t o pošti prejeman:
za
lo leto naprej 26 K — h >1 leta „ 13 „ — » trt „ , 6 „ BO „ esec „ 2 n 20 »
upravništvu prejeman: za
ulo leto naprej 20K — h ol leta „ 10 „ — „ etrt „ „ 5 - „ nesec „ l,i»i
a pc šiljan je na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserat® sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitar jeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-iiižkih ulicah St. 2.1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzerofii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 57.
V Ljubljani, v soboto 10. marca 1900.
Letnik XXVIII.
Politična razmišljevanja. . 0 svetovnem pokretu in svetovni politik.! v obče.
Tehniške iznajdbe v drugi polovici kon-■bijočega se stoletja so popolnoma prekuc-1 i le gospodarske razmere. Gospodarski pre-orat, ki je prišel tako nepričakovano, po-;avil je nas pred mnogo nujnih vprašanj, .atera morajo različne države rešiti.
Vsa ta vprašanja pa so med sabo v kavzalni zvezi. Tehnične iznajdbe nove dobe so napravile revolucijo v načinu človeške produkcije in človeškega medsebojnega občevanja. Razvitek v produkciji prejšnja stoletja je bil polagan, miren, in človeška družba se je utegnila prilagoditi novim razmeram brez občutne materijalne škode. Zato pa je bilo oveško življenje bolj m rno in manj strastno. Današnja doba, s čudovito razvijajočo se tehnično vedo in z uporabo do kratka še nepoznanih sil v svrho produkcije, pa je brez pravo prehodne dobe postavila produkcijo na popolnoma drugo stalo. Cele vrste obrtnih strok bije danes obupen in mnogokjo brezuspešen boj za svoj obstanek; mnogo starih obrtnih podjetij izginilo je in na njih mesto stopila so novodobna industrijska podjetja.
Poleg industrijskih tehniških iznajdb so se iznajdbo glede komunikacijskih sredstev čudovito razvile. Železnice, telegrafi, telo-loni, parobrodi itd, vse te iznajdbe so gospodarsko in intelektualno zvezale šareno zemeljsko oblo in njene prebivalce.
Komaj sto let nazaj ali recimo 50 let nazaj. Kakšno znanje smo imeli tedaj o drugih deželah?! Ko bi bil hotel kedo napraviti potovanje okolu sveta, smatrali bi bili to za skrajno predrznost. Dandanes se napravi potovanje okolu sveta za zabavo v dobrem mescu po železnici in v razkošno opravljenih parobrodih Oddaljenosti ne poznamo več. Različni narodi na zemlji postali so v gospodarskem oziru organična celota. Žitno cene na trgu ne določuje dober ali slab pri telek malega okolišča, temveč svetovni trg. i Pa ne samo surovi pridelki poljedelstva iščejo konsumenta izven okolišča svoje pro-
dukcije, tudi industrijski pridelki gredo iz dežele v daljne kraje, kjer najdejo odjemalca.
Ker so pa komunikacijska sredstva tako razvita, da se po ceni in hitro prevaža blago, potem ni čuda, da imamo izdelke in žito iz Amerike in Azijo in da izdelki evropske industrije napravljajo pot po celem svetu. Ku-losalni napredek v komunikacijskih sredstvih je tekom par desetletij dvignil tovorni promet na celi zemeljski površini do poprej neznanega viška in provzročil niveliranje ali izjednačenje cen za surove in industrijske pridelke.
Lokalne in tudi državne krizo glede agrarnih in teh ali onih industrijskih strok imajo večinoma svoj vzrok v svetovnem trgo-višču. Vedna in velika prevažanja zemeljskih in industrijskih pridelkov po celi zemeljski obli je jeden markantni pojav nove dobe. Drugi pa je gibanje prebivalstva.
Mnoge deželo so tekom stoletij postale preobljudene ali so pa gospodarske razmere postale za njih prebivavce tako klaverne, da si iščejo boljega življenja v daljnem širokem svetu Zato pa vidimo, da oddajajo preobljudene države kakor Nemčija, Anglija itd. vsako leto več stotUoč svojih deželatiov v Ameriko, Azijo in druge dele sveta. Ali 1 tudi druge države s primeroma m preveliko obljudenostjo izgubljajo mlado krepke moči vsled izseljevanja, ker so pogoji njih življenja v domačiji prežalostni.
Dobro vladane in urejevane državo mo trijo z vso skrbjo to veliko svetovno gibanje in skušajo je izvabiti v svoj prid. Kjer je prevelika preobljudenost, tam skušajo odvod domačih moči j uravnati s tem, da iščejo ko lonij izven domačega kraja, bodisi da dotične naselbine spravijo pod svojo oblast ali pa saj pridobe dobre pogoje za uspevanje svojih izseljencev v tujini. — Države pa, katere imajo slabe krmilarje, ki se ne udeležujejo svetovnega pokreta aktivno, temveč pasivno, gledajo, kako drugi sosedje razkosavajo zemljo in množe narodni kapital s povzdigo industrije in poljedelstva, take države, bodisi male ali velike, prop&dajo. Najprej pridejo v gospodarsko odvisnost drugih in le vpra-
šanje časa je, kedaj izgube še svojo politično
samostojnost.	_____
Napačno je pa mnenje, da samo veliko države morejo voditi in se udeleževati svetovne politike. Poglejmo malo Holandsko in Belgijo. Tudi ti dve državici sto deležni svetovne politike; da celo trdimo lahko, da vse države male in velike so deležne svetovne politike, ker je svetovna politika pojav vesoljnega človeškega organizma, in ta pojav zadeva vse dele človeštva. Razloček jo le ta, da so nekateri državni organizmi pri tem svetovnem gibanju brezdelni, pasivni, drugi pa s krepko energijo posegajo v to gibanje in ga skušajo v prid obračati svojemu državnemu ali narodnemu organizmu Ako se tedaj govori o svetovni politiki velikih držav kakor Nemčije, Anglije, Francije, Rusijo, Severne Amerike in Japonije, je vzrok ta, da se te države jako aktivno udeležujejo svetovnega pokreta v industriji, trgovini in pridobivanju novih kolonij v območje svoje državno oblasti. Ker so vspehi njihovega teženja in stremljenja jako vidni in tudi občutni za razvoj in življenje onih držav in narodov, ki so izven območja njihove državne oblasti, zato so je utrdilo mnenje, da so le naštete oblasti udelež- no na svetovni politiki.
Zadnja leta se je v Avstriji večkrat čul glas, da i Avstrija počne tirali svetovno politiko. Govorilo so je o kolonijah, o izvozu, o carinski zvezi z Nemčijo itd. Kakor sem že rekel, tudi mi smo tirali svetovno politiko, samo da smo bili v tej politiki malone neaktivni in nismo znali izrabljati energije, ki je v območju avstrijske državne oblasti, nakopičene v njenem prebivalstvu in njenem d,.lu. — Toliko v obče. V sledečem pa ho čemo premotriti sedanji položaj našega malega naroda « svetovni politiki in pokazati bodočnost našo, bodočnost, ki nam donese sigurno narodno smrt, ako ne pričnemo misliti in delati. Dih svetovne politike napolnjuje naše ozračje, skrlvmo, da nam ne prinese narodne smrti.
Državni zbor.
Dunaj, 9 sušca. Čehi so odjenjali.
Kakor sem že sporočil, so He češki poslanci včeraj nad šest ur posvetovali o svojem nadaljnem postopanju. Parlamentarna komisija češkega kluba je bila žo preje sklenila, da nasvetuje klubu, naj opusti obstrukcijo proti vladni predlogi glede vojaških novincev. A s tem nasvetom levo krilo češkega kluba ni bilo zadovoljno. Radikalnejši poslanci so zahtevali odločno obstrukcijo proti vsem vladnim predlogom. Zmernejši člani so bili sploh proti vsaki ob-strukciji že iz ozirov na obstanek večino. Nekako srednjo pot pa so priporočali tretji, da naj namreč češki poslanci vladi pokažejo z opozicijo, da niso zadovolji z razmerami, dokler vlada ne zadosti češkemu narodu glede notranjega jezika. Popoludne je včeraj prišel v sejo češkega kluba poljski poslanec grol Dzieduszycki, ki je v daljšem nagovoru prigovarjal Čehom, da vsaj proti predlogi glede vojaških novincev opuste obstrukcijo. Tako bi bilo mogoče, da se šo nadalje ohrani večina desniških klubov. Ta govor odličnega poljskega poslanca je mnogo pripomogel, da so Čehi odjeniali in sklenili : 1. Češki poslanci ne bodo v zbornici z obstrukcijo skušali preprečiti rešitev vladne predloge glede vojaških novincev; pač pa bodo glasovali proti predlogi. 2. Češki klub se bodo z obstrukcijo proti vil vladni predlogi gledo investicijskega kredita in zgradbo pristanišča v Trstu.
S tem sklepom češki poslanci sicer šo niso zagotovili rednega parlamentarnega dela, vendar pa so pokazali, da se, moro ž njimi govoriti. In v tem oziru se je mnogo trudil češki minister dr. Režek. On je sicer odločen Čeh in mu češki poslanci povsem zaupajo, vendar pa jo pri vsaki priliki na-glašal, da bi bila obstrukcija čeških poslancev le na škodo češkemu narodu.
Mi moremo lo odobravati včerajšnji sklep češkega kluba, ker s tem se jo vsaj za silo zopet zjedinila desnica. Prodno pa
Vatikan pa § 19. našega tiskovnega zakona.
Nedavno je trdil nekdo, da je Ben Akiba brez dvoma umrl vsled dolzega časa, kajti, kako strašansko se je moral dolgočasiti mož, ki mu ni bila nobena stvar nova. »Alles schon da gevvesen,« bila je njegova deviza. Ako bi mož živel dandanes, ne bilo bi mu dolgčas, in vrgel bi omenjeni izrek med staro šaro. Dne 6. marca letošnjega leta trdi »Slovenski Narod«, da mora rimska kurija ofi-cijelno popravljati vse neumnosti in zlob-nosti, katere je o njej, o papežu ali o cerkvi in veri v svet spustil kak še tako obskuren listič. Ako kurija tega ne stori, potem so tiste neumnosti ali zlobnosti — gola resnica! Kaj praviš, Ben Akiba? Smeješ se? Lo smej so, saj bi so smijal ves svet, ko bi izvedel za to klasično »Narodovo« zahtevo, in če bi homerični krohot, ki bi se potem razlegal od severa do juga, od vzhoda do zahoda, ne vrgel zemlje iz tira, bil bi na tem čisto nedolžen naš »Narod«.
Kaj se je v zadnjih dneh vso trdilo po listih o veri, cerkvi in papeštvu! Saj je pre
teklo komaj par tednov, kar so izvestni krogi slavili tristoletnico Giordana Bruna. Kaj se je samo ob tej priliki pisalo in tiskalo neumnega in zlobnega o veri, cerkvi in papeštvu ! Kakor od tarantele zabodeni plesali so nekateri pravcat kankan okolo spomenika tega nesrečnega moža. Sicer so Nemci, Italijani in drugi veliki narodi to otročjo bolezen liberalizma preboleli že pred dobrimi desetimi leti, ko se je namreč postavil bil v Rimu Giordanu Brunu spomenik, in letos je tristoletnica pri njih minula brez posebnih neumnosti. Da, celo obsodili so sami liberalci raznih narodov nazore in dela tega me-niha-uskoka. Liberalni italijanski list »II ca-pitano Fracassa« označuje Brunovo veselo igro »II candelajo«, ki naj bo nekam satirična, pa je v istini nekaj čisto druzega, z izrazom »svinjarija«. Učenjak Iluggiero Bonghi pa, liberalni bivši italijanski minister, imenuje Giordana Bruna najbolj podlega in umazanega pisatelja svoje dobe. Tako liberalci drugod.
Ne tako pri nas malih Slovencih. Pri nas se prikazujejo pojavi, ki so drugod izginili že pred desetimi ali dvajsetimi leti, navadno še le potem, ko so druga ljudstva že davno spoznala njih neumnost. Zato se pa potem pri nas ti pojavi kažejo z veliko
silo in vsem mogočim gledališkim nakitom. Ples (kolo spomenika omenjenega odpadnika ni bil nikjer tako divji, kot pri nas. »Slovenski Narod«, »Soča«, »Ljublj. Zvon«, vse, kar hoče služiti »prosti misli«, bilo jo po konci. Najbolj vneto jo skakal •Ljublj. Zvon« krog Brunov( ga spomenika. Vseh krivih trditev dotičnega »Zvonovega« pisca no moremo zavrniti v tesnem okviru listka. Mož imenuje Bruua. ki je bil kot modroslo-vec kopist materialističnega monizma De-mokritovega, kot pesnik pa panteist, »velikega misleca«. Imenuje ga tako, ker je s svojimi „ne več praznovernirni nazori" in „s svojimi nauki prišel v navskiižio s cerkvenimi dogmami". To je povedano dosti jasno. In res mož, kakoršen je Bruno, ki trdi večnost in neskončnost materije, taji osebnega Boga in sveto Trojico, uči romanje duš, ni ne samo več katoličan, marveč sploh nima trohice krščanstva na sebi. Zatorej ga je izgnal Calvin iz Geneve in so ga izgnali nemški protestantje iz Nemčije Ali sta list in pisatelj, ki odobravata nauk tega ..misleca", še krščanska, o tem soditi prepuščamo brav-cem. Bruno pa je tudi učil goli hedonizem. Tako n. pr. trdi (v delu „o neomejenosti vesmira"), da njegova filozi fija »navaja človeka k pravi sreči, katero zamore uživati v
razmerju z naravo, ga uči, sedanjosti se veseliti".
