po Wekerhi navedeno množino zlata navzgor na 1500'milijonov kron, ostane v prometu še vedno 16 milijard papirnatega denarja, ki ni pokrit z zlatom. S čim ie torej pokritih teh 16 milijard?
.Ko bi avstro-ogrska banka objavljala tedenske obračunske izkaze, kakor je to delala v mirnih časih" in kakor to dela še danes večina državnih bank -vojujočih se držav, bi mogli na to vprašanje odgovoriti povsem točno, a tako smo navezani le na domnevanja.' Pred vsem ima banka v svojih predalih gotovo množino trgovskih menic. Toda svota teh ne more. biti ravno visoka.,ker..so trgovski krediti, danes __ zelo omejeni. Precejšnjo svoto bodo bržkone znašali zastavljeni Bombardirani) vrednostni papirji, a naj-’ več znašajo pač lombard ir an a vojna posojila in menice avstrijske in ogrske vlade za posojila v tekočem J računu. Vse to pa more u plivati le neugodno na raz- ] voj valutnega kurza. Ce tudi državna banica n-e es- \ komptuje trgovskih menic, ki niso popolnom : varne, | je vendar naravno, da trgovske menice države, ki j se nahaja v vojni, ne uživajo v inozemstvu popolne- j ga zaupanja, ker — dasiravno danes materijelno sko- 1 ro nemožno — vendar sovražna invazija ni povsem. f izključena. Sreča je pač opoteča; tako tudi vojna 1 sreča. In s tem računa predvsem inozemstvo in spre- j jema z veliko rezervo s trgovskimi menicami pokrite bankovce. Saj je n. pr, znano, da so za časa ruske invazije v Galiciji bili celo lastniki hranilnih knjižic pupilarno-varnih zavodov v zasedenem ozemlju veseli, ako so mogli svoje knjižice lombardirati na Dunaju za 25%! Inozemstvo pa se hoče že v naprej zavarovati proti vsem eventualitetaih in to najde Izraza, v nizkih kurzih. S še mnogo večjim nezaupanjem nego trgovske menice sprejema inozemstvo druge vrednostne papirje, pri-Čemur se misli predvsem na državno rento. Saj je bil kurz avstrijske državne *
rente že pred vojno padel pod 80. Novi ogromni državni dolgovi so morali že samiposebi u plivati zelo neugodno na državni kredit in s tem na valuto, to tomboli, ker smo morali tekom vojne neprestano veliko uvažati iz inozemstva, ne da hi bili mogli uvoz primerno kompenzirati z izvozom.
Staro pravilo narodnega gospodarstva je, Čim večja ponudba, tem nižje cene, Čim nižja ponudba, lem večje cene. Danes pa vidimo, da smo na -eni strani preplavljeni s papirnatim, denarjem (povprečno pride na vsakega človeka v monarhiji — všievši novorojene otroke — okoli 400 ‘K papirnatega denarja), a na drugi strani veliko pomanjkanje vseh življenjskih potrebščin; torej obe stvari, ki morajo silne neugodno uplivati na razvoj cen in pred vsem valute. Zato pa je tudi eno samo sredstvo, ki bi moglo uplivati na zboljšanje teh razmer, a to je, da se ustavi izdajanje papirnatega denarja. Na to pa ni mogoče misliti, dokler ne bo sklenjen mir. Torej pred vsem — mir!
Wilson 0 ameriških vojnih
ciljih,
V kongresu Združenih držav Severne Amerike je podrobno govoril predsednik Wilson o vojnih ciljih Amerike ter uvodoma rekel:
..Umevno je naš čili, da v vojni zmagamo. Mi ne bomo delali bolj počasnih korakov, ne- bomo se dali odvrniti od pota, dokler ne bo izvojevana zmaga. Kot narod smo edini v duhu in v namenih. Naše ljudstvo si želi miru z zmago nad tistimi temnimi silami, ki so ukinile mir in ga onemogočile. Vsle'd tega mora prvič biti potolčena k tlom ta neznosna prikazen. koje ostuden obraz nam kažejo gospodje Nemčije. to ogroževanje miru, združeno z močjo, bre® vesti in časti, nesposobno za sklepanje miru in ako ni popolnoma spravljena iz sveta, mora vendar biti izključena od prijaznega občevanja z narodi. Drugič, ako bo premagana ta prikazen in njena moč in bo nemško ljudstvo imelo glasnike, katerih besedam bomo mogli zaupati in če bodo ti glasniki in govorniki pripravljeni sprejeti v imenu celega ljudstva splošno sodbo narodov o tem, kar bi naj bilo kot bodoča podlaga za mednarodne zakone in pogodbe, bodemo voljno in brez vsakega godrnjanja, plačali polno*- ceno za mir.
Formulo „nobenih aneksij, nobenih kontribu-cij, nobenih odškodnin“ so razglasili mojstri intrig-vij — Nemci, da bi narode Rusije in vseh drugih dežel, katere so mogli doseči agenti Nemčije, spravili na kriva pota z namenom, da bi se sklenil predčasen mir še predno bi prejela avtokracija svojo kon-tnoveljavno prepričevalno lekcijo in bi ljudstva na svetu imela pravico odločevati o svoji lastni usodi. Tistim, kateri bi hoteli imeti mir še predno bi bil ta
jen večinoma po pokrajinah, kjer dobiva že zaradi nizke cene, lahkote sloga in načina uredovanja vse več pristašev. Prinaša dobre in brze vesti, razpravlja mirno, vsled česar je med čitateljstvom tako priljubljen, da se po številu naročnikov med madžarskimi listi nahaja na petem mestu.
Razven imenovanih dveh izhajajo katoliški dnevniki v Djuru, Subotištu, Pecuhu, Stolnem Bel-_gradu, Subotici, Velikem Varadinu, Požunu itd.
Izmed tednikov je najbolj razširjen nabožen časopis A Sziv (Srce), ki prinaša tedensko evangelije, tolmačene in druge verske članke. Stane letno 3 K.
Beletristiški tednik Az Elet (Život) je zelo lepo ilustriran. Prinaša romane, novele, pesmi, aforizme in tedenski pregled. Stane letno 20 K.
Ilustrirani ljudski tednik se imenuje A Nepuj-sag (Ljudske novine), ki se jih na deželi čita izvanredno veliko; stane letno 6 K.
