PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXX. Št. 263 (8969)	_TRST, soboto, 9. novembra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajata v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cdklostiL Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni oDoberdob» v Govcu pil Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskand partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
v v
ŽENEVSKA KONFERENCA 0 ZAŠČITI INTERESOV NARODNOSTNIH MANJŠIN
----Marija Vilfan ---------------
Kaj se dogaja za zaprtimi vrati konference za evropsko varnost in sodelovanje? Malo se o njej piše in govori. Le sporočila po obiskih, kakršen je bil Kissingerjev v Beogradu, barn dajejo slutiti, da se držav-hiki o konferenci pogovarjajo.
Kako daleč so evropski diplomati z redakcijo sklepnih dokumentov konference?
Druga faza konference, ki se je začela 18. septembra 1973, je nadaljevala z delom 9. septembra letos. V tej fazi redigi-rajo sklepne dokumente, ki se tičejo evropske 1 varnosti, ekonomskega sodelovanja, stikov med ljudmi in sodelovanja na Področju kulture, informacij in izobraževanja.
V prvem komiteju konference nadaljujejo z redakcijo načel o sodelovanju med evropskimi državami ter dokumentov o vidikih vojne varnosti v Evropi. V zvezi s tem razpravljajo o tako imenovanih ukrepih za krepitev zaupanja, to je predvsem o medsebojnem obveščanju o večjih vojaških manevrih, o tujih opazovalcih na takih manevrih in o temelj-
Evropska konferenca odobrila dokument o manjšinah
ŽENEVA, 8. — Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi je sprejela usklajeno besedilo o zaščiti narodnostnih manjšin, ki je sestavni del načela o človekovih pravicah, ki jih vsebuje temeljni politični dokument konference.
Usklajeno besedilo predvideva po jugoslovanskem predlogu, da bodo države udeleženke, ki imajo na svojem o-zemlju narodnostne manjšine, spoštovale' pravice posameznikov, ki pripadajo tem manjšinam, do enakosti pred zakonom, da jim bodo zagotovile vso možnost resničnega uživanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin in da bodo tako izboljševale njihove legitimne interese.
nih načelih za pogajanja o Zmanjšanju oborožitve in o razorožitvi v Evropi.
Prvi komite je pravkar končal začasno redakcijo sedmega od desetih načel, ki naj tvorijo bodočo deklaracijo o odnosih med sodelujočimi državami. Sedmi člen se nanaša na spoštovanje človekovih pravic in osnovnih svoboščin. Z redakcijo tega načela so začeli že julija, toda težave so bile velike in delo je teklo zelo počasi. Jugoslovanska delegacija je predložila v okviru tega načela tudi formulacijo, naj bi se sodelujoče države zavezale, da bodo spoštovale interese narodnostnih manjšin ter njihovo pravico do svobodnega razvoja, kar lahko prispeva in podpira prijateljstvo in sodelovanje med državami in prizadetimi narodi. Naj bralce spomnim, da je jugoslovanska delegacija še na štirih drugih mestih predlagala določila o pravicah manjšin do informacij, kulture, izobraževanja in daljše besedilo, ki zajema vse pravice manjšin, da je na iniciativo jugoslovanske delegacije modra knjiga helsinške konference piscem zaključnih dokumentov o sodelovanju na področju, kulture in izobraževanja dala navodilo, naj končni dokument vsebuje tudi določilo o priznavanju pravic narodnostnim manjšinam za kulturni razvoj in izobraževanje v materinem jeziku.
V deklaraciji o načelih gre za določilo o pravicah tistih manjšin, ki žive z mejo ločene od matičnega naroda kot posebna narodna skupnost v državah z etnično drugačno večino. Jugoslovanska delegacija se je zavestno omejila na te manjšine, kajti prav usoda takšnih manjšin lahko vpliva na evropsko sodelovanje in zato lahko ta konferenca o njih, ali celo mora o njih spregovoriti. Usoda drugih manjšin seveda hi nič manj pomembna, vendar je to s stališča te konference notranja zadeva evropskih držav, kjer take manjšine živijo.
Pri načelu, o katerem se je razprava pravkar končala, gre za človekove pravice, gre za to, da bi tudi pripadniki manjšin uživali vse tiste pravice, ki i-majo domovinsko pravico v Evropi in na katere je sicer Evropa tako ponosna.
Klasične pravica človeka sa bile spočete v evropski državi, ki je bila zamišljena kot država, v kateri vsi državljani pripadajo istemu narodu. Zato so
posamezne pravice samoumevne, ne da bi bile izrecno kot pravice določene in zapisane. Med take pravice spada pravica do uporabe svojega jezika v javnem življenju, pravica do kulturnega izživljanja v svojem jeziku, pravica do osrednjih kulturnih institucij in podobno. Tudi ekonomske pravice naroda so istovetili s pravicami državljana sploh. Takšne predstave o pravicah državljana niso upoštevale obstoja delov drugih narodov ob večinskem narodu.
V	današnjem svetu pa je prav dejstvo, da je vse več pojavov v družbenem življenju, navezanih na nacionalno identiteto, povzročilo, da pravic človeka ni mogoče obravnavati brez upoštevanja pripadnosti k posebnim narodnim skupnostim. Že pravica človeka, da sodeluje v javnem življenju, se lomi skozi prizmo njegove nacionalne pripadnosti, odvisna je od tega, če posameznik lahko uporablja materin jezik, če se lahko organizira tako, da jezik in kulturo, ki temelji na tem jeziku, tudi razvija. Gre za to, da bi pravice, ki jih uživa vsak pripadnik večinskega naroda, ne da bi bile posebej zapisane, postale tudi pravice pripadnika manjšine. To pa je seveda mogoče samo, če ne vidimo samo posameznika, ampak skupnost, ki ji pripada in ki se mora kot taka tudi orga^ nizirati, da bo posameznik mogel uživati vse tiste pravice, ki jih imajo člani večinskega naroda. Toda kot bomo videli pozneje, je ta v besedah tako demokratična Evropa neverjetno enotna, kadar je treba sodržavljanu, ki ne govori jezika večine in pripada drugačni kulturi, te temeljne pravice vsaj čimbolj omejiti, če jim jih danes že ni mogoče popolnoma o-dreči.
V	razpravi se je najprej zastavilo vprašanje, ali sodelujoče države sogiašajp,, da naj načela vsebujejo tudi določilo o zaščiti manjšin. Reči smemo, da se večina sodelujočih držav danes strinja, naj načela takšno določilo vsebujejo. Ostro mu nasprotuje le ena izmed zahodnoevropskih držav.
Če je na konferenci za evropsko varnost in sodelovanje dokaj soglasja, naj načelo o človekovih pravicah vsebuje tudi določilo o manjšinah, pa so mnenja, kakšno naj bo to določilo, še narazen. Pojavili so se šele prvi obrisi sporazuma.
Jugoslavija je že v svojem načrtu deklaracije predlagala prej omenjeno določilo. Jugo-slovanski tekst uporablja Izraz «narodnostna manjšina», ker naijbolj precizno označuje manjšine, o katerih je govor, izraz
se je že udomačil v tako imenovani modri knjigi navodil helsinške konference piscem zaključnih dokumentov in ki ga v mednarodnih dokumentih že uporabljajo.
O pojmu samem je bila podkomisija, ki pripravlja načela, dolgo daleč od soglasja. Nekatere države so nasprotovale rabi besede manjšina sploh, druge so nasprotovale rabi izraza narodnostna manjšina, tretje so pristajale na rabo tega izreka samo v kombinaciji z drugimi (n. pr. jezikovne in verske manjšine).
Še bolj sporno ko ta pojem, pa je vprašanje, kdo naj bo nosilec pravic oziroma varstva: posameznik ali skupnost. Jugoslavija kot predlagateljica določila odločno zagovarja stališče, naj bo nosilec pravic manjšina kot skupnost. Uveljavljanje pripadnosti k narodni skupnosti je stvar kolektivnega doživljanja in izražanja, od uporabe jezika, ki je sredstvo komuniciranja s soljudmi; do o-hranitve in gojenja kulturnega
Shod tržaških delavcev
ini ni rirf?
Kot po vsej državi je bila tudi v Trstu včeraj šestuma stavka delavcev, ki so zaposleni v industriji in v trgovini, v znak protesta zaradi prekinitve pogajanj z Intersindom in C onfindustrio, za ovrednotenje draginj-ske doklade, za zaščito kupne moči mezd in zagotovitev zaposlitve. Stavkajočim delavcem so se pridružili tudi upokojenci, ki so zaradi naraščanja draginje zelo prizadeti. Ob 11.30 je bilo na Trgu Garibaldi sindikalno zborovanje, na katerem sta govorila član osrednjega vodstva CISL Aride Rossi (na sliki) ter pokrajinski
tajnik CGIL Albin Gerii
SOCIALISTI ZADOVOLJNI S POGOVOROM Z MOROM
NOBENIH OVIR ZA SESTAVO NOVE VLADE
Socialdemokrati v zadregi zaradi svojih dosedanjih nepopustljivih stališč
RIM, 8. — Pooblaščeni predsednik Moro je na Farnesini danes imel drugo srečanje s socialisti in socialdemokrati, v okviru posvetovanj s strankami leve sredine za sestavo nove vlade. Socialistično delegacijo so sestavljali predsednik stranke Nenni, tajnik De Martino, predsednik senatne skupine Zuccaia in predsednik poslanske skupine Ma riotti.
Po sestanku z Morom je De Mar-
tino izjavil časnikarjem, da so da nes razpravljali o programskih točkah, ki se nanašajo na gospodarsko - socialna vprašanja in da so pri tem ugotovili mnogo stičnih elementov.
Navzoči časnikarji so De Martina kar «napadli» z vprašanji. Socialistični tajnik je glede gospodarskih vprašanj dejal, da je stališče PSI že vsem dobro znano, da pa so Moru še posebno poudarili nekatera pereča vprašanja, kot potrebo, da se reši vprašanje draginjska doklade in zajamčene plače. Nato je tajnik PSI dejal, da pričakujejo,
(Nadaljevanje na 8. strani)
............................................................................
VČERAJŠNJA ŠTIRIURNA VSEDRŽAVNA STAVKA V INDUSTRIJI IN TRGOVINI
Boj delavcev za zavarovanje vrednosti plač preti inflaciji in za sindikalno enotnost
Med stavko so bili delavski shodi in zborovanja na delovnih mestih - V Pordenonu je govoril tajnik CGIL Lama
RIM, 8. — Današnja štiriurna vsedržavna splošna stavka v industriji in trgovini je popolnoma uspela. Stavki so se pridružili tudi uslužbenci javnih storitev in velik del poljskih delavcev. V dopoldanskih urah so bile vse trgoVIne po Italiji dejansko zaprte, industrijski obrati pa ustavljeni. Sindikalna federacija je napovedala stavko v okviru boja za dosego izenačenja točke draginjske doklade na najvišji ravni in za zagotovitev plače v primeru odpusta z dela. Delavci v industriji in trgovini bodo do 17. novembra opravili še štiri ure stavke, razčlenjene po raznih deželah in pokrajinah.
Med stavko so sindikati priredili velike delavske shode in zbo-
rovanja na delovnih mestih, kjer so sindikalni voditelji delavcem obrazložili vzroke sedanjega boja za boljše prejemke, saj so plače dejansko že dlje časa zamrznjene, sedanja vrednost draginjske doklade pa krije le manjši del razvrednotenja plač zaradi naraščajoče draginje in inflacije.
V Pordenonu je zbranim delavcem na Trgu XX. septembra govoril glavni tajnik CGIL Lama. Dejal je, da je ta drugi krog boja pokbzal odločnost in nepopustljivost delavcev v obrambi zaposlitve in
boljših gospodarskih pogojev. Delavci hočejo, da se jim zavaruje vrednost plače pred vedno večjo draginjo in obenem odločno obsojajo in zavračajo nepopustljivost zasebnih in državnih delodajalcev. Glavni tajnik CGIL je dejal, da je današnji boj delavcev tem bolj važen, ker je sestavni del splošne sindikalne delavske strategije, da priborijo spremembe v vsedržavni gospodarski pobtiki. Pri tem je o-pozorU, da bo morala nova vlada, če bo hotela imeti znosne odnose z velikimi delavskimi množicami jasno dokazati svojo politično vo-
Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
Z ODOBRITVIJO IZJAVE O SLOVENCIH V AVSTRIJI
¥ Celju zaključen kongres Zveze sindikatov Slovenije
Mitja Ribičič o jugoslovanski noti dunajski vladi - Slovenska delegacija odpotovala v ZDA
(Od našega dopisnika)
CELJE, 8. — S sprejetjem sklepne resolucije, ki zajema bodoče naloge slovenskih sindikatov, se je danes v Celju končal osmi kongres Zveze sindikatov Slovenije. Na kongresu so izvolili tudi novo vodstvo sindikatov, ter delegacijo, ki bo zastopala slovenske sindikate na bližnjem sedmem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije.
Na predlog treh občinskih sindikalnih organizacij iz Celje je osmi kongres soglasno sprejel tudi posebno izjavo, v kateri sindikati izražajo ogorčenje nad vsem, kar se dogaja s Slovenci na Koroškem in Hrvati na Gradiščanskem. Pozivamo napredno in demokratično javnost v Avstriji, pravi izjava, v prvi vrsti pa avstrijsko sindikalno gibanje, da store vse, kar je v njihovih močeh, da bi zagotovili popolno izvajanje avstrijske državne pogodbe, še posebno tistih določil, ki zadevajo pravice slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji. V zaupanju v napredne in poštene ljudi v Avstriji pričakujemo. da bodo preprečili dèlovanje temnih neonacističnih skupin, ki danes ogrožajo Slovence in Hrvate v Avstriji. Jutri pa bodo tudi vse demokratične pridobitve avstrijske družbe.
« » •
O položaju koroških Slovencev je danes govoril tudi predsednik socialistične zveze Slovenije Mitja’ Ri- York ter nekatera druga mesta bičič na seminarju v Postojni. Ko kjer žive slovenski izseljenci.
| je obravnaval nedavno noto jugo-1	DRAGO KOšMRLJ
slovanske vlade je dejal, da sta dve stvari, ki vzbujata zaskrbljenost. Po eni strani gre za izmikanje obveznostim do slovenske in hrvaške manjšine, po drugi strani pa za delovanje neonacističnih in šovinističnih sil, ki ne ogrožajo samo slovenskega in hrvaškega življa, pač pa tudi avstrijsko demokracijo in vse delovne ljudi. Ribičič je zlasti poudaril dejstvo, da je Avstrija dobila državno suverenost pod jasnim pogojem, da ne bo dovolila delovanja tistih sil, ki so Avstrijo svoj čas spravile v «an-schluss», se pravi v združitev s hitlerjevsko Nemčijo.
O * »
Danes je odpotovala na 15-dnevni obisk v Združene države Amerike delegacija republiškega izvršnega sveta, ki jo vodi predsednik Andrej Marinc.
Delegacija bo imela v okviru razvijanja jugoslovansko-ameriških odnosov uradne delovne pogovore s predstavniki zvezne administracije v Washingtonu o pospeševanju sodelovanja na raznih področjih, še posebej na gospodarskem in znan-stveno-tehničnem. Slovenski predstavniki bodo imeli med drugim pogovore tudi v ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvu za trgovino ter v državni banki za izvoz in uvoz. Na povabilo posameznih organizacij slovenskih izseljencev pa bo obiskala Pittsburg. Cleveland. Chicago in New
Gospodarsko
sodelovanje
med Italijo in SFRJ
BEOGRAD, 8. — član zveznega izvršnega sveta Boris Jovič, ki predseduje italijansko - jugoslovanski mešani komisiji za gospodarsko sodelovanje, je sprejel danes italijanskega veleposlanika v Beogradu Walterja Maccotta. Govor je bil o aktualnih problemih gospodarskega sodelovanja med obema državama s posebnim poudarkom na industrijskem sodelovanju, na vprašanju izvoza mesa in živine in na drugih problemih trgovinskega in finančnega značaja.
Ijo, da se bo spoprijela na nov način z gospodarskimi vprašanji in da bo začela na nov način reševati socialna neravnovesja. Sindikati, je izjavil Lama, ne bodo postavljali nobenih ovir za sestavo nove vlade. Želijo pa, da bodo delavske koristi in s tem koristi celotne države osnova vladne gospodarske in socialne politike.
Lama je nato obravnaval vprašanje prevratniškega delovanja in dejal, da so nekateri sodniki v zadnjem času odkrili širom po Italiji mnogo gnezd provokatorjev in organizatorjev prevratniških mrež. Sindikati zahtevajo, je nadaljeval Lama, da se vsi ti dogodki temeljito proučijo in da se najdejo krivci, ki to organizirajo in zločinci, ki so krivi za toliko krvavih atentatov. Zagotovil pa je, da bo katerokoli prevratniško delovanje naletelo na splošni odpor delavskih množic. Ob zaključku je Lama izrazil željo, da bi v vseh delavskih organizacijah in med delavci, ki hočejo enotnost, prevladala volja, da ni druge alternative in da morajo tri velike sindikalne organizacije, ki so dale pobudo za združitev, dokazati, da so sposobne premagati katerikoli razbijaški poskus.»
Veliki delavski shodi z govori sindikalistov so bili tudi v Rimu, Milanu, Genovi, Turinu, Neaplju in drugih mestih. V Rimu so se delavci zbrali na Trgu pred Kolosejem in so šli v sprevodu na Trg sv. Apostolov, kjer jim je med drugimi spregovoril v imenu sindikalne federacije zvezni tajnik Rufino. Tema vseh govornikov je bil boj delavcev za ohranitev vrednosti svojih plač in odločna volja, da se postavijo po robu javnim in zasebnim delodajalcem. ki bi hoteli, da bi sedanjo gospodarsko krizo reševali samo na račun delavskih žrtev. Govorniki so tudi zahtevali, da morajo prizadete politične stranke najti rešitev iz sedanje krize, ki je povzročila v državi dejansko brezvladje, kar omogoča špekulantom, da izkoristijo sedanji položaj in vedno bolj bogatijo. Zato so sindikalisti poudarili, da je treba za izhod iz sedanje gospodarske in politične krize začeti z novo politiko, ki bo omogočila uresničitev socialnih reform in postavila temelje za rešitev gospodarske krize. Za sedanji položaj, so ugotovili sindikalisti, so krive dosedanje vlade, ki niso hotele nikoli upoštevati delavskih predlogov. Zato se morajo delavci danes, kot leta 1969, zavedati, da bo njihov boj uspešen, če
bodo enotni in če bodo znali uresničiti dolgoletno željo, sindikalno e-notnost.
Kissinger v Tunisu
Ameriški zunanji minister se bo danes vrnil v domovino
TUNIS, 8. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je dodal še eno etapo svojemu «diplomatskemu maratonu»; po zaključku razgovorov z izraelskimi voditelji so nepričakovano napovedali njegov o-bisk v Tunis, kamor je Kissinger prispel v večernih urah. Tu bo imel razgovore s predsednikom Burgibo, morda pa se bo sestal tudi s portugalskim zunanjim ministrom Soa-resom, ki se prav te dni mudi v Tuniziji. Jutri zjutraj ob 10. uri (po našem času) pa se bo ameriški zunanji minister vrnil v domovino.
Razgovori z izraelskimi predstav-
niki so trajali danes celih pet ur in pol in so bili posvečeni v prvi vrsti zaključkom arabskega vrha v Rabatu, ki je priznal Arafatovo Organizacijo za osvoboditev Palestine kot edino zakonito predstavnico palestinskega naroda ter se je zavzel za ustanovitev palestinske države na ozemlju, ki je trenutno pod izraelsko vojaško zasedbo. V Izraelu so zaključek vrha zelo polemično komentirali, češ da odpira pot novi vojni na Bližnjem vzhodu. Prav zaradi tega pa si je Kissinger zadal nalogo, da ugotovi, ali še obstajajo vsaj omejene možnosti za nadaljevanje pogajanj. Po zaključku njegovih razgovorov kaže, da te možnosvi obstajajo in da je Kissinger o tem prepričal tudi izraelske voditelje. Uradni glasnik telavivske vlade, minister za informacije Ja-riv, je namreč na tiskovni konferenci izjavil, da «je možno nadaljevati napore za mir» in da «še obstaja upanje, da bi dosegli nadaljnje napredke».
da jim bo Moro v ponedeljek ali torek izročil že izdelan vladni program, ki ga bo potem dal v potrditev osrednjemu vodstvu krščanske demokracije. Na vprašanje, ali se bodo še kaj srečali s pooblaščenim predsednikom, je De Martino odgovoril: «Upam, da ne. Upam, da bo Moro kmalu sestavil vlado. Sicer pa manj sestankov je, boljše je». De Martino je tudi dejal, da meni, da bo vladni program, ki ga bo sestavil Moro, pozitiven in da bo upošteval zahteve vseh prizadetih strank. Ko so ga vprašali, če je optimist, je De Martino pritrdilno odgovoril.
Še bolj optimist pa je bil v svojih izjavah predsednik poslanske skupine Mariotti, ki je dejal, da ima vtis, da bo vladna kriza v teku prihodnjega tedna dejansko rešena. Dodal je, da' če bo prevladovala odgovornost, ne bi smelo biti nobenih ovir za sestavo nove vlade. V primeru razbitja pa, je opozoril Mariotti, «pomeni, da obstaja premišljen politični načrt». Glede današnjega srečanja je Mariotti izjavil, da so ugotovili veliko razumevanje, da pa je treba še vedno poglobiti nekatera vprašanja. V bistvu pa je program, ki ga je obrazložil Moro, sprejemljiv, je dejal Mariotti.
Takoj po odhodu socialistične delegacije, je Moro sprejel socialdemokrate. Po sestanku je tajnik PS Dl Orlandi dal daljšo izjavo, v kateri je razvidna velika zadrega te stranke zaradi dosedanjih nepopustljivih stališč, še posebno pa zaradi odkrite zahteve po razpustu parlamenta in razpisu predčasnih volitev. Socialdemokrati se sedaj zavedajo, da so šli s svojo protisocialistično kampanjo predaleč in se bojijo, da bodo izključeni iz koalicije parlamentarne večine. Orlandi je danes sicer ponovno poudaril, da so Moru potrdili «željo» po obnovitvi stvarne levosredinske večine in «željo» po skupnem sestanku delegacij štirih levosredinskih strank. Ko so ga časnikarji vprašali, kako ocenjuje sedanje Morove programske točke, ki so jim bile obrazložene, je Orlandi dejal, da bodo izpopolnjene v dokumentu, ki ga bo sestavil pooblaščeni predsednik v začetku prihodnjega tedna.
Predsednika socialdemokratske stranke Tanassija pa so časnikarji vprašali: «Boste glasovali za e-nobarvno vlado?»
Tanassi: «Nimamo tega mandata.»
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiinmiiiaiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PO NOVIH ZDRAVNIŠKIH PREGLEDIH
Bivši voditelj SI D gen. Miceli premeščen iz bolnišnice v zapor
Zaslišan ravnatelj agencije ANSA v zvezi z objavo tajne utemeljitve zapornega naloga proti generalu - Protest časnikarskih organizacij
PADOVA, 8. — Bivši voditelj SID gen. Vito Miceli, ki ga je padovski sodnik dr. Tamburino dal aretirati pod obtožbo politične zarote, je bil danes zvečer premeščen iz bolnišnice v zapor. Generala so pospremili z vojaškim rešilnim avtomobilom pod strogim nadzorstvom karabinjerjev in v največji tajnosti, saj so vest o premestitvi objavili šele potem, ko je bil general že v posebni udobni celici, ki so jo izrecno zanj pripravili v modernem pred kratkim zgrajenem padovskem zaporu.
Do premestitve generala je prišlo po novih zdravniških pregledih, ki so pokazali, da Miceli ni bolan in da lahko prenese «nevšečnosti», ki jih prinaša bivanje v zaporu. Kot je znano, je bil bivši voditelj vojaške obveščevalne službe aretiran v

Včerajšnje štiriurne vsedržavne stavke v industriji in trgovini se je udeležilo več kot deset milijonov delavcev. V znak solidarnosti so stavkali tudi poljski delavci in uslužbenci javnih storitev. Stavkali so tudi uslužbenci Alitalia in Ati, tako da so bili v dopoldanskih urah ustavljeni skoraj vsi poleti. Sindikati so med stavko priredili v velikih mestih delavske shode in zborovanja po tovarnah. Na njih so sindakalisti obrazložili pomen sedanjega boja delavcev za povišanje točke draginjske doklade, za zagotovitev zaposlitve, in za zajamčeno plačo v primeru od-
DANES
.
pusta z dela. Vse to so povezali z bojem za sindikalno enotnost, po kateri delavci stremijo že toliko let. V Pordenonu je delavcem govoril glavni tajnik CGIL Lama.
Po pogovorih, ki jih je imel Moro predvčerajšnjim z republikanci in včeraj s socialisti in socialdemokrati, si vedno bolj utira pot prepričanje, da bo poobla-
ščeni predsednik prihodnji teden sporočil, da je pripravljen sestaviti novo vlado. Socialisti in republikanci so že izjavili, da se strinjajo z enobarvno demokri-stjansko vlado. Socialdemokrati sicer še vedno vztrajajo pri šti-ristranski vladi, vendar pa so se precej umaknili od svojih dosedanjih nepopustljivih stališč. Vse kaže, da je sedaj odvisno samo še od demokristjanov, če bodo pripravljeni ali ne sestaviti vlado, ki bo imela večino med strankami leve sredine, tudi v primeru, da bi socialdemokrati ostali v opoziciji.
Rimu 31. oktobra, še isti večer so ga karabinjerji z najetim mercedesom mislili odpeljati v Padovo, med potjo pa je generala obšla nenadna slabost, zaradi česar so ga peljali nazaj v Rim, kjer so ga pridržali v vojaški bolnišnici. Zdravnik, ki ga je iz Padove poslal sodnik Tamburino, je ugotovil, da generalu le ni tako slabo, da bi ga ne mogli odpeljati v Padovo, kar so dejansko storili 3. oktobra. Od takrat je bil Miceli, pod nadzorstvom karabinjerjev, pridržan v padovski vojaški bolnišnici «Carlo de Berto-lini».
Prav v tej bolnišnici je sodnik Tamburino včeraj prvič zaslišal generala. O poteku zasliševanja ni niti najmanjše vesti, saj na padovskem sodišču noče nihče črhniti niti besedice. Tu so namreč dokaj razburjeni zaradi objave utemeljitve obtožnice proti generalu Miceliju ter se sprašujejo, kako je dokument, za katerega velja sodna tajnost, prišel v roke agenciji ANSA, ki je vest kot prva objavila in ki so jo nato povzeli skoraj vsi dnevniki.
Sodnik Tamburino je o tej epizodi sklenil uvesti posebno preiskavo in v ta namen poslal v Rim nekega kapetana in nekega podčastnika pa-dovskih karabinjerjev. Slednja sta sinoči obiskala osrednji sedež agencije ANSA in zaslišala njenega direktorja ter sodnega urednika. Izročen je bil prepis članka, ki ga je objavila agencija, ne pa originalni dokument, na osnovi katerega je bil članek napisan. Kapetan in podčast-
nik sta nato zaslišala še odgovornega za sodno kroniko pri rimskem dnevniku «Paese sera» in predsednika vsedržavnega združenja sodnih časnikarjev.
Pobuda sodnika Tamburina je sprožila val protestov v časnikarskih krogih. Predsednik in tajnik vsedržavnega združenja, Paolo Murialdi in Luciano Ceschia, sta poslala predsedniku Leoneju kot predsedniku vrhovnega sodnega sveta in pravosodnemu ministru Zagariju telegrama, v katerih opozarjata na sodne pobude proti agenciji ANSA in rimskim sodnim časnikarjem, ki jih o-značujeta kot objektivno omejevanje časnikarjev pri opravljanju poklica. V telegramih vsedržavno združenje potrjuje odločenost celotne kategorije, da v interesu demokracije in za zaščito republiških ustanov prispeva k odkrivanju resnice o temačnih prevratniških epizodah. Tudi časnikarska zbornica je poslala protestne telegrame Leoneju, Zagariju in generalnemu pravdniku rimskega ka-sacijskega sodišča.
Tiskovni urad obrambnega ministrstva medtem poroča, da bo armadni general Antonino Anzà 12. novembra prevzel poveljstvo tretjega armadnega zbora namesto generala Cristau-da, ki gre v pokoj. Kot je znano, bi moral to funkcijo prevzeti gen. Miceli, čigar imenovanje na to mesto pa je bilo suspendirano, potem ko je bil general vpleten v sodne preiskave o Borghesejevem poskusu državnega udara in o tako imenovani «Vetrovnici».
ZARADI ZAPLETENIH POLITIČNIH POGAJANJ PONOVNIH 15 DNI ODLOČA
Deželni svet se bo sestal 22. novembra da izvoli predsednika in deželni odbor
Ostra kritika Cuffara na račun politike KD ■ Pittoni o izrednem načrtu ukrepov in o zaščiti slovenske man/šine
Spacal v galeriji «Forum»
Seja deželnega sveta je potekala točno po predvidenem programu: predstavniki leve sredine so predlagali odložitev na 22. november, opozicija pa je ostro protestirala zaradi načina obravnavanja krize in zaradi v bistvu še vedno nespremenjene metode upravljanja, tako, da so komunisti še pred glasovanjem zapustili sejno dvorano, vsi ostali svetovalci opozicije in med njimi tudi Štoka (Slovenska skupnost) pa so glasovali proti odložitvi seje.
Zato je morda edino novost predstavljala izjava, v imenu strank leve sredine, deželnega svetovalca PSDI Vitaleja, da se pogajajo za obnovitev levosredinske uprave, iz česar bi se dalo sklepati, da so vsaj delno premostili prvo stopničko težav in da se za sedaj ne govori o enobarvni upravni rešitvi in da so torej opustili rešitev po rimskem vzorcu. Svetovalec Vitale je v tej zvezi ugotovil, da je «prišlo do značilnih konvergenc» in da se zavedajo obstoja resnih vprašanj, na katera je treba odgovoriti. Med temi je navedel skrb za zaposlitev. pomoč krajevnim ustanovam, stanovanjsko izgradnjo, šolstvo, promet in izdelavo področnih načrtov.
Za opozicijo je zelo ostro nastopil tajnik deželnega komiteja KPI Cuffaro, ki je ugotovil, da se za sedanjim upravljanjem rednih poslov s strani odbora v ostavki, v resnici skriva stara politika razdeljevanja denarja na levo in desno, vendar pa vedno v korist raznih krogov, ki so povezani z demokristjani. Cuffaro je ugotovil, da ni mogoče pristati na stališča KD o načinu reševanja krize, ki pomeni, da je opozicija obveščena o poteku razgovorov samo iz tiska, ker KD zavrača demokratično vzporeja-nje in stvarni odnos z delovnimi ljudmi, katere zastopajo sindikati in komunisti. V tej zvezi je Cuffaro vprašal zlasti socialiste pa tudi druge laične stranke, koliko so pripravljeni še pristajati na izsiljevanje KD. Med tem delom razprave je prišlo do ostrega prerekanja, ker se je razvnel načelnik demokrist-janske skupine Del Gobbo, ki je na njemu lasten oster način segel govorniku v besedo.
Cuffaro je nato prešel na obravnavo vzrokov krize in v tej zvezi je tudi govoril o notranji igri v KD za oblast, kar objektivno potiska na stara stališča tudi napredni det demokristjanske stranke.
Za njim je spregovoril v imenu večine ^Pittoni (PSI), ki je dejal, da sb 'odložitev razprave in glasovanja zahtevale vse štiri stranke, ker to ni zahteva samo KD, temveč potreba vseh štirih partnerjev. Pogajanja so težavna in se na njih nujno odražajo tudi težave pri sestavi vsedržavne vlade. Ustvariti je treba pravilen odnos med strankami in večino, ki je avtonomna in ki ima lastne glasove, ki pa ima tudi poseben odnos do demokratične opozicije in predvsem s komunisti ter sindikati. Pittoni je podčrtal, da je treba ustvariti nov odnos in da je na nov način treba zastaviti vprašanja antifašizma, demokracije ter reševanja vprašanj
slovenske manjšine. Nato pa je na daljeval, da je znan programski predlog PSI, ki predvideva izreden načrt, ki naj predvidi prednostno lestvico ukrepov in zaščiti raven za poslitve, predvidi ukrepe v korist šole, gradnje stanovanj, zdravstva, male in srednje industrije.