To se dopada „modernim". Ako pa stavi „Zvonov" pisec Sempronio Avanti Giordana Bruna nad krščanske mučenike, češ, muče-nike je k stanovitnosti navduševala in jih v njej potrjevala misel na plačilo po smrti, Bruno ni imel tega upa, on je umiral sam, oporo imel torej le v sebi samem, se glede Brunovega junaštva moti. Bruno je koj, ko so ga prijeli, trdil, da je svojo zmote učil le od vina omamljen, kar od njega ni bilo posebno junaško. Delal se jo tudi kakor bi hotel preklicati, da bi so tako rešil. Ali je potem upravičen vzklik /Zvonovega" pisca : „Kolika možatost, kolik pogum, kolik značaj!"?? Niti tega poguma ni Bruno imel, da bi slekel duhovsko obleko, ko je žo bil popolnoma razpal s pozitivno vero, niti tega, gospod Sempronio Avanti.
Konečno ne bo odveč, ako nasproti skritim napadom „Zvonovim" konštatujemo, da je cerkev obsodila samo nauke Giordana Bruna, posvetna oblast, katera jo takrat kaznovala krivoverstvo kot zločin, obsodila ga jo v smrt, dasi je cerkev posvetno oblast prosila, naj bo kazen mila in naj ga ne usmrte.
Koliko bi torej imela popravljali kurija
IJHUflJfl hit vrsto druge vladne predloge, utegne dr. pl. Korber že najti primerno sredstvo, da vrne češkemu narodu, kar mu je bil dne 17. oktobra minolega leta uzel grof Clary. Na vladi je sedaj, da prede nit sprave in jo tudi dovrši. Ako so to posreči, potem je mogoče upati, da se parlament pomakne preko mrtve točke in prične reševati mnoge zastanke.
Volitev druzega podpredsednika.
Vsled včerajšnjega sklepa češkega kluba je bilo mogoče, da je dr. Z a č e k prevzel kandidaturo za druzega podpredsednika. Desnica je soglasno odobrila to kandidaturo. Dr. Začek je bil izvoljen s 168 glasovi; 52 glasovnic je bilo praznih, štirje glasovi so se razcepili. Dr. Začek se je iskreno zahvalil za zaupanje in obljubil, da bode vodil obravnave nepristransko in v smislu poslovnega reda. Poslovni red ! Zadnje leto se je pokazalo, da se s pomočjo poslovnega reda more delati nered. Vendar pa zbornica nima poguma, da bi popravila nekatere določbe.
Dnevni red
današnje seje je bil v dobri uri končan. Po kratki debati je obveljal predlog železnič-nega odseka, da vlada prevzame za 24000 gld glavinskih akcij za 6 km dolgo lokalno železnico od Bohdanča do Rožic.
Dalje so bila na dnevnem redu poročila imunitetnega odseka glede kazenskega postopanja proti štirim poslancem. Pri teh prilikah so navadno dolge debate, a danes je šlo vse gladko. Brez debate je zbornica pritrdila predlogom odseka, da se odkloni kazensko postopanje zaradi žaljenja časti proti posl. Holanskemu in dr. Winkowskemu; nasprotno pa je zbornica dovolila kazensko postopanje proti Stojalovvskemu in Stapinske-mu v tiskovnih pravdah.
S tem je bil dnevni red končan, in pričela se je debata o raznih nujnih predlogih. Prihodnja seja bode v ponedeljek ; na dnevnem redu je mej drugim poročilo vojnega odseka o vojaških novincih. Bodoči petek utegne biti zadnja seja, ker se koncem meseca snidejo deželni zbori, ki bodo zborovali do maja. V maju se bržčas državni zbor zopet snide, da reši državni proračun in voli delegate.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. marca.
Čehi, in obstrukcijo,. Izredno je iz-nenadil nemške levičarje sklep mladočeške delegacije, da v zbornici ne bo obstruirala vladne predloge glede vojaških novincev. Ta spremenjena taktika bo vsaj za nekaj časa utrdila desnico, kar pa ni po volji nemškim levičarjem. Ker ne morejo druzega, bobnajo v svet o velikih koncesijah, ki jih je dovolila vlada Čehom za njih izredno uslugo. Glasilo graških hajlovcev ve poročati. da bodo razveljavljene Kindingerjeve izvršilne naredbe in še marsikaj druzega v
največjo škodo nemškim pravicam. Seveda list sam ne veruje tem trditvam. Pač pa je češko delegacijo odvrnilo od te obstrukcije nekaj druzega. Današnji „Slovenski List" piše namreč v poročilu iz državnega zbora mej drugim tudi tole: Ta navidezni vspeh skupnosti (desnice) pa nima Bog ve kake veljave, ker so Cehi sklenili z obstrukcijo napadati vse vladne investicijsko predloge, t. j. zgradbo druge železnične proge v Trst in pa zgradbo tržaške luke. — Ako je to res, potem je prišla vlada z dežja pod kap, a tudi Slovenci se ne moremo veseliti tega pojava.
Volitev prvega podpredsednika je
še sedaj na dnevnem redu posebno v čeških in poljskih listih. Poljakom so namreč Cehi po pravici očitali, da so se izneverili sklepu parlamentarne komisije ter mnogi izmej njih oddali svoje glasove za Pradeja. Mej drugim so listi tudi poročali, da sta posl. viteza Ja-worski in Kozlovski glasovala za Pradeja. Po včerajšnji „Reichswehr" izjavljata sedaj ta dva člana, da ta trditev ni resnična in da so sploh vsi poljski poslanci oddali prazne j glasovnice. Kako se to strinja z istino, ni ; lahko umevno. Praznih glasovnic jc bilo od- | danih le 52, toraj niti toliko ne, kolikor j članov šteje poljski klub. Ker je gotovo, da J jc velika večina članov nemške katoliške stranke postopala popolno v smislu sklepa parlamentarne komisije, je gotovo, da se je blizu polovica članov poljskega kluba izneverila sklepu vodstva vseh desniških strank. Trditev viteza Javorskega se toraj prav slabo ujema z dokazano istino.
Spravna pogajanja je pretrgala Kor-berjeva vlada s predčasnim sklicanjem državnega zbora in nekemu dunajskemu ofici-oznemu listu poročajo sedaj iz nemških krogov v Pragi, da se ta pogajanja sploh nič več ne nadaljujejo. Zadevo, ki se je kolikor toliko bližala svoji vsaj deloma ugodni rešitvi, ki bi bila vsaj za prvo dobo ustvarila normalne razmere v dunajskem parlamentu, je toraj vlada v sporazumu z levičarji položilaad aeta. Najbolj nečuveno pri tem je pa brezvestno pisarenje raznih nemških glasil, ki trdijo, da so za to odgovorni čehi in pa njih zavezniki konservativni veleposestniki. Da, dokazuje in veruje se celo, da sta ravno govora poslancev Stransky in Pacak v prvi vrsti vzrok, da so se predčasno zaprle dveri konferenčne dvorane. Ako je kak govor v poslanski zbornici povzročil sklep spravnih dogovorov, se more to trditi le o govorih posl. Pergelta in pa sedanjega nov. ga podpredsednika Pradeja, ki sta s svojo zahtevo o nemškem državnem jeziku prepodila še eno trohico mirnih duhov, ki se vsaj niso a priori izjavljali proti naj-opravičenejim češkim zahtevam. Take trditve so toraj naravnost neresnične in kažejo, kako malo je Nemcem do povoljnega vspeha spravnih dogovorov.
Socijalne demokrate grozno boli, da je njih vrli poslanec Rieger prezgodaj izdal njih pravi »program«, namreč »staats-
streich« in revolucijo. Pred vsem je krivo te blamaže — zbornično predsedstvo, ki je baje dovolilo razne neprijetne in moteče mejklice, ki so govornika popolno zmešali v njegovih izvajanjih. Ta izgovor je pa res klasičen. Ako predsednik miri moteče razgrajače in vihti svoj zvonec, da bi varoval svobodo govora, pravijo, da krati poslancem parlamentarno svobodo ; ako pa kdo proti volji ne more zastopati koristi svojih vo-lilcev drugače nego z burnimi mejklici, vzrok je zopet predsednik, ker so moteni v svojem govoru posamezni njih poslanci, in se zopet kriči o njegovi nesp sobnosti za zborničnega predsednika. Takim ljudem pač nihče ne more ustreči.
PoslaniŠke dijete v nemškem, državnem zboru so na dnevnem redu vselej, kedar se pokaže nesklepčnost poslanske zbornice. ,,Deutsche Zcitung" piše z ozirom na večkratno nesklepčnost poslanske zbornice mej drugim tole: „Levičarsko časopisje kaže na pomanjkanje dnevnin in meni, da bi bila zbornica vedno sklepčna, ko bi sc odpravil ta nedostatek. To ni napačno. Kdor pozna razmere, mora priznati, da mnogi manj premožni ravno radi tega ne morejo udeleževati se zborničnih sej, ker je bivanje v Berolinu predrago in zastajajo domača opravila. Uvedba dnevnin je toraj prej kakor slej potrebna in pametna. Kar se je doseglo z odpravo dnevnin, je tako neznatno v primeri s škodo, ki jo trpi parlamentarno delo, da ni nobenega pomisleka več proti zopetni uvedbi. Niti jeden ,.sodrug" ni radi pomanjkanja dnevnin ostal doma, pač pa več mož srednjega stanu, čegar sodelovanje v državnem zboru bi bilo zelo uspešno." — Klasičen je razlog, pod katerim se je svojedobno odpravilo dnevnine. Sicer so pa izvajanja tega lista povsem istinita in vredna uvaže-vanja.
Razpor mej Bolgarijo in Rumu-
nij<\ Mej tema dvema državicama se je vnel ta teden precej hud prepir radi pravic na največjem treh Ešekada-otokov, ki sc nahajajo v Donavi nasproti bolgarskemu mestu Sistovo in rumunslci vasi Simnica. To je namreč oni otok, katerega so se poslužili Rusi 1. 1877. v rusko-turški vojski za prehod čez Donavo. Vprašanje, kateri obeh državic pripada ta otok, sicer še ni bilo rešeno, vendar sta se pa obe vladi dogovorili, da do konečne rešitve posestnega vprašanja postavljata vsaka svojo stražo. Pred nedavnim je pa velika narasla povodenj prisilila obe straži, da sta se umaknili z otoka. V torek je voda upadla in naslednji dan je nameravalo zopet 25 bolgarskih vojakov kot navadno poskrbeti za dogovorjeno stražo, toda prišel jim je nasproti cel bataljon ru-munskih vojakov pod vodstvom majorja ter jel streljati proti bolgarski straži. Nič ni pomagalo dokazovanje, da imajo i Bolgari pravico do tega otoka. Major je kratko odgovoril, da mu je naročeno tudi s silo, ako treba, preprečiti vstop bolgarske straže na
že samo v tem slučaju. Jasno je, da kurija proti veri, cerkvi in papežu naperjenih neumnosti in zlobnosti že radi tega popravljati ne more, ker je fizično nemogoče. Vprti na to dejstvo bi „Narodu" nekaj svetovali. Zadal bo klerikalcem s tem strašno zaušnico! Torej! »Taksilova prekletev" je sestavljena iz raznih čifutskih kletvic. Dobro. Mi hočemo tu povedati »Narodu" še nekaj čilutskih kletvic, ki niso porabljene v „Taksil-ovi prekletvi". N. pr. zelo poetična je: »Ribisel sollen dir \vachsen aut der Nos'!« Nadalje modernim prometnim sredstvom jako primerna: „Ein doppeltes Tram\vay-geleis' soli dir vvachsen im Magen !" Dobra bi bila tudi brezmejno hudobna: „Ilundert Jahr' solist du werden alt; — aber gleich!" Ranjki dr. aebastian Brunner je tudi svoje dni objavil to-le zelo krepko židovsko kletev : „Gras soli \vachsen vor deiner Thiir' — kriechen solist du auf alle Vier' — fres-son sollen dich Wiirmer und Laus' — und Verzvveiflung sei deine Speis'!"
Mi smo »Narodu« to porabno kletev prestavili: ,.Trava naj raste pred tvojimi vrati, — po vseh štirih po svetu se klati,— jedo uši naj in črvi tvoj trup, — sam jej za zajutrek, kosilo, večerjo — obup!*
„Narod" naj pa sedaj iz vsega tega sestavi imenitno prekletev ter naj jo priobči
kot najnovejšo vatikansko. Veruje naj, da Vatikan ne bode popravljal temeljem § 19. tiskovnega zakona. „Narodovi" jogri bodo torej verjeli, — samo, če jim ne pove, da ima to misel od nas.
Slovensko gledališče.
