Št. 43.
V Gorici, dne 11. aprila 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden t Šestih izdanjlh, in sicer, vsak torek, četrtek in soboto, ^jutranje tedanje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po poŠti pre-jemana   ali   v   Gorici   na dom po&ljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-RO
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   330
Četrt leta.......3 , 40 »   ,    .    170
;.    Tosimicne številke stanejo, 10. vin. ^
Naročnino sprejema upravništvo" y*"Gfos*pbsli'!"uIRjj ¦ stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSeok vsak dan od 8, uro zjutraj do (J. zvečer; ob nedeljah pa oti 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine <te ne oziramo.
„l»RIMOREČ" izhaja neodvisno od «SoCo» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 U ali gld. l-GO.
«So6a» in «Prm'.affovsQ prodajata v Gorici v to-bakarni Schtvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte delia Fabbra.
SOČA
(Večerno, izdan je.)
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
Uredništvo . ' .v;.*"*'*.1 se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki*dan od* 8, ,do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob* nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvV se nahaja v Gosposki ulici št, 11.
»opisi naj se pošiljajo le nrednlStvu." Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v  delokrog  uredništva,  naj  se  poSiljajo le upravniStvu.
Oglasi In poslanica
te račnnijo po petit-vrstah, čo tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat j kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora.
Naročnino in oglase je ulučuti loco Gorlcu.
„GoriSka Tiskarna" A. GabrSeek tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* Se -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov, knjižnici« se lačunijo po 20 kr. petit-vrMio«.
<Gor. Tiskarna« A. Gabrsček (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal.
Petje ob novačenju.
Leto za letom se trudijo nafti goriški Lahi, da hi pripravili v to poklicano oblast do sklepa, da bi prepovedala našim okoličanskim mladončom potjo skozi mosto, kadar gredo na novačenje. Kaj takega prepovedati, bi bilo jako neumestno, kor bi rodilo opravičen odpor, katerega neopravičene posledico bi bile: napolnjeno ječo, seveda s slovenskimi niladonoi.
Peli so, ko so prihajali na novačenje, pojo sedaj in, peli bodo v prihodnjih generacijah. V toni pogledu so ne «la nič preuarediti in vsak pritisk bi bil neopravičen. Preprost mladenič da duška svojim čutilom, s katerimi so bliža naborni komisiji, s petjem in vriskanjem, da pokaže, da je »fant od fare*, pa tudi da maloe potolaži svoje kolikor toliko razburjeno sive, kor gre za to, ali bo moral že jeseni zapustiti svoj ljubi dom in stariše ter iti med svet v vojake za dolgo dobo treh let '< Kaj se bhko tačas vso zgodi, kako se lahko preobrne vse tisto, o čemer je snival mladenič za bodočnost. Važni so torej tisti trenotki, ko stopa kmetski sin v naborno dvorano, iz katere pojde ali v vojake aH srečno nazaj na dom. Zato pa daja svojim občutkom izraza ponajveč v petju. Mladeitči so zberejo in skupno korakajo proti poslopju, v katerem so vrši novačenje prod strogo komisijo. Na potu pa pojo in vriskajo ne glede na to, ali korakajo po pri-prostemselu,po samoti ali pa po mostu! Oni imajo v glavnem občutek, da so na poti na novačenje, za okolico, ki jih obdajo, se po vrčem ne zmenijo. Ileči moramo, da se obnašajo mladenči po navadi doi-tojno, da no delajo kravalov, ako jih nihče ne izziva, ter da pusto zlasti Lahe prav pri miru, akoprav so tu pa tam k««do zadere nad njimi.
Pojo, pojo pri sivi pa jim je hudo!           Ali   ¦-   kako  pojo V   Xa.se
ljudstvo ima prav krasno narodne pesmi i,«koliko drugih od raznih naših pesnikov, katero so prilagodone ljudskemu tonu tako   lepo,  da   jih  čuješ  povsodi   tam.
kjer se med nagim ljudstvom goji potjo, zlasti kjer obstojajo pe v s k a d ru stv a. Tam, kjer obstoji tako društvo ter se goji v njem slovenska pesem, tam so nikar ne čudi, ako boš čul vedno lepo ubrano potjo. Mladenči so navadno radi ogrevajo za potjo, le moči je treba, katera jih uči in drži skupaj v društvu. Na to stran so dela mod nami tukaj več tam manj ¦¦ - v goriški okolici pa je tega mnogo, mnogo premalo! Le en kraj v bližnji okolici poznamo, kjer jo mogoče slišati lepo ubrano petje, dru-godi pa tega skoro nikjeri ni, ker je premalo pevskih društev! Posebno Hrda so zanemarjena tudi na to stran tako, kakor na marsikatero drugo. Da je to istina, so nam dokazali mladenči, ki so hodili to dni na novačenje. Le redka je bila skupina, iz katero jo bilo čuti vsaj malce ubrano petje, v vseh drugih skupinah pa so dajali od sebe glasove, iz katerih jo donel tekst to aH ono pesmi, ali o kaki melodiji, o kakem pot j u ui bilo no duha no sluha. Naravnost grozno je, »ko se sliši nila-dončo, kako celo tako razširjeno pesem, kakor je -Hej, Slovani , po svoji metodi sočejo tako, kakor vse drugo, ter koncem vsakega odstavka zaidejo v tisti doneč ooooo.....
Tako potjo gotovo ni lopo in ni prijetno za nikogar, pa tudi v čast ni mladenčem samim. Zo tako nas proglašajo Lahi in Nemci za barbaro, in ako čujejo tako petje , delajo to s podvojenim srdom proti nam, zlasti povdar-jajo to takrat, ako se slučajno mudi v Gorici kaka visoka glava z Dunaja ali od kod drugodi. Prežo vedno na nas in vsakoletno novačenje jim jo povod, da nas gotovo opsujejo z barbari.
Drugače pa bi bilo to, ako bi prihajali naši mladenči na novačenje z lepim, ubranim petjem, katero bi donelo nedražljivo na uho vsakega, tudi v mostu. Ako bi donela iz posameznih skupin, v katerih prihajajo mladenči, lopa pesem, tu nežna, kakor so naše narodne, tam mogočna, kakor n. pr. toli priljubljena «V boj!«, nikdo bi se ne  mogel   spodtikati   nad  mladenči  in
oni bi bili zadovoljni tudi sami s seboj, čel: kako smo jo lopo »zapojali«.
Tako bi bilo na vse strani prav, in zato nam mora vsak razsoden Človek, ki pozna našo ljudstvo in naše razmere, v tem pogledu tudi dati prav. Povda-rjalo bi se, da naši kmetje napredujejo ter da niso tam, kjor so bili njihovi očdtje še pred polstoletjem. In bas lepo petje bi pričalo o takem napredku. Pesem blaži srce, Živahno pevsko društvo varuje lahko mladenča prod pijančevanjem in zapravljanjem, lepe pesmi glai pa sožo tudi v dovoto vas.
Ali pa bi bilo mogočo priti do toga, kar smo razpravljali zgoroj? O da, pa So lahko! 8 n u j t o pevska d r u š t v a, vabite mltidenčo v ista, in sprevidita kmalu, kak preobrat so izvrši v ročo-nom  pogledu tuintam.
Zato pa polagamo rodoljubom na sreo, da sprožajo, kjer umestno, misli o pevskih društvih, apelujemo pa tudi na mladino v goriški okolici, da se sama rado vol j no združi v takem društvu, katero bi vsakemu le koristilo ter uplivalo na sploh blagodejno. Naša beseda v tem oziru jo odkrita in dobrohotna. Le upoštevajto jo vsi prizadeti in že drugo leto ob tem času utegnemo videti dobro nasledke isto.
Psovko »barbari« odpadejo potom samo ob sebi, in naša mladina so   bo raprezontovala  lepo kot del civilizova-nega človeštva. !           Zato še končno:   Upoštevajte vsi
prizadeti naše dobrohotne migljajo!
Dopisi.
Iz lliliembcrga, začetkom aprila, — Kako lahno in nedolžno opravičuje očka Pavlica v 12. št. »Gorice" svoje delovanje za braniško cesto! Kdo veruje takim pravljicam? Domačini dobro razumemo njegovo delovanje za občni blagor, ki je zmirom ljudstvu na razpolaganje, a se na njegovem domu in v njegovem žepu najbolj pozna. Znano p nam, da je bil od nekdaj največji nasprotnik te cesto in je tudi danes.