Dvakrat na mesec izhaja najbolj priljubljen katoliški časopis Magyar Kultura, pri katerem sodelujejo prvi in najooljši delavci na katoliškem polju. Opremljen je bogato. Zraven znanstvenih in načelnih člankov prinaša z velikim uspehom versko-obrambne sestavke, polemizira z nasprotniki in odgovar.fa na. moderne ugovore. Letno stane 16 K.
Med mesečniki se odlikuje A Katholijcus Szem- 1
le (Katoliški obzornik), znanstveni in b elet riški časopis Društva sv. Stefana. Razpravlja o vseh znanstvenih in umetniških vprašanjih v katoliškem svetu. Stane 10 K.
V celi posvetni literaturi se odlikuje madžarski omladinski mesečnik Zaszlonk (Naša. Zastava), s prekrasnimi slikami in s poučnim ter zabavnim čtivom.
Za dekleta izhaja A Nagyasszonyunk (Naša Gospa), a za deco A Kis Padaš (Mali tovariš), vsak po 4. K letno.
Izmed bogoljubnih mesečnikov je najbolj razširjena „Marijina kongregacija“, ki donaša razven družbenih vesti tudi obrambne Članke, potem tudi dve stalni rubriki za moško in žensko mladež. Razven njega še izhajajo Glasnik presv. Srca Jež., Marijin Cvetličnjak, Kraljica sv. rožnega venca, Lurd, Odmev iz Afrike. Večna molitev, Sveta Družina in še drugi.
Izborno je uredovan katoliški ženski časopis A Kereszteny No (Kristjanka) in zvezki Katoliške Ljudske Zveze.
Kakor se vidi, je madžarski katoliški tisk bogat in skrbi za vse potrebe katoliškega življenja. Vo-činoma izhaja v Budimpešti, a samo deloma v po* krajinah.
Dr. M. v Luči
cilj dosežen, priporočam, da svoje nasvete podajo, kje ; drugod. Mi nočemo vedeti ničesar o tem in bomo s- j matrali zmago za. izvojevano šele.'”takrat, ko nam, bo j nemško ljudstvo povedalo po primerno povernili za- j stopnikih. da je pri volji se pridtružiti pogodbi, ki bo i temeljila na pravičnosti in pokori nad krivico, kate- j ro so zagrešili njihovi vladarji.
NemH so storili Belgiji krivico, ki se mora po- j praviti. Raztegnili so svojo oblast in moč tudi še na j druga,ljudstva, namreč na Avstrijo in na do sedaj j svo! Kidrič države na: Balkanu, na Turčijo in Azijo., j oblast, katero morajo zopet dati iz rok.	j
Al ir, ki ga sklenemo, mora odpraviti krivico , j nora nekdaj lepe pokrajine iri srečna ljudstva Bel- j giie in severne Francije osvoboditi iz nemškega j ar- j ma in bgroževanja, osvoboditi mora pa tudi narod- j nosti Avstro-Ogrske, Balkana in Turčije tako v Ev- | ropi kakor v Aziji in jih osvoboditi izpod vojaške in j trgovske avtokracije Prusije. Ne želimo delati škode ! Avstro-Ogrski.
Severua Amerika napovedala Avstriji vojsko
; ' . ' Predsednik zunanjih zadev severoameriške re- j preže n bui ts k e zbornice Flood je v zbornici stavil j predlog, po katerem se nahajajo Zedinjene države , Severne Amerike od dne 5. t. m. ob 12. uri opoldne j v vojnem stanju z Avstrijo. Predsednik Zedinjenih i 'držav Severne Amerike se pooblašča, da uporabi vse j vojaške .in mornariške sile v vojski zoper Avstrijo , j zaveznico Nemčije.
Torpedni čoln „št, 11*“
Nemški listi so nedavno zagnali velik krik, da so češki mornarji predali torpedni čoln št. 11 Italijanom. Po nemškem časopisju je kar mrgolelo grdih napadov na Slovane, češ, da izdajajo celo naše bro-dovje sovražnikom. Nemški poslanci so stavili v naši državni zbornici, madžarski pa v ogrski, interpelacije, v katerih so očitali Cehom, in sploh Slovanom izdajstvo. Reklo se je, na torpednem čolnu štev. 11 so bili skoro sami Češki mornarji, kateri so baje dne 0. oktobra Častnike zvezali, pobili in pometali v morje, s čolnom pa so pluli proti italijanski obali, kjer so ga izročili Lahom. Vedeli smo takoj, da gre tu za
priznano nemško sumničenje, in zavijanje. Že poročilo, da bi bili na eni ladji mornarji samo ene narodnosti, je popolnoma iz trte izvito, Mornarji ua posameznih ladjah so pripadniki skoro vseh avstrijskih narodnosti in je popolnoma izključeno, da bi bili ravno na čolnu. št. 11 sami Cehi. Kaj takega morejo trditi samo Nemci v svoji priznani „resnicoljubnosti“ n apr am Slovanom. Sedaj je v celo zadevo posijala luč resnice. V mornariškem odseku ogrske delegacije dne 5. t. m. je Konteradmiral Rodler izjavil, da je iz italijanskega uradnega poročila spoznati , da so Italijani vjeli ta čoln v bližini Jakina ob italijanski obali. Češki poslanec Haberman pa je v avstrijskem državnem zboru vložil radi te zadeve interpelacijo, v kateri dokazuje, 'da je glasom uradnega povelja z dne 17. novembra 1917 bilo moštvo''čolna št. 11, predno je čoln usodnega dine odplul :to‘ Italiji, po narodnosti naslednje sestavljeno: deset Nemcev. 4 Hrvati, 2 Ceha. 1 Madžar, 1 Slovenec, 1 Poljak in..1 Italijan. Na čolnu je torej bila večina mornarje v-nemške . narodnosti. Slovani so celo bili napram Nemcem. Madžarom in Lahom v .manjšini! .0 ..popolnoma Češkem moštvu torej niti govoru ni.
Nemška resnico- in pravicoljubnost, kje si? Ali bodo sedaj nemški hujskači toliko pošteni, da bodo popravili storjeno krivico? Tega ne bodo nikdar storili, ampak bodo na ovaduški način naprej lagali in zavijali resnico.
T i iI e -vrni n i d c»g p d k i
Zadnje dni imamo beležiti tri važne dogodke:
1.	V o j n a n a p o V e d Severne Amerike Av-ptro-Ogrski:
2.	Premirje z Rusijo in
3.	Naša o f e n z i v a v ozemlju Sedem občin.
Severna A m e r i k a je pod pritiskom Anglije, Francije in Italije napovedala dne 5. t. m. n a š i d r ž a v i vojsk o. Vojni položaj se s tern ne bo posebno spremenil. Edino, kar nas tukaj žalosti, je položaj tisočerih naših rojakov v Ameriki.