Pittoni je ob zaključku tudi predlagal spremembo postopka reševanja krize, tako da bodo vsi svetovalci bolje obveščeni o poteku, ker so sedaj ob strani ne samo svetovalci opozicije temveč celo svetovalci večine, ki niso neposredno zainteresirani pri pogajanjih.
Sledil je še poseg misovca Mo-rellija in glasovanje, s katerim se je zaključila včerajšnja seja deželnega sveta, ki je torej imela predvsem formalni značaj. Deželni svet se bo ponovno sestal 22. novembra in do takrat naj bi prišlo do sporazuma in do sestave novega odbora, za kar pa so še vedno in kljub optimističnim izjavam odprte razne možnosti. Pogajanja se bodo danes nadaljevala. Trenutno je pozornost pogajalcev usmerjena na socialistični predlog izrednega načrta, ki predvideva, da bodo zbrali okrog 50 milijard lir in jih usmerili na osnovi točnega programa v nekatere bistvene produktivne in socialne namene. Na tak način bi se izognili preveliki razpršitvi sredstev
ob sedanji splošni krizi važno vlogo katalizatorja gospodarskega razvoja.
Danes številne proslave oktobrske revolucije
Drevi se bodo na pobudo KPI nadaljevale proslave 57. obletnice oktobrske revolucije, ki so povezane s prazniki včlanjevanja 1975. Proslave bodo kakor sledi:
Ob 19.30 v Ljudskem domu v Naselju S. Sergio. Govoril bo načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Mario Colli.
Ob 19.30 v Ljudskem domu pri Sv. Ani (Stara istrska cesta 66). Govoril bo senator Silvano Bacicchi.
Ob 20. uri v krožku «Pečar» (Ko-lonja - školjet). Govoril bo Claudio Tonel.
Ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Govorila bosta sen. Paolo Sema in Duško Udovič. Nastopil bo tudi pevski zbor Tabor.
Osrednja proslava bo jutri, v nedeljo, ob 10.30 v dvorani v Ul. Madonnina 19. Govoril bo deželni tajnik Antonino Cuffaro, predsedovala pa bosta Giorgio Rossetti in Jelka
Gerbec. Nastopila bo ricmanjska godba.
za razne stvari brez pravega u- r V popoldanskih urah bosta prosla-činka in bi lahko dežela odigrala Ivi pri Magdaleni in v Rojanu.
Danes ob 18.30 bo v umetnostni galeriji «Forum» v Ul. Coroneo 1 odprl razstavo svojih del znani tržaški slikar Lojze Spacal, ki se tokrat ne bo predstavil s svojo grafiko, pač pa je za sedanjo razstavo pripravil
izklju čno olja
«iuHiniinniiiiniiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiII||iiiil,i|l|||l|„l||,l,ll„„IInlu,ll|l||||||n|||||||||||||||||||||||i|||||||||mi||i|||||u
SPREVODI PO MESTU M ZBOROVANJE NA TRGU GOLDONI	Černigojev film
o sebi in delu
Prof. Avgust Černigoj, ki zaključuje razstavo svoje novejše grafike v galeriji Cartesius v Ulici Marconi, bo danes proti večeru prikazal v galeriji biografsko zabavni film o sebi in svojeqn delu. Srečanje z umetnikom in predvajanje njegovega filma bo ob 19. uri.
Stavkajoči delavci in upokojenci zahtevajo izboljšanje kupne moči mezd
Govorila sta član osrednjega vodstva UIL in pokrajinski tajnik CGIL Stavka zaradi prekinitve pogajanj z Intersindom in Confindustrio
V okviru splošnega boja za izboljšanje kupne moči delavskih plač, za ovrednotenje točke draginjske doklade in za zajamčeno plačo je bila včeraj po vsej Italiji, in tako tudi v Trstu šestuma splošna stavka, ki je zajela delavce v industriji in trgovini. Zaradi svojih specifičnih problemov pa so nekatere stroke oklicale celodnevno stavko, zlasti gradbinci'' in pristaniški delavci, ki opozarjajo na hudo krizo v gradbeni dejavnosti in na vedno, večjo brezposelnost, oziroma na" krizo tržaškega pomorstva ter pristaniškega gospodarstva. Dve uri so stavkali delavci, zaposleni pri javnih prevozih, splošni stavki pa so se s svojo manifestacijo pridružili tudi upokojenci, ki so zaradi naglega naraščanja draginje še najbolj prizadeti.
Do stavke, ki so jo oklicali sindikati CGIL, CISL in UIL, je prišlo zaradi razbitja pogajanj s Con-findustrio in Intersindom o draginj-ski dokladi. Tudi tokrat so priza-
KUR UKKtP NAJBOLJ PRIIADCM KMCTOVALCC
Kmečka zveza odločno proti podražitvi vode
Predstavnika KZ pri občinskem odborniku Abateju
Po sklepu ministrskega odbora za cene bodo potrošniki vode v tržaški občini morali od 11. t. m. plačevati vodo znatno dražje kot doslej. Če ta ukrep prizadene na splošno vse občane, pomeni za kmetovalce, zlasti za vrtnarje in cvetličarje, ki delujejo na območju tržaške občine, nadaljnje in nevzdržno povečanje proizvodnih stroškov. Zato je Kmečka zveza zaprosila pristojnega občinskega odbornika za nujen sestanek, da mu obrazloži svoja stališča in predloge.
Odbornik za občinske storitve dr. Abate je v četrtek sprejel podpredsednika Dušana Kodriča in tajnika Lucijana Volka, ki sta mu tolmačila zaskrbljenost in nasprotovanje tržaških kmetov novemu bremenu, ki nadalje odjeda njihov skromen zaslužek in naravno prispeva tudi k nadaljnjemu višanju cen pri potrošnji.
Kmečka zveza je že mnogo let vztrajno nastopala pri občinski u-pravi in drugih pristojnih oblasteh, da se nasprotno prizna kmetom nižja cena vode za namakanje, kot pred koncem vojne in v času zavezniške vojaške uprave, ker je nepravično in nesmotrno, da so prisiljeni plačevati za sredstva za pridelovanje isto ceno kot za pitno vodo. Zato je nova podražitev nevzdržna in nesprejemljiva. Pred: stavnika Kmečke zveze sta torej predlagala, naj občinska uprava poskrbi za določitev nižje cene vode za kmetijske potrebe.
Odbornik Abate je priznal upravičenost stališč Kmečke zveze in je izrazil pripravljenost občinske uprave, da se poišče zadovoljiva rešitev, čeprav ji omenjeni sklep medministrskega odbora veže roke, ker ga je prisiljena izvajati kot vsak zakon. Predstavnika kmečke organizacije sta se odborniku zahvalila in sta mu povedala, da bo Kmečka zveza posegla pri vseh pristojnih oblasteh, da bo omogočena s prispevkom deželne uprave
ali drugih skladov nižja cena za potrebe kmečkega dela. L. V.
Pred ministrom za delo težave Enalc,
Inapli in Iniasa
Podpredsednik deželnega odbora De Carli in odbornik za delo Romano sta včeraj v Rimu prikazala ministru za delo Bertoldiju težavnost položaja, v katerem se nahajajo zavodi Enalc, Iniasa in Inapli, ki se ukvarjajo s strokovnim izobraževanjem mladih kadrov. Omenjene u-stanove so zašle v težave zaradi zamude, s katero državne oblasti rešujejo vprašanje pristojnosti na področju strokovnega izobraževanja. De Carli in Romano sta poudarila nujnost potrditve letošnjih tečajev, ki so jih omenjene ustanove že imele v načrtu in ki so bili odloženi zaradi neurejenosti njihovega položaja.
deti delavci z veliko demonstracijo po mestnih ulicah in protestnim zborovanjem na Trgu Goldoni potrdili sklepe sindikalnih organizacij ter jasno izpričali svoje zahteve, obenem pa tudi odločenost, da enotno in skupno nadaljujejo boj za svoje pravice in za rešitev iz hude gospodarske krize.
S Senenega trga, s Trga Garibaldi in izpred Pomorske postaje so krenili sprevodi stavkajočih delavcev^ ki so nosili številne transparente z borbenimi gesli in napisanimi zahtevami ter zastave svojih sindikalnih organizacij. Ob 11.15 so se sprevodi združili na Trgu Goldoni, kjer se je točno ob 11.30 začelo zborovanje, ki ga je odprl pokrajinski tajnik CISL, Crociatti in na kratko omenil vzroke ter namen splošne stavke. Nato je govoril Aride Rossi, član osrednjega vodstva sindikata UIL, ob zaključku pa Albin Gerii, pokrajinski tajnik CGIL.
Rossi je predvsem poudaril, da je splošna stavka, kot tudi sama manifestacija izraz protesta zaradi prekinitve pogajanj z Confindu-strio in Intersindom. Javnost večkrat ne razume pomena in vzrokov sindikalnih bojev, ker je slabo in zlonamerno obveščena. Draginjo občutijo vsi, še najbolj pa tisti, ki imajo nizke plače in revne pokojnine. Zato sindikati zahtevajo izenačenje točke draginjske doklade na najvišji ravni in zagotovitev kupne moči delavskih plač. Med zadnjimi pogajanji so predstavniki Confindustrie in Intersinda ponudili le malenkosten povišek draginjske doklade (1000 lir mesečno na osebo).
Dramatičen je tudi položaj upokojencev, ki prejemajo minimalne pokojnine (okrog 43.000 lir mesečno), in teh je v vsej državi 4,5 milijona. Dobro se zavedamo, je dejal govornik, težav za rešitev hude gospodarske krize, toda sindikati ne bodo nikdar pristali na to, da bi moralo giavno breme pasti na ramena delavcev. Vladne krize, ki se preprosto {»navijajo in na dolgo zavlačujejo, slabšajo položaj in ovirajo rešitev nujnih problemov. Zato delavci in sindikati zahtevajo, da se vladna kriza čimprej reši, obenem pa opozarjajo politične predstavnike na pereča vprašanja ter poudarjajo svojo odločnost v boju za zaščito kupne moči in plač in ohranitev delovnih mest. Sindikati nočejo prevzeti mesta in funkcije strank, opozarjajo pa, da interesi delavstva se ne ščitijo samo v tovarnah z delovno
pogodbo. Zajeziti in odpraviti je treba odpuste in vključitev v dopolnil-
Kipar Drago Tršar v galeriji «La Lanterna»
V vrsto pomembnejših umetnost-,,	.	^	nih prireditev v Trstu prav gotovo
no blagajno ta- povečati in izboljšati | spa/fa danes tudi odprtje razstave, proizvodnjo. Prav tako sindikati zah- ki jo prireja v umetnostni galeriji
«La Lanterna» v Ulici S. Nikolaja 6 slovenski kipar Drago Tršar, ki bo v našem mestu gostoval vse do 29. t.m. Z Dragom Tršarjem oziroma z njegovo umetnostjo se je Trst srečal že pred kakimi 20 leti, ko je znani ljubljanski kipar priredil osebno razstavo v tedaj zelq pomembni galeriji «La Cavana» žir istoimenskem trgu. Pozneje smo ga še večkrat srečavali pri nas, med drugim tudi pred leti na razstavi tržaških in slovenskih kiparjev v Devinu. Odprtje razstave del Draga Tršarja bo danes ob 19. uri.
tevajo novo politiko za kmetijstvo in novo politiko za rešitev krize energetskih virov. Zahteve delavcev so popolnoma utemeljene in upravičene, da bi dosegli svoje cilje, pa je potrebna zavzetost in enotnost vseh delavcev, ker je sindikalna akcija za ohranitev kupne moči malih prejemkov tesno» povezana z drugimi prizadevanji, zlasti za ohranitev zaposlitve in delovnih mest.
Pokrajinski tajnik CGIL Gerii je dejal, da se položaj zaostruje zaradi dolge vladne krize in da bomo tudi pri nas v kratkem zelo občutili posledice brezposelnosti in dopolnilne blagajne. Delavci in sindikalne organizacije zahtevajo, da se čimprej reši vladna kriza in da se zatrejo črne mreže, ki ogrožajo demokratične pridobitve in ustavo. Zato je potrebna stalna budnost vseh demokratič-nih sil, sindikati pa imajo še specifično nalogo, da branijo interese delavstva in da se borijo proti špekulacijam velekapitala na račun delavcev. Sprevod po mestnih ulicah, kakor tudi zborovanje na Trgu Garibaldi in povratek manifestantov do-» mov so potekali mirno in brez incidentov.
Proti skrčenju pouka v otroških vrtcih
V četrtek se je na svojem sedežu sestala rajonska konzulta za Sv. Vid in Staro mesto, ki je razpravljala o problemu otroških vrtcev. V zadnjem času se je namreč razširila govorica, da bo občina v kratkem skrajšala število ur pouka v otroških vrtcih.
člani rajonske konzulte so skupno s številnimi predstavniki drugih konzult, staršev, pomožnega in učnega osebja otroških vrtcev, sindikatov in pa z nekaterimi pokrajinskimi in občinskimi svetovalci temeljito analizirali posledice, ki bi jih imel skrajšani urnik. V prvi vrsti bi seveda to hudo obremenilo starše, ki so zaposleni. Vsekakor pa je ob koncu seje konzulta za Sv. Vid in Staro mesto pozvala občino, naj nikakor ne skrči števila ur pouka v otroških vrtcih ter naj raje po potrebi najame novo osebje. V tem okviru naj tudi to upošteva pri sestavljanju novega proračuna za leto 1975.
0 Sekcija KPI pri Sv. Vidu priredi danes od 15. do 18. ure razstavo o šolskih delegiranih zakonih in novem vodenju šole. O tem bo ob 17. Uri govoril tajnik univerzitetne sekcije «E. Curiel» Nicola De Cesare.
SLOVENSKI MLADINSKI CENTER
Dijaški dom «Srečko Kosovel» Ul. Ginnastica 72
vabi danes, 9. ob 16. uri na
novembra 1974
PEVSKO
GLASBENI
KONCERT
ki ga priredi Zveza slepih in slabovidnih Slovenije. Kulturni spored bodo izvajali člani Zveze iz Celja, Kranja, Ljubljane, Maribora in gojenci Zavoda za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane.
Vstop prost! Vljudno vabljeni!
«I f f I it t'«l	<«ltf»«t'** -
Družino Modre in Jordana Kuzmiča je osrečil sinček DAMJAN
Srečnima staršema čestitajo pevci in odbor PD «V. Vodnik».
mladinski krožek
TRST
Ulica Ginnastica 72
priredi drevi ob 20. uri
PLES
Za člansko izkaznico, ki daje dostop na vse prireditve krožka, sta potrebni dve sliki in prijavnica, ki se lahko izpolni uro pred začetkom plesa.
HIlliliiilliiMiiililiiiilliiiilliillIlllllliililiiiiliiliiiJiiiiiiiiiiiiimuiaiiiiiiiiiiilillillllllllllinilllimiillillliimili
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Deževno vreme v septembru negativno vplivalo na trgatev
V trgovini novo naraščanje cen - Ugoden razvoj industrijske proizvodnje
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu sporoča, da je bilo na podlagi deželnih zakonov 29.12.1965, štev. 33 in 28.11.1971, štev 67 področje Repna priznano za oškodovano od vremenskih neprilik.
Vinogradniki iz Repna, ki so utrpeli škodo od slane dne 13. in 14. aprila letos, lahko predložijo prošnjo za dodelitev ugodnega posojila do vključno 8. decembra letos.
JUTRI POPOLDAN V KULTURNEM DOMU
Orkestralno-vokalni koncert orkestra in zbora RTV Zagreb
Nastopili bodo tudi solisti Mirka Klarič (sopran), Mitja Gregorač (tenor) in Ljerka Pleslič-Bjelinski
Ljubitelji glasbe prav gotovo že z nestrpnostjo pričakujejo jutrišnji redni abonmajski koncert Glasbene matice, ko se bodo v Kulturnem domu predstavili veliki simfonični orkester in zbor Radiotelevizije Zagreb s solisti Mirko Klarič (sopran), Mitjem Gregoračem (tenor) in Ljerko Pleslič-Bjelinski (klavir).
Koncerta s tolikšno zasedbo v našem Kulturnem domu še nismo imeli in bo že samo zaradi tega velik umetniški dogodek. Poudariti pa je treba, da prihajata v goste glasbena korpusa s solisti z velikim mednarodnim ugledom. Tako orkester kot zbor sta namreč nastopala že skoraj po vsej Evropi in na najpomembnejših odrih ter povsod žela laskave ocene občinstva in strokovnih ocenjevalcev. Pri nas bosta skupno s solisti izvajala zanimiv spored iz jugoslovanske simfonične zakladnice: uverturo iz Ba-ranovičeve opere «Striženo-košeno»,
Bruna Bjelinskega Concertino za klavir, godala in tolkala, ter Ivana Brkanoviča «Triptihom.
Jutrišnji koncert pa ima še drugi pomen: gostovanje zagrebških ansamblov se uokvirja v programske smernice naše Glasbene matice, da z gostovanji iz Jugoslavije posreduje ustvarjalne in poustvarjalne dosežke iz posameznih republik sosedne države, s čimer opravlja tudi plemenito poslanstvo kulturnega zbliževanja in oplajanja.
Iz vseh teh razlogov smemo pričakovati, da bo Kulturni dom jutri poln ljubiteljev glasbe.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
PAVEL GOLIA
JURČEK
pravljica v 4 dejanjih s prologom
Scena
Kostumi
Glasba
Režija
DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU ALEKSANDER VODOPIVEC MARIO URŠIČ
V torek, 12. L m., ob 15.30 PREMIERA
Gledališča
VERDI
Danes ob 18. uri bo druga uprizoritev Puccinijevega «triptiha». Medtem se pripravlja druga opera na sporedu, in sicer Donizettijev «Ljubezenski napoj» (dirigent Oliviero de Febritiis, režija Marta Lantieri, glavni igralci Margherita Guglielmi, Beniamino Prior in Rolando Panerai). Premiera novega dela bo v torek, 12. novembra. V ponedeljek ob 18.45 bo kritik milanskega dnevnika «II Giorno» Lorenzo Amiga v prostorih CCA govoril o Donizettijevi operi «Ljubezenski napoj».
POLITEAMA ROSSETTI
Danes in jutri ob 16. in ob 20.30 dve predstavi dela «Avstrija je bila urejena dežela». Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti 2, tel. 36-372 - 38-547.
Razstave
Sprevod delavcev včeraj na Koru Italija
Statistična služba trgovinske zbornice je objavila redno poročilo o razvoju gospodarskih dejavnosti v tržaški pokrajini v preteklem septembru. V poglavju o kmetijstvu se v poročilu naglaša, da je bilo vreme v prvi polovici meseca suho in razmeroma toplo, medtem ko je v drugi polovici prevladalo dežev-no vreme. Poljske kulture so se razvijale nekoliko nad poprečjem, deževno vreme pa je negativno vnli-valo na letošnjo trgatev. Letošnje vino bo prav zaradi dežja v drugi polovici septembra nekoUko slabše od pričakovanega, .pa tudi količina bo manjša. Iz istega razloga so razna poljska opravila v septembru potekala počasneje kakor običajno. Zdravstveno stanje živine je bilo ugodno, krme je bilo povsod dovolj.
Poročilo se ukvarja tudi s turizmom in ugotavlja, da je bil razvoj tega področja v letošnjem letu nekoliko slabši kakor lani: v prvih devetih mesecih 1974 je v hotelih na Tržaškem prenočilo skupno 375 tisoč 947 (v istem času lani 386.170) italijanskih in 223.809 (lani 226.380) tujih turistov.
Promet v tržaških trgovinah na drobno je bil v preteklem septembru nekoliko živahnejši kakor v prejšnjih mesecih. To so opazili predvsem v trgovinah z oblačili, obutvijo in šolskimi potrebščinami, kar spravljajo v zvezo z letošnjim začetkom novega šolskega leta. Trgovine so v tem času nabavile več zimskega blaga, tako da so se zaloge skoraj povsod povečale. Pri vseh artiklih so cene v septembru v večji ali manjši meri narastle.
V poglavju o razvoju industrijskih dejavnosti se omenja, da je proizvodnja v železarni Italsider pod Skednjem v letošnjem letu znatno napredovala v primeri z lanskim: do konca septembra je namreč proizvodnja surovega železa dosegla 427.295 (lani do konca septembra 411.806 ton), proizvodnja ko-
kil pa je narasla z lanskih 123.495 na 142.110 ton. Proizvodnja v čistilnici Aquila se je letos povečala za 14,1 odst v primeri z lanskim letom in sicer z 1,573.574 na 1,795.313 ton. Povečala se je tudi proizvodnja cementa v obratu Italcementi v ža-veljski industrijski coni. Letos so namreč proizvedli 241.720 ton cementa, to je 5,8 odst več kakor v ustreznem razdobju lanskega leta, ko je proizvodnja znašala 228.470 ton. Zmanjšala pa se je nasprotno proizvodnja tiskarskega in pisarniškega papirja, in sicer z lanskih 89.132 na 84.571 ton. Padec proizvodnje ie znašal 5,1 odst.
Končno se poročilo trgovinske zbornice ukvarja že z vprašanjem zaposlenosti na področju tržaške pokrajine in v tej zvezi ugotavlja, da je bilo na dan 31. avgusta 1974 r..: našem področju v rednem delovnem odnosu 98.023 ljudi, to je 3,6 odst. več kakor ob istem času lani. Na spiskih brezposelnih ljudi je bilo konec letošnjega avgusta 3175 ljudi, to je 1,8 odst. manj kakor lani. Konec septembra je bilo na Tržaškem zaposlenih 97.232, brezposelnih pa 3615 ljudi.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s P. A.
TROT - ULICA F FILZI 1Q -	'S? Bl-A^a
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
V	galeriji Torbandena je odprl razstavo svojih del znani videnski slikar Zigaina.
V	galeriji Russo v Pasaži Rossoni razstavlja» tržaški slikar Deziderij Švara.
V	občinski galeriji razstavljata tržaška slikarja Renato Deschmann in Mario Lo Bianco. Umetnika bosta1 razstavljala do 13. novembra.
Danes, 9. t.m. bosta v veži hotela Jolly odprla svojo razstavo beneška slikarja Beltrame in Lozzi.
Danes, 9. t.m. bo ob 18.30 v galeriji «Forum» odprl razstavo svojih zadnjih del tržaški slikar Lojze Spacal.
V	krožku Trgovske mornarice v Ul. Roma 15 razstavlja Laura Perez, ki bo razstavljala do 15. t.m.
V	Tržaški knjigami razstavlja Zora Koren Skerk najnovejša tihožitja in portrete v tehniki kolaž in olje. Razstava bo do konca novembra.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 9. novembra
NEVENKA
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 16.42 — Dolžina dneva 9.46 — Luna vzide ob 1.28 in zatone ob 14.00
Jutri, NEDELJA, 10. novembra ANDREJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,9 stopinje, najnižja 8,6, ob 19. uri 9,8 stopinje, zračni tlak 1022 mb ra-, hlo narašča, veter 15, s sunki 30 km na uro severovzhodnik, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 8. novembra 1974 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrle pa so 4 osebe.
UMRLI SO: 66-letna Italia Loper-fido vd. Senani, 78-letna Chiara Ca-valliere vd. Petrucci, 74-letna Anna Svetlic in 76-letna Teresa Manzoni vd. Candusso.
GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1974-75
Drugi abonmajski koncert
Jutri, 10. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu
Simfonični orkester in zbor RTV Zagreb
Dirigent:
IGOR KULJERIČ Solisti:
MIRKA KLARIČ — sopran MITJA GREGORAČ - tenor LJERKA
PLESLIČ - BIELINSKI — klavir
Rezervacije, prodaja vstopnic in abonmajev v pisarni Glasbene matice (Ul- R. Manna 29 — tel. 41-86-05) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Kino
Ariston I.N.C. 16.00 «Viva la muerte». Barvni film režiserja Fernanda Arrabaia. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Il ritorno di Zanna bianca». Vima Lisi in Franco Nero. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Herbig il maggiolina sempre più matto», Walt DisneyeV film v barvah. Igrajo Helen Ha-yes, Ken Berry, Stefanie Powers in drugi.
Grattacielo 16.00 «L’erotomane». Film v barvah režiserja Marca Vicaria. Igrajo: Gastone Moschin, Isabella Biaggini, Milena Vukotié, Neda Ar-nerič. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Romanzo popolare». Barvni zabavni film, v katerem igrata U. Tognazzi in Ornella Muti.
Eden 16.00 «Il grande Gatsby». Film v barvah, v katerem igrata Robert Redford in Mia Farrow.
Ritz 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.15 «Mio dio. come sono caduta in basso». Igrata Laura Antonelli in Alberto Lionello. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 1615 «Il fiore della mille e una notte». Barvni film režiserja P. P. Pasolinija. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capito! 15.00 «La stangata». Barvni film. Vstopnina 700 lir
Cristallo 16.30 «Il domestico». Landò Buzzanca. Barvni film.
Impero 16.30 «Peccato veniale». Film' v barvah, v katerem igra Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30—22.00 «La minorenne». Barvni film. Igrata Gloria Guida m Corrado Pani. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «La via dei babuini». Barvni film, v katerem igrata Catherine Spaak in Pippo Franco.
Ideale 16.00 «L’emigrante». Barvni film, v katerem nastopata Adriano Celentano in Claudia Mori. V»
Vittorio Veneto 16.30 «Cugini carnali». Barvni film. Igrajo Susan Player, .Riccardo. Cucciolla in Rosalba Neri. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Polvere di stelle». Zabavni film v barvah, v katerem nastopata Alberto Sordi in Monica Vitti.
Astra 16.30 «L'agente speciale Ma-chintos». Barvni film. Igrajo Paul Newman, Dominique Sanda in James Mason.
Mignon 16.00 «Barbarella». Barvni znanstvenofantastični film, v katerem igra Jane Fonda.
Radio 16.00—22.00 «I tre dell’operazione Drago». Barvni film. Igra Bruce Lee.
Volta - Milje 17.00 «Polvere di stelle». Barvni film. Igrata Alberto Sordi in Monica Vitti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 3; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2:	All'Annun-
ziata, Trg Valmaura 11.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec	(tel. 228 124),	Bazovica	(tel.
226-165),	Opčine	(tel.	211-001),	Pro-
sek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121),	Sesljan	(tel.	209-197),	Žav-
Ije (tel.	213-137),	Milje (tel. 271-124).
športni krožek «Kras» obvešča u-deležence izleta v Beneško Slovenijo, ki bo jutri, 10. t.m., da je umik odhoda avtobusov sledeč:	Briščiki
7.30, Repnič 7.40, Zgonik 7.30, Gabrovec 7.40, Prosek 7.45, Salež 7.30, Samatorca 7.40, Bajta 7.45.
Razna obvestila
šola Glasbene matice - Trst obvešča, da se pričnejo vaje otroškega pevskega zbora v Kulturnem domu v ponedeljek, 11. novembra, ob 17.45. Vljudno prosimo za točnost.
SPDT obvešča, da organizira Planinska zveza Slovenije, po zelo u-godnih cenah, IZLET V INDIJO (Kathmandu, Khajuraho in Jaipur) od 24. novembra do 1. decembra 1974. Vse dodatne informacije so na voljo pri PZS, Ljubljana — Dvor-žakova 9 — Telefon 312-553.
Prispevki
V počastitev spomina Ivanke Bertok darujeta Dana in Boris Možina
5.000	lir za Dijaško matico.
SOŽALJA
Ob smrti svojega člana, stoodstotnega mvalida NOV, Josipa Čotarja, izraža Zveza vojnih invalidov NOV sorodnikom globoko sožalje.
športno združenje «Gaja» izreka globoko sožalje svojemu nogometašu Sergiju Grgiču ob izgubi drage none.
Ameriški dolar	667,50
Funt iterling	1561,—
Švicarski frank	236,—
Francoski frank	142,—
Nemška marka	260,25
Avstrijski šiling	36,38
Dinar: debeli	36,—
drobni	36,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Včeraj. 8. t. m., nas je zapustila naša draga
JUSTINA MILKOVIČ roj. BERCE
Pogreb bo danes, 9. t. m., ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo: mož Alojz, hči Olga z možem Ludvikom Gregoričem, vnuk Sergij, brat, sestra, svakinja, nečaki ter drugi sorodniki.
Opčine, 9. novembra 1974 Pogrebno podjetje Zimolo
GORIŠKI DNEVNIK
SEJA DEŽELNEGA TEHNIČNEGA ODBORA ZA INDUSTRIJI
Skoraj 7 milijard podpore za 3800 novih delovnih mest
Pet novih podjetij v goratih področjih Furlanije Julijske krajine
Te dni se je v Trstu sestal de- . hosocialno pomoč, o pogajanjih med
il«;	l,:	I	------rr' _ T7_____IT«______________
želni posvetovalni odbor, ki mu predseduje odbornik Nereo Stopper (KD) in katerega naloga je pregledati Airošnje industrijskih podjetij za finančne podpore deželne uprave.
Gre za podpore, ki jih deželna uprava nudi industrijskim podjetjem za širjenje ali tehnoolško obnavljanje svojih naprav v okviru deželnega ozemlja, kakor določa zakon št. 25 iz leta 1965.
Na predlog odbornika Stopperja je odbor odobril 117 prošenj, ki so bile vložene letos. Gre za podporo 3 milijarde in 302 milijona lir, s katerimi bo dežela pripomogla o-menjenim industrijam, da najamejo posojila po nižjih obrestnih merah (7 in pol odstotka) v nadaljnjih desetih letih za skupno vrednost naložb, ki bo znašala približno 33 milijard in 250 milijonov lir.
Ko je analiziral značilnosti industrijskih podjetij, katerim je letos dežela odobrila podporo, je odbornik Stopper naglasil, da rge v 103 primerih za «male industrije», v dvanajstih za «srednje», medtem ko sta podporo prejeli samo dve večji industriji.
Stopper je poudaril, da služijo te deželne podpore povečanju zaposlitve v Furlaniji - Julijski krajini, kajti skupna naložba 33 milijard pomeni tudi novih delovnih mesta za 3553 oseb. Po Stopperje-vem mnenju je to mnogo.
Poudariti velja, da se bo število zaposlenih v omenjenih industrijah zvišalo na to število šele tedaj, ko bodo uresničene naložbe in zadevni načrti za tehnološko ali strukturalno obnovo.
Tehnično - posvetovalni odbor je odobril še posebne podpore, tokrat ne za plačevanje obresti, pač pa za osnovne naložbe kapitala, petim podjetjem, ki bodo zgradila svoje tovarne na nerazvitih goratih področjih in sicer v Magnanu, Centi, Budoji in Huminu. Podjetja bodo prejela 3 milijarde in 550 mihjonov lir in bodo za to zajamčila 202 de lovni mesti.
To se, v bistvu, predlogi posvetovalnega tehničnega odbora, vendar ima zadnjo besedo deželni odbor, ki se bo o tem izrekel pozneje. Razumljivo je, da bodo morala podjetja nekoliko počakati spričo politične krize v deželi in dejstvu, da ni bil še dosežen sporazum o novi uparvi in, vzporedno s tem, novih kriterijih podeljevanja podpor na industrijskem področju.
9 Tržaški župan je odredil začasno prepoved parkiranja v Ul. Catullo in v občinskem delu Ul. Tibullo. Prepoved bo veljala od 8. do 17. ure do zaključka tlakovanja omenjenih ulic.
