P R E S E K List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 18 (1990/1991) Številka 5 Strani 264-267 Boris Lavric: OBRAT EULERJEVEGA IZREKA Kljucne besede: matematika, geometrija. Elektronska verzija: http://www.presek.si/18/1054-Lavric.pdf © 1991 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije © 2010 DMFA - založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovoljeno. OBRAT EULERJEVEGA IZREKA Označimo z r in p dolžini polmerov očrtane in včrtane krcčmce danega trikotnika ABC. Že v osemnajstem stoletju je velik matematik Leonhard Euler (1707 - 1783) dokazal, da razdaljo d med središčema obeh kroifnic lafiko izrazimo s formulo d2 = r?-2pr (1) ki se 2daj po njem imenuje (takšnih formul je Se nekaj!). Oglejmo si dokaz te formule, ki nam bo omogočil utemeljiti zanimiv "obrat" lastnosti (1): in položimo skozi O in V premer MN očrtane krofnice. Spustimo pravokot-nico V D na stranico BC, kotnosimetralo CV trikotnika ABC pa podaljšajmo do sečtšča P z očrtano kroinico. Nato riačrtajmo še višino OE enakokrakega trikotnika PBO. Seveda E razpolavija osnovnico PB, torej velja \PB\ = 2\Pe\ (2) Ker je središčni kot POB nad tetivo PB dvakrat večji kot obodni kot PCB nad isto tetivo, velja še 2p in ugotovil, da v njej nastopi enačaj natanko takrat, kadarje trikotnik ABC enakostraničen. Zdaj je na vrsti obrat lastnosti (1): Predpostavimo, da razdalja d med središčema krofnic s polmeroma dolžfine r in p zadoSča enakosti (1). Potem velja r > 2p in (r - pf = p2 + d7 > d2 Od tod sledi r > p + d, torej krožnica s polmerom p leži znotraj krožnice s polmerom r. Ponuja se naslednje vprašanje: Ali obstaja kak trikotnik, ki mu je večja krofnica očrta na, manjia pa včrtana? Ne le, daje odgovor pritrdilen, velja še več: Vsak trikotnik, kije i/črtan večji krožnici in se z dvema stranicama dotika manjše, je njej očrtan. Utemeljitev te trditve bomo oprli na dokaz formule (1): Včrtajmo v večjo kroinico s središčem O trikotnik ABC, ki naj se s stranicama AC in BC dotika manjše krožnice s središčem V. Točke M, N, P, D in E postavimo tako kot pri dokazu zveze (l). Prav tako lahko ugotovimo, da veljajo lastnosti (2), (3), (S) in (6). Združimo (l) in (5) v | PV j ■ | VC | = 2pr h (6) vzemimo | PE \ • \ VC \ = pr in iz dobljenih enakosti preberimo |PV) = 2|P£|. Uporabimo še (2) in dobimo \ PV \ = \ PB \, torej tudi