Premirje z R u s i j o nam daje upanje, da i pridemo kmalu do splošnega miru. Da pa je še do tega miru daleč, nam spricuje govor grofa Czernina v odboru za zunanje zadeve ogrske delegacije, kjer je naš zunanji minister izjavil dne 7. t. m., da je Še do splošnega miru dolga, dolga- pot in da se še bomo morali mnogo boriti in vzdržati, dokler ne bomo prišli v varno zavetje tolizaželjenega mini. Za zdaj pa vodi mir samo preko Rusije, ker vse druge dr-j zave odklanjajo mir.
Naš a- ofenziva na o z e m 1 j u Sedem f obči n je v dobrem teku. Maršal Hötzemlorf je zali slavil glavno silo svoje armade v prostor med mes-I toro A si a go in Brento, kjer se naše čete že nagibajo L proti benečanski ravani. Na jvažnejše laške višinske jj utrdbe so že padle — zadnje dni n. pr. visoka gora I Monte Sisemol in še mnogo druge. Ta gora leži 4 I K-m vzhodno od Asiaga in je bila dosedaj glavna za-I tvornica proti našemu prodiranju proti jugu. Vspo-! redno z italijanskimi postojankami na ozemlju Sedem I občin se je začela rahljati tudi italijanska fronta med I Brento in Piavo. Prihodnje dini je pričakovati na j Jr priti Piave—Asiago velikih bojev. — Od 4. do 8. t.
I m. smo vjeli čez 20.000 Lahov, vplenili pa do 100 to-I po v.
Humirnija ne sklene posebnega miru.
Rumunski kralj Ferdinand je baje izjavil, da Rumunija ne mara z Nemčijo in njenimi zaveznicami skleniti posebnega miru. (Dejanski pa so se te dni med Rumunijo in Avstrijo pričela, pogajanja za jj premirje.)
Politične vesti
Za jugoslovansko deMaajaeiJ« sta se izjavili obmejni Slovenski občini Ceršak in Selnica ob Muri v župniji St. Ilj v Slov. gor. Občini pozivata Jugoslovanski klub, naj zastavi isti vse svoje sile, da vse pokrajine, kjer prebivajo Slovenci, t. j. do Mure, j- priklopijo v bodočo jugoslovansko državo pod žezlom $ slavnih Habsburžanov. Naša jugoslovanska meja gre i do Mure in ne do Drave. — Obmepie občine, posne-\' majte!
Kranjska duhovščina za slogo. Duhovniški list I „Vzajemnost“ je prinesel v imenu „več duhovnikov“ f v Ljubljani“ prošnjo in poziv duhovnim sobratom na I Kranjskem za politično slogo. Pravi, da je vsa ob-\ mejna duhovščina in večina kranjske duhovščine i uroti dir. Šušteršiču. Temu očita narodno popustlji-1 vost, ki jo je kazal pri razdeljevanju učiteljskih pod-I por, pri podpiranju glasbenih družb, pri delu za I nemško gimnazijo, pri razmerah na ljubljanskem so-1 dišču:	dalje vladno hlapčevanje:	„ali smo mi zato
.volili SV0..C narodne zastopnike, da bodo pred vlado in. •militarizmom na trebuhu ležali?!“ Očita um,' da le absolutist po zgledu nesrečnega Šturgkba, da je: napravil razkol samo radi svoje osebe. Opominja ga na. najprimitivnejšo politično dostojnost, ki' zahteva,' da. j optični mandatar: odloži svoj mandat, če vidi, da ne uživa več. zaupanja: „Ali ni bolje, d;i se; umakne * on človek, kakor da se raztrga katoliško ljudstvo na dvoje?“
Žalostno, a resnično. .Jugoslovan“ piiše:" „Kdo je umrl sredi dela ? Kdo je vzel sredi dela do-' pust?“ — Pol leta že imamo državni zbor, a Šušteršiča ni bilo pri delu. Ko bi bil najbolj potreben, pa si vzame dopust, da se gre igračkat s kranjskimi kmeti.. Prepričani smo, d!a kranjski kmet ni' tako neumen. da, se ne bi kmalu naveličal Susteršičeve komedije.
Slovenila vstaja. Ves..slovenski; nami in 'vse slovenske stranke so, pozdravile odločen korak, . ki ga je storil Jugoslovanski klub z majniško deklaracijo. Odkar je pa začel igrati dr. Šušteršič dvoum- ■ no vlogo glede te deklaracije, pa je završelo po vsej Sloveniji in od vseli strani prihajajo izjave za ..deklaracijo od občin, od dekanij, od raznih klubov in organizacij. Tako je prav. Cim večja je nevarnost, tem bolj morajo biti vsi možje na braniku naših na-" rodnih svetinj. Kdor se zdaj'zataji, je kukavica, izdajica in propalica!
Nezaupnice dr. Šušteršiču in Jakliču. Radi uskoštva izrekajo kranjske občine druga: za drugo, poslancema dr. Šušteršiču in Jakliču ogorčenje nad njunim {lostojianjem. v sedanjih, za Jugoslovane tako resnih časih, ljubljanski dnevniki' prinašajo' ka-r'ce-§ le 'kolone nezaupnic, ki jih pošiljajo najodličnejše j kranjske občine Uskokoma dr. Šušteršiču iri Jakliču.