V TOREK V MILJAH
Javno zborovanje rajonskega sveta
V miljski občinski telovadnici v Ul. D’Annunzio bo v torek, 12. novembra, ob 20. uri javno zborovanje rajonskega sveta, katerega se bosta med drugimi udeležila tudi miljski župan Gastone Millo in odbornik za decentralizacijo Galliano Donadel. Na dnevnem redu bo razprava o vprašanju zgodovinskega centra in področja za pešče, o zemljiščih Caliterna in nekdanje kinodvorane Europa, o središču za psi-
ustanovo Tre Venezie in deželo Furlanijo - Julijsko krajino glede naselij S. Pietro in S. Cristoforo, o proračunu miljske občine in pa o dejavnosti rajonskega miljskega sveta.
• Deželni odbornik za javna dela Giust je včeraj sprejel novega teh ničnega načelnika Urada civilne služ be za obmorska dela v Trstu ing. Vitaleja. Na sestanku so pregledali vrsto vprašanj, ki zadevajo delovanje omenjenega urada na področju Furlanije - Julijske krajine .
Tretja deželna komisija o «delegiranih dekretih»
Tretja stalna deželna komisija, ki ji predseduje Masutto (KD) je v četrtek nadaljevala razpravo o «delegiranih dekretih» o šolstvu. V razpravo je poseglo več svetovalcev:	Ermanno (PSI), Bergomas
(KPI), Ribezzi (KPI), Masutto (KD), Dal Mas (PSDI) in drugi.
Socialist Ermanno je poudaril, da
so dekreti pozitivni, čeprav niso povsem pravično pred v\! en a zastopstva.
Predsednik komisije Masutto pa se je dalj časa zadržal pri definiciji teritorialnega značaja «šolskega okrožja».
Umestitev gorske skupnosti za Karnijo
Te dni so v Tolmeču umestili skupščino prve gorske skupnosti za področje Kami je. Prisotnih je bilo 117 delegatov, ki zastopajo 28 občinskih svetov. V uvodnem pozdravu je deželni odbornik za kra-jevne uprave deželnega odbora Va-risco dejal, da so do sedaj umestili sedem od desetih gorskih skupnosti in s tem tudi v teh skupnostih pričeli z delom. Varisco je tudi podčrtal, da ustanovitev gorskih skupnosti pomeni drugačno obravnavo goratih področij, saj se ne bo več govorilo o prispevkih od zgoraj, temveč o programih, ki jih skupnosti izdelajo same.
liimiiiilllliiiliilUilillllimiilllltHlItliilH'iiirMiiiiiiiiiillllllllliirnillllllllllHIMIIItlllllItlllllllillillllllllllllll
IZ SKLADA 50 MILIJONOV LIR
Brezobrestna študijska posojila Tržaške hranilnice za visokošolce
Ustrezne prošnje je treba vložiti do 29. novembra Na vsakega študenta največ do pol milijona lir
Tržaška hranilnica je ustanovila poseben denarni sklad v višini 50 milijonov lir, iz katerega bodo črpali študijska posojila viso-košolcem iz nepremožnih družin in ki so na tekočem s predpisanim študijskim načrtom. Za posojila smejo zaprositi visokošolci, ki se nameravajo vpisati v akademskem letu 1974/75 na tržaško univerzo ali na druge univerze, kolikor gre za fakultete, ki jih v Trstu ni (olajšava velja tudi za visokošolce, ki se nameravajo vpisati na višje zavode za telesno vzgojo). Za posojilo lahko zaprosijo tudi visokošolci, ki že posečajo univerzo v Trstu ali drugod, v primeru, da ustreznih fakultet ni v Trstu.
Posojila bo hranilnica dovolila visokošolcem, ki lahko dokažejo naravno neoporečnost. Za bruce velja, da morajo imeti oceno najmanj 40/60 pri maturitetnem izpitu, za visokošolce iz višjih letnikov pa da so opravili vse ‘izpite, ki jih predvidevajo ustrezni učni načrti. V poštev pridejo italijanski državljani s stalnim bivališčem v občinah, v katerih deluje Tržaška hranilnica (te občine so Trst, Devin-Nabrežina, Repentabor, Milje, Dolina, Zgonik, Tržič, Doberdob, Fo-Ijan-Redipuglia, Ronke, škocijan ob Soči, šentpeter ob Soči, štarancan, Turjak in Gradež). Prosilci morajo pripadati družinam, ki ne razpolagajo s čistim letnim dohodkom nad
1.800.000	lir, ne glede na število družinskih članov.
Posamezna posojila ne bodo mogla na noben način presegati 500.000 lir na leto. Hranilnica ne bo računala na posojilo nobenih obresti, visokošolci pa jih bodo začeli vračati najkasneje dve leti po opravljenem doktoratu, in sicer v roku 8
V TOLMINU
Miloš Volarič razstavlja v Mali galeriji knjižnice
Razstava bo odprla do konca meseca
Tolminska deželica — tako jo i-nenuje zgodovinar Simon Rutar — se lahko upravičeno ponaša z vrsto upodabljajočih umetnikov, ki so izšli z vrst ljudstva v letih po osvoboditvi. človek je res lahko vesel h zadovoljen kadar sliši, da se je 'J zadnjih štirih letih v Mali galeriji tolminske knjižnice zvrstilo že !8 umetniških razstav, večinoma domačinov. Letos je svoja umetniška iela razstavljalo že sedem umetnikov. V drugi polovici februarja io 20. marca je razstavljal svoja iela slikar - amater Kravanja, v maju in delu junija mu je sledila Minka Korošec, ki je razstavljala olja in akvarele. Vinko Knez je v irugi polovici junija razstavljal o-Ija in akvarele, temu sta v septembru sledila Zmago Sokol z lesorezi in Jani Kemperle z olji. Zadnje dni septembra do 20. oktobra pa so bila razstavljena dela pokojnega akademskega slikarja Ljuba Brovča. To je bila spominska razstava, ki jo je pripravila tolminska gimnazija, kjer je pokojni umetnik poučeval.
Te dni je v Mali galeriji tolminske knjižnice odprta razstava Miloša Volariča iz Kobarida. Volarič razstavlja osem akvarelov z motivi kobariške in tolminske doline. U-metniku moramo priznati, da z razstavljenimi akvareli pritegne obiskovalca takoj ko vstopi v razstavni prostor. Njegova motivika: Mi-lišče (dva akvarela). Po dežju in Odjuga, prikličejo v spomin prizore, ki jih alpinist doživlja, ko se vzpenja na tolminske vrhove: Matajur, Mrli vrh, Rdeči rob, Migovec, Kobilja glava in druge. Vendar z razliko, da je umetnik te prizore povedal po svoje — z barvami. Poglejmo tisto z naslovom Po dežju.
let. Visokošolci, ki bi po prejemu posojila ne ustrezali več omenjenim pogojem, bodo morali vrniti v roku treh let prejete vsote, na katere pa bo Tržaška hranilnica pribila obresti. Višino obrestne mere bodo določali od primera do primera.
Za mladoletne študente bodo vse obveznosti prevzeli starši.
Ustrezne prošnje je treba napisati na posebnih obrazcih, ki jih deli Tržaška hranilnica (Trst, Ul. Cassa di Risparmio 10), prošnji pa je treba priložiti vrsto dokumentov in sicer: potrdilo o italijanskem državljanstvu in stalnem bivališču, družinski list, ustrezna šolska spričevala in izjavo o morebitnem uživanju drugih javnih podpor. Prošnje bo hranilnica sprejemala do vključno 29. novembra letos.
Izredne deželne podpore visokošolcem
Deželna uprava je svoj čas s svojim zakonom sklenila izplačati študentom tržaške in drugih univerz manjšo podporo, v primeru, da niso prejeli državne študijske štipendije. Ko so izplačali podporo študentom, ki so bili na seznamu zmagovalcev natečaja, so ugotovili, da je ostalo še 34 milijonov lir. Zato je deželni odbornik Dal Mas sklenil, da tudi ta denar razdelijo v obliki podpor študentom, vendar za leto 1973/74, kar pomeni, da pridejo v poštev prosilci, katerim je prvotno prošnja bila zavrnjena. Teh je sedaj 393, ki bodo prejeli po sto tisoč lir, če so redno vpisani na fakulteti ter 50 tisoč lir, če so na fakulteto vpisani kot «izredni slušatelji».
Dal Mas je sporočil tudi, da je deželna uprava sklenila finansirati nekatere šolske gradnje, ki so mjj-ne, a jih niso mogli dokončati zaradi finančne stiske. Deželne podpore bodo omogočile zaključek del za skupno eno milijardo lir, vendar ne izključujejo možnosti, da se bo število tovrstnih podpor v kratkem še zvišalo.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Široka podpora zahtevi po odprtju IV. razreda slovenske trgovske šole
Za resolucijo SDÌ so glasovali svetovalci vseh strank ustavnega loka
Na horizontu se že svetlika in obeta jasnino, svetlobo, sonce, v o-spredju pa je še vse temno z obrisi hribovite vzpetine. Ali pa tisto z naslovom Odjuga: gozd, smreke, s katerih je že odpadel skoro ves sneg, le tu pa tam se še drži na vejah osamljena kepa snega. Ko o-gleduješ te akvarele, ti kar sam H:de vzklik: To so melišča pod Krnom, to je jasnina nad našimi tolminskimi gorami in hribi, to so smreke in grmovje nad tolminskimi pašniki. Eden izmed dosedanjih o-biskovalcev je v knjigo vtisov zapisal med drugim tudi tale stavek: Miloš, vedno presenečaš s svojimi deli. K temu bi dodali še to: Kot sedanji osemindvajseti Volarič, nas presenečajo tudi drugi tolminski u-metniki, ki so že razstavljali pred njim. Vsi so močno zakoreninjeni v to tolminsko zemljo, iz nje črpajo in zajemajo motiviko za svoje umetniško ustvarjanje.
Miloš Volarič je domačin iz Kobarida, kjer je bil rojen 1933. leta. Šolo za oblikovanje je obiskoval v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1956 diplomiral na slikarskem oddelku. Od leta 1958 poučuje likovno vzgojo na osemletki v Kobaridu. Do sedaj je imel samostojne razstave v Kobaridu, Novi Gorici, Sv. Petru ob Soči in Comu v Italiji. Skupaj z drugimi umetniki pa je razstavljal v Ajdovščini, Bovcu, Kanalu, Idriji, Kobaridu, Gorici, Novi Gorici, Postojni, Sežani, Tolminu, Ronkah, Sovodnjah, Kopru, Ljubljani, Subotici, Piranu, Beogradu in Novem Sadu. Za svoje umetniško ustvarjanje je prejel že več nagrad.
Razstava Volaričevih akvarelov bo odprta do 30. novembra.
A. P. • Ogarev
Koroški tehniki na ogledu avtoceste Viden - Karnija
Kako napredujejo dela na odseku Viden - Karnija avtoceste za Trbiž, ki bi jo morali izročiti prometu že leta 1976, so si ogledali tehniki koroške uprave za javna dela. Povabili so jih furlanski kolegi in tehniki družbe SPEA, ki dela na tem odseku. Ogledali so si predvsem predore in mostove na nekaterih manjših vodnih tokovih, se pozanimali za tehnološke prijeme in na splošno izrazili zadovoljstvo za o-pravi jena dela.
NA SLOVENSKI ORALI
Mladinska zborovanja v oporo manjšim v Avstriji
Na slovenski obali se nadaljujejo protestna zborovaja mladine v zvezi s kratenjem pravic slovenski in hrvatski manjšini v Avstriji. V Piranu sta na zborovanju govorila v imenu slovenskih študentov. Jana Čuk in v imenu italijanskih Tine Volk, medtem ko sta v Izoli govorila v slovenščini Marija Bratuž in v italijanščini Moreno Desimone. Na obeh zborovanjih so govorili tudi predstavniki občinskih mladinskih organizacij. Podobno kot v Kopru so tudi v Piranu in Izoli zborovalci odločno podprli vsebino nedavne jugoslovanske note Avstriji ter izrazil svoje ogorčenje nad početjem avstrijske vlade, ki ne krati Slovencem in Hrvatom samo pravic, izhajajočih iz državne pogodbe, ampak tudi dopušča številne protislovenske izpade neofašistov in drugih reakcionarnih sil.
Goriški občinski svet je sinoči odobril resolucijo SDZ, ki zahteva takojšnje odprtje prvega nadaljevalnega (četrtega) razreda slovenske trgovske šole v Gorici, ki ga je šolska oblast ukinila. Za predlog so glasovali vsi svetovalci strank ustavnega loka, medtem ko so se misovci iz demagoških razlogov zdržali. Resolucijo sta obrazložila svetovalci Bratina in Pavlin, vendar nista uspela prepričati liberalnega svetovalca Del Piera, ki je sicer priznal pravico manjšine, da se izobražuje, a je imel pomisleke, če naj to načelo velja tudi za majhno število učencev v razredu. Šele ko je svetovalec San-zin navedel primere, kako tudi italijanske šole na strnjenem floven-skem področju delujejo samo z e-nim učencem, medtem ko so se v četrti razred trgovske ‘ šole vpisati štirje, je liberalni svetovalec svoje stališče popravil in priznal u-pravičenost zahteve po odprtju četrtega razreda. Z odobritvijo te resolucije postaja podpora v prid popolne strokovne šole v Gorici še močnejša, saj je enako stališče zavzel tudi pokrajinski svet ter nekatere politične stranke.
Seja se je pričela z razpravo o skupinski družini, v zvezi s katero so misovci imeli hude pomisleke, češ da jo sestavljajo mladeniči, ki «nimajo volje do dela in vrhu vsega v Ljudskem vrtu še pretepajo pripadnike MSI - DN». Misovci so nato izzvali dolgo, zaradi drobnjakarstva in opravljivosti mučno polemiko, glede županovega potovanja v Séverni Vietnam, vendar so bili na vsej črti poraženi. Odv. Culot (KD) je dobil zadoščenje za svojo interpelacijo, naj se občinska uprava pozanima in popravi poslopje, v katerem zaseda porotno sodišče. Prav tako je dobil odgovor svetovalec Bianconi (PSDI) na vprašanje glede položaja v LACE GO. Po enourni razpravi o interpelacijah, so svetovalci pričeli obravnavati točke dnevnega reda. K seji se bomo še povrnili.
Zastopniki SDZ in PSDI v rajonskih svetih
V našem listu smo že objavili sezname zastopnikov socialistične in komunistične stranke v rajonskih svetih. Danes objavljamo še imena zastopnikov SDZ in PSDI v istih svetih.
SDZ bo imela naslednje zastopnike: Ločnik: Marjan Rožič; Podpora: Ivan Kovic, Štefan Vogrič: Pevma, Oslavje, Štmaver: Silvan Bensa, Danijel Pintar, Jože Sfiligoj, Emil Valentinčič; Stražice: Franc Podveršič; Severni del -Placata: dr. Danijel čotar; Sv. Rok
Sv. Ana: Niko Klanjšček; Rojce: Cvetko Brajnik; štandrež: Dušan Brajnik, Mario Mučič; Center mesta: Marko Brajnik.
PSDI pa ima naslednje zastopnike:	Ločnik:	Edoardo Bressan,
Giorgio Erzetti; Podgora: Franco Contino, Antonio Menarbin; Pevma, Oslavje, Štmaver: Giordano Fighel-li; Stražice: Angelo Barresi, Mario Marzillo; Severni del - Placata: dr. Francesco Antonini in Antonino Contino; Sv. Rok - Sv. Ana: Paolo Mi-chelon, Elio Candussi; Rojce: Alvise Duca, Umberto Boccadoro; Štandrež:	Sergio Urbanizza, Giorgio
Beltrame; center: Vincenzo Esposito, Alfio Zampi, Liliana Steffè.
Večina volivcev v Musu za priključitev Gorici?
V Mušu so za priključitev h Gorici? Pisali smo že, da so socialdemokrati, ki imajo v tej občini, ki meji na goriško, svojo sekcijo, izvedli anketo med prebivalstvom o mežnosti spojitve obeh občin. KD, ki ima v občini večino in tudi žu-
pana, pa se temu protivi. Včeraj so socialdemokrati javili rezultat ankete. Porazdelili so med volivce 923 vprašalnih pol, odgovore so dobili od 764 ljudi. Med temi naj bi jih bila večina za priključitev h Gorici, in sicer kar 424. Za ohranitev samostojnosti občine se je izreklo 299 volivcev, belih in neveljavnih glasovnic pa je bilo 4L Čeprav pomeni številka 424 večino med tistimi, ki so odgovorili, ne pomeni še to večine med volivci, kajti veliko je takih, ki sploh niso odgovorili. Pomisliti je tudi treba, da je bila ta anketa zasebnega značaja, kajti PSDI je to izvedla brez večje nasprotujoče propagande drugih strank. Socialdemokrati bodo rezultate te ankete prikazali na javnem zborovanju.
Uspela razstava o gobah v Foglianu
Nad 5.000 ljudi si je ogledalo razstavo o gobah, ki jo je v Fogliahu
priredila letoviščarska ustanova za Gradišče in Fogliano - Redipuglio konec prejšnjega oktobra. Na razstavi, ki jo je uredil Bruno Getto, je bilo razstavljenih kar 224 vrst gob, kar je doslej rekord za takšno prireditev. Na njej smo lahko videli tudi tri vrste gob, ki niso bile doslej katalogizirane. V glavnem so bile razstavljene gobe, ki rastejo na našem Krasu, po katerem vedno več ljudi nabira gobe.
Razstava je torej doživela uspeh. Pri prireditvi so sodelovali tudi občina Fogliano - Redipuglia, pokrajinska turistična ustanova in nekatera društva.
Ob zaključku razstave so priredili v restavraciji «Ai cacciatori» v Re-dipuglii večerjo. Postregli so z gobami, ki so bile pripravljene na e-najst različnih načinov. Za to je poskrbel gostilničar Roberto Miron iz Nervesa della Battaglia (pokrajina Treviso). Uporabili so samo kra-ške gobe, kot dopolnilo pa so so-mellierji nudili furlanska vina.
S SPREVODOM PO MESTU
Danes v Tržiču manifestacija ob 30-letnici odporništva
Počastili bodo Silvija Marcuzzija-Mon lesa
V Tržiču bo danes, v okviru proslav tridesetletnice zmage nad fašizmom, manifestacija posvečena partizanskemu komandantu Silviju Marcuzziju - Montesu, ki je bil odlikovan z zlato kolajno za hrabrost.
Manifestacijo prirejajo občinske u-prave tržiškega območja, pokrajinska. uprava, ANPI, stranke ustavnega loka, protifašistični odbori tr-žiških tovarn ter sindikati.
Ob 9.30 se bodo udeleženci zbrali pred sedežem ANPI v Ulici Garibaldi, nato bodo v sprevodu, na čelu katerega bodo zastave partizanskih edinic in prapori občin, šli v cerkev Rožnega venca, kjer bo cerkveni obred, nato pa v kinodvorano Azzurro, kjer bo osrednja svečanost. Na njej bosta govorila dr. Gian in Giovanni Padoan - Vanni.
Sinoči je bila v Tržiču, v okviru iste manifestacije, okrogla miza z udeležbo izvedencev deželnega inštituta za preučevanje osvobodilnega gibanja.
Silvio Marcuzzi - Montes, doma iz Fogliana, je bil gradbeni mojster in podjetnik. Pridružil se je osvobodilnemu gibanju, fašisti in nacisti so ga prijeli in ga usmrtili v mučilnici v Palmanovi.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
NA POZIV VSEDRŽAVNE SINDIKALNE FEDERACIJE
Včeraj stiriamo splošna stavka za reforme in višje pokojnine
Zborovanja v Gorici, Tržiču in Krniinu - Sindikate skrbi zniževanje zaposlitvene ravni v goriških obratih
V okviru vsedržavne stavke, ki so jo oklicala vodstva vsedržavnih sindikalnih organizacij, so tudi v go-riški pokrajini delavci včeraj sodelovali v štiriurni stavki, ki je bila razdeljena na dva dela ter so dopoldne stavkali dve uri, popoldne pa še preostali dve.
Osrednja manifestacija je bila v kinodvorani Azzurro v Tržiču, na kateri sta spregovorila poslanec Raffaele Franco, sekretar društva upokojencev, ter predstavnik sindikalne federacije Dry. Govornika sta poudarila, da delavski razred ne sme nositi celotnega bremena sedanje gosi ■odarske krize ter sta zahtevala, naj oblast prične uresničevati družbene reforme, preko katerih naj zavaruje kupno moč mezd. Predstav-niu upokojencev Franco je še zlasti poudaril kritični položaj upokojencev, katerih prejemki so pri sedanjem hitrem naraščanju cen odločno prenizki za življenje ter je predlagal, naj bi pokojnine izračunavali tako kakor mezde.
Sindikalna federacija je včeraj priredila zborovanja tudi pred livarno S/\FOG, tekstilno tovarno v Podgori in pred tovarno Tee Friuli v Kr-minu.
Sindikalne organizacije v Gorici so še zlasti zaskrbljene spričo naraščajoče krize v goriških industrijskih o-bratih, kjer se je izredno povečal vpis v dopolnilno blagajno, ter napovedujejo za prihodnji teden avtonomne sindikalne pobude v naši pokrajini, s katerimi želijo opozoriti na težaven položaj za naše delavce ter predlagati ustrezne ukrepe, da se njihov položaj izboljša.
Spet delno delo v tovarnah IACEG0
V tovarnah LACEGO v Sovodnjah in Gorici so delavke in delavci spet pričeli delati 24 ur na teden, t.j. tri dni tedensko. Do obnovitve dela je prišlo po posegu sindikatov pri deželni upravi, ki je lastniku dala pri bankah nekatere garancije. Naročil za izdelke te tovarne je kar precej, delo je lastnik prekinil, ker
so mu bili baje odjemalci dolžni in ker se nj hotel zadolževati pri bankah, kjer bi bil moral plačati velike obresti. V tovarnah je zaposlenih več kot 400 ljudi.
Splošna bolnišnica opozarja na pomanjkanje finančnih sredstev
Upravni svet splošne bolnišnice v Gorici je na svoji zadnji seji sprejel resolucijo o finančnem položaju v tej ustanovi ter jo poslal predsednikom vseh skupin v deželnem svetu. Upravni svet ugotavlja, da je težavni finančni položaj nastal zaradi zadolženosti zavarovalnih u-stanov. Ker se upravni svet zaveda, da zaradi pomanjkanja plačil-
nih sredstev ne bo mogel opravljati svoje naloge, se je odločil nastopiti na vseh ravneh, da se poišče ustrezna rešitev.
Upravni svet zahteva, da bolniške blagajne plačajo svoje dajatve kot je bilo sklenjeno, brez odtegljajev ter zahteva poseg deželnih teles, ki naj poiščejo finančna sredstva za potrebe bolnišnice. Kar zadeva vlado, upravni svet zahteva uresničitev dekretov, ki naj odpravijo zadolženost bolnišnih blagajn.
Ob koncu se upravitelji zavzemajo za zdravstveno reformo, ki edina lahko zagotovi popolno in zadovoljivo rešitev težavnega vprašanja, kakršno je zdravstveno.
Prispevajta ra
DIJAŠKO MATICO
mininnnmnnmttminiimnnmminmnmimnmmniiiMimiimMmnmiimmmniif»MM««.TMffnm„l,
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Obsojen ker se ni podredil policijskemu nadzorstvu
Zalotili so ga brez vozniškega dovoljenja - Namesto sodišča bi se morala z nekaterimi prestopniki ukvarjati socialna služba
Krvodajalci iz Jugoslavije danes v Doberdobu
Danes zjutraj bo skupina krvodajalcev iz Beograda in z Reke obiskala Tržič. V popoldanskih u-rah si bodo jugoslovanski krvodajalci ogledali še Redipuglio in Doberdob, kjer jih ho sprejel tamkajšnji župan Jožef Jarc.
Prodaja abonmajev za koncertno sezono
Prihodnji teden, v četrtek 14. novembra, se prične v gledališču Verdi slovenska abonmajska glasbena sezona, ki jo prirejajo Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete. Na prvem koncertu bosta nastopila Slovenski godalni orkester iz mladinski zbor iz Maribora, dirigiral bo Anton Nanut.
Abonmajske izkaznice so ie v prodali na naslednjih mestih: sedež Glasbene matice v Gorici, Ul. Malta 2; sedež Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2; pisarna Artur Koshuta, Ul. Mameli 5. C mik za pet abonmajskih koncertov je
4.000	lir, za mladince in dijake pa velja znižana cena 2.000 lir. Vstopnice za posamezni koncert bodo v prodaji po 1.000 lir.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo Gorica
obvešča udeležence martinovanja, ki se bodo z avtobusom odpeljali na Most na Soči, da bo odhod s Travnika ob 13.30, iz Podgore ob 13.35, iz štandreža ob 13.40 ter iz Sovodenj ob 13.45.
SPD Gorica priredi v soboto, 16. novembra, na sedežu v Ul. Malta, sejem smučarske opreme. Namen tega sejma je prodaja ali zamenjava rabljenih smučarskih potrebščin. Društveni prostori bodo odprti od 15 30 do 18. ure.
Slovensko planinsko društvo Gorica
javlja, da se je že pričelo vpisovanje za smučarski tečaj na Lažni, ki bo od 26. decembra do 4. januarja. Tečaj bo ob ugodnih snežnih rezmerah. Pri vpisu morajo starši podpisati izjavo za razrešitev SPD kakršnekoli odgovornosti pri morebitnih nezgodah. Vpisovanje je vsak dan od 10. do 12.30 in od 16.30 do 18.30, ob sobotah pa samo od 10. do 12. ure na sedežu SPD, Ul. Malta 2. Ob tej priložnosti sprejemajo tudi vpisovanje v FISI.
Razstave
Pred goriškim okrajnim sodnikom se je moral zaradi raznih prestopkov v četrtek zagovarjati 37-letni Luigi Rovena iz Gorice, Ul. Torriani 35. Tako je rečeno v obtožnici, da je dne 22.10.1973 zvečer nekaj pred 23. uro, vozil svoj avto alfa romeo brez vozniškega dovoljenja. Pozneje so še ugotovili, da je Rovena pod policijskim nadzorstvom in da je večkrat prekršil predpise ter se tudi oddaljil iz svojega stanovanja v času, ko bi moral biti doma. Po podatkih, ki jih je posredovala pretura iz Milana, pa naj bi obtoženec izvedel tudi potvorbe na vozniškem dovoljenju Rosarie Monti.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiNitniimiiiiiiiiniiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Trgovci iz Trevisa kupujejo gobe pri nas
Kogar posli vodijo v jutranjih u-rah preko mejnega prehoda pri Rdeči hiši, bo med peto in šesto uro opazil dolgo kolono avtomobilov, ki je iz Rožne doline namenjena v Gorico. To kolono sestavljajo predvsem jugoslovanski gobarji iz okolice Nove Gorice in Brd, ki vozijo svoje blago na goriški zelenjadni trg.
Zaradi ugodnejšega vremena se je v zadnjem času trgovina z gobami spet razmahnila tako da vsako jutro opaziš na glavnem trgu veliko kupcev iz okolice Trevisa.
želeli smo kaj več izvedeti o trgovini. ki se prične tako zgodaj zjutraj. Trgovce iz Trevisa smo vprašali kako je s posli. Medtem ko je spravljal polne košare gob na svoj tovornjak nam je povedal, da se vsak dan vozi v Gorico kjer kupuje večje količine gob, ki jih potem prodaja na raznih trgih po vsem Venetu. Povedal nam je še, da je povpraševanje po gobah zadnje čase zelo naraslo in da le s težavo zadovoljuje potrebe svojih odjemalcev.
Enega Izmed gobarjev iz Slovenije, ki se je pogajal s trgovcem za ceno smo vprašali kje naberejo tako velike količine gob. Svoje skrivnosti nam ni hotel razkriti, nekoliko se je obotavljal, potem pa se je le o-dločil: «Gobe so povsod, od Krasa preko Vipavske doline do Brd, le poiskati jih je treba.»
(Na sliki vidimo trgovca med tehtanjem košare gob pred goriškim trgom.)
Na zaslišanju se je Rovena izgovarjal, da ni ponaredil vozniškega dovoljenja, pač pa da je tak dokument naročil pri nekom v Milanu in da ga je policija slučajno našla pri njem. Priznal pa je vožnjo brez dovoljenja in kršitev predpisov o policijskem nadzorstvu. Sodnik ga je za ta dva prestopka obsodil na 9 mesecev aresta, 20.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Zagovarjal ga je odv. Maniacco.
Hujša kazen je doletela 40-letnega Loredana Biasiola iz Gorice, ki so ga policisti aretirali 12. oktobra 1974 pijanega v baru «Alla Fortezza» na Trgu S. Rocco v Gorici. Poklicala jih je gostilničarka, ker je mož razsajal v njenem lokalu in ko so ga hoteli policisti aretirati, se je uprl tudi njim ter jih začel zmerjati, da so ga morali s silo odpeljati. Naslednji dan pa so ga odpeljali v bolnišnico za zapornike v Trento na zdravljenje.
Pri razpravi je sodnik ugotovil, da gre za povratnika, starega znanca sodnije in zaporov. Prisodili so mu šest mesecev zapora, tri mesece aresta in 20.000 lir globe. Zagovarjal ga je odv. Pascoli. Omenimo naj še, da je na razpravi priznal svojo pijanost, vendar je protestiral, da ni bil močno vinjen, da se ni prepiral in da je samo protestiral proti dvema osebama, ki naj bi mu ukradli 10.000 lir. Povedal je nadalje, da se je nameraval vrniti v občinsko ubožnico v Ulici Baiamonti, da pa ni mogel noter, ker je bila že pozna ura in se glavna vrata tega zavetišča zapirajo ob 22. uri. V takih primerih je včasih prespal kar v kakem bližnjem avtomobilu.
Tudi naslednji obtoženec je bil stanovalec občinskega zavetišča v Ulici Baiamonti 22. Gre za 38-let-nega Benita Fumiatija. Vodstvo zavetišča ga je prijavilo policiji, ker da je dne 22.11.1972 s komolcem razbil šipo na vhodnih vratih urada in da je že večkrat zakrivil podobne prekrške, ko je bil vinjen. Obtoženec je zanikal, da bi bil kdaj vinjen in da bi razgrajal ter je trdil, da je nekdo močno zaloputnil vrata za njim, ko je šel iz urada in da se je zato šipa razbila. Ker ni bilo bolj konkretnih dokazov, je sodnik upošteval tak njegov zagovor ter ga oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Zagovarjal ga je odv. Genovese; drž. tož. odv. Cos-sa, sodnik dr. Gagliardi, zap, M. Massi.
V	klubu «Simon Gregorčič» na Korzu Verdi 13 je vsak delavnik od 11. do 12. in od 18. do 20. ure odprta razstava o goriškem slovenskem begunskem šolstvu med prvo svetovno vojno. Razstava bo odprta do 17. novembra.
V	galeriji «Il Torchio» v Ulici Mameli je vsak dan, do 15. novembra, odprta razstava najnovejših slik našega rojaka, slikarja Demetrija Ceia.
V	Goriškem muzeju v Kromberku
je razstava «Iz kitajske zbirke slovenskega etnografskega muzeja». Odprta je ob delavnikih od 8. do 14. ure, ob nedeljah pa od 13. do 18. ure.
V	razstavni galeriji Pro Loco v
Gorici so odprli slikarsko razstavo tržaškega umetnika Luciana Corriera. Razstavljenih je 30 slik. razstava bo odprta do 15. novembra.
V' lazstavni galeriji MEBLO v Novi Gorici je do 15. novembra, vsak delavnik v delovnih urah, odprta razstava števerjanskega rojaka Vladi-mira Klanjščka.
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «L’arrivista», A Delon in S. Rome. Barvni film.
CORSO 16.45—22.00 «Il domestico». L. Buzzanca in M. Brochard. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Il sor riso del grande tentatore». Barvni film. G. Jackson in A. Celi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.30—22.00 «Innocenza e turbamento». V. Caprioli in E. Fenech. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Jony svelto». J. Kelly in G. Hendri. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «Sensi proibiti». Barrai film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Il colonnello Buttiglione diventa generale». Barrai film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Noi due senza domani». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Roparji vlaka», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Začetnica na pločniku», francoski ban ni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Holandska zveza», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Prometna zmeda», francoski barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Sadute, Ul. Cosulich, tel. 72480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24.