V sobotni, 51. številki »Slovenca« je izšel podlistek, ki se dotika tudi moje osebe. Temeljem § 19. tisk", zak. blagovolite sprejeti ta le popravek: Ni res, da sem sploh kdaj in sploh v kakem listu »psoval domače igralce, ker opravljajo razne obrti«; res pa je, da sem se vedno potezal za to, da se jim da polagoma taka plača, da bodo mogli svojo, v vršenju svojih gledaliških dolžnosti jako jih ovirajočo obrt opustiti ter se docola posvetiti dramatični umetnosti. Ni res, da sem bil kot gledališki tajnik odslovljen; res pa je, da som se svojemu, od intendance mi ponudenemu mestu lani pričetkom marca sam in prostovoljno odpovedal. Ni res, da sem »nezasluženo jedel krajcarje slovenskemu gledališču«, res pa je, da sem delal kot gledališki tajnik z vso vestnostjo in po rabivši ves svoj prosti čas na korist gledališča ter opravljal: posel intendančnega tajnika, posel zapisnikarja »Dramatičnega društva«, posel učitelja v slovenščini čeških igralccv in pevk, posel bibliotekarja in arhi-
varja. Dokaz, da sem si svojo plačo pošteno zaslužil, je pismo, katero mi je po prostovoljni odpovedi poslal intendant g. ravnatelj J. Prosenc, ki piše: »Pri tej priliki pa moram pripoznati, da ste bili Vi tisti močni sotrudni faktor, kateri mi je stal na strani in kateremu gre v prvi vrsti zasluga, da bode ta sezona končala s takim vspehom, na katerega bode lahko ponosno dramatično društvo.« — V Ljubljani, 8. marca 1900. — Fran Govekar.
Ta popravek bi lahko vrgli v koš, a ga priobčujemo v zabavo občinstva, da spozna semnjarsko kričavost Frančiška Govekarja o — sebi. Kako je bil g. Govekar od tajništva oproščen, nam je konečno vse jedno, res pa je, da je intendanca stala na stališču, da ne potrebuje za 600 gld. plačane pomoči »prvega našega gledališkega veščaka«. Gospod Govekar se najbolj sam označuje, ako so sklicuje na gledališko kapaciteto gospoda Prosenca in ako hoče utajiti besede, katere je pribil o slovenskih igralcih: »Diletantje, ki šivajo po dnevu čevlje in hlače, ki čez dan prodajajo gumbe in kravate, ali pa delajo bukete, taki diletantje igrajo zvečer na slovenskem odru. Da nedoataje tem ljudem i čuta i duha i okusa, i tehnike, to se razume. Taki igralci morajo pokopati najvzor-nejše delo, ako je igrajo le dvakrat!«
ta otok. Bolgarski vojaki so se umaknili na mali bolgarski otok, vlada pa je takoj odposlala ostro noto vladi v Bukarcštu. Ta dogodek je napravil v Zofiji zelo nepovoljenj utis in kdo vc, kako sc reši preporna zadeva.
Irska sodba o ang'eHk( vladi. Vsemu
svetu jc znano, kako sodijo Irci brez izjeme
0	sedanji vojski in politiki sedanje angleške vlade. Vladi v Londonu je ob vednih porazih na bojišču žc prihajalo vroče, ker je bila prepričana, da se ves svet strinja z Irci in z njimi vred obsoja nečuveno angleško oholost. V teh razmerah je bila oficijozna Anglija nekako brez vse moči. A v zadnjem času se je na bojišču obrnilo na bolje in Angležem je jel že rasti greben. Okolnost. da so posebno irski bataljoni v poslednjih dneh nastopali kot zmagovalci, ker drugih Roberts in drugi itak ne postavljajo v prve vrste, skušajo uspešno porabiti vladinovci v dosego svojega namena in odvrniti Irce od simpatij za Bure. Vrhu tega pa pride tudi kraljica Viktorija na irska tla ter ostane v Dublinu kakih 14 dnij. Vrše se v to svrho že najrazličneje priprave, posebno se skrbi za umetno navdušenje mej irskim narodom-Koliko bodo imeli Angleži uspeha pri starem vkoreninjenem sovraštvu, pokazalo se bo kmalu, a velikih nad oficijozi ne smejo staviti na svoje podjetje.
Razgled po slovanskem »vetu.
Josip Evgen Tomič.
(Konee.)
Tudi za hrvatsko glodališče je razvil Tomič veliko delavnost. Že leta 1872. je bil Tomič, ki je od 1. 1862. marljivo prestavljal drame za hrvatski repertoir, imenovan po predsedniku gledališčnega odbora, Siš-manu Farkašu, svetovavec za dramo, ter je ostal od takrat do najnovejšega časa v tes-nej zvezi s hrvatskim gledališčem. Za poverjenika Vardiiana je bil on od decembra 1872. do decembra 1874. dramaturg, v juliju 1874. tudi začasni upravitelj, blednjič je bil od junija 1880. pa vse do 1. 1890. član gledališčnega odbora. To je bil njegov činovniški posel pri gledališču. Todi on je tudi s svojim peresom največ obogatil repertoir hrvatskega gledališča. Napisal je sam šest izvirnih komedij, tri operne librete, uredil iznovič en stari hrvatski igrokaz ter prevel §5 dram in veselih iger iz raznih jezikov in 20 opernih in operetnih libretov, v vsem tedaj 65 komadov.
Prvo svojo izvirno dramo »Oitoja kralj bosanski« je pisal Tomič že 1. 1866. ter je tudi tretji čin tiskan v aprilu 1866. v »Naše gore listu«. Drama je še dandanes ostala v rokopisu. Mnogo let je od tega časa minilo, ko je napisal prvo veselo igro vsled nagovarjanja svojih književnih prijateljev ter jo izdal pod na-lovom <>Bračne ponude«. To igro so prvikrat predstavljali v hrvatskem gledališču 13. febr. 1873. z lepim uspehom, pa se še dandanes igra, kjerkoli se nahaja kakšna dobro voljna gledališčna družina. V tej igri je posebno klasičen tip starega hrvatskega šljivara (plemiča) Jurice Dombaja.
Druga Tomicava komedija je bila »Zatečeni ženik« po istoimenej noveli, a^ predstavljana je prvikrat 19. marca 1878. Se isto leto je razpisala hrvatska vlada nagrado od 400 gld. za najbolji izvirni igrokaz iz hrvatskega narodnega življenja. Tomič je napisal takrat igro »Barun Franjo Trenk« tei je dobil tudi nagrado. Ta igra se je igrah prvikrat v gledališču 6. maja 1880., ter se je vzdržala do dandanes v repertoiru. Dve leti kasneje 1882. je napisal Tomič novo komedijo »Novi red«, katera se pa do zda še ni predstavljala, a malo kasneje »Gospodiu tutor«, katero so igrali prvikrat 19. oktobra 1884. Poslednja njegova igra iz ljudskega življenja je bil »Pastorak«, tudi nagrajen f prvo deželno nagrado, a igran prvikrat 19. decembra 1893. Ta igra je služila kasneje za podlago Vilharevej operi »Smiljani«.
Za hrvatsko gledališče je predelal Tomii 1.1881. Brezovačkovega »Grabaucijaša djaka« kateri se je predstavljal 12. febr. 1882,
Operni libreti Tomičevi, katere je uglas bil Ivan Zaje, so sledili v tem le redu: »Li zinka« (peta prvikrat 12. novembra 1878) »Tvardovski« (11, maja 1880) in »Gospodjt
1	husari« (13. oktobra 1886). PoBebno lej vspeh je imela »Lizinka«.
Tomič je pa tudi pridno prestavljal iz drugih literatur, in sicer drame in operne librete. Vrhu tega je napisal kot sodelavec »Narodnih Novin« tečajem tridesetih let ogromno Število feljtonov literarnega in etnografskega sodržaja in množino gospodarskih in narodnogospodarskih člankov ter se more o njem reči s popolnim pravom, da ni no benega dneva izgubil.
Letos posle Štirideset let plodnega in neprestanega delovanja je napisal Tomič novi socijalni roman »Melita« iz najnoveje dobe. »Matica Hrvatska« ga izda med letos njimi Bvojimi publikacijami. Vsa Tomičeva dela bi napolnila mnogo debelih knjig. Škoda, da se mnogi prevodi znamenitih romanov, ki jih je priobčeval v podlistku »Narodnih Novin«, niso izdali kot posebne knjige. Izvirne njegove romane in gledališčne igre je izdavala »Matica Hrvatska« med svojimi pu blikacijami.
Iz vsega se vidi, da je bilo delovanje tega pisatelja vsestransko, ali v vsem pa je vendar prevejala vsa njegova dela domo-rodna ideja in ideja napredka hrvatskega naroda. Tako delavnih mož ima Hrvatska malo, pa mu zato želi ves hrvatski narod prigo-dom štiridesetletnice njegovega književnega delovanja krepko zdravje, da bi mogel tudi še zanaprej delati v istem smeru na korist in srečo njegovo, a ob enem mu je izkazal s to svečanostjo svojo zahvalnost in spoštovanje. Častilcem njegovim se pridružujejo tudi Slovenci, katerim je Evgen Tomič po svojih spisih dobro poznat kot pravi domoljubni pisatelj. Na mnogaja leta!
Knjige in časopisi.
»Zgodnja Danica«, katero urejuje prof. mons. Tomo Zupan, prinaša v 10. letošnji številki drugo polovico postnega pastirskega lista; potem se nadaljujejo »Ugovori in odgovori«, katere je napisal slavni francoski Abbe do Segur, in ki so prevedeni skoro že v vse jezike. »Ugovori in odgovori« razpravljajo prav poljudno in zanimivo o važnejših apologetičnih vprašanjih. Razume jih prav lahko ne samo izobražen, temveč tudi vsak priprost človek.
V	10. številki se odgovarja na vprašanje, ali more pameten človek verovati verskih skrivnosti. — V spomin na baš pretekli pa peževi 90. godovni dan priobčuje »Danica« »Papeža Leona XIII. življenje in delovanje«, napisal župnik Al. Kummer.
V	zadnji štev. nam kaže Leona XIII. kot bivšega nuncija v Bruselju. — Pod našlo vom »Vstajenja« se nam obeta vrsta lepih člankov. — »Danica« stane za pol leta 3 5 K, za četrt leta pa 2 K.
»Kako Je ravnati z mlekom?« Slovenskim živinorejcem, posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu.
V	Gorici. Tiskala »Goriška tiskarna« A. Gabršček 1899. Ta 38 stranij v mali obliki broječa knjižica bo dobro služila svojemu namenu, ker je pisana v poljudnem slogu in je primerno razdeljena vil oddelkov z uvodom ter prinaša slike orodij, ki se rabijo v mlekarnah. Cena ji je 20 vin.
Tedenski koledar.
N e d e 1 j a, 11. marca : 2. postna, evang.: Jezus se spremeni na gori. Mat. 17. Ilera-klij m. — Ponedeljek, 12. marca: Gre-gorij I. p- — Torek, 13. marca: Evfrazija dev, — Sreda, 14. marca: Matilda kralj.
—	Četrtek, 15. marca: Longin muč. — Petek, 16. marca: Hilarij in Tacij mm. Tančica Gosp. — Sobota, 17. marca: Pa-tricij šk. Jedert. — Solnce izide 15. marca ob 6. uri 16 min., zaide pa ob 6. uri 3 min.
—	Lunin spremiti: Ščip 16. marca ob 9. uri 10 min. zjutraj. — Musica sacra v nedeljo 11. marca: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Koralna maša ; graduale in tractus zl. Ant. Poerster, ofertorij dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa s, Caeciliae v G-dur zl. Ad. Kaim, graduale in tractus »Tribula-tiones« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Medi tabor« zl. J. Obersteiner.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. marca. Potovanje v Rim Te dni je bil po
naročilu eminence kardinala dr. Missie v
Ljubljani profesor dr. Jos. Pavlica, ki se je z ljubljanskim odborom za potovanje v Rim dogovoril, da obe škofiji napravita skupno romanje. Določen je dan odhoda na 2 3. aprila, to je ponedeljek po beli nedelji. — Kdor se misli udeležiti potovanja v Rim, naj to hitro naznani.
Romarjem v Rim. Lepo število pevcev in pevkinj se je že oglasilo. Izvrsten glasbenik č. g. dekan Arko prevzame pevo-vodstvo. Priredila se bodeta moški in me šani zbor. Ker ima č. g. dekan veliko opravila, prevzamem podpisani tudi nadalje vsa dopisovanja glede skupnega petja. Kdor se misli še zglasiti, naj ne odlaša, da se vse potrebno pravočasno ukrene. Na razna vprašanja, kaj bomo peli, naznanim pravočasno posameznim pevcem po dogovoru z gospodom pevovodjem. — Nekateri romarji so mi izrazili željo za Neapolj in Pompeji, kjer je znana božja pot pompejska Mati Božja. Pripravljalni odbor bode gotovo toliko postrež-Ijiv, da izposluje tudi tje znižano vožnjo onim, ki žele obiskati tudi one kraje. Gotovo je najkrajša pot, da se dotičniki precej oglase pri glavnem odboru v Ljubljani.
Tomaž Rožnik. »Izvestja Muzejskega društva" prinašajo v ravno izišlem sešitku važen sestavek prvega preiskovalca slovenske zgodovine dr. Fr. Kosa: „0 bojih med krščanskimi in poganskimi Slovenci v osmem stoletju." Pisatelj temeljito dokazuje, da sta rektor protestantovske šole v Celovcu Megiser in za njim znani bajkoslovec prof. Trdina falsificirala prvo dobo slovenske zgodovine v krščanstvu neprijaznem smislu. Na ta članek opozarjamo onega neslanega poganoljuba, ki se zelo rad poslužuje v „S1. Narodu" potvorjene zgodovine. Drug Kosov sestavek kaže, kako malo temeljitosti ima v zgodovinskih člankih „Uči-teljski Tovariš". — Izšel je tudi prvi sešitek nemških „Mittheilungen". Med pisatelji ni nobenega Nemca, ampak so sami narodnjaki, ki pa še niso prišli iz nazorov 17. stoletja. Znabiti se bode teh „cismontancev" usmilil pisatelj, ki piše v „Narodu" članke za misleče Slovence".