I Šušteršiče ve. in .Jakličev«» najbolj zanesljive občine j i Javljajo svoje ogorčenje, da sta njih zastopnika iz j malenkostnih osebnih ozirov iri nagibov hotela razdreti jugoslovansko slogo. Tako n. pr. izjavlja obč. f odbor Jakličeve domače občine Podgora v Dbbrepol-! j ah:	„Z ogorčenjem obsojamo izstop dr. Šušteršiča
I in Franca Jakliča iz Jugoslovanskega kluba ter riaj-I odločnejše odklanjamo ustanovitev nove stranke, in I ji že danes pritisnemo na čelo smrtni pečat. Obenem I se najiskreneje zahvaljujemo našemu prevzvišenemu I knezoškofu Antonu Bonaventuri Jegliču, ki nam je I tako jasno obelodanil in razložil napake v postopan-I ju dr. Šušteršiča in njegov absolutizem. Izjavljamo, i da se je naš domači poslanec g. Franc Jaklič z iz-I stopom iz Jugoslovanskega kluba postavil proti volji i celega jugoslovanskega naroda, posebno pa proti vo-! iji svojih lastnih volilcev, vemo pa, da tega ni storil j iz svojega lastnega nagiba in premisleka, v kakšen i prepad nas bi. privedla taka politika, zato ga kar j najodločneje poživljamo, naj nemudoma prekliče svoj I izstop, sicer smo mu primorani izreči najstrožjo ne-( zaupnico. Ako pa tega ne stori javno, potom časopi-I sja tekom 8 dni, mu odrekamo naše zaupanje iri' ga I poživljamo, naj takoj odloži oba, od nas mu poverje-I m mandata! Obžalujemo pa, da sta s svojim izsto-I pom in razdorom napravila ravno dva naša slovens--I ka poslanca tolik škandal in sramoto nam. in vsem I našim južnim bratom.“ — Šušteršič je s svojo novo I „luuečko stranko“ doživel velik fiasko. V načelstvo 1 te stranke je po stari navadii kar komandiral mnogo kmetskih mož, kateri sedaj drug za drugim odklanjajo „izvolitev“ v njegovo stranko. Potapljajočo ladjo vse zapušča . . . Pasar Kregar je po Šusteršičevem
(povelju ustanovil za mesta in trge novo S. L. S. A še niti v sami. Ljubljani ni mogel spraviti pod krov te „stranke“ nobenega izmed občinskih svetnikov. Pametni in razsodni možje so ostali raje v 'S. L. S. pod vodstvom prelata Andreja Kalana. Nenarodna politika Susteršičeve klike dobiva vsak dan krepkejše zaušnice.
Vihar proti Jakliču in Šušteršiču. Piše se nam: Radi izstopa iz Jugoslovanskega kluba dobivata ta dva poslanca vse polno nezaupnic od svojih volilcev. Poslanec Jaklič je dobil od volilcev svojega ožjega okraja, kjer je učiteljeva]., celo „ultimatum“, da v S dneh vstopi zopet v klub ali pa naj odloži i svoj mandat. Šušteršič je očital 'drugim kranjskim poslancem, da so kršili disciplino, ker niso njega izvolili za delegata, kakor je to zalite vala od' njega s-klicaria skupina volilcev. Zdaj pa, samostojni, neodvisni volilci zahtevajo, da. odložita mandate. Ali sedaj ta „čuvaja discipline“ ne kršita discipline s tem, da ne odstopita? Kako dolgo še! . . .
Šušteršič pozna svoje Idmovce. V oklicu Šu-I storšičeve kmečke stranke, ki je še seveda samo na I papirju in upajmo, da tako tudi ostane samo Šuster-l.šičev „Riesenspielzeug“, se pravi, da kmet ne more f svojega posestva utajiti davčni oblasti, kakor kapi-I taiist svoje skrite zaklade. Zdaj razumemo, zakaj po-I je „Jugoslovan“ o patriotu-kapitalistu:	„Mak, mak,
1 mak . . . Sredi polja kima . . . Siromak, v Švici j novce ima,!“
Šušteršič samega sebe obsodil. Oklic Šuster-I šieeve kmečke stranke našteva reči, za katere se ta I hoče potegovati. Prave kmetske interese je imela v j nrogramu že Slovenska ljudska stranka, katere na-I čelnik je bil dr. Šušteršič. Ce Šušteršič zdaj te toč-
i« ke posebno povdarja, kaže s tem le, da mu vest ne da miru. Kot načelnik S. L. S. je bil dolžan vse te dobre točke izvesti v dobrobit kmetskega stanu. Ce tedaj misli, da jih S. L. S. ni izvajala, je temu kriv on sam v naj večji meri kot bivši strankin absolutist, j 7 naštevanjem teh točk našteva svoje lastne poli tič-
ne grebe.; 'Šušteršič torej z oklicem nove stranke iz-; rek; svoj kontiieor ali svojo spove?! tako-le: 1. Kriv :&em, da nisem delal za enotno vzajemnost za odločno in brezobzirno- hrambo kmetskih interesov; 2. .kriv,/'da nisem odklanjal z vso odločnostjo vsako tuje vmešavanje v,kmetske interese; 8. kriv, da kmetski stao ni mogel zahtevati svoje neprikrnjääitie pravire: 4,. kriv, 'da kmet ni sam gospodar na svoji zemlji; 5. kriv,'da sem odklanjal sodelovanje poštenih in - značajnih mož. kateregakoli sta/nu ter si -prisvajal jerobsivo- nad kmetom; 6. kriv, da se ne odpravi vojska, ip ne vrne mir; 7. kriv, da se ne razkrinkam kot. tisti .element, ki se sedaj delam za nadaljevanje vojske:	8. kriv. da se kmetu ne povrne pra-
vica prostega razpolaganja z lastnim pridelkom; 9. kriv., da. se. ne ustavi preganjanje' kmetskega -stanu;
10.	kriv. da država otežuje kmetsko delo; 11. kriv, da se kmetski gospodarji, ki so doma neobhodno potrebni, ne oproste vojne službe, ampak tisti, ki jih •želim kot deželni glavar; 12. kriv, da kmeta nisem varoval j prevelikih bremen; 13. kriv, da se ni odstranil pritisk državnih uradov na županstva in da se eise--razširile pravice občinske samovlade; 14. kriv. država in dežela, sploh vsi javni faktorji, ■niso'sodelovali s kmetom:	15. kriv, da nisem zasta-
vil > e moči za vse pravice slovenstva in za politično sedinjepje hrvatsko-slovenskega naroda (srbskega sem zatajil):	16. kriv, da sem politična vpra-
šanja reševal brez kmeta in kmetskemu stanu ne pustil pravice proste kritike o delovanju poslancev; 17. kr:;, da se kmetski stan n e znebi spletkarjev. je-Tobovi ';v sleparjev, ki na kmetski račun iščejo za-se koristi, in, časti, ljudstvu pa mečejo z osebno široko-ustnpst,;;f,: pesek v oči ; .18, kriv, da kmetje niso taka -sila,, da:. nihče (niti jaz) ne more preko knjih:	19.
