Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ Ali stanovska ali razredna strokovna organizacija. Čimbolj se oddaljujemo od strahot svetovne vojne, tembolj čutimo razredna nasprotstva med delodajalcem in delojemalcem. Delodajalci, razred onega sloja ljudi, ki poseduje proizvajalna in produkcijska sredstva, ki se je postavil na stališče, da ima pravico ukazovati, gospodovati in uživati v državi samo on, smatra svojega sodržavljana, ki ne poseduje proizvajalnih in produkcijskih sredstev, za druge vrste človeka, za nižjega, za človeka, ki je sicer njegove narodnosti, a njemu dodeljen, da dela in ustvarja in ga uboga. Delojemalci so torej vsi oni, ki ne posedujejo, kakor že rečeno, proizvajalnih in produkcijskih sredstev, kratko, ki nimajo ničesar drugega kakor svojo lastno delovno moč, ki jo nosijo na trg (ko iščejo delo) ter jo nudijo na prodaj. Kupi jo pa delodajalec, človek, ki ne dela in ne ustvarja, a ima sredstva, da plača delovno moč delavcu. In s tem, da kupi delovno moč, gleda, kako bi najbolje izkoristil to delovno moč in kako bi jo kupil najceneje. fn tu nastaja začetek spora med delodajalcem in delojemalcem. Tu je osnova za razredni boj. O tem smo že večkrat pisali. Da pa delavec, ki mora prodajati samega sebe. to je, če prodaja svojo delovno silo, če stopa v službo in se pogodi za mezdo, ki jo bo dobil (urnina, mesečna plača, dnevnica), s tem seve prodaja sebe, ker se delovna moč od človeka, ki je njen lastnik (edina last. ki jo ima), ne da ločiti, proda kolikor najdražje, da v službi čuva svojo plačo, zahteva zboljšanje bodisi na plači, bodisi v delovnih pogojih, mu je potrebno, da se strne v eno celoto z vsemi, ki prodajajo svojo delovno moč, torej z vsemi delavci. On se mora strniti v organizacijo, v organizirano telo vseh, ki so primorani čuvati svojo pogodbo z delodajalcem, da je ne krši in ne poslabša. Zato so to organizacije delavskega razreda, in ker imajo čuvati in se boriti za zboljšanje svojih vsakdanjih življenskih potreb, za spoštovanje delovne pogodbe, razredne organizacije. Da bi se se organiziral delavec v organizaciji, ki jo tvorijo delodajalci, da lahko organizirano kršijo delavske pogodbe, ni misliti. Ker s tem bi sam sebe pretepaval. Ali razredna organizacija je kapitalizmu, kakor se tudi imenuje delodajalec, zelo neprijetna in nevarna. Ona mu brani, da bi nemoteno izčrpaval delovno moč živega člo-veka-delavca. Nasproti ji je postavil svoje industrijske in druge organizacije. Med temi organizacijami je volk v ovčji koži, ki se imenuje stanovska organizacija. Če gre delodajalec med delojemalca iz oči v oči, mu delavec nič ne verjame in ne zaupa in ve, da ga bo poskušal oškodovati, kjer bo le mogel. Zato treba delavcu poslati nasproti v delavsko obleko našemljenega volka in žal — večkrat se delavec da prevariti in se združi z njim proti samemu sebi, proti last-nim interesom. Saj to lahko vidimo vsak dan. Na primer: V Jugoslaviji obstoja ^Savez železničarjev Jugoslavije«, ki je razredna organizacija. Ona čuva in brani interese železničarskega proletariata, pa četudi jo sta- , ne to marsikatero žrtev. V Jugoslaviji pa obstoja tudi »Zveza nacionalnih železničarjev Jugoslavije«, ki je, in kar vedno po-vdarja, stanovska organizacija, Poglejmo si ta železničarski stan. Vštevši od generalnega direktorja, raznih načelnikov v tej direkciji, še tov v ministrstvu prometa, drugih direktorjev in načelnikov in višjih uradnikov, do strojevodij, vlakovodij, eksekutivnega osobja sploh, po stajnih in skladiščnih ter progovnih delavcev, snažilk in snažilcev vozov, profesionistov in kurilniških delavcev vseh vrst, do zadnjega železničarja, vse to je en stan, stan železničarski. In »Zveza«, kot stanovska organizacija, ima tudi za svoje člane, in to v vodstvu, vse mogoče stanovske tovariše, da se tako izrazimo; in sedaj vprašamo: Ali čuva ta organizacija delovno pogodbo svojih članov, nižjih kategorij, ki jo kršijo njeni člani višjih kategorij iz tega železničarskega stanu? Visoki funkcionarji ministrstva, generalne direkcije in drugih direkcij, ki so člani te stanovske železničarske organizacije, niso nastopili proti delodajalcu — v tem slučaju vladi — ki znižuje mezde delavcem, ki krši osemurnik, ki delovno pogodbo-zakon ne uvažuje, nego so oni vršili voljo delodajalca nad svojimi nižjimi stanovskimi tovariši in jo še vrše. Centralna uprava bolniške blagajne je tudi v rokah te stanovske »Zveze«. Predsednik je Bakič, načelnik ekonomskega odelenja generalne direkcije in ki je poleg tega še tajnik te stanovske »Zveze«. Ali še treba govoriti več? Saj se vidi vsak dan, kako centralna uprava bolniške blagajne skrbi za železničarje, ki jih tare bolezen. 100 odstotkov hranarine za vse dni v mesecu se ne dovoli železničarski raji, ozir. tovarišem. Stroškov za toplice, sanatorije itd. se ne plačuje. Dajatve za sanatorije celo znižuje. je jasno. Kaj se treba ža- In to lostiti. Kapitalisti, torej delodajalec, je moral proti razredni organizaciji najti sredstvo, ki bo metalo polena pod noge, ki bo odbijalo organizirane žahteve in boj za pravice delav-cev-železničarjev; zato je oblekel nekaj svojih zvestih hlapcev v ovčjo t. j. delavsko obleko in rekel: Ustanovite strokovno stanovsko organizacijo delavcev. Izvojujte od časa do časa navidezne drobtinice — mi vam jih damo — ter zajezite zahteve razredne organizacije, kjer nam stopajo na prste. Naučite svoje člane, ko jih preslepite, da bodo sami proti onim, ki se nočejo dati preslepiti, da bomo mi (to radi javnosti, da je lepše) pokazali, da delavstvo zapeljujejo razni demagogi in da jih delavstvo samo obsoja. Pokaže naj stanovsko organizirano delavstvo, da so razredno organizirani proti-državni elementi in potem jih udarimo z državno oblastjo. In to se dogaja. Spretno in tajno. Zaupnike razredno organiziranih železničarjev pa se meče na cesto, se jih suspendira ali pa grozi z represalijami. Volkovi v ovčji koži, voditelji stanovskih organizacij, vedo, kako treba. Čuvati voljo gospodov, dopovedati lačnim in izmozganim, da naj se udajo — ker državni interes tako zahteva. In radi tega interesa se naj delavstvo privadi manjše mezde, na odvzetje legitimacij, na podaljšanje delovnega časa in na vse druge križe in težave, na kršenje delovne pogodbe-zakona v lastno škodo. Ker tisti, ki prodaja svojo delovno moč, delavec, nima pravice govoriti in iskati svoje človeške pravice v državi. Tako je stališče stanovske organizacije. Zato si lahko vsak odgovori, kakšna strokovna organizacija je potrebna železničarju-delavcu. Kdor je možak, v katerem je volja in zavest, bo vedel, kaj mu je storiti. Konferencija radničkog osoblja. ska organizacija, na čijem ostvaranju treba živo da se radi. Nakon što su ovo gledište prihvatili i prestavnici »nezavisne« sekcije, bilo je jednoglasno zaključeno, da se ima sa obe strane raditi na tome, da se organizacije ujedine. U tom smjeru neka centrale medjusobno povedu razgovore, a odmah će se nastojati oko toga, da se medjusobnim napadajima i klevetama na naš pokret kroz štampu bude prestalo i da će se sva medjusobna prepiska, što se tiće našeg saveza, javno oštampati. Nakon jednoglasnog prihvata ovakog zaključka šira radnička konferencija je zaključena u uvjerenju, da je svršila jedan, za željezničare korisan rad. Ozirom na zaključke ove konferencije i upravo na osnovnu njih dužnost je sviju naših funkcionera i pre-stavnika, da živo porade na dizanju saveza, medju radničkim tako i medju svim drugim osobljem, jer samo snaga našeg saveza može biti zaloga uspjehu. Na poziv naše Centrale sastala se je 24. VII. u Zagrebu dobro posjećena zemaljska konferencija radničkog o-soblja, kojoj je bila svrha, da se opširno zabavi prilikama u kojima željezničko radničko osoblje radi i živi. Konferenciji je pristupilo i nekoliko prestavnika »nezavisne« sekcije željezničara. Nakon svestrane rasprave o položaju radnika i podnešenih izvještaja raspoloženju radnika gledom na borbu da se suzbiju redukcije i mnoga druga pogoršavanja uslova rada, kon-statovano je jednoglasno, da je do ovakog teškog položaja radnika, pa i svih drugih željezničara, moglo doći ponajprije zato, jer su željezničari premalo organizovani i kao takvi premalo otporni prema poslodavcu, koji na njihov račun nastoji činiti uštede i u državnom budžetu popraviti ono, što je dugogodišnjom naopa-kom i nesavjesnom politikom bilo u-propaščivano. Stanje popraviti na bolje može samo brojno čvrsta i jedinstvenim duhom prožeta željezničar- Za stanovanjsko zaščito. S 1. novembrom 1927 preneha po novem stanovanjskem zakonu sleherna stanovanjska zaščita. S tem bodo najbolj občutno prizadeti ne-posedujoči sloji, v prvi vrsti seveda državni 'in železniški delavci. Že danes pretežna večina železničarjev težko plačuje dosedanjo najemnino, ker so njihovi mesečni prejemki tako nizki, da ne zadostujejo niti za prehrano. Od 11.000 železničarskih družin, ki žive danes v Sloveniji, deloma v aktivni službi, deloma že v pokoju, jih ima nad 6000, torej nad polovico, mesečnih prejemkov le od 600 do 1200 Din. Od tega plača povprečno 3 odstotke za bolniški fond, 3 odstotke za davke, 2—3 odstotke za pogrebna društva, 1—2 odstot. za organizacije, kar znese mesečno 10 odstotkov rednih odbitkov, tako da preostane za hrano, stanovanje, obleko, šolo itd. le 550—1100 Din mesečno. Ako računamo družino povprečno le na 4 osebe, ne zadostuje ta znesek niti za prehrano. In vendar si mora sleherni družinski oče od tega še odtrgati večje zneske za šolske potrebščine, obleko in za stanovanje. Ako nastopi ukinjenje stanovanjskega zakona, bo pretežna večina teh družin postavljena pred strašno alternativo: ali stradati cel mesec ali pa zapustiti stanovanje. Pripomniti je potreba, da se ravno pretežna večina stanovanjskih najemnikov regrutira iz gornje kategorije železničarjev. Nadaljnih 3500 železničarskih družin računa z mesečnimi dohodki od 1200—2000 Din in le okoli tisoč je družin, ki morejo zaznamovati dohodke čez 2500 Din, v katero kategorijo spadajo tudi starejši strojevodje, katerih glavni del prejemkov pa tvorijo ravno premije, ki so nestalne in jih jutri že lahko zgube. Je pa še na stotine in stotine družin, starih provizionistov, rentnarjev in miloščinarjev, katerih mesečni prejemki znašajo 100—500 Din. S tem položajem bi morali merodajni krogi računati, zlasti pri dejstvu, da državna uprava in državna podjetja ne posvečajo stanovanjskemu vprašanju nikake pažnje in sploh ne grade stanovanj za svoje nameščence. V Beogradu se sicer vrše neke pismene ankete, na katere pošiljajo svoja mnenja razne trgovske, obrtne in industrijske zbornice, ki sigurno ne zastopajo interesov najemnikov. Prosta konkurenca je v naši državi pri sedanjih razmerah nemogoča, ker je stanovanjska akcija danes še vedno omejena na inicijativo par privatnikov in nekaj občin. Vsled tega je nujno potrebno, da se pred ukinjenjem stanovanjskega zakona prisili vse državne oblasti, da sezidajo za svoje urade in stalne svoje uslužbence poslovne prostore in stanovanja. Dokler pa državne oblasti ne store tega koraka, je o prosti konkurenci pri stanovanjih nesmisel govoriti, ker so prejemki, ki jih izplačuje državna