Proslava 90 letnice sv. očeta v Katoliškem Domu". Opozarjamo še je-denkrat na proslavo, katero priredi »Slov. kršč. boc. zveza« jutri ob 7. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega Doma«. Vspored se bo tako-le izvajal: 1. Prolog. 2. Živa podoba. 3. »Mlini pod zemljo« ali »Zadnje ure paganstva v Rimu«. — Čujemo, da bode mej točkami, katere bode izvajal društveni tamburaški klub, narodna himna Burov tretja točka. Sedeži po 1 gld., 70, 60, 40 in 20 kr. se dobivajo pri hišniku v »Katol. Domu« in jutri zvečer pri blagajni. Želeti je, da se že občinstvo tekom današnjega večera in utriŠnjega dopoludne zasigura sedeže. Slo-jišča 10 kr.
Šmarnice nove izidejo do mesca maja 1.1. Vsebina jim je: Marijine čednosti in dobrote. Spisal jih je po Patisu S. J. umir. prof. pater Ladislav v Novomestu.
Prešernov spomenik. V velikej dvorani „Mestnega doma" razstavljeni bodo nekoliko dnij, od jutri 11. dne t. m. naprej vsi konkurenčni načrti za Prešernov spomenik občinstvu na ogled. — Vstopnino, namenjeno v prid spomeniku samemu, določil je odbor za delavne dni po 40 vin. za nedelje in praznike pa po 20 vin. — Dvorana bode odprta vsak dan od 10.—12. ure dopoludne, in 2.-4. ure popoludne.
Osebna vest. Slovenski rojak mini-sterijalni koncipist dr. Ivan Žolgar habi-litoval se je na dunajskem vseučilišču kot privatni docent avstrijskega upravnega prava.
Apologetični govori v stolnici. Kanonik dr. Lampe je minoli četrtek nadaljeval svoje apologetične govore v stolnici pred obilno zbranim občinstvom. — Versko vprašanje je vprašanje človeškega srca. Nepokvarjeno, dobro srce teži za vero, hrepeni po vsem, kar je z vero v zvezi, in je srečno v veri. Srce brez vere pa je velika in žalostna podrtija, žalostna za neverca samega, ker ni več Brečen, žalostna tudi za druge, ki jo vidijo. A kako se pride od vere do nevere ? Z dvema vzgledoma dokaže govornik, kako se po slabih vzgledih veren človek prelevi v brezbrižnika oziroma nasprotnika
veri. Potem je govornik označil opore nevere? Tri so glavne: 1. Eni pravijo, da je vsaka vera, seveda tudi posebno katoliška, le zato, da država ljudi lažje drži v strahu; vera je mesto policije, orožništva, da drži ljudi, da ne kradejo, ne goljufajo in se ne pobijajo ; dobra je za priprosto ljudstvo, da ga kroti, da ne gre nad bogatine. Za učene jo ni treba, zakaj vera kar taka ni nič. — Toda, poglejmo začetek kot. vere Katera država jo je podpirala? Rimski cesarji so jo zatirali z najgrozovitejšimi in najkrivičnejšimi sredstvi, proglasili so jo kot državni zločin! Poglejmo sedanji čas; na Francoskem n. pr. so najbolj vneti katoličani, a ravno tam vlada vero najbolj zatira, drugod I isto. Kateri pameten človek bo še trdil, da ima država vero za svojo oporo, da jo je država izumila ? — Drugi pravijo: duhovniki so iznašli vero in goljufajo ljudi, obetajo jim večno plačilo in kazen, da jih ob-drže v svoji oblasti, da se njim samim dobro godi. — Toda glejmo začetek vere. Oznanjevavce vere je čakalo samo trpljenje, zasramovanje, mučeniška smrt. Kdo more pametno misliti, da bi šlo toliko ljudi za goljufijo v smrt? Zopet, kako je mogoče, da se je taka goljufija, ki stavi človeku toliko brzda, mogla ustanoviti in ohraniti in Bkrivati, ali je mogoče, da se človeško srce tako obrne, da pride, kar je znotraj, vun, in kar je zunaj, noter. Ali je mogoče, da bi se toliko duhovnikov tako požrtovalno trudilo in v trpljenju in zasramovanju izpričevalo in branilo vero ? Pametno soditi je to nemogoče. — Zato se nekaterim zdi ta predebela in pravijo: Duhovniki ne varajo, ampak sami so goljufani. Zato jih pustimo, ljudje, posebno reveži, veliko lažje in srečnejše žive, ker se nadejajo nebes. — Potemtakem bi nas bil goljufal Jezus, ker bi bil zahteval slepo vero. Toda Kristus in apostoli so zahtevali od vsakega, da veruje tako, da bo vedel odgovoriti, zakaj veruje. Kristus je kazal na dela, čudeže, na sv. pismo ki pričuje o njem. Istotako tudi apostoli niso zahtevali od ljudi, naj verujejo slepo, ampak naj se prepričajo, naj verujejo pametno. Nemogoče je, da bi se ljudje toliko stoletij varali, da ne bi dobili goljufije. Zato treba resno premišljevati, ne lahkomiselno odvreči vprašanja o veri.
Bismark v Celovcu. Poroča se nam: V zadnji seji mestnega odbora je župan naznanil, da bodo nove table za „Bismark"-ring kmalu došle in da jih bodo potem nabili v dotičnih ulicah. Mestni zbor je to z veseljem vzel na znanje, kakor je prej dež. vlada dotični sklep mestnega zbora vzela „genehmigend" na znanje. Sedaj mora Celovcu nastopiti zlata doba! — V mestnem zboru tačas obravnavajo tudi o upeljavi električne luči. Govori se pa, da je vsa stvar zavožena in da znajo davkoplačevalci znova priti v škodo. Ali kaj maramo zato; da imamo | le „Bismark-ring" pa je vse povsodi mir! Iz celovške škofije. Prezentovan je na župnijo Kotarče č. gosp. Mih. Baum-gartner, župnik v Št. Boštijanu v Ostro-vici. — Prestavljen je č. gosp. provizor M. Mili le r iz Št. Urbana v "VVeitensteld. — Č. g. Jož. Kokic, umirovljeni župnik iz Št Štefana pod Juno se nastani pri usmiljenih bratih v Št. Vidu. — Milost, gospod knezoškol bode letos obiskal sledeče fare in delil zakramet sv. birme: Meseca aprila (5 far): 21. Hodiše; 26. Št. Jurij nad Celovcem; 28. Rožek; 29. Podgorjani; 30. Pod-ljubelj. Meseca maja (17 far): 5. Kraig; 6 Strasburg; 7. Stari Trg; 8. Sirnica; 9. Zedlitzdorf; 10. Himmelberg; 12. Št. Lenart pri sedmih studencih; 13. Naborjet; 14. Trbiž; 15. Ziljska Bistrica; 16. Marija na Zilji; 26. Kamen; 27. Dobrlavas; 28. Šmihel pri Pliberku; 29. Možica; 30. Črneče; 31. Etendorf. M e s e c a j u n i j a (10 far); 9. Grab-štanj; 10. Sele; 11. Šmarjeta v Rožu; 18. Tigrče; 19. Mosburg; 20 Glanholen; 23 Visoka Bistrica; 24. Bitinjo; 25. Vajče ; 26. Kapla na Grobniskem polju.
„Sudmark". V zadnjem času so dobili na Koroškem podpor: Neka posest-nica 200 K, nek »volksgenosse. 200 K, knjižnica v Trbižu 50 K in nekaj drugih podpor. Heil — Judeževim grošem I
štajerske novice, v Slov. Bistrico pride kot sodnijski adjunkt Nemec dr. Fehl-
eisen. Kaj je pač tega treba bilo? Njegove zmožnosti bo se pokazalo ob prihodu Cehov v Celje v najodličnejši nemški luči. — Zgorelo je pri sv. Ani na Krembergu gospodarsko poslopje I. Seyfrida, c. kr. poštarja.
—	Shod priredi jutri katoliško polit, društvo »Pozor« iz Ptuja pri sv. Andražu v Slov. Goricah. Poročala bodeta dr. Brumen in dr. Jurtela. — V odboru za štajarsko deželno razstavo ni mej 82 odborniki nobenega kmeta, nobenega učitelja, pač pa je v odboru najmanj 20 profesorjev. Celo slovenskim listom pošilja ta odbor samonemške oklice
—	Železna trgovina »Merkur« v Celju se izroči prometu prve dni meseca aprila. »Zveza posojilnic« je kupila za trgovino tudi hišo Ant. Diemitza v Kovaški ulici. — Deželni šolski svet štajerski je v svoji ljubezni do Slovencev odbil prošnjo kraj. šolskega sveta celjskega za razširjenje okoliške šole v Celju v definitivno petrazrednico. — V Cmureku so tudi prekrstili neko ulico v »Bismarck-strasse«. — Državni poslanec Berks je napravil potrebne korake, da se zgradi novi železni most čez Savo v Brežicah. — Gosp. Hugo Peternel, sin šentjurskega učitelja, je imenovan računskim asistentom pri namest-ništvu v Gradcu.
Iz Metlike 9. marca. Načelnikom metliškega okrajnega cestnega odbora je bil včeraj izvoljen g. Davorin Vuksinič, kandidat kmetske katoliško-narodne stranke, namestnikom pa župan Matijašič. Liberalni Rajmer je dobil en cel glas. Hudo so poparjeni sedaj metliški liberalci, ker so jim vrli kmečki možje vzeli pri cestnem odboru vajeti iz rok — upamo, da za zmiraj. Posebno se je repenčil znani Konfucij, ki je koval rekurze, da so kar iskre letele — a vse zaman. — Težje je bilo za kmete, ko so hoteli letos pri občnem zboru I. dolenjske posojilnice malo pogledati, kako gospodarstvo je pri tem zavodu. A ker je mnogo ljudi v Metliki, ki samo »kimajo pa jamrajo", zato se je ta viharna volitev izvršila po navadnem liberalnem receptu ter se slednjič kratkomalo odločilo, da ostane vse pri starem. Bodi! A sedaj kmetje še bolj spoznavajo, kako lepo se glasijo besede: svoji k svojim.
V Polšniku je dne 8. marca nenadoma za kapjo umrl organist Fr. Kopač. Prignal je na Pušo svojo kravo, napade ga slabost in se zgrudi na tla. Komaj ga še dobi domači duhovnik, da mu je utripala žila, ter mu podeli sveto odvezo in ga dene v sveto olje ter mu da papežev blagoslov. B;1 je blag človek. N. v m. p. !
Goriške novice. V Bovcu bo jutri ustanovni shod »Rokodelskega bralnega društva", ki bo del krščansko-socijalne organizacije. Živili vrli ustanovitelji! — Slovensko društvo za zavarovanje goveje živine v Gorici priredi 18. t. m. ob 10. uri dopoludne na slovenski kmetijski šoli javen podučni shod. — »Primorski List" vrlo napreduje. Sotrudnikov šteje toliko, da bo v kratkem moral izhajati dvakrat na teden. Naročnikov je vedno več. — Na goriškem magistratu ne puste nobenemu slovenskemu delavcu imeti otrok v slovenski šoli. Ako jih ne da v poitalijančevalnice, ga odslove. — Družba sv. Mohora je letos v Gorici zelo narasla.
Brca za brco tržaškim Slovencem. Iz Trsta prihaja poročilo, da je tržaški magistrat vse slovenske reklamacije odbil a limine, češ, da so spisane v jeziku, ki ni jezik občine. Občinske volitve v Trstu se vrše 27., 28., 30. in 31. t. m ter dne 2. in 4. aprila. Okolica bode volila dne 8. aprila.
Dar. G. Fr. Jarc, župnik na Mirni, nam je izročil za Jeranovo dijaško mizo 10 K namesto venca na grob pokojnega mu strica prosta dr. Jarca.
Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani, Mestni trg št. 27. Od 3. do 9. marca je dela iskalo: 12 možkih in 59 ženskih delavk. Delo je bilo ponujeno za 20 možkih delavcev in 64 ženskih delavk. 150 delavcem se je nakazalo 89 odprtih mest in v 47 slučajih se je delo vsprejelo in s cer pri 5 možkih in 42 ženskih delavcih. Od 4. jan. do 9. marca je došlo 734 prošenj za delo in 508 deloponudeb. Od naznanjenih odprtih mest so še oddati: 1 trgovski poslovodja, 2 trgovska pomočnika, 1 graščinski sluga, 12 konjskih hlapcev, 2 hlapca za pivo voziti, 1 hlapec za kruh voziti, več
vajencev za razne trgovine in obrte, 15 kuharic, 13 deklic za vsako delo, 10 deklic k otrokom, 5 natakaric na račun, 1 kopelna služkinja, 7 dekel.
Noto tamburaško društvo. Tambu-raško hrvaško-slovensko društvo „Zora" se snuje, čegar pravila leže pri vladi.
Is ljubljanskega gasilnega društva. Dne 10. marca 1S70. je bil prvi občni zbor ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva, torej danes praznuje društvo tridesetletnico svojega obstanka. Bilo v nevarnosti občinstvu društvo i nadalje krepko »Na pomoč!"