MEDNARODNA DOGAJANJA
Vpliv Rabata na Bližnji vzhod
Visoka stopnja solidarnosti arabskih dežel - Se vedno ostanejo v veljavi politična sredstva
Tako rekoč čez noč je konferenca šefov arabskih dežel v Rabatu, spremenila odnose na Bližnjem vzhodu. Nedvomno je zelo važna za te dežele, vendar tudi za ameriškega zunanjega ministra, Kissinger-ja, in Izrael.
O svojem doslej najkrajšem o-bisku Bližnjega vzhoda, je Kissin-ger pred nekaj tedni obvestil svoje arabske sogovornike — oba predsednika, Sadata in Asada, kot tudi jordanskega kralja Huseina — o predlogih za nove aranžmaje med njihovimi deželami ter Izraelom. Vse kaže, da njegove ideje niso imele željenega odmeva. In bržkone pričakuje kaj več od nove turneje, na katero se je podal pred kratkim.
Medtem pa je prišlo do dokajšnjih sprememb: celotna koncepcija Kissingerjevega posredovanja je slonela na posamičnih sporazumih in na strategiji «korak za korakom», vtem ko je bilo na rabatskem sestanku sklenjeno, da arabske dežele ne bodo stremele po rešitvi bližnjevzhodnega vprašanja na o-snovi posamičnih, marveč «kolektivnih» pogajanj, katerih bi se u-deležilo tudi Palestinsko osvobodilno gibanje (PLO).
Kako so se stvari spremenile, dokazuje tudi govor, v katerem je izraelski premier Rabin dejal, da navaja sestanek v Rabatu, poleg drugega, tudi na to, da je treba prav posebej odgovoriti na dve vprašanji. Prvič, ali je Egipt, kot doslej, še naprej pripravljen doseči separatni mir. Na to vprašanje, je dejal Rabin, še ni mogoče odgovoriti. Drugo pa je, ali je Jordanija še razpoložljiv partner za pogajanja. Na to je mogoče le delno odgovoriti: zdi se — je rekel Rabin — da je PLO tisti, ki bi se z njim morali pogovarjati. Toda v Izraelu še vedno stoje na stališču, da se s PLO ne bodo pogajali — celo v tem primeru ne, ko bi Palestinci «nosili jordanske uniforme».
Vsa Kissingerjeva strategija sloni na pripravljenosti Egipta na večja in hitrejša popuščanja in na za-ključitvi novih aranžmajev glede u-mika izraelskih sil na Sinaju. U-makniti se v tej velikanski puščavi za nekaj desetin kilometrov, bi za Izrael pomenilo le malo ali nič, potem ko se je umaknil z obale Sueškega prekopa. Zanj bi pomenilo največjo izgubo, ko bi zapustil področje naftnih nahajališč na obalah Rdečega morja, vendar so ZDA Izraelu obljubile, da bi mu v tem primeru zagotovile vso potrebno nafto.
Docela je Izrael nepopustljiv glede Golana. Zato so tudi v Siriji vse bolj nezadovoljni z ameriškimi ponudbami, ki jih označujejo za «iluzije». Nadalje pa je bil Kis-singer, poleg drugega, PLO povsem izključil kot morebitnega partnerja na ženevskih pogajanjih.
Rabatski sklepi, seveda, bistveno spreminjajo situacijo. Ideja o politični rešitvi ni popolnoma odvržena, dokaj pa so spremenjeni njeni okviri. Zavrnjena pa je bila sleherna misel na posamezna pogajanja in s tem na posamične sporazume, a to je najmanj, kar sta Washington in Tel Aviv pričakovala. Vrhu tega je bilo bolj kot kdajkoli doslej poudarjeno, da je PLO edini zakoniti predstavnik palestinskega ljudstva.
O kolektivnem stališču ter vlogi PLO bodo v kratkem še razpravljali voditelji Egipta, Sirije, Jordanije in PLO, vtem ko je na programu tudi razprava o Palestini v Generalni skupščini. Vse to v marsičem daje bližnjevzhodnemu vprašanju povsem nove dimenzije.
Potem, ko so bile premagane nekatere težkoče v lastnem taboru, so arabske dežele v Rabatu pokazale novo, zelo pomembno stopnjo solidarnosti.
Izhodiščno stališče ostane zahteva, da se Izrael umakne z vseh zasedenih arabskih področij in da se palestinskemu ljudstvu priznajo njegove nacionalne pravice. Če bo nasprotna stran to razumela in sprejela, bodo pogajanja hnogoča in s tem tudi podane možnosti neke trajne politične rešitve. Očitno je, da so arabske dežele v zvezi s takšno svojo orientacijo dobile potrebno podporo tudi v svetu.
Težko si je zamisliti, da bi Washington in Tel Aviv vse to lahko enostavno ignorirala ter nadaljevala svojo politiko, ki je v skrajni
liniji predstavljala samo podpihovanje izraelske nepomirljivosti in napadalnosti. Ni dolgo tega, ko je sam predsednik ZDA, Ford, skušal v tem smislu vplivati na Izrael, ko je izjavil, da je Palestinsko o-svobodilno gibanje «spoštovanja vreden sogovornik». Res, da je kmalu potem sledila uradna izjava, da se v bistvu ameriška politika na Bližnjem vzhodu nič ne menja, a je obenem jasno, da se tudi neka nova stvarnost s podobnimi izjavami ne da spremeniti.
Če bo Izrael — in z njim ZDA — še naprej trmoglavo zavračal arabske ponudbe za neko pravično in trajno rešitev perečega vprašanja, bo nedvomno — in spet z njim tudi ZDA — zabredel v še večjo izolacijo, kot se je v njej znašel doslej. Trenutne okoliščine pa dokazujejo, da si tega ne moreta dovoliti.
Moški pevski zbor slepih iz Maribora, ki bo nastopil danes popoldne ob 16. uri na koncertu, ki ga v dijaškem domu prireja Slovenski mladinski center
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiijuuiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiu
V JUGOSLOVANSKI PRESTOLNICI V DNEH OD 7. DO 19. OKTOBRA
Bogate glasbene prireditve ob 30. obletnici osvoboditve
Poleg nekaterih najboljših domačih so nastopili tudi odlični tuji ansambli
Letošnje Beograjske glasbene svečanosti, ki so bile od 7. do 19. oktobra, so bile posvečene 30-letnici osvoboditve Beograda. Zvrstilo se je 21 koncertov in o-pernih predstav, na katerih so nastopali najboljši jugoslovanski in inozemski umetniki in ansambli:	balet Srbskega narodnega
pozorišta, pevski zbor «Madrigal» iz Bukarešte, Beograjska filharmonija, nemška Opera iz zahodnega Berlina, ki je uprizorila opero Arijadna na Naksosu Riharda Straussa in Mozartovo opero Beg iz Seraja, dalje Zagrebški solisti, Češka filharmonija pod vodstvom Vaclava Neumanna z violončelistom Jožefom Huhrom na prvem in pianistko Dubravko Tomšič - Srebotnjakovo na drugem koncertu, Beograjski trio, Beograjski komorni orkester s sopranistko Djurdjevko čakarevice-vo in basistom Miroslavom Čanga-lovičem, pianist Misha Dichter iz ZDA, zbor in orkester RTV Beograd, ki sta pod vodstvom Bori-voje Simiča z beograjskimi solisti izvedla opero-oratorij Oedipus-rex Igorja Stravinskega in drugi, o katerih bomo govorili v tem sestavku.
Že na začetku moram poudariti velik uspeh pianistke Dubrav • ke Tomšič - Srebotnjakove. ki je nastopila z orkestrom čVške filharmonije; s svojo interpretacijo Beethovnovega Koncerta v Es-du-ru št. 5 je izzvala prave ovacije beograjske koncertne publike in vsa priznanja strokovne kritike in tudi pripombe poslušalcev zakaj je sorazmerno redek gost, čeprav jo pravzaprav poznajo v Beogradu še iz časov, ko je svojo nadarjenost pokazala kot malo dekletce in kljub temu, da je v svetu med vodilnimi pianisti. Sicer pa naj citiran oceno Petra Ozgijana v Politiki: «Na drugem koncertu je nastopila znana slovenska pianistka Dubravka Tomšič, ki je izvedla Beethovnov Klavirski koncert št. 5 v Es-duru. Njeno izvajanje je karakteriziralo globoko prodiranje v glasbeni tekst, ost-varjeno s čisto in jasno tehniko, kar je izzvalo prave ovacije publike. To je bila brez dvoma ena izmed najboljših interpretacij Beethovna, ki smo jih slišali v zadnjem času.»
Drugi izreden uspeh pripada glasbenovzgojnim prizadevanjem v skupini pihal, ki v zadnjem ča-šu izkazujejo v Sloveniji kvantitativno in kvalitativno razraščanje. Vsekakor je to vpliv dobro zastavljenega dela na srednji šoli in na Glasbeni akademiji v Ljubljani, kar ima pozitivne posledice tudi
..................
Ponovno k mini krilu
NEW YORK, 8. — Eni pravijo, da je sedanja moda skrajno demokratična, drugi da je moda — tiran. V resnici je muhasta. In to do skrajne mere. Še pred tremi leti, celo pred dvema se je večina mlajših žensk in deklet ogrevala za mini krilo. V zadnjih mesecih pa je videti na ulicah vedno več zelo dolgih kril, tudi «ciganskih» torej kril. skrojenih iz najrazličnejšega blaga, kot bi luknje na krilu zakrpali z zaplatami različnih vrst tkanine. Včasih taka krila že «brišejo prah» po cestah. Ameriški modni kreator Halston pa se sedaj vrača k mini krilu, ki pa ne bo mini v dosedanjem pomenu besede, pač pa «nekaj podobnega». Svoje krilo «do sredine stegna» je imenoval the skimp, kar bi po naše pomenilo «varčnost» to se pravi, da bi varčevali s tekstilom, pa naj gre za svilo, bombaž ali sintetično blago. Tisti, ki so se navdušili nad novostjo, pa so izraz the skimp koj prekrojili v «the shrink», kar bi po naše pomenilo «skrčenje», to se pravi, da j® se blago, iz katerega
je bilo krilo krojeno do kolen, skrčilo do pol stegna. Tak vtis namreč dajejo modeli, ki jih je na modni reviji prikazal ameriški modni kreator, ki glede tega pravi naslednje: «Čas je bil že, da nekdo vnese v modo nekaj veselega, prijetnega. Moda je bila zadnje čase preveč resna, ustaljena».
Ko so ga vprašali, komu bodo krila «skimp» pristajala, je Halston rekel, da «bomo skimp videli na lepih ženskah vseh starosti». Nato je še nadaljeval: «Ameriška ženska je lepa zaradi lepih nog. Ameriški moški pa so zadnje čase doživljali krizo lepih nog na ulicah. Nova moda pa bo nove nakupe verjetno pognala do zvezd.»
In prav gotovo je največ resnice prav v tem, kajti mož si je novo modo, ki ni prav nič nova, zamislil verjetno «po naročilu», da se garderobe žensk v bogatem svetu spet obnovijo in dobita tekstilna in konfekcijska industrija novih naročil, ki naj ju potegnejo iz sedanjih težav, v katera ju je pahnila stagnacija.
pri pouku na nižjih glasbenih šolah. To ugotavljamo tudi na nekaterih šolah na Primorskem. Rezultat pedagoškega dela na tem področju se je v najvišji meri odrazil tudi na mednarodnem tekmovanju Glasbene mladine, ki je bilo tik pred začetkom Beograjskih glasbenih svečanosti v Beogradu. Na tem tekmovanju je mladi flavtistki Ireni Grafenauerjevi iz Ljubljane, o katere izredni nadarjenosti ob njenih nastopih v Rovinju in v Kopru smo na tem mestu že pisali, strokovna žirija soglasno priznala in prisodila prvo nagrado. Poleg tega pa je prejela še nagrado «Zlata harfa», katero v imenu redakcije dnevnika «Politika» podeljuje posebna žirija, ki jo sestavljajo predstavniki mednarodne organizacije za širjenje glasbene umetnosti med mladino. Ni vzbudila le izrednih simpatij pri poslušalcih, o čemer poroča beograjski tisk. temveč pravo zadovoljstvo nad tehnično dovršenostjo in muzikalno darovi-tostjo tudi pri glasbenikih, kar se je odražalo v nonovnem komentiranju in občudovanju. Čestitamo v želji, da bi nas ponovno obiskala na Primorskem in tudi v Trstu!
Naj nadaljujem poročilo s prireditev, ki sem jim prisostvoval od 15. oktobra do zaključka. Tega dne je bila, lahko bi rekel slavnostna predstava Verdijevega «Trubadurja». Slavnostna zato, ker nas je po svoji glasbeni dognanosti, po režiji in scenski sliki odela v svečano razpoloženje. Dirigent Oliviero de Fabritiis, gost iz Italije, je celotno predstavo razvnel do širokih napetostnih dimenzij bodisi v orkestru bodisi v pevcih, zlasti v skupini glavnih protaganistov.
Vrhunsko je bila muzikalno in igralsko oblikovana Acuzena danes svetovno znane mezzosopranistke Biserke Cvejič, ki je bila obenem tudi najmočnejši interpre-tator tega večera na odru. Njen lik je bil nazorno zgrajen, v svoji zapleteni tragičnosti pretresljivo prepričljiv. Gost iz Madrida, Pe-dro Lavirgen, tenorist znatnega glasovnega obsega, lepega in voluminoznega tona, je v igri učinkoval nekoliko zadržano — najbr-že zaradi novega scenskega okolja in režijskega koncepta — vendar je vlogo Manrica v pevskem oblikovanju predstavil s pravim občutjem in zapustil vtis pevca večjega formata. Grofa Luno je kreiral baritonist lepo oblikovanega, po vsem obsegu barvno izenačenega glasu, interpret, ki poleg pevskih kvalitet izkazuje tudi prepričljivo igralsko vživljanje. Nikola Mitič. Namesto napovedane sopranistke Ljiljane Molnar-Tala-jičeve je v vlogi Leonore nastopila Milka Stojanovič, ki kaže sicer izredne glasovne kvalitete, vendar ne obvlada še popolnoma dovršeno vseh višin. Glasbeno je nadarjena, v igri pa se je odražala včasih prav začetniška zadrega, zato njen lik Leonore ni bil zgrajen v svoji logično rastoči celovitosti. Sodim, da je to posledica dejstva, da je morala «vskočiti» v zadnjem trenutku, da je s tem rešila problem nadomestitve prej predvidene pevke in s tem tudi predstave. Delo je izvrstno zrežiral Arsa Jovanovič, sceno pa je duhovito in praktično obenem zasnoval Vladimir Marenič.
Naslednjega dne smo v dvorani Kolarčeve univerze poslušali koncert do potankosti uvežbanega Komornega orkestra konservatorija «Peter Iljič Čajkovski» iz Moskve, ki ga je pred nekaj leti imelo v gosteh tudi Društvo prijateljev glasbe v Kopru. Tega očividno sestavljajo najboljši gojenci iz razredov za godala. Saj sta se nam kot dobri solistki v dodatnem programu predstavili violinistka, ki zaseda mesto koncertnega mojstra in prva čelistka, ki je ob čisti igri mehko zastavljenega to-
Evtanazija v «Zdravnikovih izpovedih»
LONDON, 8. — Na knjižni trg je prišlo delo, ki bo prav gotovo dvignilo veliko prahu. Gre za avtobiografsko delo, ki ga je napisal dr. George Mair in ki nosi naslov «Confessions of a surgeon», kar bi po naše pomenilo «Izpovedi nekega zdravnika» ali bolje «Zdravnikove izpovedi». Avtor dela dr. George Mair pravi, da se v celoti zaveda odgovornosti za svoje početje in ne izključuje možnosti, da ga bodo spravili celo pred sodišče kot morilca, pa čeprav v isti sapi poudarja, da je vsak «umor» izvedel na zahtevo prizadetega in nikoli na lastno pest.
Že iz dosedanjega moremo sklepati, da gre za že dolgo pereč in še nikoli dokončno rešen problem evtanazije, to se pravi «u-smrtitve» iz «usmiljenja», ko zdravnik ali kdo drugi nekoga na ta ali oni način umori, da bi ga rešil nadaljnjega trpljenja.
George Mair je član edinburške in glasgowske kraljevske zdravniške zbornice. Sedaj se ne ukvarja več z zdravniškim poklicem, pač pa se je lotil izključno pisateljevanja, vrhu tega pa pogosto predava na raznih sestankih in konferencah. Ko govori o svoji dosedanji zdravniški praksi in o evtanaziji, pravi, da se ne spominja, kolik' oseb je «usmrtil iz usmiljenja» vendar pa je gotovo, da «število teh usmrtitev ni majhno». Dobesedno pravi, da «to se je začelo že kmalu potem, ko so me v Warneford hospitalu sprejeli v službo». Bilo je to pred 35 leti. Avtor knjige pravi, da ni le on «usmrčeval iz usmiljenja», pač pa da je to počel tudi kak njegov kolega v bolnišnici, ki je «usmrtil kako osebo, ki je bolehala za rakom v že razvitem stadiju».
Dr. George Mair pravi, da so «poročila o smrti bila izdana brez razpravljanja» in kot kaže «ni bilo nekakih pripomb s strani vodstva bolnišnice in sodnih oblasti». «Usmrčevanje iz usmiljenja se je vršilo po predvidenem načrtu».
Pri vsem tem pa zdravnik priznava, da je to bila povsem protizakonita dejavnost, ki je bila v nasprotju tudi z etičnimi pravili, «vendar še vedno smatram — nadaljuje avtor — da je šlo za dejanja usmiljenja do oseb, ki jim je bilo s tem prihranjeno več tednov pa tudi več mesecev nepotrebnega trpljenja in hkrati tudi velikega strahu».
Knjiga opisuje na primer v podrobnostih «usmrtitev iz usmiljenja» neke ženske, ki ji je bil prisojen le še kak mesec življenja, kot so ugotovili strokovnjaki, zdravniki, kot je torej ugotovila znanost. Nato pa dr. George Mair dobesedno nadaljuje: «Točneje povedano, je bil njen položaj jasen, njena oporoka je bila že napisana in celo zadnji obisk njenih sorodnikov in prijateljev je bil že mimo in to v času, ko je bilo njeno zdravstveno stanje še kar zno sno. Ženska si je za to priložnost dala urediti Urii pričesko. Ni preostalo drugega kot povzročiti pri njei predčasno smrt.»
Ženska, o kateri je govor, «je izrazila željo, da bi ji skrajša! trpljenje. Hotela je, da bi jo namestil v neki drugi, sosednji sobi, da bi na gramofon dal ploščo, ki ji je bila najbolj pri srcu in sicer del Devete Beethovnove sonate in bi ji nato na njen znak z injekcijo v žilo «pomagal na oni svet». In storil sem prav to, kar je hotela, kar si je želela. Vtem ko je poslušala Beethovna, mi je stisnila roko, in s tem dala znak. Injekcijsko iglo sem ji zaril v veliko žilo in ji vanjo vbrizgal veliko dozo določene snovi. Ženska je čez nekaj trenutkov že spala. Ni trajalo uro, ko je bila mrtva. Njene zadnje besede je bil šepet, toda jasen šepet z naslednjimi be sedami: «Najlepša vam hvala.»
Dr. George Mair pravi v svojem delu, da je evtanazijo izvajal v svojem poklicu vsakokrat, ko se je pokazalo za potrebno, toda ni koli na lastno pest, pač pa na zah tevo in s pristankom prizadetih «Po navadi sem jih obiskal, z nji mi popil čaj ali kavo, nato sem sorodnike poslal po kakem opravku, da so prizadetega zapustili, nato sem s pacientom še pokram Ijal. Tudi po eno uro. Dokler mi ni pacient rekel: «Prosim, dajte mi injekcijo.»
Zdravnik pravi dobesedno: «Vem, da mnogi ne bodo soglašali z menoj in marsikdo mi bo tudi rekel, da sem zločinec. In vendar se ne smatram za zločinca.»
Dr. George Mair ima prav, ko pravi, da bo delo vzbudilo veliko prahu. Doslej smo imeli opravka že s številnimi deli, ki obravnavajo zdravniško stroko. Prebrali smo že več del, ki «odkrito» obravnavajo tudi trenutno najhujšo bolezen, raka. In če lahko rečemo, da je evtanazija v mnogih primerih edina rešitev, dejanje poguma in u-simljenja, je v človeku, seveda v prizadetem, tudi v najbolj kritičnem trenutku tisti boren en odstotek upanja v «čudež», ki ustavlja zdravniku roko, da v žilo ne
Pianistka Ljerka Plesiič - Bjelinsk i, ki bo nastopila jutri ob 17. uri	vzbrizgne olajševalnega ali odre-
v Kulturnem domu na drugem ab onmajskem koncertu, ki ga prireja-	šilnega sredstva. On se na to ni
ta simfonični orkester in zbor RTV Zagreb	oziral. Je imel prav?
..............................................................................................
vimi vprašanji. Zanimajte se za težave mlajših.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Manjša napetost med vami in predstojnikom. Ne računajte na obljube.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z neodločnostjo tvegate, da uni-čitve vse, kar ste dosegli. Skušajte odpraviti nerazpoloženje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če se ukvarjate s trgovinskimi vprašanji, jim posvečajte vso pozornost. Vaše čustveno razmerje
ci* ntrinip
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prejeli boste ugoden finančni predlog. Nepričakovana vesela novica.
na potrdila tudi izredno muzi-kalnost.
Na sporedu je orkester imel dela Mozarta, Rističa, Sibeliusa in Čajkovskega. Moramo pa pripomniti, da Sibeliusova Romanca za godalni orkester op. 42 zaradi svoje neprezahtevne romantične opredeljenosti ni sodila v programski okvir ostalih del in je s tem povzročila zastoj rastočega sprejemanja. Pod vodstvom dirigenta Mihaila Tarijana je orkester pokazal enotnost in disciplino, popolnoma se je podrejal dirigentovim intencijam, ob katerih se je odražala oedagoška eksaktnost pri uvajanju v an-samblsko igro in komorno muziciranje mladih umetnikov. Slogovno zajeto in pristno učinkujoče je bilo Mozartovo delo, intimna razpevanost v Serenadi Čajkovskega za godalni orkester op. 48 in dovolj muzikalne razgibanosti v Rističevih Štirih gibanjih za godala, ki smo jih v nekoliko bolj sočni interpretaciji slišali na Jugoslovanski glasbeni tribuni v Opatiji.
Se istega večera, nekoliko kasneje, smo v dvorani Študentovskega kulturnega centra prisostvovali koncertu Beograjskega pihalnega kvinteta, katerega izvrstno igro in v kleni muzikalni predanosti oblikovano poustvarjanje smo imeli priložnost spoznati tudi na svoječasnem koncertu v Kopru. Umetniške kvalitete tega ansambla, sicer ob rahlih občasnih odklonih od znane precizne
skladnosti v prvem delu sporeda, so se tudi to pot odrazile v izvedbah Divertimenta Enrika Jo-sifa, v Pastelih Zlatana Vavde, Kvintetu Petra Konjoviča in v Kvintetu op. 26 Arnolda Schòn-berga
Med tremi koncerti, ki so se zvrstili 17. in 18. oktobra, sta bila dva vrhunska. Večera Komornega orkestra Jeana Frangoisa Paillarda iz Pariza beograjska koncertna publika ne bo zlepa pozabila. To je vzorno uigran ansambel, ki poseduje v vsakem pogledu v na j več ji meri dosežene izvajalske usposobljenosti in enotnost delovanja v miselni ter snujoči istovetnosti z dirigentom, katerega ime nosi, umetnikom, ki je bogato obdarjen z zdravim muzikalnim občutjem. Izredni so bili solisti; brez dvoma sodijo v najvišji svetovni reproduktivni vrh, ne le zaradi dovršene, virtuozno obvladane igre, plemenitega tona, temveč tudi zaradi pronicljive interpretativne kulture, ki se je odražala tudi v estetsko dognanem stapljanju solistične vloge v muzikalno utemeljeno celoto z ansamblom. Posebne pozornosti je bil deležen trobentač Maurice André; razpolaga z zanesljivo zastavljenim tonom, ki je tudi v največjih višinah enako toplo obarvan. Občudovali smo flavtista Maxen-ca Larieuxa in oboista Jacquesa Chabona. Pariški ansambel nam je v Rameaujevem Koncertu za
IVAN SILIČ
(Nadaljevanje na 8. strani)
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne precenjujte svojih finančnih zmogljivosti in ne zaupajte nikomur svojih težav.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nikakor se ne povezujte z drugimi, ker bo ogrožena vaša neodvisnost. Pridobili boste prijateljstvo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vaši napori bodo poplačani. Skušajte razčistiti svoj čustveni problem.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Rešiti boste morali nekaj zapletenih u-pravnih zadev. Pretirana ljubo-
sumnost škodi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Če je vaš napredek odvisen od študija, računajte na uspeh. Najmlajši imajo v vas zaupanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Branite ugled svojega podjetja. V čustvenem pogledu računajte samo na žrtev.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaša potrpežljivost bo postavljena pred preizkušnjo. Gmotni interesi ogrožajo mir.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 20.11.) Odločno se boste spoprijeji s pra
SOBOTA, 9. NOVEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: O nogometu
12.55	Komični filmi: Nore glave
13.30	DNEVNIK
14.10 Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
17.00	DNEVNIK Izžrebanje loterije
17.15 Program za najmlajše: Beli kamen
17.40	Oddaja za mladino
18.30	Kulturni problemi: Na izvoru omike
18.55	Pustimo jih živeti
Sesalci v mrzlih vodah, dokumentarec 19.20 Nabožna oddaja
19.30	KRONIKE DELA Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.00	Glasbeno - govorni spored TANTE SCUSE
Gre za program Sandre Mondaini in Raimonda Vianella in sicer za peto nadaljevanje, pri katerem bo poleg običajnih sodelavcev, in sicer ansambla Ricchi e Poveri, baleta in točaja ter vodje «publike», sodelovala tudi pevka Gilda Giuliani. Sandra Mondaini in Raimondo Vianello pa bosta danes upizori-la «življenje v dvoje»
21.50 Različno mnenje: BITI DUHOVNIK V DANAŠNJI DOBI
Biti duhovnik danes ni to, kar je bilo nekoč, kajti razmere v svetu se spreminjajo in duhovnik, ki je bil na primer nekoč na vasi glavna osebnost in pogosto' edini razumnik, je danes le eden izmed tolikerih, ki so si «šolo ogledali tudi z notranje strani». Vloga duhovnika v današnji družbi in v današnjem razvoju je torej nekaj drugega in zato se pogosto govori o krizi, ki da jo preživlja duhovniški poklic. O tem in še marsičem se bodo nocoj pomenkovali v oddaji Controcampo
22.45 DNEVNIK
Vremenska slika
I DRUGI KANAL
19.00	Dribbling
Tedenska športna oddaja športni dnevnik
20.00	VEČERNI KONCERT
Na sporedu bodo skladbe Arnolda Schònberga. Poleg simfoničnega orkestra in zbora milanske RTV bo nastopil še pianist Claude Helffer
20.30	DNEVNIK
21.00	Kdo, kje, kdaj: CEZANNE
Oddajo o slovitem slikarju je pripravila Margaret McCall, italijanski tekst k oddaji pa Graziella Civiletti. Paul Cezanne je trenutno aktualen zato, ker se je v Parizu, v muzeju Oran-gerie pravkar zaključila največja razstava del tega mojstra. Bila je to razstava z naslovom «Cezanne v nacionalnih muzejih». Trajala je tri mesece in jo je obiskalo na 100-tisoče ljudi. Paul Cezanne je bil po značaju rekli bi nemogoč človek. Bil je hudo razdražljiv, včasih nasilen, pogosto boječ in depri-miran. O njegovi umetnosti ne bomo govorili, saj je o tem napisanih veliko knjig. Njegova dela veljajo danes na stotine milijonov
22.00	VELIKI LOV:
MAŠČEVANJE
TV film v režiji Sidneya Hayersa. V glavnih vlogah igrajo Brian Keith, John Millch, Lilli Palmer, Walter Gotell, Michael Petrovitch itd.
Nocoj se začne nova serija originalnih televizijskih del angleškega izvora pod skupnim naslovom «Veliki lov». Dela je pripravil Hirschman, torej isti producent, ki je pripravil znani seriji Perry Mason in Doktor Riddare.
Po 30 letih se v Nici sestanejo štirje prijatelji, ki so v mlajših letih marsikaj zmogli. Gre za Manouche Roget, znano pod vzdevkom leopard, ki vodi v mestu restavracijo, gre nadalje za bivšega angleškega častnika Tommyja Devona, ki mu pravijo tudi «slon» in ki ima v Nici zlatarno, Američan «lisica» Stephen Halliday pa živi kot posloven človek v New Yorku. Kpnčno je tu ,še .kanadski «tiger» Alee Marlome, ki je lastnik garaže. Vsi štirje so se borili v odporniškem gibanju proti ge-stapu in vzdevke, ki smo jim jih dali, jim jih je pritaknila prav nacistična gestapo. Toda v Nici je bil nekdo, ki jih je 1945 izdal in s tem povzročil njih aretacijo in celo smrt moža njihove sodelavke Manouche. Ker so sklenili, da se bodo nad izdajatcem maščevali, se skupina sestane, da o vsem odloča . ..
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.30, 10.35 in 12.00 TV šola:
Izbrana tema, Računalniki, Makedonija, Književnost itd.
13.25	Nogometna tekma med Radničkim iz Kragujevca in Veležem
15.15	Rokometna tekma med banjaluškim Borcem in Partizanom iz Bjelovara
17.35 Ansambel Vilija Petriča
18.05	Obzornik
18.25	Disneyev svet 19.10 Risanka
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar
20.00	ČLOVEK. NE JEZI SE!
20.30	SKOPJE 74 — festival zabavnih melodij
21.40	Moda
21.50	DNEVNIK
22.05	Tri zgodbe iz Orkneya
Celovečerni film, v katerem igrajo Maurice Roeves, Stuart Mugall in Hannah Gordon, je režiral James MacTaggard
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
13.25	Nogometna tekma Radnički — Velež 19.45 «Mladi gozdovniki», serijski film
20.15	DNEVNIK
20.30	«Puščava», serijski film
21.30	«Nemogoči podvigi»
22.20 Verdijev «Macbeth»
TRST A
7.15, 8.15,	13.15, 14.15. 20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.45 Glasbeni collage. 19.10 Po društvih in krožkih: 19.25 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.50 «Beli grad. zakleti grad»; 21.30 Vaše popevke.
TRST
12.15 Deželne kronike:	15.10
Pogovor o glasbi; 16.10 Literarna oddaja; 16.20 Koralna glasba; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30. 12.30, 14.30. 16.00, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba: 9.30 Popevke; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Ne le glasba;
15.00	Orkester Borghesi; 16 45 Za prijeten konec tedna; 17.15 Primorska in njeni ljudje: 18.00 Vročih sto kilovatov; 18 30 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 19.30 Večer v glasbi; 20.45 Glasbeni weekend; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba;
9.00	Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji: 11.40 Izbran program; 13.20 Predstavljajo se diletanti; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.40 Veliki variete: 17.10 Na sporedu so valčki; 18.00 Glasbena oddaja; 19.15 Nabožna oddaja: 19.30 Plošče; 20.00 G. Paisiello «L'osteria
di Marechiaro»; 22.35 Neapeljska glasba.