uprava svojim uslužbencem, daleko pod eksistenčnim minimom. Za interese stanovanjskih najemnikov se poteguje tudi »Društvo stanovanjskih najemnikov« v Mariboru, Rotovški trg, ki se je obrnilo tudi na naše podružnice, da mu pošljejo glede stanovanjske zaščite svoje mišljenje in predloge. Sporočite na gornji naslov vse svoje predloge in pomisleke z zahtevo, da se mora stanovanjska zaščita zboljšati, ne pa odpraviti. Železničarji in volitve. Neko čudno prijateljstvo je zavladalo med vsemi strankami za železničarje — čudno je le to, da se to naprijateljstvo pokaže vedno pred vo- litvami, da pa izgine redno takoj po izvršenih volitvah in da takrat zavedni železničarji zopet postanejo, kadar zahtevajo svoje pravice, za vsakokratno vladno stranko proti-državni elementi. Skozi celo leto ni niti ena stranka sklicevala shodov za železničarje, da bi jim poročala o svojih uspehih; le slučajno, kadar je bila v opoziciji ter je vedela, da je vse njeno kričanje bob ob steno, je polnila kolone svojih listov z raznimi zahtevami za železničarje. Čim pa je skočila v vlado, je vseh teh zahtev zmanjkalo in niti en poslanec se ni oglasil, da bi zastopal včerajšnje zahteve. Sedaj pa, ko razne kapitalistične stranke 11. septembra zopet potrebujejo železničarskih glasov, pošiljajo svoje poslance med železničarje in iz njih ust se cedi samo med in mleko in sladke obljube. Ako pa jih zavedni železničarji vprašajo, zakaj vsega tega železničarjem že niso preskrbeli, ko so bili v vladi, se izgovarjajo, da so imeli najboljše namene, da pa so jih zadrževali njihovi zavezniki radikali. Čudno pa je, da noben od teh poslancev in strank danes ne pove: 1. Kako je glasoval za zakon o zaščiti države; 2. kako je glasoval za reduciran proračun, da je stotine železničarjev izgubilo kruh in eksistenco, ostali pa del svojih plač; 3. kako je svoječasno podpisal pravilnik o voznih ugodnostih, s katerim so izgubili provizionisti, milo-ščinarji in rentnarji vozne legitimacije; 4. kako je glasoval za letošnji finančni zakon, po katerem morajo železniški delavci plačevati mesto 0.77 kar 2.60 odstotkov državnega davka, torej trikrat več kot preje; 5. kako je glasoval, da se stanovanjski zakon ukine; 6. kako je njegova stranka kumovala novemu pravilniku o voznih ugodnostih, s katerim so izgubili legitimacije rodbinski člani delavcev. Našteli bi lahko na stotine slučajev, kjer je bil železničar ob kumovao ju teh raznih strank, pa naj si bo SLS, radikalna ali demokratska, udarjen; mislimo pa, da jih ni treba naštevati več, ker jih sleherni železničar čuti na lastnem hrbtu ter se je tudi sleherni železničar zaklel, da ne bo dal svojega zaupanja dotičnomu, ki ga je dosedaj tepel in izmozgaval, pa če se mu pred volitvami še tako prilizuje. Niti en železničarski glas ne sme pasti za kapitaliste ali njihove sluge. Pač pa mora vse delovno ljudstvo pri teh volitvah združiti svoje glasove za one, ki se najbolj bore za delavsko zaščitno zakonodajo, za osemurni delovnik, za starostno, bolniško in nezgodno zavarovanje, za koalicijsko svobodo, proti redukciji, za zboljšanje plač in stalnost v službi ter za vse osnovne pravice delavskega razreda. Železničar danes ne bo nesedel vabi gotovih elementov, ki hočejo postaviti uradniško listo, ker se dobro zaveda, da bi se v tem slučaju preselil iz dežja pod kap. Železničar danes noče novega »Deržiča« ter ve, da je ta »uradniška stranka« osnovana le zato, da podpre eno od najbolj ekstremnih kapitalističnih strank. Saj se je eden od prvih po-kretnikov te »stranke« izjavil, na vprašanje, kaj bo po volitvah in kam se bo eventuelno izvoljeni kandidat priključil: da se bo priključil najmočnejši slovenski stranki (to je SLS); ko pa je zadel na odpor, da se bo priključil najmočnejši vladni stranki (radikalni). Železničar gleda danes na preteklost ter ne rabi novih Zaloških cest, ponovitve redukcij, ne rabi mi-liarizacij železnic, pač pa rabi boljši kos kruha in tega bo dosegel le, ako se bo ramo ob rami boril z zavednim delavcem im kmetom za svoje pravice. Naopako željezničko gospodarstvo. Mi več godinama udaramo na to, da je željezničko gospodarstvo u slabim rukama i da ono kakovo je vodi željeznice sigurnome krahu. U dokaz tome služi nam sveopće opadanje saobraćaja, opadanje prihoda, nevaljala tarifska politika, naopaka personalna politika, a najdrastičniji simptom opadanja saobraćaja su skoro svakodnevni sukobi i nesreće. Od interesa je razgledati kretanje prihoda i rashoda cjelokupnog saobraćaja u godinama: God. Prihodi: Rashodi: 1922 1.127,000.000 1.080,000.000 1923 1.765,000.000 1.600,000.000 1924 2.070,000.000 2.420,000.000 1925 2.195,000.000 2.620,000.000 Rashodi od prihoda bili su veći za 563 milijona dinara. Dok su prihodi prvih godina nadmašivali rashode, dotle so zadnjih godina situacija mijenja i rashodi u sve većim iznosima nadmašuju. Nekoji stručnjaci tvrde, da se sve to dogadja i suprot tome, što je saobraćaj za 450/o povećan i što su povećane tarife sjedne strane, a s druge opet u velikim iznosima smanjeni rashodi na personalne izdatke. U godini 1926. već u prvih 6 mjeseci izdatci su premašili za 300 milijona, 1927.-28. morat će se tražiti naknadne kredite. A upravo u tim godinama svedene su plate 900/0 železničara na najgladnije što uopće može biti. U ovom odnosu prihoda i rashoda se najbolje očituje sva nesposobnost sadanjih željezničkih upravljača, koji su, mjesto poboljšali saobraćaj, unjeli samo još veći haos. Sadanji sistem uprave samo će još više pogoršati stvoreno stanje. Željeznice treba postaviti na komercialnu upravnu bazu, ukloniti iz njih sav birokratizam i militarizam, samostalno budjetira-nje i upravljanje, pa tek tada će stanje da krene na bolje. Članarina strokovnih organizacij. Sorodne strokovne organizacije imajo različne članarine, a v njih tudi različne podporne in bojevne fonde. Čim večja je članarina, tem močnejša je strokovna organizacija in sposobnejša za boj. Da je temu tako, hočemu tudi to dokazati. Marsikateri člani, večkrat celo zaupniki, kritizirajo, da je previsoka članarina in delajo vsakovrstne izgovore, da to ni mogoče in da zato izstopajo ali pa ne pristopajo člani. Ne zavedajo se pa, da je ravno to tisti žalostni pojav v strokovnih organizacijah, kateri uničuje vsako borbeno delo. Zakaj vse to, ker še v članih ni tiste razredne in^ borbene zavesti, katera bi morala biti. Kaj pa mora imeti vsaka strok, organizacija, da se res lahko uspešno bori proti svojemu nasprotniku? Denar in zopet denarl Nobeno mezdno gibanje, nobena vojna, pa naj si bo z orožjem ali pa brez orožja, ne more trajati niti en dan dan brez denarja. V mezdnem gibanju postanejo žrtve. Kdo naj te žrtve vzdržuje, kdo jih naj podpira, ako ne njegova strokovna organizacija? Sovražnik ne gleda samo na število članov, ker ti se lahko dajo pomnožiti v času gibanja, ako je denar, ampak on gleda na njeno fi-ančno moč. Ako ve, da je slaba v finančnih sredstvih, potem se je ne boji, če je še taka armada po številu, ker se dobro zaveda, da ne morejo nobenega daljšega boja voditi ž njim, ako mu še tako navdušeno grozijo z bojem. To so glavni vzroki vseh propalih mezdnih gibanj. Ako pa sovražnik ve, da ima nasprotnika dobro preskrbljenega s finančnimi sredstvi, se ne bode podajal ž njim v boj, ampak bo gledal, da se čim cenejše ž njim že vnaprej pobota. Proletarec se mora od kapitalista učiti, kakor se on denarno organizira, dasi bi človek rekel, kaj pa je to njemu treba, saj je vendar bogataš. Ali kapitalist se zaveda, ako ni organiziran v močni organizaciji — kartelu, je premagan, se ga uduši, ker njegova samostojna bogatija ga ne more rešiti ako ni zvezan s svojimi enakimi somišljeniki. Zato pa on daruje težke tisočake za svojo organizacijo, ker se zaveda, da mu bode v času boja zopet z lepimi obresti povr-jeno, ko ga delavec napade in zahte-va vačjo plačo äli p& obratno, da jo on delavcu odvzame. Kadar bode v ji zmagali. Čim bo enkrat zavladala pri članih ta zavednost, da je treba organizaciji dati denar in da ta denar, katerega on nalaga v organizacijo, da mu bo z obilnimi obresti zopet po-vrnjenn tudi v času boja za zboljšanje njegovega gmotnega položaja, potem bo imela njegova organizacija popolnoma drugo moč in vpliv na njegovega nasprotnika, ker le denar je edino bojevno sredstvo v vsakem boju. Drugič, član bi se moral tudi tega dobro zavedati, da če svoji organizaciji prispevam dovolj sredstev, tem lažje bo organizacija podpirala v času, ko ga bolezen ali druga družinska nesreča zadene. Ali je to pravilno, da član strokovne organizacije išče in plačuje še razna druga mrtvaška podporna društva, ki ga samo odvračajo od prave strokovne organizacije. Vzemimo n. pr. železničarje: Vsak železničar plačuje danes, pa če je še tako mizerno plačan, po dva do tri taka mrtvaška društva in še kakšne zavarovalnine. In kaj ima od njih? Po smrti dobi družina par tisoč Din podpore. Ako bi strokovni organizaciji polovico teh prispevkov plačeval, bi dobil isto podporo v takem slučaju. Zakaj so v bivši Avstriji nekateri sodrugi začeli to agitacijo, da mora član organizacije imeti vs'fe podpore v svoji organizaciji, ne pa da išče član v posameznih društvih podpore in za nje plačuje, radi tega pa se ne zanima za svojo strokovno organizacijo ali pa je celo le tedaj organiziran, ko slišiš v boju za kakšno zboljšanje. Ako pa ima član vse dobrote v svoji organizaciji, se za njo bolj zanima, ji zvesto članarino plačuje in ga ve- žejo te podpore, da ne pristopa ali pa izstopa dvakrat ali trikrat na leto. S to idejp so sodrugi takrat v Avstriji zmagali. Članstvo »Allg. Recht. Gew. Verein se je povišalo in oni, kateri so tedaj trdili in bili nasprotniki te ideje, so v veliki manjšini ostali. Trdili so namreč, da v borbeni organizaciji ne sme biti nobenih takih podpor, ali so se dotični bridko varali, ker so sami uvidli, da se je še le tedaj začela strokovna organizacija utrjevati, ni več padala, kakor poprej, ker je pri vsakem boju rapidno zrastla in po boju pa je rapidno padlo članstvo. To vedo vsi tisti sodrugi, kateri so že v Avstriji v istem boju sodelovali za ali proti. Vzemimo za vzgled organizacijo tiskarjev, njih članarina je najvišja od vseh drugih organizacij in že od nekdaj, zato imajo tudi možnost za boj, imajo vse vrste podpore, borbeni fond, in v boju vsikdar zmago. Ta organizacija naj nam bode za vzgled. Vse ostale organizacije pa, ki nimajo visokih članarin, nimajo članov, niso boja zmožne in gledajo mirno če jim bo kapitalist z dobro voljo kakšno drobtino iz mize vrgel, ako ne, morajo pa tudi zadovoljni biti, ker drugače jih pa na cesto postavi. Ako bi se uprli, močne organizacije z dobrimi finančnimi sredstvi, pa tudi nimajo, da bi jih v času hoja podpirala ker niso hoteli visoke članarine plačevati, da bi lahko organizacija za boj kaj prihranila. Ta proces bo tako dolgo trajal, dokler se ne bodo člani zavedali, da za boj je treba poleg zavesti tudi denar in zopet denar in brez denarja ni boja in brez boja pa tudi ne zboljšanja delavskega položaja. Skupna akcija vlakospremnega osobja in Zveza“ >9 Vlakospremno osobje direkcije Ljublana je začelo vsled prenaporne službe ter redne redukcije