Čemu se je pa vrinil temu odboru za predsednika? Temu odboru se je vrinil s pomočjo blaženega   svoječasnega c. k. komi-
sarja Princiga. Le dijet je v letu 1897. postavil menda 154 po 3 gld, v dotičnl račun ! Je-li v njegovem interesu, da se cesto hitro konča ? Nikakor, potem bi tudi dijet© hitro nehale! Česa pa ni pričakoval pri tem podjetju? Prav ni, da je prevzela vlada sama delo v področje, in ga om* la na oame dijet©,
Ali je res delal prošnje, poti in komisije za to gradbo zastonj ? Jako dvomimo l Zakaj pa toži, da mu nikdo teh prošenj in truda ni plačal ? Zato, ker je vajen, da mu stranke za take stvari takoj plačajo, n. pr, prošnje za oprolčenje od vojaSfiine, koje potem spremlja z .. tinitvenim podpisom, tudi osebno če treba. M. z Brjij so bode vodno spominjal, kako sta ga z M. »fajn* nategnila. Sam župan je prišel s kolesom ponj v Trst ali one 3 stoike so spuhtelc. Potom so drugo prolnje po 60 do SO gld. To so najzadnje vrsle I
Prošnje za oprolfienje od vojaških vaj stanejo tudi 20-50 gld. Tako jo naredil n. pr. F. M. iz Pedrije, A. L, h Vasi. Nekdo od" sv. Martina prinesel mu je, pravijo, pa po noči po lestvici na okno spalnice petdesetak za tak namen. P. K. od Bizjakov mu je dal 30 gld. itd.
Opravlja tudi druga »dohtarska* dela? Tudi pregleduje pravdno spise, daja nasvete, pregleduje pogoc. lapravlja nove itd. Slabo je le, da ne sme tudi podpisov legalizirati. Vse to dela očka za blagor občinstva in za denarno plačilo.
Ali so prav narejene take kupne prodajalne pogodbe? Navadno so pripravne za pričelek pravdam.
Kdo pa sprejema in legalizira take pogodbe ? Gospodje pri sodnijah bodo že znali.
Pa spričevala morale kako dela ? Kakor kaže, prvo lahko ugodno, a drugo za mesec kasneje tudi ravno nasprotno. Kakor sodni poverjenik ima kako tarifo? Nobene, ali sodnija prisodi od slučaja do slučaja poverjeniku zasluženo. Kako pa naš očka? I. R. malolelnemu iz Vasi je računil n. pr. za inventar malega premoženja 12 gld. Za napravo prošnje za prodaj kosa tega posestva ga je prašal 12 gld. Dr. Indoff v Ajdovščini mu je napravil vse to za 3 gld. 50 kr.
Koliko Vam je plačal pa oni ml. iz Mrevljcvih za podobno opravilo, g. očka, in kolikokrat ?
Quo ^aclis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkievvioz.       Poslovenil Podravski.
Poleg mi/, so, razun žensk, sedeli sami Augu-stijanci, katere je Vinicij vse nadkriljoval s svojo lepoto. Nekoč se mu je s postavo in z lica Čitalo. da je vojak a sedaj mu je pa notranja tuga in unanja bolečina toliko oplemenila obličje, kakor bi se ga bila dotaknila nežna roka umetnika kiparja. Njegova polt je bila manj zagorela, vendar pa je ohranila na sebi rumenkasto barvo numidskega mramora; oči so mu bile večje in otožnejše. Samo prsi so mu bilo krepke, kakor da so stvarjene za oklep, in na vratu mu je sedela glava grškega boga ali pravzor patricija, ponosna in zala ob enem. In ko mu je Peto-onij dejal, da se ga ne bi branila nobena Augustijanka, govoril je resnico. Tudi sedaj so ga gledale vse, ne iz-vzemši niti Popeje, niti vestalke Iiubrije, katero si je cesar želel imeti na gostiji.
Vina, ohlajena v snegu iz gora, so kmalu ogrela srca in glave gostov. Iz goščave na obrežju so dohajale neprestano nove ladjice v obliki divjih konj in povodnih vil. Modro površje jezera je bilo videti kakor posuto z listki cvetic, nad katerimi so letali prižasti metulji. Nad ladjami so so povznašali semtertje na srebrnih in modrih nitih privezani golobje ter drugi ptiči iz Indije in iz  Afrike.  Solnee je prejadralo že
večino obzorja, toda dan — v začetku majnika —- je] bil topel, celo soparen. Splav se je gugal pri udarcih z vesli, ki so po taktu godbe brcdla po vodi, toda Vi ozračju ni bilo najmanjše sapice in gaj jo stal, kakor bi poslušal, kakor bi se bil zagledal v to, kar so je! godilo na vodi. Splav je neprestano krožil po jezeru; in vozil čimdalje bolj pijane in vriskajoče goste. Gostovanje še ni doseglo polovice časa, ko že ni bilo opaziti več onega redu, po katerem so gostje prisedli k mizam. Sam cesar je dal prvi vzgled, ker je vstal in zapovedal, naj se dvigne Vinicij, ki je počival poleg vestalke Rubrijo, in zavzemši njegov triclinum, jel jej nekaj šepetati na uho. Vinicij je tako dospel k Popeji, ki je čez nekaj časa stegnila proti njemu roko ter ga prosila, naj ji zapne naramnico. Ko je to izvršil z nekoliko drhtečimi rokami, mu je vrgla izpod svojih dolgih trepalnic čuden pogled, kakor da je vsa osramočena, in stresla je svojo zlato glavico, kakor bi se nečemu upirala.
Med tem se je solnee povečalo, zarudelo ter polagoma zahajalo. Splav je krožil sedaj blizu obrežja, na katerem so bile videti tolpe ljudij, preoblečene v faune ali satire: vsi ti so piskali na piščalke, na žvrglje ali pa ropotali z bobni; poleg njih so stale tolpe deklic, predočujajočih vile, drijade in kamadrijade. Konečno je zagrnil mrak pijane goste, ki so prepevali na čast luni, a nakrat se je vse jezero razsvetlilo od tisoč svetilk. Tudi iz stavb, ki so stale na obrežju, so žarele luči, a pred njimi so se pojavile nove tolpe ljudij, med temi nage žene in hčerke iz odličnih rimskih hiš, ki so z glasom in z rokami jele vabili goste.
Naposled se je splav približal obrežju. Cesar in Augustijanei so odrinili v gaj ter se ondi razpršili po kolibah, skritih  med   gostim grmičjem, in  votlinah,
umetno prirejenih med vodometi in vrelci. Strast je prevzela vse ; nihče ni vedel, kam je smuknil cesar, kdo je senator, kdo vitez, kdo plesalec ali godec. Satiri in fauni so s krikom jeli poditi vile... Svetilnice so ugašale. Semtertje je v gaju nastala tema. Povsod se je čul glasen krič, tu smeh, tu šepet, aH zamolklo dihanje. Kim do tega časa Še ni videl nič enakega,
Vinicij ni bil pijan, kakor na oni gostiji v cesarjevi palači, na kateri je bila tudi Ligija, pa tudi njega je omanilo vso to, kar je videl, in naposled se ga jo polastila želja po razkošju. Dospevši v goščavo, je zdirjal z drugimi, opazuje* drijade, katera izmed njih je najzalša. Vsak hip so šinile mimo njega nove tolpe vil, katere so proganjali satiri, senatorji in vitezi. Za-gledavši naposled tolpo deklic, katerim je načelovala deklica, opravljena za Dijano, je skočil k njej, da bi bolje videl boginjo, in nakrat mu je srce zamrlo v prsih. Zdelo se mu je, da je v boginji s polumescem na glavi spoznal Ligijo.                               ,
Obkoljile so ga ter plesale okrog njega, hoteče ga zvabiti, naj bi jih lovil; na to pa so zbežale nalik splašenim srnam. Toda on je stal na mestu z močno utripajočim srcem, brez sapo, kajti spoznal ]e, da Dijana ni bila Ligija, da ji niti trohice ni bila podobna. Preveliko ganutje ga je pripravilo ob moči. Začutil je nakrat neizmerno koprnenje po Ligip, kakor ga ni začutil še kedaj poprej, in znovič mu je ogromen val čiste ljubezni napolnil srce. Ligija mu ni bila še nikdar tako draga, tako čista; nikdar je še ni ljubil tako vneto, kakor sredi te znorelosti in divje razbrz-danosti.
(Dalje pride.)
Kje je ostalo največ od onih 6000 gld. drž. podpore za uravnavo hudournikov lansko leto, očka župan? —Prav prijetno je, delati za občni blagor na različne načine, ni čuda torej, da je očki županu zrastel prevzetni greben in da ošteva sedaj naše ljudi z osli, neumneži, »petbrji*, zadolženci itd.
Nedavno se je bahal, da ima le on denar, da mu je vse dolžno, in ravno on bode županil, dokler bo hotel. Tudi ne more nikdo kaj koristnega začeti nego le on; glej dopis v »P. L, št. 12., kojega je spisal njegov sinček France, nadebudni prihodnji župan rihemberški
Kar pa moralo zadeva, uzoreu mož, tudi skrbi za zdravje svojih občinark. Marsikateri rad »previzitira«, če ima gorka spodnja krila. Pijan ni nikoli od vode. Tudi se prav dostojno obnaša, kedar ga ima, posebno proti nežnemu spolu. A o te.a lahko kasneje.