II	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 9.35 Strnjena komedija; 10.00 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeno-govomi spored; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče: 15.40 Operni koncert: 17.30 Posebna oddaja; 19.55 Popevke;
21.20	Dva komika; 22.50 Glasba v noči.
III	PROGRAM
8.30 Jutranji kpneert; 9.30 Koncert za začetek; 11.40 Evropska omika; 12.20 Ital. sodobni glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas;
14.20	B. Smetana «Prodana nevesta»; 17.10 Koncert; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Simf. koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Plesni orkester; 10.15 Sedem dni na radiu: 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Iz albuma lahke glasbe;
17.00	Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.05 S knjižnega trga;
18.20	Dobimo se ob isti uri; 19.40 Ansambel Bojana Adamiča; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za razvedrilo; 21.30 Oddaja aa izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
Pred
viharjem?
V Buenos Airesu se je zgodilo tisto, kar se je naposled tudi moralo zgoditi in kar so mnogi že precej časa napovedovali. Na izredni seji argentinske vlade je predsednica Estele de Peron objavila sklep, da je v državi uvedeno izredno stanje, ki začne takoj veljati. Le nekaj ur po objavi izrednega stanja je završalo na univerzah, posebej še v glavnem mestu, kjer so študentje napovedali velike demonstracije in protestne shode. Oblasti so takoj zagrozile, da bodo zaprli vsakega študenta, ki bo sodeloval v demonstracijah.
Dramatični dogodki, ki jih ie nekaj mesecev spremlja doslej nezaustavljiv val nasilja desnice in levice, se nadaljujejo, vlada pa je z uvedbo izrednega stanja vsaj posredno priznala, da ni več kos nastalemu položaju. Predsednica Estela de Peron je še pred kratkim izjavila, da nikakor ne bo privolila v ta ukrep (izredno stanje), čeprav je bilo že dalj časa kaz-no, da bo v to morala privoliti. Uradni Buenos Aires je zavračanje izrednega stanja utemeljeval s trditvijo, češ da bi s tem dali vojski preveč proste roke. Ni težko uganiti, da se za tem skriva tudi bojazen, ker bi se vojska (kljub nasprotnim zagotovilom vojaških vrhov) naposled lahko dokopala do oblasti.
Iz zadnjih novic iz Buenos Airesa ni razvidno, kakšna pooblastila bo dobila vojska po uvedbi izrednega stanja. Vsiljuje se domneva, da bo vojska najprej stopila na prste nasilju, ki se je razbohotilo z vseh strani. Vlada je v boju proti nasilju uporabljala predvsem policijske metode in posebne varnostne organe, ki pa atentatov, ubojev in ugrabitev niso uspeh zatreti. Estela Peron je zatrjevala, da na nasilje ne bo od govorila z nasiljem, kaže jw. da je to zagotovilo razgrete glave le še bolj razgrelo, saj se je v zadnjem času razširilo nasilje predvsem z desne (zloglasna argentinska njeni »seznami smrti«) protikomunistična zveza in Skrajno levičarska ljudska revolucionarna armada pa se je okrepila, ko se ji je pred nedavnim priključilo še radikalno borbeno jedro peroni-stičnega gibanja.
Težko je verjeti, da se bo Argentina z uvedbo izrednega stanja kar prek noči izkopala iz politične in gospodarske nestabilnosti. Argentinski vsakdan namreč vedno znova potrjuje, da bi bi la vsestranski zmedi morebiti kos le trda roka. Ravno tega pa se sedanja vlada na moč boji. saj se dobro zaveda, da bi to pomenilo tudi njen konec. In naposled: v Argentini vedo, kaj bi se utegnilo zgoditi, če bo prišla vojska iz vojašnic, saj so spomini na dogodke, do katerih je prišlo v Čilu lani septembra, še kako živi in vedno znova opozarjajo.
A. PUDGAR
BERITE REVIJO
iTMii
Metež med parado
Ob obletnici oktobrske revolucije je bila na Rdečem trgu prvič le vojaška parada — Govor Grečka in Gromika
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 7 nov. — Zaradi močnega dežja in snega je bila letošnja tradicionalna parada, posvečena 57. obletnici oktobrske revolucije, skrajšana. Prvič v dolgoletni zgodovini mimohodov na Rdečem trgu v Moskvi je bila samo vojaška parada, medtem ko so civilni del parade zaradi izredno slabega vremena odložili.
Na Rdečem trgu, ki je bil celo poletje zaprt zaradi obnovitvenih del, so danes de-filirali gojenci vojnih akademij in predstavniki vseh rodov sovjetske armade. Glav ni poudarek je bil na moto-riziranih enotah in na raketni oborožitvi.
Na Leninovem mavzoleju, ki so ga v minulih dneh obnovili, so stali Brežnjev, Podgorni, Kosigin in drugi člani najvišjega političnega vodstva. V priložnostnem govoru pred začetkom parade je sovjetski obrambni minister maršal Grečko poudaril, da kljub uveljavitvi načel miroljubne koeksistence v odnosih med državami še vedno obstajajo po svetu sile reakcije, ki si prizadevajo obnoviti »hladno vojno«, povečujejo se vojaški proračuni ter nadaljuje oboroževalna tekma.
Pozitivno oceno notranjega razvoja SZ in sedanjega položaja v mednarodnih odnosih pa je podal na sinočnji slovesni akademiji v Kremlju zunanji minister -in član politbiroja partije Gromiko. Vodja sovjetske diplomacije si je zlasti prizadeval dokazati, da vodi SZ mednarodno politiko ne le v svojem interesu, temveč tudi v interesu vseh socialističnih držav in mednarodnega delavskega gibanja. Sicer pa je vodja sovjetske diplomacije kot osnovno nalogo in interese Sovjetske zveze postavil ohranitev miru in v zvezi s tem sklenitev sporazuma z ZDA o prekinitvi oboroževalne tekme na načelih, ki bi zagotovila varnost Sovjetske zveze.
Gromiko Je poudaril, da v SZ precej pričakujejo od napovedanega srečanja med Brežnjevom in Fordom ob koncu tega meseca v Vladi-
vostoku. Zavzel se je za čimprejšnjo zaključitev evropske varnostne konference, za dokočno politično reguliranje indokitajskega in bližnje-vzhodnega problema, in obnovil vprašanje ustanovitve sistema kolektivne varnosti v Aziji. V zvezi s tem je Gromiko ponovno napadel kitajsko vodstvo.
Gromiko je precej pozornosti posvetil tudi vprašanjem notranjega razvoja v SZ, kjer vse večji pomen pripisujejo naporom za kvalitetno izboljšanje proizvodnje, boljšo in sodobnejšo organizacijo poslovanja in večjo in hitrejšo uporabo znanosti tudi v gospodarstvu. Večkrat je poudaril tudi osebne zasluge Brežnjeva za uspeh sov. jetske politike tako na no-tranjem kot na mednarodnem področju.
MARKO KOZMAN
HERBLOCK:
ATENSKI SMETAR —,
»Poglej, tele ruševine se celo premikajo!«
»International Herald Tribune«, Pariz
Predlog za vrh KP
Moskovska »Pravda« je objavila trojno sporočilo, ki se zavzema za novo mednarodno posvetovanje partij
Vodstvo socialistične partije Avstralije je pred dnevi objavilo in razposlalo skupno sporočilo treh partij — KP ZDA, partije socialistične enotnosti Nove Zelandije in socialistične partije Avstralije. Sporočilo je rezultat pogovorov, ki jih je imel član politbiroja KP ZDA Georges Mayers v Avstraliji in na Novi Zelandiji.
Omenjene partije niso kakšne velike politične sile v svojih deželah, niti niso edine komunistične partije; poleg njih obstajajo v vseh treh deželah manjše skupine, ki jih omenjene partije označujejo kot mačistične in trockistične.
Pomen njihovega skupnega sporočila je bolj v tem, da je bilo vidno zabeleženo v moskovski »Pravdi«, kar daje sklepati, da stališča, ki jih zagovarjajo, niso tuja sovjetskim pogledom.
Največje zanimanje nedvomno zbuja dejstvo, da se omenjene partije zavzemajo za sklicanje novega mednarodnega posvetovanja komunističnih in delavskih partij
Tri partije zelo ostro obsojajo »negativno in razbija-ško vlogo vodstva komunistične partije Kitajske«. Ugotavljajo, da se je vodstvo KP Kitajske samo izoliralo od svetovnega komunistične-
ga gibanja, »njegov antikomunizem in antisovjetizem, divji šovinizem in nacionalizem pa so v najglobljem bistvu tuji proletarskemu in-temacionalizmu ter marksi-zmu-leninizmu«. Tri partije menijo, da je treba sprejeti že večkrat ponovljene sovjetske predloge ter normalizirati odnose med Kitajsko in socialističnimi državami »na temelju proletarskega inter nacionalizma«.
Kar se tiče ostalih mednarodnih vprašanj, tri partije podpirajo znana sovjetska stališča, med drugim o tem, da je treba zgraditi sistem kolektivne varnosti v Aziji, podpirajo evropsko konferenco, obsojajo jedrske poskuse v ozračju (nič pa ne pravijo o podzemeljskih) itd.
Nedvomno je to sporočilo (in še bolj njegova objava v »Pravdi«) ena prvih potez v širšem »referendumu« o sklicanju novega svetovnega
posvetovanja komunističnih partij. Omenjene tri partije so dale glavne poudarke na enotnost, proletarski interna-cionalizem in obsodbo Kitajske.
JANEZ STANIČ
Večina turistov z Vzhoda
PRAGA, 7. nov. (Tanjug) — Po najnovejših podatkih je Češkoslovaško do konca av. gusta obiskalo 8,250.(11)0 tujih turistov. Velikanska večina, to je kar 94 odstotkov, jih je prišlo iz vzhodnoevropskih socialističnih držav, predvsem iz NDR (okoli 3,5 milijona), Poljske (2 milijona) in Madžarske. Podatkov o številu turistov iz zahodnih drža vin držav v razvoju niso sporočili. Znano je, da je bilo njihovo število za 11,4 odstotka manjše kot v prvih osmih mesecih lanskega leta.
Za vrati Glebe Housa
Ko sem se znova znašel pred staromodno, sila skromno hišico mednarodnega PEN na Glebe Placeu v opečnato bohemski četrti Chelsea v Londonu, sem s: še enkrat utrdil prepriča nje, da te mednarodne pisateljske organizacije, kljub njenim marsikaterim šib kostim, najbrž ne podpira nobena politična sila s svojim agenturnim skladom Taka, kot je, nekol.ko staromodna in potrebna raz širitve in adaptacije, ta hi ša le služi predvsem nekim bolj ali manj iskrenim vizijam o neoviranem literarnem izpovedovanju kjer koli po svetu že. Toda vse to ne pomeni, da se za temi vrati, zlasti po nedavni smrti že skoraj večnega generalnega sekretarja An gleža Davida Carverja ne bi začeli križati tudi mar sikateri novi, boljši in slabši politični tokovi.
Odborček, ki se je sestal v mednarodnem sekretaria tu v Londonu, da bi' dokončno izbral novega generalnega sekretarja oziroma vsaj volilne kandidate, se je v povezavi z že odposlanimi orientacijskimi glasovi raznih nacionalnih centrov v bistvu razpolovil; pol za Carverjevega »mlajšega dediča«, Angleža Petra Els tuba z bradico, kot jo nosijo Verdijevi junaki, pol za neogolističnega Francoza Jeana de Beerà. Med obema naj bi odločil prihodnji kongres decembra v Izraelu. Zanimivo pa je, da se je zdaj v novih razmerah razplamtel že prej tleči konflikt med Američam in Angleži, pri čemer pa Američani vsaj skušajo nastopati kot nekakšna nova.
manj konservativna in bolj geografsko tolerantna silnica proti britanskemu konservatizmu. Ni naključno tudi to, da se je kot ameriški delegat znova pojavil Talat Halman, ki je po rodu Turek in ki je povedal, da je v ameriškem centru zdaj predsednik Poljak, tajnik pa Danec.
Belgijci so v imenu pri zadete Evrope s spretno potezo postavili na šahovnico generalnega sekretar ja nemškega centra, podjet nega televizijskega moža Thila Kocha, ki se je kan didaturi za generalnga se kretarja odrekel, s tem da naj bi prevzel posle novoustanovljene funkcije med narodnega blagajnika, čigar naloga bi bila, da zbira razne pomožne sklade mimo članarine. Američani m Kanadčani so še dodatno vse presenetili s »padal cem« za generalnega sekretarja, enem izmed potomcev lorda Cochrana. Ame: riško-kanadski predlog je bil tudi, da bi zmanjšali oblast predsednika in sekretarja s tem, da bi poleg blagajnika ustanovili še funkcijo izvršnega podpredsednika	mednarodnega
PEN, ki naj ne bi bil nihče drug kot mladi, progresiv ni in dinamični švedski pisatelj Per Westberg. »V prihodnjih tednih bom zno va v Afriki, kjer bom zla sti v Angoli in Mozambiku preveril, kaj je res novega Po portugalskih spremem bah, tembolj, ker poznam te dežele še iz časov portugalskega terorja«, mi je pripovedoval Westberg in se kot strokovnjak za Afriko iskreno povezal s seda-
njo akcijo jugoslovanske skupnosti PEN za vključevanje neuvrščenih afriško-azijskih dežel v mednarodno pisateljsko organizacijo.
Tudi v pogledu kongresov je PEN zašel v prehodno zadrego in zadrgo. Kon gres v Izraelu, kamor so nas vabili že več let, je bil zaradi vojne že dvakrat preložen. Končno je Heinrich Boll iz povsem čustve nih razlogov — občutka medvojne nemške krivde do Židov — potrdi) med narodni kongres za letos decembra. Toda položaj na Srednjem vzhodu se še ni spremenil. Kaj torej?
Novi mednarodni predse dnik, sicer direktor laburi stično usmerjenega »New Statesmana« stari angleški pisatelj Victor Prichett se je z ostalim vodstvom vred poskušal izmotati iz kaše vsaj z »jasnim stališčem, da se mednarodni PEN politično ne želi opredelje vati za noben tabor«. Vse kakor je prevladovalo mne nje, da so Izraelci s tem, ker so kongres postavili v Jeruzalem, ki je mednaro dnopravno še vedno sporno ozemlje, v bistvu medna rodni PEN potisnil dlje, kot je bil le-ta pripravljen iti, v začetku celo v zvezi z željo, da bi hkrati spre jeli tudi vabilo za eno izmed arabskih dežel. Ma džarski sekretar Kerry je vsekakor salomonsko raz mišljal:	»V Izrael gremo
le, če bi prišli tja tudi arabski delegati.«
Nasploh pa marsikje zmanjkuje denarja. Celo bogati Japonci so mednarodni pisateljski kongres
za drugo leto odpovedali. Zato so se — poleg že prijavljene konference na Poljskem spomladi — za kongres prihodnje leto priglasili Nizozemci z Amsterdamom in Avstrijci z Dunajem. Vsekakor pa bi bil kongres na Dunaju samo, če bodo Avstrijci prej uredili svoj družinski spw med Dunajem m uporno skupino pisateljev v Gradcu. Mednarodna komisija, v kateri smo bili zastopani, je zdaj sprejela naše stališče in priporočila oblikovanje dveh enakovrednih podružnic avstrijskega PEN, tako da bodo imeli poieg okorelega dunajskega centra neposredno možnost nastopati tudi člani tako imenovane graške skupme avtorjev, ki je ne samo literarno močnejša, ampak naprednejša tudi v idejnem pogledu, vključno odnos do vprašanja slovenske skupnosti na Koroškem, ki smo ga sicer formalno načeli s protestom pri dunajskem centru.
Pod vegastim steklenim ostrešjem Glebe Placea z venečo vinsko trto, katere listje nam je padalo na glavo, in ob kozarčkih močnih in manj močnih na domu začasnega mednarod nega sekretarja Petra El stoba, smo se pogovarjali tudi še o mnogih zadevah in zadevicah. Dobil sem za gotovilo, da bo v medna rodni založbi PEN med pr vimi publikacijami poleg nemške, romunske, židovske in filipinske antologije izšla antologija slovenske literature, verjetno prihodnje leto poleti.
BOGDAN POGAČNIK
Peking pred „dogodkom“
Do konca leta naj bi se sestal vsekitajski ljudski kongres — Potrdil bo novo ustavo — Kontinuiteta in kolektivno vodstvo — »Zelena revolucija«
V zadnjem času so stolpec svetovnega tiska spet polnila ugibanja o bolezni Mao Ce Tunga in Cu En Laja, ki naj bi postopno pripravljala umik s politične scene; kot v preteklosti ob takšnih priložnostih so se tudi tokrat pojavile špekulacije na temo, »kaj po Mao Ce
Tungu«.
Iz prakse zadnjih let vemo, da je v takšnem tavanju po megli najrazličnejših špe kulacij treba izluščiti otipljivo jedro, kajti predsednik Mao je včeraj sprejel premiera Trinidada in Tobaga Erica Wiiliamsa in s tem demantiral informacije, da se »zdravi nekje v južni Kitajski«. Na vprašanje, »kaj po Mau«, pa je predsednik sam nakazal dve možnosti, ko je leta 1965 govoril z Edgarjem Sriowom: ali bo Kitajska izbrala pot v komunizem ali pa se bo odpovedala svoji preteklosti in jo zanikala .. Dejavnost zadnjih let je posvečena predvesm temu, da se Kitajska izogne tistemu, kar Mao razume pod drugo možnostjo:	kulturna revolu-
cija, IX. kongres KP Kitajske, afera..Lin Piao Mr kam panja proti Linu in Konfuciju, ki sedaj vsaj v glavnih mestih pojenjuje, vse to naj bi pripravilo podlago za tisto, kar bo ali naj bi v obdobju »po Mao Ce Tungu« v institucionalni obliki zagotovilo kontinuiteto razvoja, ki ga je v splošnih in precej nedognanih linijah začrtala kulturna revolucija: v Pekingu tudi v uradnih krogih ga vore, da se bo do konca leta sestal kitajski parlament, vse-kitajski ljudski kongres, in da bo sprejel novo ustavo, ki da je tudi že pripravljena
Kitajski parlament je prav gotovo najštevilnejši na svetu; šteje okrog 3.000 poslancev, ki so bojda že določeni
po kriterijih, ki jih še niso
objavili.
O zasedanju vsekitajskega ljudskega kongresa se govori od IX. kongresa dalje, to je od 1969. Kot so poznejši da godki odkrili, takrat razme ré še niso bile zrele za to: sledila je afera Lin P ao. po široko zasnovanih in zagrizenih kampanjah pa je bila spet uveljavljena Maova kon cepcija »partija naj gospodari nad puško«, ki jo je Lin Piao verbalno privedel do absurda, v praksi pa postavil na glavo.
Tudi po X. kongresu avgusta lani so glasovi o sklica-ju vsekitajskega ljudskega kongresa znpya oživeli, a kongres iz nepojasnjenih razlogov ni bil sklican; sledila je kampanja proti Linu in Konfuciju, ki ni pretresla sa mo upravne strukture, marveč tudi in predvsem ma ralna načela, na katerih naj bi temeljila upravna oblast In sedaj tudi uradni Peking napoveduje skorajšnje sklicanje parlamenta!
V kitajskem primeru ne gre za rutino, marveč za vse binsko potrditev bolj dolgoročne politike razvoja, ki le izšla iz dolgotrajnega notranjega političnega boja.
»Strokovnjaki za kitajska vprašanja« napovedujejo, da bo iz nove ustave, ki je bila bojda pripravljen^ v več verzijah in katero bo potrdil parlament, izšlo neke vrste kolektivno vodstvo, ki naj bi zamenjalo nesporno avtorite
to predsednika Maa in premiera Cuja; oba sta namreč zaradi starosti in bolezni od tožila vrsto svojih pristojnosti. V zvezi s tem se znova pojavljajo špekulacije ali bo prevladala »zmerna« struja premiera Cuja ali »radikalna« struja Maove «oproge Cang Cing in mladega Vang Hung-vena iz šanghajskega komiteja, od česar, da bo odvisen tudi nadaljnji razvoj sovjetsko-kitajskih odnosov oziroma odnosov med Kitaj-
sko in Zahodom. Kot v večini primerov gre tudi v tem primeru bolj za površinska ugibanja kot za hladne analize, kajti večina »strokovnjakov za kitajska vprašanja« Je v ugibanju, kaj bo »po Mao Ce Tungu«, spregledala kratko ugotovitev uglednega Nobelovca, »očeta zelene revolucije« dr. Normana Bor-laugha, ki je po enomesečnem obisku na Kitajskem ugotovil; morda so Kitajci edini, ki jim je res uspelo izvesti »zeleno revolucijo«; v vremensko neugodnem letu 1973 jim je uspelo zagotovi-
I ti dovolj hrane za vse ...
|	MIRAN ŠUŠTAR
..1,1 ' l"L.'	"	...""......--'V........ n.-y-.-L-u.
Za gram sveta
BlBte-ivii.-wiYhV.u.ia.-.;;:• iiv.i-.vžA-.vatr...-.v..-.i.l........—-—
... »Državam, kot sta Jamajka in Gvajana, včasih očitajo, da so »naftne izsiljevalke«, ker zvišujejo davke za izvoženi boksit. Toda to ni pošteno in ne lepo. Te države niso Iznenada uvedle zaporo na svoj proizvod ali početverile ceno. Take države nimajo milijard v bankah. Nasprotno, to so prijateljske sosede, ki imajo obupno veliko število brezposlenih in obupno majhne denarne rezerve, sosede, ki imajo teža ve zaradi naglo rastočih cen nujno potrebnih uvoz nih artiklov, predvsem go riva m hrane, m si sku šajo pomagati z večjim
dohodkom od svojega glavnega izvoznega proizvoda — boksita. In prav v tem pogledu se spoprimejo s trdno resničnostjo, zakaj njihov boksit je pretežno v lasti in pod nadzorstvom tujcev — peščice ameriških korporacij in ene kanadske korporacije. Zato je razočaranje teh držav tem hujše in zato si tako zelo prizadevajo, da bi njihova prihodnost postala neodvisna od central velikih družb v New Yorku . .«
£t)C toasjjington JJost
Pravzaprav je škoda vsake kaplje tiskarskega črnila za pisanje o človeku. ki je vse svoje življenjske moči zlorabil za to, da bi zbrisal Slovence z~obličja zemlje. Se posebej, če je to človek, katerega duhovni razvoj se je ustavil vsaj pred tridesetimi leti. Dru ~gače pa je treba postaviti stvari, če isti človek v sosednji »evropski, demokratični in do Jugoslavije iskreno prijateljski« Avstriji lahko še danes ~s polno podpodro oblasti nad slovensko manjšino izvaja enake genocidne ukrepe, kot jih je lahko preizkušal nad koroškimi Slovenci v letih po anšlusu ter nad Slovenci v matični domovini vsa štiri vojna leta.
Zato teh nekaj besed o dr. Francu Koschlerju.
Koschier ne sodi med ljudi, K bi ostajali v temi. Danes ga na Koroškem vsakdo pozna. Prav pred mese cem se je ponovno proslavil z izdajo brošure o koroških Slovencih. V za četku septembra so koroški listi ob njegovi 65-letnici obširno pisali o »eni izmed najbolj izoblikovanih osebnosti koroškega kulturnega življenja, direk torju koroškega deželnega muzeja, re sničnemu dvornemu svetniku Dr. Fran zu Koschier ju«. Posebej mu je čestital namestnik deželnega glavarja Herbert Bacher, za svoje zasluge pa je prejel tudi visoko odlikovanje.
Njegov uradni življenjepis navaja, da se je rodil 6. 9. 1909 v Rožu. Maturiral je na celovški realki, 1929. odšel na Dunaj študirat zgodovino m slavistiko, obenem pa se je začel ukvarjati budi z etnologijo. Leta 1934 je promo virai za doktorja filozofije z disertacijo o narodni pesmi koroških Slovencev. Naslednjega leta je kot profesor zgodovine in slovenščine začel pouče vati na celovškem učiteljišču. Hkrati je pričel voditi tečaje za ljudske pesmi in plese in se udejstvovati na drugih področjih koroškega »domovinstva«. Leta 1952 je prevzel etnografski ku-»todiat v deželnem muzeju, od 1968.
Kdo je izdajatelj pamfleta ^Karaten
eine Information'"
„Skurna štorija66
o dr. Koschier ju
je tudi direktor muzeja. Vrsta njegovih funkcij v uradnih, poluradnih in privatnih institucijah in organizacijah je predolga, da bi jo tu podajali. Orne niti velja predvsem, da je kot pooblaščenec koroške vlade od leta 1960 skr bel za plebiscitne proslave in oživil »Kàrntner Gwand«, brez katerega si »domovini zvestega Korošca« danes ni več moč predstavljati. V biografijah je omenjena tudi njegova aktiv nost v Landsmanšaftu, kjer je spomladi 1972 kot predsednik nasledil dr. Moserja.
Sam dr. Koschier bi seveda uradnemu življenjepisu lahko doaal še marsikateri zanimiv podatek. Na primer od kod njegovo znanje slovenščine, kako je bilo z njegovim političnim udejstvovanjem in kaj je počel v medvojnih letih, ki jih biografija kar mimogrede izpusti.
Na nekaj dodatnih vprašanj ic odgovoril že komunistični »Volkswille«, ko ga je 7. aprila 1962 uvrstil med deset najvidnejših še živih <oroških nacističnih veljakov; na druga vpra Sanja so nepovabljeni že nekajkrat odgovarjali slovenski koroški lisk, letos spomladi še posebej Ferdinand Velik v publikaciji avstrijskega oopor niškega gibanja »Kamten — ein Alarmzeichen« (Koroška — znak za preplah). Ker sam dr. Koschier ni kazal posebnega navdušenja nad nadaljnjim pojasnjevanjem svoje prete ki osti in se je branil z »neargumen tiranostjo« obtožb in s tem, da je svoje grehe že poplačal, je treba po novno pretehtati nekatera dejstva, ki sama govore za sodbo ali proti njej.
Omej uno se na dejstva, ki j ih je moč dokumentirati z obstoječim ar hivskih in časopisnim gradivom.
Od decembra 1936 je bil Koschier član NSLB — nacistične zveze učiteljev. Decembra 1937 je vstopil v SS.
Članska številka je bila 299580, lo poletja 1944 dosežen čin SS-Oberschar-fiihrer. Z anšlusom so bile odstranjene ovire za Koschierjevo ilegalno članstvo v NSDÀP. Članska izkaznica iz marca 1938 ima številko 6275171. Rang: od 9. 11. 1943 Hauptgemeinsciiaftslei ter, partijska služba poleti 1944: Kreis-hauptamtsleiter der NSDAP vodja okrajnega urada nacistične stranke).
Že pred prvim majem 1938 ie Koschier prevzel odgovorno nalogo da Korošce prepriča v časopisu, da ima majski praznik nacistično vsebino. Da ima tudi koroški deželni praznik 10. oktobra že od vsega začetka nacistično bistvo, ob vsem tem sploh ni moglo biti spomo. Za pisanje in govorjenje o tem je bil posebej zadolžen prav Ko schier kot Gaureferent der NSDAP fiir Feierabende (strankin referent za proslave v koroškem »gau-u«).
Drugo področje dela se je odpiralo v njegovem referatu za Volksstum pàdagogik und Volkstumpspddagogi-sche Forschung pri NS-Gauamt fiir Erzieher in Kamten (etnografska pedagogika in raziskovanje pri učiteljskem uradu). Narava tega dela je verjetno že sama po sebi zahtevala, da je takoj po kapitulaciji stare Jugoslavije na Bledu nastopil službo šolskega referenta pri šefu civilne uprave. Dne 15. 7. 1941 mu je namestnik koroškega gauleiterja, vojni zločinec Kutschera zaupal kot posebno nalogo ustanovitev nemškega učiteljišča v Kranju. Kronika učiteljišča pravi dalje, da je 22 8. 1941 komisija preverila rasno čistost in politično zanesljivost bodočih dijakov. Učiteljišče je uradno ustanovil v soglasju z notranjim in s finančnim ministrom rajhov-ski minister za znanost, izobraževanje in prosveto 2. 10 1941 z odlokom št. E VI a 3620. Pouk se je pričel prvi teden decembra 1941, Koschier je po-
leg direktorskega mesta prevzel še pouk zgodovine, vodstvo plesne skupine in knjižnice.
Ne bomo naštevali Koschierjevih prizadevanj za ureditev šole, namesti tev dijakov in dijakinj in pridobitev ustreznega učnega kadra, ki naj bi se po možnosti odlikoval že z ustreznim predvojnim »narodnostnim delovanjem«. Ogromno dela je bilo (vsaj glede na ohranjeno korespondenco) s problemom slovenskih dijakov na za vodu v prvih dveh letih, z dekliškimi razredi, z izdajo letnih poročil, s pripravljanjem brošure o ljudskih pie sih, s programiranjem neštetih pro slav in pisanjem govorov zanje. Koschier ju so naprtili januarja 1943 še tečaj za učitelje »jezikovno mešanega ozemlja Koroške«, sodeloval naj bi v izpitni komisiji za slovenščino na celovškem učiteljišču. Sola je morala dalje izpolnjevati vrsto obveznosti do »bojujoče se domovine«; ravnatelj je sicer prepričeval vojaške oblasti in vodstva delovne službe o pomembnosti nemškega učiteljskega naraščaja, letno poročilo 1943/44 pa je bilo treba vseeno poslati tudi nad stotim že vpoklicanim nekdanjim dijakom.
Ko se je jeseni 1943 Koschier sku šal izogniti novim obveznostim v komisiji, ki naj bi pripravila vse potreb no za pouk slovenščne (zaradi »bodo čih političnih nalog na jugovzhodu«) v Kranju, Celovcu, Beljaku, celo Lienzu, Spittalu in Wolfsbergu, se je skli ceval na dejavnost v zvezi z učiteljiščem, dodatno pa še v stranki .zdaj tudi Kreishauptamtsleiter fiir Volks tumfragen in Bannkulturstellenieiter), v SS, Hitlerjugendu (od 5. 2. 1943 Obergefolgschaftsfiihrer ) in pn kranj ski Stadwache (mestni straži). V bo žiču 1942 je svoje delo takole ocenil: »Die Volks' imsarbeit ist uns seine romantische Schwarmerei und auch
keine Unterhaltung, sondem eine aus tiefster Verantwortung vor dem Volke und unseren in Kampfe gefallenen Ka meraden Ubemommene politisene Auf gabe.« (Narodnostno delo za nas ni nikakršno romantično zanesenjaštvo, nobena zabava, ampak politična nalo ga, prevzeta iz najgloblje odgovorna sti do naroda in do naših v boju pad lih tovarišev.)
Podobne zelo objektivne ocene o učiteljišču kot prednji straži nemštva je v	Koschier j evem	medvojnem
arhivu moč najti na številnih mestih.
Zaradi osebnega zaupanja nacističnih veljakov, kakršni so bili Kutschera, Rainer, Maier-Kaibitsch do našega »prosvetaša«, je bil Koschier 10. 12. 1943 imenovan še za nemškega svetovalca za šolstvo v ljubljanski pokrajini. Tu je brez omejitve zastopal nem škega vrhovnega komisarja v operativni coni Jadransko primorje.
Julija 1944 je Koschier postal še vodja pokrajinskega mladinskega urada. Njegova »svetovalska« funkcija v Ljubljani se ni omejevala le na pre ganjanje »komunističnih« dijakov, na selekcijo m cenzuriranje učbenikov, na sestavljanje času primernih učnih programov, na uvajanje nemške dis cipline m prepričevanje univerzitetnih profesorjev, da je delo pri utrjevalnih delih tudi zanje čast in moralna ob veznost. Na podlagi njegovih 'ukrepov je bila z domobranskim posrodova njem razkrita široka mreža ilegalnega šolstva, vse tja do tečajev glavnega štaba NOV in POS ter partij skih šol.
Se 28. 2. 1945 je poskušal Koschier, tokrat v vlogi direktorja učite.jišča, izničiti vpliv splošne vstaje im obstoja ilegalnega šolstva z organiziranjem posebnih učiteljskih tečajev za tiste Slovence, ki »so voljni sodelovati pri graditvi nove Evrope«. Kdaj se je Ko-
schier le pobral s te strani Karavank, bi bilo zanimivo izvedeti, posebnih poslovilnih pisem pa ni pustil. Saj se v resnci od Slovencev niti ni poslavljal, spremenil je le kraj delovanja in se vrgel v »znanost«.