osobja in njihovih dohodkov enotno nastopati za obrambo svojega >rava. Ko se je postavilo celokupno viako-premno osobje za obrambo svojih zakoni-ih pravic ter povodom novo naloženega rremena, vodenja statistike, zaprosilo, da ;e vodenje statistike z 1. julijem ne uvede, jpozorilo potom vloge 1 in 2 dir. državnih ■eleznic odnosno je predala deputacija dne >7. junija 1927 od približno 176 vlakovodij oodpisani vlogi g. direktorju v roke z prošnjo, da blagovoli g. direktor sklicati ;nketo prometnega osobja. Direktor je prošnji deputacije ugodil in obljubil enketo ;a prve dni meseca julija. Ko je deputacija, obstoječa iz 6 vlakovodij i< raznih domi-;ilov ljubljanske direkcije ter 6 strojevo-lij iz Ljubljane, obrazložila težak položaj /sega prometnega osobja vsled premalega ipoštevanja, naporne in za varnost prometa jdgovorne službe, je g. direktor, uvidevši položaj vlakospremnega in strojnega osob-a, osobito njihovih kazni, ki se vedno bolj nnožijo in to radi vedno v slabšem stanju se nahajajočega voznega parka, redukcije rozovnih ključavničarjev 'in mazancev, pristal na anketo. V vlakospremni službi je vlakovodja že itak preobložen z odgovornostjo za varnost v prometu, komercijalno službo in še se mu nalaga novo breme, vodenje vlakovne statistike, katero je do tega vodil statistični urad na direkciji. Direktor je odgovoril, da o stvareh, kjer ne gre za povečanje kreditov, se bo dalo govoriti. Dne 29. junija se je vršil sestanek vlakospremnega osobja v Mariboru, dne 30. junija 1927 pa v Ljubljani pri Mikliču. Na sestanku v Mariboru in Ljubljani jc bilo p dano točno poročilo o intervenciji dne 27. junija pri g. direktorju. Poročilo o intervenciji je bilo z odobravanjem vzeto na zanje, posebno glede sklicanja ankete. Sklenilo in odglasovalo se je soglasno v navzočnosti zastopstva obeh central, to je UJNŽB in SŽJ nad 200 navzočih vlako-spremljevalcev (nikdo ni bil proti), da se o tem sklepu obvesti vlakospremno osobje vseh domicilnih postaj ljubljanske direkcije. Sklep sestanka 30 junija 1927 v L,ubl»an» je bil: da se počaka z vodenjem Statistike do ankete in obrača tem večjo pažnjo na VarI1Nat sesUnku so bili izvoljeni delegati za anketo in sicer za: UJNŽB tov. Korošec, za Savez Železničarjev Jugoslavije so-drug Kovač. V nadi, da se bo res obljubljena anketa vršila prve dni julija meseca, je bil sklican drugi sestanek vlakospremnega osobja dne 6. julija 1927 za 16. uro pri Mikliču z dnevnim redom priprava gradiva za anketo in rang vlakospremnega osobja. Za 14. uro istega dne pa je bil sklican občni zbor odseka vlakospremnega osebja UJNŽ i B, da bi se odbor na novo konstituiral in da se odobri delo odseka v skupni akciji, ter začrta pot nadaljnemu delu. Na občni zbor odseka vlakospremnega osobja pa je prinesel predsednik oblastnega odbora Udruženja že pismen odlok s seboj, da se z delom odseka ne strinja ter da noče imeti Udruženje s Savezom Železničarjev Jugoslavije nič skupnega. Odklanja pa odgovornost za kakšne koli posledice. Občni zbor odseka se vsled !a izjave ni vršil. Dosti navzočih je bilo razočaranih in ogorčenih ter so zapustili zborovalni Skupni sestanek vlakospremnega osobja ob 16. uri je vzel korak Udruženja z o-gorčenjem in protestom na znanje. Po dovršenem, dobro uspelem sestanku ob pol 19. uri so bili obveščeni trije vlakovodje, ki so podpisali obvestilo vsem vlakovodjem direkcije Ljubljana, da se n^ajo drugi dan, 7. julija 1927 ob 9. uri, zglasiti na direkciji. ? ^ ^ javili Miklošič, Pušnik in Korošec na direkciji. Bili so takoj poslani v Administrativno pravno od-delenje k g. dr. Faturju, kjer so jih zaslišali. Na podlagi tega zaslišanja je bila še isti dopoldne uvedena disciplinska preiskava, zvečer odrejena suspenzija od službe z zmanjšanjem 25 odstotkov osnovne in po ložajne plače. »Zveza«, mesto da bi nastopila za interese železničarjev in proti suspenziji, pa je pustila vsoje vlakospremnike na cedilu ter poslala organizacijam dopis, da ni Korošec pooblaščen jo zastopan. Kako je izjavila na direkciji, nam sicer ni znano, gotovo pa ne dosti drugače kot je g. Der-žič isti dan zvečer nastopal na centralni seji »Zveze«, kjer je bilo poleg odbora prisotnih tudi par vlakovodij, kjer je to delo obsodil. Vlakospremniki pa bomo šli v boj za naše pravice preko Deržiča m njegove »Zveze«, ker hočemo res bojevno organizacijo, ki bo besede svojih voditeljev tudi izvrševala, ne pa tako organizacijo, ki bi se klanjala upravi z raznimi pozdravnimi br-zoiavkami. Odpusti delavcev v Pretekli pondeljek so bili po nalogu direktorja Knježevića brzojavnim potom odpuščeni iz službe sodrugi Ogrin in Elzner ter kot tretji Sluga. Dva prizadeta imata že nad 9 let službe, vsi pa so oženjeni ter imata Ogrin in Ebner družine s po 3 otroki. S čim argumentira direktor odpust? On pravi, da so gornji trije de-■ lavci povzročili obustavo dela ter s kurilnici Ljubljana II- hujskanjem ostale delavce pripravili, da so delo zapustili. _ _ Vsa ta argumentacija je cisto navadna laž, s katero hoče uprava za-kriti pravo sliko- V kurilnici Ljub-ljana II je prišel leta 1925 vsem Mariborčanom dobro poznani delovodja Braunitzer in sicer kot dnev-ničar, ker je bil v Mariboru zapleten v znano bakreno afero ter leta 1923 tudi odpuščen iz službe, a nato re- VIJESTI OBLASNOG SEKRETARIJATA ZAGREB. aktiviran. Ob njegovem prihodu v Ljubljano, zlasti pa leta 1923 je gotovo časopisje dvignilo iz nacionalnega stališča cel vihar obtožb proti njemu. Uprava ga je kljub vsemu držala na delovodskem mestu in on se je izkazal hvaležen sluga uprave, kar je delavstvo vedno bolj občutilo. Proti osobju so prihajale pritožba za pritožbo, od izmozganih ljudi se je zahtevalo vedno veči n več produkcije, istočasno pa se jih je grdilo, da niso za nobeno rabo. Ogorčenost osobja je v petek pri-kipela do viška ter so vsi iz vozne delavnice kompaktno zahtevali, da naj se Braunitzerja izmenja. Tedaj je načelnik kurilnice inž. Milhoier pozval: Kdor ima kaj proti Braunitzer-ju, naj pride v pisarno. Vsled tega poziva je nastala obustava dela, ker so šli vsi delavci pred pisarno. Sigurno je, da ne more govoriti naenkrat 50 delavcev ter imajo vsled tega delavci v posameznih objektih svoje zaupnike. In tako je zaupnik vozne delavnice od vseh delavcev, ne oziraje se na njih pripadnost, s. Ogrin. Direkcija, mesto, da bi upoštevala položaj delavskega zaupnika, je s. Ogrina odpustila, enako tudi s. Elznerja, ker je povedal, kako se je delovodja izrazil o delavcih. Protestiramo najenergičneje proti temu nastopu g. direktorja ter bomo ukrenili vse korake, da se odpust prekliče in kaznuje dotičnega, ki je edini krivec v celi stvari — to je Braunitzerja, katerega namerava direkcija nagraditi s tem, da ga hoče imenovati činovnikom III, kat. Intervencijo smo izročili tudi centralnemu sekretarijatu delavskih zbornic in ne bomo mirovali preje, dokler se ta krivica ne popravi. Sodrugi! Vsi v razredno organizacijo, podpirajmo žrtve, borimo se do zmage. Bijeda pružnih stražara. Svakodnevno nam dolaze pisma iz skoro sviju krajeva i sviju pruga, u kojima nam se žale pružni stražari na svoje teško stanje, u koje zapadaju time što im je produljeno radno vrijeme na 24 sa 12 sati odmora, što se od njih traži dugi obilazak pruge, podbijanje pragova, pričvršćivanje vij-kova, čišćenje pruge itd. Nekoja od tih pisma su upravo tugaljiva i vape za hitnom pomoći. Mi smo već u zadnjem broju podvrgli kritici ovo teško stanje pružnih stražara, a činimo to i ovoga puta. Istovremeno poduzet ćemo i korake na mjerodavnom mjestu, da se ovo teško stanje pružnih stražara popravi i da se i njih smatra kao ljude koji mogu da rade samo do izvjesnih granica a ne i preko toga, nu pored svega toga mi i ovim putem moramo svim pružnim stražarima skrenuti pažnju na slijedeće: ovo šikaniranje i po- goršavanje uslova vaše službe je posljedica najviše Vašeg vlastitog ne- haja za same sebe. Najveći dio Vas uopće nije organizovan ili se pako nalazite zajedno u istom udruženju sa Vašim pretpostavljenim nadzirate-Ijem ili šeiom stanice, koji Vam te teške i nesvladive dužnosti naturu-je. Vrlo Vas je malo u našim redovima i vrlo malo je medju Vama takovih, koji je bio spreman da se za svoje pravo bori kroz borbenu organizaciju. Jer ste bili Vi takovi, nesložni, neorganizovani i neborbeni, moglo Vam se je desiti ovo mućenje od službe, koje sada preživljujete. Mi ćemo za dobro pružnih stražara i dalje se zalagati, nu da bi u tom zalaganju i uspjeli bezuvjetno je nužno, da nas pružni stražari svojim članstvom u organizaciji i svojom sarad-njom pomognu. Ako će se i nada čekati skršenih ruku i gledati na nas što ćemo uraditi, od toga se neće mnogo imati koristi. Samo kroz organizaciju, rame uz rame, može da se dodje do boljega. lilMKaHMpanbe MKe.Tbe3HHHapH H31IP>KCHH TOJIHKHM 1I11I-KauauHjaMa, nporomiMa h nomnueHjuMa Kao y BojßOAHMi h na npyraMa cyöoTHiKe ah-peKUllje. Cßll MH HIDKH CJiy>KÖeHHUII H paA-HHUH npaBO cMo poöjbe u ca Ha,\ia ce rocno-Aapn ii pacnoAawe no Miuioj bojmi. 3a iiaj-Maiby MajicHKocx K33He cy ßpjio ocjemime, a CBaiui HJ3KOC, na 6ho kojihko onpaiiAan h Ha’MjecTy, nporjiamyje ce »aHTHApiKasHHM« nocrynKOM h moikc Aa ce Jiexn H3 cjiy>i<6e. llojimuijciui u cyACKii nporou je tuab hcto HeMIIHOBüH. Kojihko ce nac OBAje CMaxpa noHimiKejbesHunapu bhuic caoikhii h opraHH-soBami nero OBAje. Cynpoxuo CBeMy mh IKIIBO paAHMO Ha X0M6, Aa ce ii y BojBOAHHH opraHHsamija oikhbh. Izbori za Radnižku Komoru. Za 25. septembra o. g. raspisane izbore Radničke Komore za Hrvatsku i Slavoniju izvršene su u glavnom sve pripreme: izvršen je popis birača i njihove reklamacije, a sa koncem jula trebalo je podnjeti i kandidatske liste. Sa augustom počinje razdioba glasačkih koverti a iza toga i samo glasanje, koje svršava sa 25. septembra. Doslednje postupku na štetu željezničara, željezničke uprave, ni one u bolesničkim fondovima, nisu htjele izvršiti popis sa 15, juna uposlenih željezničara, koji popis je nužan za legitimisanje biračkog prava, več smo morali to učiniti sami. Tako je večina naših odbornika u vremenu od 10. do 20. jula uglavnom bila zabavljena time, da izvrši čim više reklamacija biračkog prava za željezničare. Negdje j to nije uspjelo ponajbolje, nu u nekim i mjestima izvanredno. Tako smo u I Zagrebu uspjeli reklamirati biračko pravo za preko 400 željezničara, Sisku, Karlovcu, Bjelovaru, Brodu itd. isto za nekoliko stotina. Ovim svojim, dosta brojnim glasovima, postaju železničari u ovim izborima vrlo važan faktor, oni im omogućuju i pravo biti zastupan u Radničkoj Komori samoj, koje zastupstvo inače željeznička birkoratija vrlo nerado gleda. Naše kandidate na zajedničkoj radničkoj listi objaviti ćemo u narednom broju. Ispred željezničara biti će istaknuti samo takvi drugovi, koji su po članstvu birani i kojima njihov dugogodišnji rad za dobro željezničara daje u dužnost, da u korist željezničara porade i u toj instituciji. Svi reklamirani željezničarski glasovi treba jednodušno da padnu za željezničarske predstavnike. Dopisi podružnica i povjereništva. Podsused. Sve jači pritisak na naše plate radno vrijeme izrodilo je to, da se i onaj najnesvijesniji medju nama počeo ogledavati i pitati, pa kud to vodi? Zar će nas se zaista potpuno upropastiti? Pitajući se ovako složno smo uvidjeli, da se više čekati nema šta i da se nešto mora poduzeti, da se teško nastalo stanje popravi. Ali što i kako? Naišli smo istovremeno, da nam samo organizacija, složnost i borbenost može pomoći. Ali ne žuta nacionalna organizacija. Njezini smo mi svi članovi bili, pa nas je, u to smo mi uvjereni, samo to i upropastilo. Organizacija treba da je borbena i odlučna u zauzimanju za život i prava željezničara, a to pako čini jedini naš Ujedinjeni Savez Željezničara Jugoslavije. Radi toga smo jednodušno riješili, da kao jedan napustimo žute i okupimo se u redovima borbenog saveza. 