kriv, dr- marsikdo vsled needinosti ni kmetski prijatelj: if iv. da kmetovalci niso skupaj v eni stranki z geslom: Z ljagom za kmeta!	'
lir, Šušteršič znova napaden. h,S,l. N.“ poroča ’-dne (1;:, decembra-: Predvčerajšnjim po poči je bil pe-•; ron ljubljanskega glavnega.. kolodvora. 'pozoriŠče bučnih dogodkov. Proti polnoči se je pripeljal pred ko-plodvor . . svoiejn avtomobilu deželni glavar dr. Ivan Šušteršič,; da odpotuje s ponočnim brzoVlakom na Dunaj. Že, ,v. vestibulu kolodvora je nastal kmalu po v-’ stopu deželnega glavarja med občinstvom splošen nemir. Bar, Šušteršič je takoj odšel na, peron, kjer seje bilo. medtem razneslo, da potuje na Dunaj. Kmalu so nastale gruče ljudi, ki so- se v-edno bolj bližale •deželnemu, glavarju, Čakajočemu na prihod vlaka. Odkod je padla prva huda beseda, se ue da dognati. V par., trenotkih je nastala gnječa in slišati je bilo ostre- krike, ki so se ponavljali vedno hujše in močnejše.-.-„Izdajica, lopov, greš na Dunaj nas prodajat, koliko dobiš, za svoje izdajstvo“ in podobni očitki in .psovke so padale 'kakor ploha na deželnega glavarja, dvb-ple so se1 pesti in bati se je bilo, da nekateri najbolj razburjeni dr. Šušteršiča dejansko napa-. dejo, Bled in prestrašen je zbežal deželni glavar v smeri proti brzovlaku, id je boš pripeljal v kolodvor. Konđjuiier, ki je opazil mučen položaj znanega mu deželnega glavarja, je naglo odprl vagon ter odka-zal dr. Šušteršiču rezerviran kupe, kamor se je deželni glavar zaprl. Gruča demonstrantov se je bila medtem s perona vsula pred vagon, v katerem se je nahajal dr. Šušteršič; ker pa ga ni več zapazila, so prenehale demonstracije in še le ko je vlak odhajal iz kolodvora, so padale znova ostre besede. Ves Kogodek je napravil na navzoče globok vtis.
Izjava bosanskih Hrvatov proti politiki nadškofa Stadlerja, Zagrebške „Novine“ objavljajo, sledečo izjavo:	„V „Hrvatskem Dnevniku“ je dne 20.
novembra izšla izjava, 'naperjena proti majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, ki na temelju hr-vatskega državnega- prava in samoodločbe narodov •zahteva ujedinjenje vseh dežel naše monarhije, kjer prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, v neodvisno, tujega gospodstva svobodno državo ,pod žezlom habsburške 'dinastije. Da odbijemo od sebe vsako sumnjo, izjavljamo, 'da stojimo neomajno na stališču jugoslovanske deklaracije, ki je jasen izraz narodne volje, fn naglašamo ponovno kot zavedni Hrvati, da smo pristaši majniške deklaracije in da obsojamo vsako -cepljenje narodne sile.“ V -Sarajevu, dne 26. novembra. 1917. Slede podpisi odličnih bosanskih Hrvatov, med drugimi:	saborski podpredsednik dr. Sunarič,
predsednik frančiškanskega bogoslovja ’fra. Ljubomir Galič, nadškofijski tajnik Karel Cankar, urednika Benkovič in Gavrič, odvetnik dr. 'Jelinovič, veletržec Radj^šeVič' ter še cela vrsta' drugih, izjavo je 'dalje podpisalo 43 rodoljubov, ki ne želijo, da bi bila njihova imena objavljena.
Poslanci na hrvatskem saboru o ruski mirovni ponudbi. Saborski poslanci, Hrvati in Srbi, ki pKstabgo na politiko jugoslovanske deklaracije, so sklenili sledečo izjavo: „Na mirovno ponudbo dana-•šnje ruskp vlade od dne 28. novembra. 1917, ki se o-brača na. vse vlade, razrede in stranke vojujocih se -držav z vprašanjem, je-li so pripravljeni takoj vstopiti v pogajanja za premirje ih mir, izjavljamo podpisani poslanci na hrvatskem saboru. da smo pripravljeni pozdraviti vsak korak, ki bi a edel k trajnemu miru narodov. Ob tej priliki pa, smatramo za, -svojo dolžnost, 'da izjavimo stremljenje vsega našega naroda, ki odločno zahteva, da bodi mir pravi demokratski mir, kateri bo zajamčil jedinstvenomu narodu Hrvatov, Slovencev in Srbov popolno svobodo državnega, kulturnega ter gospodarskega življenja
in razvoja.“ V Zagrebu-, dne 3. decembra 1917. Aka-čič, • Budisavljevič. Došen., pl. Hr voj, Kempf, Kovačevič, Kufrin. Majer, Pavelič. Peršič,, Petričfč, Valer. -Pribičevič.
Hrvatski sabor se sestane jutri, dne P. dec. ■ Na dnevnem; redu bo med drugim tudi razprava, o volilni reformi.
Poslštovanja .ministrov. Dne 7. decembra popoldne se, je vršilo na Dunaju pod predsedstvom našega zunanjega ministra grofa. Czernina skupno posvetovanje ministrov, katerega so se udeležili oba ministrska predsednika in vsi strokovni ministri.
Vseueiuci proti avstrijski politiki. V takozvanom neodvisnem odseku ža ...nemški m,ir“ je izjavil . tunik svetnik Soldi Her. da sc moralo Nemci boriti proti avstro-ogrski politiki, ki je Nemčiji %' kvar. A- ; ko postane cesar Karel poljski kralj, bo orientiran v : Nemcem sovražnem smislu. Sprejeta je bila tozadev- s na resolucija in poslali, so Hindenburgu telegram , j i zahteva „nemški“, t. i. aneksijski mir.
Italijanska zbornica sklicana. Italijanska državna, zbornica je sklicana ha dne 13. decembra, da vzame na, znanje sklepe pariške konference, ki zboruje te dni v Parizu.
Vabilo na naročbo.
Zadnjič smo priložili položnice vsem cenjenim naročnikom, da nam morejo poslati naročnino za prihodnje leto. Storili smo to zato tako zgodaj, ker imamo v upravništvu koncem decembra velikansko dela. Prosimo tora] cenjene naročnike, naj sre zda; začnejo pošiljati naročnino za leto 1918 raditega, da se nam ravno ob novem letu ne bo delo v upravništvu preveč kupičilo.
Ako ima kdo naročnino že naprej plačano za L, 1918, naj danes priloženo položnico shrani za pozneje.