Da je tudi tu doma ne izpričuje le njegova bibliografija, ampak tudi dejstvo, da je bil prisoten na znamenitem sestanku 6. 10. 1941 na Bledu, ko so nacistični vrhovi sklenili, da se za utrditev nemštva ustanovi zelo »znanstven« inštitut za koroške raziskave. Dne 10. 10. 1942 je Koschier prisostvoval tudi ustanovnemu zboru te institucije. Zgovoren primer o znanstveni vrednosti Koschierjevih tekstov je dejstvo, da je del teksta o zgodovini in kulturi Gorenjske, ki ga je objavil v izvestjih kranjskega učiteljišča za leto 1943—44, skoraj dobesedno prepisal iz nagovora ministra Dr. Fricka ob razglasitvi dr. Rainerja za koroškega Reichsstatthalterja v Celovcu 16. 12. 1941 Njegovi najno-vejši »dosežki« v pamfletu o koroških Slovencih tako le nadaljujejo njegovo in njegovih kameradov že lepo vpeljano tradicijo.
Ob koncu te bežne »promemonje« je treba zastaviti samo še dvoje vprašanj, ki naj ne bi izveneli le retorično. Kateremu slepcu ni jasno, da e še danes prepričan nacist človek, ta se je kot nacist udejstvoval vsaj oa leta 1936 pa do zadnjih vojnih dni, kot tak opravljal vrsto izredno odgovornih in zaupnih funkcij in bil direktno vmešan v akcije proti slovenskim partizanom (beri: zavezniškim silam), da je protislovenska organizacija vsaj tista, ki ji predseduje človek, ki je organiziral raznarodovalno delo med nacizmom in zgodovini zapustil polog najnovejšega pamfleta med drugim tudi več strani skrbno napisanega teksta, kako čimbolje in čimhitreje uresničiti firerjeve besede »Napravite mi to deželo zopet nemško!«? Kako je torej možno, da dr. Franz Koschier še vedno opravlja vrsto odgovornih javnih služb, da Avstrija zanika obstoj vsakega neonacizma, posebej še vsake oragnizacije, ki bi delovala proti slovenski manjšini na Koroškem? Janez Strgar
OB 200-LETNICI NARODNE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
v
Življenjepis hiše knjige
Nekaj posebnega dostojanstva, še več pa baročne spoštljivosti in silnosti je v črnem marmorju in po stopniščih naše osrednje knjižnice v Ljubljani
LJUBLJANA 7. nov. - Na travniku, kjer so za dobro ohranjenim rimskim zidom pasli kure stanovalci današnjega Novega trga. je dobila leta 19:13 lokacijo današnja Narodna univerzitetna knjižnica. Takoj po tem se je razburila vesoljna Slovenija, kajti: na voljo sta bila dva načrta: Plečnikov in Vurnikov.	J
O prvem ni, da m pisali, ker si ga lahko ogledamo Drugi, Vurnikov nairt, je bil pa bolj podoben ieiezoste kleni stolpnici. Razlike med obema so bile ve.:.cansKe. Plečnikova ideja je omujala marmor m veliéans'vpnost Vurnikova pa praktičnost in razsežnost. Treba je ud, po vedati, da je arhiteiu Jože Plečnik mislil, da oodo podrli več hiš ob Trgu r ranca ske revolucije in •azširil) knjižnico do Križank.
Se desetletja po >dprtju NUK se duhovi niso potola žili. še danes vedo povedati profesorji pa uslužbenci NUK, da prebivajo v edin stveni stavbi, ki nima vhod nih vrat, skozi katera bi se dalo pripeljati na ivorišče Zato razlagajo še danes vse kar prispe k njim, leoo na cesti, pa na dežju. To niso mačje solze, saj jih ier.no za sujejo kar z 51.211 ;notami knjižničnega gradiva. Knjižni ca poleg tega redno pieiema še 3.796 naslovov Jugoslovan skih in 701 naslov tujih ča sopisov m časnikov.
Imenitna pa je stavba znotraj. Nekaj svojskega dosto janstva, še več baročne spa štljivosti in silnosti ;e v čr nem marmorju In po stopniš čih, kjer se letno srečuje
133.000	študentov in manstve-nih interesentov. Izposodijo si pa nad 70.000 enot knjiž
ničnega gradiva, postrežejo jim s 15.000 informacijami
V začetku je bilo 'udi pro štora na pretek. Toiiso, da je polovica filozofske fakul tete gostovala po vsem pri tličju. V dvoranici za časopise so predavali tudi vsi štirje, ki stoje danes pred NUK: dr. Ivan Prijatelj, dr France Kidrič, dr. ftajko Nahtigal in dr Fran Ramovš Velika, nedosegljivo velika četverica slovenistike.
Potem si je med frugo sve-
tovno vojno neki nemški pi lot ogledoval Ljubljano. Men da je pozabil na hitrost le tala in je pikiral naravnost v NUK, natanko v čitalnico, se pravi v največjo -tnjižni ško m bralno dvorano. Po žar je bil strahovit, posledi ce neizmerljive (okoli 50 001 knjig). Med vojno pa so v NUK razširjali ilegalni tisk mnogi ljubljanski ilegalci OF Kako živi tn deluje naš kul turni ponos, NUK, danes po 200 letih svojega obsmja?
Mejniki NUK
. •	— Cesanoa Manja lerezija je s posebnim dekretom
določila, da se popise po požaru preostali del knjižnice razpuščenega jezuitskega samostana v Lubrani ti je bil potem dodeljen ljubljanskemu licem za lavno uporabo
•	~ Kn jižnica ima te 20 000 zvezkov med njimi slavi-stično zbirko Jurija Japlja in zbirko «iiotranskih in naravoslovnih icnjiifi barona Žige Zoisa
•	1830 — Vodla knjižnice postane Matija Cop. ki skrbi pred-diSv knUžilice siav1st,fiT1<h deI in sistematično strokovno ure-
. • 1*,n - Knjižnica se preimenuje v Studijsko knjižnico za detelo Kranjsko, ima že 30 000 zvezkov.
•	1895 — Potres v Ljubljani jvi^koduje knližmco tako zelo. da jo presen-' v več začasnih prostorov.
•	— 1907 Knjižnico preselilo v prostore nove gimnazije na Pobansk! cesti.
•	P»J»»« — Knjižnica postane osrednja knjižnica za Slovenijo, začne prejemati obvezne zvone tiskov Jz vse Jugoslavije in prevzame naloge osrednie knjižnice univerze v Ljubljani.
•	1935 — Začiv. graditi novo knjižnične poslopje po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika.
r. .* ^ ~ bovp knjižnico se zruši nemško vojaško letalo. Uničenih okoli 50 OOi) knjig
,• *941 — 1945 — V knjižnici so se zbirali ilegalci in razširjali ilegalni tisk
•	Po osvoboditvi Je ustanova dobjla naslov Narodna knjižnica to s tem funkcijo, ki jo opravlja še danes
Letno izdajo Slovensko bib hografijo, nabavljajo temelj na dela tuje znanstvene literature, vodijo centralni katalog znanstvene literature v Sloveniji m specialne zbirke knjižničnega gradiva, strokovno in organizacijsko puma gajo slovenskim knj žmcam skrbijo za usposabljanje knji žničarskih strokovnih sode lavcev ter se delovno povezujejo z vsemi večjimi knjiž nicami v Jugoslaviji n v tujini. Pred kratkim so dobili v Mekinjah bivši uršulinski klošter, kjer si bodo uredili skladišče Pri njih se nam reč drenja še pedagoška akademija s predavalnico za knjižničarstvo. Se vedno se boje zime: njihova lastna centralna namreč ni v redu na toplovod pa še mso pri ključem. Zelo jim pnmai, kuje deviz za nabavo .uje li cerature. Kljub temu, da njihovi knjižnični fondi obsega jo 1.052.416 enot, imajo v pri merjavi z vsemi drugimi knjižnicami na svetu najmanj redno zaposlenih (86), ki so manj plačani od prosvete
Zadnje čase pa tudi tožijo, da študijsko dvorano študentje vse več uporabljajo zgolj za čitalnico.
Medknjižnična izposoja po teka z vsemi večjimi tnjižni carni v Jugoslaviji n z 92 večjimi tujimi knjižnicami, s 144 tujimi knjižnicami pa zamenjavajo znanstveno lite raturo.
NEVENKA ŠKRLJ
Vojaki v BIH ob rami s poplavljene!
Pripadniki JLA sarajevskega armadnega območja nudijo pomoč
SARAJEVO, 7. nov. (Tanjug) — Komandant sarajevskega airmadnega območja, generalpodpolkovnik Rahmi-ja Kadenič, je v pogovoru z novinarjem Tanjuga izjavil, da je bila pomoč pripadnikov JLA na poplavljenih področjih v BiH zelo učinkovita, koristna in hitra in da to mnenje dele vsi drugi v krajih, ki jih je ogrozila vodna ujma. »2e mesec dni pripadniki JLA žive s problemi ljudi na poplavljenih območjih in uspešno pomagajo reševati zelo težak položaj,« je izjavi) general Kadi-nič.
Dušan Vlačo umrl
Od leta 1968 je v prsih nosil tuje srce — Novico o smrti 22-letnega fanta so sporočili v Los Angelosu — Še številni problemi presajanja srca
BEOGRAD, 7. nov. (Tanjug) — V beograjskih medicinskih krogih je tragično odjeknila smrt Dušana Vlača, ti je že od leta 1968 nosil v prsih tuje, presajeno srce. Kakor so sporočili v Los Angelesu, je Dušan Vlačo umrl včeraj zjutraj okrog štirih po ameriškem času, star 22 let.
»Čeprav nisem seznanjen s pravimi vzroki smrti, menim, da je bil Dušan Vlačo izjema po tem, da je s presajenim srcem zdržal celih šest let,« je izjavil direktor inštituta za imunobiologijo in virusologijo v Beogradu primarij dr. Lju-binko Stojkovič, novinarju Tanjuga. Tak konec potrjuje, je nadaljevali dr. Stojkovič, da obstojijo pri presajevanju srca še številni veliki problemi, zlasti jnuno-loški, in da se na tej stopnji razvoja znanosti transplantacija ne zdi prava pot. Z drugimi besedami, medicinska znanost bo morala poiskati boljše rešitve.
Vendar smrt Dušana Vlača ni neuspeh imunološke znanosti, saj Je mogoče uspešno presaditi nekatere druge organe, na primer ledvice, kar delajo v svetu, a tudi pri nas.
2e zaradi tega, ker je Dušan Vlačo živel s presajenim srcem celih šest let, medicinska znanost takšne metode gotovo ne bo zavrgla, je ob tragičnem koncu življenjske drame beograjskega mladeniča izjavil kardiolog vojaško-medicmske akademije v Beogradu dr. Slavoljub Ani-čid, človek, ki je zdravil Vlača pred njegovim odhodom na operacijo v Houston. Res je, da presaditev srca ne more rešiti problema srčnih bolnikov v svetu, ki jih je na milijone (samo v ZDA je od približno 1 milijona smrtnih primerov okrog 600.000 srčnih bolnikov). Gotovo pa je, da bo na tem področju treba še temeljiteje rešiti vse imunološke probleme, je končal dr. Aničič.
Korenite zahteve za domači avto
IS Srbije zahteva od ZIS zmanjšanje davkov in druge ukrepe
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 7. nov. — Na dnevnem redu današnje seje ZIS je tudi predlog IS skupščine SR Srbije, ki zahteva, da ZIS v okviru svojih pristojnosti sprejme sklep o ukinitvi osnovnega davka na potniške avtomobile domače proizvodnje (ki znaša 10 odstotkov) ali zmanjša osnovni davek z 10 na 2 odstotka s tem, da se zmanjšajo tudi republiški in pokrajinski davki na promet s 3 na en odstotek ter da se ukine republiški davek na promet s potniškimi avtomobili.
Izvršni svet Srbije zatrjuje, da bi se po tem zmanjšanju davkov dohodki kompenzirali z večjo prodajo potniških avtomobilov, rezervnih delov, bencina in olja. Kolikor na ravni federacije ne bi sprejeli ukinitve osnovnega prometnega davka, bo Srbija prisiljena ukiniti republiški davek za področje te republike, ker teh dohodkov očitno m mogoče obdržati na enaki ravni ob položaju, kakršen vlada v Crveni zastavi in drugih delovnih organizacijah, poudarja sporo čilo.
Da bi zmanjšali zaloge neprodanih vozil in obdržali sedanji obseg proizvodnje, IS Srbije razen tega predlaga, da bi sprejeli sklep o usmeritvi 50 odstotkov sredstev iz zmanjšane obvezne rezerve poslovnih bank pri Narodni banki za četrto trimesečje tega leta (učinek približno 500 milijonov dinarjev). Zatem zahtevajo, da se poslovne banke zavežejo, da bodo 30-odstotna povečanja hranilnih vlog občanov usme. rili v kreditiranje prodaje domačih vozil (učinek okoli 400 milijonov dinarjev). Za prihodnje leto zahtevajo ugodnejše pogoje za plasma potniških avtomobilov domače proizvodnje, in to s spremembo predpisov o potrošniških posojilih, ki bi rok za odplačilo premaknil od 3 na 5 let in da banke razen sodelovanja z 10 odstotki ne zahtevajo tudi obveznega po loga ali kakršnega koli oro-čanja.
V sporočilu tudi zahtevajo 100-odstotni obvezni polog pri uvozu potniških avtomobilov ter usmeritev sredstev iz teh depozitov v kreditiranje prodaje avtomobilov domače proizvodnje.
ZDRAVKO ILIČ
EPILOG LETALSKE TRAGEDIJE
Je oprostitev obtožba?
Sodnik R. Djukanovič, ki je oprostil oba obtožena kontrolorja, je dejal, da je bila tragedija povezana s stvarmi, ki jih sodišče ni bilo dolžno raziskovati
»Morda se bo pa položaj bolj razjasnil na sodišču? Morda.« Tako smo zapisali v komentarju, objavljenem v Delu 22. marca letos, takoj po sporočilu Tanjuga, da je okrožni javni tožilec v Titogradu obtožil kontrolorja letenja na titograjskem letališču Krsta Radunoviča nevestnega vodenja caravelle JAT YU-AHD na progi Skopje—Titograd in tako zakrivil njen udarec v Babin zub in smrt 41 potnikov in članov posadke.
Položaj je razjasnjen. Okrožno sodišče v Titogradu je oprostilo kontrolorja letenja Krsta Radunoviča in šefa titograjske kontrole Sve tozarja Vlačiča obtožbe, da sta kriva- za nesrečo na Ma-ganiku.
Sodišče v Titogradu — senatu je predsedoval Radosav Djukanovič — je na temelju izpovedi izvedencev in prič ugotovilo, da sta nesrečo na Maganiku zakrivila pokvarjeni radijski svetilnik Mojko vac in kompas caravelle, ki sta zavedla kapitana caravel le 2ivoj ina Magliča, da je vo dii letalo za 18 stopinj od predvidene smeri.
Krsta Radunovič in šel kontrole Svetozar Vlačič sta zavoljo tega prebila mesece v preiskovalnem zaporu.
Krsta Radunovič, 24. sep. tembra 1973, tri dni po tragediji na Maganiku: »Ne čutim se krivega!«
Izjava osumljenca v priporu, katerega je naročil preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Titogradu Branko Savkovič, je bila dokazana po večdnevni razpravi pred okrožnim sodiščem glavnega mesta Črne gore.
Pred več ko letom dni je tožilec Branko Savkovič izjavil; »Iz določenih razlogov smo morali ubrati takšno pot, da bi stvarem v zvezi z nesrečo caravelle prišli do dna. Res je, da sem dal nalog za pripor Krsta Radunoviča. Preiskava je v teku.«
Nato so priprli tudi šefa kontrole letališča Titograd Svetozarja Vlačiča. Oba osumljenca sta torej, samo v interesu preiskave, preživela mesece v priporu. Zdaj jih je pa okrožno sodišče spoznalo za nedolžna.
Popoldne, 10. septembra 1973. Caravelle YU-AHD pristane na beograjskem letališču Surčin. Kapetan Ivaniševič in kopilot Farkaš zapišeta v dnevnik po preleteni progi Beograd-Nica-Beograd, sta opazila okvaro na alter-natorju P/ in kompasu: »... nenehno se pojavljajo razlike do 10 stopinj odsto panja v smereh, proti VOR pa je celo večje. Letalo ni sposobno za promet...«
Tehnična baza JAT na Sur činu stopi v akcijo. Tehniki in mehaniki zamenjajo oba »pokvarjena« aparata z novima.
Pozneje, neposredno po nesreči caravelle na Maganiku, je komisija zvezne upra-
ve za civilno zračno plovbo ugotovila, da sta bili obe zamenjani napravi brezhibni in da je bila okvara nekje na več ko 10 km dolgi električni napeljavi letala.
Caravelle je bila v okvari?
Takoj po pregledu je caravelle YU-AHD odletela iz Beograda proti Reki in se zjutraj, 11. septembra vrnila v Beograd. Brez težav. Verjetno posadka, zaradi na gosto posejanih radijskih svetilnikov na progi Reka-Beograd sploh ni opazila okvare. Na Surčinu je za krmila sedla nova posadka, katere povelj nik je bil Živojin Maglič, ko-pilot Nikola Voj vodič, navigator pa Kare) Bizjak. Odleteli so proti Skopju.
O zadnjih trenutkih leta pred pristankom v Skopju ni dokazov. Magnetofonski trak iz kontrolnega stolpa Skopje je bil izbrisan, dokazano je pa bilo, da VOR Kumanovo v času pristajanja caravelle in ob njenem vzletu iz Skopja proti Titogradu ni delo val (med 8.15 in 11. uro). Tako kapitan Maglič in njego va posadka niso mogli proti svetilniku Mojkonac (128 km zračne poti od Ribna. Kapitan Živojin Maglič (tako je ugotovila rekonstrukcija nesreče) je opazoval le navigacijske naprave v caravelli zaupajoč tehnični kontroli JAT na Surčinu. Misleč, da leti proti Mojkovcu — tako mu je verjetno izračunal tudi navigator Bizjak — je lo tel proti Sjenici, ali prepro sto, 18 stopinj v desno od predvidene poti. Za toliko mu je namreč »lagal« kompas. To je pa bilo 40 km daleč od predpisane zračne poti.
Kapitan Maglič je le zaupal kompasu v caravelli, saj je potem, ko se je približal Mojkovcu, sporočil kontroli v Beograd, »... nekaj ni v redu s svetilnikom Mojko. vac«. Kot kaže je Maglič vo dii caravello točno tako, kot so mu to ukazovale navigacijske naprave v letalih
Ura je 10; 21.38, 11. septem. bra 1973.
Maglič ujame zvezo s kon-trolnim stolpom v Titogradu. Njegov sogovornik je Krsta Radunovič, pilot lovec jugoslovanskega vojaškega letalstva, ki je pred mnogimi leti komaj preživel nesrečo pri Nikšiču. Pred 13 leti ga sprejmejo v službo na letali-
šču Golubovci pri Titogradu, in sicer v kategoriji TWR, kar pomeni, da lahko vodi letalo šele potem ko ga vidi. Maglič kliče kontrolo Tito grad in ji pove, da je vidljivost v oblakih praktično enaka ničli.
»Predvidoma bomo preleteli Mojkovac v eni minuti,« javlja Maglič Titogradu.
Zakaj ne v angleščini?
V srbohrvaščini, čeprav je običaj, da se posadke med seboj in kontrolami pogovarjajo v angleščini, tako da bi lahko tudi tuji piloti usmer jali svoja letala po slišanih navodilih.
Na magnetofonskem traku tudi zabeleženo: »... svetil, nik Mojkovac je negotov.«
Usodne besede kapitana Živojina Magliča. Svetilnik Mojkovac ni deloval, caravella YU-AHD je bila tisti hip nekje nad Sjenico.
Maglič: »Dajte nam pozicijo!«
Titograd: »Daleč ste še. Toda poizkusili bomo!«
Navigator pritisne na gumb naprave, ki posreduje Tito gradu radijski signal.
Radonovič sedi v stolpu tn na indikatorju ugotavlja položaj letala. Signali prihajajo iz smeri Mojkovac. Smola je bila v tem, da sta Stenica in Mojkovac v isti smeri proti Titogradu.
Radar ni bil vključen!
Obstajala je samo majhna razlika 40 km, kar je bilo za caravello usodno. Radar bi to razliko v razdalji registriral, Radunovič pa z njim ni znal upravljati. Ostal je ne-vključen! Posadka letala YU-AHD pa prepričana, da je na pravem mestu.
»Se trideset sekund in padel bo Mojkovac,« sporoča Maglič Titogradu. »Padel« v letalskem žargonu pomeni, da zdrsne kazaljka na radijskem kompasu ob preletu svetilnika za 180 stopinj. Mojkovac v caravelli ni nikoli »padel«.
Titograd:, »Po naši sodbi ste tukaj ...«
Pot tragedije je bila odprta. Titograjska kontrola je vodila caravelle Magliča rutinsko. Spuščala ga je bila tako kot da bi letel v ka-njonu Morače, ne pa 40 km severneje.
Ura: 10:28,23.
Posadka kliče Titograd. »Titograd, kliče JAT 738.«
Kontrola: »738 JAT. Slišimo vas«
Posadka: »V oblakih smo, približno dve minuti pred Titogradom.
Kontrola: »V redu, spustite se na 6 tisoč (čevljev!)«
Titograjsko letališče se je kopalo v soncu. Kontrolor in posadka pokojnega kapitana Magliča so se pa zanašali bolj na inštrumente kot pa na oko (tako je tudi pravilno). Letalo je še 70 km zračne poti oddaljeno od letališča.
Posadka caravelle YU-AHD kontrolnemu stolpu: »Slišimo vas, toda s prekinitvami.«
Ura je 10.28.
Oglasi se Radunovič: »Nobenega signala od vas. Maj. ka mu ...«
Kaj se dogaja. Ce bi pristajanje potekalo po načrtu, bi caravelle že morala biti neposredno pred pristajalno stezo. Nje pa od nikoder. 10; 29,23. Posadka se spet javlja: »Ste nas klicali?«
Kontrola; »Nenehno vas kličem. Pritisnite že ta vaš mikrofon!«
Deset sekund pred katastrofo. Kazalci na un kažejo 10;30,10.
Posadka: »V redu. Vsak hip moramo biti nad Titogradom«.
Kontrola:	»Tako nekako
mora biti.«
Tišina v etru. Glasov posadke se ne sliši, le Radunovič zaman kliče. »VL-AHD javi se!«
41 ljudi je umrlo ob udarcu caravelle v Babin zub, na pobočjih Maganika, v katerega skalovje se je s 450 km na uro raztreščilo letalo in zgorelo v plamenih 7500 litrov kerozina. Samo ognjeni zubelj je pričal o tragediji.
Razplet tragedije in vseh ugibanj je bil pretekli ponedeljek na okrožnem sodišču v Titogradu. Predsednik okrožnega senata Radosav Djukanovič je razglasil oprostilno sodbo za rba osumljenca, hkrati pa v svoji sklepni besedi dejal: »Ta tragedija je povezana s stvarmi, ki jih to sodišče ni dolžno raziskovati!«
Epilog
Radijski svetilnik Kumanovo, radijski svetilnik Mojkovac, okvara na električni na-peljavi letala caravelle YU-ÀHD. Kdo bo osumil, obtožil in tudi obsodil tehniko, ki zaéivi šele v rokah človeka. Nihče. Sumimo lahko samo v človekov trenutek nepripravljenosti, ki se pa marsikdaj lahko imenuje tudi drugače — malomarnost.
MATIJA DERMASTIA
Brez zdravljenja — zapisani propadu
V Sloveniji imamo le kakih 200 postelj za alkoholike
Mesec november, mesec boja pro-ti alkoholizmu, je glede pijančevanja in z njim povezanih problemov in te-žav podoben drugim mesecem v letu. Ali pa tudi ne: -aj je v novembru martinovanje, tradicionalni praznik zorenja vina, ki se običajno sprevrže v manjše ali večje popivanje.
Ali je morda zaradi tega november mesec izbran za mesec boja proti alkoholizmu? Tega ne vemo. Res pa je, da se do sedanj nismo spoprijeli s škodljivimi posledicami martinovanja. Sploh ne. Saj so posamezni ideologi boja proti alkoholizmu vneto poudarjali, da v boj proti alkoholizmu ne smemo vključiti boja proti alkoholu in ne boja proti alkoholikom. Kakšna zmota! Kako le naj peljemo protialkoholni boj, če se ne lotimo alkohola in alkoholikov? Da 80 odsotkov alkoholikov navaja, da je vsaj en član njihove družine bil alkoholik, ah 40 odstotkov otrok alkoholikov se vda alkoholizmu. Alkoholni bolnik je torej »kužen«, alkoholno odvisnost razširja v svojem okolju.
Pri nas popijemo okoli 15 litrov či stega alkohola na prebivalca letno. Ce bi to količino alkohola uživali v obli ki vina, bi na leto odpadlo na prebivalca 150 litrov vina, na štiričlansko pa 600 litrov vina.
To pomeni: če otroka in žena ne pijejo, odpade na očeta po 600 litrov vina na leto, kar je več kot dovolj, da oče postopoma postane od alkohola odvisen. Ce pa računamo, da kaka družina ne pije alkohola, potem pripada sosedovi štiričlanski družini 1200 litrov vina na leto, kar je dovolj za potešitev alkoholne sle pri tistem alkoholiku, ki ima visoko toleranco, ki ga veliko »nese« in prenese.
Kot družba torej sploh ne moremo govoriti o resnem protialkoholnem boju, če se ne prizadevamo zmanjšati proizvodnje in potrošnje alkoholnih pijač. Izogniti se moramo vseh tistih navideznih prizadevanj, ki ne peljejo do zmanjšanja proizvodnje in potrošnje alkohola, ampak so le pesek v oči
tistim družinam alkoholikov, ki neizmerno trpijo zaradi alkoholizma in ko sploh ne vidijo konca brezupni stiski, ki jih uničuje. Takšna navidezna prizadevanja in prazno besedičenje jè tre-ha zatreti, kajti mlačnost in nenačelnost dajeta potuho vsem tistim, ki stremijo za čimvečjo porabo alkohola — s tem pa tudi za vse večje alkoholno drogiranje prebivalstva. Na dlani je, da alkoholizma sploh ne moremo zmanjšati, če se ne odločimo za preusmeritev proizvodnje nekaterih tovarn alkoholnih pijač, saj od 15 litrov čistega alkohola na prebivalca na leto porabimo v obliki visoko koncentriranih, žganih alkoholnih pijač blizu 12 litrov čistega alkohola, ostale 3 litre pa v obliki vina in piva.
Tistim, ki samo na splošno govorijo o preprečevanju alkoholizma, se ne zavzemajo za zmanjšanje porabe alkohola in zagovarjajo tako imenovano »zmerno« uživanje alkohola, moramo povedati: sedanja raven potrošnje alkohola ima in bo imela za posledico, da se sedanje število alkoholikov ne bo zmanjšalo.
Zmanjšanje proizvodnje in potrošnje alkohola bomo z lahkoto dosegli, če se bomo za to res odločili in temu cilju prilagodili davčno politiko v sred njem in dolgoročnem družbeno-eko-nomskem načrtu razvoja Slovenije in Jugoslavije. Za uresničitev tega cilja bi poleg ostalega morali uvesti sistematičen in smiseln pouk o alkoholizmu v vseh šolah, prosvetliti o alkoholizmu odraslo prebivalstvo in uveljaviti zapoved popolne treznosti v prometu in pri delu. Z visokimi cenami alkohola bi dosegli, da bi ljudje, ki še niso odvisni od alkohola, v večji meri segali po brezalkoholnih pijačah. Sadni sokovi so sedaj predragi v primerjavi s cenami alkoholnih pijač.
Boj proti alkoholizmu zadeva tudi alkoholike, saj nas je ravno njihovo veliko število prisililo, da sploh razmišljamo o protialkoholnem boju. Očit no so problemi zaradi alkoholikov takšni, da jih spričo družbenih posledic ne moremo več pustiti vnemar Torej se vsiljuje vprašanje, kaj storiti z alkoholiki, ki so zaradi svojega alko-
holičnega asocialnega obnašanja kamen spotike.
Najprej velja poudariti, da določen odstotek tako imenovanih zmernih pivcev pred očmi družine, delovne organizacije in celotne družbe postopoma drvi v alkoholizem. Vsi poznamo sorodnike, sosede, sodelavce, ki pretirano pijejo, in izkustvo o usodi alkoholikov, ki ga imamo vsi odrasli ljudje, govori, da bo pretirani pivec zagotovo propadel zaradi alkoholizma — pa vendar v zgodnjih obdobjih alkoholne zasvojenosti praktično ne napravimo ničesar, da bi k alkoholu nagnjen človek prenehal popivati. Ravno obratno, organizirajo različna praznovanja in sindikalne izlete, kjer se ljudje pred očmi vodstev delovnih organizacij močno opijajo. Pogosto opijanje pa je že eden od znakov alkoholizma. Kar se tiče delovnih organizacij pa je za-skrbljivo naslednje dejstvo: dokler alkoholu vdan delavec pridno dela, praviloma ne storijo ničesar, ko pa zaradi razvitega alkoholizma delovnim zahtevam ni več kos, začno proti njemu disciplinski postopek, ki se običajno konča z odpustom iz službe ali pa z invalidsko upokojitvijo. Žalostno je, da v delovnih organizacijah od alkoholikov pravočasno ne zahtevajo, naj se gredo zdravit, oziroma jim sodobnega zdravljenja in rehabilitacije ne omogočijo, kar pomeni, da jih največkrat pravzaprav samo spremljajo na poti njihovega propadanja.
Danes je namreč alkoholika v okviru skupinskega zdravljenja in prevzgoje v ambulanti ali bolnišnici in pozneje v klubu zdravljenih alkoholikov že mogoče uspešno zdraviti in rehabilitirati. Pa vendar imamo v vsej Sloveni ji samo okoli 200 postelj, kjer je možno alkoholika sodobno zdraviti, kar pomeni, da jih od 80.000 alkoholikov, kolikor jih je menda v Sloveniji, lahko na leto spodobno zdravimo v bolnišnicah samo okoli tisoč in nekaj sto v treh zametkih dispanzerjev za alkoholike, ki jih Slovenija premore. Ker vemo, da je sleherni alkoholik, ki se ne zdravi, zapisan propadu — saj nihče ne more brez pomoči za vedno prenehati z uživanjem alkohola — človek kar ne more verjeti, da smo tako brez-
brižni do usode desettisočev alkoholikov in stotisočev njihovih svojcev.
Nihče med nami nima realnih osnov, da bi trdil, da za rešitev teh problemov ni dovolj sredstev. S težkimi milijardami, ki jih skupnost dobi od davkov na alkohol, vzdržujemo vse mogoče dejavnosti, samo zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov ne. Vsa ta sredstva so na nek način odtujena. Treba jih je nameniti za zdravljenje alkoholikov. Čeprav se morda čudno sliši, pa je vendarle res, da je v teh odtujenih sredstvih nakopičeno tudi minulo »delo« — res absurdno delo — alkoholikov. In prav sredstva minulega dela bi bilo treba uporabiti za dolgoletno rehabilitacijo alkoholikov.