20. jula održavali smo vrlo uspjeli sastanak, na kojem su nam drugovi iz Zagreba vrlo poučno govorili o položaju, organizaciji i načinu borbe, kojim možemo doči do poboljšanja teškoga stanja. Izlaganja drugova mi smo jednodušno usvojili i riješili, da agilno poradimo na dizanju organizacije. Znamo da će protiv nas biti izvjesna pretpostavljena gospoda, nu to nas neće smetati, jer ona su bila proti nas i onda, kad nam je natureno 24 satno radno vrijeme sa 12 sati odmora. Utoliko više treba da smo složniji medjusobno. Svijesni si one: koliko snage toliko i prava, pristupili smo izboru naših odbornika drugova Fajdige iz Stenjevca, Kovačeviča iz Podsuseda i Juraševića iz Zaprešića, iza koiih će se svrstati sve svijesno i borbeno, Sisak, Kao što smo već javili, bila je pred nekoliko mjeseci izvršena redukcija satnina u našoj ložionici, kojom se je radnike teško pogodilo i koja je izazvala svestrano ogorčenje. Nezadovoljstvo kod radnika bilo je toliko, da je i sama uprava ložionice smatrala potrebnim pozvati intervenciju Direkcije, ispred koje je ovamo došao g. Meiksner, a koji je nakon saslušanja radnika obećao, da će smanjene satnine, čim se nadju krediti, biti povraćane. Od tada več je prošlo nekoliko mjeseci i ložioničko radništvo opravdano se pita, što je sa tim obećanjem i sa povraćajem oduzetih nadnica? Zar mu je sudbina da bude i ovoga puta prevareno? Nezadovoljstvo je u toliko veće, jer se nekoj trojici radnika, koji nisu naši članovi, dalo povišicu, a sve ostalo se namjerno izigrava i provocira. Ovakav postupak očito dokazuje, da je oštrica u glavnom uperena protiv naših članova i naše organizacije. 12. jula održali smo posebni sastanak na kojem smo ovaj slučaj raspravili i zaključili, da protiv ovakog postupanja ša našim radnicama odlučno protestiramo i da mjerodavne oporne^ nemo, da je kranje vrijeme da se da-tom obećanju udovolji. Radnički gnjev neka se ne izaziva nepotrebno i premnogo. Bubnjarci. Povodom predstojećih izbora za Radničko Komoru mi smo učinili svoje: reklamirali smo sve radnike na pruzi od Bubnjarci do Karlovca, reklamaciju smo službeno potvrdili i izručili biračkom odboru u Karlovcu. Na dan glasanja mi ćemo biti jedinstveni uz naše kandidate. Šaljemo istovremeno službeno ovjerovljene izjave drugova Petrine i Baša, da se primaju kandidacije za tu instituciju. Sve je išlo bez većih neprelika osim što se je moralo pješačiti po cijeloj pruzi, kako bi se sa reklamacijom čim bolje uspjelo. Uslijed poznatih redukcija bila je naša podružnica znatno pala, no sada smo sa članstvom u stalnom rastu, jer su radnici vraćeni na posao a uzeto je i 15 novih. Plaće su ostale reducirane i ogorčenje uslijed toga još je uvijek veliko. Teško je živjeti sa 3,b0 dinara satne plate, jer je život ma i na selu skup. Dopusta godišnjih ne dobivamo nikako. Kao što rekosmo, podružnica suprot svima nedaćama raste. Svi smo mi uvjereni, da je ovo pogoršano stanje posljedica grube politike naših poslodavca, koji radje troše novac na bespotrebnu vojsku, policaje i razne druge stvari, nego li da dižu željeznicu i poboljšavaju život željezničarima. Živimo u uvjerenju, da se ni to uvijek održati neće. Jedanput će progledati svi željezničari i čvrsto se organizovati, a tada će i popravak I našeg teškog stanja morati uslijediti. IIOKpeT NceibeaHMHapa y Bochm. BHpoKpaiHaaM y niaBiioj pbahohhuh y Ca-, pajeßy. O ÖHjeAHHM npHAHKaMa, Koje BjiaAajy y Harnoj paAHOHHUH, 6hao je y HauieM AHexy Beh onunipHo roaopa. MepoAaBHH (}>aKxo-pn naKo, Mecxo Aa paAe na yKAaibaiby hcxhx h Aa cxaibe iionpaße, öpnny ce caMO sa xo kuko he OAPJKaxii ce Ha CBOjuiJ cxo.'iHuaMa aKo Ben neMory sacjecxn na jom BHiue. I'ocnoAa 3H3Ay spao Aoöpo, Aa je r.xaB-Hri pas.xor y iiasaAOBaifay KBaAiixexe paAa Kao ii peAaxiiBHO Aocxa bhcokhm xpouixo-BHMa oko onpaBKe AOKOMOXHBa h Barona y HepaipioHaAHOM cucxeMy x. 3B. yöpsanor paAa, HnaK ce. ne MHiiy Aa xaj cucxen paAa, KojH ce je naKOH Biiuie oa äbc roAHne yno-xpeöe noKaaao mxexaH Kao no ynpaßy xaKo no paAHiiKe, öapeM nojeAHoexane, aKo bch xspAOKopHO cxoje na cxaHOBHuixy, Aa ce oh Mopa na CBaKii Hamm oaphoxh. Oßaj nyx heMo ce ocspHyxii caMo na nocao oko psahhx AosnaKa. Koahko ce xpo-mii Henoxpeönor paAa no xom cncxeMy, neKa noKaiKe caMO OBaj npiiMep: jeAHa paA-na A03HaKa (Koja ncxima moikc rAacuxii na 1 1000 cara, uixo ce bpao peiKO Aora^a, Beh bcbhhom TAacii noBeBimi oa 15 Mimyxa na äo 10 CaXH) Mopa npOHH HCAH HKS HHHOBHHKa 11 nHcapa AOK AO$e ao CBoje CBpxe x. j. Aa ce ypanyHa Kao aapaAa AOXHmioj CKyniiHii. HoraeAajMo, mxa ce cse Aora?a jeAHOM X3KBOM A03H3KOM: H3 H6KOj AOKOMOXIIBH HO- xpeöno je H3MCHHXH AacKy na cxenemmaMa. To KOHcxaxiipa xexHimKii hhhobhhk, Koju yjeAHo ymime Ha AoanaKy CKymmy, y Kojoj ce HaAaaii xa AOKOMOXima ii nomajbe je Apy-roM HHHOBHiiKy, Koju Hamiuie nosy AoanaKy na HMe CKynHHe, Koja xo paAii. Osaj nomajbe xy noBy Ä03H3Ky xpeheM paAH pe-mcxpoBarba; xaj nomajbe hocjioboipi r.xaEine CKynHHe a nocnoBo^a je ähahc cbom CKynimoBOBM, Aa oAHece y oAjen y komb ce xo paxH. Ty onex Mopa npohn xa AoanaKa iiajnpe Kpos pemcxpamijy, saxiiM npeKO nocAOBOBe aoxhhhof oAjena na pyKe cKy-nuHOBOBa, komb cnaAa. HaKon CBpiuenor noćna Mopa jaAHa A03Hana (noja raacu y obom cayhajy na 45 Mimyxa), onex npomi rone kaBCAeny KaABapnjy aok ao^c äo hh-HOBiiiiica, Koju xiix 40 Mimyxa npexBopn y Ühh 3.50 koahko usnama 45 MHHyxa. npo-cexiie HaAHHue. Ako ce yane, Aa ueaii paA oko AoanaKe usnama caMo 15 Mimyxa, 113-Aasii, Aa 6n ce paAHHUHMa mofao 3Haxno noBiiciixH naaxe a Aa npOAyKimja ocxane ne caMo ncxa, nero Aa ce jom noaeha, jep no npupOAHOM aaKony je jacno, Aa hhm ce paA-HHK xpaHH ii nocjeAyje Beha aaAOBOjbcxna, Biime npoiiSBOAii Kopiicuor paAa. A Kanue-AaprijcKo ocoöjbe, Koje 6h y xom cayhajy nocxaao nenoxpeOno na xhm MecxnMa, moxjio 6h ce ynoxpeoiixii sa nspanyHaBaibe pasno-ahkhx nopesa, npnpesa h paspesa, ksko 6h-jaAHH paAHHUH He 6ri Mopaan heKaxH Ha CBoje y 3iiojy aima 3apai,eHe HaAHHue ao 3' ii 4 CBaKor Mecena, Kao mxo ce ao caAa Aora^a. Ochm xora ymxeAHAo öh ce neno-xpe6HO nonpaBJbame ncnaaxe paannKa, mxo ce caaa aora^a y cxoxnne cayhaja, raje paAHHUH aoÖHBajy ao 500 Hhh Marne naaxe nero mxo cy aac.iyiKiiAH. , Ako nosBaHH (jjaKxopn HacKopo ne ymi-He Kpaj xoahkom önpoKpaxiisMy y iKeaea-HHHKOj paAHOHHUH, HCCXahe H OHO M3A0 CO- AiiAne npoayKUiije Koja je jom npeocraaa iisa ysaBama onaKor cucxeMa yöpaaiior paaa. A auo ce xo aofoah, xemKo aa he ce Hahn aa ce onex noaurue paa na Biicimy, ca KojoM ce y osoj P3ähohhuh noheao h ao npea cauamn chcxbm oapiksao. Nevolje sekcijskih radnika. Radnici zaposleni po sekcijama za održanje pruga, pored vremenskih nepogoda izvrgnuti su još i raznim nepravdama i šikanacijama svojih pretpostavljenih. Ovim radnicima snižene su isto plate toliko, da oni nisu u stanju sebe samog prehraniti a kamo li od te plate izdržavati još i familije, koje, kod ovih radnika naročito, broje po 8—10 osoba u kući. Pored te mizerne plate, radnici druge sekcije izvrgnuti su i progonima svojih pretpostavljenih, Ü ovim progonima i gonjenju radnika naročito se ističe desetar Ante Lukič, koji radnike tera u poslu toliko, da to više nisu u stanju izdržati. Kod iste sekcije majstor pruge g. Drače tera čuvare pruga, pored svoga rada i pregledavanja pruge, moraju da očiste i po dva profila trave sa pruge. Kada su se čuvari pruga pri-tužili da nemogu toliko raditi, g. Drače im je rekao, da na mesto sebe za svoje novce nadju koga hoče, samo pruga se očistiti mora. Po čijem naredjenju se to čini ne znamo, ali nečovečno je radnike nagoniti da pored svog odredjenog rada moraju da rade i druge poslove, kod tolike njihove bede, koja ih pritišće kao mora. Da se ovo stanje popravi i da sek-cijski radnici dodju do boljeg života, potrebno je da svi sekcijski radnici stupe u svoju klasnu organizaciju i da se skupa sa ostalim klasno svesnim željezničarima slože i čvrsto bore za pravdeniji postupak i bolji život. Zato drugovi sekcijski radnici, pristupajte i propagirajte u svojoj sredini organizaciju, svoj Savez bosan-sko-hercegovačkih železničara, koji je jedini vaš prestavnik i zaštitnik. Udjimo u njegove redove i borimo se za bolji život. Cee y 3HaKy lure/ute. CnajaibeM atejbesHiviKe npyre Bpa/ui-mre-V/KHue, capajeucKa weJbesmmKa äh-peKunja aajia je y capajeucKoj jiožkhohhuh HanpamiTH Hony oKpexajbKy (Drehscheibe) sa cTpojene, Koje je MHcmna äoöiith oa oeorpaacKe anpeKUHje. Ha nouy oKpeiajb-Ky, AOK ce je nociaBHjia, yxpouiiuio ce ne-KojniKo MiijinjoHa annapa a aa ce nnj^ uo-anao paMyna xofie an ncia cay>KHTH cBpcn 3a KOjy je nocTaBa.eHa. Oaa oicpetajbKa sa ueao BpeMe mije nocaj'/KHJia hh y aecei cayRajeßa aa onpene CTpoj. 3a crpojeBe, KojiiMa je aoMHUHjmo Medo CapajeBO, nociojn jeana OKperajbKa, rako aa osa Hnje 6naa norpečna. Jta je HOBa OKpexaajKa ntyctaBJbeHa 6e3 npoMnmjban.a Kiian ce no tomc, jep HOBy oKpeiajbKy npe-Hoce H3 Capajeßa y Vname. Kaaa .ce va.vie caB paa, Koju je yrpomeH aoK ce je ra OKpera.rbKa nocraBiuia, re hohobhh paa oko ibeamior npeHomema ao ViKHua h nonoBHor nocraBjbaiba y VaiimaMa, bhah ce kojihko je neh yxpouieno cysHumo paaa ii HOBua u KoaHKO lie joui 6hth, a cbc to paan noepiii-HOCTH h HenpoMnmjbeHOCTii Haaae.KHHX (jiaKTopa. fla cy HaaaeiKHH (jiaKTopH npe nero mro cy nonean aa nocraBJbajy oiKea>e3Hi-ma-Ma y 3HaKy »mieame«. He Boa« ce paiyna raje fie ce yrnteaiiTH u na heMy, sea ce Tpoine u pasöanyjy MiianjoHH y HenpoMnm-jbeno, a na apyroj CTpami Bpme ce peayK-mije naaia n oaysHMa oa narpaaa iicejbes- HHMapCKIIX, H3KO je C3B IbUXOB paa C3M0 Kopncan. Kaa ce jom sna aa obskhx cay-tiajeBa iraaae mhofo h aa cy seaiiKe cyMe pacunane paan necnocočnocm n noBpm-HocTii, TCK onaa ce Bnaii csa nenpaBeanocr oa peaj’Kunja n neonpaBaanocT ibiixoBa, flpyra^nje n HeMonie3HHqapii caMH, Koju cy HeoprannsoBaHH n ne 6ope ce sa csoje Sojbe crame, a xaKBa 6op6a 6naa 6n spao jaK peryaaiop 3a yKaamaibe ca iKeibeannne cbiix ohiix, Koju 3a my nncy aopacaii n Kojn je Boae y nponacT. > Neovlašten porez na železničare. Narodna prislovica veli: Utopljenik se i za slamku hvata. To se, u punoj meri, može primeniti i na takozvano »Udruženje nacionalnih železničara«, žuti, ili kako se sve ne zovu dok se ta lažna tvorevina ne sruši — što, besumnje nije daleko, jer od širita i slave pojedinaca, za dobivenih preko udruženja, ne mogu železničar! živeti. Obmanjivani sedam godina i pogubivši, zaslugom u-druženja sve tekovine, železničari su u masama počeli napuštati udruženje i povraćati njegov list »Glasnik«, tražeći spasa