Srečni Rihemberg ima župana slovečega, z zaslužnim križcem na prsih, z okvirom častnega občina rstva, ima poslušno starešinstvo, ki ga samo zatajcvalno brani. On je župan, tajnik, sodni poverjenik, odbornik pri cestnem odboru ajdovskem, predsednik c, odbora braniskega, ud pogozdovalne komisije, oskrbnik malolelnih, poverjenik banke »Slavije* (tudi tam je kaj), predsednik zavarovalnice za govedo, nadzornik ameriškega trtnega nasada (tudi tam je kaj!) On je bogat, moder, vsemogočen, mi smo po govedarji, osli, neumneži in berači. Prihodnjič kaj več!
Kje je pa odgovor na lanska vprašanja v »Soči*, očka župan!?
Oinate k razne atvice.
Osebne vesti. — Poštnim praktikanlom so imenovani absolvirani višjerealci Henrik Holzknecht, Humbert Zamperoio in Marij Zoch. — Sodnijski kancelist Rafael Gruden je premeščen iz Kopra vPodgrad, v Koper pa iz Podgrada kancelist Fran Golu m b a n i.
Sl«8»j §§ 308. ˇ cerkvi t Dragi na Kranjskem. — Naš kazenski zakon prepoveduje, da se žali duhovnika pri izvrševanju cerkvenega opravila, ali da se nastopa mej izvrševanjem božje službe bodi si kakor že pohujšljivo. Kaj takega more biti hudodelstvo ali pregrešek (§§. i%% 303. kaz. zaL). Razsodbe najvišjega sodišča na Dunaju tolmačijo pojem: »mej versko službo* jako širno, tako da je cerkvena služba tudi tedaj, kedar se duhovnik oblači, kadar s prižnice gre v zakristijo in se tam preoblači. To kasacijsko sodišče tudi izreka, da je duhovnik tudi tedaj v, — »pri* izvrševanju cerkvene službe, in je tudi tedaj verska služba, cerkveno opravilo, ko duhovnik koga na leči zmirja, napada, ali zasebne razmere kakega Iajika skozi zobe vleče. Nspadanee mora biti tiho in ima le pravico tožbe zaradi žaljenja časti. Od leta 1880. naprej so take razsodbe. — V znanem slučaju v Dragi, ko je ugovarjala gospa Tur-kova duhovniku, ki je na leči mej pridigo »Slov. Narod" in njenega moža-župana raz-teleseval ter potem odšla iz cerkve, je graške nadsodišče na ugovor proti obtožbi drž. pravdništva, ki je nastop te gospe v cerkvi smatralo kot pregrešek po §§ 303. kaz. zak., ugovoru ustreglo, izrekši, da to razlelesovanje pol. časopisa in pol. oseb ne spada v službo božjo, cerkveno oi '»vilo,  da je bila pridiga
Evangelij v Vipavi in ckoli Vipave.
Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov.
Spisal V. A. S c h[m i d t evangeljski župnik
v Gorici.
(Iz nemškega rokopisa poslovenil I. K-e.) (Dalje.)
Matija T ros t, sin meščana Lucijana (Lotzian) Trosta, kateri je umrl v Vipavi 1.1584., kakor bomo culi še pozneje, je bil baje pregnan iz Vipave radi svojega veroizpovedanja, ali je dobil v septembru istega leta jedno izmed treh ustanovljenih deželnih Štipendij v znesku gld. 50 ter je šel vseučilišče v Tubingen, kjer je bil vpisan dne 27. septembra 1585. ter je postal magister dne 6. avg. 1589. L. 1590. je bil poklican v Ljubljano ter nastavljen za slovenskega propovednika s 50 gld. Umrl pa je že 1. 1591.
Za svojo domačo potrebo so imeli Vipavci različne slovenske knjige, ki so ohranjene današnji dan le še v malo eksemplarih:
1)  so imeli slovenske biblije od Jurija Dalmatina: jeden dobro ohranjen eksemplar drugeg.i zvezka je bil prepuščen dne 27. febr. 1637. Frevbergovi biblioteki, kakor je razvidno v goriški c. kr. biblioteki iz opazke, katero je upisal Hans Friedrich pl. Mossdorff;
2)  so imeli katekizme od Trubarja in drugih (na 22 krajih je ohranjenih le še malo eksemplarov);
3)  postile (podučne knji^j, izmed teh jedno od Krela:
I v tem času pretrgana. Če bi gospa Turk ne j j bita uložila ugovora, bi prišlo do kaz. obrav- i I nave, in gotovo se ne bi moglo reči naprej t I da ne bo obsojena.                                         j
I          Ker je to tako,  opozarjamo občinstvo, j
I da postopa jako pazljivo v takih vprašanjih, j I Že to je težavno, da se razloči dobro, kedaj j I duhovnik versko tvarino, kedaj politično raz- I [ pravlja. Lahko premetenec zmeša oboje tako, J I da je ločitev težavna. In kakor že rečeno, če I j pride do obravnave, če se je zamudil ugovor I j proti obtožbi, ki se ima storili v 8 dneh, je i I sitna stvar. Kat. duhovniki poznajo dobro I j navedene paragrafe. V njih imajo važno j i sredstvo v dosego svojih posvetnih namenov, j j Oprti na nje, trgajo nekateri na leči neljube I I jim osebe, politične stranke, časopise; pazijo j I le toliko, da se jim ne more blizu po para- | j grafih zaradi žaljenja časti. Nekateri pa tudi J j na to ne pazi. To seveda velja le o neomi- j j kanih duhovnikih. Omikan mož se bo taktno *| I izognil vsemu žaljenju, mož blagega srca bo I I z najmehkejšo roko vabil k sebi, k cerkvi, k I I veroizpovedanju. Poznamo pa slučaje, v ka- j I terih so duhovniki naravnost izzivali lajike I I do kakega kršenja imenovanih kazenskih pa- I J ragrafov, da so kazali svojo moč, se mašče- j I vali, ko so fantje in možje bili zaprti. Zdaj j j v politično razburjenih časih se to rado do- J i gaja. In zalo svarimo naše občinstvo, da I i jako pazljivo postopa.                                     t
i          Ali drž. zbor,  če  je kaj   delavnosti še I
I mogoče v njeni, bi lahko pomagal v tem I j oziru.   S takozvanim   »kanzelparagrafom" se
nič ne doseže. Ko bi se duhovnika kazno- j I valo, ki zlorablja lečo, bi bilo to le v dobro i I duhovnika. Neumna masa bi videla mučenika j I v njem. Goče-Ftorijančič so izgled t V časih j I velike reve mej ljudstvi, kakor sedaj v časih, j i ko postajajo gmotne podlage človeku nesi- I j gurne, je dosti verskega čustvovanja, dosti I i misli na pobotanje tukajšnje reve na onem I | svetu. — To bi storil drž. zbor lahko, da I duhovniku, ki zlorablja  Ieco v politično agi- I
tacijo, odvzame varstvo §§. 122.—303. k. z. J Tedaj bi smeli lajiki mej pridigo ugovarjati, j J kakor je ugovarjala gospa Turkova. Potem r j bi bila za to jasna postava. Duhovnik, ki bi J skusil, da se mej občinstvom reagira proti j j politikovanju, aH nevrednim žaljenjem, bi isto I j v bodoče opuščal, boječ se, da pride ob I I kredit. Taka reakcija bi bila najboljše orožje I I občinstva.  To bi  popolnoma zadostovalo v I
obrambo občinstva. Zi tak' utesnitev nave-I denih  kazenskih zakonov  bi se morda dala J dobili večina v našem drž. zboru, za »kancel-{ paragraf"  pa  ne, ker se je v Nemčiji, kjer ga imajo, videlo,  da ne upliva v korist občinstva. — Je žalostno, da moramo Slovenci J take  slvari javno  razpravljati.   Rodoljubna mora naša duhovščina bitiJ   —  Ni že dosti revežev v zaporih  zaradi  hudodelstev,  pre-J greškov, ki izvirajo iz gospodarske reve, tudi j politikujoči duhovnik   fabricira  kandidate za j J ječe, zapore!
Dvakrat zvrnil.   — Smolo  je imel
J neki  izvožček iz Gorice  na  Sveti Gori.  Te
J dni je peljal na Sv. Goro dve  tuji gospe z
I deklo. Na Sv. Gori se je nasrkal mož dobre
J kapljice tako, da se mu je  poznala   »dobra
i volja". Obe gospe sla   se  branili   vstopiti v
j voz.   No,  končno   jih   je  le  pregovoril. Ali
J komaj so prišli do prvega ovinka, se je po-
I kazala  voznikova   nerodnost,  ker je   zvrnil
voz,  da  so  dame in   dekla  padle z voza.