Zakaj dolgoletno? Zaradi 5, 10, 20-letnega alkoholizma je alkoholik zaostal na vseh področjih, predvsem pa na poklicnem in družbeno-političnem. Izgubil je prijatelje, zapravil je ugled, izrinili so ga na rob družbe. Ce je deset let pijančeval in živel v alkoholni omami, potem se mora po začetnem zdravljenju trezen, osveščen in aktiviran več let vsestransko prizadevati, da bo postopoma odstranil vse posledice alkoholizma in nadoknadil vse tisto, kar je zaradi pijančevanja zamudil. To pomeni, da se mora alkoholik, potem, ko začne abstinirati, najprej prevzgojiti kot osebnost, poravnati račune s svojci v smislu poglabljanja čustvenih odnosov in se spet uveljaviti na delovnem mestu. Nadoknaditi mora zamujeno v svojem poklicu in na področju kulturnega izobraževanja, pridobiti si mora spet prijatelje in se kot tvoren subjekt vključiti v samoupravne procese naše socialistične družbe. Aktivno naj bi spet delal v SZDL v zvezi sindikatov in drugod. Ce mu takšne rehabilitacije ne omogočimo, bo trezen nekaj časa »capljal« za drugimi in s tem progresivno zaostajal in na koncu zagrenjen začel spet iskati uteho v alkoholni omami in pozabi.
Ce pa hočemo tako zastaviti in izpeljati program vsestranske rehabilitacije zdravljenih alkoholikov, potrebujemo ustrezna sredstva in vsestransko družbeno podporo. Finančnih sred-
štev bi bilo že sedaj dovolj na razpolago, le rentabilno bi jih morali izrabiti. Gre za sredstva, ki se trošijo za bolniški stalež alkoholikov, ki se ne zdravijo, za milijone, ki jih porabimo zato, da se alkoholiki v raznih bolnišnicah okrepijo, da potem lahko še bolj pijejo, ne napravijo pa nič v smeri resničnega zdravljenja alkoholizma. Pomembna so tudi sredstva, ki jih potrebujemo za predčasno invalidsko upokojevanje alkoholikov.
Z omenjenimi, se pravi z obstoječimi sredstvi bi bilo danes možno zdraviti vse alkoholike, ki pridejo v ordinacijo ali bolnišnico po pomoč. Ce pa bi dobili na razpolago vsaj manjši del sredstev, ki se zbirajo od davkov. na alkohol, potem bi lahko organizirali še bolj prizadevno vsestransko rehabilitacijo zdravljenih alkoholikov v njihovih klubih. Širše bi lahko organizirali tudi druge oblike protialkoholnega boja. Predvsem pa bi morali študente medicine ter študente višjih šol za zdravstvene delavce in socialne delavce usposobiti za sodobno skupinsko zdravljenje alkoholikov za diplomirane zdravnike, socialne delavce in medicinske sestre pa organizirati prepotrebno dopolnilno izobraževanje za to področje. Brez večjega števila usposobljenih kadrov ne moremo pričakovati premikov na bolje.
Ce se bomo kdaj odločili organizirati protialkoholni boj na načelu financiranja (iz davkov na alkohol), potem bo vedno dovolj sredstev tudi za različne druge oblike prevencije alkoholizma.
Seveda pa brez vsestranske družbene podpore ne bo šlo. Na terenu, posebno na ravni občin, opažamo čedalje več razumevanja za protialkoholni boj-ki se izraža predvsem v pomoči klubom zdravljenih alkoholikov. Spoznavamo. da so pravzaprav klubi s svojimi treznimi in rehabilitiranimi člani prispevali k pozitivnejšemu odnosu naše družbe tako do alkoholikov kot do alkoholizma nasploh. Dokler psihiatrija ni pokazala pomembnih rezultatov pri zdravljenju alkoholikov (se pravi rentabilnosti vlaganj za rehabilitacijo alkoholikov), so pozivi za boj
proti alkoholizmu naleteli v glavnem na gluha ušesa. Drugače tudi biti ni moglo. Le tako lahko tudi danes razumemo vzrok za relativno ravnodušnost nekaterih družbenih dejavnikov za problem rehabilitacije alkoholikov. Premalo so seznanjeni z rezultati sodobne prevzgoje alkoholnih bolnikov in zato v te dejavnosti še nimajo zaupanja.
V zadnjih treh in pol letih smo ustanovili klube zdravljenih alkoholikov v skoraj vseh občinah pa tudi v nekaterih krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. V okoli 100 klubih in skupinah zdravljenih alkoholikov je blizu 3000 zdravljencev m približno Isto število svojcev, v tovariškem in prijateljskem vzdujšu Kluba nekdanji alkoholiki premagujejo začetne težave pri svoji vsestranski rehabilitaciji.
Od uspešnosti dela (od rentabilnosti!) zavodov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem alkoholikov, je odvisen nadaljnji tempo ustanavljanja novih klubov pa tudi uspešnost dela obstoječih. Kajti klub je možno ustanoviti samo od osveščenih in aktiviranih zdravljenih alkoholikov in njihovih svojcev, ki so se začeli zdraviti v bolnišnici ali dispanzerju. Seveda pa brez prizadevnih terapevtov delo v klubu počasi zamira.
Dejavnosti v okviru protialkoholnega boja bodo pridobivali na ceni in ugledu trenutno samo z rehabilitiranimi nekdanjimi alkoholiki. Ljudje bodo verjeli v možnost uspešnega zdravljenja alkoholikov in začeli spreminjati odnos do njih samo, če bodo videli, da so se bivši alkoholiki spet polno vključili v družbo in res nekaj dosegli pri svojem delu. Ljudje ne bodo cenili zdravljenih alkoholikov po abstinenci, posebno še, ker v redu zdravljeni alkoholik abstinira od alkohola brez težav. Ce bi cenili le abstinenco, potem bi morali nagrajevati z odličji ljudi, ki vse življenje praktično ne pijejo. Dosegati uspeh pri rehabilitaciji in se vzpenjati od uspeha do uspeha, pa ni lahko in zato ljudje cenijo rezultate rehabilitacije zdravljenih alkoholikov. In edino tako je prav.
Dr. Janez Rugelj
SPORT SPORT SPORT
DOMACI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 9. novembra 1974
NOGOMET
ZAČETNIKI
15.30	v Štandrežu
Juventina — Torriana * * *
15.15 v Ronkah
Ronchi — Mladost
KOŠARKA
MLADINCI
16.00 v Dolini
Bor — Lloyd B
JUTRI
NEDELJA, 10. novembra 1974
NOGOMET
Z. AMATERSKA LIGA
14.30	v Bazovici
Zarja — S. Anna
14.30 v Trstu, Sv. Ivan
Stock — Primorje * * *
14.30 v Štandrežu
Juventina — Costalunga * * *
14.30 v Križu
Vesna — Campanelle
3. AMATERSKA LIGA
14.30 v Doberdobu
Mladost — Vermegliano * * *
14.30 v Starancanu
Staranzano — Sovodnje * * *
14.30 v Dolini
Breg — Union
* * *
14.30 na Padričah
Gaja — Libertas Sv. Sergij<
* * *
10.15 v Trstu, Sv. Sergij
De Macori — Primorec
MLADINCI
14.30	v Trstu, stadion «1. maj»
Esperia SA — Zarja * * *
9.00 v Miljah
Fortitudo — Union * * *
9.00 na Padričah
Primorec — Inter SS * * *
9.00 v Trstu, Sv. Ivan
CMM — Vesna * * *
13.00 v Trstu, Sv. Sergij
Edera — Primorje
NARAŠČAJNIKI
13.00 v Križu
Vesna — Libertas SM * * *
10.30	v Doberdobu
Mladost — Turriaco
ZAČETNIKI
15.30	v Trstu, Ul. Flavia
Edera — Breg
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
10.30	v Dolini
Bor — Umanità (Gorica)
NOGOMET
POKAL UEFA
Sestavili so pare za osmino finala
Nasprotnik Juventusa bo znan šele 13. t. m.
ZURICH, 8. - V Zurichu so o-praviii žrebanje nasprotnikov za osmino finala tekmovanja za pokal UEFA. Žreb je dal tak izid:
Ajax Amsterdam (Niz.) ali Royal Antwerpen (Bel.) — Juventus (It.)
Napoli (Italjia) — Branik Ostrava (ČSSR)
Hamburg (ZRN) — Dinamo Dresden (NDR)
Partizan Beograd (Jugoslavija) — Kòln (ZRN)
Borussia Monchengladbach (ZRN) — Real Saragoza (Španija)
Dukla Praga (ČSSR) — Twente Enschede (Nizozemska)
Derby Conty (Nag.) — Velež Mostar (Jug.)
Amsterdam (Nizozemska) — Fortuna Diisseldorf (ZRN)
Prva srečanja bodo morali odigrati 27. t.m., povratna pa 11. decembra.
Edina ekipa, ki še nima točno določenega nasprotnika je Juventus. Ta bo znan šele 13. novembra, ko bosta Ajax in Royal Antwerpen o-digrala povratno tekmo' šestnajstine finala. V prvem srečanju so zmagali Nizozemci z 1:0.
Če se bo Juventus pomeril z Ajaxom, bo odigral prvo tekmo 27. novembra v Turinu, povratno pa na Nizozemskem. Če pa bo njegov nasprotnik belgijsko moštvo, bo prva tekma v Belgiji, druga pa v Turinu. Do take odločitve je prišlo zato, ker bo nastopila v osmini finala za pokal UEFA tudi druga nizozemska ekipa, Amsterdam, ki se bo 27. t.m. v prvem srečanju pomeril doma z zahodnonemško Fortuno, v povratni tekmi pa bo nastopil v ZRN.
Žrebanje nasprotnikov četrtfinala vseh evropskih nogometnih pokalnih tekmovanj, namreč za pokal prvakov, pokal pokalov in pokal UEFA, bodo opravili 23. januarja 1975 v Zurichu.
CELOVEC, 8. — V okviru tekmovanja za pokal evropskih prvakov v hokeju na ledu je celovško moštvo KAC premagalo Cortino s 4:3 (1:0, 2:2, 1:1).
Smučanje
PO SKLEPU SZJ
Kranjska gora kandidira za SP
BEOGRAD, 8. — Smučarska zveza Jugoslavije je na današnji seji v Beogradu sprejela predlog, da Kranjska gora kandidira za organizatorja svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah leta 1978. O kandi-daturi bo odločal kongres mednarodne smučarske federacije prihodnje leto v San Franciscu.
BEOGRAD, 8. — Sofijski Akademik je zmagovalec letošnjega no-
gometnega tekmovanja za «Pokal Balkana». Akademik je v prvi tekmi premagal doma Vardar iz Skopja z 2:1, medtem ko se je povratna tekma v Skopju končala brez golov.
SPORI NA TV
Italijanska TV šala iz Neaplja
bo danes prena-po drugem spore-
du konjsko tekmovanje za «evropsko puščico». To tekmovanje bi moralo biti po prvotni zamisli v nedeljo.
K dobro opremljeni navijaški skupini sodi tudi društvena zastava

aiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiniuinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
ODBOJKA
V 2. JUGOSLOVANSKI MOŠKI LIGI
Primorski derbi osvojil Salonit
Vse druge slovenske ekipe so ostale praznih rok
V Sloveniji so rezultati 5. kola I talac in Interplet 6, Čajevec in Je-v 2. zvezni ligi razveselili samo navijače in pripadnike odbojkarjev kanalskega Salonita, saj so vsa ostala slovenska moštva ostala praznik rok.
Težko pričakovani obračun med primorskima predstavnikoma (Izolo in Salonitom) je postregel z dokaj poprečno predstavo. Razočaranje gre vsekakor na račun slabih in nerazpoloženih gostov iz Izole, ki so povrhu vsega pripotovali v Kanal brez Klepača. Kanalci so v tem srečanju popolnoma nadigrali Izolčane in jih prekašali v vseh prvinah igre.
Rekli smo že, da derbi ni navdušil. Obe ekipi sta letos pomladili moštvi. Kateri klub je v preteklih letih več delal z mladimi pa je že deloma odgovorila sobotna tekma.
Ravenski Fužinar, ki je šel v letošnje prvenstvo z velikimi načrti in s parolo «letos ali nikoli» je v tem kolu doživel svoj prvi poraz. Premagal ga je v Sisku lanski prvoligaš, v maratonskem srečanju petih setov.
Poraz Fužinarja so mnogi označili za presenetljiv. Mi pa mislimo, da je rezultat tega srečanja bolj ali manj pričakovan.
Tudi Maribor je v Tuzli podlegel po ogorčenem boju šele v petem setu. Če bi na tekmo z Jedinstvom odpotoval tudi izkušeni Perše, bi se obdravski ligaš verjetno vrnil domov z novim parom točk.
Rezultati slovenskih moštev: Salonit - Izola 3:0 (15:1, 15:7, 15:11). Metalac -Fužinar 3:2 Jedinstvo - Maribor 3:2
Lestvica po 5. kolu:
Karlovac 10, Fužinar 8, Salonit, Me-
Trebenski Primorec je srečanje z Roianesejem odigral na Padričah
dinstvo 4, Maribor in Izola 2, Partizan in Mladost 0.
* # #
Nedeljsko kolo nam prinaša kopico zanimivih srečanj. Izola sprejema v goste splitsko Mladost. Zad-njeuvrščeno moštvo prihaja kakor nalašč, saj je težko verjeti, da bi gostje uspeli presenetiti. Izolčanom pa bi pomenil nov par točk veliko vzpodbudo in morda konec «sušnega obdobja».
Kanalci potujejo v Karlovac, ki je v prejšnjem kolu v Brčkem dobesedno deklasiral domači Interplet, saj je potreboval le slabih 45 minut za visoko zmago z rezultatom 3:0., V Kanalu se na to srečanje vestno pripravljajo z željo, da bi v Karlovcu zapustili čim boljši vtis. Na kaj več ne pomišljajo. Da bi se na to srečanje res dobro pripravili so povabili v petek na prijateljsko srečanje zelo dobro moštvo Bleda, ki bo domačinom dostojen nasprotnik.
Fužinar pričakuje doma moštvo Interpleta. Vse napovedi so na strani varovancev Filipančiča. Vendar tudi moštvo Interpleta ni brez možnosti, ker se tudi gostje potegujejo za sam vrh in so v preteklem kolu imeli slab dan. Maribor bo v tem kolu počival in prosto nedeljo zagotovo izkoristil za kakšno prijateljsko srečanje.
1.	slovenska odbojkarska liga
Primorska moštva zopet razočarala
Tekmovanje v I. slovenski ligi je v nedeljskem kolu postreglo z enkratno zanimivostjo, saj so v vseh petih srečanjih zmagali gostje. Ne pomnimo kdaj se je to zadnjič dogodilo (če se sploh je).
Primorska predstavnika (Koper in Bovec) sta ponovno razočarala. Razočaranje je to pot toliko večje, ker sta obe moštvi igrali doma. Nič čudnega torej, če te tekme obiskuje vedno manj gledalcev. To posebno velja za Bovec, ki zapravlja točke tudi na račun ne-borbenosti in samozadovoljstva.
Bovčani so, denimo, v petem setu že vodili z rezultatom 12:8 ter (prepričani v zmago) popustili, kar so borbeni gostje spretno izkoristili. Upajmo, da se bodo na tem primeru v tekmi z Mežico česa naučili.
Drugače pa je bilo v Kopru kjer so bili domačini skoraj vseskozi v podrejenem položaju in brez upanja, da bi proti rutiniranim gostom dosegli kaj več kot set.
Rezultata tekem: Bovec - Mežica 2:3, Koper — Branik 1:3.
Lestivica: Sava 10, Bled in Jesenice 8, Mežica in Branik 6, Polskava in BBovec 4, Koper in Kamnik 2,
Gaberje in N. mesto 0.
• « «
Koprčani potujejo v nedeljo v Mežico. Realno gledano nimajo na
Koroškem nobenih možnosti, čeprav pride lahko do kakega presenečenja. Bovčani pa bi lahko v Celju utegnili pospraviti nov par točk, saj domačini preživljajo krizo.
ODBOJKA
RIM, 8. — Jutri se bo v studiu odvetnika Gianozzija v Firencah sestalo predsedstvo italijanske odbojkarske zveze. Sestanka se bodo u-deležili tudi podpredsednik Aurelio Beccari iz Trsta, svetovalec inž. Antonio Barone in tajnik Gianfranco Briani.
Med glavnimi točkami dnevnega reda je tudi vključitev Ruinija v
1.	italijansko moško odbojkarsko ligo. Kot je znano se je Lubiam iz Bologne odrekel pravici do nastopa v tem tekmovanju, ker je razpustil svojo ekipo. Ruini je zdaj zaprosil, da bi izpolnil izpraznjeno mesto.
KOŠARKA
POKALNA TEKMOVANJA
Ženske peterke z vzhoda vse preko stotice
RIM, 8. — Sinoči so odigrali prva srečanja prvega kola v nekaterih evropskih košarkarskih pokalnih tekmovanjih.	Dosegli	so take
izide:
MOŠKI POKAL PRVAKOV
Transol (Nizozemska) — Sut-ton (VB)	107:55
Panathinaikos (Grčija) — Fri-burg (Švica)	89:76
Playboys (Finska) — Hagen (ZRN)	84:79
Alvik (Švedska)	—	Csepel
(Madžarska)	91:70
POKAL POKALOV AEK (Grčija) — Raak Puns (Nizozemska)	72:71
ŽENSKE POKAL PRVAKINJ Badhoevedorp (Niz.) — Vae-steraas (Šve.)	59:44
BSE (Madžarska) — Coimbra (Portugalska)	105:24
Politecnica (Romunija) — Vu-ekselis (Turčija)	124:39
Lodzki (Poljska) — Amicale Steinsel (Luksemburg)	100:32
KOŠARKA
V MLADINSKEM IN PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Morda dve zmagi za Borove igralce
Člani bodo igrali proti ekipi Umanità, mladinci proti Lloydu B
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovi košarkarji bodo drugič zaporedoma igrali na lastnih tleh. Potem ko so v ponedeljek zgubili proti močnemu Libertasu iz Trsta, bodo tokrat sprejeli v goste ekipo Umanità iz Gorice, ki je doslej dosegla dve točki, prav toliko kot borovci.
Če upoštevamo, da so Goričani zgubili celo proti Viilesse ju, ki so ga borovci visoko premagali 117 proti 62, v tem primeru bi lahko predvidevali, da bodo Borovi člani brez težav odpravili nasprotnika. Taka predvidevanja pa so naše košarkarje že večkrat drago stala. Treba bo dati vse od sebe: to je seveda prvo pravilo.
«Plavi» bodo igrali z naslednjo postavo: Sosič, Kralj, Pertot, Ba-razzutti, Škrk, Ambrožič, Fabjan, Klobas, Guštin in Kraus.
MLADINCI
Po nedeljskem uspehu proti Ser-volani bodo borovci igrali doma proti Lloydu Adriaticu B. Tudi ta tekma pomeni «na papirju» zmago za naše fante, ki so v treh kolih dvakrat zmagali, enkrat (proti In-terju 1904) pa so bili poraženi. Tudi zanje velja isto pravilo. I-grati bo treba odločno in borbeno.
Borova postava: Vatovec, Žerjal, Lisjak, Koren, Ražem in Košuta.
V Jugoslaviji so uredili status vrhunskih športnikov
BEOGRAD, 8. — Predstavniki republiških in pokrajinskih zvez organizacij za telesno kulturo in predsednik Zveze za telesno kulturo Jugoslavije Kakija Pozderac so danes v Beogradu podpisali družbeni dogovor o statusu in stimulaciji vrhunskih športnikov Jugoslavije. Glavni del tega dogovora je tudi kategorizacija športnikov, na podlagi katere se določa status najboljših športnikov Jugoslavije.
niiiiiiiiiiiniiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiumimHimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiii
ATLETIKA
JUGOSLOVANSKI ATLETI V SEZONI 1075
Vrsta pomembnih prireditev
Najvažnejše bodo: univerziada, sredozemske igre, evropski pokal in BAI
Jugoslovanska atletska zveza je sprejela okvirni koledar za reprezentančne nastope članskih in mladinskih vrst v sezoni 1975.
Za mladince bo najvažnejša točka prihodnjega leta evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo v Atenah od 22. do 24. avgusta, splošna mobilizacija pa bo, kot vedno, ob priliki balkanskih iger, ki bodo v Karlovcu 5. in 6. julija. Poleg balkanskega krosa, ki bo konec marca v Romuniji, bosta mladinski vrsti Jugoslavije opravili vsaka le po eno meddržavno srečanje.
Moški se bodo pomerili z Italijo
28.	in 29. junija, ženske pa v istih dneh proti Italiji in Bolgariji. Obe srečanji bosta v Jugoslaviji, kraja pa še nista znana.
Kolektivno bosta skromno zaposleni tudi članski vrsti. Dne 28. in
29.	junija bo v Beogradu srečanje proti Veliki Britaniji, moški pa se bodo ob koncu sezone pomerili še proti Španiji.
številna bo, verjetno, udeležba na sredozemskih igrah v Alžiru od 26. avgusta do 6. septembra, iz prestižnih razlogov pa bo ASJ veliko investirala v univerziado. Igre vi-sokošolcev bo prihodnje leto priredil Beograd, in sicer od 11. do 21. septembra.
Obe državni vrsti se bosta udeležili tudi tekmovanj za evropski pokal. Ženske bodo kvalifikacije o-pravile na domačih tleh 15. junija v Osijeku, skupno s postavami Avstrije, Danske, Irske, Islandije in
Norveške. Ker je pot do polfinala odprta prvim trem ekipam, ne bodo imele Jugoslovanke posebnih težav za polfinale. V primeru (zelo možnega!) prvega mesta jih čaka polfinale v Sofiji proti Bolgariji, NDR, Veliki Britaniji, Nizozemski in eni še neznani ekipi. V primeru drugega mesta bodo Jugoslovanke startale v Budimpešti proti Madžarkam, Francozinjam, Romunkam, Sovjetinjam in eni še neznani ekipi. Polfinalne skupine bodo 12. ali 13. julija.
V istih dneh se bo v Leipzigu v polfinalu borila tudi moška vrsta. Skupino bodo sestavljale še NDR, Finska, Francija ter verjetno Španija in Romunija, ki pa si bosta morali priboriti 2. mesto na kvalifikacijah.
Balkanske igre bodo od 1. do 3. avgusta v Bukarešti, zelo izbrana vrsta pa se bo udeležila tudi predolimpijskega mitinga v Montrealu.
Zimski del sezone predvideva EP v dvoranah v Katowicah (8. in 9. marca) ter dva krosa: 16. marca v Maroku kros narodov, dva tedna kasneje pa v Romuniji balkansko prvenstvo.
k. b.
KOŠARKA
RIM, 8. — Zaradi mednarodnega nogometnega srečanja Nizozemska — Italija, ki bo na sporedu v sredo, 20. t.m., je italijanska košarkarska zveza prenesla tekme 10.
kola italijanskega prvoligaškega moškega košarkarskega prvenstva, ki bi morale biti istega dne, na četrtek, 21. novembra. Tekme tega kola se bodo začele ob 21. uri.
Nogometno tekmo Nizozemska — Italija bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija.
KOLESARSTVO
V ENOURNI VOŽNJI
Rittrr spet ni uspel
CIUDAD MEXICO, 8. - Danski kolesar Ole Ritter spet ni uspel postaviti svetovnega rekorda v kolesarski enourni vožnji. Po prvi tretjini prevožene poti (po 71,336 km) je namreč zaradi premočnega vetra odstopil.
SMUČANJE
DUNAJ, 8. — Znani avstrijski smučar Alfred Matt je prestopil med profesionalce. Svoj prvi nastop kot poklicni smučar bo opravil 30. t.m. v Aspnu (ZDA).
HOKEJ
BRUSELJ, 8. — V letošnjem tekmovanju za evropski pokal prvakov (indoor) v hokeju na travi bo Italija igrala v Novari skupno z Dansko, Francijo, Nizozemsko, Poljsko, Škotsko in Švico.
Vrhunski športniki bodo uvrščeni v tri kategorije: zaslužni športniki Jugoslavije, športniki mednarodnega razreda in športniki zveznega razreda.
Vrhunski športniki lahko (poleg družbenih nagrad) prejemajo od svojih športnih društev štipendije za šolanje, oziroma za strokovno izobrazbo, nadoknado za izgubljene osebne dohodke in dodatek za športno izpopolnjevanje. Štipendije za šolanje, strokovno izobrazbo in dodatke za športno izpopolnjevanje lahko prejmejo tudi športniki, ki nimajo statusa vrhunskega športnika, če so kot člani klubov prve, oziroma druge nogometne lige nastopili za državno reprezentanco, ki je na olimpijskih, svetovnih, oz. evropskih prvenstvih zavzela najmanj tretje mesto.
TENIS
KOPENHAGEN, 8. — V 2. kolu mednarodnega teniškega tekmovanja za pokal švedskega kralja je Danska premagala Poljsko s 3:2 in se bo zdaj pomerila z zmagovalcem dvoboja Italija — Belgija, ki bo v Bruslju, 14. in 15. t.m.
OBVESTILA
SPDT obvešča, da bo sejem rabljene smučarske opreme v četrtek, 14. t.m. v Trstu, v Ulici Geppa 9 ob 18. uri in v četrtek,
21. t.m. na Proseku.
• * *
SPDT obvešča, da so treningi predsmučarske telovadbe za odrasle in tekmovalce ob ponedeljkih in četrtkih na stadionu «1.
maj» od 20.15 do 21.30.
» « •
SPDT obvešča, da bo suhi trening za otroke v nedeljo, 10. t.m. v Bazovici, ob 10. uri (blizu igrišča). Prinesti je treba s seboj
smuči, palice in smučarske čevlje. » « *
SPDT obvešča, da sc nadaljuje vpisovanje za smučarski tečaj, ki bo 1., 8. in 15. decembra.
ŠD Sokol iz Nabrežine obvešča, da se bodo začeli treningi minibasketa v ponedeljek, 11. t.m. ob 17. uri v nabrežinski občinski telovadnici.
ŠD Sokol iz Nabrežine spn roča, da bo vpisovanje v žensko odbojkarsko ekipo danes. 9. t.m. ob 15. uri v nabrežinski občinski telovadnici.
Vabljene so mladinke.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
1
1
X
1
2
X
X
1
X
2
2
iMÉMiik >.
Cagliari - Sampdoria X Cesena - Juventus X. Inter - Milan	1
LR Vicenza Bologna 2 X 1 1
X 1 X X 1 2
Napoli - Lazio Roma - Ascoli Ternana - Varese Torino - Fiorentina Genoa - Verona Palermo - Foggia Taranto - Atalanta Lucchese - Livorno Crotone - Reggina
1
2
X 2
2
X
1 2
---- Janko Pont	“
UMIRAJOČI
= CAS »■ =.
Tudi njen žametni glas bom pozabil. To izgine še hitreje kot podoba. Podoba bo sicer ostala, le da se bo potapljala čedalje globlje 'v spomine. Čedalje bolj nerazločna bo, čedalje bolj izgubljena. Končno se bo spremenila v podobo, ki jo je ustvarila domišljija.
Bil sem srečen. Nikoli doslej nisem čutil, da talko močno živim z vsakim vlaknom svojega telesa. V meni je bil občutek razkošnosti, ki me je popeljala v kozmično odmaknjenost, stran od časa in vojne in sovraštva. Bila je sreča. Trajala je sicer le trenutek. Zdaj je že mimo. Ostali bodo spomini in me spremljali skozi življenje, četudi vedno bolj odmaknjeni, vedno bolj neresnični.
«Je podporočnik Van Daaren vaša glavna sestra? Kaj Je pravzaprav?»
«Oh, ona je hčerka nekega farmarja iz Transwala. Baje je strašansko bogat. Ona pa je zelo izobražena. Menda je študirala v Cambridgeu. Kljub temu pa je južnoafriški oficirji nikoli ne vabijo v svojo družbo. Ne marajo je preveč.»
«Ampak zakaj ne? Meni se zdi kar čedna in prijetna. Ne razumem tega.»
«Oh, res je lepa, vendar ni čista belka. Veste, v njej se pretaka tudi črnska kri. Niste opazili?»
«Ne. Kdo pa naj v tem babdlonu ras in jezikov, kakršen
je Egipt, ve, kakšna kri se komu pretaka po žilah! Sicer pa: je to vprašanje sploh pomembno?»
«V Južni Afriki je menda še kako pomembno. Nikoli ne bo za moža dobila Južnoafričana njenega stanu, če ta kaj dà nase. Pri nas v Angliji to najbrž ni tako pomembno. Kljub temu sem raje čistokrvna škotinja kot pa Južnoafričanka mešane krvi. Tudi če bi imela doma na tisoče krav, kot jih ima naša šefinja, ali pa gole roke, kot jih imam jaz.»
Uboga, čistokrvna škotinja, ki nahaja zadovoljstvo v svoji rasni čistosti, čeprav se je narava grdo poigrala z njo! Rdečkasti lasje se ji prepletajo z oranžnimi v neko čudno, medlo in neizrazito barvno zmes. Obraz ima poln majhnih, drobnih pik, pege pa prav povsod, celo na očesni belini. Trepalnice ima skoro bele, obrvi komaj nakazane. Prs in bokov pa narava tej čistokrvni Škotinji ni naklonila. Ce bi imela še zloben pogled, bi bila kar odbijajoča. Toda pogled njenih oči je poln dobrote in najbrž odpira srca ljudem, da jo tipijo v svoji bližini.
«2e, že! Lepo je, da smo ponosni na svoj domači kraj in na svoje poreklo. Vendar ne razumem, zakaj bi se moral sramovati, če bi na primer moja prababica bila kakšna črnska lepotica? Prapraded mojega deda je na primer bil strašen poglavar morskih razbojnikov. Kaj morem zato?»
«Oh, Frenck! To je vendar čudovito! Tega &e vam res ni treba sramovati. Še zavidali bi vam lahko. Kako da tega ne veste? Mar niste Anglež? Po izreki bi sklepala, da niste?»
«To pa je spet vojna tajnost, draga Mary. V komandosu po potrebi spreminjamo imena in tudi druge stvari. Nikomur ne smemo ničesar izdajati.»
«Oh, jaz neumnica! Saj ste mi že povedali, da ste v tajni misiji. Potemtakem je mogoče, da niste niti Frenck? Sicer pa je vseeno. Kako vznemirljivo se je voziti s takó skrivnostno osebo! Te najine poti ne bom nikoli pozabila.»
Tudi jaz je ne bom, sem si mislil, že zato ne, ker sem se zavestno poslovil od ljubezni in morda tudi od sreče. Ne, ne bil bi srečen, če bi se zdaj prepustil govorici čustev. Domov moram. Nič več ne smem odlašati z odhodom v partizane.
Globoko v meni se je oglašal klic domovine. Občutil sem ga kot silno hrepenenje, kot begajoč nemir. To čustvo je bilo tako živo, tako močno, da mi je pričaralo privide domačih gozdov in logov, domačih gorà. Bilo je želja po begu, po osvoboditvi iz teh okovov, ki so me še oklepali . . .
Srečanje to slovo z Olive je bilo rana. Zdaj se mi je že celila. Toda za hip, komaj daljši od prebliska, sem se zdrznil ob misli, kako se bo rana celila njej. Bilo mi je, kakor da me nevidna roka grabi za srce. Skušal sem se upreti, a se nisem mogel. Nenadoma me je spreletel mraz. Bolečina se je še bolj zarila vame.
Pritisnil sem na pito. Avtomobil je zdrvel skozi žgočo puščavsko pripeko, vroči veter nama je od strani bičal obraz s peščenimi zmi. Oba, Mary to jaz, sva stiskala ustnice to molčala.
VII
PUŠČAVSKI VETER
Potem ko sva z Mary prevzela v Suezu zavoje zdravil, sva se vračala po isti poti. Na križišču, kjer se cesta odcepi za Kairo, sem zapeljal naravnost v smer Ismailije.
«V Gineifo moram s sporočilom za eno izmed vojaških enot. Kakih pet toilj je od tu. Boste tako prijazni to me počakali v avtomobilu, da opravim svojo nalogo? Saj ne bo dolgo trajalo.»
«Oh!» — Ta njen večni vzklik mi je že šel na živce, a treba je potrpeti. — «Seveda bom počakala. Premišljevala bom, kdove kakšnim skrivnim načrtom sem nehote priča. Veste, zelo bujno
domišljijo imam. Po vojni bom napisala življenjepis.»