u svojoj pravoj organizaciji, u Savezu B. H. Železničara, što su radnici u većini učinili već ranije. Uvidevši to, Udruženje se poput utopljenika počelo očajnički da brani, i to tako što nasilno, preko službene administracije ubire članarinu od železničara. Svi protesti i sve opomene u toj stvari ne pomažu. Ljudi moraju da plaćaju za udruženje, ma da mu nikada stvarno nisu ni pristupili niti su koga za to ovlasili, I to udruženje, koje nije nikada ništa korisno za železničare učinilo, umesto da prizna svoju propast i da pusti ljude u miru, odlučilo je da ne uvaži istup članova i povraćanje lista, već da i dalje silom preko službenog aparata otima članarine. Takav je moral udruženja i onih koji ga vode, odnosno kojima ono služi. To udruženje, koje tako radi nasilno sa železničarima i protiv njih, usuđuje se još da govori kako ono predstavlja, tobož, 25.000 članova i kako je veličastveni kongres Ujedinjenog Saveza Železničara, održan u Ljubljani, »samozvan akt«! Mi prelazimo preko sviju zabadanja »Glasnika«, jer ljudi koji na tako bedan način prisvajaju tuđu imovinu — na račun članarine — ne zaslužuju nikakvu pažnju. Nas interesuje samo to — dokle će se još nasilno odbijati članarina od plate za udruženje? Mi ovo pitanje upućujemo Že-lezničkoj Direkciji, koja je prva dužna da se brine za interese železničara, i pitajući je tražimo, da se prestane sa nasilnim ubiranjem članarine. Treba da se zna, da ovaj čin udruženja i onih koji ga u tome pomažu predstavlja kažnjivo delo i pre nego bi železničari potražili pomoći na drugom mestu, oni traže od svoje direkcije da se s time prestane. Železničari neće da budu članovi udruženja i na to ih ne može niko prisiliti, pa ni ova gospoda sa Direkcije, kojan to pokušavaju. Dosta je bilo lažnih organizacija i birokratske »zaštite«. Železničari imaju svoj Savez Železničara i oni će se sve više oko njega okupljati. Iz sekcij. Iz sekcije progovnih čuvajev in obhodnikov. Kdor bi sodil po dopisih, bi mislil, da so v naši kategoriji razmere najbolj urejene. Žalostno je, da večina kritizira doma ali v gostilnah, na sestanke, seje in shode pa ne pride; pretežna večina pa stoji izven organizacije ali pa celo v nacionalni organizaciji, češ tam kjer so gospod progovni mojster in gospodje od sekcije, tam se mi bo gotovo dobro godilo. Danes so začeli pod pritiskom razmer nekateri že spregledovati, pa saj so razmere tudi neznosne. Služba za nastavljeno osobje že davno ne odgovarja osemurnemu delavniku; od podržavljenja južne železnice se je uvedel 10- do 12-urni delovnik, danes pa je že povsod v navadi 14-, po nekod celo 16urni delovnik. Iz zagrebške direkcije prihajajo poročila, da se ponekod uvaja turnus 24/12, to je 24 ur službe in 12 ur prosto, češ da osobje tekom 24 ur ni vedno zaposleno, ampak ima tudi svoj prosti čas. Iz sekcije Ljubljana gl. proga prihaja pritožba, da so do 19. VII. 1927 imeli proste dneve in sicer dva dni mesečno, a 19. VII. 1927 je prišla okrožnica, ki ukinja ta dva prosta dneva, češ da ni kredita. Zaporniške doklade se jim sploh ne izplačujejo. Cela proga Maribor glav. kol.— Prevalje morajo delati progovni čuvaji od 5, ure zjutraj pa do 8. ure zvečer ter ne dobe ne dopustov in ne mesečnih odmorov. Privezani so tako na službo od ranega jutra do noči vse dni v mesecu, tako da jih otroci, ki jih nikoli po dnevi ne vidijo, popolnoma zgreše. Zidanmoška sekcija na pr.: v Brežicah se je do 1. aprila 1927 delalo v turnusu 24/24 z enim prostim dnevom mesečno. S tem dnem pa se jim je še ta prosti dan odvzel. Progovni delavci, ki nadomestujejo progovne čuvaje, morajo delati v tem turnusu, a plačano dobijo prav za prav le 8 ur. Progovni obhodniki n. pr. v Krškem morajo hoditi po gonilno olje v svojem prostem času, včasih po 2 ali 3 postaje daleč in tako porabijo še prosti čas za službo, mesto da bi se odpočili. Na progi Kranjska gora—Dovje se je upeljal s 15. V. 1927 nov turnus za progovne čuvaje, po katerem imajo 70 ur službe in 50 vir prostega. Služba traja od pol 5. ure zjutraj do 22. ure zvečer. To je 17 in pol ur. Od 22. do pol 5. ure ni prometa in je vsled tega prosto. Tako traja služba 4 dni. Peti dan si prost in sicer od 22. ure zvečer do druzega dne do pol 5. ure zjutraj, to je 31 ur. Ako prištejemo k temu še prosti čas med službo, ki je 3 X 9.30, znese to 19 ur, ali skupno na 70 ur službe, 50 ur prostega, ali, reci in piši, 14urni delovnik, plačan pa si le za 8 ur, a znesek plače ne odgovarja niti delu dveh ur. Slične pritožbe prihajajo od povsod, direktor pa, mesto da bi skrbel, da se spoštujejo zakoni, se izgovarja na pomanjkanje kreditov. Sekcija progovnih čuvajev in obhodnikov je, razmotrivajoč tak položaj, sklenila še enkrat predložiti vse te pritožbe in nepravilnosti gradbenemu odelenju v rešitev, v negativnem slučaju rešitve pa opozarja vse merodajne faktorje, da ne more prevzeti odgovornosti za varnost prometa, ker je nemogoče od človeka zahtevati vedno prisotnost duha pri neprestani 12- ali celo 14urni službi dnevno brez vsakih odmorov. Pred očmi nam je nesrečni slučaj s. Vrhovca, ki je postal žrtev te prenaporne službe. Naj bo ta naš apel resen opomin direkciji, da tako ne bo šlo več naprej; v slučajih iztirenj vsled preslabo pritrjenih tračnic, slabe proge itd. pa pade vsa odgovornost izrecno na upravo, ki se tako nepremišljeno igra z varnostjo življenj in tujega premoženja. Sekcija progovnih čuvajev in obhodnikov stavi za danes edino za- htevo, da se uredi delovni čas in uvedeta dva prosta dneva mesečno. Sekcija progovnih delavcev. Progovni delavci nismo največji trpini le vsled tega, ker nam se pri vsaki redukciji najprvo in najbolj znižajo plače, odpušča se nas in pošilja na brezplačni dopust. Ampak tudi drugače nismo deležni tistih pravic, ki jih imajo ostali delavci. Res je, da je velika večina progovnih delavcev nezavednih in da se vedno raje obrnejo proti organizaciji, kadar jih udari direkcija, mesto da bi še bolj strnil svoje vrste in se pripravljali na odpor. Na zadnjem sestanku progovnih delavcev in profesionistov smo ugotovili, da za nas ne veljajo isti predpisi kot za ostale delavce, ampak da smo povsod zapostavljeni, v prvi vrsti po krivdi naših sekcij. Na stotine in stotine progovnih delavcev je še, ki služijo na železnici po 2, 3, 4, da celo 5 let in še danes niso imenovani stalnim delavcem, pač pa so v staležu kot pogodbeniki in je tako ves ta čas zgubljen. Vsak dan se jih lahko vrže na cesto, nimajo voznih ugodnosti, niso člani provi-zijskega fonda. Največ je teh trpinov na ljutomerški progi in ptujski sekciji sploh. Lahko rečemo, da je to od uprave namenoma narejeno. Organizacija dobi na vse intervencije na direkciji odgovor, da se teh delavcev ne more imenovati stalnim, ker so pogodbeni. Zakaj pa jih sekcije ne predlagajo za imenovanje začasnim delavcem? Sekcije odgovarjajo, da jim tega direkcija ne dovoli, češ da stalež še ni normiran! Zakaj direkcija tekom 4 let po podržavljenju še ni našla časa, da normira stalež? Po izjavi najmerodajneših faktorjev na direkciji je sedanji stalež delavstva premajhen za izvršitev rednega dela. Danes je lahko rešiti vprašanje teh delavcev ter apeliramo na direkcijo, zlasti na g. načelnika inž. Hoffmanna, da izda vsem podrejenim sekcijam odlok, da so vsi sedaj v službi se nahajajoči delavci na normiranih mestih ter da se jih lahko prevede v stalež začasnih delavcev ter da se jim čas neprekinjene pogodbene službe uračuna. Na ta način bo vsaj nekoliko popravljena krivica, ki se je godila progovnim delavcem ter se jim bo dala možnost sprejema v provizijski fond in vozne ugodnosti. Pribijemo, da tak odlok ne stane direkcijo niti ene same pare na izdatkih ter je takoj izvršljiv. Jednako je z našo drugo pritožbo. Na ponovne intervencije smo lansko leto dobili na ukaz g. inž. Hoffmanna pri izplačilu izplačilne listke. Tekom zadnjih mesecev pa so ti izplačilni listki popolnoma izostali in danes jih delavci v večini sekcij ne dobimo. Res je, da dobimo v najboljšem slučaju izplačanih le par dinarjev, vendar je dolžnost uprave, da nam vsaj pove, zakaj je odtegnila ves ostali borni zaslužek. Kako naj ubogi progovni delavec iztuhta, koliko se mu je odtegnilo za davek, za bolniško blagajno, za živila? Kako naj izračuna, ali je sploh dobi Isvojo plačo pravilno nakazano? Ker se mu ne da izplačilnega listka, mu je odvzeta vsaka možnost kontrole že itak revnega zaslužka. Ako dobi nastav-Ijenec platno knjižico, naj bi se tudi progovnemu delavcu na košček papirja napisalo, koliko je zaslužil in zakaj so se mu posamezni zneski odtegnili. Obračamo se do g. inž. Hoffmanna, da zopet opozori vse sekcije na svoj lanskoletni odlok, da se delavcem morajo izdajati plačilni listki. Sekcija premikačev in kretnikov. Na podlagi sklepa shoda v Mestnem domu v Ljubljani je posebna deputacija intervenirala pri načelniku saobračajnega odelenja, Benede-ku, in direktorju radi ukinitve dveh prostih dni mesečno v območju ljubljanske direkcije. G. načelnik in direktor sta stala na stališču, da mora osobje preje izrabiti redne dopuste po zakonu, šele potem se mu morejo dati prosti dnevi. Ukinjenje prostih dni je utemeljeval z redukcijo kreditov, češ Vozne ugodnosti delavcev. Dne 15. julija 1927 je direkcija izdala okrožnico glede voznih ugodnosti rodbinskih članov delavcev, ki jo v naslednjem prinašamo in ki velja za vse direkcije: Okrožnica ät. 95-VI.-27. Predmet: Režijske vožnje rodbinskih članov stalnih delavcev. Vsem edinicam! Po odloku M. S. br. 14.233/27 se člen 57 navodil o načinu izdajanja voznih olajšav, (Sl. novine s. u, br. 8 iz leta 1927) iz-pfemeni in dopolni s sledečim: 1. Zakonska žena in zakonski otroci stalnih delavcev uživajo poleg trikratne brezplačne vožnje na leto, tudi vožnjo po režijski ceni štirikrat na mesec na osnovi osebnih legitimacij. Radi uživanja te olajšave morajo imeti rodbinski člani stalnih delavcev posebne liste, v katerih je označiti 12 mesecev. Vsak mesec mora biti razdeljen na štiri raz-predelke in vsak razpredelek na dva dela za odhod in za povratek. Ob priliki kupovanja režijske karte stavi potniška blagajna na dotično mesto vlažni postojni dnevni žig. Sprevodniki morajo ob priliki pregledovanja kart preluknjati dotični razprede-Ick. Ti listi morajo nositi faksimile oblastnega direktorja, dalje morajo biti opremljeni s suhim žigom, dnevom izstavitve 'in lastnikovim podpisom. Listi se bodo izdajali samo rodbinskim članom, ki so navedeni v členu 24 navodil in ki tudi sicer dobe listne osoone legitimacije. , 2. Rodbinski člani gori omenjenih delavcev, ki stanujejo izven mesta, kjer je delavec stalno zaposlen, največ do 25 km od mesta zaposlitve, imajo za to relacijo pravico do neomejenega števila voženj po režijski ceni. 3. Starejšine delavcev morajo voditi najstrožjo kontrolo, da se ugodnosti režijske vozne cene ne bodo uporabljale v kup-čijske svrhe. V smislu tega odloka bode direkcija izdala k listnim osebnim legitimacijam rodbinskih članov vseh stalnih delavcev vložke, ki bodo odgovarjali pogojem, ki jih morajo imeti omenjeni posebni listi. Legitimacije rodbinskih članov, katerim pritiče po točki 2. gornjega odloka neomejeno število voženj po režijski