Položnice se naj natančno izpolnijo, Kdor je list dobival že dozdaj, naj napiše na vrhu nad besedo „ Položnica“ besede : St#8* OSSINSt* in naj zraven pristavi Številko, ki jo najde na ovitku, pod katerim se mu list pošilja, kdor pa lista ni dobival, pa naj na ravno istem mestu nauiše besede:	No? naročnik
Ako se bodo cenjeni naročniki tega strogo držali, potem pri dopošiljanju lista ne bo pomot.
Draginja vedno bolj raste. Podražil se je namreč papir za 600%, barva za
4	00%, surovo olje za 300%, masa za valjarje celo za 1000%. kurjava za
5	0 0 % i. t. d. Prisiljeni smo zato za prihodnje leto zvišati naročnino Straže. Za 1, 1918 feo fcoraj stala Straža celoletno K 12—; polletno K 6 — ; četrtletno K 3 — in mesečno K 1*20.
Cenjene naročnike vljudno prosimo, da nam ostanejo zvesti ter nam pridobivajo še novih naročnikov, da se naše vrste podvojijo.
Mi pa obljubimo, da bomo ostali zvesti svojim načelom in bomo z vso odločnostjo branili pravice slovenskega ljudstva zoper vse njegove sovražnike, dokler ne dosežemo srečne in proste jugoslovanske, države, v kateri bo prost Slovenec sam svoj gospodar!
Tedenske novice*
Iz politične službe. Notranji minister je imenoval okrajnega komisarja Emila Schafienratk za nadkomisarja.
Hrvati in Slovenci osvojili zemljo goriških in beneških Slovencev. Vojni kurat č. g. Hafner piše iz Italije: „Iz Krnskega pogorja smo prodrli brez posebnih izgub v treh tednih 250 km daleč za Lahom, ki nam je — bežeč brez glave in- srca — prepustil večino vojnega blaga in blagoslov bogatih pokrajin. Pomenljivo se mi. zdi, 'da so ponajveč Hrvati in Slovenci osvojili zemljo goriških in beneških Slovencev.“
Imenovanje. Štajerski deželni odbor je itneno val pomožnega uradnika deželne bolnišnice Franca Hribernik kanclistom.
Pismo iz Rusije. Taškent, dne 12. oktobra 1917. Saperno-taborišče. Iz mesta Taškent v daljni Srednji Aziji, kamor ju je kruta usoda odvedla,
p- ..dravljata. dva slovenska vojaka, nahajajoča se i > vojnem vjetuišlvu, vse drage štajerske Slovence,'
\ L eča vsem vesele božične praznike K srečno in Nelo novo leto! Bog Vas živi do svidenja! Maks II'rb, pp. 47, Sv. Peter pri Mariboru ui J. Vese-; i •. pp. 26, Zavrč v Halozah.
Za slovenske vojake na Diuiaju. Številosloven-skih vojakov, ki se nahajajo na Dunaju kot ranjenci, rekonvalescenti ali invalidi, je mnogo večje, kot bi se sodilo. Ti ubogi vojaki so bili večinoma sami sebi prepuščeni ter so le zdaj pa zdaj dobivali kak obisk od maloštevilnih slovenskih duhovnikov, ki so se s požrtvovalnim trudom brigali zanje. Ko so se v zadnjem Času stiki med slovensko dunajsko inteligenco poživeli, je prišlo tudi to vprašanje na razgovor. Sestavil se je odsek iz zastopnikov vseh stanov, ki ima namen nuditi slovenskim vojak,om na Dunaju poleg duševne hrane tudi denarno podporo, jih razvedriti s primernim berilom in z obiski po številnih dunajskih bolnišnicah. Dunajski Slovenci so so- z navdušenjem odzvali temu blagemu namerni ter so v kratkem času prispevali lepo svoto, ki se bo razdelila med najpotrebnejše vojake za božična darila. Odseku predseduje g. gardni podpolkovnik 'Jernej pl. Andrejka, kot podpredsednik posluje g. zbornični podpredsednik polkovnik Josip vitez Pogačnik. Odsek hoče, ako najde primeren odziv med rodoljubnim slovenskim občinstvom, razširiti svo,,e delovanje med- vse dunajske vojake ter stopiti v ožji stik s slovenskim odborom za vojne invalide v Ljubljani.
Naši strelci. Oti reke Piave - se nam piše dne)
25.	novembra: Z našim poveljnikom poročnikom. Er. Križanič smo srečno dospeli s pobočja Rombona do tirolskih gora. Pošiljamo v sem znancem prisrčne pozdrave:	Metalci min: desetniki Žnidar Janez, Kar-
dinal* Anton, Vauhnik Josip, in stFelci Adamič Andrej, S.uber Josip, Rafold Franc, 'J-aunik Jožef, Leskovar Franc, Lokošek Franc, Čolnik Martin, Horvat Martin, Čuček Karel, Verdnik Rudolf, Reich Alojzij, Jan Miha, Vodošek Ivan. Metalca granat: Mezgec Alojz, Golob Alojz. Žarometi: Desetnik Lunka, Grobelnik Rok, Šerbela Fric, Čuček Karel, Bombek Karel. Častniški sluga: Krušnik Rudolf, vsi od slov.-šta.jerskega strelskega polka št. 26. Težko ranjen je bil tovariš Javornik Franc, mnogo tovarišev je zbolelo in se zdravijo po bolnicah v ozadju. Kakor hitro dobim priliko, opišem* boje našega polka, da ne bo samo o honvedu v časnikih. Celi mesec nismo mogli ničesar in nikomur pisati.
Prešernova hčerka Ernestina Jelovšek je u-mrla v visoki starosti 75 let v mestni jubilejni ubožnici v Ljubljani. Preživljala se je s podporami. Bila je šivilja. Svoje čase je veliko občevala s slovenskimi literati, posebno z Levstikom, Cimpermanom in z Aškercem. Pokopali so jo dne 4. decembra, ob 2. uri popoldne.
Novi davki. V finančnem odseku je izjavil finančni minister, da bo treba najti novih davčnih virov, iz katerih bo država zajemala nove dohodke. V to svrlio se minister namerava posvetovati s strokovnjaki in interesenti. Davek na žganje je treba nujno rešiti, istotako davek na sladkor. Premoženjski davek se pa bo mogel uvesti še le po vojski.