«Lepo. Toda današnjo skrivnost kar pozabite, Mary! Včasih so skrivnosti hudo nepomembne.»
Ginedfa je obširna ravnina ob vznožju visoke planote, ki se kot obrambni zid dviga zahodno od Velikega slanega jezera. Na tej ravnini, pod razdrapanimi, krušljivimi stenami so bila velika taborišča, poligoni in delavnice za vojaško urjenje vojakov pred odhodom na fronto. Dokler je bila vojna še na afriških tleh, so bile te naprave velikega pomena. Odkar pa se je vojna premaknila v Evropo, na italijanska tla, so čedalje bolj izgubljale svoj pomen.
In semkaj, v eno izmed številnih taborišč, so bili Britanci segnali Primorce, ki so se konec leta 1943 to v začetku leta 1944 opredelili za narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije. Upal sem, da bom taborišče kmalu našel ter brez večjih ovir prišel do rojakov to prijateljev, ki sem jih bil zapustil pred slabim letom.
Zapeljal sem med taborišča. Samevala so prazna. Razen stražarjev, ki so se dolgočasili, skoraj ni bilo žive duše v njih. Zato sem kmalu našel taborišče naših. Spoznal sem ga po tem, ker je z droga sredi taborišča vihrala v vetru jugoslovanska zastava s peterokrako zvezdo. Pri vhodu pa ni bil stražar enote, ki je bivala v taborišču, temveč angleški vojaški policaj Sicer je bilo taborišče podobno kateremukoli drugemu : obdano je bilo z visoko ograjo, ki je prebivalce bolj ščitila pred tatinskimi obiski od zunaj, kot pa ovirala nje same. Znotraj so bile vrste velikih šotorov, na eni strani baraka za kuhinjo in skladišča, na drugi pa sanitarije.
Avtomobil sem zapeljal mimo taborišča, še dobrih sto metrov naprej, v senco, kjer je raslo nekaj datljevih palm. Tja sem zapeljal tudi zato, da bi se moja «čhica», ki je ostala le malo stran, ne mogla preveč zanimati za moje opravke.
( Nadaljemnje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletne 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljani.
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalia 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Stran S
9, novembra 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
■V
Ženevska
konferenca
(Nadaljevanje s 1. strani)
izročila. Vse to je povezano s skupnostjo in ne sme biti o-mejeno na voljnost in sposobnost posameznika, temveč zadeva celotno skupnost. To vprašanje moreta in morata urediti le manjšina kot skupnost in država, ne pa posameznik z državo. Le če bodo spoštovane pravice manjšine kot kolektiva, bo tudi posamezni član manjšine dosegel svoje pravice.
štiri države, ki so z mirovnimi ali dvostranskimi pogodbami zavezane spoštovati manjšinske pravice, ali pa so zanje kako drugače zainteresirane, se z Jugoslavijo strinjajo. Italija je na primer izjavila, da formalna enakost pred zakonom ne zadostuje, da manjšinsko vprašanje ni samo vprašanje nediskriminacije, ker to dejansko lahko pomeni neenakost. Kljub težavam, ki jih poznamo, je treba zapisati, da je bila Avstrija mnenja, da imajo manjšine specifične potrebe in da jim je zato potrebna posebna zaščita. Madžarska je bila mnenja, da ni dovolj prokla-miratd enakopravnost manjšin, temveč jih je treba še posebej zaščititi.
Več držav je za kombinacijo kolektivnega in posamičnega, mnogi pa podpirajo mnenje, da so izključeni nosilci pravic in zaščite posamezniki, češ da gre za človekove pravice, katerih uživalec je lahko samo posameznik.
Jugoslavija je v tej dolgi razpravi večkrat ponovila, da sta v njeni formulaciji določila dva elementa, pri katerih vztraja: pri samem pojmu «narodnostne manjšine» in pri zaščiti pravic narodnostne manjšine kot skupnosti. Med razpravo je ena od sodelujočih držav, ki ima manjšino, vodi pa raznarodovalno politiko, celo predlagala, da je treba «spoštovati zakonite interese oseh, ki pripadajo po dvostranskih pogodbah in notranji zakonodaji že priznanim manjšinam.» Jugoslovanski delegat je odgovoril, da so dvostranske pogodbe in notranja zakonodaja sicer zelo važen element pri uresničevanju manjšinskih pravic, toda manjšine obstajajo tudi brez njih in da torej predlagano določalo človekove pravice zanika. Po takšni logiki bi.bile namreč države, ki vodijo raznarodovalno politiko, pa niso podpisale nobene mednarodne pogodbe ali pa nimajo notranje zakonodaje o varstvu manjšin, brez slehernih obveznosti. Druge države so se na štiri oči, v ku-loarjih, izgovarjale na svoj notranji položaj, češ da bi določilo o manjšinah, če bi ga konferenca za evropsko varnost in sodelovanje sprejela, samo pospešilo obstoječe centrifugalne težnje in podprlo zahteve njihovih manjšin po takšni ali drugačni avtonomiji. Kako bode te države reševale probleme svojih notranjih manjšin je stvar njihove notranje ureditve. Ne moremo pa si misliti dokumentov konference za stabilizacijo Evrope, za nedotakljivost meja, ki ne bi poudarili pravic in potrebe po spoštovanju pravic narodnostnih manjšin, ki živijo ob evropskih mejah, ločene od matičnega naroda. Spet drugi so skušali prepričati, da ne morejo podpreti jugoslovanskega predloga zaradi obveznosti, ki da jih imajo do svojega bloka.
Več govornikov je podprlo drugi del jugoslovanskega predloga o pomenu manjšin za prijateljstvo med državami in narodi, nekaj pa jih je tudi ta pomen zanikalo.
Jugoslavija je v tej dolgi — deset sej trajajoči razpravi — ponudila več novih variant svojega predloga, v katerih pa ni umaknila prvotnih vsebinskih elementov, pač pa je vključila zaradi kompromisa nekaj predlogov in sprememb, ki so jih predlagale druge države. Besedila na tej konferenci namreč sprejemajo samo soglasno.
Ta razprava se je začela konec julija, nadaljevala pa od septembra do 6. novembra, ko je bilo besedilo določila začasno «registrirano», kakor pravijo na tej konferenci. Zdaj obstaja soglasje glede dveh tretjin teksta. Zasluga za ta uspeh gre moči dokazov jugoslovanske delegacije, ki je kljub ostri opoziciji uspela prepričati večino delegacij o pomembnosti določila o narodnostnih manjšinah v sklopu načel o človekovih pravicah. Sporno je še mesto, ki se nanaša na to, kdo je nosilec zaščite, posameznik ali kolektiv.
Tako je v prvem komiteju. Drugi komite je v glavnem zar ključdl redakcijo besedil o gospodarskem sodelovanju. O tretjem komiteju pa bi zaradi zapletenosti njegovega dela morali poročati posebej. Besedilo o stikih med ljudmi nastaja po polževo. O resničnih in izmišljenih težavah na področju izmenjave informacij, kulture in izobraževanja pa kdaj prihodnjič. Računajo, da bo šele spomladi 1975 druga faza končana in možna tretja, to je svečano podpisovanje dokumentov V Helsinkih.
VPRAŠANJE KOMUNISTIČNIH POSLANCEV ZACARIJU IN ANDREOTTIJU
za atentat na «Italicus»?
Ženska naj bi rekla je z vlakom, ker «,
RIM, 8. — Od vseh preiskav o «črnih mrežah» in fašističnih atentatih je bila doslej najmanj uspešna preiskava sodnikov iz Bologne o pokolu na brzcu «Italicus». Delen neuspeh je posledica objektivnih in subjektivnih težav, zlasti pa dejstva, da so sodniki nasedli na če ri Sgrojevih laži. Sprva je kazalo, da je rimski sluga res ključna o-sebnost preiskave, tista, ki bo privedla do atentatorjev in mandator-jev, izkazalo pa se je, da se sodniki v vrtincu verzij, in protiverzij, trditev in demantijev niso znašli in so nasedli na čeri.
V	tej zmedi bo morda osvetlila nekoliko sodnikom pot vest, ki prihaja iz Rima in ki jo vsebuje pismeno vprašanje, ki so ga komunistični poslanci Malagugini, Spagnoli, Coccia in Flamigni naslovili ministroma za obrambo in pravosodje. Poslanci vprašujejo, če po informacijah, ki jih imata ministra odgovarjajo resnici naslednja dejstva:
1.	Da je politični urad rimske kvesture 8. avgusta poslal državnemu pravdništvu poročilo o izjavah nekaterih državljanov. Ti naj bi bili prve dni avgusta priča telefonskemu pogovoru med uslužbenko obveščevalne službe in nekim neznancem. Ženska naj bi opozorila sobesednika, naj ne potuje z «Ita-licusom», ker «na tem vlaku bodo počile bombe».
2.	Politični urad naj bi izročil poročilo namestniku rimskega državnega pravdnika Paolinu DelTAn-nu, ki je zaslišal priči telefonskega pogovora in uslužbenko SID in si pridržal dva meseca zadevno dokumentacijo preden jo je izročil kolegom iz Bologne.
3.	Istega dne, torej 8. avgusta, naj bi pobtični urad izročil rimskemu pravdništvu zajeten dosje, v katerem naj bi bilo isto gradivo, ki ga je mesec pozneje obrambno ministrstvo izročilo sodstvu. Dr. Dell’Anno, ki naj bi tudi dobil o-menjeno gradivo, naj bi izdal vrsto nalogov za hišne preiskave, nato pa naj bi popolnoma pozabil na pomembni dosje. O vsej zadevi naj bi niti ne obvestil svojega predstojnika, načelnika državnega pravdni-štva dr. Biotta.
V	primeru pritrdilnega odgovora komunistični poslanci zahtevajo pojasnila o ukrepih, ki sta jih ministra sprejela v tej zvezi in o preiskavi, da bi ugotovila morebitne odgovornosti uslužbenke obveščevalne službe. Istočasno zahtevajo tudi disciplinski postopek proti dr. Del-1’Annu in odločen poseg pravosodnega ministra za usklajevanje in hitrejše napredovanje preiskave o terorističnih atentatih.
Da je vsebina vprašanja komunističnih poslancev v bistvu resnična dokazuje dejstvo, da sta načelnika pravdništva v Bologni dr. Lo Cigno in preiskovalni sodnik dr. Velia zaslišala priči in uslužbenko obveščevalne službe. Ženska naj bi res telefonirala iz nekega bara, in sicer materi. Po govoricah iz sodnih krogov pa naj bi obvestilo ne bilo tako specifično, kot trdijo komunistični poslanci. Uslužbenka SID naj bi le opozorila mater, naj ne hodi s taksijem na postajo, ker naj bi obstajala možnost atentatov.
Dr. Velia in dr. Lo Cigno sta zvečer zaslišala tudi policijske a-gente, ki so sestavili poročilo in ga izročili sodniku.
Kar zadeva ostale preiskave o prevratniških poskusih, danes ni velikih novosti po osmih zapornih nalogih, ki jih je rimski preiskovalni sodnik dr. Fiore podpisal včeraj v zvezi z Borghesejevim poskusom državnega udara. Omeniti gre le, da se kot vse kaže zaostruje spor o pristojnosti med rimskimi in tu-rinskimi sodniki. Kot je znano je turinski sodnik Violante zahteval od rimskih kolegov vso dokumentacijo, ki zadeva tako imenovani «oktobrski golpe». Odgovor rimskega državnega pravdnika s tem v zvezi je bil negativen. Za dokončni sklep je pristojen preiskovalni sodnik, ki pa bo osvojil argumentacijo pravdništva. S tem se bo začel seveda spor o pristojnosti, ki ga bo moralo rešiti kasacijsko sodišče, trpela pa bo predvsem preiskava, ki bo praktično ustavljena do dokončnega sklepa vrhovnega sodišča.
Aretirani domnevni Montesijevi ugrabitelji
PADOVA, 8. — Policija je aretirala pet od sedmih domnevnih u-grabiteljev sina industrijca Monte-sija. Gre za Luciana Floriana, Danila Furlana, Paola Zaninija, Pina Ivanko in Ferdinando Varotta. Kaže, da je policiji pomagal sam Mon-tesi, ki je dal zelo točen opis stanovanja, v katerem so ga ugrabitelji držali. Montasi je večkrat slišal zvok letal, poleg tega pa e opazil, da v bližini nekdo igra na saksofon. Med blazinami divana, ki je bil v sobi, je skril gumb, ki ca je odtrgal s svojega jopiča. Na pod-
lagi teh elementov so policija in karabinjerji s potrpežljivim delom ugotovili, v kateri hiši so ga ugrabitelji držali. V notranjost so prišli skozi okno ter ugotovili, da gre res za stanovanje, o katerem je govoril Montesi, saj so dobili tudi gumb med blazinami divana.
Pozno zvečer so policijski organi našli tudi veliko vsoto denarja, ki je po vsej verjetnosti del odkupnine, ki so jo Montesijevi plačali za osvoboditev svojega sorodnika. Gre za 700 milijonov lir, ki so jih našii v stanovanjih Pina Ivanke ter Danila Furlana. Policija je tudi u-gotovila, da je restavracija, iz katere so 3. novembra ugrabitelji prinesli Montesiju toplo juho in zrezek, v neposredni bližini stanovanja, kjer je bil zaklenjen.
Kljub proglasitvi izrednega stanja, argentinski vladi ni uspelo zajeziti napadov levičarskih gverilcev, včeraj napadli garažo policijskih vozil in zažgali 18 avtobusov
35 RANJENIH IN EN MRTEV V FKSPLOZIJI
Bomba razdejala londonski pub
Atentat je baje povračilno dejanje za ustrelitev pripadnika IRA, ki je skušal pobegniti iz taborišča Maže
LONDON, 8. — Strahovita eksplozija je razdejala prejšnjo noč bar «King’s Arms» v jugovzhodnem predmestju Londona ter povzročila smrt mlajšega moškega in hude poškodbe 35 osebam, ki so bile ta čas v javnem lokalu. Prvotno je britanska policija Scotland Yard sporočila, da je bilo pet mrtvih, vest pa so kasneje demantirali. Med ranjenci sta tudi pripadnici pomožnih ženskih vojaških oddelkov, sploh pa je bila večina obiskovalcev javnega lokala vojakov, saj je bar v neposredni bližini velike vojašnice v mestni četrti Woolwioh. Dostop v bar z zavoji, kovčki, škatlami in podobnim je bil strogo prepovedan, zato menijo, da je bombo (nihče ne dvomi, da je šlo za bombo, ki jo je sestavljalo od tri do pet kg eksploziva) nekdo vrgel skozi okno v notranjost bara. To domnevo potrjujejo pričevanja nekaterih očividcev, ki so pred eksplozijo videli
llllllllllllllllllllllllll||||||||||IUIIIIII|lllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||ili|||i||i||UiniUUII||||||||||||||||||||||l|||||||||||lllll|||||||iiii|i|||||||||||||||l|||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllltIlllllIIIIIIIMIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllIIIIIIIlllllIHT*»<IIIIIIIHIIIII>»>l|lll|lllllllllllllllllllllllllllll
POMEMBNA RAZSODBA USTAVNEGA SODIŠČA
Proglasiti politično stavko ni več kaznivo dejanje
Sodniki so bili mnenja, da je člen kazenskega zakonika, ki je proglašal poTitično stavko za zločin, protiustaven
RIM, 8. — Ustavno sodišče je proglasilo za protiustaven člen 503 kazenskega zakonika, ki proglaša politično stavko za kaznivo dejanje. Edini kazniv primer je po mnenju ustavnih sodnikov stavka naperjena proti ustavnim državnim telesom in katere namen je strmoglaviti organe ljudske suverenosti.
Vprašanje ustavnosti člena 50 kazenskega zakonika, ki je «plevel» iz fašističnih časov, so sprožili odvetniki župana in tajnikov političnih strank iz Ronk. Ob umoru sindikalista Malacarie v Reggio Cala-brii je občinski odbor dal nalepiti po vsej občini letake, s katerimi so obsojali fašistični zločin in proglašali enodnevno protestno stavko. Znani tržiški fašist Guerin. urednik lista «Sentinella d’Italia» je na podlagi fašističnega zakona prijavil župana in tajnike strank ustavnega loka sodišču, češ da so napovedali politično stavko, kar je kaznivo dejanje.
S svojo današnjo razsodbo so u-stavni sodniki odpravili še eno anahronistično določilo kazenskega zakonika. Že dalj časa je ustavno sodišče poklicano, da odloča o vprašanjih, ki so za demokratično državo izrednega pomena. To se je zgodilo z razsodbo o monopolu televizije, tokrat je šlo za člen fašističnega zakona, v kratkem bo moralo
odločati o sporu med sodstvom in parlamentom v zvezi s preiskavo o «črnih skladih» Montedisona. Na dlani je, da je obremenjenost u-stavnega sodišča s temi vprašanji posledica apatije pristojnih državnih organov do teh vprašanj. Vze-mimo na primer kazenski zakonik: odkar je bil pred skoraj tridesetimi LU proglašena republika, je vprašanje preosnove zakona in odprave fašističnih določil na dnevnem redu vlad, ki so si v tem času sledile, da bodo preosnovo izpeljale, je bilo doslej narejenega bore malo, da ne rečemo nič. Prav zaradi tega mora ustavno sodišče nadomeščati vlado. Do kdaj bo to potrebno?
Spel «jeli» v Nepalu
KATMANDU, 8. — Po vesteh iz Nepala so člani poljske gorske odprave opazili vrsto sledov, ki naj bi pripadali znamenitemu jetiju, poldivjemu človeku, ki naj bi živel v himalajskem pogorju. Zunanji minister Nepala je izjavil, da meni vodja poljske odprave Andrej Za-wada, da so sledovi, ki so bili dolgi 35 cm, prav gotovo pripadali jetiju. Zawada je obenem dejal, da so sledove snemali, kaj bolj točnega bodo povedali, ko bodo film razvili.
SVETOVNA KONFERENCA O PREHRANI V RIMU
Rešitev vprašanja lakote možna samo v okviru OZN
Poudarjena potreba po pospešenem razvoju kmetijstva
RIM, 8. — V palači kongresov se je nadaljevala svetovna konferenca o prehrani. V drugi od treh komisij so dosegli široko enotnost glede potrebe po ustanovitvi svetovnega informacijskega sistema o razpoložljivosti in potrebi prehrambnih zalog. Splošnemu odobravanju se ni pridružila albanska delegacija, ki je danes ponovno izrazila zaskrbljenost, o kateri so včeraj govorili kitajski predstavniki, ki se bojijo, da bi mednarodni informacijski sistem na kmetijskem področju bil preveč obvezujoč ter v nasprotju z načelom suverenosti posameznih držav.
Včeraj je v svojem posegu jugoslovanski delegat šefer dejal, da je težave v današnjem svetu mogoče premagati samo z vsebinsko spremembo gospodarskih odnosov. Poudarki v govoru vodje jugoslovanske delegacije so bili v tem, da se mora konferenca v večji meri posvetiti problemom trgovine, kajti neprestano slabšanje pogojev zanjo na škodo nerazvitih ne omogoča povečanja kmetijske proizvodnje. šefer je rekel, da je treba preučiti predloge o osnovanju novih teles, ki bi se ukvarjala s problemi prehrane. Prehrambne strategije ni mogoče načrtovati brez aktivne politike in pomoči generalne skupščine OZN. Nerazvite države so proti reševanju tega vprašanja izven svetovne organizacije. Indijski delegat Jag-jivan Ram je posebej poudaril, da so združeni narodi edino pristojno
........................................
Francoski delavci v obrambo delovnih mest
PARIZ, 8. — Na desettisoče državnih uslužbencev, predvsem poštnih uslužbencev, je danes demonstriralo po pariških mestnih1 ulicah. Stavka poštnih uslužbencev traja že 22. dni. Z današnjim sprevodom, ki je korakal pred županstvom in ministrstvom za finance, so delavci, ki sta jih organizirali obe največji francoski sindikalni organizaciji CGT in CFDT, protestirali proti draginji, ogrožanju delovnih mest (generalni tajnik CGT pravi, da je
v Franciji danes že 800.000 nezaposlenih) proti vladni deflacijski politiki
Protestu delavcev so se pridružili tudi podjetniki, ki zahtevajo liberalizacijo kreditne politike vlade, ker bo v nasprotnem primeru Francija zabeležila velik zastoj v industrijski proizvodnji. Na njihove zahteve je reagiral minister za finance in gospodarstvo Fourcade, ki je dejal, da je še prezgodaj, da bi omilili protiinflacijski načrt. V za-
četku leta 1975 pa bo vlada storila potrebne korake, da bi dosegla večjo stopnjo industrijske proizvodnje ter da bi zagotovila delovna mesta. Skratka si vlada prizadeva, da bi preprečila izbruh takega sindikalnega spora, kot je bil tisti maja 1968, saj bi lahko tak spor imel dramatične posledice spričo sedanjega gospodarskega položaja.
(Na sliki: Sprevod državnih in poldržavnih uslužbencev koraka po pariških ulicah.)
mesto za reševanje problema lakote v svetu.
Danes je prišlo do manjšega incidenta, ko so člani sovjetske delegacije izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi sistema, s katerim določajo vrstni red govornikov na plenarnem zasedanju. Po tem vrstnem redu bi danes sovjetski delegat moral govoriti po 21 govornikih, se pravi pozno zvečer, ko so delegati, občinstvo in novinarji utrujeni od naporne razprave v teku dneva. Sovjetska delegacija je celo zagrozila, da bo zapustila konferenco. Vest se je z bliskovito naglico raznesla med delegati. Na srečo so nesporazum premostili in sovjetski delegat je spregovoril kot 17., približno ob 5. uri popoldne.
V jutranjih urah so spregovorili delegati afriških in azijskih držav, ki so poudarili potrebo po razvoju kmetijske proizvodnje in ustanovitvi skupnega kmetijskega sklada.
Spregovoril je tudi argentinski delegat, ki je predlagal ustanovitev svetovnega sistema za koordinacijo kmetijske raziskave ter za enakomerno porazdelitev mednarodnih skladov, ki so namenjeni za te študije.
Italijanski zunanji minister Moro je danes zvečer v Vili Madama priredil slavnostno večerjo v čast delegatom na svetovni konferenci o prehrani. Večerje so se udeležile številne italijanske in tuje osebnosti.
Bogate
glasbene
prireditve
(Nadaljevanje s 4. strani)
sekstet, Stamitzevem Koncertu za flavto in orkester, Haendlovi Suiti v D-duru za trobento in orkester, Debussyjevih Šestih antičnih epigrafih ter v Bachovem II. hamburškem koncertu pripravil r:.> giban doživljajski večer.
Toda kljub temu bi skoro morali dati v tem oziru prednost orkestru Slovenske filharmonije pod vodstvom Oskarja Danona. Kakor da je bil orkester prerojen in v svojem pristnem odzivu pomlajen, interpretativno izredno koncentriran, doživljajsko dinamičen. Ni bilo prednosti te ali one skupine; čista, precizna, kompaktna so bila pihala ’ in trobila kakor homogene in enotno delujoče vse skupine godal. Že pri Božičevem «Au-diospectrumu» se je takoj utrnila kreativna iskra, da so godala v naslednjem Bachovem Koncertu za violino in oboo iz strogo zasnovane forme izžarevala malokdaj stilno tako pristno pogojeno in o-svajajoče muziciranje. Dirigent je umel strniti solistični part, ki sta ga oblikovala Igor Ozim na violini in Drago Golob na oboi, v plastično grajenje z orkestrom in je na ta način izzval močne impulze.
Spored se je stopnjeval v širokih, romantično razpetih lokih notranje dramatično, a v bistvu lirično nadahnjenih Brahmsovih Štirih poslednjih pesmih za glas in orkester, ki jih je z vsem občutjem zapela Radmila Bakočevič. Soj najvišji vzpon pa sta orkester in dirigent dosegla v Suiti iz baleta Žar - ptica Igorja Stravinskega. Tu je orkester pokazal visoko kvaliteto igre in izmeril globino svoje umetniške dojemljivosti, dirigent pa izpovedal svojo u-metniško potenco, a obenem potrdil voljo do pripravljanja in sposobnost umetniškega dviganja ansambla. Dvorano Kolarčeve univerze smo zapuščali pod vtisom, da smo poslušali neponovljivo interpretke’io in doživeli izreden u-metniški trenutek.
Po tem koncertu je v dvorani Študentovskega kulturnega centra bil recital violinista Blagoja Dim-čevskega in pianistke Ljupke Hadži - Georgijeve. Izvajalca sta sicer izkazala solidne kvalitete, vendar interpretacija ni prešla okvira poprečnih, poustvarjalnih kvalitet. Koncert pa je bil zanimiv kot informacija, ki potrjuje vse večjo rast solističnega udejstvovanja v tistih predelih, kjer je glasbeno življenje vzcvetelo in se razrašča v povojnih in mlajših generacijah.
Zaključni koncert štirinajstdnevnih Beograjskih glasbenih svečanosti je bil posvečen 30-letnici o-svoboditve Beograda. Temu primerno je bil tudi izbran spored: v prvem delu Koncertna uvertura Vasilija Mokranjca in šulekov Koncert za violončelo in orkester, medtem ko sta v drugem delu bili na sporedu Kantata za mezzosopran, dva recitatorja, zbor in orkester Rudolfa Bručija in Pesem Beogradu iz opere «Enainšti-rideseto» Miho vila Logarja, ki se oslanjata na lirične oziroma herojske tekste iz obdobja narodnoosvobodilnega boja. Izvajali so zbor in orkester umetniškega ansambla Doma jugoslovanske ljudske armade, mezzosopranistka Dragoslava Dešpalj, kot recitatorja v Bručijevi pretresljivi kantati pa sta sodelovala igralca Mira Stupica in Jovan Miličevič. Dirigiral je Angel Šurev.
avto, v katerem sta bili dve ženski in moški in ki se je z veliko naglico oddaljil.
Očetovstvo nad atentatom si lasti irska organizacija «Red Flag 74», katere predstavnica je telefonirala uredništvu dnevnika «Daily Mail» ter dejala z močnim irskim naglasom: «Morda bodo sedaj vaši vojaki prenehali streljati na jetnike, ki skušajo zbežati». Očitno je mislila na poskus množičnega pobega iz taborišča v Mazeu pri Belfastu. Ob tisti priložnosti so britanski vojaki ubili mladega člana irske organizacije IRA.
Prvi rešitelji, ki so prispeli na kraj eksplozije, so imeli pred seboj strahoten prizor. Pročelje poslopja, v katerem je bil bar, je bilo skoraj v celoti porušeno. V notranjosti pa se je na desetine ranjencev zvijalo po tleh v velikih mlakah krvi. Ranjence so prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer so vse štiri operacijske sobe delovale do poznih jutranjih ur. Med prevozom v bolnišnico je eden od ranjencev umrl.
Bar ali pub, kot ga imenujejo v Vebki Britaniji, je tradicionalna družbena ustanova, v kateri se zbirajo prebivalci posamezne ulice, ali celo manjše mestne četrti. V pubu «King’s Arms» so se ponavadi zbirali vojaki iz bližnje vojašnice, tam je bilo tudi poslopje, v katerem so stanovali poročeni vojaki s svojimi družinami.
Britansko-ugandska diplomatska vojna
NAIROBI, 8. — V soboto bo 14 uslužbencev britanskega veleposlaništva v glavnem mestu Ugande Rampali odpotovalo v London. Gre za posledico ukaza, ki ga je ugandska vlada naslovila na britanski diplomatski sedež, ko je zahtevala, da je treba skrčiti število osebja s 50 na 5. Kot povračilo je britansko zunanje ministrstvo sporočilo ugandskemu veleposlaništvu v Rimu, da bo 8 od skupno 13 uslužbencev veleposlaništva v Londonu moralo odpotovati konec tedna.
Diplomatska vojna med Londonom in Rampalo se je začela, ko je predsednik Amin obtožil vrsto uslužbencev britanskega veleposlaništva vohunske dejavnosti. Poleg tega se je ugandska vlada pritožila, češ da je britanski tisk večkrat objavil vesti, ki žalijo ugled predsednika Amina.
NEAPELJ, 8. — Približno 100 oseb in skupina občinskih svetovalcev je v znamenje protesta zasedlo županstvo v kraju Sant'Arpino. Protestirajo proti pičlemu interesu pristojnih oblasti, ki niso še ničesar ukrenile, da bi odpravile posledice povodnji, ki je 21. septembra prizadela Sant’Arpino. mestece s ori-bližno 5.000 prebivalci, kakih 17 km od Caserte. Do zasedbe je prišlo ob koncu seje občinskega sveta, ki so jo sklicali, da bi sklepali o usodi približno 70 prizadetih družin.
STRAHOVITA PROMETNA NESREČA PRI PARMI
Petčlanska družina v smrt zaradi blaznega prehitevanja
«Giulia» med prehitevanjem zdrsnila na mokrem cestišču in se zaletela v tovornjak, ki je vozil nasproti
PARMA, 8. — Neprevidnost šoferja in spolzka cesta sta še enkrat botrovali hudi prometni nesreči, v kateri je izgubilo življenje pet ljudi, trije pa so bili lažje ranjeni. Nesreča se je pripetila na državni cesti Emilia v naselju San Pancrazio pri Parmi.
Vaški zvon je komaj odbil polnoč. Ob tisti uri je bil promet izredno redek: dva tovornjaka s pri kolico, last tvrdke Marzani in Ancone, sta počasi vozila proti Parmi, za njima pa je bil «Volkswagen» last sirskih študentov, ki študirata farmacijo na univerzi v Parmi. Nenadoma je z nasprotne strani pridrvela «giuba», ki je komaj prehitela neko počasnejše vozilo. Iz nepojasnjenih razlogov je «giuba» oplazila avto sirskih študentov, se zavrtela okrog svoje osi in z vso silo treščila v tovornjak. Tudi brezupni poskus šoferja tovornjaka, da bi preprečil nesrečo ni pomagal: težko vozilo je zdrsnilo ra mokri cesti in se prevrnilo v obcestni jarek.
Pni reševalci so bili priča strahotnemu prizoru: potniki «giube», ženska in dva otroka, so ležali mrtvi med skrotovičeno pločevino; v bližnjem jarku, polnem blata je bilo truplo šoferjevega brata, voznik pa je ležal okrvavljen in hudo ranjen sredi cestišča. Spričo hudih notranjih in zunanjih poškodb je tudi on umri kmalu po prevozu v bolnišnico.
Neprevidnost šoferja «giube», ki je v prevelikem zaupanju v svojo
vozniško spretnost in moč svojega avtomobila zakrivil nesrečo, je tako uničila družino. Poleg šoferja, 32-letnega Giovannija Melonija iz Sassarija so izgubili življenje, njegov 34-letni brat Salvatore, njegova 24-letna žena Costantina ter njegova otroka Giampiero in Andrea, stara dve oziroma eno leto.
Lažje poškodovani so bili sirska študenta, ki sta zaradi trčenja za-vozba s ceste in se nekoliko pobila ter šofer tovornjaka, ki se je prevrnil v jarek. Vsi trije bodo okre-vah v nekaj dneh.
Korupcija mod občinskimi uslužbenci v New Yorku
NEW YORK, 8. — Po preiskavi, ki je trajala več kot dve leti, so odkrib v New Yorku številne primere korupcije, v katere so bili zapleteni občinski funkcionarji in voditelji gradbenih podjetij. Kaže, da je v primer zapletenih vsaj 170 občinskih uslužbencev, ki so prejemali od 5 do 5.000 dolarjev zato, da bi sklenili dogovore z nekaterimi podjetji in izstavljali ustrezna potrdila. Kaže, da so občinski inšpektorji v enem letu z lahkoto podvojili svoje dohodke, tako so nekateri prejemali poleg plače, do 30.000 dolarjev (približno 20 milijonov lir) letno. Policijski agent, ki je dalj časa preiskoval to zadevo je izjavil, da so ga v letu dni skušab kar 76 krat podkupiti.