ceni za relacijo od mesta stanovanja do mesta stalne zaposlitve delavca, bodo opremljene s posebnim žigom. Službene edinke naj naroče vložk^ s seznami, ki naj vsebujejo: 1. priimek in ime delavca, 2. ime in rodbinsko razmerje rodbinskega člana, 3. številko listne legitimacije rodbinskega člana. Za one rodbinske člane delavcev, ki jim pripadajo tudi režijske vožnje po točki 2. je poslati posebne sezname, ki naj vsebujejo poleg navedenega: 1. kraj stalnega službovanja, 2. kraj stanovanja, 3, razdaljo obeh krajev v km. Tem drugim seznamom, ki jih je, kakor tudi prve poslati oddelku VI/4, naj bodo priložene tudi dotične legitimacije. Odtrgani ali zlepljeni listi vložkov so neveljavni. Za direktorja: Dr. Fatur, s. r. S tem odlokom se »Savez« ne zadovoljuje, ampak bo vodil energično akcijo, da rodbinskim članom delavcev pribori iste vozne ugodnosti, kot jih imajo rodbinski člani nastavljen- cev- ' i.. . . ... da se mora znižati stalež. Deputacija je stala na stališču, da pristojajo osobju prosti dnevi po začasnem pravilniku ter da bo vsled ukinitve prostih dni osobju odvzeta možnost odpočitka, kar bo imelo za posledico nerednosti v prometu, obolelosti o-sobja vsled prenaporne službe itd. Končni rezultat pregovorov je bil, da se prepušča odrejanje dopustov in prostih dni postajenačelni-kom, ki morajo izhajati z odrejenim številom osobja. Sigurni smo, da se bo na ta način v pretežni večini postaj našel izhod, da bo osobje zopet dobilo proste dneve in tudi dopust, kolikor ga bo potrebovalo. Sekcija kurilniških pom. delavcev in profesionistov. Novo obetana ureditev premij za popravila vagonov in lokomotiv je uvedena v ljubljanski direkciji z mesecem junijem ter se bodo baje premije za junij in julij izplačale naenkrat. O načinu razdelitve teh premij vlada velika neorientiranost ter je vse zavito v nekako meglo, tako da prav za prav kurilnica in delovodje ne vedo nič, ve le nekaj ma-šinski oddelek. Dajale se bodo premije le onim, ki faktično delajo na popravilu vagonov in lokomotiv in sicer le od faktično prihranjenega časa. Poleg tega se bo dala še posebna nagrada za one stroje, ki bodo prevozili več kot določeno število kilometrov za dotično revizijo. Postavke za vsako prihranjeno uro so 4 Din za delovodje, 3 Din za profe-sioniste in 2 Din za polkvalificirane ter 1.50 Din za pomožne delavce. O teh premijah bomo natančneje spregovorili prihodnjič. Izkoriščanje pomožnih delavcev v kurilnicah presega že vse meje. Njihove akordne premije niso urejene, redukcija plač je še vedno v veljavi. Zlasti pa so prizadeti oni delavci v Borovnici, Logatcu, Kranju, Grosupljem in drugod, ki so v staležu postaj ter delajo turnus službo 12/24 ali 24/24, ker se jim do danes še niso regulirale urne plače za 50 para, kot je bilo za vse oženjene turnus delavce v kurilnicah odrejeno. Sekcija vlakospremnega osobja. Borba proti vodenju statistike. Pod št. 33.333/27 je izdalo prometno odeienje odlok, da se mora začeti s 1. VII. 1927 voditi po vlako-spremnem osobju statistika. Ker se ta statistika do sedaj ni vodila v nobeni direkciji, je osobje kompaktno nastopilo proti tej ataki direkcije ter sta tu nastopila oba odseka vlakospremnega osobja (Savez in Zveza) kompaktno. Dne 29. VI. se je vršil sestanek mariborskega vlakospremnega osobja, 30. junija pa se je zbralo v prostorih hotela Miklič v Ljubljani okoli 200 ljubljanskih vlakospremnikov, ki so po zaslišanju poročila deputacije, ki je bila pri direktorju, ki je izjavil, da se bo sklicala radi vodenja statistike anketa ini da se da o stvareh, kjer ne gre za povečanje kreditov, govoriti, sprejeli sledečo resolucijo: Direkcija drž. železnic v Ljubljani. V roke g. načel, saobračajnega odelenja. Na sestanku dne 29. junija 1927, ki se je vršil v gostilni Puntigam in 30. junija 1927 v restavraciji Miklič, celokupno vlako-spremno osobje z ogorčenjem protestira na-pram okrožnici izdani pod št. 33.333/27 z dne 11. vi. 1927, da mora voditi vlakovodja statistiko, ter odklanja to novo naloženo breme iz sledečih razlogov: 1. Ker je vlakovodja v prvi vrsti odgovoren za varnost in sigurnost prometa bodisi na glavni ali na lokalni progi, med vožnjo in v postaji in premiku ter poleg te odgovornosti že itak preobložen s pisarniškim delom. 2. Odvzeti so po večini vsi prtljažniki ter mora voditi in odgovarjati tudi za komercijalno službo, katera mu že itak dovolj otežkoča opazovanje signalov na progi in v postajah. 3. Brzina in teža specialno tovornih vlakov se je povišala, nasprotno so se znižali zavorni odstotki na minimum 6—9 odst., kar znači pri tej obremenitvi vlakov z 1000 in več ton, da mora vlakovodja, že itak preobložen z delom, še posvetiti posebno pažnjo svoji zavori, da v slučaju preteče nezgode zamore vlak pravočasno ustaviti. Ker iz navedenih razlogov vlakovodje ne moremo prevzeti vodenja statistike, apeliramo ponovno na faktorje direkcije držav, železnic, da zbog' javne varnosti in v in-t®resu službe same ter varnosti prometa razreši vlakovodje vodenja statistike. Istočasno pa je osobje sklenilo, da se vodenje statistike do ankete i odgodi, ker je s tem varnost prometa ogrožena. Direkcija je na te spomenice odgovorila s suspenzijo ss. Miklošič, Pušnik in Korošec, češ, da so oni pozvali vlakospremno osobje, da ne sme prevzeti vodenja statistike. Tu se je pokazala »Zveza« v pravi luči in nam poslala dopis: Savez železničarjev Jugoslavije Centralni odbor — Ljubljana. Na sestanku vlakospremnega osobja dne 30. VI. 1927 se je predstavljal tov. Korošec Blaž kot zastopnik podpisanega Udruženja. Sporočamo naslovu, da Oblastni odbor UJNŽB tov. Korošca Blaža ni pooblastil za nikako zastopstvo, vsled česar on kot nepooblaščen zastopnik našega Udruženja ne more zastopati in bo vsak njegov zadeven korak samo po njegovem osebnem mišljenju. Ljubljana, 1. julija 1927. Predsednik obl. odbora UJNŽB, Ljubljana: Juh. Tajnik oblast, odbora UJNŽB, Ljubljana: Vertačnik. Nastopila je tako proti interesom osobja in ga v času boja proti novim obremenitvam izdala. Ni čudno vsled tega, da je upliven agitator te Zveze dejal na našem shodu v Ljubljani 13. VII. 1927, da ima on že 25 odstotkov izjav od vlakospremnega osobja, da vodi statistiko. Dne 13. julija 1927 se je vršil v Ljubljani protestni shod, ki je sprejel sledečo resolucijo: G. direktorju direkcije drž. žel., Ljubljana. Na javnem železničarskem shodu v Ljubljani, dne 13. julija 1927 zbrani železničarji ugotavljajo, da je direkcija državnih železnic izdala okrožnico št. 33.333/27, da mora vlakospremno osobje voditi komerci-jelno statistiko, ne oziraje se, ali je vsled preobložitve osobja varnost prometa zasi-gurana ali ne. Jednako je kretniškemu in premikalne-mu osobju ukinila proste dneve, s tem podaljšala delovni čas ter celo uvedla 24/24-urni turnus in odvzela osobju vsako možnost odpočitka, utemeljujoč ta ukrep s pomanjkanjem kreditov. Vlakospremno osobje je s posebno spomenico št. I in 2 opozorilo g. direktorja na nevzdržen položaj in na dejstvo, da za varnost prometa vsled preobremenitve, ako se upelje vodenje statistike, ne more prevzeti nikake odgovornosti. Direkcija te opozoritve ni upoštevala, pač pa je tri vlakospremnike, Pušnika, Korošca in Miklošiča, ki so kot pooblaščenci celokupnega osobja podpisali sklep sestanka z dne 30. junija 1927, suspendirala od službe in proti njim uvedla disciplinski postopek. Na shodu zbrani železničarji protestirajo proti gornjim ukrepom ter zahtevajo, da se: 1. ukine disciplinarni postopek proti gori navedenim; 2. zopet odobri redna, izraba dveh prostih dni mesečno kretniškemu in premikal-nemu osobju; 3. ukine odlok št. 33.333/27, ki predvideva vodenje statistike. Ljubljana, 13. julija 1927. Predsedstvo shoda: Mozetič, zapisnikar. Kovač, predsednik. Savez železničarjev Jugoslavije, Ljubljana: Stanko, tč. tajnik. Kovač, tč. predsednik. V istem času pa je tudi nad 90 odstotkov vlakovodij podpisalo sledečo izjavo: G. direktorju inž. Knježeviču dir. drž. žel., Ljubljana. Akoravno so zastopniki-zaupniki vlakovodij dne 27. junija 1927 ob priliki intervencije Vam, g. direktor, ustmeno obrazložili, kakor tudi izročili tozadevne spomenice, da vlakovodjem pri najboljši volji ni mogoče voditi vlakovne statistike, ker so že itak preobloženi s pisarniškim delom, vztraja direkcija navzlic temu, da moramo mi, vlakovodje, voditi statistiko. Vsled tega smo prisiljeni vsi podpisani vlakovodje ljubljanske direkcije izjaviti in potrditi z lastnoročnimi podpisi, da ne moremo prevzeti v očigled na že dosedanjo preobilo pismeno preobloženost nikake odgovornosti za varnost nam poverjenih vlakov, to je: opazovanje zapornic, čuvajev, signalov, nadziranje premika v medpostajah itd., ker nam je to, ako bomo morali voditi še statistiko, fizično nemogoče. Podati tako izjavo smatramo za potrebno, da se nas ne bo potem v slučaju kakšne nezgode ali nedostatka pri vlaku klicalo na odgovornost. Ob enem še Vam, g. direktor, s tem naznanjamo, da so vlakovodje: Korošec Blaž, čin. III., Pušnik Martin, čin. III., in Miklošič Ludvik, zvan. L, proti katerim ste uvedli disciplinsko postopanje, podpisaS obvestilo za vlakovodje izven Ljubljane, da se z vodenjem vlakovne statistike do ankete počaka, storili to na zahtevo okrog 200 vlakovodij postaje Ljubljana gl. kol. in gor. kol., ki so bili zbrani na sestanku 30. jun. 1927. Prosimo, g. direktor, da vzamete našo izjavo na znanje in da ukinete disciplinsko postopanje proti zgoraj navedenim trem vlakovodjem. Podpisi vlakovodij. Posebna deputacija sestoječa iz ss. Stanka, Urana, Zadela in Brusa je predala spomenico, sprejeto na shodu, direktorju Knježeviču ter zahtevala, da se suspenzija in vodenje statistike ukine. Ko v teh dveh vprašanjih ni uspela, mu je predala od skoro vseh vlakovodij podpisano spomenico, da odklanjajo odgovornost za varnost prometa. S. Stanko je energično nastopil za interese vlakospremnega osobja, kar je g. direktorja razburilo ter je prešel v zelo oster ton in zahteval, da se mora statistika brezpogojno voditi, ker je to ukaz in ukaz se mora izvršiti. Skliceval se je pri tem, da ima poročila, da veliko osobja že vodi statistiko, da pa to skriva pred svojimi tovariši. Žal so se res našli med vlako-spremniki ljudje, ki so na zunaj zatrjevali svojo solidarnost, skrivaj pa so prevzeli knjižice za vodenje statistike; dobili pa so se tudi ljudje, ki so štrajkbrehersko fronto, ki jo je »Zveza« s svojim uvodoma citiranim dopisom postavila, aktivno podprli. Eni kot drugi so omogočili, da je direkcija s svojim odlokom uspela. Vsa čast sodrugom in vsem vla-kospremnikom, ki so se držali sklepov, ki jih je vlakospremno osobje storilo ter z ozirom na varnost prometa niso prevzeli vodenja statistike do zadnjega. Vlakospremno osobje pa je sedaj imelo priliko izprevideti, kdo zastopa interese osobja, kod pa interese uprave. Vsled tega tudi zadnjim omahljivcem odločitev ne bo težka, ampak bodo vsi do zadnjega pristopili v Savez železničarjev Jugoslavije ter se v njem borili za svoje pravice. Iz intervencij. Kaj je z inozemskimi dokladami v Postojni? V Postojni je uslužbeno večje število našega osobja, katero je, v kolikor spada v delokrog saobračajnega in