Brez patrulj. Vojaški nabor, kateri se bode vršil letos v Ljubljani 27., 28. in 29. marca, bode letos in naprej brez vojaških patrulj in bodo fantje nadzorovani samo po policiji. Vojaško poveljništvo je sprevidelo, da dosedanje patrulje niso potrebne. Sicer so se nabori že zadnje leto vršili v najlepšem redu in so kmečki fantje prišli do spoznanja, da so vriskanje po mestu predrago plačali.
Mlekarica tatica. Mariji Jeraj, mle-karici iz Tacna, je bila pred 14 dnevi vkra-dena raz mlekarskega vozička rudeča ogri-njača, vredna 4 K. Vsaki ženski je .Marička iz Tacna sedaj natančno opazovala glavo, češ, jedenkrat bodem že zapazila svojo ru-dečo ruto. In res, danes zjutraj zapazila jo je pri neki mlekarici. Takoj je poklicala stražnika in mu pokazala tatico. Policaj je ženo z rudečo ruto takoj peljal na rotovž, kjer je najprvo lagala in rekla, da je Marija Pelan s Posavja, kar je pozneje zanikala iu povedala, da je Frančiška Šusteršič iz Mednega pri Medvodah. Sodnija jo bode poučila, da se tudi rudečih rut ne sme uzmati.
Konj in regrat. Konj posestnice An tonije Sitar je prišel danes na Turjaškem trgu v tako slabo voljo nad modernostjo Ljubljane ko je videl sredi mesta na pro štoru, kjer je časih stal knežji dvorec, celo polje regrata, da se je splašil. Regrat na prostoru knježjega dvorca je torej postal že za konje nevaren.
Angleška kraljica je ukazala, da v znak hvaležnega priznanja hrabrosti v afriški vojski odslej irski vojaki na god sv. Patri cija »čako« ovenčajo z deteljco. Je pa to posebni ozir na verno tradicijo Ircev. Ker je namreč irski apostelj sv. Patricij skrivnost sv. Trojice ljudstvu pojasneval z obliko de-teljce, ki ima navadno tri peresca na enem peclji — trifolium, še dan danes Irci ta spomin praznujejo s tem, da se vsakdo na god sv. Patricija z deteljčnim peresom kinča.
Sejmi po Slovenskem od 12. do 17. marca. NaKranjskem: 12. v Višnji-gori, Drnovem, Kotredežu, na Veseli gori pri Rakovniku, v Radovljici, Kamniku, Turjaku in Sp. Logatcu; 13. v Črnomlju in Čr-mošnjicah; 14. v Št. Vidu pri Vipavi; 15. v Ložu; 17. v Mengšu, Žužemberku, Loki in St. Petru na Notr. — Na slov. Štajerskem: 12. v Št. Juriju ob južni žel., pri sv. Barbari v Halozah; 15. v Zdolah pri Ple-terjih; 17. v Mureku, Podčetrtkom, na Rečici, v Trbovljah in Svečini. — Na Koroškem: 12. v Lavamintu; 13. v Gmintu;
14.	v Št. Jerneju; 17. v Pusarnici. — Na Primorskem: 12. v Palmi in Sežani;
15.	v Borštu; 16. v Gorici (osem dnij).
Društva.
(Občni zbor kovinske zadruge) vršil se bode j u t r i v nedel jo dne 11. marca ob drugi uri popoludne v Hafnerjevi pivarni, sv. Petra cesta z naslednjim vsporedom : 1. Poročilo o delovanju zadruge in bolniške blagajne vajencev. 2. Poročilo o s tanj u obeh blagajnic v preteklem letu. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Volitev. 5. Nasveti. Zborovanje bode jako zanimivo, osobito glede bolniške blagajne za vajence in pomočnike. Misli se na razdružitev teh blagajnic in da se pridružijo vsi kovinarji okrajni bolniški blagajni. Želeti je, da se vsi člani imenovane zadruge obč. zbora gotovo udeleže in v polnem številu pridejo na občni zbor.
(Društvo »Pripravniški dom«) bo imelo 29. marcija t. 1. ob 11. uri dopoldne občni zbor v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča. K obilni vdeležbi vabi _odbor.
Pred ljubljanskimi porotniki.
Kakor smo že omenili, je dr. Šusteršič v uvodu svojega govora v pravdi dekana I riavca proti dr, Tavčarju z živimi bese-
dami naslikal korupcijo časopisja, iz katerega »slovenska inteligenca« črpa svojo duševno hrano, dal izjavo, da ne nastopa niti on kot odvetnik proti svojemu kolegi, niti vipavski dekan s kakim osvetoželjnim namenom, ne iz političnega ali osebnega sovraštva. Gre se samo za to, da t sti, ki je žaljen v osebni in stanovski časti, brani svoje poštenje. Gospodje porotniki naj vzamejo v vednost, da je še sedaj g. dekan pripravljen umakniti tožbo, ako se dr. Tavčar zaveže izjaviti v svojem listu, da to, kar je bilo pisano v pre-pornem dopisu iz Vipave, se ne tiče zasebnega tožitelja in da niso v dopisu opisane razmere, odkar je g. Erjavec vipavski dekan in župnik. G. dekan stoji danes pred porotniki pač z duševnimi mukami, da mora braniti osivel v duševnem pastirstvu, svojo ne-omadeževano čast Ne stoji pred porotniki osvetožel|en, da bi dr. Tavčar, kakor trdi danes obtoženec, masiral na Žabjak. lojalno zadoščenje hoče imeti za svojo razžaljeno čast, katera je vsakemu človeku višja, nego premoženje.
V dopisu iz Vipave zaletava se »Narod« tudi v dr. Šusteršiča Govornik pravi, da je navajen sprejemati 90% laži od listi, katerega šef je kolega dr. Tavčar. Ne gre se pa danes za stranko, za njegovo osebo, gre se samo za tisti odstavek inkriminovanega dopisa, radi katerega je dekan Erjavec uložil tožbo. Gospodje porotniki niso Vipavci, ter ne poznajo vipavskih razmer, zato morajo imeti, ako prebero dotični odstavek, utis, da meri na sedanjega gospodarja v župnišču. In »Narod« se čita tudi preko mej Kranjske! Gospodje porotniki si pač lahko narede sodbo, komu so nepoznavatelji vipavskih razmer, podtikali v dopisu označena dejanja, ker v dopisu zaman iščemo opombe, da se to ozira na davno preteklost. Naj bi doktor Tavčar v dopisu rekel, da so se one stvari »nekdaj godile v vipavskem župnišču« in g. Erjavec bi ne tožil, ker bi se opazke tikale časa, ko dekana Erjavca še ni bilo v Vipavi. Toda dopis je namenoma in iz hudobije tako sestavljen, da mora človek, ki to bere, na vsak način misliti, da se dopis nanaša na sedanje dogodke, in dr. Tavčar sam govori, »naj gospodje ne hodijo na solnce, ker imajo maslo na glavi«. Kdo ima maslo na glavi, ako slučajno stanuje v hiši, v kateri se je baje ke daj kaj čudnega godilo? Kaj bi dejal dr. Tavčar, ko bi pisal »Slovenec«: »Vi, g. šef-redakter »Slov. Naroda«, bodite le tiho, pomislite malo na to, kaj si ljudje šepetajo o hiši štev. 8 na Bregu, ki bi nam znala pripovedovati o nezakonskih otrokih. To je zelo opolzka pot, v nevarnosti ste, da jjadete. Mi bomo že govorili o tem!« Dr. Tavčar bi radi tega gotovo tožil »Slovenca«. (Dr. Tavčar: — »Nak!«) Dr. Šusteršič: Iu kaj bi rekli, ko bi toženi »Slovenec« se izgovarjal: »Jaz nisem mislil dr. Tavčarja, ampak neko žensko, ki je pred 50 leti stanovala v hiši št. 8 na Bregu, in je imela vsako leto nezakonskega otroka«. Dr. Tavčar bi se težko strinjal s takim zagovorom, zato naj ne gredo go spodje porotniki na led, da je mislil na preteklost, ko je priobčil napad v »Narodu«. Tudi za to se ne gre, kaj je mislil, pač pa za to, kaj jo pisanega in kaj priobčenega. Ko bi sedel na obtožni klopi kak idijot, mogel bi si misliti, da je iz nevednosti zavil besedilo dopisa tako,da meri na sedanjo vipavsko duhovščino, o dr. Tavčarju si pa kaj tacega ne morem misliti. On je imel hudoben namen. Dr. Tavčar je voditelj narodne stranke, graščak, šefredakter, poslanec, mestni odbornik in advokat. Kot tak je moral vedeti, da bo pri inkriminiranem besedilu mislil vsak, kdor razmer ne pozna, na sedanje razmere v vipavskem župnišču in da bode »Narodova« inteligenca nehote zmajevala z glavo in ugibala, kaj je zopet s kako ia-rovško kuharico, ki tvori stalno rubriko v »Slov. Narodu«, a vedno brez imena, da se častikraja ne more tožiti. Če ni mislil dr. Tavčar razmer v sedanjem vipavskem župnišču, zakaj ni povedal, da se nanaša nami-gavanje na razmere iz let 1864 do 1874.?! To bi lahko povedal z dvema besedama in potem bi imeli govoriti samo sorodniki ranj-kega dekana.
Kedo izmej porotnikov bi no tožil, ako bi kdo pisaril o njegovi hiši kot »nesramni hiši«, in sicer tako, da vsak misli na sedanjost ! Postava govori, da je kaznjiv vsak, ki koga izroča javnemu zasramovanju. S tem,
da je v dopisu govoril, da je življenje v žup nišču fcujše, n<go v haremih, jo izročal g. dekana javnemu zasmehovanju.
V istem slučaju, kot g. Matija Erjavec, tožil bi vsak izmej vas gosjx>dov porotnikov ! Dekan Erjavec je bil moralno prisiljen tožiti, ako je hotel, da se ne bi kaj zlobnega obrekovalo o njem. in ker se je dr. Tavčar, kar bi bila v tem slučaju dolžnost poštenjaka, branil dati zadoščenja v »Narodu« ! In koga je obtožil najprej vipavski dekan ? Odgovornega urednika »Slov. Naroda«. Na dr. Tavčarja še mislil ni, a ker bi rad poznal svojega obrekovalca iz Vipave, je izpo-sloval preiskavo v »Narodovem« uredništvu. Dr. Tavčar pa je kot priča sam postavil se za krivca, češ: »Jaz kot vrhovni redakter, jaz sem spis pregledal, jaz odobril, celo popravljal in namenoma pustil slaviti, da bo vipavska duhovščina klofuto dobila«.
Gospodje porotniki! Pisca dotičnega članka ni hotel ali mogel nihče izdati, kaj je torej preostajalo, nego tožiti dr. Tavčarja, ravno dr. Tavčarja, kateri nam izrecno priznava, da je on sam učinil to dejanje, da je on ta dopis dal v tisek, in kateri poleg tega še priznava, da je obelodanil ta dopis, da bi s tem zadal vipavskej duhovščini udarec. Stvar je jasna. Priznavam, da je za tožnika zadoščenje uže v tem, da si nihče v celej tej pravdi ni upal tudi le eno točko navajati, ki bi vrgla kako, pa bodisi najmanjšo senco na njegovo čast, na čast gospoda dekana Erjavca. Jasnega ščita njegove časti ni se upal nihče v tej razpravi dotakniti. Na Vas, gospodje porotniki, je, dati mu zadoščenje, obtoženec tega neče, ker neče objaviti v „Slov. Narodu", da se to, kar je ta ist v inkri-minovanem dopisu pisal, ne tiče tožnika, marveč da je to baje godilo se v prostosti, s katero v dotiko spraviti tožnika ni mogoče. Obtoženec tega neče. Potem pa ostane v „Slov. Narodu", da se dotične šlvari tičejo tožnika, potem ostane to sra-motenje v listu brez preklica. Ako to trpite, gospodje porotniki, je to seveda Vaša stvar. V Vaših rokah, v Vašej moči pa je, izreči obsodbo, ki mora dati zadoščenja jav-nej vesti, — seveda je pa tudi v Vašej moči, izreči drugačno sodbo. Toda vprašam Vas, gospodje porotniki, kam pa pridemo, ako bo šlo tako dalje?
Javno mnenje je po slabih časnikih uže tako korumpirano, padlo jc uže tako globoko, da treba le še enega koraka, pa imamo tudi pri nas pravo sicilijansko mafijo, ki bi morila duhovne in politične nasprotnike. Kakor sem včeraj apeloval na Vašo vest in Vaše poštenje, tako tudi danes apelujem.
Nobena sila na svetu, razun Vaše vesti, Vam ne more braniti, reči: „Ne, ni kriv dr. Tavčar." Ako pa bote to rekli, potem se ne čudite, ako bode morda kedaj kdo izmed Vas v enakem položaju kot danes tožnik, in ne bode dobil zadoščenja, ako se bo takrat sodilo po strankarstvu. Dr. Tavčar sicer vedno pravi: ta je klerikalec, ta liberalec. Tu se potem vse neha. Potem ne preiskujmo, kedo je kriv, kedo ne, potem recimo kratko in malo: ta je klerikalen in ta ne. V vseh strankah so ljudje, ki so dobri, in ljudje, ki so slabi, v vseh strankah so ljudje, od katerih bi bilo bolje, da bi jih zraven ne bilo. Jaz sem v tem oziru bolj liberalen, kot „Slov. Narod", jaz se ne zaletavam v politično prepričanje nikogar, vsak naj se politično, kakor je rekei kralj Friderik Veliki, po svoji fa^oni izveliča. Toda to načelo imam, da razločujem med poštenimi in nepoštenimi ljudmi. Z nepoštenimi se branim dotika. Mislim, da je to pravo stališče za vsacega poštenega moža, stališče, na katerem morajo stati vsi pošteni možje brez razlike strank, tu se morajo najti vsi poštenjaki, da napravijo konec infamijam in re-volverski žurnalistiki.