I Poškodovala  se  je   neznatno   samo   dekla. J
J Umevno, da so šle dalje peš.   Kmalu potem
je  srečal  izvožček  dva  gospoda,  ki sta se
j vračala s Sv. Gore. Ponudi jim voz. Vstopita. I
Ali pri prvem ovinku je nerodnež zvrnil voz
tako,   kakor poprej, ko je vozil one ženske, j
Zgodilo  se  ni   nikaka   nesreča.    Voznik je
» Postila Slovenska ! To je Karshanske »Evangeliske Predige, verhu vsaki Nedelski »Evaogelion tkusi Le'tu. Sa Hishne Gospo-udarie Skole, Mlade inu prrposte L>u H. Pervf »Simski Del. Kristus Matthei Na XXIII. Inu »se bode predigoval leta Evangelion tiga rKralevstva, po vsim ubinu svetu, k' prizhi 9vsem Lulem. Inu tadai, pride sodnij dan. »ANNO DOMINI M. D. LXVTl« (na treh krajih, med temi v Gorici, ohranjeni 3 eksemplari.) Svojemu »Zimskemu delu" (Simski Del) ni mogel Krel pridodati nikakega več, ker je v istem letu umrl. Postila je preložena po Spangenbergovi ;
4) pesmarice od Trubarja, Krela in drugih. Tukaj navajamo nekatere pesmi, kakor so natisnjene v knjigi »Jahrbuch der Geselischaft fur die Geschrchte des Prote-stantismus in Oiterreieh", ki je izšla 1. 1893. na Dunaju.
Trubarjev »Ohrani nas Bog!"
Nedav, Ozha nash, lubi Boj?. De bi, od ras se vsel tvoj vuk', Salerri Turka, Pap>-ha, Kir sashpotuje, Jesusa.
Ti Jesus Ciistus. nash Gospud, Vi vei*h de t,t Vrag je nam hud, Vari, brani tu Kersbza^stvu, Salu ti bode hval«shnu. Bug sveti Duh, nash Vuzhenik, Bodi nash Troahtar, pomozhnik Tedaj kadar pojemlemo, De sdajci v' Nebu pridemo.
| moral potem seveda le sam  sebe peljati v j j mesto.                                                              I
Na davkariji v Gorici vlada nekako »istrijansko gospodarstvo*. Na to davkarijo, katera ima posla po  več ko 8/a s Slovenci, pošiljajo nekaj časa sem kaj. radi vročekrvne Italijane iz Istre, ki po  navadi znajo le italijanski in pa par besed hrvatski. Ali to že zadostuje, da je uradnik ugodno .kvalificiran" j za službo v Gorici. Zato pa se dogajajo tam I tudi jako čudni prizori, kakor na  primer: V davkarijo pride kmet. Italijanski uradnik iz Istre ga nahruli po  italijanski,  ali ker s I tem nič ne opravi,  spregovori par besed v j nikomur  umljivi   .hrvaščini".   Kmet   ga  ne j razume. Uralnik vskipi, gre po drugega svo- J jega kolego, proti kateremu godrnja:  Če ne t razume ta   kmet  slovenski, kaj  pa  potem I razume? Tistih par nikomur umljivo izgovor- I jenih .hrvatskih*  besed   suiatra ta   uradnik j za slovenščino! Kaka predrznosti            I
Pa tudi drugače so ti gospodje iz Istre
jako mogočni. Čutijo se tako nekako vzvišene I
nad druge uradnike, tudi nad goriške Lahe, t
seveda posebno nad Slovence.   Vzvišeni  pa I
so res nad slovenske uradnike, ker ti slednji
razumejo navadno 4 jezike, .Istrijani" pa le I
italijansko ter par hrvatskih in nemških besed ! I
Radi tega niso za poslovanje s strankami in I
zategadel jih vložijo lepo v pisarno, da pro- J
j dajajo dolg čas,  Slovenec pa vleče in   vleče J
ter dela in dela.   V  zahvalo  za   to  pa  ga
zmerjajo  s   .ščarorn",   ga   denuneirajo   pri j
' predstojnikih ter smatrajo sploh   z»   človeka J
i .nižje* vrste  od njih    Saj  še   celo goriške i
I Lahe zmerjajo s »špijanu* J                            J
I           Temu »istrijanskernu gospodarstvu* so J
upremo prav odločno in ne odnehamo toliko I
časa, da bo istega konec. Na goriško dav- j
karijo tičejo uradniki,  ki  znajo   popolnoma |
slovenski jezik ter razumejo kmeta,  in ti bi J
bili v prvi vrsti Slovenci, v drugi v  slučajih I
goriški Lihi, ki so zmožni našega jezika.
Proti „ Primorcu". — Vikar iz Ko- f zane je žugal nekemu naročniku .Primorca* J I v spovednlci o priliki velikonočne spovedi, J da mu ne da odveze, dokler mu ne obljubi, da ne bo več naš naročnik, ker tak list citati, j je smrtni greh. Prisilil ga je, da je list vrnil. J Na nakaznici, s kojo je plačal naročnino, I je navedel le razloge. — O taki gonji proti J | »Soči" in »Primorcu* še spregovorimo o J priliki.
»Zavita   kultura* ! —   Pišejo nam: Drugi velikonočni praznik popoldne je sedela v neki  restavraciji v Gradišču  ob Soči slo- j venska  družina,  ki  se je po svoje zabavala — seveda v slovenskem jeziku. Okoli sosedu*; I mize je sedelo kakih 12 sinov »z ivile kulture", j tulečih znane,   Slovence  žaleče pesmi a la J .marameo" itd. Ni prijalo tej zdivjani sodrgi, da   se je   v  istem  prostoru, v  katerem je imela ona svoje orgije, cula slovenska govo- I i rica, in kmalu je kar deževalo  najrazličnejših grdih  psovk  na slovensko družino, sestoječo iz šestih  žensk in enega J samega rnožkega.                                          j
Korajža pa korajža» Kaj ne ?! In da ni družina   na  vse te  insultacije  le vstala ter J mirno  odšla, bili bi ti Junaki*   gotovo dali j duška   svoji  besnosti  s kakimi   peslmi,  ker razbijali in kričali so že itak kakor .Kanibali".
Taki so plodovi  one   znamenite  tisoč- j letne »avite eolture"!!                                     j
Dostavek uredništva r Te dni je J bilo t okolici Gorice, ki je vsa izključno slovenska,  izredno  mnogo Italijanov iz mesta, J ki so se med Slovenci   izredno dobro zabavali in tudi nekateri  med   njimi  javno niso mogli   prehvaliti  taktnosti  okoličanskih  Slo* vencev.  Izmed   teh   premnogih  Italijanov  v j okolici ni čul med Slovenci niti jeden* nobene |
J razžaljive besede — v Gradišču ob Soči pa so nastopili sinovi »avite eolture" tako surovo, tako brutalno. Dvatisočletna kultura — bežite« bežite ž njo, kamor hočete! Posebno še, ako se pojavlja na tako surov način I E — naš kmet je le še nekaj vreden 1
Večna gonja proti našima listoma. — Z Ravnice nam poročajo, da dn6 8. t. m. je grmel tamkajšnji vikar K. proti tistim, ki niso vstopili v cerkev. Cerkev je majhna in ljudij je bilo dosti, da niso mogli vsi vanjo. Zato pa je kazal ljudem nekatere, kaki so, da ne gredo v cerkev. Dopisnik pravi: »Kaj misli naš nune, da se moramo prav natlačiti v cerkvi kakor sardele, aH pa celo da bi jo razširili s hrbti. Ali mi nismo Šebreljci. Pred tremi tedni smo bili v cerkvi, ko je delil listke za velikonočno spoved, pri kateri priliki je grmel proti .Soči* in »Primorcu* in je rekel, da Usti, ki tiska ta dva lista, je slabši kakor živina, in da ima greh, kateri jih čita. Kdor hoče citati časnike, je rekel, da mu jih naroči on, in sicer na svoje stroške*.
Komentara k takim izbruhom ne pišemo nikakega, pač pa prosimo, da se nam naznanijo vsi slični slučaji od tu in tam.