komercijelnega odelenja, v Postojno premeščeno ter dobiva za to tudi takozvane »inozemske doklade« in sicer oni, ki stanujejo v Postojni, dobe osebne draginjske in rodbinske doklade izplačane v lirah, ostali pa le osebne draginjske doklade. Od tega pravila dela izjemo le mašinsko odeienje, ki ima v Postojni skupno 8 uslužbencev, od katerih dobe inozemsko doklado le trije, pet vozovnih preglednikov pa, ki stalno vrše službo v Postojni, se nahaja v staležu kurilnice Ljubljana I. in ne dobe doklad. Dosedaj se je tem petim izplačevalo dijete, s 1. julijem 1927 pa se jim te ukinejo ter jim hoče mašinski oddelek vsiliti potni pavšal, ki znaša mesečno 270 Din. Delati morajo službo v turnusu kot vsi ostali uslužbenci prometnega oddelka v Postojni, plačevati hrano v lirah, živeti polovico dni v mesecu gospodinjsko ločeno, kar je združeno z velikimi izdatki; a za to bi jim dala uprava mesečno okoli 80 lir. Savez je proti temu postopanju mašinskega oddelka protestiral in se zavzel za te vozovne preglednike z zahtevo, da se jim izplačajo osebne draginjske doklade v lirah kot ostalim uslužbencem. Isto zahtevo postavimo tudi za osobje v Podbrdu. Pričakujemo, da bo ta zahteva že tekom tega meseca rešena. Plaćanje rednih zdravniških pregledov v Sisku. Že v eni zadnjih številk smo omenili, da zahteva železniški zdravnik povodom rednih letnih pregledov eksekutivnega osobja. da mu ti plačajo predhodno neko takso okoli 30 Din. Ker je ta postopek popolnoma protizakonit, smo se obrnili s posebno vlogo na zagrebško direkcijo, da zdravnike poduči, kaj smejo zahtevati, prizadetim pa povrne nepravilno odvzeti denar. Čudimo se zagrebškemu oblastnemu odboru bolniške blagajne, da v lastnem delokrogu ni odpravil teh nezakonitosti, podružnico Sisak pa poživljamo, da i nam čimprej predloži seznam ( onih, I Pred vojno je pri nas vsaka gospodinja kuhala rženo kavo, bodisi samo ali kot pridatek. Danes jo lahko zopet uporabljate, ker dobi v vsaki trgovini pravo »Žiko«, ki nudi po izjavi zdravnikov najprimernejši zajutrek za otroke in odrastle. ki so morali plačati zdravniški pregled in zneske, ki so jih plačali. Po zadnji odredbi ministrstva so železniški zdravniki upravičeni zahtevati takso 20 Din le za preglede povodom sprejema v železniško službo, nikakor pa ne za periodične preglede, ki jih zahteva direkcija. Kolkovanje prošenj za proste vozovnice. Iz delavnic Maribor, Ptuj, Niš in drugod dobimo vedno več pritožb, da zahteva računski uradnik za vsako prošnjo za proste vozovnice kolek za 5 Din. Opozorili smo prizadete, da je to protizakonito, vendar pa ni intervencija imela uspeha. Vsled tega smo poslali generalni direkciji v Beograd pismeno vlogo, da: 1. poveri izdajanje prostih vozovnih in voznih ugodnosti sploh za osobje delavnic dotični direkciji, v katere delokrog spada prizadeta delavnica; 2. da obvesti vsa službena mesta, da za proste vozovnice ni treba plačati takse po 5 Din. Člen 114 zakona točno predvideva, da pripada uslužbencem največ trikrat letno brezplačna vožnja. Člen 6 zakona pa pove. da se dele uslužbenci državnih prometnih naprav na uradnike, zvaničnike in služitelje ter pomožno osobje. Med pomožno osobje spada pisarniško pomožno osobje in delavci ter direkcija v tem smislu tudi izdaja potrdila glede invalidnine. O rezultatu te intervencije bomo obvestili prizadete. Veljavnost živilskih uputnic. Ko je izšel novi pravilnik, je direkcija Zagreb protizakonito razveljavila veljavnost uputnic za nakupovanje živil, dočim ljubljanska direkcija tega ni storila. Osobje iz Krškega, Brežic itd. se je vozilo v Zagreb na trg kupovat živila, ob povratku pa jim je blagajničarka živilske uputnice odvzela, češ da so neveljavne. Da se ta zadeva uredi, smo vložili na direkcijo Ljubljana intervencijo, da se osobju odvzete uputnice za nakup živil povrnejo ter obvesti postajo Zagreb gl. kol. in Sava, da so uputnice veljavne. Vozne ugodnosti za delavce radione Niš. Iz Niša smo dobili sledeče obvestilo: »Već marta meseca uložili smo radnici molbe sa potrebnim dokumentima (fotografije, taksene marke, venčanice i krštenice te uvere-nja od opštine) za listne lične legitimacije, koje do danas još nismo primili s razloga, jerbo je bio novac, kojega smo priložili molbama, ukradjen iz paketa te se sada vodi istraga.« Na generalno direkcijo smo takoj vložili pismeno predstavko, da se prizadetemu osobju (gre se za 40 legitimacij) legitimacije izstavijo, ker njih na izgubi denarja, ki je bil ukraden iz zapečatenega paketa, vendar ne zadene nikaka krivda. Gornje poročilo pa nam jasno dokazuje, kake razmere morajo vladati v južnih direkcijah. Ostale intervencije. Za osobje v ljubljanski direkciji je bilo vloženih še več intervencij, katere pa so razvidne fz poročila sekcij. Dopisi. Železničarski shod v Čakovcu. Na zahtevo osobja iz proge Kotoriba— Čakovec se bo vršil v prostorih hotela Vajda v nedeljo, dne 7. avgusta 1927 železničarski shod, na katerem se bo razpravljalo o položaju železničarjev, potrebi razredne železničarske organizacije in o borbi za naše zadnje železničarske pravice. Ni zadosti, da nas tepe uprava z redukcijami osobja in plač, odvzetju voznih ugodnosti, ukinjenju Burnega delovnika, ne, upravi pomagajo še gotovi elementi s svojo stanovsko organizacijo ter nam v bolniški blagajni jemljejo pravico za pravico. Železničarji iz Čakovca 'in okolice smo spregledali to pogubonosno delo in zapustili to »stanovsko« organizacijo ter si hočemo ustanoviti v Čakovcu podružnico razredno bojevne^i Saveza Železničarjev Jugoslavije, ki se bori proti redukcijam, za delavske zaupnike, za koalicijsko svobodo, za osemurni delavnik, za vse najbolj osnovne delavske pravice. Železničarji, vsi na shod, vsi v Savez Železničarjev. Čakovec. Kar je že lansko leto krožilo med tukajšnjim personalom, to se je letos uresničilo, Postajenačelnik Dovrer je premeščen iz Čakovca v Ljubljano. Ne vemo vzroka premestitve. Kar se tiče »novoletnih kuvertov«, je bil Dovrer mož na mestu ter jih ni pustil pod svojo streho, da si ni bil njegov gmotni položaj preveč rožnat. Pošiljal jih je nazaj brez ozira na to, ali je bilo odpošiljateljem prav. Nismo pa bili z njim zadovoljni uslužbenci, kolikor se tiče njegovega postopanja zlasti z nižjimi uslužbenci. Tu je dostikrat prekoračil svoje meje in so bile pritožbe celo od strani jrad-ništva. Proti koncu je mož to sam uvideval in nastopil pot k poboljšanju. Zato tudi njegova premestitev za nas ni toliko razveseljiva, temveč to, da je resničen pregovor, ki pravi: »Selbsteinsicht ist der kürzeste Weg zur Besserung!« Videm-Krško. Tukajšnja podružnica sklicuje za nedeljo, dne 7. avgusta 1927 ob 3. uri popoldan članski sestanek v Stari vasi pri Vidmu v gostilni Franc Radej s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo sedanjega odbora, 2. poročilo centrale, 3. volitev novega odbora, 4. razno. Dolžnost vseh članov je, da se tega sestanka ja za gotovo udeleže in naj ne manjka nikogar. Tudi vsi tisti, ki so radi redukcije v zaostanku s članarino, naj pridejo, ker tu je prilika vsakemu povedati svoje mnenje, kajti tisto postransko kritiziranje je brezpomembno. Sodrugi! Zganite se in pokažite svojo zavest. Ormož. Podružnica SŽJ v Ormožu sklicuje za nedeljo, dne 7. avgusta 1927 točno ob pol 8. uri javen železničarski shod z dnevnim redom: 1. Naš boj proti redukcijam. 2. Poročilo o položaju. 3. Razno. Shod se vrši y prostorih gostilne Gaberc ter poročata referenta iz Ljubljane in Maribora. Opozarjamo na ta shod vse sodruge in tudi neorganizirane železničarje, da se ga v čim večjem številu udeleže. Vzeli so nam vozne ugodnosti, reducirali plače, onemogočili pošteno življenje. Zato vse na shod, da strnemo naše vrste in začnemo energičen boj za naše zadnje pravice. Pritožbe vlakovodij. Imeli smo nekaki boj radi takozvane statistike, ne moremo pa to zvati nikaki boj, ampak samo opomin merodajnim krogom na direkciji, da naj nikar ne preoblo-žijo vlakovodje z novimi obremenitvami pisarniškega dela, ker bodo morali radi tega varnost prometa zanemarjati. Naši opomini, prošnje niso našle odmeva, niti najmanj pa uvidevnosti od merodajnih faktorjev, da bi res to preiskali, če ne utegne imeti slabe posledice za varnost prometa, ker bode vlakovodja z novim pisarniškim delom obremenjen in radi tega oviran pri opazovanju signalov, križanjev vlakov itd. Ni se poslušalo klic in prošnjo okoli 600 vlakovodji v ljubljanski direkciji (ker pri drugih direkcijah ne najdejo to za potrebno), ampak se je vodenje statistike enostavno vsililo, vlakovodje kaznovalo, ker so izjave podpisali, da ne morejo voditi statistike radi že itak preobloženega dela. Tri vlakovodje so suspendirali, češ, da so oni krivi, da se vsi ostali izrekajo proti tej obremenitvi vodenja statistike. Čudno se nam dozdeva, ko se je ta okrožnica izdala za vodenje statistike, da se niso ob enem tudi kontrolni organi poslali na progo, da bi se bilo to delo nadzorovalo in potem na merodajnem mestu poročalo ali so res opomini in prošnje vlakovodij opravičeni ali ne. Vsaki pameten gospodar, kateri svojim podrejenim nekaj ukaže in fim nekaj od novega dela naloži, ti mu pa vsi svetujejo, to ne bo dobro, to bo škodovalo v tem ali onem oziru, bode preizkusil ali pa če tega ne mara, svoj ukaz umaknil. To se povsod godi, kjer uvidevnost in skrb za dobrobit zmaguje. Kjer se pa na stališče merodajni faktorji postavljajo, da nižji uslužbenec nima nič za govoriti, pa če še tako dobro nasvetuje v prid varnosti vsega prometa, samo da se ukazi izpolnijo, pa če so v prid varnosti ali pa ne, potem je sploh škoda, da se govori, da naj človek človeka spoštuje in naj nikdar nasvete drugega ne odvrača. Ako pa hočete odgovornost za varnost prometa vlakovodjem odvzeti, da bode samo pisarniška dela izvrševal, potem pa še lahko eno statistiko navržete. Govori se tudi na merodajnih mestih o nekaki zmožnosti vlakovodij. Gospodje vam svetujemo, da je bolje, da o zmožnosti molčimo. Kdo pa zmožnost vlakovodij odreduje kot pa merodajni iz direkcije. Ali se mogoče sami postavljajo in izpite polagajo pri kakšnem branjevcu? Nam je to tudi dobro znano, da je veliko mrševega pri teh izpitih, da velike protekcije in osebnosti igrajo, zato pa nam ni treba tega predbacivati, kar ste si pripravili, s tem pa morate sedaj delati. Ali vam že nismo sto in stokrat pri 'intervencijah pripovedovali, da je treba za službo vlakospremnikov od spodaj gor že vzgojevati in pripravljati, vsaj uslužbenec ni zato kriv, ako ste mu na tem ali onem mestu službo podelili, za katero pa on ni zmožen. Da taki ljudje največjo zmedo v službi delajo, je istina, da si pa ne morejo pomagati, je tudi istina. Nam je tudi sedaj pri tej statistiki dobro znano, da so prvi tisti bili, kateri so najmanj zmožni v svoji službi. Vzeli so mirni in skrivaj kot tat, ne zavedajoč se, ali bodo to novo obremenitev lahko izpolnjevali, ne da bi zanemarjali najbolj odgovorno delo, to je pažnjo na varnost prometa, ampak oni hočejo svojo nezmožnost s tem prikriti. Mi pa, ki se zavedamo svojega položaja, kličemo vsem merodajnim, naj nam dokažejo, če je mogoče pri vseh vlakih med službo in da ne bode popolnoma nič zanemarjal službe, katera vlakovodji