Končal sem, gospodje porotniki. Sodite, toda prosim Vas enega: sodite po vesti, potem vem, kako bodete sodili. Obljubim Vam, ako rečete „kriv", bom jaz prvi, ki bo prosil za milostno sodbo, kar poudarjam samo zaradi tega, ker sc od strani obtoženca trdi, da je vsa ta pravda čin maščevanja. To pa ni res, in ako bi na obtožni klopi sedel klerikalec, ki bi bil isto storil, moral bi jaz ravno tako nastopati.
Prosim Vas torej, gospodje porotniki,
odgovorite na vprašanje z „da", in dajte take zadostila tožniku, njegovi žaljeni časti. Po mislite na svoje rodbine, ako bi se bila njil čast tako grdila, potem bote našli pravt sodbo.
I>arovl.
Podpornemu društvu za slo venske visokošolce na Dunaju sc tekotn m. februvarija t. 1. darovali: Premi lostivi g. dr. Mihael Napotnik, knez in škol lavantinski (društv. ustanovnik in čast. član kakor vsako leto tudi letos 20 K; slavne hranilno in podporno društvo v Ptuju za mesec februvarij 120 K, z darili prejšnjih treh mesecev 330 K, letos skupaj 450 K g. Ivan Murnik, ces. svetnik i. t. d. v Lju bljani 50 K; društvena ustanovnica slavna mestna občina ljubljanska 25 K; gg. na Dunaju : Anton Globočnik pl. Sorodolski, c. kr vladni svetnik, Alojzij Kremžar, mag. svet. in Jos. Žužek, c. kr. nadinžener, po 20 K: si. posojilnica v Makolah (na Štajarskem' 20 K; g dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. sekcijski svetnik v finančnem ministerstvu na Dunaju 12 K; dalje so darovali po 10 kron: Gospa Matilda Sebenikar, posestnica na Rakeku; g. dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah; g. dr. Henrik Turna, dež poslanec in odbornik v Gorici; g. Jos. Martinak, c. kr. sodni svetnik v Ljubljani; g. dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici; g. Anton Svetina, c. kr. notar v Pliberku; vč, g. Janez Kozinc, župnik v Slivnici (pri Mariboru) ; g. Jakob Zupančič, gimn. suplent v Liubliani; J. Dralka, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani; Žiga Sežun, c. kr. likvidator na Dunaju; gospa Julija Rudež v Št Jerneju na Dolenjskem; Jos Smodej, c. kr. notar v Velikih Laščah; dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Brežicah; po šest kron: gg. Karol Dolenc, c kr. pristav pri najvišjem računskem dvoru na Dunaju; Vil j. Schramek, inžener c kr. drž. železnic na Dunaju; Ferd. Sajovic, trg. v Kranju; vč. g. dr. Jožef Pajek, kanonik i. t. d. v Mariboru; dr. Ferd. Dominkuš, odvetnik v Mariboru ; M Primožič, c. k. sodnik v Tolminu; Rajko Perušek, c. k. prof. v Ljubljani; dr. Jakob Schegula, odvetnik in župan novomeški; dr. Rad. Pipuš, odvetnik v Mariboru ; vč. g. dr. Mihael Magolič. župnik v Stillfriedu (na Nižje-Avstrijskem); Dragotin Žagar, dež. blagainik v Ljubljani; po 5 K so darovali gospodje: Viktor R ihrmann, trg. v Ljubljani; Ant. Mladič, c. k. sodni pristav v Postojini; dr. Anton Furlan, c. k. sodni pristav na Vrhniki; po 4 krone so darovali: Gospa Tona Kottnauer, soproga c. kr. nad pravdnika v Laškem trgu; gosp. dr. Jurij Pučko, c. k. notar v Krškem; vč. g. Janez Ogriz, župnik v Kapeli na Dravi; g. Mdi. Bergant, nadučitelj v Št. Vidu pri Vipavi; g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celji; g. Jos. Šuman. c. k. dež. šolski nadzornik v Ljubljani; Fr. Goli. trg v Idriji; vč. gosp. Anton Mežnarc, dekan v Kranju; K. Florian, knjigar v Kranju; vč. g. Anton Rančigaj, vikar v Celju; vč. g. Jurij Bezenšek, duh. svetnik in župnik v čadramu; vč. g. Ivan Kodre župnik pri sv. Križu ; g. Jos. Jeglič, c. k. davkar v p. v Idriji; po 2 kroni so darovali gg.: L Fursager, trgovec v Radovljici; dr. Jan. Lenoch, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju; Ivan Majdič, trgovec v Kranju; gospa Karola Brilej, trgovka na Vrhniki ; vč. g. Vilibald Venedig, župnik v Ormožu ; Martin Dežela v Idriji; Adolf Kreuz-berger, trgovec v Kranju; veleč. gosp. Jos. Hočevar, kanonik v Novem mestu. — Vsem blagim darovalkam in darovalcem iskrena hvala. Meseca februvarija prejelo je 39 vi-sokošolcev podpore -345 K 50 v., v tekočem šolskem letu je bilo razdeljenih 1536 K v obedih in v gotovini. Odbor prosi uljudno za dalnje darove, katere je pošiljati I. društv. blagajniku g. dr. Klem. Seshun - u, dvornemu in sodnemu odvetniku na Dunaju, I. Singerstrasse 7.
Telefonska in Mračna poročila.
Dunaj, 10. marca. V prihodnji seji drž. zbora v ponedeljek pride na vsto drugo branje načrta zakona glede vojaških novincev. Cehi ne bodo delal1, obstrukcije, pač pa opozicijo. •— Predsedstvo zbornice se po navadnem običaju v ponedeljek pokloni cesarju. — Na južne poslance desniške je slabo vplivalo, da so se Cehi izrekli za obstrukcijo v važnih gospodarskih vprašanjih. Razgovori se vrše. da bi točka o drugi železniški zvezi s Trstom ostala izven obstrukcije. 0 tem je bil tudi razgovor v izvršavalnem odboru desnice ter je posl. Povše povdarjal stališče južnih poslancev.
Tojnka v Južni Afriki.
Poročila o položaju na oranjskem bojišču si izredno nasprotujejo. Na jedni strani se zatrjuje, da sta predsednika Kriiger in Stcyn znova navdušila bojevnike za boj do
»k^ajnosti in da bo bo colo ženske jele or-ganizovati v nekako „črno vojsko", na drugi pa objavljajo londonski listi dolgovezna poročila o popolnem obupu predsednika steyna, ki se je baje že sprijaznil z mislijo, da je najbolje udati 8e Angležem na milost in nemilost in prepustiti oranjsko državo sovražniku. V takih okolnostih, dostavlja se konečno, se morajo udati tudi Transvalci in tekom tedna že lahko dojde poročilo o sklenjenem premirju. — No, tako daleč menda Se ni prišlo, vsaj po dosedanjih poročilih o najnovejših Robertsovih vspehih še ni mogoče sklepati na tak prevrat.
Oddelek, katerega je Robertsova konjiča tako zmagoslavno obšla, se še vedno prosto giblje in niti zasledujoči general Freneh mu ni mogel do živega, zmagovalec Brabant se je moral umakniti iz Dortrechta z velikimi izgubami, pri Mafekingu so prišli Buri do ključa, ker so si osvojili vse prednje angleške utrdbe, in tista „leteča" kolona jo je morala popihati nazaj iz Transvala v Culu-deželo in se ustavila še le pri Melmonthu. Po vsem tem sklepati še ni tako obupen burski položaj v tem trenutku in se ne bodo udali razun po bližnji, vroči in morda brezuspešni bitki.
R'is je sic t precej slabo, da so Angleži zasedli Norvals-Pont. najvažnejšo točko za železniško zvezo ob južno-oranjski meji, in da so se Buri umaknili preko reke Oranje, toda pričakovati je, da se te moči kmalu združijo z glavno armado in potem tem uspešneje odbijajo Robertsov napad.
Sicer pa vlada sedaj v obeh glavnih taborih neka skrivnostna tišina, ki je baje neposredna predhodnica velikega odločilnega viharia.
London, 10. marca. ,.Times" poroča iz Poplar-Grove 8. t. m.: Bitka 7. t. m. pri Osfonteinu pomenja nečasten poraz Barov ter kaže (?), da so ti nezmožni ustavljati se Kobertsovemu prodiranju. KerOranjci sami zahtevajo (!), naj se Stevn uda, je pričakovati, da vojske že itak siti (?) predsednik bode v teku tedna oddal dotično izjavo.
London, 10.marca. Dopisnik „Daily Telegraphe" poroča iz Kapstadta 8. t. m.: Oujem, da se bodo Buri resno ustavili angleškim četam še le na trans-valski strani reke Vaal. Izredno veliko zalogo so poslali v okraj Spelonken.
London, 10. marca. Reuterjev urad poroča iz Achtertanga 8. t. m.: Angleži so sedaj zapedli Norvvals - Pont; streljali so včeraj na sovražnika in ga Drisilili, da se je umaknil čez reko.
London, 10. marca. Iz Pretorije iohaja poročilo 7. t. m., da se bije pri Mafekingu vroč boj. Buri so se že polastili vseh zunanjih utrdb in odstranili rse ovire, da prodro v mesto.
London, 10. marca. Reuterjev urad joroča iz Pretorije t), t. m.: Uradno >e poroča, da se je minulo nedeljo bil ?roč boj pri Dortrechtu, v katerem so lili Angleži premagani in so se morali imakniti z velikimi izgubami. Buri so ie polastili treh topov. Ubitih imajo 3uri troje mož in pet ranjenih.
London, 10. marca. Reuterjev urad ooroča iz Biggarsberga ob severni na-talski meji o. t. m.: Danes se je vršil ourski vojni svet v Glencoe. Glavnim ooveljnikom za Natal je določen general Botha, Luka Mayer, Schalk-Burger in loubertov sin David ter Gerasmus in Forrie so mu prideljeni vodje.
Pozor! Kdor hoče imeti čiste, bele in zdrave naj rab; zebozdravnka dr. R. F r lana ustno rodo z novim antisept kom, ki zabrani vsako gnjilobo :ob. Steklenica zadoščujoča za celo leto se dobiva za ! K pri E r v i n u Burdychu, lekarju v Škof j i . o k i.	45 8
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Jilanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje).
Renzo na kratko povč, kaj je bilo pri ;uratu; nato se vsi trije obrnejo do Menica, i razloži bolj obširno, kaj mu je naročil če Cristoforo, in pripoveduje, kaj se je pri-etilo njemu samemu, zgodba, ki je še bolj otrdila patrovo naročilo. Ti trije, ki so ga oslušali, vedeli so več nego je mogel Me-ico povedati: zona jih oblije pri tem, kar so
slišali. Vsi trije obstoje in sc spogledajo prestrašeni. Nato pa začn6 dečka, kakor po dogovoru, vsi hkrati božati po glavi in ramenih in se mu tako zahvaljevati, da je bil njih rešilni angelj. Pomilujejo ga radi strahu, katerega je prestal za nje, radi nevarnosti, v kateri je bil radi njih. „Sedaj pa pojdi nazaj domov, da ne bodo doma v skrbeh za-te!" reče končno Agnese, in spomnivši se obljubljenih dveh parpagliol, poseže v žep in mu dd štiri, rekoč: „Na, tu imaš za sedaj; moli, da se kmalu zopet vidimo; in potem...!" Renzo mu d;i novo berlingo ter mu zabiči, naj ne pove nikomur, kaj mu je naročil menih. Lucia ga znova poboža in mu z žalostnim glasom želi lahko noč, deček se od vseh ginljivo poslovi in se vrne nazaj. Oni pa se odpravijo dalje na pot, vsi zamišljeni. Ženski gresti naprej, Renzo za njima kot za stražo. Lucia se drži tesn<> matere za roko ter se vselej prijazno in spretno izogne, kadar ji hoče Renzo na težavnejših mestih ne preveč uglajene poti pomagati. Sramuje se celo v tej zmešnjavi, da je bila že toliko časa in tako zaupljivo ž njim sama, ker je pričakovala, da bode v par trenotkih njegova žena. Izginil je zdaj ta puhli sen, in ona se kesa, da je bila morda kdaj preveč prijazna do njega; pri vseh svojih drugih bolestih trepeče zdaj tudi še od sramu ne radi slabe vesti, temveč od sramu, ki samega sebe ne pozna in je podoben bojazni otroka, kateri se trese v temi, dasi ne ve zakaj.
„In hiša?" — vpraša mahoma Agnese. Toda kakor važno je tudi bilo to vprašanje, nobeden jej ne odgovori povoljno. Molčč gred6 svojo pot in dospo naposled na trg pred samostansko cerkvijo.