»Ncžegnaue* Velikonočne utrulie je imela marsikatera hiša v gorenjem delu Solkana. Debeli kapelau Dermastija ni hotel po »liberalnih* hišah blagoslavljali piruhov, kakor je to delul leto za letom, ampak bežal je mirno njih. Menil je mend.i, da gu bodo ljudje prosili, naj vendar vstavi voz, vstopi pod »liberalno* streho ter blagoslovi piruhe. Toda varal se je; ljudje so povžili Čeprav brez »žegna" z navadno slastjo dober »pršut* in potice. —
Tudi na vabilo g. župnika, naj prinesejo pa k njemu »žegnat", se niso hoteli odzvali, ampak so pojedli »nežegnane piruhe", in pravijo, da so jim teknili prav tako, kakor če bi jih bila »požegnalii* solkanska g. nunea, ali pa še bolj. Nekaj sličnegaje bilo vPevmi, kjer predobro znani kurat Budin nt hotel »zagnati* po nekaterih »liberalnih* hišah. — Z t to pač ni potreba nikomur jokati, marveč se pusti takim nuncem a la Dcrinastja in Budin to veselje, naj ga imajo in naj se še nadalje zabavajo na tak način, kajti za tak »greh", ako je jedel kdo o Veliki noči »ne-žegnan pršut", gotovo ne bo treba iti v pekelt Klerikalna razdivjano*t. — Ničvredno pijano človeče, katero hoče biti vzor-kristjana ter klerikalci v Solkanu, se je itužrto pretekle Velikonočne praznike »liberalnega* vina v toliki meri, da se je vsakdo zgražal nad tem »kristjanom *. V takem položaju je rjul po vasi ter po gostilnah: »Jaz umre m za Kristusal Ž i v i o Kristus! Ako mi tudi liberalci ?ažgejo hišo, pripravljen sorti za svojega Kristusa zgoreli, slavili me bodo kot mučenika." Ta obžalovanja vredni klerikalni steber v Solkanu se skoro vsako nedeljo, posebno o Veliki noči in Božiču, tako hrabro nažre vina, d* caplja okoli in obleze vse gostilne, kjer ponuja svoje klerikalne nazore menda prav po Dermastijevem receptu. Po vzgledih jih spoznavate l
Sama laž. — Lista, ki bi se tako sistematično in dosledno, kakor »Prisniojenec*, odkar se je poročil z »Gorico*, posluževal v svojem političnem boju proti nasprotniku lažij, nimamo Slovenci. Vse, karkoli pišemo mi, in naj bo še tolikrat dokazano, da je resnica, on trdi smelo naprej, da je laž, in laž, stikajo, kadar se ne da več na debelo lagati, pa podrobno po malenkostih. Tako dela pri rečeh strogo domačega značaja in nič drugače pri drugih. Zalo pa je prišel v svoji zadnji številki, v kateri piše o izstopu dr. Tavčarja iz hrvatsko-slovcnskeg.t kluba, do   htžnjivih   trditev,   tla   narodtso-mprcdna
Sveta Trovzo prossimo, De pred skusimo Hudvzhevo, Bomo vsak zhas obrajneni, v'Nebessih uvelizhani.       Amen.
2 Krelovi pesmi: My verujemo vsi Y*en%a Boga Stvarnika vsigamo ghoziz*, Kir se je nam k" Ozhetu dal, Nas sa svoje Otroke sposnal, On nas hozhe vse shivUi, Dusha Tellu ohraniti. Pred vsem siim nas varovali Vsak hipna nas vse gledati, On zhu je sa nas, kir v' mozhi svoji, Dcrshi vse svoje stvari tar.ti zhy*>. My verujemo »a Svnu Boshjiga, Cristusa Gospudi nashiga, Kir je Ozhet« s* stanom glin, Potem Bogastvi nast Stvarnik vsi h Od Marje te Divice, Zhlovik rojen nam Ditece, Se nash Greh vseh veni vishi, Terpel je slo smert na Krishs Na tretje dan je spet od Smerti stal, S'tem nam vsem v* Nebu pomagal. My verujemo she v" Duha svetila, S' Bugom, s' Ozhoin Synom dini^a, Kir sant v rna troshta, svety, U' vseh nadlugab na strani ->toyi. Tu cellu svetu Kemhanslva, IT veui Veri visharaunu, Orehou je sdaj odpushanje, • Potle bo Messa vstajanje, K'Voshnimu lebnu v'ta vsi pridejo, Kir na Jesusa verujejo. •) Tiskano tako, ali neumljivo. Najbrže tiskovna
In druga:
Daj mvro ttiv KaMzhenifeon;. Vari nas pivJ usem sltv»i<i, Saj nihzhe ih-j. Lir h: *A nastal. Sva tvoja Corkrui vojskuval. Tcmuzh ti sam \i\t{ mi.vozlii.
Kir vsiro Vernim svit, serce d.»sb. Svulim Duhnrn regirash. Daj nam .-daj vsuin tudi luijn m,;zh, Df te sposnainu tizlimi luzh. Pred Turki nas Uti^' obari.
My smo vsi kmalu ^rc-hili, >' tem \\c-i serd i-asUi^hili, Ti pak Buj: Ozha mii<».-!ivj, v* ti lubcssi Jesusovi, <«reh odpusti, sord posabi.
Satu te vsi siaj prossimo, l>ti vsi tudi bodemo, Resheni skusi tvojo roko. Tebi dali zhast ter hvalo, Vselej ter vekoma.  - Ameu.
(Od pesmaric je ohranjenih na 9 krajih le še malo eksemplarov.)
5)  molitvene knjige od Ivana Tul-Ščaka, Dalmatina (ohranjenih le še ? eksemplarov v Monakovem, Kopenhagnu in drugje.)
6)  učne, spoznavalne, ritualne in polemično spise (ohranjeno le še malo eksemplarov.)
(Dajje pride.)
stranka je protikršCanska, da hrvatski poslanci so jo obsodili in da so ,pošteni Slovenci in Hrvatje imeli priliko od blizu videti in dobro spoznati naše slov liberalce. In res kmalu so spoznali, da z liberalci ni mogoče skupno delovanje/ Povedali smo v posebnem Članku jasno in odkrito, kako je prišlo do tega, da je izstopil dr. Tavčar. Škofovska politika, ki hitro dobi kak .vzrok", da nas le razdvaja, je uplivala in uplivala in dosegla je, kar je hotela. Šlo je le z& dr. Tavčarja. Nikakega pravega povoda jhmmsoUmelL^sjodje zal izstop dr. Tavčarja, zato so se oklenili le te »rešilne vejice", da dr. Tavčar je šefredakter »Slov, Naroda*. Pri vsLopu v klub so se ogrevali zt njega, po uplivu škofovske politike pa so m rali biti nekateri proti njemu, niso pa v*si!; Naši štirje napredni poslanci so se obnašali vklubu prav vzorno in nikdo jim ne more očitati prav ničesar v tem pogledu. Zato je grda in ostudna laž, kar trdi .Prismojenec", da so imeli pošteni Slovenci in Hrvatje priliko od blizu videti in spoznali nase slov. liberalce in da so res kmalu spoznali, da z njimi ni mogoče skupno delovati. Tako zavito pis-jri .Prismojenec*. Kaj lakrga pisati, morejo bili zmožni pa/- le duševno bankrotirani 1/idje, pa če so še tolikrat posvečeni!
I/.-top vsi-h štirih naprednih poslancev je pozdravilo vso napredno Slovenstvo z navdušenjem, ker se je pokazalo pri tej priliki, da napredni Slovenci nikakor ne marajo več lilapčevali Škofovski politiki, kateri so ulani in od katere so odvisni klerikalni poslanci. Izstop jo dobil odobravanje tudi v naši de* želi, in od vseh stranij smo culs od naSili somišljenikov, tla naS poslanec (iahršček in dniifi iz Kranjske so storili odobravalcu korak, ker so i/.stopili UkoJt ko so prodrle v hrvatsko-^Iovonski klun klerikalne intrige.
Naša pisava v tem pogledu sloni na podlagi i-line in treznega presodka, »Prismojenec" pa se zvija po svoji stari navadi v sami lazi. Tako početje pač jo proti-krščansko, kakor je protikrSčanski še marsikateri de! delovanja teh krščanskih socija-li»lov. Ako se bo dopuščalo .«<• dalje, da se bo ljudstvo ne le pri nas, ampak tudi drugod!, vodilo za nos tako, kakor se dutrašuji dan pod klerikalno barvano vlado, ter se presi-le še iz Španije spojeni menihi v Avstrijo, potem bomo ne več v nekdanji Avstriji, marveč m Španskem. Tam doli pa so giblje sedaj proti črni politiki usezano in osleparjeiio SjiiMvo, s katerim se je delalo tol«ko stoletij prolikr*Catt<*ko, - kdo ve, ako tudi v Avstriji ne pride kedaj do te^a, ako se bo povpraševalo klerikalno gibuije na tak način, kakor v zadnjem času'r! »Prismojenec* bi imel pri tem svo;e nemalo .zasluge". tUti »Prismojene«':*, ki »podučuje* ljU btvo z lažjo, kateri pravi resnica, ki nosi naslov »poučljiv list*, — kateri pa bi se ii.oral glasiti: »lazojiv list z.i slovensko ljudstvo na Primorskem."
Pride i\is, ko se dvigne »prulikrščan-stvo* prav proti tistim, katori zdaj ž njim sleparijo svet. Kar je na l.iži zidano, ne more obstati___
Vodstvo pomožnih uradov c. kr. ttn. ram. v Trstu naznanja: Po novi odredbi luiančue/a ministorfetva so, počenši s i. aprilom r.M)l., ne bodo računale in pobirale zamudne obresti v slučajih, kadar se bo plačalo četrtletne obroke davčnega namestka za VI. desetletje najkasneje v prvih desetih dneh onega mest« i. katerega zapade plačilo, t. j. do tO januvarja, 10. aprila, 10. ;uli;a in 10. oktobra vsakega leta.
V Kotlpju so okradli, kakor nam poročajo, na Vi-liko noč pošlo. S ponarejenim ki učem so u.lrli v poštni urail, odnesli kašo, ali dob:!« so v nje, le znamk'1, zalepkt* itd. v vnduosti 100 K. 1» nar vzame po^Ur vsa-kikr;l ;:aboj v spalnico.