pripada, voditi statistiko. Mi se dobro zavedamo, da pri enem direktnem tovorniškem vlaku, to je iz Zaloga ali iz Maribora v Zagreb ali v Ljubljano, katerih pa pride le največ trije v mesecu na eno skupino, vsi ostali vlaki so pa sami manipulicijski ali pa nabiralni. Pri osebnih vlakih je isto; treba je težo spreminjati in je treba oddajne sezname delati, vsakih 6 minut je treba na signal pogledati. Ako se pa nam dokaže, da je to mogoče pri vseh vlakih delati, da bi ne zanemarjal varnost prometa in še vseh ostalih pripadajočih del, potem se ne maramo več vlakovodji imenovati, ampak navadni goflači. Sram nas je, da moramo na tem mestu take 'stvari merodajnim faktorjem pojasnjevali, katere bi sami morali razumeti. Rezultat našega opomina ne bode izostal. Dvorano za disciplinarno preiskavo za vlakovodje in ostalo vlakospremno osob-je že lahko vnaprej povečate, kar si sicer mi ne želimo, uvidevamo pa že sedaj, da z to novo obremenitvijo in povečanjem hitrosti vlakov pri teh mizernih razmerah proge, strojev, voznega parka, razmišljene-ga osobja, ki samo misli, kako iz te mizerje priti, ni drugega za pričakovati, kot nezgodo za nezgodo. Merodajni pa ne bodo krivde iskali na mrtvem materijalu, ampak pri živem in to bo vlakospremno osobje. Naše opomine vam bodemo pri vsaki priložnosti ponovili. Celje. Shod v Celju, ki se je vršil v soboto, dne 23. julij,a je potekel v najlepšem redu. Na shodu je prisostvovalo okoli 60 samih železničarjev ter je to sedaj prvič, da je bil železničarski shod v Cel)u tako številno obiskan. Shodu je predsedoval s. Felicijan. S. Mikec je poročal o stanju železničarjev in njih bednem položaju ter )e razkrinkal one kroge, ki hočejo sedaj ob volitvah v kalnem ribariti, zlasti pa iLb, ter delovanje »Zveze«. Izvajanjem s. Mikeca so železničarji točno sledili in odobravali taktiko Saveza, katera vodi v dobrobit železničarjev. Zanimanje za našo organizacijo rasle od dne do dne. S. Felicijan je se po-vdaril, da le v složnosti je moč in dobrobit za slehernega železničarja. S. Dolhar je v kratkih besedah orisal, kako nasprotstvo še vlada na celjski postaji proti Savezu m njegovim članom in da se dobe se taki tipi med železničarji, ki anonimno pošiljajo zlagane dopise na srezko poglavarstvo. Naj se dotični, ki jim delovanje Saveza m po volji, smatrajo za svojo glavno nalogo blatiti sotrpine in jih denuncirati, pod svoje denuncijacije tudi podpišejo da bomo ve- deli s kom imamo za opraviti. Vsi navzoč so odobravali tako postopanje in izrekli zaupnico Savezu, nakar je bil shod zaključen. Rakek. Po zadnjem shodu, na katerem je reteriral s. Stanko, vlada za Savez veliko zanimanje, zlasti ker so železničarji iz-nrevideli, da se v Savezu ne samo govori, ampak da se tudi stvarno dela za železničarje. Že s prvimi uspelimi intervencijami |C Savez dokazal svoje delo v dobrobit zel -ničariev ter se ga bodo tudi rakovski železničarji vklenili in v njegovih vrstah bo- rll‘ (ZalZpodružnico Rakek se bodo sedaj vložila pravila in začetkom septembra se bo vršil občni zbor, na katerem se bo izvoldo vodstvo podružnice. Sodrugom na Rakeku pa kličemo: Le neustrašno naprej po črtani poti.) _______________________ Internacionalni pregled. Mezdna Ribanja v Angliji leta 1927. Prve štiri mesece leta 1927 je bilo v Angliji 92 mezdnih gibanj, v katerih se e obustavilo delo. Udeležilo se je skupno 34.000 delavcev, ki so skozi to izgubil 520.000 delovnih dni. Od teh gibanj ]in odpade 28 na rudarje in 6 na transportne delavce. . Stavke v Nemčiji v zadnjem četrtletju 192o V zadnjem četrtletju 1926 je bilo v Nemčiii skupno 51 stavk, ki se jih je udeležilo 34.880 delavcev. 16 stavk je končalo , polnim uspehom. 21 z delnim uspeho n 14 pa jih je končalo brez uspeha. Plače željezničara u Americi. Povprečna mjesečna plata u Din Godina 1955. Grupe namještenika Jpravna i kancelarijska lekcija i polagači tračnic ikladištari materijala ’opravljači kola ’opravljači mašina zučeni pomoćni radnici ^ Qn ’omoč. radnici u radionicama 52.80 ’omočni radnici u stanicama 4.400 1926. 7.535 5.005 7.084 7.865 8.720 5.995 ednik stanice rafisti i telefonisti i i mostni stražari čari i signalisti vodja i mehaniker 8.712 8.360 4.112 14.850 9.900 15.290 10.945 7.595 5.165 7.304 8.241 9.460 6.270 5.375 4.455 8.765 8.470 4.200 13.530 9.845 15.070 10.855 egacija skandinavskih železničarjev V Rusiji. a podlagi lanskega povabila ruske nrsranizaciie je dne 25. maja odpotovala posebna železničarska delegacija 14 oseb iz Stockholma v Rusijo, kjer se bo mudila en mesec in na licu mesta študirala položaj osobja. Razno. Razpisi centrale. Obračunavanje članarine. Nekateri blagajniki pošljejo na eden ček poleg članarine, še denar za znake, koledarje itd., ne da bi na zadnji strani položnice navedli, za kaj je denar poslan. Da se izognemo nepotrebnim pisarijam, naj vsak blagajnik na zadnjo stran položnice napiše, zakaj je poslal denar; n. pr.: 50 članarin po 11 Din . 550.— 6 članarin po 6 Din . . 36.— S znakov .... . . 72.— Skupaj Din 673.— Fond za žrtve. Opozarjamo vse podružnice, zlasti pa vse funkcionarje, zaupnike in agitatorje na ustanovitev fonda za žrtve. Preštudirajte pazno doposlano Vam okrožnico. Zneski se pošiljajo s posebnimi čekovnimi položnicami. Naši sovražniki napenjajo danes vse sile, da bi nas preplašili in uničili, denuncira se naše najboljše zaupnike, jih odpušča iz službe ali premešča. Na nas, sodrugi, je, da tudi ta teror zlomimo, žrtve podpremo. v boju vztrajamo in tudi zmagamo. Poziv vsem, ki imajo znance-želez-ničarje na Hrvaškem. V svrho povzdiga organizacije v zagrebški direkciji ter uspešne agitacije naprošamo vse sodruge, ki imajo na raznih postajah, v kurilnicah ali sekcijah svoje znance ali prijatelje-železničarje, da nam sporeče njih točne naslove, da se za-moremo na nje obrniti. Obenem pa jih tudi Vi od Vaše strani pozovite na delo za edino razredno bojevno železničarsko organizacijo — Savez železničarjev Jugoslavije. Dopisi za intervencije. Nekatere podružnice še vedno pošiljajo dolge dopise, v katerih žele najrazličnejše intervencije pri raznih oddelkih. Vsled tega se navadno zgodi, da dobe rešitve in odgovore zelo pozno. Da se olajša delo v centrali in da bo tudi podružnica dobila rešitev čim preje, naj vedno pri dopisih za intervencije postopa po sledečih direktivah: Loči naj dopise po sledečih kategorijah: 1. za vlakospremno osobje, 2. za kretniško in premikalno osobje, 3. za ostalo postajno in skladiščno osobje, 4. za kurilnice in delavnice (splošne zadeve), 5. za sekcije (splošne zadeve), 6. za vozne ugodnosti, 7. za sprejem v provizijski fond, S. za napredovanje, pritožbe na drž. svet. Na ta način se bodo intervencije hitro vršile in bodo podružnice dobile v najkrajšem času odgovor. Dopisi za časopis. Nekatere podružnice se premalo zavedajo važnosti dopisov v časopisu. Raje kritizirajo posamezniki doma ali po gostilnah. Sodrugi! Vse, kar na Vaši postaji, v skladišču, kurilnici, sekciji itd. ni v redu, vse šikane od strani predpostavljenih, uvedba prenapornih služb, spada v časupisu, da se tu javno razkrinka nered in korupcija, ki vlada po nekod. — Dopise pošiljajte, pisane le na eno stran, redno do 10. in 25. v mesecu na centralo in sicer potom svoje podružnice. Prošnje za podpore. Nekateri sodrugi pošiljajo prošnje za podporo direktno na centralo, na drugih zopet podružnice samo pritisnejo svoj žig in podpišejo. Ker centralni odbor nima jasne slike o položaju prosilca, o taki prošnji ne more razpravljati ter jo mora vrniti v poročanje podružnici. Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: .Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor, dinjeni Železničar«. Predstavnik: Mariin Pušnik v Ljubljani. V bodoče bo centralni odbor vzel v pretres le sledeče prošnje za podporo: /. katere bodo vposlane potom pristojne podružnice; 2. iz katerih bo točno razvidno rodbinsko, službeno in gmotno stanje prosilca; 3. na katerih bo podružnica utemeljila upravičenost prošnje in stavila svoj predlog. Opozarjamo pa vse sodruge, da smatrajo podporni fond le za pomoč v skrajni sili in bedi ter ga ne izrabljajo, ker le v tem slučaju bo centrala najbolj potrebnim lahko priskočila na pomoč. Centralni odbor. Posmrtnina in podpora. V drugem četrtletju 1927 se je podelila članom a) Posmrtnina: . Din Marn Anton, sprev., Moste (za ženo) 500 Schurei Franc, Maribor I 1000 Plečko Ivan, zidar, Maribor del. 1000 Hočevar Jakob, svetilničar v p., Ljubljana 10000 Knechtl Jurij, pom. del., Maribor 500 b) Podpora: Josip Sušnik, zavirač, Ljubljana 200 Majcen Anton, skl. del., Ljubljana 250 Krmec Peter, prog. del., Zalog 100 Rovšek Jože, prog. paznik, Klečet Dol 100 Klančar Martin, nadprem., Ljubljana 100 Ramovš Karl, svetilničar, Ljubljana 200 Dežman Franc, sprev., Ljubljana 250 Čuk Ivan, premikač, Novomesto 250 Mikek Anton, ključavničar, Maribor 100 Koloh Adolf, ključavničar, Maribor 200 Mlinar Andrej, Videm-Krško 100 Ktrgar Franc, Videm-Krško 100 Pibernik Franc, delavec kurilnice, Ljubljana 200 Golac Stjepan, Sisak 100 Stancar Jožef, kretnik, Sevnica 200 Plišek Ivan, Maribor I 100 Kalunder Franc, prog. sek. kor. kol. Maribor I 300 Ussar Franc, miloščinar, Maribor del. 150 Jamnikar Mihael, kovač, Maribor del. 200 Mave Franc, vlakospr. sob., Ljubljana 300 Jera Luka, sklad, del., Ljubljana 300 Struni Jakob, pom. del. kuril,, Ljubljana 300 Klarič Anton, čuvaj, Grobelno Kikel Mihael, Jesenice Čič Ivan, skladiščnik, Postojna Elsner Ivan, ključ kuril., Ljubljana Lipnik Jernej, mizar, Maribor I Škvorc Matija, kotlar, Maribor I Koren Anton, sklad, del., Ljubljana Rant Johan, Zalog Abram Ivan, prog. del., Blanca c) Brezposelne podpore: Panri Leopold (vsled 65 let starosti reduciran brez vsake penzije, čeravno je detel na železnici ne-pretrg. nad 35 let) Maribor III Keržič Franc (po daljši bolezni odpuščen in brez službe že 3 mesece) 'Borovnica ___ Skupaj 10.400 Do konca marca 1927 izplačano 54.775 Vsega skupaj 65.175 200 200 300 100 200 100 100 300 100 200 400 Železničarsko pevsko društvo »Krilato olo« v Mariboru ima v društvenem lokalu Vzajemnost«, Sodna ulica 32, svoj redni :tni občni zbor. Občni zbor se vrši v sre-o, dne 3. avgusta 1927 in se prične točno b 19. uri. Vabimo vse službe proste cla-e. da se občnega zbora polnoštevilno _ in Podružnica SŽJ v Logatcu priredi v nedeljo, dne 14. avgusta 1927 železničarsko vrtno veselico na prostoru pri hotelu Kramer. Na sporedu je: Ples, šaljiva pošta, ribolov, metanje plošč z dobitki. Veselica se vrši ob vsakem vremenu in se prične po prihodu ljubljanskega vlaka ob 16. uri. Vabimo sodruge iz Ljubljane Borovnice m Rakeka, da prirede ta dan izlet v Logatec in se udeleže naše veselice. Udbor. ZAHVALA. Vsem. ki so spremili našega nepozabnega moža, očeta in strica k večnemu počitku, se najsrčnejše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev, delavskemu pevskemu društvu .Cankar", železničarski godbi .Zarja", ter sodrugom železničarjem, ki so nam stali sočutno ob strani, kakor vsem, ki so nam brzojavno in pismeno izražali svoje sožalje. Moste pri Ljubljani, dne 21. julija 1927. Rodbina Jevnikarjeva. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Uje-