Renzo stopi k vratom in lahno sune vanje. Vrata se res odpr6, mesec pa obsveti skozi odprtino bledi obraz in srebrno-sivo brado očeta Cristofora, ki je le-tu stal in jih pričakoval. Ko se prepriča, da ne manjka nobenega, izpregovori: „Zahvaljen bodi Bog" in jim namigne, naj vstopijo. Pri njem je stal še neki kapucinec, brat zakristan, katerega je bil s prošnjami in drugimi razlogi pregovoril, naj bedi ž njim, pusti vrata priprta in straži, da bi vsprejel sirote. Oče Cristoforo je moral porabiti vso svojo veljavnost in potreba je bilo vsega svetniškega sluha njegovega, da se je dal brat pripraviti do te neprijetne, opasne in protipostavne po-strežljivosti. Ko došleci vstopijo, pripre oče Cristoforo vrata na lahko nazaj. Brat zakristan pa se tu ne more več premagovati; pokliče patra na stran ter mu pošepeta na uho te-le besede: „Toda oče! oče! po noči... v cerkvi ... z ženskami. . . zapreti . .. pravila ... oče!" In zmajuje z glavo. A v tem, ko ga brat tak6 nadleguje, misli si oče Cristoforo: Glej ga! Če bi bil zasledovan kak klatež, ne delal bi mu brat Fazio nikakih težav. Nedolžna ubožica pa, ki je ušla krempljem volka . . . „Omnia munda mundis" reče na to in se obrne k bratu Faziju, pozabivši, da ta ne razume latinski. A baš ta pozabljivost je bila dobra. Če bi ga bil hotel oče Cristoforo prepričati z razlogi, brat Fazio bi se mu bil protivil z drugimi razlogi. Bog ve, kedaj bi se bila stvar končala. Ko pa čuje frater one tehtne skrivnostne besede, tako odločno izgovorjene, zdi se mu, kakor da bi bila v njih rešitev vseh njegovih dvomov, pomiri se in reče: „Dobro! Vi veste več nego jaz."	(Dalje prih.)
Gena žitu na dunajski borzi
dne 9. marca 1900. Za 100 kilogramov.
Pšenica za pomlad . gl. 762 do gl.	7 63
» » maj-juni » 7 68 » »	7 69
» I> jesen . . » 7 89 » »	7 90
Rž za pomlad . . » 6'56 » »	6 57
» » maj • junij . » 6-66 n »	6-67
» » jesen ...» 6 79 » ;>	6 80
Turšica za maj-junij » 5 43 » »	5'44
» » jul.-avgust » — » »	—
Oves za pomlad . . » 5'22 » »	5 23
» » maj-junij . » 5'3l » »	5 32
» » jesen . . „ 5"59 » »	5-60
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
Čisto medicin, ribje olje.
Cas opa-zoranja
Stanje barometra r mm.
Temperatura
po Celziju
Vetrori
Nobo
9. zveč. | /4S-3 | +2-4 | si. jug j jasno
jasno
1nl 7. zjutr. I 747-0 I —3 2 I si. ssv^h. |2. po pol. j 746-3 | +9-f> | sr. jzah. Srednja včerajšnja temperatura — i 7=, normale: 2 us
|1, Is
00
Osželns lekarna
pri Mariji Pomagaj
Čubar, Primorsko, septembra 1899, Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medlclnskog ribjog olja, katerog že dle časa samo iz VaSe dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 936 14 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta
ZahvnJa.
233 1-1
Blagorodni gospod A. Roblek, lekar in župan v Rado'jici, je podaril v korist tukajšnje šolske mladine svoto 20 kron, Za ta velikodušni dav se v imenu šolske mladiije najtoplejše zahvaljuje
Vodstvo ljudske šole v Radovljici
dne 9. marca 1900.
Andrej Grčar
nadučitelj.
t
187 1-1
Neutešljivim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, dobrega in skrbnega očeta, oziroma sina, brata in svaka, gospoda
Josipa Mercina
posestnika prvega obč. svetovalca, predsed* , i ika krajnega šolskega sveta itd.
danes v petek, dne 9. marca t. 1. zvečer ob 6. uri po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 44. letu starosti.
Pogreb pojde v nedeljo, dne 11. t. m„ oh 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Zgornjem Kašlju et. 34 na pokopališče D. M. v Polju.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomiu.
V Z g. Kašlju, dne 9. marca 1900.
Josipina Mercina
soproga.
France, Viktor, Josip, Karol, Terezija,
otroci.
m		Mi	\
			
Prošnja.
Podpisani prosi vse svoje prijatelje in znance, da bi se spominjali v molitvah, zlasti pri daritvi svete maše njegove matere, katero je vsemogočna previdnost Božja sklenila poklicati v noči od 9. do 10. marca t. 1. iz te doline solz v boljše življenje na onem svetu, ter se tem potom vže naprej vsem iskreno zahvaljuje.
V Tržiču, 10. marca 1900.
Janez Debelak
kapelan v Šmariji.

127 1—1
uljudno naznanja, da se je preselila
v novo zidano g. Perlesa
wr hišo Presirnove (Slonove) ulice.
lil lil		
	SLOVENCI,	
	pristopajte k	
	„Naši straži"!	
M
St. 110.
Vsled odloka tukajšnjega si. magistrata z dne 14. svečana 1900, št. 4440, naznanja se p. n. gospodom delodajalcem, kateri imajo svoje delavce pri podpisani blagajni zavarovano za s učaj bolezni, da so za okrajno bolniško hla.e-a.ino v Liubliani oblastveno določene nastopne dnevne mezde:
a) za moške delavce:
I. vrsta: za mlade pomožne delavce
— K 80 h 1 - 60 ,
9 _
60
II. „ za delavce, kateri opravljajo v industrijalnih in trgovskih podjetjih nižja opravila . . .
III.	„ za profesijoniste (pomočnike, tovarniške delavce)
in diurniste...........
IV.	„ za delavce prirejalce, odvetniške in notarske
koncipijente, poslovodje, delovodje, faktorje, knjigovodje, risarje, magacinerje, polirje itd.
b) za.; ženske delavce:
V.	vrsta: za mladostne pomožne delavke......
VI.	„ za delavke, ki opravljajo v industrijalnih, trgov-
skih. obrtnih in morebitnih drugih podjetjih nižja opravila..........
VII.	„ za delavke, katere opravljajo v industrijalnih,
trgovskih, obrtnih in morebitnih drugih podjetjih višja opravila, potem za gledališke igralke, operne pevke, odvetniške in notarske pisarke..........
Ti nastavki stopijo z dnem 1. aprila t. I. v veljavo in ostanejo veljavni, dokler jih ne spremeni dotična oblast.
Mesec so računa po 26 dni.
Na podlagi te premembe odmerjena bode po pravilih utemeljena 60 % bolniščina nastopno :
I. mezdna vrsta........— K 48 h
H- D	„ .......
"I- „ „ .......
IV.	„ „ .......
V.	n n .......
VI	..........
VII.	„ . .......
1
60
Prispevek delojemalca na mesec	
K__	h
-	42 83
1	04
1	56
—	31
—	52
—	00 os
n) za, moške
b) za ženske
~ »	96
1 ,	20
1 „	80
—	„	36
—	n	60
—	-	96
Pogrebščina	
K	h
16	_
32	—
40	—
60	—
12	—
20 32	—
Tem n£ pogrebsčina:
tudi podpora pri porodu in	Porodniščina	
	K	h
V. mezdna vrsta . . .	10	08
VI. ., „ ...	16	80
VII. „ „ ...	26	88
Okrajna bolniška blagajna
\ Ljubljani, dne 8. marca 1900.
Načelnik: Ivan Kregar s. r.
226 1-1
.Narodna kavarna'.
V nedeljo dnč 11. marca 1900
vojašRi
fioncert
Vabilo
na
Začetek ol» 8. viri zvečer. "Vstop prost.
K obilni udeležbi vabi z velespoštovanjem
223 x_x Fran Krapež. VABILO
na
redni občni zbor
.,Kmetijskega društva v Dol. Dobravi,
registr. zadruge i omejeno zavezo",
kateri bode
t nedeljo 25. marca 1900
popoldne po cerkvenem opravilu v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Potrjenje računa za leto 1899.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorništva.
6.	Prememba pravil.
7.	Slučajni nasveti. K obilni udeležbi vabi
I. redni občni zbor
..Hranilnice in posojilnice v Semiču",
regist. zadruge z neomejeno zavezo", ki se vrši
v nedeljo 25. marca 1900
ob 3. uri popoldne v pisarni semiške občine.
230 1-1
odbor.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva. 6. Odobritev raču iov za leto 1899.
4.	Volitev načelstva in nadzorništva.
5.	Prememba pravil.
6.	Slučajnosti,
V Semiču, dne 8. marca 1900.
221 1-1
Načelstvo.
VABILO
na
VB
'i
Ovseno pšeno, ovsena mota in ovseni puh (kakor Qu&ker Quats) izdeluje iz Smrečinega gorskega ovsa, priznano najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo.
6 klg. postni zavojček : kaša in puh K 4 40, ovseno pšeno in moka K 4 20, vse štiri vrste odbrane K 4 30. Po železnici od 25 klg više (tudi odbrano) dosta ceneje in sicer od 62 do in 68 h za kig. po daljavi.	110 26-16
Glavna zaloga Smrečine gorske predajalne družbe za Avstro Ogerske:
LEOPOLD HEISS, Dunaj,IY/l,WlednerHauptstrasse56.
Za stavbinsko sezono! V Prulah.
se prodajo pod ugodnimi pogoji večje in manjše parcele, pripravne za stavbe.
Več pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	212 1
Flinaii osečki
BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 24 11—1U
Več deklet
v neko tovarno na Štajerskem
kakor tudi
oženjeni možje
sprejmejo se takoj v delo. - /e« «»e poizve v posredovalnem zavodu g. Kalisa v Ljub-ljani, Jurčičev trg.	228 (2_1)
P0T za ograje več sto, so na prodaj na 222 3-1 cesti na Rudolfovo železnico 5.
HER BABWY-jev p o df o sf ornasto-kisli
apneno-železni sirup.
Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prsni strup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje p6t. daje slast do Jedi, pospešuje prebadanje in redllno.t, telo jadl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki ko v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj. Cena steklenici 1 gld. 26 kr.. po pošti 20 kr. več za zavijanje.
Prosimo, da se vedno izrecno zahtevaHer-babny-Jev apneno železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime ,,Her-babny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka
___steklenica poleg stoječo
uradno reglstrovano varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče 107 (20-18) Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VU.ll, Kalserstrasse 73 in 76. V zalogi skoro * vseh lekarnah na Uunajn, v Ljubljani in druood.
OBČNI ZBOR
„Kmeti;'skega društva naJBlokah,
registr. zadruge z omejeno zavezo",
ki se bode vršil
v nedeljo dne 23. marca 1900 ob 3. uri popoldne v prostorih šolskega poslopja.
Vspored:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Odobritev letnega računa za I. upravno leto 1899.
3.	Volitev 4 članov načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Volitev razsodišča.
6.	Razni nasveti in razgovori.
Načelstvo.
225 1—1
VABIliO
na
občni zbor
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča:
mlssale Romanum (v obliki male pole) 1. 1898, z najno>ejšimi mašami, in sicer: 1 V črnem usnji z marmor, ah rude< o obrezo k 4dv0
2.	V črnem usnji z zlato obrezo ... K 44 40
3.	V rudečem šagrmu z zlato ohrezo ... K 50"— Dobiti je ta misal tudi v še finejšem vezenji.
Mlssale Romanum (v četvorki) 1. 1898, najnovejšimi mašami, in sicer: 1 V črnem usnji z marmor ali rudečo obrezo K 36 —
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42— Dobiti je tu ti v še finejši izdaji. Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli
Skotijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih škofij: Ljubljanske , goriške , krške , lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih.
lssae pro defunotls (v obliki male p«le) '■ MV črnem usnji z rudečo obrezo .... K tv60
V	črneni usnji z zlato obrezo.....K 744
Mlssae pro defunotls (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo . . . . £ 5 1t>
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 5<l>
Za one čast. gospode, bi zaradi slabega vida
smejo vedno maševati »de Beata«: Mlssale ad usum saoerdotum oaeoutientium (v obliki male pole):	.
V	črnem u nji z zlato obrezo .... K
Valentin Accetto
zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14
pe priporoča slav. občinstvu, prečast. dubov ščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera	9° 3
zidarska dela.
»Hranilnice in posojilnice na Blokah,
Prodaja tudi iz lastne opekarne
registr. zadruge z neomejeno zavezo", kateri se vrši
v nedeljo 25. marca 1900
ob 3 uri popoldne v prostorih šolskega poslopja.
"Vspored:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Potrjenje letnega računa za V. upravno leto 1899.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajni nasveti.
Na Blokah, dne 8. marca 1900.
224	Načelništvo.
Franc Zupan,
vlstNiill
v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 4,
priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za
izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj
do najlinejSega izdelka. — Nadalje vsa
umetna pletenja in kite iz lepih las.
Postrežba natančna. 49 48-16
Kuharica
želi službe, pri katoliški druiini ali pri kakem duhovniku,	201 3-3
Več pove upravništvo ..Slovenca.
Cerkvena mizarska dela.
Fodpisancc izdelujem zlasti oerkvene klopi, klečalnlke in spovednloe iz hrastovega lesa po vzorcih in po lastnem načrtu, ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom. Zagotavljam izvrstno lepo delo in nizke cene. Že dvanajstim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost.
Vse izdelujem v lastnih prostorih. — Postavljanje novih klopi in spovednic v cerkvi traja le 6 do 6 dni.
Josip Stupica na Viru,
8» is —4	pošta Domžale.