Vstajenje pri »r. Jakobu. — ,Kdino.sl* piše: Procesa se ;e vršila v popolno zado-voljnost župf,annv. IMciežba je bila velika. Slovesno.-t je poveličevalo tudi vojaštvo z godbo. Od bratovščin se je v večein »levita udel«:L<la le naša bratovščina sv. Cirila in Metoda, wat«-re zastavo so nosili na čelu procesije, in sicer iste osebe, k i s o r a v n o v petek došle iz ječe, kjer so prestale kazen radi dogodkov povodom procesije sv. Kešnjega lehsa. Ž >na pa, ki je bila med obsojenci, je šla v beli obleki pred zastavo. Z »beležiti treba tudi, da so te sv. praznike peli pevti bratovščine, ki so zopet vsprejeti v (erkt-v, in sicer vsled naloga škofijskega ordmarijata. Vse l.u lstvo, ki se je v velikem številu udeleževalo cerkvenih slrvnosti. je občutilo nekako zadoščenje, na le« Vire Uii.
»Narodna Čitalnica" v Tolmina priredi veliko veselico v nedeljo dne 14. t. m. v dvorani p. Podšolarja. Vsportv! obsega mnogo glasbenih točk teržaloigro »Zamujeni vlak". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 80 vin.; sedež 40 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Sadjarsko društvo t Tolmina vabi k občnemu zboru, ki bo na belo nedeljo po večernicah ob 2l/s uri v šolskih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo o stmju društva. 2. Pouk, kako drevesa stalno sadili in od-gojevati. 3. Razdelitev dreves v drevesnici mej plačujoče društvenike. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Dostave k. Letos razdeli društvo 3000 žlahtnih in krepkih jabolčnih in do 500 žlahtnih hruškovih dreves. G"piče obojih žlahtnih vrst dobi vsakdo brezplačno. Ljudske Šole dobil cepiče,  divjake in po  100 -S00
manjših necepljenih dreves tudi brezplačno. Cc. gg. tovariši 1 širite saditev žlahtnih dreves in precepljenje slabih vrst v okraju I — A. V. Tiskovna pomota. — V zadnji številki se nam je urinila v brzojavki iz Dubrovnika o  kongresu  slovanskih  novinarjev tiskovna
pomota. Namesto »Četrtek sestanek-------v
Ljubljani* se ima glasiti »"Četrti sestanek*, kar so si p. n. čitatelji popravili gotovo že sami.
Listnica. —¦ Gosp. dopisniku iz O. ""©Opis prtofceimo prihodnjič. Le tako naprej! G. I. P. Takih rečij Vam ne priobči nikak list.. Ako imate kaj proti onemu gospodu doktorju, o katerem pišete, obrnite se sami do njega in zmenita se sama med seboj. V javnost stvar ne tiče. Tudi je vprašanje, kaka je vsa resnica! Za razžaljenja take vrste pa tudi mi odklanjamo vsako odgovornost, zato s takimi rečmi ne silite v javnost. Kaj si hočete nakopati pravdo ?1 Poročajte nam o priliki rajši kaj drugega!
Razgled po svetu.
Državni zbor in deželni  »bori. —
Državni zbor se skliče na novo delo 18. t. m. Zasedanje bode trajalo do konca maja, k večjemu še v prvem tednu junija. V tem mesecu se snidejo deželni zbori na daljše zasedanje. Vsi oni deželni zbori, ki so bili izvoljeni v jeseni 1. 1805, se izvolijo še tekom t. 1. iznova. To so deželni zbori za Č"ško, Galicijo in Tirolsko. —
l>r. Ktirbor o polHISkrm  položaju.
—  Če smemo verjeti poročilu »N. W. Jour-nala", je bil jeden njegov sotrudnikov tako srečen, da je govoril z ministerskim predsednikom o našem parlamentarnem položaju. Ministerski predsednik je baje odgovoril na sledeča vprašanja: 1) zakaj je vlada tako hitela z volilvijo delegacije in kaj je pravzaprav z govorico o zopetni vladi g It; 2) namerava It vlada takoj po Velikinoči poskrbeti za parlamentarno večino, ki bi rešila nagodbo z Ogersko 'i \\) kakih posledic nam je pričakovati, ako parlament iz katerega koli razloga ne reši »lagodne? — Kar se tiče prvega vprašanja, jo odgovoril dr. Korbor, da bi bilo sicer za volitev delegacij dovolj časa tudi po praznikih, toda treba je bilo či.nprej odstranili nevarnost, v kateri se je. zbornica nahajala. Povsem neosuovana pa jo govorica o g 11. Vso dosedanje vladno delovanje kaže na to, da hoče delovanje s parlamentom, in ravno z volitvijo delegacij se je odstranilo mnogo ovir, ki so pretilo onemogočili to vladno namero. Pa tudi zbornica sama se culi sedaj jučjo in pripravljeno za večja dola. Vprašanje glede nagodbo z Ogersko pa je pojasnil dr. Korbor nekako takole: Proleklo bo bržkone še celo leto, prodno se bo pečal parlament s tem vprašanjem. Zbornica mora rešili prej še celo vrsto drugih nalog in s tem pokazati, da ima veselje in zmožnost za delo. Vlada se bo pogajala z vsemi klubi in z vsemi strankami, ter jih poučila o veliki važnosti toga vprašanja. Ko bo tako vse pripravljeno, šli bomo na veliko delo. Sicer pa še vedno velja pravilo: Oioda parlamenta je v njegovih lastnih rokah.
Stališče VRttcka, železniškega ministra, bi bilo po poročilih in katerih dunajskih listov omajano, zlasti radi tega, ker se je uprl zahtevam čeških poslancev glede na severno železnico.
Plovna zveza med Dunajem in Trstom. — Dunajski vladni list omenja nzno načrte za gradu;o plovnega kanala mod Dunajem in Trstom. Najnovejša načrta za ta kanal sta izdelala, jeduoga neki ruski tehnik, drugega pa dunajski inžener \Vagenfnhrei'. Po načrtu slednjega bi prišel ta kanal v Bar-kovljah v morje. Stroški za gradnjo kanala in za plovbeno ladijevjo bi znašali 500 milijonov kron in upravni stroški bi stali letnih 6.8 milijonov kron.
Nesreča na morju. — \Wi 8. t. m. je trčil parnik ,B.«kar", ki se je vračal iz Čerkvenice, pri obrežju »Pečine" z vso silo ob parnik »Sonj", katerega je poškodoval. ,Bakar* je ostal brez škode, ali med izletniki na njem, katerih je bilo 300, je nastala velika panika. Oba parnika sta odplula na Reko, kjer je pomorska oblast uvedla strogo preiskavo v tej zadevi.
Nemška zmaga na — Ruskem. — Iz Peterburga poročajo, da so pri občinskih volitvah v Rigi zmagali Nemci z velikansko večino kandidatov. Dasiravno so se Leti združili z Rusi, so Nemci vemlirle obdržali svojo silno premoč. Izvoljenih je bilo namreč 8 Rusov, 0 Lotov in -- 03 Nemcev! Seveda so ti Nemci večinoma židje, ki izvajajo na Ruse s svojim denarjem, s posojili velik pritisk. Nemci so povsod enaki, in vladati hočejo nad vsemi narodj. Za Rusijo so volitve v Rigi simptomatičen dogodek!
. Kongres proti alkoholu so dvorili na Dunaju dne 9. t. m. Ministerski predsednik KOrber je pozdravil zborovanje v imenu vlade, katera se zanima najživahnejše za človekoljubna prizadevanja kongresa.
Civilna  lista   evropskih  vladarjev.
—  Izvzemši ruskega carja in sultana, katerih dveh letna plača s-e ne da natanko določiti, dobiva največje do'odke ' avstrijski cesar: 18,600.000 kron, nato nemški cesar 15,619.296 mark, italijanski kralj 15 050.000 lir, span.-ki kralj dobiva 9 250.000 frankov, porlugaUki kralj    1,642.000   mark,   švedsko - norveški
1,800.000, a razen tega ima kralj temeljno glavnico 300.000 kron. Danski kralj dobiva letno 1,105.410 mark, belgijski 3,300.000 fr., Holandci pa dajejo svoji vladarici le 600.000 for. Rumunjska plača kralju 1,185.185 lejev, Srbija pa 1,200.000 dinarjev. Grški kralj ima 1,126.000 drahem na leto. Najmanje ima črnogorski knez, to je 67.000 kron. Seveda ima vsak vladar še svoje privatno premoženje in privatne dohodke razen te »plače" ali — civilne liste.
V"NIZ8i.'-— -Slavnosti sestanka laškega in francoskega brodovja v Nizzi in Toulonu se je udeležil tudi ruski admiral Biriiev z nekaterimi častniki.