Obleka vojnih invalidov. Vsled odloka vojnega ministrstva z dne 23. avgusta 1914 se plačujejo potrošili za zdravljenje vojnih invalidov do enega leta iz vojaškega zaklada. Po preteku enega leta plačuje vse stroške civilna državna oblast. Vojni invalidi, ki se delj kakor eno leto zdravijo, imajo pravico do vojaške obleke toliko časa, dokler dobivajo službeno doklado. Ko so odpuščeni od armadne zveze, morajo obleči svojo civilno obleko, ki jo shranijo pri kadru. Ako se je pa civilna obleka izgubila, ima, vojaška oblast preskrbeti drugo.
Bolnišnica v Brežicah zaprta. Zavoljo pomanjkanja' premoga so morali zapreti deželno bolnišnico v Brežicah. Do preklica ne sprejmejo v bolnišnico nobenega bolnika.
Podpirajmo jugoslovansko umetnost. Človeka
mora res boleti srce. ko čita v raznih poročilih ljubljanskih listov o koncertih, ki jih prirejajo v slovenskem gledišču — Nemci. To je res žalostno, to tembolj. ker se temu ne postavi nihče resno po robu. Po našem odru se šopirijo tujci dvomljive vrednosti, do-čim se mnogi slovenski gledališki igralci ter operni pevci in pevkinje potikajo po nemških odrih. Edino v Zagrebu najde še kdo zavetja. Enako je tudi s kiparji in slikarji. Ne zadošča, 'da se navdušujemo za svoje umetnike le a- razstavah, treba tudi, da jih podpira gmotno, kdor more. Tudi na tem polju moramo sto »iti v tekmovanje z drugimi narodi. Otresti se moramo gotovih predsodkov ter delovati vsporedno z delom za lastno državo tudi za lastno umetnost. Postaviti se moramo v vsakem oziru na lastne noge!
Klaverjev misijonski koledar 1918 prinaša lepe afrikanske povesti in slike. Posebno kaže članek „Fetižizem v Dahomeju“, kako globoko še tičijo ubo--gi zamorski narodi v temi poganstva, kar še bolj živo dokazuje poleg stoječa sllika nekega malika, posutega vse polno z večjimi in manjšimi žeblji, kateri pomenijo človeške žrtve, katere si je pustil hudi duh darovati v podobi lesenega kipa. Kdor želi vsaj nekoliko sodelovati, da tudi tem našim nesrečnim črnim bratom kmalu zasije luč sv. vere, naj si nabavi zgoraj omenjeni koledar. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Pred škofijo št. 8. Cena
Zahvala
Za obilne dokaze srčnega sočutja ob smrti in pogreba najine ■ 'iskreno ljubljene hčere oziroma sestre
izrekava tem potom vsem znancem in prijateljem ter udeiežnikom žalostnega sprevoda, sploh ; vsem blagim ljudem, ki so kakorkoli počastili spomin drage ranjke, najino najtoplejšo zahvalo.
Maribor-Hoče, dne 9. decembra 1917.
Stran t,
8 T, B BS Z m.
HO vinarjev komad poštnine prosto, pri vsakem tucala eden povrh«
Ministerially komisija, ki naj preišče krivice, katere so se godile 1. 1914 nedolžno preganjanim Jugoslovanom, je v Maribora dokončala svoje del *. Slišati je morala res marsikatero neverjetno krivcu in grozodejstvo Pribijemo pa, da pritožb zoper nečuveno ravnanje vojaških oblasti 1. 1914 ni h -tela sprejemati in tudi tozadevna vojaška komi iju prizaditih žrtev o postopanju vojakov ni zaslišala. Sploh pa se nam zatrjuje, da je zasipavanje pse ganjenih duhovnikov bilo pravzaprav odveč. Duhovniki so že pred 3 leti natančno popisali svoje trpljenje in te opise poslali kn. šk. konzistorijn. ki je na podlagi teh poročil sestavil posebno pro memorijo in jo doposlal centralnim oblastim v Gradcu n na Dunaju. To uradno poročilo o preganjanih duhovnikih, ki ga imajo na Dunaju v raznih ministrstvih, bi naj bila vzela ministerial n a komisija v roke in ga Datančno prečitala, pa 1 i ji ne bilo treba klicati duhovnikov ravno v adver t nem času na zasiišavanje.
Gospodarske
Kam je izginilo usnje in obuvalo? Pred tedni so ogrski Židje tako rekoč poplavili vse naše kraje, ter pokupili za visoke cene vse zaloge usnja in obuvala, ki so se nahajale v naših krajih. Mi smo sedaj brez usnja in obuval, a ograto Židje so pa napravili najboljši „kšeft“, vlada pa ni ganila mezinca, proti takemu početju!
Najvišje cene za jabolka. Izšla je nova ministrska. naredba, ki določa sledječe najvjišje cene za jabolka:	Za jabolka pri prodaji na debelo za dobo
do dne 31. januarja 1918 znašajo najvišje cene 98 K za 100 kg. Nadalje se določajo stroge kazni za slučajne prestopke zoper to naredbo.
Izkušnje za podkovne kovače bodo 31. t. m. v Celovcu. Prošnje za izkušnje na koroško dež. vlado.
Izvoz strdi iz Koroškega prepovedan. Da more armado oskrbeti s strdjo, je koroška deželna vlada na poziv vojaških oblasti prepovedala izvoz strdi iz Koroškega po železnici, pošti ali cestnih vozovih, in odredila, da se mora strd, namenjena za izvoz, pj pošti in na železnici odvzeti. Dovoljenje za izvoz daje izjemoma deželna vlada.
Imm aotIm.
Tudi Kriljenko . . . Ruski list „Nova Šiznj“ poroča, da je tudi najnovejši vrhovni poveljnik ruske armade, bivši praporščak Kriljenko žid. Pisal se je popreje Aron Abraham.
Smrt nemškega generala na italijanskem bojišču. „Times“ javlja: Veliki nemški avtomobil, v katerem se je nahajal neki nemški generalni poročnik m več drugih častnikov, je bil napaden po laškem oklepnem avtomobilu. General je zaklical: „Mi se u-ciamo!“, a Italijani so bili že začeli streljati s strojnicami ter so potnike ranili in ubili.
Beg carjeve hčerke Tatjane. „Morningpost“ poroča, da si je velika kneginja Tatjana., carjeva hčerka, odstrigla lase. oblekla moško obleko ter od-bežaia iz Tonska preko Moskve v Arhangelsk, odkoder se je s parnikom prepeljala v Bergen. Pred par dnevi je dospela v Newcastle, odkoder se pelje naprej v Zedinjene države Severne Amerike. Izdati hoče knjigo o svojem zanimivem begu ter ima baje že založnika.:
Dopfii
Maribor. Na razna vprašanja odgovarjam** se karte za obleko, obuvalo in druge potr l- v v, dobijo za mesto Maribor v podružnični ti go v mi tvrdke Kokošinek v Mayerjevi hiši na novem Glavnem trgu.