*	jiiiiiiiiu Varstvena znamka : Sidro, iiintiiiie
flLINIMENT. CAPSIGI».[
•T | iz lekarne Richter jeve v Pragi,
S š pripoznano izvrstno bolečine olaj-	§
S = šujoče mazilo je dobiti steklenica po	=
*	= 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah,	š
I	| Zahteva naj se to	509 15-20	|
II	sploh priljubljeno domače zdravilo 1 $i -- H

= vedno le v Uvirnih steklenicah z našo
1 varstveno znamko „sidroli iz Richter-= Jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti = le v steklenicah s to varstveno znamko | kot pristni izdelek.
| Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
= * Pragi, Elizabethstrasse 5. aiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiniiim
m% mm gM*
na moseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščen« srečke in državna pisin».
Ponudbe na Ludovikn Oesterr»ioher. Buda-psst VIII, Dsutschegassa 8.	vi 7 10-3
t
Išče se
ki je vešč knjigovodstva.
Ponudbe na ..Gospodarsko zvezo" v Ljubljani.	_214 3-2
Domača umetnost!
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22
v hifti gosp« W«asnc!«.-jeve 60 62-S*
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojuistvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih atrog'0 ■inetniSko iztrSenih
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov * in svetniških soh
od kamena, gipsa aH lesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega ma- 4 terijala.
opeko vseh vrst.
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
jjgsja is mika ali izvir ril"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali pioti poštnemu povzetju pri Jožefu Valen616u na Dunaju, in., Stelngasse 9,
L Stook. Th. 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano m čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.	1000 16
organista
v Tržiču.
Ker je naš občespoštovani g. organist dobil službo, na kateri mu je za slučaj starosti in onemoglosti zagotovljena tudi pokojnina, razpisuje se s tem služba
orsranlsta v Tržl6u.
Plače je stalne 800 in štolnine od 200—300 kron na leto in prav lepo prosto stanovanje.
Spiejme se le spreten orglavec, ki je vešč cerkvenemu in zlasti koralnemu petju ter zmožen voditi tudi
večje pevski zbor.	.
Službo je nastopiti 1. junija, prošnje pa vložit
do 31. maroa 1900 pri
158 3-3
farnem uradu v Tržiču.
'	I' ■ 'J-'-"'« J';.'-.	.....
ii l : • ; f-tM k ^
Priznano nmetniftke dovršena dela !
Priznalna pisma no na razpolago.
I

z Domača= tvrdka!
■i-r—	" V^:
lalli! viif
v:, -r"-?..,/:.', ••.:>:
aimim.i ». ') 1."1'1"r^ '>";
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela staro, dobro znano gostilno na RimBki cesti št. 5
pri „Nemškera vitezu".
Točila bodem pristno dolenjsko, štajersko in istrsko vino, sveže Beininghaus-ovo pivo, kakor tudi postregla z mrzlimi in gor-kimi jadili po primernih cenah.
Priporočam se tudi častitemu občinstvu z okolice, ker zraven gostilne se nahaja tudi velik hlev za živino in prostorno dvorišče
za vozove
Priporočam se obilnemu obisku
od.ičnim spoštovanjem
Uršika Trann,
2ii 3_2	gostilničarka.
Jos. Rojina v Ljubljani
sv. Petra cesta št. 27
se priporoča v izdelovanje elegantnih
pomladanskih oblek in površnikov
po novem modernem kroju.
Ustreči zamorem preč. duhovščini in si. občinstvu z najboljšim blagom domačih in angleških tovarn.
Ker cene delu in blagu niso pretirane, upam prav obilnih naročil.	218 3—1
* * ~ Cenj. gg. ženinom in nevestam
priporočam izredno veliko svojo zalogo W srebrnine in zlatnine, srebrnih in zlatih žepnih, stenskih ur,
budilnic, verižio, prstanov, uhanov, zapestnio ""SHE
Dobiti je tudi krasiiH uamizna oprav« (žlice, vilice in noži) iz pravega in
ki na-srebra, vse po najnižji tovarniški ceni.
g 6 in	^	Blago je solidno, oblika predmetov najnovejša. — Ceniki so zastonj na razpolago.
S	^^^^^^^^	V obilni obisk se najuljudneje priporoča	jpi	^ ^
iS 17 cd	48 9
K « >	___________________u_r?r_* Liubjjanj, na_ velikem trgu nasproti rotovža.
k: I
>01 «
5 'S?«
* g-a
2 rt fl H
rt 08
K — "g
- >m p
K R is
W >n>
K 3
ST
_ tn O v
< S?
4 p
P s
O P. Oq »
H'
(O
o o
liaiiiggiiM
T. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. JPoti-ii cesta st.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na liaveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 5
iHSS^SlEESSSH
Jaku poceni in pod ugodnimi pogoji prodani "^PS
velik muzikalni avtomat
,.IN»Iyfoii" z notami
primeren za restavratfirje, gostilničarje, sploh imeji-telje javnih lokalov.
Ktr je avtomat izmed največjih, svira godba precizno, krasno in tako močno, da je uporaben tudi za godbo pri plesa.
Rad' pr.manjkujočega shrambenega prostora prodam ga res po izredno nizki ceni.	74 10 — 5
Jos. Ivolar,
trgovec s koleni tn šivalnimi stroji v Ljubljani, Glavni trg
Jako porabljivo na potovanju. — Nepogrešno že po kratki uporabi.
Zdravstveno-oblastveno preakušeno.
927 (4- 2)	Atest z Dunaja, 3 julija lt-97
Najboljše in najcenejše
čistilno sredstvo za zobe.
hplakovanje ust z zobno ali ustno vodo ne zadošča za popolno čiščenje zobovja V to je neobhodno treba uporabe čistilnega sredstva za zobe.
Dobiva se povsod.
Bogdan Oblak,
tirar na Vrhniki pri Ljubljani,
se najuljudneje priporočam
za napravo novih ali popravo starih stolpnih ur.
Moje ure so iz najboljšega idaga in posebno trpežnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, in ker so matematične natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 26-8
Cene so nizke. Jamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno.

k	JS& -J*" m M


J 23®"" Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih,
atavhpnili in valnutpriialfili r?ol	™i
H
H
4
"S ft
hI
9-
f
stavbenih in galanterijskih del.
ANTON BELEC
Št. Vid nad Ljubljano
U

izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz kosi-t ar) a 12, 15. 18. 20 gld., iz medenine 22. 24, 28, 82 gld., iz tompaka s C 40, 50 gld.; obbajiine svetilnice iz kosit, ar j a po 2 gld., iz medenine U po 5. 8. 10 gld.; pušice z zvončki za pobiranje miloščine, iz k o si t ar j a po glcl. 150, iz medenine po 5 gld.; štediina železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje.	20 10
mL
M
llazne železne ograje, vrata, omrežni v.a pokopališča itd. — S krite,rjo zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela.
j^i Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov.
Glavna slovenska
hranilnica la posojilnica
registrovana zadruga z omejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po 4'|2°|o od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez udpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele so obrestujejo po 5 %.
llranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. M. Hudnik, predsednik.
172 5-3
v Ljubljani, Sv. Petra cesti 27
priporoča preeast. duhovščini in slav. j\\
ir/jp* cerkvenih posod ^L,
in orodja
PO mzkih	J?
Za
S
KI-OEV
Za
Ifraisiia
harmonika 4 I harmonika
z 10 trojnimi tipkami Iz j okla, orgle, na vsakem gubnem vogala okovi iz medenine, Jeklena klaviatura s skupno 72 močnimi glasovi.
JL£- Praktična <
Kron, krasna
z 10 dvojnimi tipkami iz Jekla, na vsakem gubnem vogalu okovi Iz medenine, '.Jeklena klaviatura s skupno 25 glasovi.
hoIH SO li.
44 12—3
v zajamčeno najboljši izdelavi pošilja proti povzetju ali predplači. Dvostopne z 19 dvojnimi jeklenimi tipkami, 6 močnimi basi, sicer kakor zgoraj: od Kron 20, 30, 40 in višje in tristopne, hromatične. najboljše, kar se izdeluje, svetovna znane, renomirane trgo sko sodno protokolirane, 30 let obstoječe tvrdke:
Ivan N. Trimmel, izdelovatelj harmonik, Dunaj VII/3, Kaiserstr. 74.
Obširni ilustrovani ceniki zastonj. Praktične šole za dve- in tristopno, kakor tudi hromatično barmonlko po K 3 in K 3'60. — Pri nakupu harmonike zaračunim za šolo le polovično ceno. tfgT Flavte, violine, etre, kitare, lajne, albumi z godbo, vrčki iid. vedno v zalogi na izbero. ""»H
■^ir^ir.






%
■/r

-V.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejže trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte ud
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljenje stare obleke iu vsa popravila. — Izdeluje ročno Iu pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prec-astite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dru-Stev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in nujpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi zu najmanjše naročilo. Najodličnejšim npo8to\anjam se priporoča 250 52-52
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v LJubljani, Wolfove ulloe 4.
;


i
i
;
m
C. kr. priv. zavarovalna družba za življenje
TRIJS1I FHOltflS"
B® MJML»J ML.
Uplačana glavnica K 2,400.000'—. — Premijska in odškodninska reserva K 25,940.000'—. — Zavarovalno stanje
K 112,000.000'—. — Premijski dohodki K 4,700.000'—.
Zavarovanje na človeško življenje za slučaj doživetja in smrti, otroških dot in starostnih rent.
C. kr. priv. zavarovalna družba
..AVSTRIJSKI PH0NIX"
na Dunaju.
Uplačana glavnica......
Premijska in odškodninska reserva
K 6,000.000-K 2,500.000'
Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti
požarnim škodam.
.PROVIDENTIA
o b ena z a a uro v a ln si <1t* n ž t> a
na Dunaju.
Ustanovna glavnica......K 5,000.000'—.
Uplačana glavnica......K 1,500.000'—.
Zavarovanje proti telesnim nezgodam za slučaj smrti, stalne invaliditete in začasne poškodbe. — Jamstveno
zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijska podjetja.
Stalne nizke premije in točno kulantno odškodovanje.
Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, Kongresni trg štev. 17 (novo uršulinsko poslopje) JOSIP PStOSlSNC. (novo urSultusko poslopje.)
Josip Kastelic,
krojaški mojster, v LJubljani, Vodnikov tr& si.
priporoča se prečastiti duhovščini v

izdelovanje vsakovrstne
W it 1
posebno
tolarjev, površnikov itd.
Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemiscte, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrljel. da zvrš m vsalco naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
obleke zagospodeindečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri.	86 6
Zunanja nartčila tnčna — Cene pritnrno nizke.
ooeoooooooooooooooooi
Priložnostna darila!	O
a
Ls.^.
m
p
Pl M
m d
i
m M
<T/. 1
m
.v
m
Friderik Hoffmann,
urar, 665 26-16 na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svoiu zalogo vseh vrst
w žepnih ur
v zlatu, srebru, tu.i. jeklu in nikiu,
ravno tako tudi
5
ni gramimn ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah.
Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi.
£W Poprave se dobro ln solidno izvršujejo.
X> u n a j ^ k si 1" i 1 i a 1 li a Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Memalnica. borzno posredovanje, posojila n« vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 32 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na l)iiir<»iif. S..
lerren^asse 12.
Glavnice v akcijah 20,000 000 ii.
Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budojevicah. Pardubicafr, Taboru, Benesavi Iglavi, Moravski Ostravi.
L> 11 11
as
.-saj
a
\y o i* m au
Dne 9. marca,
Skupni državni dolg v notah......
Skupni državni dolg v srebru......
Avstrijska zlata renta 4°/0.......
Avstrijska kronska renia 4\„, 200 kron .
Ogerska ilita renta 4"/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista.......
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž veti
99-30 99-20 98 20 9935 97 95 93-65 128— 235-40 242-70 118-45
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 8. maroa
3-2"/0 državne srečke 1. 1861. 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 60('0
23-65 '9-27 90-H6 11-38
164 — 160-50 2' 0 -96 25 141-35 257
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice
južne železnice
•JU I
o .
južne železnice 5"/„ > dolenjskih železnic 4°/„ Kreditne srečke, 100 gld. . . . • • 4° „ srečke dunav. parobr. družbo. 100 gld, Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega »	» » 5 *
IJudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rildoltove srečke. 10 gld.
1C8- -95-90 87 50 69 25
99 25 395 — 340- — 43-22.20 13.26 64 -
Sahnove srečke, 40 gld......
St. Genois srečke. 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo avstrijske banke, 20') gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . • Splošna avstrijska stavbinsku družba . • Moniansku družba avstr. pian. ... Trboveljska premogarska družna. 70 gld. PaDiruih rubljev 100 .
17'i-o& 180 — 178'— 50.— 124-4.1 299' -77-50< 26-70-9 v— 261-75» 327- -25.V501
Nakup ln prodaja -J>JS
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja sa zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju nainianjšega dobitka. Promese za vsako žrebanje. K u I » n I n a izvršitev naročil na borzi.
čflenjarriiciia i in^sk« <lruzna
„31 K II C 11 BI"
L, Nollzeile 10 in 13, Dunaj. I., Strohelgasse 2.
^idT Pojasnila ~Tt±Xi. v vseh gospodarskih in finančnih sbarttt', potem o kurstnh vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti &.4T vi n 1 o i o n i b c>nviii e.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec,
Tisk nKatoli6ke Tiskarne" v Ljubljani.