Admiral Biriiev je isročil Loubetu najsrčnejše pozdrave ruskega čara ter je omenil, da stori to s toliko večjim veseljem, ker mu je Francija, vsled častnega občanstva, ki mu ga je podelilo mesto Brest, njegova druga domovina. Loubel je naročil admiralu, naj izroči čaru najtoplejšo zahvalo. Loubet in Delcasse sta nosila ruska odlikovanja. Na banketu, na katerega je Loubet pozval ruske častnike, je napil predsednik francoske republike ruskemu čaru in rekel med drugim: »Gospod admirali Car je podal s tem, da vam jo naložil pozdraviti predsednika fran-cozke republike, nov dokaz svoje nespremenjene naklonjenosti do Francije in do za-veznega naroda. Gotov sem, da izražam mišljenje vsega francozkega naroda, ako na-pijem na zdravje čaru in njegovi carski rodbini, velikemu ruikeinu carstvu in njegovi mornarici, katero zastopate vi.«
Časopisov na svetu so našteli 51.942. V Ameriki jih jo 26.630, na Nemškem 7796, na Francoskem 7115, Angleškem 4400, v Avstriji 2501, v Italiji 2178, na Ruskem 450. Vojna v južni Afriki. -~ Angleški vojni urad je izdal listo izgub v južni Afriki do konca meseca marca: število mrtvecev znaša že 14*728 mož (med temi je 69!¦ ča-J stoikov.) Skupno število mrtvecev, ujetnikov, ' izgubljenih iti invalidov v domovino vruivših se znaša 17*092 mož. Umevno je torej, da so v Angliji že zelo naveličani vojne, ki je požrla že toliko mož in toliko milijonov denarja, a vendar še ni nič bližje koncu kot lani ob tem času. Razni listi se bavijo z vprašanjem, kaj je vendar vzrok, tla Angleži vzlic svoji muči maloštevilnih Durov ne mo-morejo zmagati in uničiti. In Ušli navajajo to-lo vzroke angleških nevspohov: slaba organizacija vojske, ncizvežbano moštvo, uedo-slalno oskrbovanje, zanikernost sanitete in nesposobnost generalov. Vse to je treba popraviti, potem šele bodo mogli Angleži ukrotiti Dure. Kako so Angleži v zadregi radi pomanjkanja vojaštva, dokazuje, da morajo v Indiji doslnženi vojaški oddelki ostati še dalje pod puško in da se jo zategadelj v Zahodnji Afriki angleški polk 300 mož spuntal in zapustil svoj kraj, ker hoče domov. Ti vojaki so namreč že več mesecev doslnženi, a nadomestnikov le ni in ni! — Današnja poročila trde, da Bolha je pripravljen z nova pričeti mirovna pogajanja z Angleži, ali Devet se temu upira odločno.
Raznotero. — Umrl je grof Ladislav Pejačevič, bivši hrvatski ban, veren pristaš zveze Hrvatske z Ogersko. — Mešani vlak iz Ljubljane v Trst preneha s 1. majem. Odslej bo vozil mesto njega sekundarni vlak. — Priprave za pričetek novih del v tržaš\i luki so pričele. Najprej zasujejo kos morja od svetilnika do Josipovega pomola, kjer bo potom ribji trg. V Trslu se je zastrupil izvošček Fran Zabukovič, star 22 let. Dobili so ga umirajočega. Rešili ga ni bilo več mogoče. — Notranje bolgarstvo ministerstvo je izdalo redarstvu ukaz, da mora na severu države zapreti vse tam bivajoče Macedonce, ako nimajo nikakega stalnega posla. — Francoski vojni minister Andre je izdal na vse vojaške "poveljnike strog ukaz, da ne smejo nobenega vojaka več tepsti, sploh ne telesno mučiti, ter zahteva strogo izpolnjevanje tega ukaza.
Književnost
Čehov: Momenti. — Preložil Ivan Prijatelj. Gena 3 K, po pošti 3 K 20 v. V založbi velepodjetnega g. L. Scluventnerja v Ljubljani je izšla lepa 205 stranij obsezajoča knjiga, ki nosi gorenji naslov. Ruski pisatelj Čehov je Slovencem že nekoliko znan, več ga morejo spoznati iz te knjige, v kateri je nahranili 11 lepih povesile prav zanimive vsebine ter komedija »Utva*. Jezik v knjigi je na sploh lep, ali izrazi, kakor »okolstava", pa ne tičejo v nijedno slovensko knjigo. Knjigo priporočamo najtopleje, ker v ruskih pisateljih se dobi svežega duha, katerega zaman iščeš po šablonskih nemških romanih, kateri še vedno le preveč preplavljajo domovja naše inteligence.
MoJa deca. — G. Ivan Res man je zbral »svojo deco* v lično majhno knjižico ter jo poslal za Velikonočni piruh slovenskemu narodu. Resman je znan naš pevec ki poje, kakor in kedar mu srce narekuje, ki se ne sili, marveč pove tako lepo na kratko in jasno svojo pesniško misel, da bi se smel v tem pogledu marsikedo naših poetov pri njem učiti. .Resman daje svojim pesmicam najrajši vse tisto, kar diči našo narodno pesem. In pri tem ima prav srečno roko, kar znači, kako se je uživel v poezijo  svojega naroda.
Kako lepo se čita na primer:
ali pa:
in spet
Predraga! Jaz vzamem p»ro, ga primera s to desno roko, da s laboj se pogovoum, si žalost s pismom ohladim -
Bom pismo pisala s to rdečo krvjo, ga fantu poslala
tez dol in goro---------
t La šabni, sabni rožmarin, le žgim, zgini z mojih liu — -Ne bom te Z8livala več------
Priseg pod luno ?ul si sto
jeseni, češ, poroka bo! —
In zdaj minul Se mesec ni
in — z drugo se mi poroči. Stičnih primerov se dobi polno. Resman vidi vse življenje od vseh stranij. Svoj občutek pa naslika kar na kratko, v slučajih kar s par potezami, kakor kak »brzoslikar«. — Knjižica stane 2 kroni. Čisti skupifiek je namenjen za Prešernov spomenik. Knjižica, ki je ukusna in elegantna ter posvečena prebla-gorodni gospej Franji dr. Tavčarjevi, je izšla v tiskarni Drag. Hribarja v Celju. Priporočamo jo najtopleje,
Hennebergovasvila
— le pristna, nko eo vdobl dirokno od meno — tw bluze in obleke črn«, bela in barvana od 65 kr. do gld H 05 moter. VHnkomu fnmko In carino »routo na dom, Vzorci % obratno poŠto. Plemena naroČila nuj so A-ankirojo v Švico n 25 vin.
G. Henneberg, tovarnar svilo
(1)    (c. in kr. dvorni zalugalelj) i
Naznanilo.
Podpisana bI dovoljujem naznanjati tim potoni slavn. občinstvu ter gg. ml jemalcem volotrgo v i no z vinom nnijlci^u mojoga noproga Ivan« Dekle va v Gorici, da som proveela vod-Htvo trgoviuo Bama tor da ostane tvrdka iH?8proinoiijona. Naznanjam tudi, da hodom Hkrbola prod vnom za izvrstno blago, h ko ji m mi bodo uaat postroGl -rg. odjomnleo kakor doslej.
V nadoji, da ostano slavno občin-Htvo v bodočo tudi memi naklonjeno, zagotavljam tofino in kulantno postrežbo spoStovanjom udarni
Ivanka vd. Dakleva.
Izjava.
Podpisani naznanjam tim potom, da sem prevzel po r. Marko De Fanno iz Gorice vse sviloprejno seme, katero je imel v zalogi; enako sem prevzel tudi vsa naročila na to seme, za katerih točno izvrišlev sam odgovarjam. — Naznanjam nadalje, da se oddaja seme ter vsa druga naročila na starih prostorih, v isti sobi ter po starih cenah. Toliko na znanje slavnemu občinstvu ter gg. odjemalcem. Ker krožijo različne govorice ter meni marsikdo, da nisem jaz prevzel te obrti ter da se že zgolavljene pogodbe razveljavljajo, izjavljam, da niso resnične.
Urban Gruden,
lastnik zalogo sviloprejnega semena r. Marko De Fanno.
Zaloga piva
prve kranjsko eksportne pivovarne na par in tvornice slada
T. Frohlich-a na Vrhniki-Kranjsko.
Glavni zastopnik za Gorico in dežolo:
Josip Rovan
.- fiorici — Rabatišče št. ZD — v Gorici.
Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in ližVs litrov ter v plombovanih
steklenicah po l/s litra« Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in Dunaju   8  prvimi priznanji.
Dobre uro jene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar
»Pri levu« v Dombergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani
Josip Rovan.
Cfiicf-Office: 48, Brixton-Rsai), London, SW.
2 zolono varstveno znamko vamiljono sestro in na koviuakoro zamahu vtisnjeno firmo: Samo pristno. — Ta Jmlziun Una pr dnoat, ker nr -'--*'------ w'
zdravilo a
rtuijo 8» jnko
vopeSno uporabnin. OoMvmo v vseh lekarn. Po posU franko 12 majhnih o« 0 ve'jih sto-klenia t krone.   Steltloniea  *o poskus s cenikom* in imomkom zalog vsah * avola po3U)n po predirtnčilu 1 K 10 lokornifer A. Thlen^lova tvornloa v gradi pri Rogatcu-Slatlnl., "Varujo nt
_______ _____   ___.......    _.   poskus s
cenikom* in imomkom zulog vseh detel —•- —mi- — predtiheilu 1 K 10 vin.