Maribor. Naprošeni 3sno, da objavimo: Dne
28.	decemhra ob 4h popoldne se vrši v Gämbri-novi dvorani z dovoljenjem štajerskega namestništva božično obdarovanje ubogih begunskih otrok. Prosimo blaga srca milih darov za najrevnejše o-troke, ki daleč od svojega dema, najbolj potrebujejo naše pomoči. Žarek veselja, človekoljubja naj prešine ob tej priliki srca tudi teh ubožcev. Kolikor mogoče naj bodo obdarovani z jedili, čevlji, šolskimi reči itd. Slavnostni vspored obsega med drugim izraz udanosti do presv. vladarja z deklamacijami, glasbenimi proizvajanji, živimi slikami in h koncu tombola za otroke. Slučajni čisti donesek se bo določil za otroško vojno kuhinjo. Darila, tudi najmanjša, sprejema nabiralnica v Frei-haus ulici 2.
Ruše. Prejšnjo nedeljo je sklicala Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva 16. občni zbor pri g. Fr c Glaserju na Smolniku. Iz poročil je posneti, da je stanje društva povsem ugo
dno M
D.	Svigeljn» sta se izvolila v odbor gg. Janko lic in Franc Pišek. — V Ruško kočo so hoteli vlomiti tatovi, a niso prišli noter Ekspedicija, ki je letela na lice mesta, je našla vse v redu. Večina perila se je itak že prej spravila v nižavo
Slov. Bistrica. Tukajšnja okrajna sodnija je u vedla vsled pomanjkanja premoga nepretrgane u-radne ure od osmih zjutraj do dveh popoldne Ko se je ta uredba razglasila se je pojavil na vratih štev. 4 (vložišče) samonemški napis. Tudi na vratih štev 5 sta kar dva samonemški» napisa, Pjjoti temu zapostavljanju v popolnoma slovenskoj^! sod nem okolišu protestiramo in upamo, d| bir sodni predstojnik poklical odgovornega urtdnika na odgovor.
Ljutomer. Tukaj je umrla dne 4. t. m. gospa Ana Robek, rojena Dogša, tržanka in klobučarica v 77 letu svoje starosti. Rajna je bila mati gospe
M.	Zacherlove soproga tukajšnjega učitelja. Naj ji sveti večna luč! Velecenjeni obitelji naše odkrito sožalje!
Iz a
▼strijskega uradnega
poročila»
n umrl h odbor;-- k -v a. Bobovca in
’Dunaj, 8.;decemhra 1917. Italijansko bojišče.
Naše hrabre čete, v njih sredini hebski strel ski polk št. 6, so včeraj z naskokom zavzele vzhodno od A-iaga močna op rališfa pri Stenflu ter so jih proti ostrim napadom obdržale v svojih rokah.
Število od armadne skupine Conrad od 4. decembra vjetih Italijanov presega 16.000 mož. Naši zrakoplovci so včeraj izvojevali več zračnih bojev in so sestrelili šest dahjanskth zrakoplovov. Častniški namestnik Arrigbi je dobil 21. zračno zmago.
Dunaj 9. decembra 1917. Italijansko bojlšSe.
Na Benečanskem živahni artilerijski boj. Vzhodno bojišče.
Orožni mir.
Državni bsnkerot v Busiji
Amsterdam, 7. decembra 1917.
Po Reuterju javlja »Daily Telegraph« iz Petrograda dne 6. decembra
Danes objavljena odredba naznanja sumaričuo preklic vseh inozemskih posojil in ustavo plačevanja obresti teh posojil, p ........
i roda se gostilna a gospodarskim oslopjem blizu mesta Mar bor takoj pod ugodnimi pogoji. Kje pove upsavnižtvo lista. 1044
Nu prodaj
v Mariboru»
Hiša Cesarska ulica št. 4 dvonadstropna, z postranskimi poslopji, dvoriščem in vrtom pripravna za trgovino z lesom sli vinom. Cena llO.COO K — Hiša vogel Ed.
Scimid-Viktringh* fgasse, prfpra vina za vsako trgo-.no. Cena K 56.000. Pojasnila daje gospa M.
Koprivnik, & ari bor, Badjasse Vila St. 15.	______ 1030
Proda
se zimska suknja ali zameni s ži vili. Maribor, Koroška ulica 47 na dvorišču duri 6.
■-Ü Dva viničarja?
le samostojne fn spretne strokovne osebe, sprejmem pid ugodnimi jogi ji, kot 2000 ozir. 1600 kron plače, letno 2—8 ssžajs _drr, kos njive, stanovanje, is vinofrsda deputat. Za prebrano j® dobro preskrbljeno. Le strokovno izobražene oseb« se naj oglasijo pi smeao ali ustmeno pri ujravni-štu „Straže“.	____
Soefj&lizem
(Dr. Krekov) in Crne bukve karet-škrga stana želi kupiti profesor dr. Osvald v Brezna ob Dravi.
1015
Naročajte in
razširjajte „Stražo4*!
Posestvo,
Veliki Hum (Willkcmmbcf) pri Maribora, postaja ne proda m prostovoljni dražbi.
Posestvo obsega 46 ba njiv, travnikov, vinogradov m gozdov ter je popolnoma arond rane. Gradič je dobro n®w-zidan poleg so hlevi za govejo živino konje in aviojeaeju-ter draga gospodar4 a poslopja. Od Maribora je posest«*! oddaljeno pol ure z vozom, ođ postaje Pesnica h lßinat p-Prostovoljna dražba posestva Veliki Hmn (WHlkop> hof) bode 12 decembra 1917 -m po-UHtvu s?meat ob 10. ari dopoldne. Iskliena cena je K 1.10.000— »er more po ogovora preeejšen del kapam« ostati na posestva vknjižb
Vsako množino
kupuje tvrdka Anton Kolenc, Celje, ter presk; vij
tudi izvozno dovoljenje. Plača se po maksima . i
ceni.
Knjlssma, umatnfna i» mi«lit$£l9$
Goričar & Lesko všef
= Calle =
hgovina s papirjem, pisalnia» in risalnimi potrebščinami n», debelo- in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izhero dopisni© XX P» faznih cenah. XX
Zrn sostllnlfarie:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po selo nizkih cenah.