,¦-----1...« 4.....i.a v prt.
m___r......_______......    ____    naj  se
ponarodb in naj so pati na varstveno znamko usnu\iono sostro, .ki j* v vsrfi kulturnih državah regietrovah«.             S
Goriška ljudska posojilnica,
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici.
Vabilo
na
redni občni zbor,
ki bo v dvorani »8IoTcnsfee Čitalnice« v Gorici dne 14. aprila tek. leta ob 9. uri dopolnilne.
Dnevni red:
1.  Potrditev računov za loto 1900.
2.  Volitev ravnateljstva.
3.  Volitev nadzorstva-.-      -----       -----
4.  Poročilo nadzorstva in razdelitev čistega
dobička. ? Gorici, dne 6. aprila 1901. Ravnateljstvo ..Goriške ljudske posojilnice". Letni račun % bilanco za leto 1900. jo razpoložen  v društvenih prostorih, da  isti druitvenikr   lahko  pregledujejo   ob uradnih dneh in urah.
V^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Goriei na Koran št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birtnance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za ninogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Votturlnt štev. II.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prvo vrste pa nizkih <Minah.
¦p- Veliko zalogo -»** šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic
rasnih sistemov prve angleške tovarne ,llelical'
SAUNIG & DEKLEVA V GORIGI
ulica Munieipio št. 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16
kjer^jeibila prej protlajalnica.
V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Cene so v gotovini od 80 gld. naprej.
Z nami je vsaka konkurenca nemogoča ! Se toplo pnporočamo z odličnim spoštovanjem uilani
SAUNIG & DEKLEVA.
Podpisana   priporočata slavnemu občinstvu v Gori: a in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semcniškl ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Anton Obidid,
čevljar
v Semeniški ulici štev. 4
JiKF- v Gorici ""^fH
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila so izvršuje hitro.
Anton Potatzky v Gorici.
X» sredi IUštelja 7.
TRGOVINA NA DR08N0 IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisaraiot, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za.šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Syctii!Jlcc. — Kožni vriici. — MaSne knjižice.
fiišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajale«; po sejmih in trgih ter na deželi.       i 'i'*   H
Božjast.
Kdor trpi na božja.-ti. kr<'ih in družili nervozni s boleznih, naj zulil«\a knjižico o Idi boleznih. Vtlnhiv.t so zaslonj in frank o v Hclcvaimen-Apoteke, Frank-furt A. M.
t          Važno za vsakega!
•                          Izvrstno siedstv« je
§ aw- DURATOR -w I
•          Podplati, s tem namazani (vsake I! t a led.e ctikrat)j)o»laru-jo trp<!Žii:ji, nepn-mo^ljivi V  iti elaht«rni. Čevlji osianej'i tudi po doljri rabi
#   v najboljšem sianu.                                             __ X Ourator se dobro vpora!Ija pri vojaštvu   5 m   in različni i korporacijah. katerim h- je   t.ddal   •
#   v inho komaj jio dobri presku^uji iilcjra.           2 S Cena: 1 kovinska steklenii-a z navodilom   • ~   1 in 2 kroni; po poŠti fia iko proti vpošiljatvi   5
1 krone 20 vfu.                                                  Z
Dobiva  se v vseh mirodilnicah §
(dro^erijah). Glavna zaloga: Dunaj, M. Ooldsteln, !., Scliuter-slrasse   7.           Budimpešta,   Jtilhis
Dobo, V. Lipot: Icfimt 1/b.
Jaz Ana Csillag
s svojimi lsr» eenlirm" trov dolgimi I.tirov-lasini dobila   sem   jih    Vhleil
1 ¦i-iiieser-iie vporabi' sunoiznajdeiio poiii.ide. To so najr.lovitejši avtoritete priznalo za je-dino sredstvo, ki m-provzrora izpadanja la-;. pospešuje rast. istih, poživlja hišnik, po-speSujc pri gospodih polno močno rast brk ter dr.je že pri kratki vporabi lasem na plavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem d«, najvišje starosti.
Cena lončka  1 tfil.
Mijam po pnžti vsak tiaii. uk<> se ziu m* tiitpMM l-i»i|jo sili pa s ptiAinim povzetjem p(;i.M'iu avvlu iz tovarne, kamor nuj se ppžiljiij«' vsanari>riln.
Ana Csillag
Dunaj, Sellergiihsc 5.
Dobre ure in po ceni!   I
s  3-lelnim  pismenim  jamstvom I razpošilja na zasebnike               I
Hanns Konrad,    I
tovarna ur ter izvoz zlatnine I Most (ČeSko).               j Dobra ura Reni. iz niklja fl. 375; I srebrna ura Ram. fl. 580; srebrna I verižica fl. 1-20; budilnik iz niklja I ______          fl. 1-95.                                  v  I
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate I m srebrne svetinjo iz razstav ter tisoče priznalnih I pisem. - Ilnstrovan cenik zastonj!                   I
a!
po dr. Zoltan-u
(Zoltanovo mazilo).
Že mqogro let znano, vsueSno učinkujoče sredstvo, katero te najbolje v orabi |>ri protinu in rev-matizmn.
Olajša in odstrani po kratki vp<» abi (kar dok -zujejo mnopa pri-znalna in zahvalna pisma) celo mnogo let brez vspeha se zdravcec  bolezni.
1 steklenica
stane
2 kroni.
Pri   vpošiljatvi zneska 2 K 80 vin. razpošilja franko le arnar
Bela Zoltan, Budimpešta.
Zaloga   na   Dunaju,   lekarna pri .Ornem medvedu" I, Ltigeclt 3.
Nikako skrivno srnini vo. ZdiavniSk" pri, oročeno.
*LL*&#&**L####»»
Prijazna soba
s pohištvom se takoj odda v neki   vili
na  lepem  kraj«  mesta. — Več povš
upravnišlvo.
Sviloprejsko seme • #
6   #   #   #   pinnične barve
se prodaja po H kron unCa ali iudi po pogodbi za Šestino pridelka.
Naročila je pošiljati na naslov: Htimnr Andrej — Dolenja Vrtojba h. št. 23.
Patsntovani aparati
za žvepljanje na roko in za na hrbet,
rabljivi na dva načina.
Fatcniovane  škropilnice proti pippoli
najnovejši sistemi.
Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori)
proti fllokserl
Aparati za streljanje proti toči.
1'o-fl.in' bi'1/j.'aliu'v /n >aiiin» drevje in v»e druga pripravo m nadje-l« trturejo pošiijn p<> najnižjih tvorni^kiit cenah
IG.  HELLER,  DUNAJ  (WIEN)
II. Praterstrasse 49.
$&*?®$SW^^^
Zlatarna
Rajko Gaspari ni
v Gorici, Raitelj itev. 5»
I
1
Bogata izb6r dragotin in zlatih izdelkov,
H   Velika zaloga srcbnihie, vsakovrHtnlli zlutili in srebrnih ur.    |#
j^                   Kupuje in menja drage kamne, obrabljeno zlato in srebro.                   >]
ffi    m"**"* Izdeluje vnako del« ali  popravo po jftko  uvodnih eritnli. ""^(B     ft|
iš                                                                           ...  ft?
fBklBSHHftViBVBllHilBMHakHiH
l       „SLAVIJA"
H    vzajemno zavarovalna  banka v  Pragi
y|                                                               sklepa
B     zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, II                    pokojnine in različna zavarovanja.
H       25-tetni mož zsi^olovi proli ff trtietni /aviirovalnini   K 6*42 zaost.tiim sui;im
TM       K IOOO* -f pl.iC-išru) takoj f»o rrivmi stnrit ali pri doživi tju 60. tet«.    Po
fj       petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividundo.
H                       Najugodnejši pogoji.        Ves dobiček pripada členom.
y|                   V poslednjih hib je hiin i,'.[)!..i.mti 10 odstotkov zavarovalnice.
I
izp!.
Izplačana dividenda.......              K          716.541*28
Reserve in fondi..........    K    20,578.494*88
Dosedanja f vplačila.........   K    62,922.942-86
',"<' P"
I'o;ašni!a in t,ti-lV j.ilo
generalno ravnateljstvo banke »SLAVIJE" v Pragi
na Huvli<'ko><'i»« triru. kakor ludi nje generalni zastop v Ljubljani.
I
i
II
l
I I
I t
©00©©<S)00000000000000®0
^   Prva slovenska trgovina z  žeiezjem   v Gorici    -
Konjedic &; Zajec
(prej G. Darbo)
prtMl nadftkofljo šiv. 5. Podrnžiiie« koiiee KalU-ln Štv 2.
Zaloge v ulici Moreili št 12, v Gospaski tM §t 1. ? posojiluiSBi feiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-ičevine, orodja za razne c rti in pohilnega, itedilna ognjiida, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe.
Vsakovrstno okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbo za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico In okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Mussbauma v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalcn in Brescian-jekla.
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro Železje in kovine po najvišji dnevni ceni.